Ptitnina plačana t gotoviui. ŠTEV. 3. V LJUBLJANI, sreda, 4. januarja 1928. Posamezna številka Din 1*—. LETO V. N/mm dnevnik. Ui«)« nk dan opoldne, izvzemil nedelje In praznike. leuftr naročnina: V Ljubljeni ln po poštil O Din 20'—, inozemstvo Din 80 —* Neodvlssn političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UtRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. TELEFON STEV. 2852. Rokopisi se M vraža Ja — Oglasi po tutth Plamenim vpraSanjem naj se priloži memka za odgovor. Račun pri poštnem ček, urada ilev, 18JS33, Slovenija-vzorna-pokrajina. Proračun notrajnega ministrstva pred finančnim odborom Ko so poleti enkrat priredili srbski dijaki izlet v Slovenijo in iprišli na Zidani most, so vprašali svojega profesorja, če ni morda tu več ista država, ko je vse tako čisto in v redu. In profesor jim je odgovoril, da je tu še vedno ista država, da pa žive tu Slovenci. In če pridete v Vojvodino, Bosno ali Dalmacijo, povscdi bcste slišali slavospeve o slo.venskem redu in o urejenih slovenskih razmerah in marsikak Srbija-nec je moral utihniti v debati s preča-nom, ker mu je ta vrgel v obraz slovenske razmere. Na vsa ta dejstva smo se spomnili, ko čitamo o proračunski razpravi v finančnem odboru in ko čitamo o redukciji izdatkov za Slovenijo. Zakaj uvodoma omenjena dejstva dokazujejo, da ne more biti v državi bolj napačne politike, kakor je ona, ki zapostavlja Slovenijo. Ni namreč Slovenija samo pokrajina z enim milijonom prebivalstva, ni namreč Slovenija samo dežela, ki daje državi relativno največje dohodke, temveč Slovenija je tudi vrata Jugoslavije v za-padni kulturni svet in je dejansko ona pokrajina, ki je lahko vzor vsem drugim. Kakor so na deželi vzorna gospodarstva najmočnejši podnet za napredek vse dežele, tako bi mogla biti vzorna Slovenija podnet za napredek vse države. Zakaj tu v Sloveniji bi videli in so videli prebivalci iz dragih pokrajin, ka-•ko srečo daje kulturna dežela in kako bi tudi oni mogli srečno živeti, če bi pri njih doma vladale vsaj primeroma take razmere ko v Sloveniji. Bolj ko vse pa, pirnate resolucije vlade za dvig južne Srbije, bolj ko vse policijske odredbe notranjega ministra bi deloval živ primer v Sloveniji. A naši beograjski državniki do tega spoznanja menda še niso prišli. In vendar bi imeli tudi drugače dosti vzrokov, da bi to spoznali. Ko bivajo poleti na Bledu, 'tedaj vidijo, zakaj je Slovenija vedno bolj obiskovana od tujcev. Le malo državne podpore bi bilo treba in Gorenjska bi postala naša Švica. Ta Gorenjska In z njo vsa Slovenija pa so vrata za tujski promet in čim več bo tujcev v Sloveniji, čim bolj bo razvit tujski promet v Sloveniji, tem preje bodo njegovega blagoslova deležne tudi druge pokrajine. Le za sebe delajo te pokrajine, če podpirajo razvoj turistike v Sloveniji. Zakaj še vedno je bilo tako in bo postalo tako, da tujci prodirajo iz bolj kulturne dežele v manj kulturno in ne obratno. Kako vse drugačen bi bil že danes tujski promet v Primorju, če bi dobil tam tujec isto ‘udobnost, ki jo dobi v Sloveniji. S silo bi morali pošiljati južni kraji svoje ljudi v Slovenijo, da se na-uee tu, kako je treba postreči tujcu. Je sicer res, da v Sloveniji razmere še dolgo niso idealne, ali vendarle so takšne, da bi se drugi v Sloveniji lahko marsikaj naučili. Sličnih argumentov je še cela vrsta in kdor se le količkaj zamisli v ta problem, mora spoznati, da ni bolj glupe politike, kakor je okrnjevanje kulturnih institucij v Sloveniji. Edina res evropska pokrajina v državi je Slovenija, edino njeno res vzorno gospodarstvo in to gospodarstvo se uničuje vsled najbolj glupega lokalnega patriotizma. Vendar niso gospodje tam v Beogradu tako smešni, da smatrajo za očitek, če je Slovenija najbolj kulturna pokrajina, ko pa je vendar zapadu najbližja! Skoraj bi morali misliti, da je ta najbolj glupa nevoščljivost glavni vzrok zapostavljanja Slovenije. Kakor ima vsaka vas svoj vzoren hlev, svoje vzorno gospodarstvo, kakor Beograd, 4. januarja. Včeraj popoldne ob 5. je finančni odbor nadaljeval sejo sejo in razpravo o proračunu notranjega ministrstva. V dvorani so bili samo poslanci opozicije, radikalnega poslanca pa ni bilo nobenega. Ob 5. je predsednik dr. Subotič otvoril sejo in podelil besedo Dimitrijeviču. Opozicija pa je ostro protestirala proti temu in klicala: »Nočemo govoriti, saj ni notranjega ministra tu.« Subotič je skušal poslance pomiriti in je dal besedo Drljeviču. Toda opozicija je s silnim razgrajanjem in hrupom preprečila, da bi kdo govoril. Pribičevič je dejal: »To vam nič ne pomaga. Take sabotaže ne borno dovolili.« Ko je Subotič videl, da Drljevdč ne bo govoril, je podelil besedo Puniši Kačiču. Opozicija hoče oditi. Pribičevič kliče: »Kje je predsednik ylade? Naj pride!« Nato se Pribičevič dvigne, za njim pa vsa opozicija, pripravljena, da zapusti dvorano. V tem momentu se je pojavil Velja Vukičevič. Puniša Račič je govoril zelo ostro in temperamentno. Poudarja, da je prosil za besedo iz dveh razlogov: prvič, ker je o priliki razprave slišal, da se stvari na jugu obravnavajo neobjektivno. On pa je mnogo časa preživel na jugu ip bi rad povedal svoje mnenje. Opozicija seveda mora napadati vlado. Tudi jaz sem često pokazal svoje nerazpoloženje napram vladi, čeprav sede v vladi tudi zastopniki radikalne stranke. — Ne smete govoriti, pravi Račič, da je vprašanje atentatov v Južni Srbiji samo vprašanje naše notranje politike. To je zunanja politika. V Južni Srbiji je res težko stanje, ker policijske oblasti niso pod kontrolo upravnih oblasti. Imam pogum, da nastopim tudi proti samemu predsedniku vlade in proti predsedniku našega kluba, ako mi kaj ne ugaja. Vi pa ste uvedli v svojem klubu tako disciplino, da nihče ne sme nič reči proti Štefanu Radiču. Atentati v Južni Srbiji so take narave, da je treba, da obrnejo nase pozornost vseh nas: vlade in opozioije. Moramo se v to vprašanje resno zamisliti in poiskati stvari 1 leka. Rašič se dotakne dalje dogodka, ko je Radič o priliki Marinkovičevega ekspo-zeja protestiral proti temu, da se je Marinkovič v neki stvari ostro izrazil proti Bolgariji. Bolgarski listi so to tako razumeli, kakor da je Radič njihov prijatelj in da odobrava njihovo akcijo. To je treta vpoštevati. Obsojam pa jaz tudi tiste, Ki so predsedniku HSS preprečevali bivanje v Južni Srbiji, smatrajoč, da je njegova politika bugaraška. Glede skopi jansk ega procesa pravi Račič, da je neki radikalni poslanec dejal, da je bil ta proces falzificiran. (šaulič: To je bil Vasilje Trbič.) Proces pa je tekel, kakor je nato pojasnjeval Račič, popolnoma normalno. Obtoženci so si lahko vzeli braniteljev, kolikor so hoteli. (Dr-ljevič: Do tega so imeli vendar pravico!) Račič: Da. Toda če bi bil jaz načelnik javne varnosti, bi se bil prepričal, odkod je prišel ves denar za branitelje. — Narod