* gostilna ^ NAROBE 01 / 564 20 90 Občankam in občanom Trzina, našim dragim gostom, želimo vesele prvomajske praznike in čestitamo za občinski praznik, 15. maj. Vsem občanom Trzina čestitamo za 1. maj in občinski praznik, 15. maj. PIKAT d.o.o. TRZIN Projektiranje, inženirins, krovstvo, adaptacije, trgovina. Špruha 42, 1236 Trzin, Tel.: 01/562-22-18 , Fax.: 01/562-22-19, GSM: 041/662-815 IZVAJAMO: • Krovsko kleparska delà, Al, Cu, Rf • Vse vrste kritin - Gerard, Decra, Trimo, Tuftile, S-metal, Tondax, Bramac, Esal... • Izolaterska delà, klasične Izolacije • Akustična izolacija stropov in sten • Adaptacija střeh in konstrukcij • Knauf stene - montažni stropovi • Hidroizolacija ravnih streh • Stresna okna Velux Svojim poslovnim partnerjem in občanom Trzina čestitamo ob prazniku občine Trzin, 15. maju. GORENCs.p. Ljubljanska 44, Trzin telefon: 01 564- 17-91 GSM: 041 644- 121 Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, - audio naprav. OX%Ea>ica éeítitata vient puHiU4llce*K. "7Tft'tUl ja /. HtO-j i*t 15. MUlj - O&ČítíJÁí fixa^ttiá in jitu fetita fi.rije.tvut fira-juatiattjc. "Tfti^e itt itole i*tta fia^teutili fe tudi ta fi.ioita. Oůii&rednjo izobrazbo in kar 26,4 % prebivalstva z višjo ali visoko izobrazbo. Razlog je v priseljevanju mlađega, delovno aktivnega arebivalstva, saj je Trzin občina tipične sodobne suburbanizacije. Zaradi ugodnih prometnih povezav z Ljubljano in prijetnega bi-✓alnega okolja so cene stanovanj zelo narasle, zato so ta stanovanja pokupili premožnejši sloji. V Sloveniji pa so višji prejemki ae vedno povezani tudi z izobrazbo. število stanovanj v Trzinu ob popisu 2002 je bilo 1170. Povprečna velikost stanovanja v Sloveniji se je glede na Popis 1991 aovečala s 67,3 m2 na 74,6 mJ. In kakšni so podatki za našo občino? Stanovanja po površini In številu sob Površina (m2) Število sob do 20 21-40 41-60 61-80 81-100 101+ lsoba 2 3 4 5+ 8 68 143 337 242 372 82 172 317 278 321 # Stavbě s stanovanji in drugimi bivalnimi prostori glede na vrsto stavbě: skupaj Samostojno stojeća Dvojček ali vrstna Hiša s kmečkim Večstanovanjska Drugo hiša hiša gospodarskim poslopjem stavba 882 534 301 14 15 14 gandna poteza. Tištim, ki so izbrskali ta argument, verjetno niti ni prav dosti za mlade Trzince. Tem bi morali obraniti kolikor se da pri-jetno naravno okolje z dosti zelenja in možnostmi za sproščanje in rekreacijo. Neka-tere zazidljive parcele se da dosti bolje izkoristiti, kot so zdaj. Bolj bi se morali posvetiti sami ureditvi Trzina in ne zgolj risanju novih zgradb in širjenju Trzina. V gozdu, ki ga želijo pozidati, je še ohran-jenih nekaj mokrišč. Tam še živijo živali in rastejo tudi nekatere redke rastline. Mokrišča so naravni čistilci narave in predvsem vode, so zibelke življenja. Lahko bi bili ponosni, da so v naši blizini še ohranjena, ne pa da se nad njimi zmrduje-mo, češ, da grc za manj korišten svet. V drugih, bolj razvitih družbah, se že zavedajo pomena mokrišč, a so jih marsikje žal že izgubili. Pri nas jih zdaj izgublja-mo, vendar je še čas, da rečemo NE! Ob trzinskih mokriščih bi lahko uredili za-nimivo učno pot, po kateri bi mladim Trzincem pa tudi obiskovalcem od drugod lahko pokazali kaj sploh so mokrišča, kaj je močvirje in kakšno je življenje v njem. Dosti mokrišč na območju Trzina je izginilo. Nič več ni poljan zvončkov, kronic, žerjavčkov, rumenih kalužnic in drugega pisanega cvetja. Ob večerih nič več ne poslušamo regljanja žab in ob vročih dnevih je oglašanje murnov vse večja redkost. Ali je treba res izbrisati še tisto, kar je ostalo? Mnogi Trzinci oziroma Trzinčani sploh ne poznajo trzinskih Ladij, Pizdence, Pimperke in drugih »divjih« delov naše občine. Zadnjič sem spet obiskal Piz-denco. Bil sem osupel, ko sem ugotovil, da pravzaprav izginja. Nekdaj velika ži-vordeča pobočja so se znižala. Plaziči zasipajo strugo, ki se je včasih rezala med strma prostrana pobočja. Pizdenca je precej nižja, kot je bila, njena pobočja pa so vse bolj porasla in že čez par desetletij je mogoče ne bo več. Tudi mokrišča so se zaradi različnih posegov marsikje že več ali manj osušila. Tam, kjer si se včasih zelo težko prebijal v visokih škornjih, sem se zdaj sprehajal v supergah. Kmetje in lastniki tistih zemljišč so verjetno zadovoljni, vsi skupaj pa nekaj izgubljamo. Alije prav tako? Letos je leto celinskih voda, obeležujemo dan vode, dan Zemlje. Takrat smo polni besed o nujnosti zaščite narave, voda, mokrišč. Ampak ali tisto, kar govorimo, tudi resno mislimo? Miro Štebe POMOR RIB V uredništvo Odseva smo par tednov zapored dobivali spo-ročila o mrtvih ribah v trzinskem bajerju. Naš fotograf Jože je sicer lahko v svoj objektiv »ujel le dve«, ampak potem je pa prav po ribiško razlagal, daje »skoraj« že posnel celo jato mrtvih rib, ki so imele cei decimeter med očmi. Ko smo skušali obvestiti o poginu ribiče, so nain ti povedali, da bajer v Trzinu ni v njihovi pristojnosti in daje do pogina verjetno prišlo zaradi pomanjkanja kisika. Glede na to, da se ob bajerju bohotijo ludi divja odlagališča, pa vsi Trzinci niso ravno prepričani, daje krivo le pomanjkanje kisika. Za nekatere paje bilo prvovrstno presenećen je, ko so viděli, kako velike ribe so živele v bajerju. Le upamo lahko, daje preživelo vsaj še toliko rib, da bodo tisto jezerce lahko spet poselile. Uredništvo Odseva ZELENA LUČ ZA DIVJA SMETIŠČA Pred nedavnim so ob izloku iz trzinskega bajetja zasuli manj-šo mlako. To je bilo očitno znak za pospešeno odlaganje naj-različnejših odpadkov na tistem mestu. Tam tako rekoč raste trzinska deponija odpadkov. Ko bodo deponijo na Dobu na-polnili, bodo lahko smeti vsi vozili kar v Trzin, saj je tisii del gozda, ki so ga Trzinci že desetletja razglašali za naravni športnorekreacijski rezervat, vse bolj degradiran. Stari Trzinci še pomnimo, daje bilo tam čislo pravo močvirje, mokrišče prve vrste. Zdaj pa imamo veliko neurejeno smetišče. Ker se je letos občinska čistilna akcija izjalovila, naravovarstveniki iz tamkajšnjih smeti niso počistili niti tistih, ki bi lahko bile polencialno nevarne okolju, in tište, ki najbolj kazijo okolico Gospodu Jorgu K. Petroviču, svetovalcu župana za finance ob rojstvu hčerke iskreno čestitamo, deklici pa želimo veliko zdravja ter sreče na njeni življenski poti. POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G.ANTONOM PERŠAKOM O ONESNAŽEVANJU OKOUA Ob tokratnem pogovoru z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom nam Je s tehničniml težavaml ponagajal odsevarski škrat, kl ga ustvarjalcl Odseva dobro poznamo, upamo pa, da naši bralci čim manjkrat opazijo, kako nam nagaja. Ze z izborom ure za najin pogovor je bilo Izjemno těžko, saj nikakor nisva mogla uskladiti časa, ko bi bila oba prosta. Ko sva se končno dobila, sem županu zastavil predvsem nekaj vprašanj o ekoloških problemlh, saj je zdaj čas spomladanskih člstilnlh akclj, letos Je leto cellnskih voda, za naml Je svetovnl dan vode, pred naml pa svetovni dan Zemlje. Ker se krajanl na nas večkrat obračajo z opozorlll na razllčna onesna-ževanja okolja, sva pogovor začela s to problematiko. Tudi v zadnji številki Odseva smo pisali, da v bližini križišča ob vpadnici v industrijsko cono Ijudje večkrat v tamkajšnjem jarku vidijo pene, sluz in drugo umazani-jo, zato nas je zanimalo, če je Občina na tem področju že tudi kaj ukrepala. G. Per-šak je povedal, da se Ijudje v zvezi s temi opažanji obračajo tudi na občino. Taje poskušala po svoje ukrepati, vendar so pogosto za onesnaženje izvedeli, koje bilo že prepozno. S vetoval je, da naj se tišti, ki takšno onesnaževanje opazijo, kar takoj obrnejo na policisté, saj bodo ti vedeli, kogaje treba še obvestiti in kako ukrepati. Lahko pokličejo tudi inšpektorje, saj so tudi ti največkrat prepozno obveščeni. Več tednov zapored so nas občani obveš-čali o številnih mrtvih ribah v trzinskem bajerju. Župan meni, daje do pogina tokrat prišlo zaradi pomanjkanja kisika v bajerju, povedal paje tudi, da bajer ne sodi v pristojnost nobene od ribiških družin, ki sicer delujejo na našem območju. Pred časom je spet precej zaudarjalo v zraku. Ljudje so ugotavljali, da smrad prihaja s farme prašičev v lhánu, pihal je ihančan, kot tišti smrdljivi veter nekateri že imenu-jejo, drugi krajani, predvsem prebivalci /.gornjega ali starega delà Trzina, pa so nas opozarjali, da večkrat, še zlasti ob koncih tednov, smrdi po nekih plinih ali kemikalijah. Ta smrad naj bi domnevno prihajal od mengeškega Leka. G. Peršak je dejal, daje Občina ob tem pravzaprav nemočna, saj lahko kvečjemu pokličejo inšpektorje, vendar je vprašljivo, kaj ti lahko pri tem dosežejo. Kar se tiče »ihan-čana«,je po županovem mnenju dobro, da gaje mogoče zaznati le párkrát na leto in da običajno tudi ni tako dolgotrajen. Glede plinov in vonja po kemikalijah pa ni zanesljivo, da res prihajajo iz Leka. To bi lahko ugotovili šcle inšpektorji. V prejšnji številki smo zapisali, da ob obnovi gradu Jable nameravajo obnoviti tudi hleve pod gradom in med drugim naj bi tam gojili tudi prašiče. Takoj seje odzva-lo nekaj bralcev, ki so opozorili, da si v svoji bližini ne želijo nikakršne prašičje farme, ki bi v zrak širila neprijetne vonj ave in tudi drugače onesnaževala okolje. Župan nam je odgovoril, da kolikor ve, tam ne bo kakšne večje farme, ki bi zasmrajevala okolico, bo pa Občina pozorna, če bi se tam res pojavila kakšna prašičja farma. Naj ob tem povem, da mije na isto vprašanje tudi direktor Centra za razvoj podeželja in kmetij-stva ter svetovalec na kmetijskem ministr-stvu g. Jože Dular zatrdil, da tam res ne nameravajo gojiti večje črede prašičev in da prekomernega motečega smradu ne bo. Povezovalke bodo asfaltirali Drugi sklop vprašanj za trzinskega župana seje nanašal na trzinske ceste in ulice. Bralci so nas opozorili, da so pred leti plačevali denar tudi za asfaltiranje poti, ki čez polje povezujejo Jemčevo cesto z Mengeško. Še zlasti naj bi bilo moteče, ker še vedno ni asfaltirana cesta, ki ji v starem delu Trzina rečejo kar Ulice, in pelje od križišča na Jemčevi cesti pri Metnih proti Mačkovem kužnemu znamenju ob Mengeški cesti. Zanimalo naj se, kako Občina gleda na to, še zlasti, ker je bil denar za asfalt že pobran. Županje zatrdil, da poznajo problem in da bodo tudi nekatere t.i. povezovalne poti v prihodnje asfaltirali. Dejal je, da imajo teža-ve z mejaši, ki se ne strinjajo, da bi tište poti asfaltirali, nerodno paje tudi, ker so robove poti počasi zaraščale rastline s sosednjih parcel in so se te parcele navidezno razširile tudi po nekdanji skupni, zdaj pa občinski lasti, mejaši pa so zdaj sveto prepričani, da so bile njihove parcele vedno tako široke. Glede predloga nekaterih občanov, da naj bi občina končno poskrbela za preimenovanje nekaterih priključkov ulic, kot na primer delà Jemčeve, urejenega po nekdanji strugi Pšate, in kraka Kidričevc ceste, paje župan povedal, da so o tem že razmišljali, vendar je to povezano s stroški prebivalcev in se za takšne posege na občini za zdaj niso odloči-li. Dejal je tudi, da so na občini pravzaprav zamudili, da niso v novem centru Trzina prostora pred bodočim centrom družbenih dejavnosti razglasili za trg. Hiše, ki ta trg obkrožajo, že imajo hišne številke Ljub- ljanske ceste. Če bi zdaj želeli tisto ob-močje spremeniti oz. preimenovati v trg, bi morali prebivalci blokov, ki imajo v dokumentih že zapisano, da stanujejo na Ljubljanski cesti, vse te dokumente spre-minjati, kar bi bilo povezano s sorazmerno visokimi stroški za ljudi, zato se na občini ne ogrevajo za to, da bi takšne ulice in trge preimenovali. Ob koncu najinega pogovora je g. Peršak opozoril tudi, da se nam v naslednjem obdobju obeta kar precej razgibano družabno življenje in da bo v Trzinu kar nekaj pomembnih prireditev, ki bodo imele tudi širši pomen. Miro Štebc TUDI VTRZINU ZA NATO Ker je trzinski župan odkrit nasprotnik vključevanju v Nato, so nekateri ko-mentatorji za šankom napovedovali, da bo v Trzinu na referendumu za vstop v Nato in Evropsko unijo prevladalo sta-lišče, da v Nato ne želimo. Ampak podobno kot v drugih kraj ih, je tudi v Trzinu prevladalo mnenje, daje že prav, če gremo v Nato. Glede vstopa v Evropsko unijo pa smo si Trzinci, kot kaže, že dolgo na jasnem, da smo mi že od nekdaj v Evropi in da sodimo v Evropsko unijo. Tudi pri nas udeležba na obeh referendumih ni bila najbolj moč-na. ODSEVNIK Avtor: Simon Fink Jugovic »'. o, 74/ OTRoc; so ŽE ... VEDNo 7!H Pos/Ll>l 10. WKV^fci/Uo Î NAJ^OLI SRAMOTNIM DELort "\7 °Ws> -&L"0ď**SLI PA i\cE7o DA SE * SE WMhNO iN KJMj J^zm-IB70 STVARI jy^ SMETI, SMETI, SMETI... met, smet, smet, smeti, smeti, gora smeti in še več smeti leži, leži, leži po tleh. Po cesti, za cesto, ob cesti, po poti, za potjo, ob poti, po stezi, za stezo, ob stezi ležijo smeti. Na igrišču, kjer se podi-jo mladi, se igrajo z žogo in smetmi, brca-jo plastenke in se obmetavajo s papirčki in papirji, se igrajo med smetmi. V gozdu, v tej zeleni oazi, edinem pribežališču pred izpušnimi plini in nesnago naseljenih sre-dišč, se sprehajajo ljudje. In na kaj naleti-jo, v kaj se zaletijo? V smetiščno deponijo v objemu praproti, mahu in žalostnih dre-ves, ki sklanjajo krošnje, da bi prekrili sramoto gozdnih stez, tlakovanih z odpad-ki vseh vrst. Smeti, smeti, smeti, povsod smeti. Ljudje so postali brezbrižni, vseenojim je. "l'a kaj polem, če odvrženi lole majce-no. čisto majceno smet, saj nič ne spreme-ni. Misliš, da bo kaj bolje, če je ne vržem na lia, misliš da bo? Ne verjamem. " In jo vrže na tla, češ, "sajjih tako ali tako že dovolj leži po tleh, pa naj teži še moja smet. " Smet, smet, smet, smet, smet, smet, gora smeti. Velikokrat slišim govoriti ljudi, da to nič ni, če vržeš na tla papirček, da to nič ni. Daje problem nekje drugje. V izpuš-nih plinih, v jedrskih odpadkih, v topli gredi... In kimam z glavo in se strinjam, A le del no. Kaj ti ravno ti ljudje, ki začnejo svojo kariéro s papirčki, s čisto majčkenimi "ne-pomembnimi" papirčki, čez čas nadaljujejo z večjimi in še večjimi papirji. In ker jim to pride v navado, se na tak, njim najenostav-nejši način znebijo vseh nepotrebnih