v Južni Srbiji ima isto moč kakor narod v Šumadiji. (Pavle Radič: To je laž!) Račič: To je vaša hrvatska kultura. Jaz nočem rabiti takih besed. — V Južni Srbiji je organizacija, ki izvršuje atentate. Vlada mora napraviti najenergič-nejše korake, da to izkorenini, čeprav bi to imelo dovesti do vojne z Bolagarijo. ima vsako mesto svojo vzorno ulico, tako mora imeti tudi država svojo vzorno pokrajino. Ta more biti le Slovenija in j zato nehajte z uničevanjem edinega vzornega gospodarstva — ali pa bo tudi napredek drugih pokrajin nemogoč. (Nekdo zakliče: Narod se neče vojskovati:) Račič govori petem o razmerah v južnih krajih in o orožništvu v Črni goi’i ter pravi, da se nismo borili za tako Jugoslavijo, temveč za nekaj boljšega. Če se bo še nadaljevalo s trpinčenjem, potem bomo imeli na spomlad ne 500, temveč 5C00 odmetiiikov. PaMe je pripovedoval Račič, kako je bil Pašičev svetovalec in mu vedno govoril: Ne vedite samo računa o oblasti, temveč vzemite vso oblast v svoje roke in je nikar ne delite z demokrati; kajti če s'a dve stranki v vladi, potem se napravi pravi kaos. Račič pravi, da je on najbolj nedisci-piniran član radikalnega kluba. Priznava pa, da ima Vukičevič v klubu večino. Zato je polnopraven zastopnik radikalne stranke. — Jaz se v resnici upiram. Toda sam ne premorem nič. Račič pravi, da je za to, da bi se naša država imenovala »Srbija« in da se srbi-Janski zakoni in srbijanska morala razširijo na vse kraje. Sedaj se pa ne ve uiti kdo pije, niti kdo plača. Potem je povzel besedo Sekala Drlje-vie. ki je v imenu HSS ostro kritiziral preračun in ves način današnje uprave. Govoril je potem-o velikih županih in o njihovih kvalifikacijah. — Minister pravosodja ne pozna naše zakonodaje, pa je bii predsednik kasačijskega sodišča. Tudi Vukičevič je že dokazal, da ne pozna zakona o občinah. Taka vlada s takimi ignoranti vendar ne more upravljati države. — Pribičevič je dejal, da je to Azija. Ne, to ni Azija, to je še vse hujše od Azije. (Nastane prepir.) Drljevič navaja v dokaz o našem slabem stanju razne dokumente in citira ugledne politične prvake, kakor D a vidoviča'- ki je dejal, da se v tej državi vlada hajduško. Davido-vič nikoli ni teh besed oporekal. Povedal je to v izborni obliki in to velja še danes. — Citira nadalje izjave dr. Voje Marinkoviča. (Demokrati kličejo: Ni res, da bi bil Marinkovič, rekel, da je pri nas slabo stanje države. On je rekel, da to prihaja od naše slabe uprave.) — Drljevič na koncu izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. Potem je dobil besedo Pavle Radič, ki je najprej protestiral, da vladna večina sabotira delo odbora. Potem je govoril o koaliciji RR in dejal, da ta koalicija ni mogla roditi dobrih sadov, ker so radikali povsod nastopali strankarsko. Seja je bila nato zaključena in naslednja napovedana za danes ob 10. dopoldne. Na današnji seji bo Vukičevič odgovoril vsem govornikom opozicije. NAPET POLOŽAJ NA VZHODU. Trst, 4. januarja. Včerajšnji »Piccoloc prinaša poročilo svojega dopisnika Maria Nordia, ki se sedaj mudi v Vilni. V poročilu se opisuje situacija med Poljsko, Litvo in sovjetsko Rusijo. Po Nordijevih opažanjih problem Vilne še ne bo rešen, temveč bo to mesto ostalo še naprej kamen spqdtike. Za ureditev vzajemnih odnošajev med Poljsko in Litvo. — Poljska vlada izvaja po svojih agentih živahno agitacijo po Ukrajini in Beli Rusiji, tako da ni izključeno, da bi v teh širokih predelih današnje Rusije izbruhnili resni nemiri in da pride do do ustanovitve dveh novih držav: Bele Rusije in Ukrajine. Kakor se zdi, ima Poljska v tej stvari polno zaupanje Anglije. SLS dobi ministrstvo zn šume In rude. Beograd, 'S. januarja. (Izv.) V političnih krogih še vedno živahno razpravljajo o rekonstrukciji vlade, ki bi se izvršila v ok\ iru dosedaj vladajočih stranic. Po najnovejših vesteh bi dobila SLS še drugega mir.fcfcra, ako pa radikali na to ne bi pristali, bi dobila SLS vsekakor eno izmed takozvanili velikih ministrstev, a to ti bilo ministrstvo za šume in rude, ki je za Slovenijo izredne važnosti, mo-ra'a pa bi SLS v tem slučaju izročiti ministrstvo za socialno .politiko kaki drugi izmed vladnih strank. ZNIŽANJE ŽELEZNIŠKIH TARIF -ODLOŽENO. Beograd, 4. januarja. V začetku tega leta bi bila morala stopiti v veljavo nova železniška tarifa za potniški promet, s katero so se precej znižale cene posebno na brzvolakih. — Ta tarifa pa bo stopila v veljavo šele 1. marca ali morda še kes-neje. Do tistega ča«a se bo tarifa še v marsičem spremenila. BEOGRAJSKE ULICE BODO PREIME-VANE. Beograd, 4. januarja. Beograjska občina se je odločila prekrstiti več ulic v Beogradu in jim dati imena naših zaslužnih mož. Sestavljena je posebna komisija, ki se bo s tem bavila. Nekatera nova imena ulic bodo: Vodnikova ulica, Primoža Trubarja ul., Prešernova ulica, Vrazova ulica, Miklošičeva ulica, Lisinskega ulica, Strossmayorjeva ulica, Kvaternikova ul., Gavrila Principa ulica, Goethejeva ulica, Mickiewiczeva ulica, Tolstega ulica, Gogoljeva ulica itd. 50.000 NEMŠKIH KOVINARJEV STOPI DANES V STAVKO. Berlin, 4. januarja. Po zadnjih vesteh so kovinski delavci v nemških tovarnah zahtevali povišanje mezd. Ker so indu-strijalci zahtevo odklonili, bodo delavci najkesneje danes zjutraj stopili vstavko. Sodijo, da bo prvi trenutek začelo stavkati okrog 50.000 delavcev. POINCARE OZDRAVEL. Pariz, 4. januarja. Poincarč je ozdravel in zopet nastopil službo. ČEŠKOSLOVAŠKA NASTOPI ZARADI TIHOTAPSTVA OROŽJA NA MADJAR-SKO. Praga, 4. januarja. Sinočnje »Češke Slovo« najavlja prav ostro akcijo pri Zvezi parodov zaradi tihotapljenja orožja na Madjarsko,- Ker je bila s 1. januarjem ukinjena vojaška kontrola nad Madjarsko, je kontrola prešla na Zvezo narodov . LEPE RAZMERE V RUMUNIJI. „ Bukarešta, 4. januarja. V Rumuniji ni ne katastrov ne zemljiških knjig. Kakor pišejo rumunski listi, je bilo zaradi tega mogoče, da so si nekatere privatne osebnosti od petrolejskih družb z vednostjo političnih > osebnosti prisvojile okrog 2500 ha področja, na katerem se nahajajo petrolejski vrelci. Poslanec Floarescu je izračunal, da je bila država zaradi tega oškodovana za 375 milijard lejev. S to vsoto bi Rumunija lahko plačala vse vojne dolgove. Floarescu naznanja, da bo objavil imena oseb, ki so tu posredovale in tako oškodovale državo. ŠAHOVSKI TURNIR V HASTINGSU. Hastings, 4. januarja. Na mednarodnem šahovskem turnirju je Thomas premagal Buergerja, Sergeant Steinerja, Colle Michela in Kmoch Normanna. Partija Yates—Tartakower je bila prekinjena. Stanje: Tartakower 3'A, Steiner 3, Yates, Buerger 2A, Sergeant, Kmoch 2, Thomas in Niirberg 1 ‘A. Napateo zagovor. ,Preti oprostilni razsodbi g. Kočevarja na tožbo visoke šolca Iskre je objavil njegov zastopnik odvetnik dr. V. K. daljši članeik, v katerem nravi, da ‘je nad oprtstilno sodbo ogorčen. Ni pa g. V. K. ogorčen kot zastopnik stranke aLi kot političen pristaš iožiie-ljeve stranke, temveč kot pravnik. Nas izredno veseli, da je med slovenskimi odvetniki la>ko živ pravniški čut, da javno protestirajo, če smatrajo katero sodbo za napačno. Teda v tem slučaju bi prosili, da protestirajo vedno in v vsakem slučaju . Opozoriti mešamo pa še na nekaj drugega. Z isto pravico, iko zastopnik g. Iskre, bi mogli reči prijatelji g. Kočevarja, v slučaju njegove obsodbe, da so ogorčeni, ker ga ni sodišče oprostilo. Na vse zadnje je vendarle jasno, da so mogle hiti dijaške persekucije le, ker je nekdo dijake ovajal. Če ni bil to g Iskra, petem je pač bil kdo drugi. Kdo je bil? Posebnost vsake sodbe je pač v lem, da enemu ustreza, nasprotni stranki pa ne. Do lepili razmer razmer bi prišli, če bi se potem po vsakem procesu oglašale v (javnosti Sjranke in označevale sedbo kot zgrešeno. Mislimo, da bi potem javnost v reesnici morala obupati nad sedišči. Zlasti pa mora biti tako javno razpravljanje napačno pri političnih procesih, ko se vsem drugim spornim vprašanjem prav hitro pridruži še prestižno vprašanje. Zato mislimo, da je edino pravilno počakati na končno sodbo, saj na vse zadnje ni nikjer rečene, da bi morala biti ta tako ideealna, j da bi bila kritika nemogoča. To ve tudi g. I V. K. dobro. Z m vinarskega stališča pa bi pripomnili še sledeče. Da je prišlo do oprostilne razsodbe, sta morala najmanj dva sodnika biti za oprostitev, to fe, biti sta morala prepričana, da je obtoženi novinar ravnal po svoji vesti, ko je napisal članek in da se mi v nobenem oziru pregrešil. Mislimo, da je moralno s tem vsak novinar oproščen vsake krivde, ker vendar ne gre c-d njega zahtevati, da bi bil še bolj vesten od sodnikov samih. Če jee kljub temu dana teoretična možnost, da občuti novinar vsled sklepa višjo instance vse drakonične določbe tiskovnega zakona, potem je to le nov dokaz, da je treba sedanji, cd SDS zagovarjanj tiskovni zakon čim preje vreči med staro šaro. Pravilno je, če pravi g. V. K., da ima mladina pravico, da izve tečno ves položaj, kakor ga če ta proces dokazal. Zakaj pa potem Jutro«"ni objavilo obširnega poroŠa o procesu? Saj je znano, da pri »Jutru« ne skoparijo s papirjem in da napišejo o najbolj brezpomembni stvari cele kolone. In tu jim je zmanjkalo nakrat papirja. Pa ne, da je bil dokazni material tako dober? Lepo je, če se g. dr. V. K. zavzame za svojo stranko. A še lepše bi bilo, če bi se tudi Svet slušateljev l ubljanske univerze zavzel za svojega predsednika. Kajti njega se vsa stvar najbolj tiče in zato bi on bil najbolj pravilen zagovornik. Mnogi cd Sveta so bili tudi pri razpravi naivzoči. Ali so cstaili brez ultisov? Ali pa čakajo na končno sodbo? Ali mar oni niso ogorčeni, Mladina je vendar običajno najibolj tenkočutna. Zato mislimo, da bi biTo dobro, čo bi tudi mladina povedala svoje mnenjee. Ali pa je brez mnenja? Straoko brez pomeoa. Ni treba še 'posebej poudarjati, da je to SDS. Odkar je namreč sklenil g. Pribičevič z g. Radičem svojo kmečko - demokratsko zveezo, je postala SDS za naše politično življenje popolnoma odveč. Politika namreč, ki jo danes vodi g. Fribičevič v popolnem nasprotju z njegovo prejšnjo politiko, je popolnoma radičevska politika, ki jo lahko vodi Radič sam brez ozira na blagohotno pomoč g. 1 ribičeviča, še manj pa z ozirom na pomoč dr. Žerjava. j Treba je prebirati le najnovejši govor Sv. F ribičeviča v finančnem odboru pri razpravi o proračunu ministrstva za notranje zadeve. V svojem govoru Sv. Priibičevič ni povedal čisto nič novega, ampak je ponavljal samo to, kar smo že pred leti brali v_ Radičevem »Domu«, in zato se mora pač vsak človek, ki se bavi s politiko, po svoji pn-rodni pameti vprašati: »Ali ni to popolna likvidacija nekdanjih političnih nazorov g. Svetozara in njegove SDS? In vsak misleč človek mora odgovoriti na to vprašanje: To je likvidacija! Tako strahovita likvidacija, kakoršne še ni doživel noben politik, odkar obstoji kraljevina SHS. Rekli sme pravkar, da je g. Prrbičečevič popolnoma likvidiral svoje nekdanje politične nazore, ne pa principov. Teh namreč m-„kdar ni imel, niti on niti SDS. Vsa »idejna« meč SDS je obtojala namreč v tem, da je verno služila čil em in namenom v Beogradu odločujočih činiteljev, kot nagrado za svoje politično berištvo pa si je izgovorila pravico da sme brez zakona in tudi proti zakonu neusmiljeno preganjati svoje politične nasprotnike v prečanskih krajih, zlasti med Slovenci in Hrvati. V tem je obstojala vsa »politična ideologija« SDS, a to je je znala gospoda spretno prikrivati s plaščem »dela za narodno in državno edinstvo.« Kakcr 1.ii.ro pa so postale dotlej opozicijo-nalne slovenske in hrvaške stranke »regie-rungsfiihig«, so postali odvišni vsi politični beriči, ker ni bilo več povoda za preganjane nekdanjih slovenskih in hrvaških opozi-cijonalcev. Držaivne skupnosti ni če ne podira, narodno edinesitvo pa se razvija po svojih prirodnih zakonih — ali v jezikovno in duhovno ujedinjenje, ali pa v še večje cepljenje. Kaj bo, bo pokazala pnhodnjost. Politični razvoj je politiko g. Pribičeviča m njegove SDS na gladko likvidiral ali če hočete »reduciral« in gospoda se je morala odločiti za novo pot. Odločili so se za zvezo z Radičem, mogoče z upanrem, da bo prišel kedaj čas za novo beriškp vlogo, toda z Radičem ni mogoče sodelovanje pod drugim pogojem, kakor da se nekdaj mogočni gospodje izrečejo za Radičevo politiko na celi črti. Svoje politike nimajo več, likvidacija SDS je tu. Najnovejši govori Sv. Pribičeviča to kar vpijejo! Z likvidacijo starih političnih nazorov v glavni SDS pa se druži tudi tiha likvidacija SDS v Sloveniji. Tudi v Sloveniji začenja SDS novo politiko, ne naenkrat, ampak počasi in prikrito, skoraj bi rekli po tihotapsko, da ljudje ne bi prehitro opazili, kako mora SDS uanes tuui v S.oveniji p juvati na vse, kar je še pred malo meseci povzdigo-va a v sedma nebesa! Danes govori bivši podpredsednik SDS dr. Dinko Puc v oblastni skupščini sijajne govore za slovensko vseučilišče v Ljubljani, veliki mojster SDS — ne veliki mojster franu zenske lože! — dr. Žerjav piše o slovenstvu celo z veliko začetnico, in govori o obrambi slovenskih interesov, g. Josip Turk pa obeta kot novoizvoljen ljubljanski podžupan, da se bo posvetil samo gospodarskim interesom Ljubljane, ker je mnogo prepameten po svoji prirodi, da bi se še megel zavzemati za nekdanjo »nacijonalno« politiko SDS. Samo dr. Kramer se obuja včasih le"° spomine na zla.e čase »narodnega in državnega edin-stva« in govori nekaj o »demokraciji«, prav kakcr njegov imenski sorodnik dr. Kramar na Češkem. Kamor človek pogleda, same esdeeearske ruševine in sama podrtija — skozi špranje pohdrtin pa gledajo lokave oči, kje bi se dalo vzeti drugim (SKS!) kaj vetra iz političnih jader in se