odpad-kov, ki jim ležijo na plečih, vseh smeti. Mečejo jih skozi okna, porivajo skozi vrata, odvažajo jih v naravo, samo v kante za smeti ne, samo na deponije ne. Čez čas pa jim tudi to ni več dovolj in tako začnejo onesnaževati še zrak z izpušnimi plini. Ker to je kot rak, ki se širi: papirček, papir, lepenka, gajba, stare gume, polomljen stol, neuporaben štedilnik, morda klavir. Velike in male smeti vseh vrst in oblik. In sprašu-jem se, le kje dobijo ljudje navdih, tako dr- žo? Ko opazujejo druge ljudi? Ko otroci vidijo starše in se učijo od njih? Ko se vsak dan soočajo z smetmi vsepovsod in jim to postane vsakdan, nekaj normalne-ga, nič nenavadnega, nič zaskrbljujočega? Ker imajo že tako ali tako dovolj skrbi sami s sabo. In se ne zavedajo, daje potrebno poskrbeti tudi za prihodnje generacije, ki si morda ne bi želele do kolen ali celo do pasu gaziti po smeteh. Ali pač? In še več, vseenojim je za naravo, za pre-čudovito naravo, ki je vir našega življenja. Ki nas obdaja in hkrati navdaja z ne-precenljivo lepoto, ki iz dneva v dan ble-di. So antropocentrični, zaverovani samo vase in ne pomislijo na naravo, ki se duši, težko diha, sope, hrope pod težo smeti, izpušnih plinov in pod vsem, kar onesna-žuje in zastruplja sedaj ne več tako mod-ro-zcleni planet, na katerem živimo. Smeti, smeti, smeti, povsod smeti, oh, kdaj nam bo to prišlo v zavest in bomo temu naredili konec? Mirjam Stih SMETENJE - ČLOVEŠKI SPORT 5, lovenija, od kod smeli te tvoje? Ali bolje: Trzin, od kje toliko smeti vsepovsod leži? Najbrž ne smetijo živali in rastline. Do sedaj nekako še nisem videla srne ali pa jelena, da bi z vozičkom za sabo pel jala pralni stroj ali pa hladilnik, ki ga odslej ne bosta več potřebovala. Sem pa že videla homo sapiensa, kako to počne. Sicer ni přišel z vozičkom, temveč precej bolj moderno - s prikolico. Neznani primerek naše vrste je pred mojimi očmi odmetal za eno dobsko smetišče materiala. Smetimo kar lepo vsi po vrsti. Vsak je že odvrgel na tla kakšen papirček ali pa žve-čilni gumi. Priznam, tudi jaz. Toda za tište večje odpadke, ki lahko včasih celo za-strejo pogled na spomladansko cvetje, pa so specialisti samo nekateri. Ti najraje svoje odpadke skrijejo oziroma odložijo v gozd, v pljuča Zemlje, ter s tem kvarijo okolje in zrak nas vseh. In čeprav je bilo na temo okoljevarstva prelitega že kar nekaj crnila in izrečenih mnogo besed, se ljudi očitno čislo nič ne prime- še naprej veselo zasmrajajo okolje, odmetavajo smeti, kjer jim je drago in se sploh ne ukvarjajo s lem, kako ekološko načet je že planet zaradi odpadkov. Oko-Ijevarsiveno problematiko je na izviren način (v stripu) predstavi! ludi Miki Mus- ter v davnih osemdesetih letih, ki je črno příhodnost našega okolja napovedal v letu 2000. Ljudje v stripu so se morali zaradi sil-nega smradu, ki so ga povzročile najrazlič-nejše smeti, preseliti pod zemljo, vsa hrana, ki sojo imeli na razpolago, paje bila v ob-liki tabletk. Nápovědi Mikija Mustra so bili resda črne, toda s tempom zasmrajanja in onesnaževanja kot ga imamo zdaj, ni dvak-rat reči, da naša prihodnost ne bo takšna. Morda boste rekli, saj ni vse tako hudo, kot se zdi. Vsaj v naši občini ne. Je že res, da se občinska oblast z različnimi ukrepi (kot so na primer skupno zbiranje vejevja, odvoz kosovnega materiala, ekološki otoki) na vse pretege trudi, da bi ljudje postali ekološko bolj osveščeni, a kaj, ko se ti ukrepi ne po-srečijo vedno najbolje in niso vedno dovolj. Vejevje je namreč lažje zakuriti na domaćem dvorišču (kljub požarni nevar-nosti, ki je razglašena po celi Sloveniji), kot pa odpeljati na za to določeno mesto (pa čeprav je le 100 metrov oddaljeno od domovanja), odvoz kosovnega maleriala je organiziran le spomladi in jeseni, kakš-nega predmeta pa bi se radi znebili že poleti, za ekološke otoke pa nekateri sploh še stišali niso ali pa ne vedo, kje točno stojijo Ukrep občinskih veljakov je bil tudi povećanje števila košev na trzinskih ulicah. SKRBZAOKOUE TRZIN Zopet ukrcp, ki se ni dotaknil vseh ljudi, saj se smeti še vedno (kol zakleto) večkrat pojavljajo okoli košev kol pa v njih, koši so nemalokrat tudi hvaležna tarča za alkoholno razigrane mladce, ki na njih testira-jo svoje karatejske sposobnosti, kar je naj-verjelneje še dodaten razlog za kupček smeti v neposredni bližini koša. Korak k čistejšemu trzinskemu okolju je vsekakor čistilna akcija, ki se je zgodila v aprilu, za kar lahko občini pripišemo velik plus, vseeno paje ta akcija izpeljana le enkrat letno, pa tudi obiskanost ni pretirano visoka. Zdi se, kot da nam večini ni mar, kako čislo je okolje, v katerem živimo. Priznam, stanje bi lahko bilo slabše. Tujci nas namreč največkrat hvalijo, kako čisto in urejeno deželo imamo. Urejeno že, če jo primerjamo z nekaterimi evropskimi de-želami (sama sem se že zgražala nad bu-dimpeštanskimi in barcelonskimi ulicami, kjer moraš kar nekako obvladati tehniko slalomiranja med smetmi), vendar pa ob-stajajo tudi dežele, ki so še bolj urejene od naše. To so dežele, kjer te za odvržen pa-pirček kaznujejo z denarno kaznijo, dežele, kjer Ijudem sploh ne pade na pamet, da bi odpeljali polomljeno kolo kam drugam kot pa na urejeno smetišče. Sicer ne vem, ali je to posledica denarnega kaznovanja ali ekološke osveščenosti ljudi, kar pa niti ni pomembno. Pomembno je, da bi se začeli vsi vsaj po maleni zavedati, da s smetenjem vsevprek škodimo sebi in našim zanamcem. In da bi se prihodnjič, ko bi imeli namen odpeljati star štedilnik v gozd, premislili in ga rajši odpeljali na urejeno smetišče. Ko bi se to zgodilo, bi šele lahko resnično od srca zapeli: Slovenija, od kod lepote tvoje? Mateja Erčulj 7 a zdaj že tradicionalno spomla-dansko občinsko čistilno akcijo so tokrat v vodstvu občine določili soboto, 12. ap-"ia. Ze nekaj dni pred začetkom akcije so meteorologi napovedovali, da bo tistega dne naravo pomival in čistil tudi dež. Precej Trzincev seje spraševalo, ali akcija sploh bo, ker pa v vabilih ni pisalo, da bo akcija v primeru slabega vremena za en leden prestavljena, so vsi čakali na tisto sobotno jutro. Ko nas je pozdravil dež, si Je t0 razlagal vsak po svoje. Eni so rekli, da v takem ne bodo čistili in da bodo na "Willi akcijo verjetno přestavili za kak '«len, drugi pa so rekli, da akcija mora "i in so šli na zbirna mesta, ki so jih ""ela posamezna društva. Navsezadnje se Je iistilne akcije udeležilo nekaj čez 50 rr uristična zveza Slovenije in Ministrst-vo za okolje in prostor RS tudi letos priprav-ljata projekt Moja dežela - lepa in gostoljub-na. Tokrat v akciji posebno pozornost name-njajo mednarodnemu letu celinskih voda. Spomnimo naj, da so župani vseh slovenskih občin skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrsivom za malo gospodarstvo in turizem ter Turistično zvezo Slovenije leta 1997 podpisali Dogovor o uresničevanju projekta "Moja dežela - lepa, urejena in čista", ki gaje takoj po ustanovitvi občine Trzin podpisal tudi naš župan g. Anton Peršak. Podpisniki so se ob tem obvezali, da bodo: - tekmovanje o urejanju okolja organizirali in spodbujali kot sestavni del razvoja občine, - spodbujali delo pri urejanju okolja in omogočali delovanje turističnih in drugih društev in zvez v občini in regiji kot osnovnih nosilcev urejanja okolja za turizem, - občine bodo zagotavljale finančna sredstva za dejavnosti v turizmu in pri urejanju okolja. Tako kot v preteklih letih, bomo tudi letos v naši občini pripravili naslednje akcije: - spomladanski in jesenski odvoz kosov-nega materiala in ločeno zbiranje nevarnih odpadkov, - zbiranje vejevja, - vseobčinsko čistilno akcijo, - uresničevanje projekta za ozelenitev in ocvetlitev kraja, občanov, treba paje reči, daje bilo čiščenje tokrat usmerjeno bolj v čiščenje društvenih prostorov posameznih društev. Gasilci so tako čistili svoj gasilski dom, smučarji so se zbrali, kot je že običaj, na smučišču in so čistili predvsem brunarico in njeno okolico, planinci so bili v svoji planinski hišici. - skrb društev in organizacij za ureditev njihovih prostorov in okolice, - strožji nadzor izvajanja občinskih pred-pisov za urejeno okolje preko nadzor-nikov. Poleg tega se Trzin kot manjši kraj vklju-čuje v tekmovanje v urejenosti krajev, ki ga vodi Turistična zveza Slovenije. Tekmovanje zajema vso Slovenijo, poteka pa v več kategorijah. Posebej se za priznanja potegujejo večja mesta, manjši kraji, turistična naselja, bencinske postaje, osnovne šole, gasilski domovi, gostilne in drugi lokali ... Lani je na primer pn oceni urejenosti manjših krajev Trzin zasedel četrto mesto. Po istih navodilih za ocenjevanje v držav-nem merilu, vodi Turistično društvo Trzin tudi lokalno tekmovanje, v katerem ocen-jujemo na primer urejenost okolice loka-lov, kmetij, cvetočih balkonov, vrtov, ulic. Lani smo prvič podělili pet lakih priznanj. Tudi letos bo posebna delovna skupina TD med letom ocenjevala stanje na tem področju, podala poročilo in predloge za priznanja. Ob tej priliki prosimo za sodelova-nje občane, društva, podjetja in druge, da se vključijo v tekmovanje ali nam sporo-čijo vse liste, za katere menijo, da si priznanja za urejenost ali graje za neurejenost zaslužijo. Več o nalogah na področju varovanja okolja, ozelenitve in ocvetlitve v naslednji številki Odseva. kudovci pa so imeli veliko čiščenje prostorov kulturnega doma. Člani turistične-ga društva, ki nimajo svojih društvenih prostorov, so se priključili različnim drugim skupinám, saj so člani tega društva hkrati tudi člani drugih društev. No, to velja tudi za večino drugih aktivnih Trzin- ČISTILI SO KLJUB DEŽJU cev. Najbolj zagnani so bili nekateri žer-javčki - člani društva upokojencev. Odločili so se, da bodo kljub dežju smeti pobírali na prostém. Vsak seje namenil nabrati po eno vrečo smeti. To je nekaj kavelj-cem oz. koreninam res uspelo, vendar so bili ob tem tudi kar precej namočeni. Upamo, da kdo ni trpěl posledic. Drugi žcrjavčki pa so se odločili, da čistilno akcijo preložijo in so čez par dni v lepšem vremenu od vseh skupin na prostém pobrali največ smeti. Prav tako paje treba omeniti prizadevnost članov civilne zašči-te, Društva prijateljev mladine in tudi nekaterih »neopredeljenih« krajanov, med TEHNICNI PREGLED TRAKTORJEV bo v torek, 15. 5. 2003, od 8.00 do 10.00 ure na dvorišču za Občino! ! ! njimi tudi g. župana Toneta Peršaka, ki so čistili po novem delu naselja. Slišali smo, da so tisto soboto tudi v številnih drugih krajih pripravljali očiščevalne akcije, ki pa so skoraj vse po vrsti propadle. Za trzinsko ne moremo reči, daje propadla. Nekatera društva imajo zdaj svoje prostore precej bolj počišćene, kot če bi bila akcija v sončnem vremenu, v smetnjakih in kontej-nerjih paje izginilo tudi nekaj vreč smeti in odpadkov. Ker pa akcija le ni tako uspela, kot bi lahko, paje to mogoče zdaj zaveza za vse nas, za vse občane Trzina, da moramo še v večji meri paziti na čistoćo in urejenost našega kraja. Tam, kjer je zasvinjano, niko-gar ne peče vest, če še sam odvrže kakšen papirček ali smet, če paje vse lepo počišćeno, pa tudi tišti, ki drugače nimajo preveč tanke vesti glede tega, malo premisi ijo, pre- den kot prvi in edini onesnaževalci začno odmetavati smeti in kaziti urejenost kraja. M.Š. POMOČ 0BČAN0M TRZINA-LASTNIK0M 0BJEKT0V PRI PRIPRAVAH NA PLINIRKACIJOV NJIHOVIH OBJEKTIH S sodelavci žc od vsega začetka delujemo pri pripravah na plinifikacijo Trzina. Opravili smo nad 600 pregledov obstojcčih in-stalacij (UNP-1NA) v objektih v Trzinu, pridobili pa smo tudi nad 160 novih prijav za hišne priključke na zemeljski plin. Do zaključka leta 2002 smo ludi svetovali stránkám interesentom v zvezi s pogodba-mi za hišne priključke (te smo tudi načr-tovali) in v zvezi s plinifikacijo v njihovih objektih. Med delom na terenu in v energetski pisar-ni smo spoznali problematiko, ki tare naše občane v zvezi s plinifikacijo. NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA, ŽEUE IN PREDLOGI OBČANOV: • KAKOSEUPORABNIKTEKOČEGANAFTNEGA PUNA PRIPRAVI NA ZEMEUSKI PUN V TRZINU? • KAKO B0D0ČI ODJEMALECZEMEUSKEGA PLINA PRIPRAVI OBJEKT OZIROMA 0BST0JEČ0 ALI NOVO INSTALACIJO? • OBČAN I ŽELITE VEČ KONKRETNEJŠIH INFORMACIJO POTEKU PLINIFIKACIJE VTRZINU. • 0BČANI ŽELITE PREDSTAVITVE (PROMOCIJE) PLINSKE OPREME RAZLIČNIH KVALITETNIH PROIZVAJALCEV S PRIKAZOM DELOVANJA. • VEČIN0 OBČANOV ZANIMAJO K0NKRETNEJŠI STROŠKI PLINIFIKACIJE NJIHOVIH 0BJEKT0V TER P0M0Č PRI REALIZACIJI V OBLIKI UGODNIH NAMENSKIH KREDIT0V. • OBČANI SEZAVEDATE, DA PRIHAJA PRI REALIZACIJI PLINIFIKACIJE DO NABAV VEČJIH KOLI-ČIN PLINSKE OPREME IN NAPRAV, ZATO PRED-LAGATE P0M0Č PRI ORGANIZACUI1ZBIRE OPREME IN ORGANIZACUI NABAVE ZARADI UGODNEJŠIH P0G0JEV. O vaših vprašanjih, željah in predlogih smo se z vodstvom naše občine večkrat posveto-vali in se dogovorili, da vam bomo skušali kar najbolje pomagati. 1/ INFORMIRANJE V lokalnem glasilu ODSEV bomo v nadalje-vanjih objavljali članke z aktualno vsebino, ki jo bo narekoval razvoj plinifikacije in potrebe občanov našega kraja. V prvem članku s tega področja bomo tako obravnavali trenutno najbolj izpostavljen problem, to so dotrajane peči in sočasna priprava obstoječih instalacij na zemeljski plin na ob-močju novega Trzina. 2/ NAŠ SKUPNI CILJ jc, da se v največji možni meri prilagodimo željam in potřebám naših občanov. Da bomo lažje dosegli naš cilj, pa nam boste občani pomagali z aktivnim sodelovanjem v obliki vaših vprašanj, predlogov in pobud. V nadaljevanju predstavljamo nekaj naših predlogov: O VPRAŠANJA OBČANOV Občane prosimo, da vprašanja v zvezi s plinifikacijo naslavljate na ODSEV oziroma jih dostavite na našo Občino. Na vprašanja s področja notranje plinifikacije v objektih bomo odgovarjali v nasled-njih številkah Odseva. Ce bo vprašanje zahtevalo individualno obravnavo, pa se bomo z občani dogovorili za oglede njihovih objektov. ■=> ANKETA O PLINIFIKACIJI V TRZINU V anketi bomo skušali zajeti splošno problematiko plinifikacije v Trzinu. Anketne liste boste, če bo interes občanov zadosten, verjetno našli že v naslednjih številkah Odseva. O PREDSTAVITVE, POSVETOVAN-JA IN PRIKAZI DELOVANJA PLINSKE OPREME Pripravili jih bomo, če bodo občani pokazali zanimanje za to; kraj in čas predstavi-tev, posvetovanj in prikazov pa bomo organizirali v skladu z željami in predlogi občanov. ■=> DODATNI PREDLOGI IN ŽELJE NAŠIH OBČANOV Navedli smo le nekaj naših predlogov, za-vedamo se, da pa to še zdaleč ni vse, zato bomo veseli kakršnih koli dodatnih predlogov in želja občanov. Naša pot do cilja je ; skupna ! Energetik : Sašo S.