našopiriti s tujim perjem! Samo stari in nepoboljšljivi nekdanji »liberalci« in .naprednjaki«, ki so osiveli v krutem boju s klerikalnim zmajem, še žalostno korakajo za staro eesdeesarsko zastavo, ker še niso razumeli, da je SDS vse nekaj drugega, kakor je bila tista naprednost, za katero so se oni borili. Da, če bi SDS res bila v resnici napredna in res demokratična stranka 1 To pa sedanja SDS nikdar ni bila! . Od cele nekdanje politične glorije SDS je ositalo modno samo še časopisje SDS, a to ne živi od političnih idej in ne cd kakega političnega programa, lu ga SDS sploh nikdar ni imela in ga še danes nima, ampak samo od denarja. Kdor ima denar, lahko brez naj-manjšeega talenta poroča o vseh dogodkih po svetu tudi brez svojega programa. Kdor ima denar, lahko dobi telefonskih in brzojavnih poročil na cente, da lahko natiska vsak dan cele vagone papirja. Ali kaj pomaga denar, kaj najhitrejšee telefonske vesti, kaj dnevne senzacije in ženitni oglasi, če pa ni nikjer tistega soka, ki ga dajeta »ideja in program«? Tako se bliža SDS tudi na tem polju svoji deruti in ostala ji bo čez čas samo še navadna trgovina z inserati ali pa s srečkami državne razredne (klasne) loterije. pa tudi dokazuje, da priznanje sovjetske Rusije s strani Jugoslavije še dolgo ni aktu-olnc, ker drugače ipač ne bi ibil stavljen tak predlog. — Albanski zunanji minister v Parizu. Albanski zunanji minister Mija beg Vricni je dospel v Pariz, kjer je bil sprejet od francoskega zunanjega ministra Brianda ter imel z njim daljši razgovor. Francoski diploma-iična krogi zatrjujejo, da je namen Vrioni-jevega potovanja, da sklene med narodno posojilo. Po nagovoru Italijee naj bi namreč Albanija naredila lepo gesto in poleg italijanskega kapitala naj bi bil pri posojilu udeležen tudi francoski in angleški kapital, da bi Albanija tako lažje markirala svojo neodvisnost. l)a gre pri vsem le za gesto, ki naj prikrije italijanske nrperialistične cilje v Albaniji, dokazuje to, da bi Italija prevzela 60 odstotkov posojila, Francija in Anglija pa le 40. To se pravi, vso besedo bi imela Italija, Franciji in Angliji ipa bi pripadla vloga Statistov. Ni čuda, če pišejo pariški listi, da je le .malo upanja, da bi Vrio-nijeva misija uspela. = Vlada Ljapčeva ostane Poročali smo že, da je bivši bolgarski ministrski predsednik Cankov ostro nastopili preti Ljapčovu ter zahteval njegov odstop. Poleg eseibnih razlogov — Ljapčev je vrgel vlado Cankova — so bili merodajni za Cankova tudi politični razlogi. Ljapčev je namreč znatno omilil politični kurz in ni več uporabljal proti zeni-Ijedelcem in komunistom obznane v tej meri, ko Cankov in njgova vlada. Ljapčev je pač prišel do prepričanja, da ni mogoče z enim samim dekretom izbrisati ene s.ranke. Proti milejšemu režimu pa je nastopil Cankov in dejal, da pomeni ta režim samo slabost vlade in da se bodo vsled tega subverzivni elemenJ tako okrepili, da bo ogrožen sedanji režim. Zato zahteva Cankov, da se nastopi zopet š staro neizprosnostjo proti vsem, (ki niso slepi pristaši vlade. Dokler so se še vršila pogajanja za zunanje posojilo, ki ga naj bi dala Zveza narodov Bolgarski, so bile vse atake Cankova brezuspešne, ker se je splošno mislile, da bo Ljapčev vsled svoje pomirljive 'politike lažje dobil posojilo. Ko se je pa izkazalo, da posojila ne bo, je postal Cankov močnejši in vse je kazalo, da bo moral Ljapčev odstopiti. V tem pa je ( nastopila opozicija in situacija je bila izpre- | menjena, Tudi opozicija je zahtevala odstop , vlade, toda zato, ker je smatrala vladno politiko še vedno za preeostro. Opozicija je mnenja, da Demokratičeski zgover, kakor se imenuje sedanja vladna koalicija ni več kos isvoji nalogi in da se mora umakniti liberalnejšemu režimu. Nastop opozioije je mahoma utrdil stališče Ljapčeva, ker je pos:a- . la sedaj čisto nova situacija. Jasno je bilo, da je desničarska vlada pod Cankcvim nemogoča, enako pa je tudi jasno, da je nemogoča levičarska vlada pod vodstvom opozicije in tako je ostala vlada Ljapčeva kot , vrtina ni! žnost. Ni ra Še SOtcvO. Če bo vsta- 1 Politične vesti. = Proračun notranjega ministrstva pred finančnim odborom. Končno je prišla opozicija do svoje najbolj mastne kosti, do prora-računa notranjega, ali kakor pravijo v Beogradu policijskega ministrstva. Jasno je, da ne da!e noben proračun opoziciji tako lepo priliko za ogorčene govore, ko proračun notranjega ministrstva. Samo »glavnjača« daje hrano za celodnevno debato, a kje so se vse druge stvari, ki so že tako lepo znane še iz onih časov, iko je bil še g. Pribiče-vič čuvar državnega in narodnega edinstva. A sedaj je vrhu vsega na dnevnem redu še južna Srbija, ki je naravnost biser iz zgodovine naše policije. Neoprostljiv greh bi zato bil, če ne bi opozicija krepko zavihala rokavov im si privoščila prav pošteno naš najbolj psopularen policijski proračun. In ga se je tudi v resnici pošteno privoščila. Ko je ministrski predsednik Vukičevič lakonično kratko govoril o potrebi novih izdatkov za upravni aparat v južni Srbiji je nastopila opozicija. Kot prvi sam Svetozar Pribičevič, ki je na dolgo in široko našteval vse že itak dovolj znane grehe policije. Opozicija je seveda g. Fribičeviču živahno pritrjevala in pritrjevali bi tudi mi, če bi g. Pribičevič ved m tako govoril in če ne bi bila tudi nje<*o>va krivda, da so danes takšne razmere, kakršne -žal so. Za Pribičevičem je govoril vodja zemljoradnikov Voja Lazič, nakar je bila seja prekinjena. — Originalni predlog našega »unanjega ministra sovjetom. V svojem ekspozeju je dejal dr. Marinkovič, da je ponudil sovjetom enakopravnost v agitaciji. Sovjetski agitatorji smejo šiniti pri nas komunizem, naši pa bi v Rusji pobijali komunizem. Sovjeti pa na to niso pristali. Predlog dr. Marinkoviča je vsekakor orignalen in v enem oziru tudi nad vse prebrisan. Znano je namreč, da je pravzaprav edina ovira, da niso sovjeti od vseh držav priznani, samo ta, da so sovjetska poslaništva in konzulati središče komunistične agitacije. Drživa, ki stopi v e'ik s sovjeti mora biti pripravljena, da bo komunistična agitacija oživela, ker bodo za to skrbel sovjeiski konzulati. Dr. Marinkovič je zato s svojim predlogom sovjetom čisto odkrito dejal, da ne veruje v zatrjevana sovjetov in računa s tem, da bi sovjetski konzulati v Jugoslaviji širili komunizem. Če pa smejo sovjeti širiti pri nas komunizem, potem mora hiti dovoljeno našim konzulatom, da širijo v Rusiji protikomunistične ideje. Enaka pravica za vse. Seveda je jasne, da je dejansko tak predlog neUstvar-ljiv, ker bi prišli naravnost do nemogočih situacij. Zato tudi mislimo, da je imel Marinkovičev predlog le platoničen pomen. To 11» —--— ------ —«1 l ; edina možnost. Ni pa še gotovo, če bo vsta- j pil v to vlado Cankov, ali pa bo vstopil v njo del opozicije, predvsem demokrati in ■ radikali. Na vsak način pa Ljapčev ostane in : v tem smislu se je izrazil tudi kralj Boris. • =:Hortliy govori o madjarski miroljubnosti. Na novoletne čestitke diplomatskega kora se je zahvalil IlorChy s krajšim govorom. Med drugim je dejal, da vstopa madjarski narod v novo leto s trdno voljo nadaljevati z vztrajnostjo delo, ki je vsled požrtvovalnosti vsega naroda redilo že lepe uspehe. Madjar-ški narod je prepričan, da je mogoča obnova gospodarstva le v miru, v medsebojnem zaupanju in v sodelovanju naroda. Madjarski narod bo smatral za svojo prvo nalogo, da vedno bolj utrdi dobre odnosaje z zunanjimi silami. Nato je tudi Horthy čestital vladarjem ni predsednikom tuji držav. — Ta miroljubna fraza drž. upravitelja Horthyja pa ni dolgo držala, ker skoraj istočasno je bilo dokazano, da se Madjarska z itali ansko pomočjo tajno oborožuje. Pa madjarske deklamacije o demokraciji, miroljubnosti in sličnem že itak niso bile nikdar dostii vredne. Grška je dobila prvi dve podmornici iz Francije. Podmornici sta dolgi 62 m in oboroženi s 6 cevmi za spuščanje torpedov, enim 100 mm in 140 man kanonom. _ Znova poostritov spora med Litvo in Poljsko. Kakor se poroča iz Kovna je še čisto negotovo, kdaj se bodo pričela pogajanja rnd Litvo in Poljsko. Fo vsej priliki hoče Voldemaras najprej doseči, da sprejme parlament spremembo ustave v tem smislu, da bo kot glavno mesto Litve označena Vilna, ki je danes v polskili roka -. Na ta način hoč Voldemaras jasno deeklarirati, da Litva nikdar cd Vilne ne odstopi in da je Vilna , i še nadalje jedro vse litovske politike. Jasno je, da mora ta namera Voldemarasa silno poslabšati poljsko - litovske odnošaje, ki so danes že itak dovolj slabi. Litva obenem nadaljuje z obtožbami proti Poljski in pravi, da Poljska še vedno trpi na svojem ozemlju razne litovske protivladne tolpe, ki_ potem terorizirajo litovsko obme'no prebivalstvo. Enako podpira Poljska še nadalje litovske emigrante, ki na poljskem ozemlju konspirirajo proti litovski vladi. Vse te ve-dokazujejo, da vendarle ,ni bil dde* na "lavo. Ves krvav se je vlekel do prve stražnice, kjer je zadevo ovadil. Buchinger in Schon-brunnerjeva sta bila radi poizkušenega umora aretirana. Zaslišana, je izjavila Sohon-brunnerjeva: »Mojega moža, tega psa, bi bi- lo treba že davno spraviti s poti!« . — Pri revmatizmu v glavi, ledjih in ramenih, živčnih bolečinah, bolečinah v kolkih, vdoru se grenčica Franz-Josef rabi z velikim uspehom za vsakdanje izplakavanje pre-bavilnega kanala. Vseučiliške klinike potrjujejo, da je voda »Franz-Josef« zlasi.i v srednji in poznejši starosti izborno čistilo za želodec in črevo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah. in špecerijskih trgovinah. — List »Prerod« dobite brezplačno na ogled, ako javile naslov upravi »Preroda«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. — Protialkoholne brošurice oddaja, dokler traja stara zaloga, po znižani ceni »Sveta vojska« v Ljubljani, ki dopošlje na željo vsakomur seznam. — Brezalkoholni sokovi se kol dodatek k čaju tudi pri nas uporabljajo v vedno večji meri, ker v tem slučaju ni treba dodajali sladkorja. VINSKA RAZSTAVA in vinski sejem : V LJUTOMERU : dne 6. in 7. januarja 1928 v dvorani predsednika gostil, zadruge g. JULIJA STRASSER Ljubljana. 1— Slovensko zdravniško društvo. Dr. Živko Lapajne predava dne 4. januarja 1928 ob 6. uri zvečer v predavalnici ženske bolnice. Tema: »Opazovanja pri zdravljenju tuberkuloze v planinskem klimatu Rakitne.« — Odbor. 1— Zoološki vrt v Ljubljani bo oivorjen tem prej, čim več članov pristopi k društvu ;>Zoc«. Naj se vsakdo odzove vabilu za člana, ko ga prihodnje dni obišče društveni poverjenik z nabiralno polo, ali pa naj se sam ja- vi blagajniku vet. H. Turku, Aleksandrova cesta štev. 5. 1— Vinska pokušnja. Centralna vinarna priredi vinsko pokušnjo v kleli hotela Union. Razstavljena bodo prvovrstna štajerska in dolenjska vina. Pokušnja se dvori v četrtek dne 5. t. m. ob 6. uri zvečer iin traja do vštetega 8. t. m. — Občinstvo opozarjamo na tozadevni inserat. 1— Ženska in moška mestna podružnica Ciril-Metodove družbe v Ljubljani priredi dne 5. januarja 1928 v prostorih Narodnega doma v Ljubljani veselico. Program: L Oti 20. do 21. ure koledovanje: Umetniški nastop po narodnih običajih, z godbo, peljem in plesom ped vodstvom g. prof. Osip Šesta. 2. Po 21. uri prosta zabava in ples. — Muzika': dravske divizije. — Začetek ločno ob 20. uri. — Obleka promenadna. — Vstopnina 1-3 Din, dijaki 5 Din. 1-— Stavni Francoz Vincent dTmly je za-{ stopan na klavirskem koncertu ge. Dane ' Golia-Koblerjeve v ponedeljek, dne 9. t. m. v Filharmonični dvorani s svojo klavirsko sonato v treh stavkih. DTndy je priznano najboljši učenec slavnega učitelja Cesarja Francka in tudi voditelj tako znane Franeko-ve šole v Francozih. Napisal je celo vrsto klavirskih, pa tudi simfoničnih skladb. Več njegovih klavirskih del so nekateri skladatelji instrumenlirali za velike simfonične orkestre in so kot taka znana danes po vsem svetu. Sonata op. 63, katero izvaja ga. Golia-Koblerjeva na svojem koncertu, je posvečena znameniti pianistki Blanche Selvi ter pomeni višek skladateljeve klavirske tvorbe. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami. Ga. Zdenka Zikova v naši operi. Brez vsakega dvoma je, da ni vživala še nobena eperl na pevka v Ljubljani toliko vsestranske priljubljenosti kakor ga. Zdenka Zikova, bivša naša primadona za časa svojega večletnega izredno uspešnega delovanja v ljubljanski operi. Vsaka njena nova vloga, ki jo je odpela .na našem odru je pomenila dogodek posebne vrste. Enak sloves vživa gospa tudi sedaj v Zagrebu. V četrtek, dne 5. t. m. poje v Ljubljani vlogo Amelije v Verdijevi operi »Ples v maskah«. Opera se poje za abonma C. »Čarobna piščal«. To slavno klasično delo Mozartovo se ponovno poje v ljubljanski operi danes v sredo, dne 4. t. m. .pod tak-tifko ravnatelja g. Poliča in sicer za abonma reda D. 1— Tečaji »Brezalkoholne produkcije« se bodo v 1. 1928 vršili v Ljubljani od 2. do 11. junija, kakor tudi cd 1. do 10. septembra. Na Željo se bodo prire;ali tečaji tudi v večjih krajih Slovenije vendar je potrebno, da se interesenti za te tečaje kmalu prijavijo, sicer tečajev ni mogoče razporediti. Prijave sorejema »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. 1— Vlak ea je povozil. Včeraj so našli ob železniški progi na Viču truplo viškega posestnika Franceta Kristama. Glava je bila strta, leva roka zmečkana, desna noga odrezana. Ugotovilo se je, da je Kristana, ki je šel ipo prepovedani stezi cb tračnicah, povozil tržaški brzovlak. Ponesrečenec zapušča vdovo in šest otrok. , f Celje. c— U«miljeno delo. Pred božičem je priredilo »Kolo jugoslov. sester« v mestni ubož-; ni hiši družabni večer, na katerem so bili reveži obdarovani, med njimi tudi deklica, katero ie mati pustila v mestnem parku in potem izginila. Prireditev so deloma v blagu, deloma v gotovini podprle ga. dr. Se.hvvn-bova, ga. Savcdnik in ga. Hofbauer. Mestni ubožni svet se velikodušnim darovalkam, posebno pa »Kolu jugoslov. sester« za njih i plemenito delo iskreno zahvaljuje. c— Dobro znani gospod O., ki ga tokrat nočemo imenovati, je čut'1 v sebi na -Silvestrovo toliko zajčjega junaštva, da je .ponoči seveda pred kolodvorom večkrat zaklical: »Ileul« (ne heil). Ker pač n.i Nemec po krvi in pa nemščine ne pozna, ne pozna tudi razlike lieulen in heil. Njegovo »junaštvo« mu je pač diktiral janičarski ponos. c— Enakopravnost tudi v »Sikih«. Že več dni ne moreš dobiti v celjskih trafikah drugih cigaret, kakor »boljševiške« Zeta in Sava. Ker se kadijo cigarete socijalni stopnji primerno, je to brez dvoma velik korak k pomirjeuju stanovskih bojev. c— Ainbulatorij tovarne Westcn v Gaberju pri Celju. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je v prostorih tovarne \Vesten ustanovil posebni ainbulatorij, namenjen predvsem za zavarovane člane uslužbence tovarne A. Westen. V tem ambulato-r.iju se je pričelo ordinirati 1. januarja 1928. Ordinacije se bodo vršile vsak delavnik od 9. do 11. ure dopoldne. ' c— Mestno gledališče. Četrtek, dne 5. januarja ob pol 18. »Peterčkove poslednje sanje«. šolska predstava. Cene znatno znižane. PRIMORJE. Rikre&torij ILcge Nnzionale na Proseku zgorel. V noči od 28. na 29. decembra je docela zgoreio petslopje .rikreatorija Lege Naciouale na Proseku. V poslopju so imele svoje prostore tudi podružnica Delavskih konzumnih zadrug, ki je pa sedaj v faši-stovskih rokah. Pred kratkim je bila slavnostna otvoritev novega otroškega vrtca Lege Nazionale r Ilirski Bistrici. »Piccolo« je tedaj poročal, da se je slavnosti poleg drugih, po večini Bog ve od kod priklatenih g^spa, udeležila tudi neka gospa Mikuletič. Ker ni v Bistrici nobenega druge gospe tega priimka, so či-tatelji mislili, da je soproga tamošnjega odvetnika Mikuletiča in nekateri listi, žal celo slovenski, so v svoji zlobi celo navedli njeno krstno ime in dodali, da je soproga odvetnika. Te dni pa je gospa Mikulevičeva poslala na Tržaško »Edinost« izjavo, kjer zavrača vse te vesti. Preiskave v Trstu se nadaljujejo. Pred koprskim sodiščem se je vršila te dni razprava v drugi instanci proti Francetu Kovačiču, Krebelju Josipu, Maslu Ivanu, Kovačiču Ivanu, .Malovcu Jakobu, Kovačiču Antonu, Krebelju Francetu, Maslu Francetu, Vatovcu Ivanu, Volku Francetu, vsi ix Ostrožnega brda, proti Ludviku Antonu, Go-stančiču Antonu, Slugi Josipii, Samsa Josipu iz Cerjakov, proti Zakrajšku Josipu iz Ribnice in Pališki Josipu. Obloženi so bili, da so razžalili karabinerje, jih izžvižgali in zasmehovali v družbi s še drugimi osebami. Končno so se uprli karabinjerjem in lučali proti njim kamne. Sodnik v Ilirski Bistrici jih je svoječasno oprostil, ker ni bilo uoka-zov. Kovačič Ivan je bil oproščen, ker je medtem podlegel ranam, ki so mu jih prizadeli karabinerji, ko so nastopili proti obtožencem. Zakrajšek in Maisel France pa sta hila obsojena vsak na en mesec zapora in na povrnitev stroškov. Ta kazen pa jim je bila oproščena na podlagi odloka od 9. apri- li 1923. Obtoženi so vložili utok. Koprsko sodišče je sprejelo rekurz Antona Gustinčiča in ga oprostilo, češ, da ni sodeloval pri ter prestopku. Rekurz ostalih pa je bil zavrnjen in so bili kaznovani na večje stroške. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA Drama. Začetek ob uri zvečer. Sreda, 4. januarja: »Divja raca«, premijera. — Premijerski abonma. Četrtek, 5. januarja ob 20. uri zvečer: »Boljši gospod.« Ljudska predstava pri izredna znižanih cenah. Petek, 6. januarja ob 15. uri popoldne: »Sne-gulčica in škratje.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Petek, 6. januarja ob 20. uri zvečer: »Ukročena tromglavka.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Sobota, 7. januarja: »Mnogo hrupa za nič.« Red A. Nedelja 8. januarja ob 15. uri popoldne: »Pe-terekove poslednje sanje.« Ljudska predstava pni znižanih cenah. Izven., Pondeljek, 9. januarja: »Divja racal« Red A. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda, 4. januarja: »Čarobna piščal.« Red D. Četrtek, 5. januarja: »Ples v maskah.« Red C. Gostuje ga. Zdenka Zikova. Petek, 6. januarja ob 15. urhpoopldne: »Poljska kri«, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Sobota, 7. januarja: »Hoffmannove pripovedke.« Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Nedelja, 8. januarja ob 15. uri popoldne: »Čarobna piščal.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Nedelja, 8. januarja ob pol 20. uri zvečer: »Orlov«, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Pondeljek, 9. januarja: Zoprto. Premijera Ibsnove »Divje race« v Ljubljani bo v sredo 4. t. m. ob osmih zvečer, na kar ponovno opozarjamo, »Divja raca« spada med naibolj učinkovite Ibsnove drame, v njej najdemo vse elemente, obsežne Ibsnove oderske tehnike. Predstava bo za premijerski abonma. Šport. ŠPORT — SVETOVNA SILA. Nevzdržen je zmagoviti po1-od športa po celem svetu. Človeštvo, ki je v zadnjih stoletjih skoraj popolnoma pozabilo na to, da je za niegov zdravi razvoj potrebna ne samo nega duha, ampak tudi telesa, se je pred Uk kakimi trideset leti vzbudilo dz svoje letargije. .Največ zasluge na preporodu telesnih va.', ki jih skupno nazivamo šport, si po pravici lasti Anglija. Sicer je Anglija, ki je skozi desetletja prvačila v športu, že davno to mesto morala odstopiti' Aincuki. Toda tudi kontinentalne dežele so že dosegle oz. prehitele Anglijo, tako predvsem Nemčija in Češkoslovaška, ki le glede števila zaostajali za Ameriko. V kvalitativnem oziru sta se do odličnega mesta posebno povzpeli Finska in Švedska. V'ostalih evropskih deželah se je šport v svojih raznih panogah posebno v zadnjih telili silno dvignil, tako v sovjetski Rusiji in v balkanskih deželah ter v Turčiji. V Aziji je Japonska, ki si je naj :iireje prilastila evropsko kulturo, tudi v športu dosegla visoko mesto, tako da bedo japonski atleti prav resni tekmovalci v Amsterdamu, posebno* v plavanju. Tudi tisočletni kitajski ?id ni zadržal športa in sinovom nebeškega kraljestva je nogomet najljubši šport. Kakor Anglija goji šport tudi Avstralija, ki je v plavanju, teku in tenisu dala svetu že svetovne rekorderje. V Severni Afriki, v Egiptu in v francoskih kolonijah zavzema nogomet zelo najodličnejše mesto, medtem ko se v Južni Afriki bolj igra rugby in poleg tega lal ko atletika in tenis. Skoraj v vseh državah Južne Amerike velja nogomet kot naci-jonalni spori. Med vsemi panogami pa se je na celem svetu najbolj razširil nogomet, tako da ni skoraj dežele na svetu, kjer se ne bi mladina pečela z nogometom. Pri tem moramo pomisliti, da milijonsko armado