Šifrer s sodelavci ; Z. » e par let zapored je v Trzinu maj in sploh pomlad na dru-žabnem področju zelo pestrá. Praznovanje občinskega praznika se redno razpotegne skozi ves mesec in še čez. Tudi letos bo tako, le da bomo tokrat priče številnim prireditvam, ki bodo imele tudi širši pomen. Prva pomembnejša prireditev, ki v Trzinu postaja že tradicionalna, bo Florjanov sejem, ki bo letos spet na Ljubljanski cesti v bližini gasilskega doma in pred bloki v T-3. Razlika bo letos v tem, da bo Florjanova nedelja že en teden prej, to je 4.5. Gasilci jo bodo obe-ležili, kot je že običaj, ker paje tokrat nedelja tako rekoč takoj za prvomajskimi prazniki, bi bilo zelo težko pripraviti hkrati tudi sejem, zato so se na Turističnem društvu odločili za enotedenski za-mik pri sejmu. Gasilci pa bodo tudi při sejmu precej prisotni, saj bodo v soboto, 10. 5., pripravili veliko gasilsko vajo, živahno pa bo tudi v šoli, kjer bodo imeli dan odprtih vrat. Obiskovalci sejma si bodo tako lahko hkrati ogledali letošnjo predstavitev šole, nato pa še gasilsko vajo, ki bo predvidoma na Ongru. Na predvečer občinskega praznika bo v sredo, 14.5., v dvorani KUD-a osrednja proslava ob prazniku Občine Trzin, konec tistega tedna pa bo minii v znamenju kolesarjev. Na krožni progi po OIC Trzin bo potěkala tekma za državno prvenstvo kolesarjev do 23 let, 1. kolesarska dirka za kriterij Trzina. Na dirki se bodo zbrali skoraj vsi najboljši slovenski kolesarji, ker bo proga krožna, pa bo zelo zanimiva tudi za gledalce. Teden dni za tem bo Planinsko društvo Onger v sodelovanju s Kamniško-Bistriškim meddruštvenim odborom PD in Občino Trzin pripravilo zaključek nočncga rokovnjaškega pohoda. Do zdaj so vsakoletne rokovnjaške pohode pripravljali tako, da so pohod-niki na pot krenili s Trojan in po približno 12-tih urah hoje pohod običajno zaključevali na Veliki planini, letos pa so se organizatorji odločili, da pot spcljejo drugače, bolj po vrhovih nad Čmim grab-nom, kjer so rokovnjači v resnici najbolj pogosto delovali, zaključili pa jo bodo v Trzinu, kjer seje končala pot legendarnega rokov-njača, ki so mu rekli tudi strah in trepet kranjske dežele - Dimeža. Zaključek sicer ne bo ob trzinskem bajerju, kot so sprva načrtova-li, ampak v kamnolomu. Od 28. 5. do 1. 6. bomo Trzinci skupaj z Domžalčani gostili še eno pomembno prireditev: Linhartovo srečanje gledaliških skupin. Gre za srečanje najboljših gledaliških představ amaterskih gledaliških skupin iz vse Slovenije. Trzinci so bili nekajkrat izbrani za udele-žence tega prestižnega srečanja Ijubiteljskih gledališčnikov, tokrat pa bomo lahko celo gostilelji. V trzinski dvorani bodo pripravili več představ, ki bodo pritegnile gledalcc iz številnih konccv Slovenije, seveda pa bodo na svoj račun lahko prišli tudi trzinski ljubitelji gledališča. Prireditve, ki bodo vredne ogleda, se bodo nadaljevale še v juniju. O njih bomo še poročali, že zdaj pa naj napovcmo, da bosta 14. in •5. junija v Trzinu vredna pozornosti Dneva glasbe, ne smete za-muditi tudi premiere Kekca, ki ga bodo trzinski gledališčniki odigrah na smučišču v Dolgi dolini, 21. junija pa bo v Trzinu tudi Mednarodni folklorni festival, na katerem se bodo predstavile folklorne skupine, ki bodo nastopale tudi na mariborskem Lentu. Seveda pa bo v maju in juniju še cela vrsta drugih prireditev, ki jih Pnpravljalo trzinska društva. Omenimo samo šahovski turnir, strelski turnir, pohod po mejah občine, srečanje borcev NOV z območja bivše občine Domžale, predstavitev bitke v Trzinu, gasilski nogomet, kresovanje v kamnolomu itn. Berite Odsev, glejte plaka-e m letake, predvsem pa si vzemite čas in uživajte, Trzin še zdaleč m zaspáno spalno naselje. Miro Štebe POMEZIKK SONGU Omogočimo počitnice vsem otrokom Živimo v vse bolj razslo-jeni družbi. Na eni strani je vse več bogatih, ki ži-vijo v izobilju in udobju, po drugi strani paje tudi vse več takih, ki že oku-šajo trpkost revščine in pomanjkanja. V Sloveniji je vse več družin, ki si ne morejo privoščiti leto-vanja ob morju. Vse več otrok je prisiljenih ostajati doma, precej jih je prepuščenih ulici in njenim pogubnim vplivom. Prav zaradi tega je Zveza prijateljev mladine tudi letos sprožila akcijo Pomežik k soncu, s katero skušajo zmanj-ševati število otrok, ki drugače ne bi mogli enako kakovostno preživljati poletnih počitnic kot njihovi vrstniki. V organizirano preživljanje počitnic ob morju žeiijo vključiti tudi otroke, ki živijo v pomanjkanju. Na ta način skušajo zmanjšati sociálno izključenost otrok, ki za svoj položaj niso nič krivi in ki si žeiijo enako prijetno in kakovostno preživljati počitnice kot njihovi vrstniki iz premožnejših družin. Akcijo Pomežik k soncu so prvič pripravili leta 1999. Takrat so slovenska gospodinjstva zelo množično podprla to akcijo. Zbrali so kar 65 milijonov SIT in brezplačno letovanje omo-gočili 1650 otrokom. Leto kasneje so zbrali le 11 milijonov SIT, na počitnice paje tako lahko odšlo 218 otrok. Naslednje leto je bil odziv nekoliko večji. Zbrali so 29.900.000 SIT in na brezplačno letovanje je lahko odšlo 712 otrok, ki bi sicer ostali doma. Lani so bili rezultati še boljši. Povabilu za podporo se je odzvalo več ljudi in podjetij in ZPM je zbrala 43.842.000 SIT, tako da so na letovanje lahko odpeljali 929 otrok. V Zve-zi prijateljev mladine si žeiijo, da bi letos zbrali vsaj 60 milijonov tolarjev in tako brezskrbne počitnice ob morju zagotovili 1000 otrokom. Prepričani smo, da se bo povabilu Zveze prijateljev mladine po pomoči odzvalo tudi precej občanov naše občine, saj Trzin spada med najbogatejše občine v državi. Velika večina naših otrok bo verjetno letovala na morju, nekateri si bodo privoščili tudi bolj eksotične kraje, prav paje, da pomagamo tudi tištim otrokom, ki še niso videli brezmejnosti morja, poslušali pesmi valov, vonjali obmorskega poletja in bi se v počitniško opuste-lih naseljih brezeiljno potikali med hišami in čakali, da pridejo domov njihovi bogatejši prijatelji. Z bogate pogače, ki si jo večina Trzincev reže, je treba dati na stran le majhen košček, pa bo v očeh kakšnega malčka zasijal sonček in bo ta svet lepši tako za nas kot za otroka, ki že ve, kaj je pomanjkanje. OPRAVICILO! V prispevku Društva prijateljev mladine Trzin - PliSTO-VANJE - v prejšnji številki Odseva, so pomotoma izpadli trije donatorji, ki so prispevali svoje prispevke za to prireditev. To so: MEDEX, KOLÍNSKA IN NAPREDEK -VELE DOMŽALE. Za napako se opravičujemo in še enkrat zahvaljujemo za prispevke. Za DPM Petra PESTRÁ DEJAVNOST DPM V PRETEKLEM LETU_ Z jifjrMi,," adnji petek v marcu, 28.3., so se na rednem letnem občnem zboru sestáli člani Društva prijateljev mladine. O delu društva v preteklem letu največ pove po-ročilo predsednice društva ge. Ani Mušič, zato je najprimerneje, da iz njega povza-memo nekaj poudarkov: Zopet je leto naokoli, hkrati paje minilo že tretje leto delovanja DPM Trzin. Čas je, da se ozremo v minulo leto delovanja in skupaj pregledamo delo v društvu in si začrtamo smernice za naprej. Naloge, ki smo jih opravili v preteklem letu, bi lahko razdelili na več področij: • preživljanje prostega časa v času počitnic • enodnevne praznične delavnice • športne dejavnosti • zabava • teden otroka • bralna značka • otroški parlament • prostovoljstvo • preventivna dejavnost • Jesenske in zimske počitnice prinesejo mladim veliko prostega časa. V društvu smo poskrbeli, da so ga zapolnili s koristnimi dejavnostmi. V ta namen smo organizirali različne delavnice: oblikovanje, raćunalništvo, športne aktivnosti, gledališko, slaščičarsko in plesno dejavnost. Vse so bile dobro obiskane. • Veliko zanimanja pa so mladi in tudi starši pokazali pri obisku prazničnih delavnic - božične in velikonočne, kjer so s pomočjo mentorjev spozna-vali in ohranjali bogastvo Ijudskega izročila. Kar nekaj izdelkom so se otroci odrekli injih poklonili trzinske-inu KAR1TASU. • S tovrstnimi dejavnostmi smo popes-trili tudi dogajanje na Florjanovemu sejmu. Ob koncu šolskega leta smo šolarje nagradili z enotedenskim tečajem rolanja in razdelili karte za obisk domžalskega ko-pališča. V sodelovanju zZPM Domžale in Zdravstveno skupnostjo Slovenije smo organizirali in kar nekaj otrokom iz naše občine omogočili 10 - dnevno bivanje v koloniji na Krku. Obiskali smo male šolarje in jih za uspe-šen zaključek obdarili z lepimi praktični-mi dařili in s tem priskočili na pomoč staršem pri nakupu šolskih potrebščin. Ob vstopu v šolo, na prvi šolski dan, pa smo jih razveselili s torto. Uspešni zače-tek jim je zaželela tudi ZPM Domžale in vsakemu oddelku poklonila terapevtsko žogo; naj razredu (4.a) paje omo-gočila obisk na Pikinem festivalu v Velenju. - Posredno si tudi pri društvu prizadevamo, da bi učenci čim več brali, da bi vzljubili knjigo in pisano besedo, da bi se kulturneje izražali. Vse tište, ki so opravili bralno značko na RS, in zlate značkarje na predmetni stopnji smo nagradili s kulturno predstavo. - Tcdnu otroka v mesecu oktobru smo posvetili različne dejavnosti, ki so bile dobro obiskane. Organizirali smo vožnjo s pravimi mini avtomobili, delavni-co oblikovanja, košarkaško tekmo, rola-nje ter gledališko predstavo na temo od-visnosti, spolnosti, motnje v prehranje-vanju za učence predmetne stopnje, isti dan v popoldanskem času pa predstavo za starše. Teden otroka smo zaključili v soboto z družinskim izletom na Lovren-ška jezera. Kot že večkrat so nam tudi tokrat pri izpeljavi pomagali mladi iz planinskega društva Onger Trzin. - Poskrbeli pa smo tudi za zabavo (pustovanje) in druženje mladih, mlajši pa so se v času veselega decembra dodobra nasmejali Cefizlju iz Butal. Jeseni je bilo organizirano tudi druženje mladih ob glasbi in plesu, žal paje zaradi poš-kodbe vodje po nekaj mesecih prene-halo. Preživeti dan na belih strminah smučiš-ča Cerkno smo omogočili kar precej-šnjemu številu krajanov. Še posebno smo bili zadovoljni, ker seje odzvalo toliko družin, tudi tistih z bolj plitkim žepom. Čeprav smo bili deležni hude kritike, mislimo, da smo opravili dobro delo in da smo tem družinám polepšali dan, saj so bili zelo zadovoljni in si kaj takega še želijo. - Uporaba drog postaja vedno bolj percč problem, ki se neustavljivo širi. Vse več je možnosti, da pridejo mladi v stik z njimi in z njimi eksperimentirajo- sta-rostna meja pa se znižuje. Tveganje je namreč pomemben del odraščanja, je izziv, ki pa zaradi neizkušenosti mla-dostnika velikokrat pripelje do napačnih oziroma tveganih odločitev in si tako lahko za vedno spremenijo življenje. Tako si je društvo za primarno nalogo zastavilo cilj - izobraževati in osveščati mlade in starše čimbolj zgodaj - že v osnovni šoli, z željo, da po drogah sploh ne bi posegali. V ta namen smo s pomočjo gospoda Raičeviča - psihologa iz Mestnega izobraževalnega središča Slovenije izvedli z osnovno-šolci (7. in 8. razred) FORUM mladih na temo SPOLNOST IN ODVIS-NOST. Tega srečanja seje udeležila tudi dr. Andreja Čufar, ki je učencem odgovarjala na vprašanja, katerih ni bilo malo. Pripravili smo tudi delavnice na to temo, kajti zgolj poslušanje predavanj ne prinese pravega občutka posledic odvisnosti. Tema jim postane blizu šele, ko morajo sami razmišljati, ko so sami soočeni s konkretnim pri-merom. Za zaključek našega preven-tivnega programa pa smo organizirali gledališko predstavo, ločeno za de-kleta- na temo prezgodnje spolnosti in odvisnosti, za fante pa na temo nasilja. Ta predstava je učencem nudila iz-hodiščne točke pri letošnjem šolskem parlamentu na temo OTROŠTVO BREZ NASILJA IN ZLORAB. Rdeča nit te teme pa seje vlekla tudi čez popoldansko predstavo za starše. Starši so se ob gledanju sprostili, se nasmejali lastnim napakam in v sproš-čenem vzdušju spoznali, kaj bi v svoji družini lahko še spremenili. Vsakokrat je predstava staršem in otrokom ponu-jala možnost skupnega pogovora o » prepovedanih temah«, saj se zdi, da je ta problem še marsikje prisoten. V okviru DPM še vedno deluje skupina mladih, ki jih vodi gospod Albert Mrgole, in ima vedno večje »članstvo«, in že težko čakajo na svoje prostore v novem centru, kjer se bodo lahko družili in si tako izboljšali kvaliteto življenja. V današnjem svetu materialističnih dobrin in individualizma seje v so-dobnega člověka ugnezdila misel, da ob skoraj vsakem dejanju, povabilu ali odločitvi najprej razmišlja - KAJ BOM OD TEGA IMEL? Živkovič Marko, Ciglar Tadeja, Turk Tanja, Buh Špela pa so mladi, ki razmišljajo drugače. To so mladi prostovoljci, ki v svojem prostém času, kolikor ga sploh imajo ob svojem študiju in delu, pomagajo kar nekaj osnovnošolcem premagati učne težave, se z njimi dru-žijo in jim pomagajo krepiti samoza-vest in pozitivnejšo samopodobo, ki je tako zelo potrebna za uspeh. Pravijo, da mladi odsevajo duh časa, da so odraz družbe, v kateri živijo. V društvu smo mnenja, daje naša občina oziroma ljudje, ki vodijo to skupnost, zelo odprta za mlade oziroma njihove probleme. To podporo lokalne skup-nosti vsekakor čutijo tudi sami mladi in od njih slej ko prej pričakujemo pozitivno povratno vrednotenje okolja, v katerem živijo, zmanjševanje nestrp- VELIKONOČNÍ OBIČAJI NE SMEJO V POZABO stovoljcem, članom društva, posebno še članom upravnega odbora, nadzornega odbora in članom razsodišča, ki jim zadovoljni in srečni otroci oziroma mladost-niki predstavljajo največjo vrednoto. Za DPM Petra nosti in vandalizma in prev-zemanje večje odgovornosti do svojih de-janj. Ob tej pri-ložnosti bi se radi še enkrat zahvalili občini, občinskim svetnikom in županu za moralno in finan-čno podporo, saj brez tega DPM vsekakor ne bi moglo delovati. Ob koncu naj se zahvalimo za sodelovanje in pomoč tudi šoli, vrtcu, podjetjem, društvom, mentorjem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri delovanju društva. Nenazad-nje pa se moramo zahvaliti tudi vsem pro- ruštvo prijateljev mladine in Turistično društvo Trzin sta v četrtek, 10. aprila, v avli osnovne šole Trzin pripravili Velikonočno delavnico in predstavitev velikonočnih običajev. Kot že na prejšnjih podobnih delavnicah v preteklih letih so udeleženci tudi tokrat krasili in izdelovali velikonočne pisanice oz. pirhe, kot so na območju Trzina včasih rekli pobarvanim velikonočním jajčkom. Zelo zanimiv je bil prikaz izdelave velikonočne butarice ali žegna, kakršne so tudi v Trzinu izdelovali pred sto leti. Takratne butarice so bile izdelane iz svežnjev ravnih leskovih mladic, ki so jih povezali s trto ali vrbovimi vejicami, kasneje so začeli uporabljati tudi vrvice. Zgornji del butarice so okrásili z zelen-jem, predvsem z bršljanom in zimzelenim, dodajali pa so lahko tudi vejice puš-pana ali cipres. Na takšne žegne so včasih oběsili še živobarvne trakove iz krep papir-ja, pogosto pa so nanje privezovali tudi jabolka in poma-ranče. Na območju Trzina so se dokaj zgodaj pojavile t. i. ljubljanske butarice, ki so bolj pisane, saj so jih izdelovali tako, da so jih krasili z raz-nobarvnimi lesenimi oblanci. Te oblance so lahko zlagali tako, da so jih samo pri-pognili ali pa da so iz njih oblikovali koni-časte zavihke. Sledili so si v različnih bar-vah. lzdelovalci so pri tem dali prosto pot domišljiji. Barve oblancev so kombinirali po želji, najpogosteje so jih na butarico vezali v kolobarjih, včasih pa so jih razpore-jali tudi tako, da so istobarvni oblanci kot spirala ovijali butarico. Nemalokrat so pasové oblancev prekinjali pasovi zelenja, na vrhu butarice pa so včasih dali vejice brinja, včasih paje kdo tja vpletel tudi cvetočo vejico forzicije. V Trzinu je te butarice izdelovalo več žensk, včasih seje izdelave lotil tudi kak moški, najdalj časa pa jih je delala Joščeva oz. Rakefova mama iz Zarebri. Na delavnici so prikazali predvsem izde-lavo butaric iz zelenja. Pri krašenju jajčk so pokazali še več domišljije. Pirhe je zdaj mogoče krasiti in poslikavati na naj-različnejše načine. Sodeč po tistem, kar je bilo videti na delavnici, bodo letos trzinski otroci izdelovali doma zelo lepa jajč-ka. Na delavnici pa so otrokom pa tudi njihovim mamicam pokazali tudi, kako se da narediti lične košarice in nosilcc za jajčka, videti paje bilo mogoče tudi druge velikonočne okraske. Udeleženci delavnice so preživeli čudovito popoldne, zahvaljujoč obema društvo-ma, ki sta delavnico pripravila, pa spomin na nekdanje spretnosti še ne bo tako kma-lu zamrl. Res je prav, da negujemo to bogato in čudovito kulturno dediščino, saj trgovci in tudi vplivi iz tujine k nam prinašajo nove in nove izdelke ter navade, ki grozijo, da bi v pozabo izrinili običaje naših prednikov. M.Š. YTISI s predavanja z naslovom -KAKO POSTAVITI OTROKOVI ZDRAVE HEJE V ponedeljek, 17. marca 2002, ob 18. uri je bilo v stari osnovni šoli v Trzinu v sklopu programa ŠOLA ZA STARŠE, ki gaje Društvo prijateljev mladine Trzin začelo izvajati v letošnjem letu na NOVO, prvo predavanje z naslovom KAKO POSTAVITI OTROKOM ZDRAVE MEJE. Glede na to smo komaj čakali ta dan, saj nismo vedeli, kakšen bo odziv s strani staršev in vseh, ki se na kakršenkoli način uk-varjajo z mladimi. Bili smo prijetno presenećeni, saj nas je bilo v dvorani preko 20. V uvodu je Mateja Chvatal pozdravila vse navzoče v imenu DPM Trzin in predstavila namen programa ŠOLA ZA STARŠE ter nato predala besedo predavateljici go. Lili Jazbec iz Centra za mlade v Domžalah. Gospa Lili Jazbec je na samem začetku poudarila, da je današnja tema predavanja v zadnjem času izjemno aktualna, saj nam odgovarja na vprašanja, kako razvili otrokovo samoodgovor-nosi, sposobnost samoobvladovanja in notranje motiviranega vedenja. Odraslim pa tako omogoča, da s pravilnim postavljanjem meje zaščitijo sebe in tako preprečijo stres in konflikte v odnosili. Predavanje je bilo zasnovano na mnogih zanimivih mislih znanih strokovnjakov (primer: Goelhe: »Lahko bi se rodili že vzgo-jeni otroci, če bi bili roditelji vzgojeni.«) na katere je predava-teljica navezovala konkretne primere iz prakse, saj se z njimi srečuje vsak dan pri svojem delu, kjer uporablja znanja iz pred-šolske pedagogike, specialne pedagogike in družinske terapije. Proti koncu predavanja je prišlo tudi do zanimive diskusije, udeleženci so bili pripravljeni na odprt pogovor, kar je zagotovo rezultat uspešnega druženja in hkrali pokazatelj, da so tovrstna predavanja še kako potrebna. Da so bili udeleženci res zadovoljni, povedo njihovi naslednji vtisi: • »Zclo koristno in prijetno predstavljeno.« • »Zelo dobro. Všeč mi je bilo, daje predavateljica uporabila veliko primerov iz življenja.« • »Predavanja go. Jazbečeve sem že obiskovala v Domžalah, zalo sem toliko raje prišla na to predavanje. Bilo mije zelo všeč.« • »Veliko je bilo primerov, kjer bi se vsak od staršev zagotovo našel. Na naslednja srečanja prav gotovo spet pridem.« • »Pohvale za odločitev, da se takšna srečanja dogajajo tudi v Trzinu. Všeč mije kombinacija predavanja in debate o lemi, ki se obravnava.« Udeleženci so nanizali kar nekaj TEM, ki bi iih radi obravnavali na naših srečanjih: • Prihod novega družinskega člana • Razvade oz. tolažbe kot so duda, sesanje prsta • Puberteta • Otroci ločenih staršev • Problematični stari starši, ki hočejo vzgajati svoje vnuke • Komunikacija med staršema v družini • Odnosi med brati oz. sestrami - kako ravnati v konfliktih med njimi • Znati poslušati in prisluhniti otrokom • Odnosi med očetom in otrokom • Učenje otrok strpnosti, prijaznosti... Veseli nas, daje bilo tako in ponosni smo na ta prvi korak v programu ŠOLE ZA STARŠE. S programom bomo vsekakor nadal-jevali, zato vas prisrčno vabimo, da se nam pridružite, da sami poveste, katera tema predavanja se vam zdi zanimiva, da si iz-menjamo izkušnje, mnenja, poglede... VABIMO VAS NA DRUGO SREČANJE s predavateljico, go. Lili Jazbec na temo znati prisluhniti otrokom, ki bo 26. maja 2003, ob 18. uri v sejni sobi stare OS v Trzinu. UDELEŽBA TE BREZPLAĆNA! smo dobri starši, stari starší, vzgojitelji, učitelji, tete, strici... a lahko smo še boljši! srečno! In za konec še ena izmed zanimivih misli: Antoine de Saint: »Vsi odrasli smo bili najprej otroci - toda le redki se tega spominjajo!« TRZINSKI MLADINSKI KLUB BO DOBIL PROSTORE Mentor kluba Albert Mrgole ima polno idej, kako izkoristiti nove prostore v centru T-3 v dobro trzinski mladini In vsem ostalim. Trzinci se vse pogosteje tudi na nas obračajo z vprašanjem, kdaj bo zaživelo občinsko središče v T-3. V zadnjem času je o tem območju, še zlasti o njegovi nadaljnjl ureditvi, kar precej govora, pred kratkim pa so si prostore v tamkajšnji polkrožni stavbl, kl JI za zdaj rečemo kar občinska, ogledali članl občinskega sveta občine Trzin. Izvedell so osnovne podatke In Ideje, kako bi prostore izkoristlll, ml pa smo se obrnili na dr. Alberta Mrgoleta, kl je mentor trzinskega mladlnske-ga kluba, da nam pojasni, kako si zamišijajo namembnost tistih prostorov. Mladinski klub bo namreč eden od tistih ustanov, kl bo v polkrožni občinski stavbl dobil svoj prostor. Najbrž nam dr. Mrgoleta ni treba posebej predstavljati, saj smo v Odsevu Imeli že nekaj pogovorov z njim. Kako boste izkoristili nove prostore? Že od vsega začetka smo sodelovali pri načrtovanju teh prostorov. Večji polkrožni prostor je večnamenski, kjer bodo lahko tudi koncerti. Poleg tega sta še dva: eden bo kot nekakšen glasbeni studio, povezan z velikim polkrožnim prostorom, drugi pa bo namenjen bolj zaprtim dejav-nostim, npr. računalnici, svetovalnici ... V sklopu teh bodo seveda še sanitarije, skladišče in pa čajna kuhinja z nekaj stoli. Prostor je tako rekoč ideálen za izvedbo programov. Na kakšen način boste v te prostore vnesli življenje? V glavi imam koncept, katerega bi morala občina sprejeti kot del svoje mladinske politike. To je koncept, ki predvideva, da mladi ne bi prihajali samo kot obiskoval-ci, ampak bi sodelovali v programskih skupinah, kjer bi oni sami ustvarjali program. Kaj naj bi program vscboval? Možnosti je veliko. Pri nas je prva glasbe-na sekcija, ki bi pripravljala glasbeni program vključno s plesi. Glasbene skupine bodo imele možnost uporabe prostora za vaje. Ta sekcija je lahko zelo široka: v mislih imam DJ-krožek, kjer bi se učili rokovanja s temi aparaturami. Imamo kar nekaj mladincev, ki jih to veseli. Prirejali bi tematske večere raznih glasbenih zvr-sti. Nekaj aparatur že imamo, nekaj jih bomo izdelali sami, kupili nekaj rabljenih, kasneje pa računamo tudi na kakšne spon-zorje, na posluh starejših in podjetji v Trzinu, ki bi nam pomagali priti do neke solidne opreme. Bolj kot to, kaj početi in s kakšno opremo, je težje pridobiti ljudi, ki bi bili pripravljeni prostovoljno voditi določene krožke. Ena od naslednjih je šank sekcija, ki bo skr-bela za kulinarično ponudbo, prirejala kakšne kuharske tečeje ... Ideja v ozadju je, da je to, kar počnejo, za mlade koristno in zanimivo obenem. Ali bodo potekale znotraj kluba tudi kakšne inštrukcije? Zelo rad bi vzpostavil nek sistem, kjer bi drug drugemu pomagali. Klub bo vsem nudil neke ugodnosti (uporaba interneta, izpo-soja prostora za rojstnodnevno zabavo itd.), ki se jih bodo lahko posluževali, to pa bi plačevali s svojim delom.Lahko bodo pomagali pri čišćenju, vodili kako sekcijo, inštruirali... Predstavljam si, da bi inštrukcije potekale na neki nešolski, bolj zabaven način. Koliko so stari člani? Večinajih je že na sredji šoli, in sicer od prvega do tretjega letnika. V Trzinu se mi zdi največji problem, kako združiti te različne ciljne skupine. Pred dvěma letoma je delovala zelo aktivna skupina, v kateri so bili še osnovnošolci, ki pa so se po odhodu na srednjo šolo porazgubili; to mladino si zelo želim nekako pridobiti na-zaj. Druga težavaje, daje klub dobil neko negativno oznako, kot da se v njem zbirajo neki problematični ljudje. Mladi bodo morali pokazati, da temu ni tako. Kako pritegniti v klub ljudi, ki imajo odpor do podobnih eentrov in svetovalnic? Sam se s tem vprašanjem ukvarjam že tri leta. Nekateri mi pravijo, da bodo prišli, ko bo prostor zaživel. Vem, da bodo prišli, vendar potrebujem ljudi, ki jim je do ust-varjanja in do neke 'scene', ki jim je do tega, da tej sceni tudi pripadajo. Tukaj naj bi našla prostor vsa trzinska društva in ne samo neka zaključena družba. Želim si, da bi vsa društva to prepoznala kot možnost, kjer se lahko družimo. Če ima npr. neko društvo program, ki ga lahko ponudi, je smiselno, da se to dogaja tu. Moja ideja je, da bi naredili neko zvezo društev, kjer bi se vsi stika- li. Vsako društvo ostane to, kar je, vsi skupaj pa prispevamo k višji kakovosti ponudbe. To je eden od načinov, kako priti do določenih programov. Drug način je, da najdemo študente, ki želijo nekaj početi, ki bi bili pripravljeni biti mentorji tem sekcijam. Izdelal sem tudi izobraževalni program. Trenutno pišem knjigo o mladinskem delu, ki vsebuje vse - od koncepta do izvedbe. Kaj pa izkušnje iz kamniškega mladin-skega centra? V Kamniku sem bil bolj v vlogi nekakš-nega iniciatorja. Lani sem dělal z eno skupino zelo intenzivno. Pripeljali smo do tega, daje tema prišla na občinsko sejo, kjer so prepoznali mladinsko problematiko in poiskali prostor. Trenutno seje stvar nekako ustavila. Zbrale so se neke nove skupine, kjer pa interesi še niso povsem znani. Podobno seje zgodilo v Domžalah pred dvema letoma, kamor sem vnesel neko navdušenje, jim izdelal koncept in sedaj sami peljejo stvari naprej. Pri teh stvareh je potrebno veliko komunikacij, neko vodstvo, ker je drugače mladinsko delo ves čas v nevarnosti, da zaide v slepo ulico. Čistilna akcija? Ja, na tisto čistilno akcijo pred dvema letoma je čisto nepričakovano prišlo ćez trideset mladih, čeprav je deževalo. To nam je dalo energijo za naprej, da smo naredili predstavitev v KUD-u. Mislim, da mladi potrebujejo izkušnje, ko storijo nekaj v korist vsem. Npr. tudi solidarnost-ne akcije, pomoć starejšim, kidanje snega ... Kaj bi še povedali Trzincem v zvezi s klubom? V kratkem pripravljamo okroglo mizo, kjer bom javnosti představil programski koncept. Iščem mlade, ki bi bili pripravljeni voditi sekcije. Kakšne filmske zanesenjake, artiste, študente pedagogike, hu-manistike ... glasbene ustvarjalce, raču-nalničarje ... Vsakdo, ki se s čimerkoli ukvarja inje pripravljen to deliti z drugi-mi, je dobrodošel. V klubu bomo imeli tudi biljard in druge možnosti za druženje, sprostitev in rekreacijo v zaprtih pro-storih. Hvala iepa za pogovor in srečno pri uresničevanju teh idej. Ana Oblak TRZIN SEJE PREDSTAVU NA SEJMU ALPE ADRIA ^^d 20. do 23. marca je bil v Ljub-ljanil že 42. mednarodni sejem Alpe Adria. Obiskovalcem je znam tudi pod imenom Sejem počitnic, saj so se predstavile vse večje turistične agencije, NTO-ji, LTO-ji in posamezne občine. Svoje zanimanje so lahko potěšili tudi vsi ljubitelji športa, prostega časa, lova in ribolova. Na žalost pa se zdi predstavitev slovenske turistične ponudbe vsako leto skromnejša. Letos smo na sejmu imeli prvič priložnost videti tudi Podjetno regijo, kjer seje po- linarične dobrote, ki stajih pripravili gos-tilna Narobe ter okrepčevalnica Barca, prvovrstne izdelke paje ponujala tudi pekama Krejan. Za red in disciplino sta poleg trzinskega župana poskrbela polica-ja s klobasastimi »pištolami« iz teatra Ci-zamo. Največ pozornosti so poželi trzinski rezbarji, ki so svoje mojstrovine izde-lovali kar pred obiskovalci. In vtisi s sejma? Bilo nas je kar nekaj Tr-zincev, ki smo se z urejeno stojnico trudili čim bolj predstaviti naš kraj. Poleg župana, ki je delo TD opazoval celo popoldne, je sejem obiskal tudi podžupan in pa predsednica komisije za proslave, priznanja in promocijo občine, Lidija Babnik. Da dober glas seže v deveto vas, je s televizijskim prenosom poskrbel Miro Štebe. Upamo, daje Trzin naredil prijeten vtis na obiskovalce in da bodo z veseljem pri-hajali v naš kraj. Če se bomo vsi potrudili, bomo lahko prve uspehe želi že na tradi-cionalnem Florjanovem sejmu, ki bo 10. in 11. maja na Ljubljanski cesti. Na koncu bi se rada zahvalila Občini, ki ' nam je omogočila nastop na sejmu, drugim sponzorjem, turističnim delavcem in članom TD ter seveda vsem radovedne-žem, ki so nas obiskali. Za piko na i pa samo še povabilo vsem na Florjanov sejem, v Volčji Potok (02.05 se na razstavi cvetja predstavi Trzin ) in na pohod po meji občine Trzin, ki bo 07. junija. za TD Anamarija Silar j Ježen sem bii, ker nimam čevljev; a potem sem srečal člověka brez nog in sem bil zadovoljen s svojo usodo. Kitajski Kukavica se ravno tako veseli svojega petja kot slavec svojega. Nizozemski leg občin Kamnik, Domžale, Mengeš, Komenda, Lukovica, Moravče in Vodice představil tudi Trzin, in to že prvi dan sejma. Trzinci smo poleg obstoječih zloženk predstavili Program prireditev v naši občini za tekoče leto in zloženko, kjer se predstavlja celotna podjetna regija z gostinsko ponudbo in čebelarji. Promocijskemu materialu so dělali družbo: čudovita delà akademske sli-karke Bernarde Zajec, medeni liker Florjan-ček (izdelek Staneta Mesarja), trzinske ku- VELIKONOČNÍ POGRINJKI NAŠE SOKRAJANKE O aktivni članici Turističnega društva Ivi Dolenc, stari Trzinci jo poznamo tudi kot Kasarnsko Ivo, smo v Odsevu že pisali. Zelo aktivno deluje na številnih področjih, še zlasti pa se zavzema za dvig kulture prehranjevanja. Pred kratkim je postala ustanovna članica Društva za promocijo kakovostne prehrane, ki si je za osnovno nalogo zadalo pripravo prehranskih delavnic. Iva je znana tudi po številnih zelo domiselnih pogrinjkih za različne prilike. Nekaj njenih stvaritev smo viděli že tudi v Trzinu, pred kratkim paje s članicami svojega novega društva v obnovljeni graščini v Polhovem Gradcu obiskovalcem tamkajš-nje predvelikonočne razstave predstavila nekaj čudovitih velikonočnih pogrinjkov. Škoda, daje za prireditev, ki je bila sicer dobro obiskana, vedelo le malo Trzincev. V graščini so predstavili res bogate aranžmaje velikonočnih jedi, pisanic, butaric in drugih okraskov. Razstavaje bila prava paša za oči pa tudi za želodce. Vrhunec razstave pa so bili praznični pogrinjki, kjer so obiskovalci lahko videli zelo izvirne ideje, kako se lahko tudi s preprostimi materiali, ki so nam vsem pri roki, zelo lepo in domiselno uredi mize za praznične velikonočne pojedine. Prav bi bilo, da bi kaj od tega kdaj videli tudi v Trzinu, saj je Iva zavedna Trzinka. o ostv 23 TURISTIČNO DRUŠTVO JE LAHKO ZADOVOUNO nkrat na leto so novoletni prazni-ki, enkrat na leto je pomlad, enkrat na leto lastovice odletijo na jug in enkrat na leto društva pripravijo občne zbore za vse svoje člane, podporné člane in za vse, ki jih dejavnost društva pač zanima. Tako je tudi turistično društvo Trzin 29. marca pripravilo že četrti občni zbor po vrsti. Olvoritev občnega zbora je bila prav pri-jetna. Na improviziranem odru v osnovni šoli so dekleta in fant uprizorili gledališki dan iz življenja Marjance Ručigaj. Predstavo so osnovnošolci premierno odigrali na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava, ki je bilo marca v Trzinu in na katerem so zasedli prvo město. Ker je bil torej uspeh turističnega podmladka še čisto svež, bi najbrž bilo kar malce nena-vadno, če te uprizoritve ne bi videli. Po odigrani predstavi je predsednica TD Jo-žica Valenčak podarila en izvod razisko-valne naloge županu, drugega pa Marjan-činemu sinu Ivku Ručigaju. Županje ob prejemu naloge povedal, da se bo dvorana v centru družbenih dejavnosti poimenova-la po Marjanci Ručigaj. Po tem kratkem otvoritvenem dejanju, s katerim smo tudi lažje prebrodili zahteva-ne pol ure za sklepčnost občnega zbora, seje začelo resno delo. Najprej je bilo soglasno izvoljeno delovno predsedstvo, na čelu katerega je sedel Stane Mesar (starosta delovnih predsedstev), in ki je skrbelo za pravilen potek občnega zbora. Ker je imel tokratni zbor tudi predznak volilni, smo izvedeli, kakšno je bilo delo-vanje društva v zadnjih štirih letih, s pou-darkom na letu 2002. Turistično društvo je bilo v svojem štiri-letnem obdobju izredno učinkovito. Pro-jektov, akcij in prireditev, katerih so se udeleževali, je bilo kar nekaj. Najverjet-neje je temu botrovalo tudi dějstvo, da so si za eno od pomembnih nalog zadali povezovanje Trzina s širšo regijo. Tako so bili prisotni na letošnjem sejmu Alpe-Adria, na različnih prireditvah v bližnjih občinah (npr. na Mihaelovem sejmu v Mengšu), ker so se priključili projektu nekaj občin Po po-teh kulturne dediščine, so popisovali kulturne in naravne znamenitosti Trzina, v okviru podjetne regije so pripravljali náčrte za ko-lesarsko pot (s tem, da bi se navezali tudi na kolesarske poti izven te regije) in snovali trzinsko pešpot, ki naj bi se povezala z Mengšem in Vodicami (pripraviti morajo še zemljevid in pa markacijo poti). Poleg vseh projektov, v katerih sodelujejo, organizirajo še različne natečaje in prireditve. Turisti so tako 'zakřivili' natečaj za naj-lepšo fotografijo Trzina in za trzinske spo-minke (za katere so doslej dobili le tri pred-loge), so pa tudi glavni organizatorji Florja-novega sejma, ki postaja že tradicionalen. So organizatorji pustnega karnevala in spu-ščanja ladjic po Pšati na gregorjevo, pri-pravljajo različne koncerte, predavanja ... Turistično društvo si želi, da bi vsaka prireditev v Trzinu bila tudi turistična prireditev. Skrb turističnega društva je tudi urejenost kraja. Bili so pobudniki akcije izbiranja najlepše urejenih trzinskih balko-nov, mostove so okrásili z rožami, udeleževali so se razprav, ki se tičejo sprememb v trzinskem prostoru (razprave o ŠRP in o T3) in čistilnih akcij, imajo pa tudi ekološko patruljo, fotografa Jožeta Seljaka. V lánském letu je Trzin sodeloval v tekmovanju urejenih srednje večjih krajev Slovenije in zase- del četrto město. To město smo si prislu-žili zaradi izjemne urejenosti kraja, vseeno paje komisija Turistične zveze Slovenije okrcala propadajočo hišo na Jemčevi, smeti v gozdu in pozidavo Ongra. Turistično društvo se lahko pohvali tudi s šte-vilnim turističnim podmladkom, ki pridno delà na področju raziskovalnih nalog in se ukvarja s folkornimi pleši. Društvo še vedno pridno zbira domača hišna imena, zbraně podatke pa bodo v příhodnosti predstavili v brošurici. Pripravili so že program prireditev v Trzinu in zloženko o našem kraju. V zadnjem letu paje licenco za lokalnega turističnega vodiča pridobila Anamarija Šilar. Društvo se zaveda, da nekatere stvari premalo promovira (na primer spominsko sobo Tineta Orla, kulinariko Trzina...), a upa, da se bodo v příhodnosti te stvari spremenile. Potem ko je predsednica zaključila s po-ročilom, je podělila priznanja mentorjem, ki nudijo svoj čas in trud za razvoj turistične dejavnosti. Tako so priznanja dobili Marjan Vodnik, mentor rezbarjev, Nuša Slatner, mentorica turističnega podmladka, Urša Mandeljc, mentorica dramske skupine, in Anamarija Šilar. Sledilo je poročilo tajnice, ki je povedala, da ima društvo 130 članov, v úpravném odboru sedi 14 članov, ki je imelo deset rednih sej in kar nekaj delovnih sestankov pred posameznimi prireditvami. Korektno je bilo pripravljeno tudi finančno poročilo, pri katerem smo do stotina natančno izvedeli, v kakšne namene je bil porabljen denar, tako da tudi nadzorni odbor ni imel nobenih pripomb nad dokumentacijo. In ker turistično društvo tako zgledno deluje, tudi častno razsodišče v zadnjih štirih letih ni imelo pretiranega delà. Po poročilih je sledila krajša razprava, krajša predvsem zaradi tega, ker so bili prisotni naobčnem zboru bolj redkobesed-ni. Prvi seje opogumil in par besed spre-govoril Marjan Vodnik, mentor rezbarjev, kije bil pozitivno presenečen nad odzi-vom ljudi do rezbarske dejavnosti, inje predlagal, da bi se trudili za večje sodelovanje s turističnimi društvi v okolici, hkrati pa povabil vse, ki si želijo spoznati rez-barjenje, da se priključijo. Nekaj spodbudnih besed je povedal tudi župan, ki seje turističnemu društvu zah-valil za dobro sodelovanje z občino v vseh teh štirih letih in poudaril, da jim je skupaj uspelo izpeljati projekte, ki razbi-jajo mnenje o Trzinu kot o podjetniško-obrtniškem kraju. Peršak je dejal, daje treba v Trzinu malce bolj poskrbeti še za rekreativní in kulturni turizem. Povedal je tudi, da bo občina še naprej namenjala denar za urejanje okolja in da si kljub očitkom o trošenju denarja želijo zgraditi estetske objekte (spomeniki, fontana), ker z njimi vsak kraj dobi neko novo dimenzijo. Dodal je še to, da na občini razmišljajo o postavit-vi stalne muzejske zbirke o Trzinu, ki naj bi bila urejena v avli centra za družbene dejavnosti. Udeleženci so se nato začeli spraševati o příhodnosti gradu Jable. Spraševali so se, ali bomo sploh imeli kaj besede pri urejanju prostorov v njem, ali bomo lahko sodelovali pri morebitnih prireditvah, ki bi jih v njem izvajali ipd. Slišati je bilo mnenje, da bi Trzinci v Jablah morali biti prisotni, saj je bil grad dolga leta trdno povezan s trzinskimi življenji. Ker pa smo se s temi vprašanji nekoliko oddaljili od prvotnega namena razprave (to je komentar o poročilu predsedni- ce), je delovni predsednik predlagal nada-Ijevanje občnega zbora po dnevnem redu in ponudil možnost za razpravo o takšnih in podobnih vprašanjih pod točko razno. Tako smo v nadaljevanju soglasno izglasovali novo/staro predsednico Jožico Valenčak in predlog o povečanju članstva v UO. Sprejeli smo tudi predlog, da UO na svoji prvi seji izvoli podpredsednika (ki ga društvo do sedaj ni imelo). Nenazadnje so nekaj vzpodbudnih besed turističnemu društvu namenili tudi pred-sedniki nekaterih trzinskih društev, ki so bili na zboru prisotni, in pa ravnatelj osnovne šole. Po uspešno izpeljanem občnem in volilnem zboru pa seje vseh 41 udeležencev lahko podkrepilo s pripravljenim narez-kom in pijačo. Mateja Erčulj BRV SO LE ŘEŠILI Že v prejšnji številki Odseva smo pisali, da so nepridipravi po Pšati spustili tudi lično brv, ki joje za spuščanje gregorčkov na gregorjevo naredil mojster Lap in v sodelovanju z drugimi člani Turističnega društva postavil preko Pšate v bližini OŠ Trzin. Brv je dobro prestala prireditev in si prislužila tudi več pohval, a kaj koje med nekaterimi pubertetniki preveč negativnega naboja. Mulci so brv poslali po potoku za ostalimi Iadjicami, le da na njej niso prižgali lučk. Prav bi bilo, da bi jim njihovi očetje izprašili »ta zadnje«, da bi se svetile namesto svečk. Prizadevni člani Turističnega društva pa so plovbo brvi skrbno nadzorovali in jo nazadnje, nekoliko poškodovano, vendar še uporabno, potegnili iz Pšate in shranili za naslednje leto. Pobalini bi se morali zamislili nad svojim početjem. Zakaj je treba delati škodo in drugim pov-zročati dodatno delo, če to nikomur ne prinaša nič koristnega? lorni festival, ki ga bosta skupaj pripravila TD Trzin in naša Občina. MLADI FOLKLORISTI SO SE DOBRO ODREZALI Naši folkloristi so nastopili na Območnem srečanju otroških in odraslih folklornih skupin občin Domžale, Kamnik, Mengeš in Trzin, ki sta ga 26. marca v Radomljah pripravila Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Domžale in TD Radomlje. Folklorna skupina OŠ in TD Trzin je pod Majinim mentorstvom nastopila z že utrjenim programom, medtem ko za majske in juni-jske prireditve pripravljajo že novo koreografijo. Za tište, ki še ne veste, naj povemo, da bo 21. junija v Trzinu Mednarodni folk- MLADI PLESALCI POKAZALI, KAJ ZNAJO V četrtek, 10. t.m., so mladi plesalci iz vrtca in male šole pokazali, kaj so se med letom naučili v plesni šoli Plesnega kluba Miki. Na odru dvorane kulturnega doma so se zvrstili od najmlajših do že malo večjih plesalcev in prav vsi so dokazali, da jim je poska-kovanje in gibanje v ritmu glasbe že prirojeno. Prisrčno so odple-sali nekaj izraznih plesov in mamice pa tudi očki, ki so prišli gledat svoje nadobudneže, so bili ponosni in ganjenih hkrati. Na odru so v živo videli, daje bilo še kako prav, da so svoje otroke vključili v plesno šolo. Nekateri malčki bi navdušili celo, če bi zaplesali na kakšni »ta zaresni občinski prireditvi«. Naj pa povemo, da so Ietos s plesnimi vajami v vrtcu zaključili nekoliko prej kol običajno. V plesni šoli in klubu Miki se namreč že pripravlja-jo na nastope v času Mednarodnih dnevov folklore in plesa v Domžalah, del prireditev pa bo potěkal tudi v Trzinu. NAJ SE VIDI RIMSKA CESTA Skupina zavzetih članov Turističnega društva seje odločila, da bodo očistili staro cesto za ccrkvijo, ki naj bi bila ostanek nek-danje rimske ceste. Arheologi so obljubili, da bodo tam naredili sondo in ugotovili, kako stvari stojijo, ker pa imajo zdaj veliko delà z drugimi najdišči po Sloveniji in težave z denaijem, bo Trzin moral še malo počakati. Odločni možje pa so vsaj malo očistili pot, ki je bila ponekod že skoraj povsem zaraščena. Njihovo akcijo velja pohvaliti, upamo pa, da bodo, potem ko bodo arheologi stvar raziskali, tam kdaj tudi uredili zanimivo turistično točko, na kateri bodo mladim in tudi manj mladim lahko pokazali, kakšne so bile nekoč rimske ceste. Srce in roke župniji dekanijski pastoralni dan dekanije Domžale sobota, 24. maj 2003, ob 9.30, Brdo pri Lukovici, Čebelarski center. Člověk svoje srce in roke nameni temu, kar mu v življenju veliko pomeni. To je gotovo družina, v katere okolju odraščamo in se oblikujemo v zrele, odgovorne osebnosti. Vloga župnije v življenju kristja-na je kot vloga družine, ki nas duhovno spremlja skozi celotno življenje, od rojstva do smrti. V naši dekaniji smo izbrali to geslo za celodnevno dekanijsko srečanje, na katerem bomo pregledali skupaj prehojeno pot v prvem letu po zaključku sinode, kakor smo imenovali Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem. Kako uresničujemo sklepe Plenar-nega zbora, kako jih poskušamo spraviti v življenje po naših župnijah in seveda vsak posameznik v svojem osebnem življenju, so vprašanja, na katera bomo poskušali odgovoriti na tem skupnem sre-čanju. Osvětlili bomo tri temeljne odločitve, ki bodo oblikovale naše življenje v příhodnosti: odločitev za člověka, občestvo in dialog, s poudarkom na vprašanju prostovoljnega delà v župniji, ki mu je posvećeno prvo leto. Izmenjava izkušenj je gotovo dobrodošla in ob raz-ličnostih se bogatimo. Zato bo srečanje na Brdu pri Lukovici združevalo sodelavce osemnajstih župnij, kolikor jih zajema domžalska dekanija. Po skupnem uvodnem bogoslužju in kratkem nagovoru bo do-poldan potěkal Studijsko, po skupinah. Standardnim področjem obravnave sodelovanja kristjana v skupinah za oznanjevanje, bogoslužje in karitativne dejavnosti smo pridružili še teme o sodelovanju kristjanov v prosveti in kulturi, športnih in razvedrilnih dejavnostih ter problematiko zagotavljanja materi-alnih danosti za delo v župniji. Da se bodo srečanja lahko udeležile celotne družine, bo vzporedno potěkal program za mlade, ki ga pripravlja Dekanijski odbor za mladino, poskrbljeno pa bo tudi za varst-vo predšolskih otrok. Po kulturnem programu v popoldanskem delu bo slovesná sv. maša. Brdo bo ta dan kraj zbliževanja širšega občestva v želji in pripravljenosti delati dobro za sočloveka. Za pripravljalni odbor DPD: Ana Skok Ivanka Bury tiri, Jagaščeva Ivanka -pravi, da bi še rada živela in videla, kako se komandirajo njeni najbližji Družili smo se tudi na jesen, ko se je pri kmetih lickala koruza. Fantje in dekleta smo skupaj kaj zapeli. Bralci Odseva vas poznamo kot dolgolet-no delavko v gradu Jablje. Nekaj vaših spominov smo namreč že zabeležili, več jih je zbrala konservatorka v gradu ga. Damjana Pečnik. Zagotovo vaša pričevanja ne bodo pozabíjena. Pa vseeno, kako je bilo tam? "Ja, v gradu Jablje, pravili smo mu Va-bah, sem začela delati pri dvanajstih le-tih, okrog leta 1925. Veliko Trzincev je bilo zaposlenih tam, posli smo bili. V tistih časih. če si bil priden v šoli, sijo pri teh letih lahko že končal. Obvezna je bila šestletna osnovna šola, štirje razredi in dve leti ponavljalnega pouka. Pri ponavljalnem pouku smo bih ob četrtkih v šoli, ob petkih smo imeli věrouk. No, ko sem bila stara 12 let, še v času ponavljalnega pouka, je mama prosila oskrbnika gradu, da mi da kakšno delo, da nekaj zaslužim. Oskrbnik je preveril, kako sem bila pridna v šoli in me potem tudi sprejel. Tudi župnik me je oprostil věrouka. Delavcem na posestvu sent nosila vodo. Takrat se je delalo vse ročno Najmanj pet partij delavcev je bilo na različnih koncih: na polju, travnikih, vrtu ... Vodo sem nosila na glavi v škafu Škaf je imel cevko, iz katere so vsi pili-Voda je bila iz studenca pod gradom i" res dobra. ' obro jutro, sem pozdravila gospo Ivanko in seji opravičila, ker Odsev zamuja z obiskom in dobrimi željami ob njenem devetdesetem rojstnem dnevu. Ponudila mi je kavico, tisto pravo. Pravi, da sedaj, na stara leta, zjutraj rada popije le kavico v družbi svoje hčere Marice, vnukinje in pravnukinje. Ivanka je mati sina in hčere, sedaj ima pet vnukov, sedem pravnukov in tri prapravnuke. "Sedaj, ko smo tudi na vasi bolj moderni, praznujemo rojstne dneve. Včasih so bili to le godovi. Spominjam se, kako smo na predvečer godovniku delali "ofreht". Uporabili smo pokrovke, zvonce in podobno. Samo da je bilo glasno. Za 90. rojstni dan so mi domaći postavili kar mlaj in najeli ansambel. Sama pa sem potem ludi Iako močno zbolela in že po novem letu za nekaj tednov obležala s pljučnico. Tudi će bi mi hoteli voščiti, z mano ne bi bilo nič. Sedaj je že bolje. Sprejemam vaše voščilo in želje za zdravje in sem ga zelo vesela. " Jagaščeva Ivanka je rojena na božični večer. Za marsikoga to ni dobro, ker potem praznuje le enkrat. "Včasih je bilo še enkrat preveč. Dobro, da je bil božič, da je bilo na mizi vsaj nekaj dobrot. Pri nas je bila revščina. Kmetje nismo bili, vsak dinar je bilo treba zaslužili z delom pri kmelih. Pa še to, med prvo svetovno vojno smo izgubili očeta. Mama se je z mano in bratom prebijala, kol je vedela in znala, največ z dninarst-vom. Domačijo smo imeli spodaj, pod hribom /pod kamnolomom /pri Jagašcu. Med obema vojnama smo si tako rekoč z golimi rokami na mesiu, kjer je sedaj naša hiša, postavili majhno hišico. V njej, sedaj je večja in prenovljena, bivam že 64 let. In nič na svetu ni toliko vredno, da bijo zapustila. Težko je bilo tudi med drugo svetovno vojno. Brat je bil v partizanih. Veš, kaj to pomeni. Stalno zasliševanje, stalne zasede. Mama se je kar i resta od strahu in verjetno je zato ludi hudo zbolela in kmalu umrla. Spěl sem ostala sama z dvema otrokoma. Pa vendar, ali ni bilo vsaj nekaj veselja in druženja tudi v vaših mlajših včasih? Delo in samo delo, od jutra do večera ... V svojem življenju še nikdar nisem bila v kinu, redkokdaj na kakšni igri, tudi na veselicah izjemoma. Sedaj, ko sem starejša, grem na razne prireditve in predvsem upokojenska srečanja. Najlepše pa se je vrniti domov. Mladi se nismo imeli časa družiti, pogovar-jati. Bili smo tako vzgojeni, da dekleta o fantih še misliti nismo smele. No, nekaj po-govorov pa je le bilo. Rade smo bile lepe. Naša šivilja je bila Prinčkova Cilka. Tam smo se moje letnice tudi največkrat zbirale: Tomažičeva Cilka, Prinčkova Mici, Metna dekleta. Prinčkov oče je igrat harmoniko, same pa smo snovale, kako prenarediti stare obleke. Ce pa je bilo blago novo, je bilo to že pravo bogastvo. Polem so me premestili v kuhinjo. Delavci smo vslajali že ob 4 zjutraj in dělali do trdne teme. Baronica je bila dobra gospodarica, vendar zelo stroga. Tistega njene-ga doslednega spoštovanja plave krvi, po-Ijubljanja roke ob vsakem srečanju, ne bom nikoli pozabila. Veš, včasih smo se ji posli kar namerno izognili. Leta 1941 umrlo baronico Marijo Hipoli-to Lichtenberg sem sama pripravila za "pare", tako rečemo mrliškemu odru. Pomeni, da sem jo umila, oblekla, uredila. Med drugo svetovno vojno je upravnik Bilof, ki mu je baronica zapisala premo-ženje, na lihem simpatiziral s partizani, čeprav so bili Němci stalni gostje na gradu. Marsikateremu Trzincu in partizanu je řešil življenje. Njegova straža je dobro vedela, kako ravnati, če so bili partiemi v bližini. Po vojni so bili v gradu oficirji jugoslovanske armade, kasneje so ga naselili delavci državnega posestva. Hvala bogu, da se grad sedaj obnavlja. Kakšno je bilo življenje takral v Trzinu, s čim in kako ste se prebivalci preživljali? •Va večjih kmetijah so pri delu pomagali hlapci in dekle, listi z malo zemlje ali baj-tarji smo hodili k njim na dnino (v ta- berh). Da ne pozabim, še za svoj 80. rojstni dan sem bila v "taberhu", pobírali smo krompir. Čeprav takral tudi kmetje niso imeli denarja, so imeli vsaj hrano. Ostali smo delali za hrano in denar. Vsaka hiša, čeludi le z mahnim vrlom, pa sije vseeno za zimo zředila pujska. Zato je bilo v Trzinu tudi toliko klavcev, mesnica pa le pri Mel-nem. Starejše ženske so bite zaposlene s pletenjem kit, kiiarji so jih odkupovali in zalagali domžalski Križani /sedanje Univerzále/. Nekatere ženske so pozimi občasno delale v lem podjetju in vezale slamnike. Gmajne so bile počišćene do zadnje suhe veje. Moški so bili vešči tega delà in nobenih drv, tudi listím, ki niso imeli gozda, ni bilo treba kupiti. Prihaja pomlati, urejanje okolja, spomladan-ska selev, velikonoční prazniki. Kako ste se pripravljali na te čase? Fizično, duhovno? Poznali smo le cerkvene praznike. Nanje smo se pripravljali po cerkvenih običajih. Vse hiše pa so bile deležne lemeljitega spo-mladanskega pospravljanja. Lesena tla so morala bili snežno bela, zavese, če so bile, oprane, okna pomita, postelje preoblečene. Stanišče, kije bilo ogledalo gospodinje, še posebej čislo. (Zapiši, da v Trzinu potrebujemo tudi kakšno javno stranišče. Dosti je sprehajalcev, v gostil-no vedno ne moreš...) Smeti lakrat nismo imeli. Kak časopisni papir se je našel, najprej za zavijanje hrane, nato za stranišče. Lese ne odpadke smo vse pokurili, rastlinske odpadke dali živalim, kaj malega se je znašlo na gnoju. Pometli smo okoli hiše, po cestah ludi. Najbolje so jo odnesli pajki, povsod so bili ljudje vražjeverni. Pajka se ni smelo ubiti. Temeljito smo se tudi sami umili. V ška-fih. Vodo smo přinesli iz bližnjega studenca. Za vse ostalo smo imeli Trzinci Pšaio. Bila je naša voda za pranje, umivanje žívali, tudi kopanje, za veselje pozimi, za sekanje ledu ... Ob praznikih, pa tudi drugače, so na vrata domačij trkali ljudje brez strehe nad glavo, brez denarja, berači smo jim rekli. Taki ljudje so kot hlapci in dekle delali na kmetijah, dokler so pač mogli. Potem so prosili za hrano in prenočišče. Tudi trzinski kmetje so imeli vsak svojega berača. Mislim, da so jim bili celo dodeljeni od občine. Većina jih je polem tudi umrla na teh kmetijah, kar po hlevih ali na seniku. Pri Vasvovem so umrli najmanj irije, vse je gospodar pokopal na svoje stroške. Čez zimo so večji kmetje najeli šivilje, krojače, čevljarje in druge obrtnike. Vse so jim pošili, izdelali čevlje, popravili opremo za vole in konje, vozove in podobno. Skromnější smo vsa taka delà postori-li sumi. Poleg velike noći sta bila većja praznika še bin smajna /žegnanje/. Ta je bila prvo soboto v oktobru. Na mizije bila polica in bobi. Že kol otroku mije bila smajna naj-Ijubša, na ta dan so prišli k nam sorodniki iz drugih krajev. Za njihovo smajno smo jim o bisk vrnili. In seveda praznik sv. Florijana, našega patrona. Takral so bile pri Narobelu vedno gasilske veselice. Ali so v Trzin posebej za praznik prišli ljudje, danes jim rečemo turisti, iz drugih krajev? Seveda, izlerniki iz Ljubljane. Na velikonoční ponedeljek in ob drugih praznikih, tudi I. maja, polem ko smo ga delavci začeli praznovati, največ pa ob nedeljah. Spominjam se izleinikov, ki so se iz Ljubljane pripeljali z vlakom, se peš napatili čez Žankarjevo dvorišče, travnik, kjer je sedaj igrišče ob osnovni šoli, mimo cerkve in za hribom ob gradit Jablje na Do-beno. Seveda tudi mimo naše hiše. Us-lavljali so se, poklepetali z domaćini. Eno leto je bilo bogato z gobami. Že takoj na hřibu za hišo sem jih nabírala, nosila domov in spet nabírala. Mama jih je čistila. Zvečer ni bilo prav nobene, vse so pokupili Ljubljančani. Izletniki in rekreativci še danes hilijo mimo naše hiše. Tudi Trzinci. Većina je prijaznih, se ustavljajo, poklepetajo. Nekateri pa raje pogledajo na drugo stran. Omenili ste šolsko igrišče, šolo. Kakšni so vaši spomini na šolska leta? Takratna šola je bila za cesto, na mestu, kot je sedaj stara šola in je v njej vrtec. Imeli smo dva učitelja. Gospod Luka Blejc je poučeval tretji in četrli razred, gospa Julijana Kocjančič prvi in drugi razred. Župnik Mal je imel věrouk v šoli. Spominjam se, da smo se morali kar nekaj pesmi naučiti na pamet, na izusl, kot smo rekli: Lepa naša domovina, Naprej zastava Slave. Še vedno znam na pamet tudi tisto, ki smo se jo naučili za vse svete. Takole gre: Na listo tiho domovanje, kjer mnogi spe neozdravno spanje, kjer kmalu, kmalu dom bo moj in tvoj ... Gospa Ivanka, pa ste razumeli besedilo teh pesmi? Kje pa. Ali pa zelo malo. Vem pa, kaj je ta recitacija pomenila v zadnjih vrsticah. Otroci naj bi obiskali in nesli cvetje ludi na tište grobove, ki niso bili nikdar obis-kani, pokojni pozabíjeni. Zalo je w meni še vedno sila - přenesla sem jo tudi na otroke -da obiščejo take grobove. Po drugi svetovni vojni smo otroci kar iskali osamljene grobove. Vsaj dva sta v naših gozdovih. Rada grem na pokopališče. Ob izgubi sina sem kar deset let pešačila na pokopališče v Mengeš, kar sedaj več ne morem, ker sem na vozíčku in sem vezana na avtomobilski prevoz. Vidim, gospa Ivanka, da se kar pomladite, ko omenjate recitacije, pesmi. Ali ste radi peli, imate posluh, ali ste sodelovali v kak-šnem pevskem zboru? Seveda, zelo rada pojem. Tudi lepo sem pela. Po vojni sem se vključila v pevski zbor AFŽ v Trzinu, ki ga je vodila gospa Trob-čeva. Vaje so bile pogosto, nastopi pa ob raznih praznikih. Po drugi svetovni vojni se je kulturno življenje v Trzinu razcvetelo. Igre, tudi moški pevski zbor. Zbor AFŽ je gostoval v Mengšu, ob večji obletnici smrti Janeza Trdine. Takrat smo bile pevke vse v narodnih nošah. Pojem še danes rada. Toda kaj, ko mojih letnikov ni več. V mlajše zbore se ne morem vključiti. Preostane le še srečanje upokojencev. Trzinski upokojenci smo bili, in nekateri so še, člani DU Mengeš. Na občnih zbor ih smo še zapeli. Najbolj mije pri srcu Gor čez jezero ... Takratni odnos do staršev ..., naslavljanje z vi in oni. Sedaj otroci starše tikajo, kličejo po imenih. Ja, zelo smo jih spoštovali. Ubogali. Sama raje vidim, da me tikajo. Tudi moji praprav-nuki. Včasih se staršev ni tikalo, razen pri dveh hišah v Trzinu. Spominjale se najbrž tudi takratnih trzinskih županov. Seveda, dobro. Najbolj župana Miha Col-narja, kije županoval v Trzinu, mislim, da štirideset let. Takrat župani niso imeli taj-nic. Vse so opravljali doma. Sama sem imela opravka pri županu Colnarju. Uredil mi je vse za zemljišče, kjer imamo sedaj hišo. Naša hiša je bila zadnja v Trzinu, nosila je številko 152. In drugi običaji v Trzinu, kot so rojstvo, birma, poroka, smrt? Ko je bilo rojstvo pred vrati, so domaći poklicali babico. Prišla je z velikim ce-karjem in belim predpasnikom. Otrokom so povedali, da ima dojenčka v cekarju. Seveda ga je imela s sabo še naslednjič... Takrat obdarovanj ob rojstvu ali krstu nismo poznali. Přinesli so kuro, jajca, moko, sladkor. Danes družina dobi za dojenčka obleko, posteljico in podobno. Krst je bil že prvi ali drugi dan po rojstvu. Običajno je otroka odnesla h krstu babica. Ko se je mama nekoliko utrdila, je šla z otrokom sama v cerkev. Temu smo rekli vpeljevanje. Pokojni so ležali doma. Spraznili smo največji prostor in tam pripravili pare. Odnos do pokojnika je bil, lahko rečem, prijaznejši. Ob njem so domaći in sosedje čuli vsaj dve noči. Molili smo in peli. Mogoče je za domaće sedaj, ko so mrliške vežice, bolje. Ni pa tistega druženja in tistega odnosa in sprave ... Običaji in prazniki morajo biti, če li zapustiš navado, navada zelo hitro zapusti tebe. No, ko sva že pri pogrebih in pokopališ-čih, kaj menite o pokopališču v Trzinu na Pájkovém hribčku. Mislim, da bo lepo. Le preveč daleč od cerkve. Ali bo tam ludi kapelica? Sedaj je spet vedno već cerkvenih pogre-bov. Pokopališče za nas, stare Trzince, je rešeno, imamo ga v Mengšu. Potrebno je za nove prebivalce. Tudi žarnih pokopov je vedno več, mogoče bi se ob cerkvi sv. Florijana lahko uredilo žarno pokopališče. Mlajši pravimo, da se starejši kar malo potegnete vase, da imate poseben način razmišljanja, da ste trmasti, da vas je strah šamote... Starejši imamo res poseben karakter. Radi gremo od doma in takoj spet nazaj. Neradi smo odvisni, neradi prosimo. Včasih nam kar nekaj ni prav, pa še sami ne vemo, kaj. Kot da bi mlajši morali ve-deti, kaj si prav takrat mislimo in želimo. Spomini nam nujraje uhajajo v mlada leta. V Trzinu bo dobrodošel dom za starejše občane. Za tište, ki nimajo okoli sebe do- maćih ali so ti preveč zaposleni. Sama imam, hvala bogu, vedno družbo doma. Starejši potrebujemo druženje. Izjeme so redke. Kmalu bo čas kosila, kaj vam najbolj tekne, ali imate posebne želje po hrani? Najraje imam stare kmečke jedi, kot včasih: polento, kislo repo ali zelje, presno zelje, tmečkan krompir. Danes se lahko vse kupi, tudi že pripravljeno in zmrznjeno. Tudi trgovine so na vsakem koraku. Dolgo sta bili v Trzinu le dve trgovini, pri Frcugu in Matičku, vinotoč pri Janezu, gos-tiln pa dosti. Kupovalo se ni veliko, po četrt kile sladkorja, kis, mast je bila ponavadi doma, za praznike po pol kile mesa. Kaj ste sami sebi zaželeli zjutraj, ko ste se zbudili in zavedli, da ste prestopili v de-vetdeseto leto? Ko sem se zjutraj zbudila, sem bila hva-ležna, da sem jih dočakala devetdeset. Najprej sem si zaželela, da bi še živela in gledala, kako se moji komandirajo naprej. Hvala za pogovor, Jagaščeva Ivanka . In lepe praznike vam želimo.. Jožica Valenčak TRZINSKI GIMNASTIČARU V UUBUANI Profesor športne vzgoje Jani Muha A. iiotumm inifc \ mm Letos bo Florijanov sejem v Trzinu v soboto, 10. maja, od 9. do 24. ure in nedeljo, 11. maja, od 9. do 22. ure. Prireditev bo na delu Ljubljanske ceste od križišča z Mengeško do vhoda k Okrepčevalnici Barca oz. vhoda v garaže pri novih blokih. Ta del ceste bo v času sej ma zaprt za ves promet. Sejem bo etnološko-ekološko obarvan, pripravili bomo igre za otroke in kulturno - zabavni program. Podrobnější program sejma bo natisnjen na posebni zloženki. 11. marca 2003 je biio v Ljubljani prvenstvo osnovnih šol Ljubljane v športni gimnastiki. Tekmovanja seje udeležilo sedem osnovnih šol in prvič tudi OŠ Trzin z ekipo dečkov cicibanov v postavi: Anže Udovič, Klemen Verbovšek, Žan Logar in Vito Novak. V ekipnem tekmo-vanju je OŠ Trzin zasedla prvo mesto pred OŠ Kašelj in OŠ Keteja in Murna. Med posamezniki je zmagal učenec Gregor Vider iz OŠ Kašelj, Anže Udovič pa je osvojil odlično tretje mesto in zaostal za zmagovalcem le 0,80 točke. Ti rezultati nam dajejo upanje, da bo drugo leto še zelo zanimivo, saj bomo imeli pravico prvič nastopiti na državnem prvenstvu osnovnih šol v kategoriji dečkov in deklic. Rad bi se zahvalil podjetju PERUTNINA PTUJ, ki je vse učence šole gimnastike op- remilo z majicami, katere otroci zelo radi nosijo v prostem času, na treningih in na tekmovpnjih. - fesor Š3>fin? vzgoje Jani Muha ODGOVOR NA KRITIKO V marčevski številki Odseva sem zasledil kritiko na račun vodstva OŠ Trzin v zvezi s tekmovanjem v veleslalomu za osnov-nošolce v Dolgi dolini. Ta kritika se moč-no dotika tudi mene, saj sem profesor športne vzgoje na OŠ Trzin in nov občan Trzina, pri tej organizaciji pa sem na prošnjo predsednika Smučarskega društva Trzin g. Toneta Župana sodeloval tudi jaz. Z njim sem imel približno deset dni pred prireditvijo sestanek, na katerem sva se dogovorila o vseh zadevah, ki so povezane z organizacijo tekmovanja. Pred tem sva z g. ravnateljem proučila pobudo predsednika Smučarskega društva Trzin, naj bi šola izvedla oz. razpisala občinsko šolsko tekmovanje v veleslalomu. Ker omenjeno tekmovanje ni bilo načrtovano v letnem delovnem náčrtu šole, šola paje že izvedla zimske športne dneve, je g. ravnatelj predlagal, da naj Smučarsko društvo Trzin organizira občinsko prvenstvo za osnovnošolce v popoldanskem času, pri organizaciji le-tega pa lahko šola pomaga s pripravo razpisa in obveščanja učencev. V bodoče pa naj smučarsko društvo da pravočasno pobudo za izvedbo takega tekmovanja, ki ga bo šola planirala v okviru enega od športnih dni v dopoldanskem času. Tako sva se z g. Županom dogovorila, da bo Smučarsko društvo razpisalo občinsko prvenstvo v veleslalomu za osnovnošol-sko mladino. Društvu sem pomagal pripraviti plakat, obvestil sem učence preko šolskega ozvočenja in pri urah športne vzgoje. Vse to delo sem opravil v imenu smučarskega društva v upanju, da bi tekmovanje kar najbolje uspelo in da bi po-kazal svojo pripravljenost in pripravlje-nost šole pomagati društvu, da bi se lahko le-to posvetilo sami izvedbi tekmovanja. Vendar očitno vse to za g. Toneta Župana ni bilo dovolj in seje odločil za popolnoma neupravičeno kritiko vodstva šole, čeprav je tekmovanje dobro uspelo ob sicer nekoliko manjši udeležbi od pričakovane Daje bila udeležba manjša, ni kriva šola oziroma njen ravnatelj. Morda petek ni bil najbolj primeren dan, ker se mnogi starši skupaj z otroki odpravijo na oddih. Kot gledalec tekmovanja pa lahko povem, da mije bila prireditev všeč in si kljub všemu tudi v bodoče želim sodelovanja s smučarskim društvom, vendar na pozitivno naravnan način. POGLED IZ 80 U ZAODRJA Pozdravljeni, ljubitelji kulture! Naj že kar takoj na začetku povem, da žal ne morem poročati o velikem številu dogodkov v dvorani KUD-a v zadnjem mesecu. Sicer pa, kdo pa sploh še hodi v gledališče? Ali ni dosti lažje sedeti v fotelju, grizljati krompirček, srkati pivo in z daljincem preklapljati programe na našem hišnem ljubljenč-ku? Kdo pa bo gledal tište teatrske izmišljije, če lahko 24 ur na dan gledamo reallity TV, npr. neposredni prenos vojne iz Iraka! Pa saj so nočne eksplozije bomb v Bagdadu skoraj lepše kot trzinski novoletni ognjemet, da o ulični ognjeni predstavi »To je to« našega teatra sploh ne govorimo. Še tako velik gledališki spektakel na prostem ne more npr. ekvivalentno prikazati množíce Iračanov, ki pozdravljajo svoje osvoboditelje Američane. Končno bodo tudi oni svobodni in enaki. Američani jih bodo osvobodili od Sadama in od nafte in počasi še od njihove kulture. In enaki bodo, kot vse več držav v svetu: končno bodo tudi k njim prišli McDonalds in Coca cola in Elvis in Hollywood .... Pa zakaj bi bili prav oni drugačni? Ali ne bi bilo najlepše in najbolj praktično, če bi kar cel svet postal en velik, lepo standardiziran Nato pod pokroviteljstvom velikega brata Amerike? Živela svoboda in enakost, dol z različnostjo! Res, nobena še tako močna in ustvarjalna domišljija umetnika ne more prekositi brezumne stvarnosti! Vendar navkljub zanimivemu TV sporedu naSa dvorana ni popol-noma samevala. Že skoraj pred mesecem dni je lahko marsikdo od vas pred KUD-om opazil veliko število službenih RTV vozil z oddajniki in všemi pripadajočimi kabli, snemalci, osvetljevalci .... Ne, nobenega škandala ni bilo, niti v KUD-u niti na občini. Le ansambel Bitch je poleg dvorane KUD-a Franceta Prešerna iz Ljubljane najel tudi našo dvorano za snemanje svojega videospota. Torej le hitro na-zaj pred televizijo, morda pa v videospotnicah ujamete našo dvorano! Navkljub temu, daje revica že precej iztrošena, je izgleda še někdo (poleg nas Trzincev) opazil, da še ima svojo dušo. Naslednji teden je bila v dvorani občinska javna obravnava, dva tedna zatem pa zopet koncert, na katerem so nastopali: Egida, Unbat in Fastcikl bend. V petek, 4.4., smo v sodelovanju s Studentskim klubom Domžale zopet organizirali Kišto, tokrat s předpono etno. Prvi so na oder prišli dolenjski etnomuzikanti Soddiha. Ansambel je sestavljen pretežno iz mladih fantov, in enega starejšega možakarja, ki je njihov tekstopisec in hkrati tudi ljubitelj dolenjskega cvička. Godli in igrali so nam skoraj dve uri, dokler jih niso zamenjali zvezde večera Belfast food. Fantje iz hrvaške Reke so na trzinsko prizorišče priskakljali v čisto pravih škotskih kiltih. Dobri dve uri so nas presenečali z etno rock muziko iz različnih koncev sveta. Z menjavanjem inštrumentov, predvsem pa z veliko energije, so navkljub manjštevilni publiki, kot smo jih bili navajeni na drugih Kištah, naredili pravo škotsko zabavo v Trzinu. Tudi radovednost prisotnih deklet, ali so fantje pod kiltom oblečeni ali slečeni (kot se za prave Škote bojda spodobi), je bila kmalu potešena. Pevec je namreč med solo plesom ročno slekel tudi spodnjice, vendar je to naredil tako spretno in rutinirano (po pripovedovanju deklet seveda, ker nas fantov to ni posebno zanimalo...), da se niti za trenutek ni dalo ugledati gole kože nad koleni, kaj šele kaj dru-gega. v četrtek, 10.04., smo lahko v KUD-u videli nadobudne plesalce Teh starostnih stopenj. V sodelovanju s plesno šolo Miki, vrtcem in OŠ Trzin so se predstavili najmlajši trzinski plesalci. Nastop vseh treh starostnih skupin od četrtega pa kar tja do sedmega leta starosti je trajal nekaj manj kot dve uri. V tem času so nam prikazali, kaj vse so se naučili v letošnjem letu. Starši smo seveda nav-dušeno ploskali in navijali žanje ter se zabavali ob otroških spon-tanostih, kot je bilo na primer kolektivno odhajanje na lulanje točno sredi predstave. Seveda tudi brez joka in manjših padcev ni šlo, toda v celoti je bil to večer, ko smo starši odhajali iz dvorane z opaznimi petelinjimi grebeni na glavah. Tu velja pohvaliti predvsem obe plesni učiteljici, ki sta znali otroke naučiti njim primernih gibov in ki sta pustili, da so otroci ostali otroci in jih ništa silili v kakšne izumetničenosti. Otroke čaka v drugi polovici junija še nastop na večji prireditvi, na plesnem vikendu v Domžalah, kjer bodo poleg njih nastopale še folklorne skupine iz celega sveta, ki po nastopu na festivalu Lent krožijo po Sloveniji. Morda nam je tu zopet lahko nekoliko žal zaradi že pregovorne trzinske nepovezanosti, kajti domače potenciále bi morali znati izkoristiti tudi sami. Drugače pa vaje v KUD-u sedaj potekajo s polno paro. Urša se s svojo mladinsko ekipo, obogateno z mnogimi izkušeni-mi igralci, pospešeno pripravlja na uprizoritev Kekca v Dolgi dolini. S pomočjo nekaterih trzinskih obrtnikov in Smučarskega društva lahko v začetku junija pričakujemo velik spektakel na odprtem. Ulični del našega KUD-a, pod vodstvom našega prijatelja, reži-serja in igralca Ravila Sultanova prizadevno obnavlja in preureja lanskoletno glasbeno- ognjeno uspešnico, sedaj z novim naslovom »To je to«. Ce bodo vetrovi ugodni in časi usklajeni, si po lanskoletnem premoru obetamo tudi kakšno gostovanje v tujini, pa četudi le za podaljšan vikend. Se pred tem nas čaka dokaj zahtevna soorganizacija republiškega Linhartovega srečanja. Ker smo zadnjih nekaj let redno nastopali na Linhartovih srečanjih, seje republiški Javni sklad za kulturne dejavnosti odločil, da letošnje srečanje zaupa Trzinu in Domža-lam. Tako si lahko obetamo, da bomo v Trzinu od 28.5. do 1.6.03 videli tako rekoč jagodni izbor slovenske ljubiteljske kulture. Republiški selektor še vedno kroži po Sloveniji in si ogleduje predstave, zato vam točnega sporeda še ne moremo zaupati, prav gotovo pa bo pred KUD-om zopet stal kakšen avto RTV Slovenije. Za to priložnost smo se z občino Trzin dogovorili, da našo »staro damo« dvorano ob prihajajočem Linhartovem srečanju in visoki, osemdeseti obletnici društva (delno) slikopleskarsko prenovimo. Ker revica zaradi dolgotrajnega denacionalizacijskega postopka ni bila prepleskana že kakšnih sedem ali osem let, celovite obnove pa si ni obetati vsaj še nekaj let, smo se odločili, da jo ob viso-kem jubileju malo ozaljšamo. Na koncu naj vse člane in simpatizerje društva še enkrat povabim k vpisu v člansko knjigo, predvsem pa na bolj svečani javni zbor društva ob osemdesetletnici, ki bo tokrat čisto zares 24.04.03 ob 19. uri. Na zboru bomo opravili volitve, podělili plakete ter spre-jeli častne člane. Predvsem pa upamo, da se bo prelevil v prijetno srečanje članov društva vseh generacij. Andrej Župane C^PD &ranca ^tarja q)yz\w vabi člane in simpatizerje na občni zbor društva, ki bo posvećen tudi 80. obletnici društva. Srečanje bo v četrtek, 24.4. 2003, ob 19. uri v dvorani KUD-a Franca Kotarja Trzin. Vabljeni ONGER PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN ČLANARINA PLANINSKEGA DRUŠTVA ONGER TRUN PO PIEZAINI POTI NA GRADIŠKO TURO 1983-2003 20 let IZŠEIJENOV B.N. Končno je ugleda! luč tega sveta! B.N. Knjižica o tako rekoč vsem, kar smo mladi iz MO PD Onger Trzin počeli v lanskem letu. Izleti, tabor, srečanja, krožek, ... Več kot 60 strani zanimivega branja in slik - za obujanje spo-minov na lanske dogodiv-ščine in delanje skomin vsem tištim, ki so vse to zamudili. Svoj izvod BN-ja si lahko izborite pri načelniku MO, predsedniku PD in še po kakšnem skřitem kanalu. Ker je trenutno na voljo dovolj izvodov, ponudbe na črnem trgu še ne beležimo. Torej -ni panike! VABILO NA 13. NOĆNI ^L* ROKOVNJAŠKI POHOD ^^ (Trojane - Trzin) Meddruštveni odbor planinskih društev kamniško-bistriškcga območja, MDO Ljubljane in PD Onger Trzin Vas vabijo na 13. nočni Rokovnjaški pohod od Trojan do Trzina. Start bo 24. maja 2003 ob 20.30 izpred gostišča Gostinskega podjetja Trojane d.o.o. na Trojanah, cilj pa 25. maja okoli 10.00 v kamnolomu v Trzinu. Pohod bo potěkal po smeri: Trojane - Doline - Limbarska Gora - Dole pri Krašcah - Vrhpolje - Sv. Trojica - Žeje -Ihan - Pšata - Depala vas - kamnolom Trzin. Hoje bo za dobrih 12 ur po srednje težki poti, vsak po-hodnik hodi na lastno odgovornost. Poskrbljcno bo za nuj-no zdravniško pomoč. Štartnina (plača se na Startu na Trojanah): 1.500 SIT (ne-poinoletni in organizirani vodniki brezplačno). Vsak udele-ženec dobi krof, čaj (3x), sendvič in na cilju rokovnjaški golaž. Poleg tega dobi vsak pohodnik na cilju tudi žig v izkaznico rokovnjaških pohodov ter spominsko diplomo Ker je tokrat PD Onger Trzin prevzelo organizacijo zaključka prireditve (Občina Trzin je generalni pokrovitelj), je želja organizatorjev, da se pohoda udeleži čimveč. Trzincev -seveda sposobnih přehodili tako pot! Kdor se torej čuti sposobnega in želi sodelovati na pohodu, naj se prijavi na številko: (051) 204 208 (Dušan Kralj) ali (031) 570 533 (Emil Pevec) zaradi lažje organizacije skupnega prevoza. Pomlad je stopila v našo deželo in jo posejala s sončnimi žarki. In přišel je čas, ko moramo preveriti našo kondicijo in preteg-niti zaradi zime otrple sklepe. Zato se nas je šest vrlih planinarjev nekega sončnega jutra zbralo pred trzinskim Mercatorjem, da odidemo na Primorsko. Ne, ni nas premagala želja, da bi šli namakat naše riti v ledeno morje, temveč smo se odločili, da opravimo en 'orng' vzpon. ln čeprav Primorska ni ravno gorata dežela se nad Vipavo najde zelo zahtevna zavarovana pot, ki pelje na Gradiško turo. Vav! Kot nalašč, da se preizkusimo v kondiciji in znanju hoje po takih poteh. Tako si že na parkirišču nadenemo plezalne pasové in čelado in jo ucvremo v stěno. Připneš se sem, stopiš tja, se primes za to skalo in se potegneš čez, ... na poti še pozdraviš pridne Primorce, ki obnavljajo pot in že si v soju sončnih žarkov na vrhu. Nato pa po malo daljšem ovinku čez Plaz nazaj na par-kirišče, kjer se na igrišču, ki stoji zraven, malo preizkusiš še v nogometu. Nato pa se nas je pet planinarjev (Katarina, Polona, Boštjan, Emil in Tomaž) pridružilo še zadnji planinarki Ireni, ki si je privoščila lov za skritim zakladom po Štanjelu. Od tam pa Ie še pot domov. Pa reče čez par dni en Primorc drugmu: »Ti, a veš, da sem zanč bil u Turi, pa tam vidm skupinco, k je mela plezalne pasové in čelade! U Turi!!!« Bomo že šc videli, kdo se bo komu smejal, ko jih bomo videli s čelado hoditi na Dobeno! Bi se pođpisal, pa mi je zmanjkalo crnila na računalniku (TK ©) VABILO NA GROSSVENEDIGER (3674m) (ledeniška tura) Planinsko društvo Onger Trzin skupaj z gorskim vodnikom Zvonkom Požgajem organizira vzpon na Grossvenediger (17. in 18. maj). Grossvenediger je razmeroma lahko dostopen - znanje kot pravi "cukrček" turnih smučaijev, a ne pozabimo: to visokogorska ledeniška tura za planince z dobro kondicijo, ki jim uporaba cepina in derez seveda ništa tuja! Cena vođenja je 10.000 SIT, v ceno pa ni všteto spanje v Jo-hannishutte (ok 8 • s planinsko izkaznico!), hrana, bencin. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se do 10. maja prijavi na številko: (031) 570 533 (Emil Pevec). Teden dm pred turo bo sestanek udeležencev z vodnikom v naši društveni hišici. Takrat se bomo o turi natanćno dogovorili, pregledali opremo, ... Grossveneđigef (3674 m) Hohes Aderl (3504 m) Rainertiom (3560 m) De(regger _Raineitort(34225})~--7^\ Haus(2962m) Johannishùtte (2121 m) Mladinski planinski tabor DREŽNICA 2003 29. julij - 6. avgust Mladinski odsek PD Onger Trzin organizira letos že 17. mladinski planinski tabor. Tabor je namenjen osnovnošolcem od 1. do 8. razreda in dijakom 1. letnika. Letos se bomo podali v Drežnico, vas pod južnimi stěnami mogočnega Krna. V Drežnici in okolici je precej naravnih, kulturnih in zgodovinskih zanimi-vosti (soška fronta). Na voljo je še nekaj prostih mest - prijavnice dobite v OŠ Trzin! mopd onger min ČE TE NE BO Z NAM I... TI BO KASNEJE ŽAL! Potopisna predavanja v knjižnici ^ Domžale (zadnja predavanja pred dolgim, vročim poletjem) Potomsno PISANE BARVE MALEZIJE 8-5- 1900 pzrn c insingapurja Andreja Jemejčič___ 23 5 1900 Potopisno BOLIVIJA predavanje Andrej Rekar KOLESARJI VABIJ0 Kolesarska sekcija Smučar-skega društva Trzin se pos-pešeno pripravlja na veliko kolesarsko prireditev v Trzinu, na 1. mednarodno kolesarsko dirko za Kriterij občine Trzin, ki bo 18.5. letos v IOC Trzin. Na tekmovanju pričakujemo udeležbo številnih znanih kolesarjev iz Slovenije in tudi tujine. Člani kolesarske sekcije pa so tudi že začeli s pripravami na sezono, ki seje praktično že začela. Treningi so vsak četrtek, zborno mesto paje ob 15.30 pred okrepčevalnico Barca. Vse, ki bi se jim želeli pridružiti, vabijo, naj pri-dejo pred Barco nekaj pred začetkom treningov. NAGRADNI JAVNI NATEČAJ TURISTIČNEGA DRUŠTVA TRZIN ZA NAJLEPŠ0 FOTOGRAFIJO TRZINA ALI ŽIVLJENJA V NJEM Turistično društvo razpisuje natečaj, s katerim bodo zbi-raii najlepše fotografije Trzina in življenja v njem vspom-iadanskem obdobju. Vsi, ki bi želeli sodelovati v natečaju, pošijite svoje barvne ali čmobeie fotografije, lahko pa tudi diapozitive do 1. junija 2003na naslov Turistično društvo Trzin, Mengeška 9, spripfsom: »za fotografski natečaj«. Fotografije ali diapozitive lahko oddáte tudi osebno v tajništvu Občine Trzin. Strokovna žirija bo zbrani material ocenila in z denamimi nagradami nagradila tri najboijše posnetke. Vse na natečajprispeie posnetke bomo predstavili javnosti na fotografski razstavi v Trzinu, najboijše pa bomo po dogovoru z avtorji (možen odkup) uporablli tudi za promocijo Trzina (prospekti, zgibanke, brošure ipd.j, objavili pa Jih bomo tudi v Odsevu. VTurističnem društvu nameravamo natečaj ponoviti še v drugih ietnih časih, saj želimo zbrati najlepše fotografije našega kraja v vseh sezonskih podobah. Vljudno vabljeni! Izkorlstfte pomladnl čas za Iskanje najlepšlh motlvov v Trzinu! Zaključni turnir 56. ljubljanske šahovske lige 5. aprila je bil šahovski turnir v Loki pri Trzinu /Mcngšu/. Zmagal je Borut Bajec iz Trzina z 8. točkami pred Cokanom iz Vele Domžale. -^- ČASI SE SPREMINJAJO TUDI V : fc . ŠAHU Z zaključnim tumirjem seje končala že 56. ljubljanska šahovska liga, kjer nastopajo klubske ekipe ter moštva, sestavljena v podjetjih, nekaj ckip pa je sestavljenih iz dijakov in študentov. V ligi nastopa kopica mojstrskih kandidatov, nekaj paje tudi mojstrov. Ekipe so se pomerile na štirih dcskah v pospešenem šahu. Vsak igralcc je imel 15 minut časa za partijo. Zmagala je ekipa B.S.društvo Bičevje pred Zelenim vlakom in Crnim grabnom. Trzinska ekipa se je v močni konkurenci dobro odrezala in osvojila 7. mesto. Ob koncu turnirja je bila podelitev pokalov in medalj. Zlato medaljo za najboljši rezultat na svoji deski je prejel Mitja Mihelič, bronasto Nesib Jukan, Andrejů Grumu pa se jc medalja za las izmuznila. Domžalčan Bogdan Osolin je za zmago nad Nesibom Jukanom prejel pokal za najlepšo partijo po oceni velemojstra Duška Pavasoviča. Šahovska sekcija letos ponovno organizira šahovski turnir, ki bo 18. maja 2003 v trzinskem Kulturnem domu z začetkom ob 9.00. Na dosedanjih turnirjih je bila udeležba zelo kakovostna, tako so nastopali: velemojster Duško Pavasovič, državni prvak mednarodni mojster Primož Šoln, mladinski svelovni prvak do 14 let Luka Lenič in še mnogi drugi. Seveda paje turnir primeren ludi za amaterske igralce, saj se igra po švicarskem sistemu in dobite v vsakem kolu nasprotnika, ki je zbral približno enako točk kot vi. Vsak igralec dobi tudi malico. Več informacij o tumirju dobite na spletnih straneh Šahovske zveze Slovenije.Vabljene vse šahistke in šahisti ter tudi tišti, ki bi to želeli postati. Mesto Ekipa MT T Buch 1. (1) B.S. društvo Bičevje 10 14.5 57.5 2. (3) Zeleni vlak 7 12.5 57.0 3. (10) Črni graben II 5 12.0 54.0 4. (2) Vele B Domžale 8 11.5 53.0 5. (7) Mentor 6 11.5 58.0 6. (5) Črni graben I 5 10.5 53.0 7. (12) Bar REPEK Trzin 5 10.5 38.5 8. (8) STUDENT 5 10.0 49,0 9. (4) Mladi rod 3 10.0 48.5 10. (9) SS Bor A Dob 5 9.0 46.0 11. (6) LSK upokojenci 4 9.0 49.5 12. (14) Zelenci LPP 4 9.0 46.0 13. (11) SS Bor B Dob 2 5.0 44.5 14. (13) SD Barob 1 5.0 45.5 Bar REPEK Trzin 1592.7 1. Jukan Nesib 1933 2. Grum Andrej 1500 3. Mihelič Mitja 1500 4. Banfi Gregor 1663 5. Jukan Damir 1500 6. Banko Franci 1544 1.kolo Bar REPEK Trzin (12) 2.kolo SS Bor B Dob (11) 3.kolo Zelenci LPP (14) 4.kolo Bar REPEK Trzin (12) 5.kolo Bar REPEK Trzin (12) Naš bralec in navdušen šahist Milan Prešeren nas je presenetil s šahovsko novičko, ki bo prav gotovo zanimiva tudi za druge ljubitelje igre na belo-črnih poljih. Na šahovskem področju je šahovski prvak najpomembnejša oseb-nost. Zadnjih 20 let je to lovoriko suvereno branil Gari Kasparov, čeprav je tudi res, da niti ni bilo pravih turnirjev, na kateri bi se lahko tudi drugi enakovredno potegovali za šahovsko krono. Zdaj pa beremo v najnovejšem šahovskem glasilu Šahovska misel, da se tla Gariju Kašparovu majejo. Na zelo pomembnem tumirju v Linaresu v Španiji je zmagal Peter Leko. Pri tem je še zlasti pádel v oči komentar o nagradi za najlepšo partijo turnirja. Nagrado so novi-narji podělili najmlajšemu igralcu Radjabovu za njegovo zmago nad Kasparovom, slednji pa se s tem ni strinjal. Na sklepni slovesnosti je med drugim ogorčeno dejal: »Nagrada, ki ste jo podělili za najlepšo partijo turnirja Teimurju Radjabovu za zmago nad menoj, je, preprosto povedano, sramota za šahovsko igro. Žalitev ne le zame, lemveč za ves šahovski svet! Partija sploh ni dobra, saj je bil moj mladi nasprotnik popolnoma izgubljen! In vi - šahovski novinarji, ki ste o nagradi odločali, si česa podobnega zares ne bi smeli dovoliti. Od tega trenutka naprej si naj noben med vami več ne lasti imena šahovski novinar, saj vi ste sramota svojega pokliča in šaha nasploh! Podeliti nagrado za lepoto nekomu le zato, ker je pač premagal najbolj-šega šahista sveta, jc norost brez primere!« Novinarji mu niso ostali dolžni in odkrito ocenjujejo, daje Kašparova zvezda že v zatonu. Bo Gari še enkrat vstal od mrtvih in pokazal svojo nesporno gcnialnost? ^aubi P0PESTRILIS0 P0ČITNIŠK0P0NUDB0 Taubi center nas je zaprosil, da v Odsevu objavimo podatke o igranju badmintona in tenisa v Taubi centru med šolski-mi počitnicami, ki so ga omogočili šolarjem. Menimo, da gre za zanimive podatke, zato poročilo v celoti objavljamo: Udeležba: Igranje tenisa 57 ur igranja, število igralcev 132 otrok Igranje badmintona 62 ur igranja, število igralcev 186 otrok SKUPAJ igrišča 119 ur, 318 otrok Stroške uporabe igrišč so pokrili: 60% - občina Trzin 119.000,00 SIT - račun 15 % - DPM Trzin 30.000,00 SIT - račun 25 % - Taubi center 50.000,00 SIT - donacija_ SKUPAJ 199.000,00 SIT Taubi center se v imenu otrok zahvaljuje vsem, ki so jim omogočili preživljanje aktivnih počitnic. 0:4 (5) Črni graben I 1:3 (12) Bar REPEK Trzin 2:2 (12) Bar REPEK Trzin 1.5:2.5 (9) SS Bor A Dob 4:0 (13) SD Barob STRELSKO DRUŠTVO TRZIN - SO LET TRZINCI V FINALE! Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek (Planinski kroiek za osnovnošolce (razredna stopnja) vsako sredo od 15.00 do 16.00 (učilnica zemljepisa), srečanja za dijake in študente vsak drugi četrtek v mesecu od 20. do 22. ure v društveni hišici). Srečanja za osnovnošolce (predmetna stopnja) so ob petkih (17.00- 19.00) v društveni hišici. Več informacij dobite pri Tomaiu (031) S80 894. > Zerjavčki vabijo vse, ki bi se jim radi pridružili, vsak ponedeljek ob 16. uri v Bar »Doza« (zraven pizzerije). > Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin obvešča svoje člane, da vsak četrtek ob 08.00 uri organizira pohodništvo. Pohodniki se zberejo ob navedeni uri pred Mercatorjem v Mlakah > Rekreacija ob sobotah v telovadnici OŠ Trzin: košarka 15:00 nogomet 16:30. > Aerobika TNZje vsak torek ob 20.00 uri in četrtek ob 19.00 uri v telovadnici OŠ Trzin (informacije: Andreja, tel.št. 041/748 -333). lozdu ob industrijski çoni, za Podobe manj znanih delov naše občine: s MznožjU Ti Males Prelovšelc Depala vas 22, 1230 Domžale, Tel.: 721 29 73 CEMENTNI IZPELKI vrtni robnikibrajdniki 9 različnih dolžin • krivi stebri za trto • ograjni stebri • polnila AVTOMATSKA VRATA Z DALJINSKIM ODPIRANJEM Testenova 69, 1234 Mengeš Tel.: 723-02-70, fax 723-02-75 GSM 040/730-275 e-mail: elshop@sion.net http: //www.elshop-sp.si SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA ES Crawford garažna in industrijska vrata, nakladalne ploščadi SLASCICARNA OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domaće piškote in ostale slaščice. Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE SS A POSEBNA ZELJA Vi přinesete sliko, mi po njej naredimo torto! Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure Ob 15 maju - prazniku občine Trzin, čestitamo vsem Trzinkam in Trzincem. Če ste pisoči, če ofavladate tipkanje na računalnik, vas veseli fotograija ali pa bi enostavno želeli na nek način prispevati k uspešnejšemu in prijetnejšemu življenju v našem kraju, vas vabimo, da se pridružite skupini zagnancev v uredništvu občinskega glasila Odsev. Vsi, ki bi želeli sodelovati z nami, se lahko obrnete na katerega od članov uredništva, lahko pokličete po telefonu (št.: 041/370-206) urednika Mirota ali pa se oglasite ob sredah popoldne med 17. in 19. uro v prostorih uredništva v prvem nadstropju stare osnovne šole Trzin, Mengeška 22 (nad vrtcem PALČIĆA). Vabljeni, pridružite se nam Uredništvo Odseva Zakaj tehnični pregled v obrtni mbm coni TRZIN? r Med pregledom si lahko poslrežele z osveiilnimi napitk bližina brez čakanja prijazno osebie Blatnica 3a, IOC Trzin telefon 01 562 18 13 Loren Line fí POPOLNA TOPLOTNA TEHNIKA V Jf Plinski center Ljubljana Verovškova 70, Ljubljana, tel.: 01/565 86 30, 01/566 16 12 http://www.loren-line.si e-mail: loren.line(5)siol.net Čistilni servis Depala vas d.o.o. Depala vas 5, Domîale Tel : 01/ 72 41 657, 041/ 695 339. 01/ 72 42 489 Čistimo: • vse vrste oblaćil. tudi periio • vse vrste preprog • vse vrste zaves itudi lamelne zavese) • tapisone in tople pode ter marmor Pridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih Ćistilm servis imamo v Oepali vasi tik ob cesii z velikim parkinščem. Odprto imamo vsak dan od 7h do I9h, ob sobotah od 8h do 13h. Ćistilni servis Trzinkam in Trzincem čestitamo ob njihovem občinskem prazniku, 15. maju ^^ Ugodni plačilni pogoji za vsakogar! rPlin - çrtjmfr At z njim! Nudimo Vam celotne storitve pri izvedbi ogrevanja na plin: - izdelavo projektne dokumentacije notranjih plinskih instalacij, - ogled objekta in izdelava predračuna brezplacno, - nájem plinohrama v kolikor ni zemeljskega plina, - pridobitev soglasij, - izdelava notranjih plinskih inastalacij. - dobavo in montažo plinskih peči, - dobavo in montažo radiatorjev po izbiri strank, - sanacijo dimnika (s soglasjem) v kolikor je potrebna, - pooblaščen servis Junkers. DOMŽALE