aktivnih nogometašev večkratno prekaša število gleda-daleev, ki v tem športu najde svoj tpraznik oddih Poleg nagometa je v angleških deželah zelo priljubljen rugby, ki se je pa na kontinentu udomačil samo v Franciji, medtem ko v Nemčiji ne pride v poštev. Velikansko popularnost, istotako v anglosaških deželah, vživa boks, ki se pa tudi v drugih deželah vedno bolj širi. Nepričakovano se je v zadnjih desetletjih razvilo tudi plavane: njegovi pristaši tvorijo že lepo število. Zimski šport v raznih načinih goji kar najinten-zivnejše mlado in staro, kjer to dopuščajo razmere. Beli šport, tenis, šteje danes že veliko pristašev, kojih število dnevno na- rašča. Slednjič razpolagajo lahkoatletd s krasno, telesno dobro razvito vojsko. Razun teh glavnih športnih panog pa imamo še .j druge vrste telesnega udejstvovanja, ki niso j splošno razširjena: veslanje, sabljanje, eri- j cket in nacijcnalne športe kakor baseball v i Zjediujenih državah. Letošnje olimpijske igre v Amsterdamu j bodo najboljšim atletom sveta dale prilež- j nost, dokazati svoja visoke zmožnosti v mirnem tekmovanju. Tam bomo občudovali uspehe, ki jih zmore človeško telo samo vsled pametne, sistematične učne metode. Toda končni namen športa ni, pokazati višinske uspehe nekaterih .posebno nadarjenih atletov, nasprotno, šport naj služi v to, da poda mladini celega sveta eno zivljensko silo, ki ji omogoča, da uspešno izvojuje boj za obstanek. Gospodarstvo. BORZE, dne 3. januarja 1928. Devize in v a 1 u t e. Ljubljana. Curih 1092.9—1095.9 (1094.4), Dunaj 7.9965—8.0265 (8.0115), London 276.4 do 277.2 (276.8), Ne\vyork 56.55-56.75 (56.65), Praga 167.6—168.4 (168), Trst 299.5 do 0. Zagreb. Amsterdam 22.88—22.94, Dunaj 7.9925—8.0265, Berlin 13.515—13..575, Budimpešta 9 945—9.975, Milan 298.95—300.95, London 276.6—277.2, Ne\vycrk 56.536 do 56.736, Pariz 223—225, Praga 167.6—168.4, Curih 1092.9—1095.9. Curih. Beograd 9.1375, Berlin 123.60, Ne\v-yc.rk 517.95, London 25.2875, Pariz 20.39, Milan 27.38, Praga 15.35, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.19, Sofija 3.735, Dunaj 73.20. Efekti. Ljubljana. Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna banka 135—0, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 160—0, Združene pakirnice Vevče, Goričane in Medvode 135—0, Ruse 265—280, Stavbna 56.—0, šešir 125—0. Blagovna tržišč a. Ljubljanska blagovna borza. Les: Za- ključena sta bila 2 vagona desk, 20 in 28 mm, remeljni 40 X80 in 10 X 100, 4 m, monte, fco vagon nakladanja postaja po 460. — Deželni pridelki: Zaključkov ni bilo. ČRNOGORSKI EMIGRANT PRED DUNAJSKIM SODIŠČEM. Dne 1. t. m. se je zagovarjal pred dunajskim deželnim sodiščem črnogorski emigrant 28 letni Milan Košaric, obdolžen, da je ukradel v Parizu svojega rojaka Milana Krlje-i vica. ] Košaric je pred par leti iz političnih raz-; logov iz Črne gore pobegnil v Italijo. V Bergamu je sodeloval pri ustanovitvi saveza borcev za samostojnost Črne gore. Odtam je odpotoval v Pariz, kjer se je seznanil s svojim rojakom Krljevičem. Nekega dne sta podvzela izlet v avtomobilu v pariško okolico. Po izletu sta se nameravala skupaj odpeljati v Ženevo. Krljevič je bil pustil v hotelu svojo iz šestero kovčekov obstoječo prtljago. V kovčekih so se nahajali njegovi redovi .in vsakovrstne dragocenosti. Med vožnjo v avtomobilu se je Krljevič baje zbal, da ga Košaric umori. Skočil je iz avtomobila ter se vrnil s tramvajem v i-ariz. Prišedši v hotel, ni našel svoje prtljage več. Pa tudi I Košaric je bil izginil brez sledu. Krljevič trdi, da so bile njegove stvari vredne okoli j 45.000 šilingov (36G.CC0 Din). Pozneje je na- j letel na Košarica na Dunaju. Ovadil ga je policiji. Ob priliki hišne preiskave so našli pri Kosaridu več Krljeviču ukradenih stvari. Ker francoske oblasti niso zahtevale njegovo izročitev, se je moral Kosarič zagovarjali ; pred dunajskim sodiščem, j Pred sodiščem je Kosarič izjavil, da nima domovine, češ, da je njegova domovina, Čr-na Gora, okupirana. Na vprašanje predsednika, kaj je danes, 1 je odgovoril: Trenutno sem obiožen kot razbojnik, toda sicer sem borec za svobodo svoje domovine. Predsednik: Vi ste se povsedi predstavljali kot kapetan črnogorske vojske. Ali črnogorska vojska sploh obstoji? j Obtc-ženec: Črnogorska vojska je obstojala do leta 1923 v Italiji. Z verzajsko mirovno pogedbo je svoboda moje domovine uniče- na. V svetovni vojni sem se boril kot dobro* voljec v nekem bosanskem infanterijskem polku. Dvakrat sem bil ranjen ter sem ležal v neki dunajski bolnici. Kosarič tatvino taji. Pravi, da je vzel samo dva kovčeka, ne pa vseh šest, kot trdi obtožnica, fcovčeka da je nesel na kolodvor, kjer je na tKrljeviča zaman čakal. Ker ga ni bilo, se je odpeljal sam. Pozneje mu je kovčeka vrnil. Obdržal je samo šatuljo s pismi, iz katerih je sledilo, da je Krljevič, kar je on že preje sumil, srbski špijon. Predsednik: Pa kaj je ta Krljevič? •Obvženec: Bil ja preje črnogorski major. Prejemal pa je od naše organizacije v Ameriki podporo, sedaj je pa srbski špijon. Jaz nisem izvršil tatvina, marveč pairiotiSno delo. Kdor pozna Krljeviča, ve, da vsa njegova prtljaga ni vredna niti 2000 šilingov. Čemu naj bi mi bilo njegovo umazano perilo. Hotel sem dobiti v reke samo njegova pisma. V Italiji sem bil natakar in zidar. Svoj krvavo prisluženi denar sem dal Krljeviču. Predsednik: Pa kaj ste iskali v Parizu? Obloženec: Sigurno nisem šel tja, da bi kaj ukradel, temveč zato, da bi se boril za svobodo Črne gore. Predsednik: S čim ste se preživljali? Obtoženec: Črnogorska organizacija mi pošilja vsak mesec po 100 dolarjev. Predsednik je ugotovil, da so bili pri Kolariču najdeni redovi, ki so last Krljeviča. Toda obtoženec trdi, da so redovi njegovi. Krljevičev zastopnik predlaga, da naj se obravnava v svrho osebnega zaslišanja njegovega klijenta, ki se nahaja trenutno v Parizu, preloži. Kosaričev zagovornik dvorili, da bi hotel priti Krljevič iz Pariza na Dunaj. Predsednik: Tudi jaz mislim, da se bo Krljevič težko odločil, da bi prišel na Dunaj,, ker laži na njem balkansko prekletstvo. Obtoženec prosi, da naj ga ne izroče jugo-slovenskim oblastim, češ, da bi bil v tem slučaju izgubljen. Sodišče je ugodilo predlogu Krljevičevega zastopnika ter obravnavo preložilo na dne | 13. februarja. j Državni pravdnik je pristal na to, da naj ' se Kosarič proti kavciji 30C0 šilingov iz preiskovalnega zapora izpusti. Ker pa Kcsarič nima cvenka, bo moral še dalja pihati ričet. lija Erenburg: 118 Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel Š. L.) Od takrat, ko je v stanovanju čednosine gospe Lopke zadostil svoji maniji, je preteklo že mnego časa. Marsikaj se je od takrat spremi nilo. Halibjev je že prej imel večkrat smo- lo, to kar se je pa zgodilo letos z njim, ni bila več smola, marveč polom. Halibjev je na borzi izgubil zadnje ostanke svojega denarja. Pa lo ni glavno. Mar si ne more Halibjev pridobiti drugega denarja? Seveda lahko, ampak zato bi moral on ostati to, kar 'je bil — Halibjev. On se je pa udal, opustil se in poginil. Spremenil se je v truplo, ki se komaj ■vlači po ulicah temnega Berlina. Njegov strah je zrastel. Očitno se mu je začel pomračevati razum. Kadar je slučajno zagledal v steklu izložbe svoje obličje, je planil proč. Bal se je samega sebe. Udarec palice ob tlak ga je razburjal, kakor da sliši padec odrezane glave. Noči v penzijonatu gospe Lopke ni mogel pozabiti. Črnolaska mu je brodila po bolni glavi. Manija se je spremenila v blaznost. Kadar je misli na Jeanne-o se je topo, zoprno jokal, pri čemur so mu tekle solze med nekakim kolcanjem in zamolklimi ihtenjem. Bil je prepričan, da ga bo črnolaska prej ali slej našla. Tedaj bo pa — konec. In Halibjev se je poslavljal cd svoje glave in v obupu gladil svoje redke lase. V bedi in beraštvu je šel skozi vse položaje do noči na ulici in do malih tatvin s stojnic. Poleg vsega tega je pa tudi zbo-lel. Kaj mu je, sani ni natančno vedel. Na zdravnika ni smel niti misliti. Bil je ves otečen in napihnjen in se je le s težavo premikal. Bolečine v križu so postale že neznosne. Čutil je, da se mu bliža smrt, vendar pa se mu je hotelo živeti. Hotel je živeti ka- j kor pač to hečejo vsi živi ljudje. Skrbno se ; je drgnil z roko po križu in jokal, jokal do J slabosti. Nekoč se je v nekem prenočevališču sre- ! čal z nekim potepuhom, ki ga je pogostil z jetrno klobaso. Beseda je dala besedo in med [»govorom sta postala s potepuhom prava prijatelja. V rezultatu je ta llalibjevu nekaj predložil. Halibjev ni bit v položaju, da bi o tem premišljeval, ali kratkomalo | | odklonil, saj mu bodo itak glavo odrezali, j : Dobil je nekaj denarja, ki ga jo v umazani j i pivnici takoj pognal z dekletom Frido, zlob- ' no mozoljasto žensko, popolnoma vredno pariške Chichi. Ampak zdaj se Halibjevu ni nič več gabilo in je Frido celo poljubljal. Upal je in lahko pričakoval, da bo kmalu dobil še več denarja, celih petdeset dolarjev, potem, ko napravi delo, ki mu je naročeno. Radi tega je zdaj tudi čakal tukaj, nasproti hiše št. 61. Čakal je na človeka, za katerega je bil najet, da ga ubije. Hodil je po ulicah in prežal pri vhodih. Vsa to je pa delal brez volje in zanosa, delal je ko avtomat. Zdaj je drhtel. Drhtel od mraza in od strahu. Z zavistjo je gledal uboge ženske vštric sebe: te imajo namreč dom, otroke in življenje. Halibjev pa nima ničesar in se samo še brezčutno »prijemlje za žalostne dni, ki mu še preostajajo. Zdaj si je želel samo eno: j legel bi, legel bi kar na tlak, tako strašno i VINOCET tovarn« vlnsksga kisa, «Lio.x^ LiuMiana itaJVinelSi In najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. laMmito »o—*>■ " m Tvtotoa H««. UM. TahnlCno In hlgljaniino najmedarnaja arajana hišama v Jugoslaviji. BonM^slua a®®®® M» as^stvv TISKARNA »MERKUR GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. TELEFON ŠTEV. »52. TELEFON ŠTEV. 2552. Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spsdvioS« dele ■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ga zdaj boli križ. Čakal je, kdaj ste prikaže oni človek, ki ga pričakuje. Da bi se mogel vsaj malo pogreti! Halibjev ni niti slutil, da s? zdaj v hiši človeka, ki ga pričakuje, nahaja drug človek, ki se, ga Halibjev boji bolj, ko vsega ua svetu. iNa prežo je prišel naravnost iz prenočišča že ob devetih. Ob pol devetih je pa Jeanue šla v isto hišo. Ilalibjeva so napravili sem, da za druge obračuna z istim človekom, kateremu je Jeanne povedala vse, kar ji je bilo znano v zadevi .Andreja. Jeanne se je odpravljala v Rusijo. Drugo svoje življenje je hotela živeti tam, kjer je nekoč živel Andrej, v tuji Moskvi. Srečala sla se na beraški, na umazani ulici Kleindor.I. Otekle, razbuhle noge so Halibjevu odpovedale. Hotel ja pobegniti, pa je padel. Ležal je na tleh in se zvijal v krčih. Jeanne se je ustavila in gledala v strašni razbuhli obraz. Gledal je tudi Halibjev. Sicer ni hotel gledati, pa je le gledal. To je ona! Zdaj pa zdaj bo Halibjev aretiran, vklenjen in odveden. In sneli mu bodo glavo. Ležal je na tleh v krčih in hropel od groze. Jeanne ni zaman spoznala ljubezni. Njeno srce, težko in veliko, ni poznalo zlobe, čutila je, da je žiiva. Ljubila je in (je šla oddajat ljubezen. In Iko je videla nesrečnega človkae, nesrečnega ne po svojih cunjah, me po bolezni in strahu, marveč po zlu. ki ura (je upepelilo srce, se je ta nesrečnik Jeanne-i zasmilil. Ni mu lega rekla. V njenih očeh je pa bito sočutje in Halibjev ga je začutil. So-rutje ga je oparilo, da se je metal po .tleh in cvilil. S sočutjem ga je Jeanne zmečkala ko gosenico. Zakričal ji je: i — Pa vi veste!... Veste, kaj sem napra-vil! ... To ni ‘bilo kesanje. Za kesanje (je -treba v 1 srcu imeti tudi ljubezen. Te pa Halibjev ni čutil. On je čulil samo manijo in grozo. Da,, adaij se je izdajal z glavo. Ulbili ga bodo. Naj ; ga! Molčati ne more. To ni bilo kesanje. To : je bila smrt. Smrt Haliibjeva, izrečena na ' glas. Jeanne Je pa prosto in liho odgovorilar. — Da, vem. Vse vem. Tedaj ,pa Halibjev ni .megel več siprego-voriti ucbe.ue besede. Samo stokal je še in se zvijal v čedalje hujših krčih. Ena izmed žensk, ki so stale v vrsti, se je stresnila, ko je zagledala ta strašen prizor, malo tujko,, polno žalosti ter berača, ki se pred injo zvija v Krčili. Stresnila se je talko, da se ji je nekaj kapljic mleka iz posede razlilo na umazani llak. In ženska je glasno zavzdihnila: — Kako je vendar strašno, ito naše življenje !... Da, strašno je! Jeanne Ney ji ini odgovorila. Samo pogledala jo je. V svojih očeh je pa imela drugo živVemje, ki se ije v njih zrcalilo. Bolj strašno,' bolj visoko in bolj težko življenje, ko prvo, življenje — ljubezen. lija Erenburg. ! Berlin Kavarna »Islam« j September — november, 1923. —oco K O N E C. ooo— Centralna vinarna Ljubljana, Spodnja Šiška priredi VINSKO POKUŠNJO v kleti hotela. Union** v dneh od 5 do 8 januarja 1928 H' 8 i ■ ■ I M M m m MALI OGLASL Za vsako besedo se plato 50 par. Za debelo tiskan e-pa Din 1.—. Prodam dve boljši 4 vrstni harmoniki, in sicer dvo- in triglasno firme Lubag. — Harmoniki imata lep in prijazen glas in sta dobro ohranjeni. Naprodaj Bta pri Štefanu, 5. mestna hiša na Kobarldski cesti, Bežigrad, Ljubljana ISče se stanovanje, obstoječe is kuhinje ter dveh «ob ▼ centrumu mesta. Plača se dobro. Ponudbe na upravo lista pod Stanovanje. Koks - Čebin Wollova l/II. - Telet. 2056 Ribiško palico ZA SULCA in vso pripravo kupim. Ponudbe je poslati upravništvu »Narodnega Dnevnika« ▼ Ljubljani pod šifro »RIBIŠKA PALICA«. Izdajatelj: Aleksander Železnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskamo »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani