Pobbuma piaia.ua v gotaviai,
V Ljubljani, dne 9. avgusta 1922	Letnik IV

t
in Slovencev.
Vsabina Zakon o organizaciji in ureditvi državnih vzornih poljedelskih posestev. Zakon o zaščiti dcce in mladine. Popravek k zakonu o minisirski odgovornosti. — Uredbe osrednje vlade: Izpremembe in dopolnitve v izvozni tarifi. Pravila o izpitih za učitelje poljedelstva na nižjih in specialnih poljedelskih šolah. Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo: Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
261.
Mi
•sivo, Lstotako oddelek za rejo molzne živine, da t»e uporablja mleko za mlečne izdelke.
Prvovrstno molzno živino je zaradi selekcioniranja uporabljati tudi za pleme, da se zviša mlečnost.
Razen teli se lahko po razmerah in potrebah osnavljajo še drugi oddelki z drugimi nameni.
/5sl<Bii:sa,2ndi(e:K» I.,	Člen 6.
po milosti božji in narodni volji	Za pnmemo tehnično obdelovanje zemljo kakor
kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,	i tll(|j j,a potrebno instalacije navedeni!) oddelkov je
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, tla je treba na posestvu poleg strojev, priprav, orodja in zakonodajni odbor narodno skupščine kraljevine drugih stvari imeti tudi potrebno število delovne Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130.1 (vprežne) živine, ki naj se po uporabi redi in prodaja ustavo sklonil v XXXVIII. redni seji, ki jo je imel za okoriščanje odpadkov in zviševanje donosnosti.
dne 28. decembra 1921. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo, da je uredbo o organizaciji in ureditvi državnih vzornih kmetij z dne 28. avgusta 1920., »Službene Novine* št. 225/20.*, sioznamka uredb ministrstva za poljedelstvo in vode št. 7, «Služben.o Novine* št. 195/21., izpremieniti in da se glasi:
Zakon
o organizacija in ureditvi državnih vzornih poljedelskih posestev.**
Isto velja glede molzne živino in perutnine po njeni zhianjšani ali končani laktaciji (mlečnosti), odnosno j H) njeni končani donosnosti ali sposobnosti za pleme.
Člen 7.
Da se uspešno izvaja postavljena naloga in da se dosoza navedeni namen, mora imeti vsako posestvo 50 do 100, pa tudi več hektarov zemlje. Izbira, velikost in kakovost zemljišča (glede lože, fizične strukture, kemijske sestave i. dr.) sp ravna po organizaciji in namenu gospodarstva.
Člen 8.
Člen 1.
Da bi se povzdigalo in pospeševalo poljedelsko proizvajanje in poljedelstvo vobče in da bi se poljedelske kulture, preizkušene in uspele na posameznih državnih posestvih, ohranile in izpopolnjevale nadalje kakor tudi uvedle nove, je organizirati v državi državna vzorna poljedelska posestva.
Člen 2.
Ta poljedelska posestva se imenujejo po kraju, v katerem so, ali pa dobo posebno ime, ki se določi s kraljevim ukazom.
Člen 3.
Na vzornih poljedelskih posestvih je poleg vzdrževanja in nadaljnjega izpopolnjevanja doslej že preizkušenih in uspelih poljedelskih kultur uvesti tudi novo, kakor kulturo riža, maka, hmelja, bombaža itd. Razen tega je ustvarjati možnost za pridelovanje semenja ratarskih, vrtnih, krmskih in industrijskih rastlin, vpoštevajo klimatske, talne in drugo proizvodne faktorje, potem potrebe dotične krajino in tudi vse države.
Člen 4.
Kulturo na posameznih posestvih so izvajajo po Specialnem načrtu, ki ga izdela za vsako posestvo ministrstvo za poljedelstvo in vode.
Člen 5.
Vpoštevajo razmere in potrebe kraja, odnosno krajine, kjer je dotično poljedelsko posestvo, in za-to) da bi se zagotovila in zvišala donosnost gospodarstva, je poleg kultur, navedenih v členu 3. tega zakona, ustanoviti oddelek za rejo in gojitev čistokrvno penit,nine, da se prirejajo plemenske živali in Izdelujejo jajca za valjenje, s katerimi se zalagajo imijodcLski zavodi in ki se razdajajo med prebival-
* Uradni list pod št. 424 iz leta 1920.
** Razglašen v »Službenih Kovinah kraljevine , rka, Hrvata i Slovenaca* št. 167, izdanih dne 31. ju-JlJa 1922. (Prilog XXVII. — 1922.)
Vsi stroški za gospodarstvo na dotičnih posestvih, razen vseh osebnih izdatkov za ukazno osebje, se pokrivajo iz lastnih dohodkov.
Upravnikom dotičnih posestev sc puščajo proste roke glede izvajanja del po določenem in odobrenem načrtu. Glede vnovčevanja pridelkov s posestva so pooblašča uprava posestva, da sme vkljub členu 79. zakona o državnem računovodstvu, ne glede na roke, izvrševati prodaje zaradi ukoriščanja ugodnih cen, bodisi na licitaciji, bodisi na način, ki je najugodnejši, im sicer v znesku do 10.000 dinarjev. Prodaje do 10.000 dinarjev so takoj izvršne, preko te vsote pa jim je treba odobritve ministrstva za poljedelstvo in vode. Vsi protokoli o prodaji se morajo pošiljati v pregled ali odobritev ministrstvu za poljedelstvo in vode.
Vsi dohodki in razhodki se morajo vpisovati v računsko knjige, ki se vodijo na vsakem posestvu in ki jih predpiše m in is trat v o za poljedelstvo in vode sporazumno z ministrstvom za finance.
Upravniki vzornih poljedelskih posestev morajo pri gospodarstvu na državnih poljedelskih posestvih delovati po načelu privatnega gospodarstva, t. j. prizadevati ,si morajo, da dosezajo na dotičnem vzornem posestvu s čim manjšimi sredstvi čim večji čisti dohodek.
Člen 9.
Proračun dotičnih lastnih dohodkov in razhod-kov kakor tudi proračun za osebno izdatke in eventualne izdatke za kritje letnega nedostatka, ki bi izhajal iz elementarnih nezgod ali živalskih epidemij, morajo sestavljati upravo do konca meseca oktobra vsakega tekočega leta za prihodnjo računsko leto ter jih pošiljati ministrstvu za poljedelstvo in vodo v pregled in odobritev.
49 % čistega letnega dohodka izroča uprava posestva državni blagajni kot dohodek od posestva, 49 % pa se uporablja za ustanavljanje obratnega fonda, katerega znesek in velikost odredi minister za poljedelstvo in vodo sporazumno z ministrom za finance.
Denar obratnega fonda se nalaga pri upravi fondov ali i>ri njeni podružnici, uprave posestev pa ga
smejo dvigali iz tega fonda po potrebah, o katerih predhodno poročajo ministrstvu za poljedelstvo in vode, in sicer do vsote 10.000 dinarjev neposredno, večjo pa z odobritvijo ministrstva za poljedelstvo in vode. Dvignjena vsota se mora vrniti v tekočem letu.
Za izvrševanje amelioracij na vzornih posestvih so postavljajo v proračun dotičnih posestev izredni krediti, ki jih jo smatrati za posojila ministrstva za kmetijstvo in vode; vračati se morajo z letnimi odplačili.
Denar, dobljen iz prodaje pridelkov, se upravlja tekom leta pri blagajni, ki mora po preteku vsakega meseca izkazati stanje svoje blagajne. Ko pa so ustanovi obratni fond posestva v znesku, odrejenem j H) ministrstvu za poljedelstvo in vode, se mora denar oddajati ministrstvu za finance kot čisti dohodek od posestva.
Člen 10.
Minister za poljedelstvo in vode ima pravico, predsitveno odkupovati vse pridelke dotičnih posestev, toda za ceno, ki ne sme biti manjša nego tržna prodajna oena dotične vrste ]>ridelkov.
člen 11.
Gospodarstvo vseh posestev nadzira ministrstvo za poljedelstvo in vode po svojih inšpektorjih; strokovno kontrolo pa opravljajo pristojni organi, odrejeni z zakonom.
Člen 12.
Posestva upravljajo upravniki s pomočjo potrebnega števila osebja (ek on o ma-r a ču n o vod je in strokovnih organov). Vse te službe so ukazne.
Člen 13.
Za upravnika se sme postaviti, kdor je dovršil višjo poljedelsko šolo ter ima poleg tega vsaj pet let praktične poljedelske službe ali pri državnih, samoupravnih ali pri zasebnih poljedelskih napravah.
Če takih kandidatov ni, se smejo postavljati tudi osebe z nižjo kvalifikacijo. Toda ti kandidati morajo imeti vsaj deset let državne poljedelske službe, izmed katerih so jih najmanj pet prebili v praktičnem, delu ali pri državnih, samoupravnih ali pa pri zasebnih poljedelskih napravah; tudi so se morali posebno odlikovati s praktičnim delom.
Za ekonome in specialiste-strokovnjako se smejo postavljati oni, ki so dovršili vsaj srednjo poljedelsko šolo ter so v dotični stroki praktično poslovali vsaj pet let.
Če takih kandidatov ni, se smejo za ekonome postavljati tudi osebo z nižjo strokovno izobrazbo; toda imeti morajo vsiaj pet let državne ukazno službe, izmed katerih so najmanj v. praksi prebili dve leti na večjih državnih, samoupravnih ali zasebnih posestvih.
Tudi za strokovnjake-specialiste veljajo v prvem času iste odredbe; toda dokazati morajo, da so prebili vsaj pet let v dotičnem strokovnem poslu ter imeli uspehe pri dolu.
Za računovodje so smejo postavljati oseb« z dovršeno trgovsko šolo; če pa takih ni, so smejo postavljati tudi osebo s pogoji za računovodje poljedelskih šol in drugih poljedelskih naprav.
Člen 14.
Glede dolžnosti in pravic uradnikov veljajo odredbe zakona o civilnih uradnikih.
člen 15.
Plače ukaznega osebja se dele na razvode ter znašajo na leto:
1.	) za upravnika I. razreda 7000 dinarjev, II. 6000, III. 5000 in IV. 4000 dinarjev;
2.	) za ekonoma in strokovnjaka->specialista I. razreda 4000, II. 3000 in III. 2500 dinarjev;
3.	) za računovodjo I. razreda 5000, II. 4000, III. 3000 in IV. 2500 dinarjev.
Člen 16.
Za nadziranje delavcev, za čuvanje in popravljanje orodja, za gojitev živali in za vse druge potrebe se postavlja potrebno število paznikov, mojstrov in služabnikov, katere po potrebi sprejemajo in odpuščajo upravniki, in sicer v mejah svojih proračunov.
Člen 17.
Vsi uradniki, pazniki, mojstri in stalni služabniki imajo brezplačno stanovanje, kurjavo in, kolikor razpolaga posestvo z vsoto, tudi razsvetljavo, ako ima posestvo centralno razsvetljavo; razen tega jim gre [travica, kupovati pridelke posestva za osebno in rodbinsko potrebo po polovični tržni ceni, in sicer mleko, zelenjavo in sadje v količinah, ki jih predpiše ministrstvo za poljedelstvo in vode, in ako dotično posestvo razpolaga z njimi.
Od čistega dobička so dodeljuje uradnikom, strokovnemu odgovornemu osebju (ekonom, računovodja in specialist) kot tantiema, in sicer: 1 % upravniku vzornega posestva in 1 % ostalemu osebju na predlog upravnikov in po odobritvi ministrstva za poljedelstvo in vode.
Člen 18.
Našemu ministru za poljedelstvo in vode priporočamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje, oblastveni zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 12. februarja 1922.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. L. Markovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Nik. P. Pašič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
262.
Mi
Alial*8*»r»dL<eK» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodno skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130.
6.	) zbira, ureja in objavlja statistične podatke za vso državo o zaščiti dece in mladine;
7.	) postavlja zvezo med vsemi državnimi ob-lastvi in napravami, potem med domačimi in tujimi državnimi in privatnimi organizacijami in napravami, ki se bavijo z zaščito dece in mladine;
8.	) skrbi za sodelovanje vseh drugih ministrstev pri zaščiti dece in mladine;
9.	) sodeluje pri reguliranju mednarodnih odnosa je v gl odo zaščite dece in mladine;
10.	) sodeluje v boju zoper vse one napake, slabe navade, bolezni in druga socialna zla, ki provzročajo degeneriranje in zapuščenost dece in mladine, ter vodi statistiko o tem.
To svojo nalogo izvaja ministrstvo, kolikor ni takega značaja, da jo mora izvrševati samo, po oblastnih in krajevnih zaščitah, in sicer s pomočjo in sodelovanjem vseh oblastnih, okrožnih, sreskih, občinskih, mestnih, državnih in samoupravnih oblast,ov, po pravilniku, ki ga predpiše minister za socialno politiko.
1.) Oblastne zaščite.
Člen 5.
Z a kora
o zaščiti dece in mladine.*'*
I.	Obseg zaščite. Člen 1.
Ako postano uslužbenec ob izvrševanju službe nesposoben za nadaljnje delo ter ne more več opravljati nikakršne službe na posestvu, ima pravico do državne vzdrževalnine; toda ta ne smo biti na leto večja nego polovica njegove poslednje plače.
Ta vzdrževalnina se izplačuje po odločbi ministra za poljedelstvo im vode na predlog uprave dotičnoga posestva ter se mora [»ostaviti v proračun vsakega leta.
Člen 19.
Za težka dela na posestvih so jemljejo stalni in začasni delavci kakor tudi dninarji.
Stalni delavci dobivajo na posestvu stanovanje zase in za rodbino, kurjavo in razsvetljavo, poleg tega pa mesečno plačo, ki jo odredi upravnik posestva z ozirom na krajevne razmere.
Poleg plače dobivajo stalni delavci deputat v zrnju, mesu, masti, mleku, siru, povrtnini i. dr., ako se pridelujejo na posestvu, in v količinah, katere jim dodeljuje uprava. Poleg določene količine [»a dobivajo presežek, če se dobiček poviša po njih posebni marljivosti. Ta presežek odrejajo upravniki;, s tem naj se pri delavcih zbuja večja zainteresira nost, pazljivost in volja za delo.
Začasni delavci se najemajo po potrebi, zlasti: zaščito dece in mladine po svojih organih s pripo ob času sezonskih dol. Ti delavci nimajo pravice do močjo samoupravnih edinic in humanitarnih društev deputata, pač pa jim gre pravica do stanovanja in in naprav za zaščito dece in mladine, prenočišča (skupnega v posebni zgradbi) kakor tudi Organi ministrstva so:
Da so more zaščita dece uspešno opravljati z ozirom na posebne razmere posameznih krajin, da se pospešuje edinstvenost delovanja in vzdržuje zveza ustave sklonil v XXXVII. redni seji, ki jo jo imel J med posamezniki, organizacijami in napravami, ki dne 27. decembra 1921. v Beogradu, in da smo Mi delujejo v področju zaščite, se ustanavljajo do raz-I»otrdili in potrjujemo, da je uredbo o ustanovitvi delitve na oblasti (člena 95. in 134. ustave) te-le državnega oddelka za zaščito deco in mladine z dne | oblastne zaščite:
5. februarja 1919.* in pravilnik o ureditvi oddelka |	1.) za Srbijo: v Beogradu, Skuplju in Bitolju;
za zaščito dece in mladine z dne* 1. oktobra 1919.: *
— seznamka uredb ministrstva za socialno politiko št. 13 in 14 — »Službene Novine* št. 195/21. — izpremeniti in da se glasi:
2.	) za Vojvodino: v Subotici;
3.	) za Hrvatsko, Slavonijo, Medjimurje in Istro: v Zagrebu;
4.	) za Slovenijo: v Ljubljani;
5.	) za Bosno m Hercegovino: v Sarajevu;
6.	) za Dalmacijo: v Splitu;
7.	) za Črno goro: na Cetinju.
Oblastne zaščite v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu ostanejo šo nadalje kot odseki za socialno politiko pri pokrajinskih upravah, dokler se ne izvrši porazdelitev države na oblasti. Po poraz-
Tr .	.	.	,	.	.	...	delitvi države na oblasti se osnuje v vsaki oblasti
Vojne sn-ote,. potem vsa deca m mladina, ki m; obla3tna	kot 0,ls(,k državne oblastne uprave
nikakor ah pa jo lo nezadostno zaščitena po rodi- .	()r	,
teljih ali varuhih, uživajo državno zaščito ter ^^[^	Skoplju, Beog«*!#;
predmet skrbstva ministrstva za socialno politiko. L °oiastne zascuo a mroiju, oKop.ju 1	1	j Subotici 111 na Cetinju, potom za vse okrožne m za
£len 2	I vse krajevne zaščite, ustanovljene, preden stopi ta
j zakon v veljavo, t. j. za njih sestavo in delovanje, Državna zaščita obseza deco od njenega spo-1 ^	v veijavi § 8. pravilnika z dne 1. oktobra
četka in mladino do 18. leta. Skrbstvo ministrstva j 1919<) (lo porazdelitve države na oblasti in do orga-za socialno politiko ne obseza one zapuščene mla- j uizacjje ^[tnih organov po tem zakonu. Do tega dine, za katero skrivi po posebnih zakonih in ured- £asa naj delujejo te zaščite v dosedanji sestavi po
bah ministrstvo pravde.
II.	Organi zaščite.
Člen 3.

poslovniku, ki ga predpiše minister za socialno po-litiko.
Člen 6.
pravica, da dobivajo ob času zaposlenosti (dela) zavodske pridelke za polovično ceno. To pa zato, ker so taki delavci večinoma iz daljnejših krajev.
Dninarji se najemajo po dnevnih potrebah; njim ne gre- pravica do stanovanja, ker so večinoma iz bližjih krajev.
Člen 20.
Minister za poljedelstvo in vode mora po odredbah toga zakona, ko stopi ta zakon v veljavo, dosedanja državna poljedelska posestva in dosedanje državno ekonomije preosnovati po predpisih tega zakona, toda v mejah proračunske možnosti.
Člen 21.
Minister za poljedelstvo in vode se pooblašča, da predpiše pravilnik za izvrševanje toga zakona.
Člen 22.
Prehodne odre d b e.
Dokler bodo trajale sedanje težke ekonomske razmere, je pokrivati do dne 1. januarja 1925. stroške za ne ukazno osebje in .stalne služabnike iz državnega proračuna, in sicer samo, če se ti stroški ne morejo pokrivati iz dohodkov dotičnega posestva.
Člen 23.
Ta zakon stopi v veljavo takoj, ko se razglasi v »Službenih Novinah*.
Oblastna zaščita ima to-le nalogo:
.	,	1.) izvesti mora organizacijo krajevnih zaščit,
Ministrstvo za socialno politiko izvaja državno .	(1 • navodikl za delovanje ter jih nadzira;
X»4* r 1 j~\	»v* 1 /4 1 % * *" v. /—, ti a / rv 111 a	oeo % v 11^ c*	* 1 * v, ^— I	*	^	^	••
2.	) tvori vez med krajevnimi zaščitami m ministrstvom za socialno politiko;
3.	) podaja predloge in vloge za zaščito dece in mladine ter skrbi za pospeševanje zaščite v svoji oblasti;
1.	) oblastne zaščite dece in mladine;
2.	) krajevne zaščite dece in mladine.
Člen 4.
Ministrstvo za socialno politiko — oddelek za zaščito dece in mladino — ima to-le nalogo:
1.	) izvršuje vse zakonodajne in upravne posle, ki so tičejo vzgojnega, pravnega in materialnega skrbstva za deco inf mladino, v prvi vrsti za vojne sirote, potem [»a tudi za druge sirote in zapuščeno deco;
2.	) izvršuje vrhovno nadzorstvo nad delovanjem za zaščito dece in mladine vseh državnih, samoupravnih in privatnih organov in naprav;
3.	) dajo glavno direktivo temu delovanju ter za-počenja iniciativo v vseh smereh tega delovanja;
4.	) direktno in po oblastnih in krajevnih zašči-tah izpodbuja in podpira privatno iniciativo za
4.	) pazi na celokupno zaščitno delo v svojem okolišu ter zbira in ureja vse podatke o tem delu;
5.	) nadzira vse naprave za deco in mladino v svoji oblasti, najsi so državne, oblastne, okrožne, sreske, občinske, zadužbinske (ustanove) ali privatne;
6.	) nadzira vso organizacije, ki «0 bavijo z zaščito doce ali mladine;
7.	) razpolaga s prostovoljnimi prispevki, ki jih prejema v svojem okolišu za zaščito od raznih privatnih naprav in dobrih ljudi;
8.	) izdeluje predlog za državni proračun za svojo oblast ter oddaja njih namenu sredstva, ki so ji odobrena v okviru državnega proračuna;
9.	) daje iniciativo za ustanavljanje in urejanje potrebnih naprav in organizacij za zaščito v svojem okolišu;
10.	) stalno vrši socialno propagando, ki ji jo naloga, obveščati občinstvo o vprašanjili zaščite, ter ustvarja javno mnenje v prilog čim krepkejši za-
zaščito deco in mladine;
5.) ustanavlja skupne dečjo naprave za vso državo ter jih upravlja; ^^Tolelo^Sno §«ti dece in mladine, duševnemu in telesnemu raz-,,m vrsti za dojenčke, malo, bolehno, nenormalno	in inla,din’ zaradi tega Fir„ja ankete,
m '/•3rvn«Ahinr\ nnr»rv	^	.	...	,;v.	, v
predavanja, razstave, izdaja knjižice, brošure, tako itd.;
11.) izvaja sama ali s pomočjo svojih organ ov in obstoječih humanitarnih organizacij in naprav za-
in zapuščeno doco;
* Uradni list XXIV., str. 239, iz leta 1919.
** Uradni Ust pod št. 794 iz leta 1919.
*** Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine
Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 161, izdanih dne ščito dece in mladine; vzdržuje v ta namen stalim 24. junija 1922. (Prilog XXVI. — 1922.)	j zvezo z vsemi državnimi, oblastnimi, okrožnimi.
»roškimi, občinskimi in mestnimi oblastvi in privatnimi napravami zaradi uspešnega izvajanja 'zaščito;
12.	) skrbi za svojo sirote, polsirote, nezakonsko, zapuščeno ali zanemarjeno deco, zlasti pa za deco, izročeno na skrb rodbinam, vodi po svojih organih stalno nadzorstvo in po potrebi premešča deco ter točno beleži vsako premestitev;
13.	) skrbi za deco, izročeno na skrb zavodom, isi prizadeva, da se izročajo na skrb zavodom po možnosti samo dojenčki in mali otroci, ki jih ni mogoče izročiti rodbinam, potem bolehna, telesno kržljava, nenormalna in zapuščena deca;
14.	) uredi zavetišče (dom), v katero se oddaja deca samo za toliko časa, dokler se ne ugotovi, ali ne spada pod državno zaščito;
15.	) skrbi za ustanavljanje in organiziranje privatnih društev, ki bi skrbela za bolj odraslo mladino v vzgojnem oziru, ter vzdržuje zvezo med njimi in državnimi in samoupravnimi oblastvi;
16.	) skrbi za to, da so čim uspešneje zaprečujejo kazniva dejanja dece in mladine, podpira ostala °blastva v izvajanju te naloge, zlasti v tem, da se ločno izvajajo policijski predpisi in naredbe, kate-rirn je naloga, preprečevati dečjo kriminaliteto;
17.	) podpira izvajanje potrebnih odredb za vzgojo zapuščene mladine, ki je prišla v o pr ek o a kazenskim zakonom;
18.	) podpira varstvena obiastva v izvrševanju njih dolžnosti ter priobčuje sodnim oblaatvom ona dejanja varuhov, ki bi ogrožala imenjo in vzgojo sirot;
19.	) skrbi za to, da se vojnim in drugim sirotam otme premična in nepremična imovina, ter daje v ta namen, če je treba, moralno in materialno pomoč;
20.	) zbira in vodi točne podatke o nezakonski doci;
21.	) posvečuje pozornost dojenčkom in mali doci ter z vsemi silami podpira vsako delo za zatiranje umrljivosti dojenčkov, zlasti nezakonskih;
22.	) imenuje krajevne poverjenike;
23.	) izvršuje vse ostale zaščitne posle, katere ji nalaga in povcrja ministrstvo za socialno politiko, ter podaja temu ministrstvu občasna poročila o svojem delovanju;
24.	) sodeluje v boju zoper vse one napake, slabe navade, bolezni in druga socialna zla, ki provzro-čajo degeneriran je in zapuščenost dece in mladine.
8.	) predstavljajo državno zaščito dece in mladine pri krajevnih oblastvih, privatnih napravah in med prebivalstvom;
9.	) podajajo oblastni zaščiti pismena poročila o nujnih primerih takoj, o vsem ostalem delovanju pa vsake tri mesece;
10.	) vodijo točen pregled vse zaščitene dece in mladine z vsemi potrebnimi podatki o njej1;
11.	) živo sodelujejo v boju zoper vse one napake, slabe navade, bolezni in ostala socialna zla, ki pro-vzročajo degeneriran]'© in zapuščenost dece in mladine.
Člen 11.
Krajevna zaščita in poverjenild skrbe za to, da se popularizira zaščita dece in mladine, in sicer s pojasnili, predavanji, razširjanjem knjig in časopisov, da ,si pridobe čim več sodelavcev pri zaščiti dece in mladine.
Več krajevnih zaščit se lahko združi, da izvrše večjo delo glede zaščite dece in mladine.
Člen 12.
Krajevne zaščite in poverjeniki skrbe zlasti za to, da se o pravem času odreja, prejema in izroča pomoč zapuščeni deci in mladini.
Člen 13.
Krajevno zaščito dece in mladino sestavljajo trije člani občinskega odbora, ki jih odredi ta odbor sam, po eni poverjenik (poverjenica) vsakega sela (okraja) iz okoliša dotične občine (mesta), en učitelj (učiteljica) in po en odposlanec krajevnih privatnih društev, ki so bavijo z zaščito dece in mladine. Vsi ti sestavljajo odbor, ki izvoli izmed sebe predsednika in tajnika. Administrativni stroški krajevne zaščite zadevajo dotično občino.
Člen 14.
Krajevna zaščita skrbi za to. da se v vsakem kraju ali vsaki krajini njenega okoliša (občine, mesta) ustanove naprave za zaščito dece in mladino, ki neposredno izvršujejo zaščito ter vplivajo na napredek dece in mladine.
Člen 15.
Člen 7.
Uradniki oblastnih zaščit se postavljajo po občih predpisih za državne civilno uradnike.
2.) K r a j e v n o z a š č i t e in p o v o r j e n i k i. Člen 8.
Krajevne zaščito dece in mladine kakor tudi poverjeniki so državni organi. Njih področje je ena občina, odnosno eno mesto.
Poverjeniki so pomožni organi krajevne zaščite. V prvi vrsti se postavljajo v krajih izvun sedeža krajevne zaščite; smejo pa se postavljati tudi na sedežu krajevno zaščite, posebno po mestih, bodisi za izvestno dele kraja, bodisi za izvestne posle zaščite.
Člen 9.
Krajevne naprave se vzdržujejo prvenstveno s prispevki samoupravnih edinic (občin, mest, srezov, oblasti), potem a prostovoljnimi prispevki, volili in prostovoljnim sodelovanjem; če je treba, pa jili podpira tudi država.
Cleu 16.
Delovanje pri krajevnih napravah se opira v prvi vrsti na privatno iniciativo ob sodelovanju države in samoupravnih edinic.
Člen 17.
Krajevni zaščiti je dolžnost, ustanavljati take krajevne naprave, ki ustrezajo potrebam njenega okoliša, in skrbeti za to, da delujejo te naprave v medsebojnem sporazumu, podpirajo oblastne zaščite in ministrstvo za socialno politiko.
Poverjenike imenuje oblastna zaščita na predlog posamezne krajevne zaščite, in sicer prvenstveno iznied učiteljev, učiteljic in duhovnikov, potem iz-llll‘d drugih oseb, ki kažejo posebno ljubezen do '^c<? in mladine. Služba poverjenikov je častna in trezplačna. Posebno marljivim, a siromašnim pover-jonikom se izjemoma odreja nagrada.
člen 10.
Krajevne zaščito imajo to-le nalogo:
. U) izsledujejo in popisujejo deco in mladino, ki je treba zaščititi;;
2.) izsledujejo in popisujejo vso nezakonsko deco;
.	3.) zbirajo vse podatke o deci in mladeži, ki jo
■K je treba zaščititi;
.	4.) neposredno nadzirajo vso nezakonsko deco
V1 gladino kakor tudi vso ono deco in mladino, ki k' izročena na skrb rodbinam, obrtnikom ali trgov-<f!ln ‘di pa za služabništvo;
5.) podpirajo varuhe z navodili in nasveti ter Pazijo, kako upravljajo varuhi zaščitenčevo imo-u)° Ki kako skrbe za zaščitence; čim opazijo ne-'' g d n o st.
'd a, ti
morajo to takoj javiti pristojnim oblastvom,
pa oblastni zaščiti in varstvenemu sodišču;
6.	) ustanavljajo dečje jmstaje in drugo krajevno iaprave za deco in mladino ter jih vodijo;
7.	) skrbe v obče za napredovanje dece in mla-‘uiie v Svojem okolišu;
Člen 18.
Krajevne naprave ustanavlja, ukinja in zatvarja oblastna zaščita.
Člen 19.
V vsakem kraju bodi po možnosti dečja postaja, ki ima te-le naprave:
1.	) Zaklonišče s petimi do desetimi posteljami za prehajajočo deco in za ono, ki jo je treba začasno sprejeti in zakloniti ob bolezni, smrti v hiši itd.
2.	) Zavetišče za matere, v katerem se zdravniško pregleduje deca, se dajo navodila za gojitev deco, prirejajo tečaji itd.
3.	) Dečjo kopališče in aparat za desinfckcijo, kjer so uvode po možnosti brezplačno, obvezno in stalno kopanje dece in dezinfekcija stvari.
4.	) Dečje dnevno zavetišče, kjer se čuva podnevi deca, katere roditelji so na delu ali na potovanju. To zavetišče sme biti združeno z dečjim zabaviščem in dečjo kuhinjo. V vsakem primeru se daje 'deci v dnevnem zavetišču zabava, po možnosti pa tudi hrana.
5.	) Dečje igrališče na čistem in svežem zraku, kjer se deca igra, se zabava in tekmuje. Tu jo postaviti razno priprave za igranje in telovadbo. Dečjo igrališče mora biti stalno pod strokovnim nadzorstvom, da se deca čuva slabega vpliva ulice in občinstva.
6.	) Dečjo kuhinjo za siromašno deco.
III.	Oskrba dece in mladine.
Člen 20.
Hitra in pravilna oskrba dece in mladino je poglavitna naloga državne zaščite dece in mladino.
Člen 21.
Na prvem mestu jo treba oskrbeti vojne sirote, potem ostale siroto in zapuščeno deco ter pri tem izhajati vedno od najtežjih in onih primerov, kjer je hitra pomoč neizogibno potrebna.
Člen 22.
Deca sc oskrbuje:
Ako je količkaj mogoče, se pusti otrok pri lastni rodbini. Ako je mati umrla ali je fizično ali moralno nesposobna, se pusti otrok pri babici, dedu, stricu, bratu, sestri ali drugih sorodniluh.
Ako nima otrok nobenega svojca, ki bi ga sprejel, ga je izročiti na skrb prijatelju rodbine ali drugi pošteni rodbini, in sicer, ako je količkaj mogoče, v istem kraju. Ako to ni mogoče, se izroči pošteni rodbini v drugem kraju. Mater in druge sorodnike, ki so tako siromašni, da dece nikakor ne morejo vzdrževati sami, je treba podpirati denarno in drugače.
Člen 23.
Organi zaščite zahtevajo sodno, da morajo oni, ki so po državljanskem zakoniku dolžni skrbeti za otroka, to svojo dolžnost tudi izvrševati.
Člen 24.
Z vsemi močmi jo treba delati na to, da vzamejo deco (sirote) za svojo selske in mestne rodbine brez dece.
Člen 25.
Ako ostane deca z imovino, a brez roditeljev, jo treba delati na to, da se ji dovede v hišo taka poštena rodbina, ki ji nadomešča roditelje.
Člen 26.
Deca se izroča na skrb in v vzgojo samo poštenim rodbinam. Izročanje deco poštenim rodbinam se smo poveriti tuđi privatnim društvom, ki so ustanovljena s tem namenom, toda ob predpisanih pogojih in ob državnem nadzorstvu.
Člen 27.
Oblastna in krajevna zaščita sestavljata in stalno popolnjujeta seznamek poštenih rodbin, ki naj se jim izroča deca na skrb, ter vodita o izročeni deci točno evidenco in nadzorstvo.
Člen 28.
Ker ni mogoče povsod izročati deco na skrb rodbinam v okolišu iste oblasti, morajo hiti vse oblastne zaščito zaradi tega v stalnem sodelovanju in se obvezno med seboj podpirati.
Člen 29.
O vsakem otroku, ki naj .se izroči na skrb rodbini, izda oblastna zaščita posebno odločbo na predlog krajevne zaščite. Pritožbe zoper te odločbe se pošiljajo ministrstvu za socialno politiko v 14 dneh.
Člen 30.
Otrok se odvzame onim rodbinam, pri katerih bi bilo njega čuvanje in vzgajanje v kakršnemkoli oziru ogroženo.
Člen 31.
Stroški za prevoz iz oblasti v oblast zadevajo ono oblastno zaščito, ki pošilja deco.
Člen 32.
Z vsakomer, ki prevzame otroka na skrb, so napravi takoj, ko ga prevzame, pismena {»godba, v kateri je treba posebno poudarjati, da mora z otrokom ravnati kakor z rodnim otrokom in da ga mora redno pošiljati v šolo, dokler ne dovrši osnovno sole.
Člen 33.
Državna in privatna zaščita morata skrbeti za to, da vsi njiju zaščitenci brezpogojno dovrše osnovno šolo in da se potem izuče v praktičnem poljedelstvu, obrtu, trgovini ali industrijskem poslu. Posebno nadarjeni otroci, državni zaščitenci, se smejo z odobritvijo ministrstva za socialno politiko dajati tudi na višje nauke.
Člen 34.
Deca se ne sme zaposlovati pri takih delih, ki bi bila Škodljiva njenemu fizičnemu ali moralnemu zdravju.
Člen 35.
Oblastna in krajevna zaščita sestavljata in stalno dopolnjujeta sesnamek poljedelcev in delodajalcev, katerim se more izročati deca na skrb zaradi izučevanja, ter vodita o tako izročeni deci točno evidenco in nadzorstvo. Izročanje dcce v pridobitni uk se sme poverjati tudi privatnim društvom, ki so ustanovljena v ta namen, toda ob državnem nadzorstvu.
člen 36.
Z vsakim poljedelcem in delodajalcem, ki se mu otrok poveri, se napravi pismena pogodba.
Člen 37.
Zaščitene! oblastne in krajevne zaščite se smejo odvzeti poljedelcem in delodajalcem, ako nastanejo za to utemeljeni razlogi. 0 tem odloča oblastna zaščita na predlog krajevne zaščite. Zoper odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo za socialno politiko v 14 dneh.
člen 38.
Pomoč za deco in mladino se daje v denarju, obleki, obutvi itd. Pomoč je redna ali izredna.
Člen 39.
Redna pomoč se daje za vzdrževanje in vzgajanje zaščitencev, izredna pa ob posebni potrebi, kakor ob bolezni, smrti itd.
Člen 40.
Pomoč iz državnih sredstev in drugih dohodkov odreja oblastna zaščita, porazdeljevanje pa se vrši |K> krajevni zaščiti. Pomoč iz svojih sredstev odreja in porazdeljuje krajevna zaščita.
Člen 41.
Krajevna zaščita mora poročati oblastni zaščiti ne samo o jmrazdeljeni pomoči iz sredstev, odrejenih po oblastni zaščiti, nego tudi o svoji pomoči in o pomoči samoupravnih odinic.
Člen 42.
Zaradi kontrole in pravičnega porazdeljevanja pomoči vodita krajevna in oblastna kontrola vsaka zase seznamek o podeljeni pomoči.
Člen 43.
Vsa državna in samoupravna oblastva morajo zaradi pregleda obveščati krajevno zaščito o pomoči, ki se podeljuje deci in mladini. Krajevna zaščita vodi pregled tudi o vsaki drugi pomoči.
Člen 44.
Vse prošnje glede zaščite dece in mladine so oproščene takse. Vsa oblastva in vse naprave izdajajo brezplačno potrdila, dokumente in ostale podatke, ki se tičejo zaščite.
Člen 45.
Po potrebi so ustanovi nadzorstvo za zaščito dece kot pomožna naprava krajevnih zaščit, in sicer z nalogo, da pobija zapuščanje dece in mladine vobče.
Člen 46.
Natančnejše odredbe o izvajanju tega zakona predpiše s pravilnikom minister za socialno i>oli-tiko.
Člen 47.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Kovinah», ter nadomešča uredbo o ustanovitvi državnega oddelka za zaščito dece in mladino z dne 5. februarja 1919. in pravilnik o ureditvi oddelka za zaščito dece in mladine z dne
1.	oktobra 1919. — seznamba uredb ministrstva za socialno politiko št. 13 in 14, »Službene Novine* št. 195/21.
Našemu ministru za socialno politiko priporočamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje, oblastveni zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beograd u , Atie 28. februarja 1922.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, ministar pravde:
dr. Lazar Markovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Nik. P. Pasic s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
263.
Popravek
k zakonu o ministrski odgovornosti.
V tem zakonu (Ur. 1. št. 249) je na strani 531. pri členu 32. stavek: »Sodišče odloča z večino glasov* pomotoma natisnjen kot drugi odstavek tega člena. Treba pa je, da stoji ta stavek sam zase kot člen 33.
Uredbe osrednje vlade.
264.
Izpremembe in dopolnitve v izvozni tarifi, razglašeni v št. 155 «Službenih Novin» z dne 17. julija 1922.*
Ministrski svet je sklenil v seji dne 28. julija t. 1. na podstavi pooblastila v členu 5. zakona o izvozu in izvoznih carinah z dne 23. septembra 1921. (št. 215 »Službenih Novin* z dne 27. septembra 1921.**):
I.
Izvozna carina iz izvozno tarife, razglašene v št. 155 »Službenih Novin.» z dne 17. julija t. L, se
zvišuje na nastopne zneske:	Carina dinarjev
v dinarskih ah
Imenovanje	dmarakn-kronskil
J	bankovcih
za 100 kg
1.	Na	pšenico (iz tar. post. 1.) na	.	50-—
2.	Na	ječmen (iz tar. post 2.) na .	.	20-—
3.	Na	opij (tar. post. 4.) na . .	.	800—
4.	Na mast (tar. post. 10.):
1.	svinjsko	na.................... 300—
2.	gosjo na........................ 400—
5.	Na	jajca (tar. post. 12.) na . .	.	300—
6.	Na	oljnate plode in oljnato semenje (tar. post.	25.).................. 300—
II.
Na nastopne predmete se odreja izvozna carina
v teh zneskih:
1.	Na slive:
1.	sveže...................... 10—
2.	sveže in tudi etuirane • . .	6—'
2.	Na zdrob in moko	iz	pšenice .	.	20—
3.	Na jedilna olja............... 200—
4.	Na čebolni med, kuhan in v satovju ................................. 100-—
5.	Na perje perutnine.......... 200-—-
6.	Na perutnino, živo	in	zaklano	.	150-—
III.
Te izpremembe in dopolnitve stopijo v veljavo z dnem, ko se razglase v »Službenih Novinah*.
V Beogradu, dne 29. julija 1922.;
C br. 48.435.
Predsednik ministrskega sveta:
Nik. P. Pašič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
265.
Na podstavi člena 18, točke 3., zakona o nižjih šolali za poljedelstvo predpisujem ta-le
Pravila o izpitih za učitelje poljedelstva na nižjih in specialnih poljedelskih šolah.***
* Razglašene v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 168, izdanih dne 1. avgusta 1922. — Tarifo z dne 17. julija 1922. glej v Uradnem listu pod št. 242.
** Uradni list pod št. 306 iz leta 1921.
*** Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 137, izdanih dne 24. junija 1922.
I. Izpraševalna komisija.
Člen 1.
Za izpraševanje kandidatov, ki hočejo opraviti učiteljski izpit za nižjo ali specialne poljedelske šole, poslujeta dve stalni izpraševalni komisiji, ki ju odredi minister za poljedelstvo in vode. Sedež komisij odreja minister za poljedelstvo in vode.
Člen 2.
V stalno izpraševalno komisijo se odreja potrebno število članov in njih namestnikov, za vsak predmet izpita vsaj eden, kar se pri postavitvi izrečno odredi.
Člen 3.
člane izpraševalne komisije imenuje minister za poljedelstvo in vode za tri leta izmed profesorjev visokih, srednjih, nižjih in specialnih poljedelskih šol in izmed strokovnjakov, ki so se odlikovali s strokovnim delovanjem.
Člen 4.
Za predsednika izpraševalne komisije in njegovega namestnika so postavljajo osebe izmed članov komisije z ministrovim predpisom.
Člen 5.
Izmed članov izpraševalne komisije, odnosno njih namestnikov, sestavlja predsednik za posamezne izpitne skupine izpraševalne odbore, pred katerimi kandidat opravlja izpit.
Izpraševalnemu odboru predseduje predsednik ali njegov namestnik. Število članov izpraševalnega odbora s predsednikom vred ne sme biti manjše nego 3.
Člen 6.
Predsednik sestavi izpraševalni odbor takoj, čim se kandidat prijavi za izpit.
Vsi člani izpraševalnega odbora morajo prisostvovati izpitu.
Člen 7.
Nagrade članom izpraševalnega odbora se plačujejo iz državne blagajne, višino pa jim odreja minister za poljedelstvo in vode.
H. Kandidati.
člen 8.
Pravico, opravljati izpit za učitelje poljedelstva na nižjih ali specialnih poljedelskih šolah, imajo mi kandidati, ki so dovršili srednjo poljedelsko šolo ali specialno poljedelsko šolo enake veljavo s srednjo poljedelsko šolo, ki so prebili po dovršeni šoli najmanj dve leti v poljedelski praksi na državnem ah zasebnem dobro urejenem posestvu ter so se specializirali za izpitno skupino, za katero se javljajo.
Člen 9.
V prvih petih letih, odkar se je sklenil zakon o specialnih poljedelskih šolah, se smejo postavljati za učitelje poljedelstva tudi oni, ki imajo specialno poljedelsko šolo, brez ozira na predhodna šolanj-, ako tu šola ustreza stroki, za katero se postavljaj r: toda opraviti morajo učiteljski izpit v treh letih, drugače ne morejo ostati še nadalje učitelji.
člen 10.
Prijave za izpit se vlagajo pri ministrstvu za poljedelstvo in vode, ki jih vroča predsedniku najbližje izpraševalne komisije. Dovolilo za izpit izda predsednik izpraševalnega odbora; v spornih primerili odloči izpraševalni odbor in če ne more odločbi tudi ta, so vrne prošnja v rešitev ministrstvu za poljedelstvo in vode.
Kandidat mora priložiti prošnji te listine:
1.	) dokazilo, da jo izpolnil pogoje člena 8. teh pravil;
2.	) kratek življenjepis in potek študij;
3.	) potrdilo, da je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
4.	) izpričevalo o vedenju in marljivosti, izdano [K) upravi posestva ali zavoda, kjer je bil v praksi.
III. Izpit.
Člen 11.
Izpiti so opravljajo v dveh rokih, in sicer od dne 1. marca do dne 1. junija in od dne 1. oktobra do dne 15. novembra. Kandidat mora predložiti prošnjo ministrstvu za poljedelstvo in vode vsaj mees® dni pred začetkom roka, v katerem želi opraviti
izpit, ter mora dobiti poziv na izpit 15 dni prod rokom za opravljanje izpita.
Člen 12.
Kandidati lahko opravljajo učiteljski izpit, iz teh skupin predmetov:
1.	) ratarstvo, travništvo, vrtnarstvo z uporabo Poljedelskih priprav in strojev kot glavni, osnovni nauki iz gospodarstva pa kot postranski predmeti;
2.	) živinoreja (obči in posebni del, mlekarstvo, Ponutninarstvo, čebelarstvo, svilarstvo, ribarstvo) kot glavni, osnovni nauki iz ž i vi n o zdravniS tva in gospodarstva [>a kot postranski predmeti;
3.	) vinogradništvo in sadjarstvo s predelovanjem grozdja in sadja kot glavni, vrtnarstvo s predelo-Vanjom zelenjadi in osnovni nauki iz gospodarstva P3, kot postranski predmeti;
4.	) nauk o gospodarstvu s poljedelskim knjigo-vodstvom kot glavni, osnovni nauki iz ratarstva, ži-vmoreje, vinogradništva in sadjarstva pa kot poganski {medmeti.
_ Kandidat sme po svoji volji, sposobnosti in šol-ski izobrazbi izbrati katerokoli skupino, iz izvoljene 8kupine pa mora izdelati tudi pismeno nalogo (klav-zurno delo).
Člen 13.
Izpit se deli:
1.	) na pismeni izpit (klavzuro);
2.	) na ustni izpit;
3.	) na praktični izpit (predavanje z demonstracijami).
Člen 14.
Namen pismeno naloge je, da se vidi, koliko je kandidat sposoben, na vprašanja iz izvoljene sku-Ptoo predmetov dokazati svoje znanje hitro in za-nesljivo.
Komisija predloži pismeno pet vprašanj iz raz-aih glavnih predmetov te skupine; kandidat potegne in izdela eno izmed njih.
Pismeno nalogo izdeluje kandidat oh nadzorstvu nntega komisijskega člana; ta izpit ne sme trajati <ialje nego štiri ure. Pri pismenem izpitu smo uporabljati kandidat samo svoje znanje brez pomoči kakršnihkoli knjig ali svojih zapiskov.
Člen 15.
I ismeno nalogo pregledata in jo ocenita pismeno najmanj dva člana komisije, med katerima mora biti v*aj en član strokovnjak za izvoljeno skupino i>red-ttietov.
Ali naj se kandidat pripusti k ustnemu izpitu, 0 tem odloči izpraševalni odbor.
Člen 16.
Ustni izpit opravlja kandidat prihodnjega dne P° pismenem izpitu iz skupine glavnih in postran-'^kih predmetov, ki si jih je izvolil, in sicer na vpra-8011 jd, ki mu jih dajo posamezni člani komisije.
Ustni izpit traja tri ure tor se sme zaradi od-prekiniti. Ali naj so pripusti kandidat k prak-učn/omu izpitu, o tem odloči izpraševalni odbor.
„	Člen 17.
. Po dovršenem ustnem izpitu ima kandidat prod Opraševal no komisijo predavanja iz izvoljene sku-Plne o temah, ki mu jih da dati prej izpraševal na »misija. Predavanje jo ustno in združeno e prak-^nirni demonstracijami na poljskem posestmi ali v Poljedelskem zavodu, kjer mora kandidat dokumen-
tirati
tudi svojo praktično znanje.
Pil izpit traja najdalje dve uri.
Člen 18.
lakoj jk) dovršenem praktičnem izpitu izda ko-telja z absolutno večino glasov svojih članov pis-eno odločbo, ali je kandidat opravil učiteljski iz-uii ne. Ob enakosti glasov se smatra, da kandi-3t ni ojiravil izpita.
Udločba o izpitu se kandidatu takoj priobči.
Člen 19.
* . kandidat ni opravil izpita, ga sme ponavljati ® ^ez leto dni. Tretjič se izpit ne sme opravljati.
Člen 20.
Pit	0 izpitu s poročilom o poteku vsega iz-
pel’ Vre^ I|ir,x^0ži predsednik komisijo ministru za Jtdolstvo in vode. V odločbi komisije se označuje Peh kandidatov z: «opravil» (položio), ali: «ni °PraviK (uije rxjložlo).
Samo če je Itandidat povsod dokazal odlično sjiosobnost in mu to sposobnost enoglasno priznajo vsi člani komisije, se označi izpit z »odlično opravil» (odlično položio).
Člen 21.
Pri izpitu se izprašujejo predmeti posameznih skupin v onem obsegu in oni {>opalnosti, kakor se predavajo na srednjih poljedelskih šolali, po čemer izdela ministrstvo za poljedelstvo in vode izpitni program.
Člen 22.
Ta pravila stopijo v veljavo, ko jih minister za poljedelstvo in vode podpiše in ko so objavijo v »Službenih Novinah*. Takrat prestanejo veljati vsa pravila in vse naredbe, ki so bile izdane poprej in ki so so tikale opravljanja učiteljskega izpita za učitelje nižjih in specialnih poljedelskih šol.
V Beogradu, dne 15. junija 1922; št. 15.926/11.
Minister za poljedelstvo in vode:
Ivan Pucelj a. r.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo.
Št. 7795/22.
Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo.
(Od dne 16. do dne 22. julija 1922.)
		 Okraj	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdravljenih	Umrlih	Ostalih v nadaljnji oskrbi
Trebušni tifus (Typhus			abdominalis).		
Brežice		4		2		2
Celje okolica . . .	3	i			4
Kamnik		2	1	i		2
i Kranj		3			i	2
Ljubljana mesto. .		2			2
Ljutomer		3		2		1
Maribor mesto . .	1				1
Radovljica ....		i			1
Siovenjgradec. . .	i		,		1
Prevalje			i			1
Murska Sobota . .	3	•	i		2
Griža (Dysenteria).					
1 Brežice		1		i		
, Celje okolica . . .	1		i		
Kranj			i			1
Krško		1			i	
Ljubljana mesto. .		i		•	i
1 Novo mesto . . .	5		i		4
j Ptuj okolica . . .		i			1
Radovljica ....		2			2
} Siovenjgradec. . .	i			.	1
škrlatinka		(S c a	rlatina).		
Brežice		9				9
Celje okolica . . .	4	,	i		3
Celje mesto . . .	1		1		
Kamnik		3	.			3
Kranj			5			5
	1		1		
1 Maribor okolica . .	6		5		i
Maribor mesto . .	5	i			6
Ptuj okolica . . .	3	3	2	i	3
Radovljica ....	5		2		3
Siovenjgradec. . .	2	•	•		2
D a v i c a (D i p Ir t e r i a).					
i| Brežice		3		2 1
Kamnik		1		i
Kočevje		,	i	
Ljubljana mesto. .	3		i
Maribor okolica . .	1	.	•
Maribor mesto . .	2		.
Siovenjgradec. . .	2	•	
	Trahom.		
Celje okolica . . .	1	.	
j Kranj		2		
Maribor okolica . .	1		•
! Ptuj okolica . . .		i	•
	Ošpice.		
Brežice		2	,	
Celje okolica . . .	1	•	i
Maribor okolica . .	1		•
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dno 1. avgusta 1922.
Za sanitetnega šefa: dr. Mayer s. r.
Razglasi drugiii uradov in oblaste?.
Št. 4672/1922.	1016 3—2
Dražbeni razglas.
Da so zagotovi izgradnja 280metrskega pristanišča v bakrski luki, odobrena z odločbo ministrstva za promet z dne 30. maja 1922., št. 12.898, se razpisuje s tem pismena ofertalna licitacija.
Gradbena osnova, dokazilo mer, obči in posebni gradbeni pogoji, osebni pogoji, obrazec za ponudbo in za pogodbo, ki jo je skleniti, so razgrnjeni na javni vpogled pri tehničnem oddelku pomorskega oblastva v Bakru vsak dan od 9. do 12. ure, razen ob nedeljali in'praznikih.
Vsi oni, ki hočejo prevzeti zgoraj navedeno delo, se pozivljejo, naj vlože svoje ponudbe, po predpisih kolkovane z 20 dinarji, opremljene s kavcijo 5 % ponujene vsote v gotovini ali v pupilarno varnih vrednostnih papirjih, podpisane in pravilno zapečatene, najkesneje do dno 2 6. avgusta 1 92 2. ob 11. uri pri pomorskem oblastvu v Bakru.
Zakesnele, nejasne in brzojavne ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Dražba se bo vršila pri tehničnem oddelku pomorskega oblastva dne 2 6. avgusta 192 2. ob 12. uri.
Pomorsko oblastvo kraljevine Srbov, Hrvatov in
Slovencev v Bakru,
dne 18. julija 1922.
Upravitelj-podpredseclnik: dr. Vranjican s. r.
Št. 4674/1922.	1017 3—2
Dražbeni razglas.
Da se zagotovi dovršitev gradnje nasipa »Manj* v luki Baški, odobrena z odločbo ministrstva za promet z dno 2. junija 1922., št. 30.604, se razpisuje s tem pismena ofertalna licitacija.
Gradbena osnova, dokazilo mer, obči in posebni gradbeni pogoji, osebni pogoji, obrazec za ponudbo in za pogodbo, ki jo jo skleniti, so razgrnjeni na javni vpogled pri tehničnem oddelku pomorskega oblastva v Bakru vsak dan od 9. do 12. ure, razen ob nedeljah in praznikih.
Vsi oni, Id hočejo prevzeti zgoraj navedeno delo, se pozivljejo, naj vlože svoje ponudbe, po predpisih kolkovane z 20 dinarji, opremljeno s kavcijo 5 % ponujene vsote v gotovini ali v pupilarno varnih vrednostnih papirjih, podpisano in pravilno zapečatene, najkesneje do dne 2 6. avgusta 192 2. ob 11. uri pri pomorskem oblastvu v Bakru.
Zakesnele, nejasne in brzojavne ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Dražba se bo vršila pri tehničnem oddelku pomorskega oblastva dne 2 6. avgusta 192 2. ob 12. uri.
Pomorsko oblastvo kraljevine Srbov, Hrvatov in
Slovencev v Bakru,
dne 18. julija 1922.
Upravitelj-podpredisednik: dr. Vranjican s. r.
Št. 4786/1922.	1018 3- 2
Dražbeni razglas.
Da se zagotovi izgradnja porušenega nasipa v luki Karlobagu, odobrena z odločbo ministrstva za promet z dne 30. maja 1922., št. 30.135, se razpisuje s tem pismena ofertalna licitacija.
Gradbena osnova, dokazilo mer, obči in posebni gradbeni pogoji, osebni pogoji, obrazec za ponudbo in za pogodbo, ki jo je skleniti, so razgrnjeni na javni vpogled pri tehničnem oddelku pomorskega oblastva v Bakru vsak dan od 9. do 12. ure, razen ob nedeljah in praznikih.
Vsi oni, ki hočejo prevzeti zgoraj navedeno delo, se pozivljejo, naj vlože svoje ponudbe, po predpisih kolkovane z 20 dinarji, opremljene s kavcijo 5 % ponujene vsote v gotovini ali v pupilarno varnih vrednostnih papirjih, podpisane in pravilno za]>očateiie, najkesneje do dne 2 6. avgusta 1 9 2 2. ob 11. uri pri pomorskem oblastvu v Bakru.
Zakesnele, nejasne in brzojavne ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Dražba se bo vršila pri tehničnem oddelku pomorskega oblastva dne 2 6. avgusta 1922. ob 12. uri.
Pomorsko oblastvo kraljevine Srbov, Hrvatov in
Slovencev v Bakru,
dne 18. julija 1922.
Upra vitel j-podprodisednik: dr. Vranjican s. r.
Št. 51)81/1922.	1019 3—2
Dražbeni razglas.
Da se zagotovi izgradnja porušenega nasipa v luki Senju, odobrena z odlokom ministrstva za promet z dne 29. aprila 1922., št. 14.256, se razpisuje s tem pismena ofertalna licitacija.
Gradbena osnova, dokazilo mer, obči in posebni gradbeni pogoji, osebni pogoji, obrazec za ponudbo in za pogodbo, ki jo je skleniti, so razgrnjeni na javni vpogled pri tehniCnem oddelku pomorskega oblastva v Bakru vsak dan od 9. do 12. ure, razen ob nedeljah in praznikih.
Vsi oni, ki hočejo prevzeti zgoraj navedeno delo, se poživljajo, naj vlože svojo ponudbe, po predpisih kolkovano z 20 dinarji, opremljene s kavcijo 5 % ponujene vsote v gotovini ali v pupilarno varnih vrednostnih papirjih, podpisane in pravilno zapečatene, najkesneje do dne 2 6. avgusta 1 92 2. ob 11. uri pri pomorskem oblastvu v Bakru.
Zakesnele, nejasne in brzojavne ponudbo se ne bodo vpoštevale.
Dražba se bo vršila pri tehničnem oddelku pomorskega oblastva dne 2 6. avgusta 192 2. ob 12. uri.
Pomorsko oblastvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Bakru,
dne 18. julija 1922.
TJpravi tel j-podpredisedfiik: dr. Vranjican s. r.
1049 A. Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisale so se nastopne firme:
709.	Sedež: Apače.
Besedilo firme: Franc Kolleritsch.
Obratni predmet: trgovina z manufakturo, špecerijo in železnino.
Imetnik: Franc Kolleritsch, trgovec v Apačah. Maribor, dne 19. julija 1922.
710.	Sedež: Dravograd.
Besedilo firme: Alojz Remic.
Sedež podružnice: Meža.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno.
Imetnik: Alojzij Remic, trgovec v Dravogradu.
Maribor, dne 25. junija 1922.
711.	Sedež: Drobtinci.
Besedilo firme: Franc Sommer.
Obratni predmet: proizvajanje žganja.
Imetnik r Franc Sommer v Drobtincih. Maribor, dne 19. julija 1922.
712.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Frančiška Kveder.
Obratni predmet: prodaja moke na drobno. Imetnica: Frančiška Kveder v Ljubljani, Poljanska cesta št. 19.
Ljubljana, dne 5. julija 1922.
713.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: J. Hutter.
Obratni predmet: trgovina z manufakturo na debelo.
Imetnik: Josip Hutter, trgovec v Mariboru, Rotovški trg št. 8.
Maribor, dne 5. julija 1922.
714.	Sedež podružnice: Maribor.
Besedilo firme: Kosta M. Ivanovič.
Sedež glavnega podjetja: Ljubljana.
Obratni predmet: carinsko posredovanje v vseh carinskih zadevah.
Imetnik: Kosta M. Ivanovič, carinski inspektor v p. in carinski posrednik v Ljubljani, Tabor št. 6. Maribor, dne 27. julija 1922.
715.	Sedež: Maribor.
Besedilo finne: Josip Jaklič.
Obratni predmet: carinsko posredništvo in spe-dicijsko podjetje.
Imetnik: Josip Jaklič, carinski podjetnik v Mariboru, Krekova ulica št. 11.
M a r i h o r, dne 2. avgusta 1922.
716.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: A. Kos.
Obratni predmet: izdelovanje likerjev.
Imetnica: Avgusta Kos, trgovka v Mariboru, Glavni trg št. 1.
Samostojna prokura se je podelila Karlu Kosu v Mariboru, ki podpisuje besedilo firme z označbo «pp.» (per procura).
Maribor, dne 14. julija 1922.
717.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Drago Ščekič, trgovina z lesom in drvami na drobno in debelo.
Obratni predmet: nakupovanje in prodajanje lesa, lesnih izdelkov in polizdelkov.
Imetnik: Drago Ščekič, trgovec v Mariboru, Slovenska ulica št. 15.
Podpis firme: Pod napisano, odtisnjeno ali natisnjeno besedilo firme pristavlja njen imetnik svojeročni svoj podpis: «D. Ščekič*.
Maribor, dne 25. junija 1922.
718.	Sedež: Plitvica.
Besedilo firme: Thomas Simontschjtsch.
Obratni predmet: trgovina s kialno živino. Imetnik: Tomaž Simontschitsch v Plitvici. Maribor, dne 19. julija 1922.
719.	Sedež: Sladki vrh.
Besedilo finne: Franz Scheff.
Obratni predmet: gostilna.
Imetnik: Franc Scheff, gostilničar v Sladkem vrhu.
Maribor, dne 19. julija 1922.
720.	Sedež: Trata.
Besedilo firme: H. C. Hanson.
Obratni predmet: umetni mlin in žaga.
Imetnik: Harry Hanson na Trati.
Maribor, dne 19. julija 1922.
II.	Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
721.	Sedež: Maribor.
Besedilo finne: Dragotin Roglič.
Obratni predmet: trgovina z usnjem, čevljarskimi potrebščinami in čevlji:
Obratni predmet odslej: trgovina z usnjem, čevljarskimi potrebščinami in čevlji, izdelovalnica vseh vrat obutev s tvorničko vršbo.
Maribor, dne 27. julija 1922.
722.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Martin Stadler.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom: Ker se je firma prodala, se je izbrisal dosedanji imetnik Martin Stadler, vpisal pa se je novi imetnik Dragotin Rosina, trgovec v Mariboru, Vetrinjska ulica št. 26.
Besedilo finne odslej: Drago Rosina.
Maribor, dne 19. julija 1922.
723.	Sedež: Maribor.
Besedilo finne: Ludovik Šel, Maribor, Prešernova ulica št. 1, tovarniška zaloga papirja in pisalnih potrebščin.
Obratni predmet: trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami na debelo:
Besedilo firme odslej: Ludovik Šef, tovarniška zaloga papirja in lepenke; Ludovik šef, tvorničko skladište papira i Ijepenke; Ludovik Šef, Papier-und Pappenfabriksndeđeriage.
Obratni predmet: trgovina s papirjem, lepenko in pisalnimi potrebščinami na debelo.
Kolektivna prokura se je podelila Janku Troštu in Josipu Miličiču.
Prokurista podpisujeta za firmo tako, da postavljata pod njeno napisano, -natisnjeno ali odtisnjeno besedilo kolektivno svojeročno svoja podpisa z označbo «pp.».
Maribor, dne 19. julija 1922.
1060 g. Vpisi v zadružni register.
I. Vpisala a e je nastopna zadruga:
724. Sedež: Marija Snežna na Velki.
Besedilo finne: Hranilnica in posojilnica pri Mariji Snežni na Veliki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga
1.	) sprejema in obrestuje hranilne vloge;
2.	) nabavlja denarna sredstva z zadružnim kreditom;
3.	) dajo zadružnikom posojila.
Zadružna pogodba z dne 25. maja 1893. Opravilni delež znaša 2 K in 50 K ter »e mora
plačati takoj ob pristopu.
Oznanila se izvršujejo z nabitkom v uradnih prostorih.
Načelništvo sestoji iz petih zadružnikov; člani ■načelništva so: Marijan ZOrer, posestnik v Siegers-dorfu; Josip Standeker, posestnik v Ploderbergu; Rajmund Sfiligoj, ekonom v Zgornji Velki; Nata-niel Hirz, posestnik v Frassenbergu; Ignacij Perko, posestnik v Zgornji Velki.
Pramce, zastopati zadrugo, ima načelništvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelništva.
Vabila na občni zbor se izvršujejo z objavami v «Zadrugi*, »Domovini* ali »Narodnem listu* ali »Slovenskem Gospodarju* vsaj 8 dni pred občnim zborom. Vabilo mora navajati dnevni red občnega zbora.
Maribor, dno 19. julija 1922.
II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
725.	Pašniška zadruga v Gornjemgradu, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva sta izstopila Jožef Solar in Janez Brglez, vstopila pa sta v načelništvo Anton Kolenc, posestnik v Gornjem gradu št. 22, in Janez Suho-vršnik, posestnik v Štangrobu št. 10.
Celje, dne 15. julija 1922.
726.	Posojilnica v Gornjemgradu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
iz načelništva so izstopili Franc Šarb, Alojzij Mi-kus in Franc Štiglic, vstopili pa so v načelništvo Franc Božič, trgovec v Gornjem gradu, Ivan Presečnik, posestnik v Gornjem gradu, in Anton Zavo-lovšek, posestnik na Kropi.
Celje, dne 20. junija 1922.
727.	Konzumno društvo rudarjev za Hrastnik, Dol in Ojstro, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
S sklepom občnega zbora z dne 24. julija 1922. se je zadruga razdružila ter je prešla v likvidacijo-Likvidatorji so dosedanji člani načelništva Karel Malovrh, Franc Rojnik in Ivan Jazbec.
Likvidacijska firma: Konzumno društvo rudarjev za Hrastnik, Dol in Ostro, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis finne: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo skupno.
Celje, dne 4. julija 1922.
728.	Zadružna tiskarna v Krškem, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisali so se odstupivši člani načelništva Anton in Josipina Pesek in Hinko Štancer, vpisali Pa so se novoizvoljeni člani načelništva dr. Gustav. Gregorin, zasebnik v Ljubljani (načelnik), dr. Otokar Rybaf, dr. Karel Kuhelj, oba odvetnika v- Ljubljani, in Janko Kersnik, ravnatelj Kmetske posojil' niče ljubljanske okolice v Ljubljani (člani upravnoga odbora).
Novo mesto, dne 27. julija 1922.
729.	Čevljarska zadruga v Ljubnem, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izpromenila so so pravila v §§ 3., 7., 13. in 29-Javna razglasila zadruge se ne izvršujejo v(’č z objavami v »Slovenskem Gospodarju*.
Celje, dne 27. junija 1922.
730.	Kmetijsko konzumno društvo v Lučah, rogi' strovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva so izstopili Ivan Kaker, Fra»c Robnik in Lenart Riher, vstopili i>a so v načelništvo Janez Letner, kmetovalec v Podvezi št. Anton Breznik, kmetovalec v Kamici št. 39; Anton Mlinar, lunetovalec v Podvolovleku št. 12; Franc Dešman, kmetovalec v Raduhi št. 1.
Coljo, dne 25. aprila 1922.
731.	Kmetijsko konzumno društvo v Lučah, rogi' strovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva so izstopili Gregor Plesnik, Gr0' gor Robnik in Matija Robnik, vstopila pa sta * načelništvo Franc Polenšak, posestnik v Podvei* št. 3, in Jakob Kosmač, posestnik v Konjskem vrb št. 26.
Celje, dne 11. julija 1922.
732.	Hranilnica in posojilnica v Rogatcu, reg*str°' vana zadruga z neomejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dno 21. maja 1/. se je zadruga razdražila ter je prešla v likvidacij
Likvidatorja sta Jožef Borlisg, trgovec in župan v Rogatcu, in Franc Ducman, posestnik pri Svetom Florijanu.
Likvidacijska firma: Hranilnica in posojilnica v Rogatcu, rogistrovana zadruga z neomejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorja podpisujeta likvidacijsko firmo skupno.
Obenem so se izbrisali vsi dosedanji Člani na-felništva, in sicer: Simon. Sikirnik, Franc Ducman, Prane Auernik, Jožef Polažar, Matija Gobec in Jožef Berlisg.
Celje, dne 11. julija 1922.
Hranilnica in posojilnica pri Sv. Juriju ob Ščavnici, rogistrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisali so se dosedanji člani načelništva Jožef 1‘arkaž, Martin Pelci in Janez Slekovec, vpisali pa H° se novoizvoljeni člani načelništva Alojzij Hrašo-posestnik v Sovjaku; Karel Kraft, posestnik v “iserjanah; Franc Vojsk, posestnik v Bolehnečecib.
M a r i b o r , dne 19. julija 1922.
734. Hranilnica in posojilnica pri Sv. Mihaelu poleg Šoštajna, rogistrovana zadruga z neomejeno zavezo:
- Iz načelništva sta izstopila Martin Turinek in Jakob šip, vstopila pa ata v načelništvo Martin Po-‘°však, posestnik v Skornem, in Gašper Kotnik, i»o-»estnik v Topolščici.
Celje, dne 6. junija 1922.
električnega materiala za uvedbo sekundarne mreže in hišne instalacije na kolodvoru državnih železnic v Srbskih Moravicah, na dan 3 0. avgusta 1 922.
Ponudbo se bodo otvarjale točno ob 11. uri označenega dne v ekonomskem oddelku direkcije.
Firma, ki se ji poveri dobava, mora instalacijo izvesti.
Popis potrebnih količin omenjenega materiala,
Št. 496/2/VII.—1922.	1037 3—2
Razglas o licitaciji raznega orodja.
Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih Novi-nah» z dno 16. februarja 1922.. in pravilnika, natis-istotako obči in posebni pogoji za dobavo in na-1 njenega v »Službenih Novinah» z cine 25. novembra črt za instalacijo se dobivajo za 10 dinarjev pri' 1921., pismeno ofertalno licitacijo raznega orodja, ekonomskem oddelku (soba št. 8) podpisane di- j Popis potrebne količine orodja in obči pogoji rekcije.	j	za dobavo blaga se dobivajo za 5 dinarjev pri eko-
Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, j nomskem oddelku (soba št. 8) podpisano direkcije; se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo j skice in- natančnejša oznaka tega inventarja pa so oznako: »Ponudba za dobavo materiala po razpisu | na vpogled v zagrebški delavnici, pod št. 367/3 za dan 30. avgusta 1922. ponudnika; Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, N. N.» Ponudbe morajo izročiti neposredno pomni-' so mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo
niki ali njih pooblaščenci na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisije.
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotično ponudbe.
Vsak ponudnik mora po § 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno | 10%, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisije.
oznako: »Ponudba za dobavo inventarja po razpisu pod št. 496/2. VII. za dan 4. septembra 1 922. ponudnika N. N.»
Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci dne 4. septembra, in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisije. Licitacija se bo vršila ob 11. uri v sobi št. 13 podpisane direkcije.
Vsak ponudnik mora po § 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako jo tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda bla-
Dražitelj mora izročili predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala j gajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davč-; dražbene komisije.
735. Hranilnica in posojilnica Sv. Tomaž pri 0r-! n<Wa	da je plačal davek za tekoče trimesečje. | Dražitelj mora izročiti predsedniku komisijo iz-
možu reeistrovana zadruga z neomejeno za-! Zlastl se opozarjajo hcitanti, da morajo na dan | pričevalo o Iraziteljski sposobnosti, ki ga jo izdala vt!Z0. "	‘ licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabavo! trgovska in obrtniška zbornica in potrdilo davčnega
Izbrisal se je član načelništva Franc Kosi, vpisal’ in da Prlstajajo t1ražl,i po	■	I urada’ da j« Plačal davok teko6e trim(«ečje.
Pa se je novoizvoljeni član načelništva Josip Bubnjar, posestnik v Koraeičih gt. 25.
Marii) or, dne 19. julija 1922.
| Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po j Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni od 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo! družbenega dne; predložiti smo tudi ponudbo za
delno dobavo.
Zlasti se opozarjajo Hcitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo dražiti po njih.
Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer so bo vršila licitacija.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dne 26. julija 1922.
: vršila licitacija.
Direkcija državnih železnic 736. Hranilnica in posojilnica v Šmartnem na Paki, kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo:	|	meseca julija 1922.
Iz načelništva sta izstopila Anton Kuhar in Va-j
lentm Primožič, vstopila pa sta v načelništvo Ivan > or7Al/VTT 1Ck>9	iq56 3—1
Pokleka, posestnik v Velikem vrhu št, 26, in Franc Št 36</4/ML ^	^ 3
Razglas e dobavi električnega materiala.
Podpisana direkcija razpisuje s tem na pod-
Rman, posestnik v Velikem vrhu št. 3.
Celje, dne 20. junija 1922.
737. Posojilnica v šoštajnu rogistrovana zadruga ;	‘ --	--	;
z neomejeno zavezo:	!z d™ 6; mfca 1920- m n^'0,vlh i*l™ncml>, od-1
r, , , ,v ,	,	0	,, ,	nosino dopolnitev, in pravilnika natisnjenega v, Št, 834/1—VI—1922.
io sklepu občnega zbora z dne 9. oktobra 1921. m v, 1 „T .	,	;	.j	mT . x_.
«e je zadruga razdražila ter je prešla v likvidacijo. | ‘Shizbemh Novmah* z dne 25. novembra 1921. p.s-1	Natečaj.
stavi členov 86. do 91. o državnem računovodstvu
1055
Likvidator: Obrtniško hranilno in posojilno dra : m.Pxno ofertaln? licitacij° za nabavo raznega elek-1 RaZpisUjo se natečaj za spodicijsko opravilo na f* o................................ „ ...... J tnciiega materiala na dan 5. septembra 1 92 2.	i.(,Uw|Vnr vranrom
‘stvo v šoštajnu, registrovana zadruga z omejenim
Poroštvom.
.	,	. , v ,	,, postaji v Ljubljani, državni kolodvor, v'katero spa-
Ponudbe se bodo otvarjale točno o) 1L ,in; da dovoz in odvoz blagovnih kosovnih pošiljk iz
1'nno po sivojih pravilih.
Colje, dne 15. julija 1922.
Občno konzumno društvo v Trbovljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo:	i , T, „	, ,	„	, • ,
p ,,	,	,	.. .	..	oznako: »Ponudba za dobavo materiala po razpisu
50 sklepu občnega zbora z dne 2. junija 1922.,
Likvidacijska firma: Posojilnica 'v šoštajnu, re-1 z?ora^. °*naceuega dno v ekonomskem od,"'lku i mesta na železniško postajo, odnosno obratno. Otrovana zadruga z neomejeno zavezo v likvidaciji. |'	uih	0inmjenega materiala,!	S let^fi do ^ne S^avgS
0d,W	UkV““0r P0<IPSU)e "	^	' mU »Mi in |.osebni .„goji	tega .»a-i	pSSenl’ pojudt i. t-eba pS
toriala se dobiva za 2 dinarja pri ekonomskem do dne avgusta t. 1. direkciji državnih že-oddelku podpisane direkcije v sobi št. 8.	i ]ezn;c v Zagrebu. Te ponudbe naj imajo vse po-
Ponudba, opremljena s kobram za 20 din.aij.-y, j (l.epnie dokumente, kolke za 32 dinarjev in ccnovnik, J se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo j h katerega inaraj.j biti razvidne pristojbine, za
-e	o.Kt.atga ,.„„a , one a.	j “fi/
Jt ».Iraga nmlmž.ia ter jo ,m«la v likvnlaeijo., ........ N. N .	morajo izroati „eposvaino
likvidatorji so dosedanji elani načelništva Ivan ei'etin, Avgust Tratnik in Ivan Krušič.	t.	in .
Likvidacijska firma: Občno konzumno društvo'1,1 v,U'r v Trka i. .	... ...... dražbene komisije.
- v Jah v ,kvidac,I1,	Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30
dni po otvoritvi dotično ponudbe; predložiti smejo
tudi delne ponudbe.
Vsak ponudnik mora po § 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10%, ako jo tuj državljan) ponujene vsote, in sicer j
ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije, 11. uro v roke predsedniku
.. Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvida-Clisko finno skupno.
Coljo, dne 4. julija 1922.
Posojilnica v Vojniku, registrovana zadruga
- neomejeno zavezo:	j prj blagajni podpisane direkcije najkesneje do j .. J
^ načelništva so izstopili Jožef Jošt, Ignacij Sa-j 1() ure na dail licitacije, bodisi v gotovini, bodisi | '001 ' j J5 111 Jožef Potovšek, vstopili pa «o v načelništvo j v vredno.stnih papirjih. O položeni kavciji izda 8i 6 Rilravšek, posestnik v Gradišah št, 7; iauli-; blagajnik reverz, ki se mora pokazati predsedniku
BrWOVllik’ trS°v6C v V°inika gt:. 34'krJallez družbene komisije.
. b posestnik v Lipovcu št. 5; Florijan Vrečko,
Na ovitek ponudbo je treba zapisati to-lo besedilo: »Ponudba na št. 834/1—VI—1922. za spedi-cijsko opravilo na postaji v Ljubljani, državni kolodvor*.
Vsak prosilec mora do dne 20. avgusta t, 1. ob 12. uri položiti 3000 (tritisoč) dinarjev vadija pri glavni blagajni direkcije državnih železnic v Zagrebu.
Prošnje, ki dospejo po določenem roku ali za katere ni položen vadij, se ne botlo vpoštevale. Pojasnila so izdajajo pri podpisani direkciji v
Hostnik v Škofji vasi št, 21. Co|jo, dne G. junija 1922.
367/3/VII.___
1922.
1022 3—3
družbeno komisije.
Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije 'j izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala ‘ gt, 353/7/VIL—1922. trgovska iu obrtniška zbornica, in potrdilo davč-nega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Zlasti se opozarjajo Hcitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da i »znajo pogoje nabave
88.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dne 26. julija 1922.
a2gias o dobavi električnega materiala. |ln ,ljl pristajajo dražiti po njih.
Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacijo po 11. uri, ne ho dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dno 26. julija 1922.
jsj ^ °dpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi 7 1 JIOv 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu a 9. marca 1921. in njegovih izprememb, od-sno popolnitev, in pravilnika, natisnjenega v pi Uz9enih Kovinah* z dne 25. novembra 1921., sttieno ofertalno licitacijo, za nabavo raznega
1047 3—2
Razglas o dobavi barv in pokostov (firnežev).
Podpisana direkcija državnih železnic razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1920. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Kovinah* z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertalno licitacijo za nabavo raznih barv, lakov in pokostov na dan 1. septembra 19 22.
Ponudbe se bodo otvarjalo točno ob 11. uri zgoraj označenega dne v ekonomskem oddelku direkcije.
Popis potrebnih količin omenjenega materiala, nadalje obči in posebni pogoji za dobavo tega materiala se dobivajo za 2 dinarja pri ekonomskem oddelku1 (soba št. 8) podpisane direkcije.
Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo materiala po razpisu pod št. 353/7. VIL za dan 1. septembra 1922. ponudnika N. N.» Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacijo, in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku draž-bene komisije.
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji; predložiti smejo tudi samo delno ponudbo.
Vsak ponudnik mora po § 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisano direkcije najkesnieje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih.
O položeni kavciji izda blagajna roverz, ki se mora pokazati predsedniku družbene komisijo.
Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacijo podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo dražiti po njih.
Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, no bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer so bo vršila licitacija.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu.
dne 27. julija 1922.
Št. 395/8/VII.—1922.	1039 3—2
Razglas o licitaciji elektromotorjev.
Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v »Službenih No-vinah* z dno 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Kovinah* z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertalno licitacijo elektromotorjev.
Popis potrebnih elektromotorjev in obči pogoji za dobavo blaga se dobivajo za 3 dinarje pri ekonomskem oddelku (soba št. 8) podpisano direkcije. Ker bodo ti elektromotorji služili za posamezni pogon malega orodja, ki ga je dobavila firma Vulkan A. G. \Vien, se priporoča zaradi natančnejše ponudbe stopiti v stik s to firmo.
Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo elektromotorjev po razpisu pod št. 395/8. VIL za dan 4. s e p t e m b r a 1 9 2 2. ponudnika N. N.»
Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci dno 4. septembra, in sicer mod
10.	in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisijo. Licitacija so bo vršila ob 11. uri v sobi št. 13 podpisano direkcije.
Vsak ponudnik mora po § 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisano direkcije najkesneje do 10. uro na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisije.
Dražitelj mora izročiti predsedniku komisijo izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga jo izdala trgovska in obrtniška zbornica in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni od družbenega dne; predložiti sme tudi ponudim za delno dobavo.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacijo podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo dražiti po njih.
Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po
11.	uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer, so bo vršila licitacija.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dno 27. julija 1922.
K št. 12.753/1/1922.	1057
Natečaj za kolodvorsko restavracijo
v Gračacu.
Podpisana direkcija razpisuje « tem natečaj za vodstvo kolodvorske restavracije na postaji v Gračacu.
Uporaba se prične dno 16. isieptembra t. 1. Ponudbe, kol kovane z 20 dinarji, v notranjem zavitku zapečatene in obložene z nravstvenim izpričevalom, j ne starejšim od 6 mesecev, domovnico in z izpričevalom, da je ponudnik vešč gostilničarskemu obrtu, z naslovom na notranjem zavitku: »Ponudba, za vodstvo kolodvorske restavracije na postaji v Gračacu*, morajo prispeti k podpisani direkciji najkesneje do 12. uro dne 2 5. avgusta t. 1.
Za varščino je treba najkesneje do 12. ure dno 20. avgusta t. 1. položiti pri glavni blagajni podpisano direkcije 100 dinarjev.
Ponudbe, ki no bi obsezale gorenjih pogojev, se no bodo vpoštevale.
Direkcija si obenem pridržuje pravico, da sme med ponudniki izbirati, ne glede na ponujeno ceno.
V zakup se oddado ti-le prostori: restavracija L/IL razreda in III. razreda, 1 hodnik, 1 jedilna shramba, 1 kuhinja, 1 točilnica, 2 sobi za stanovanje in 1 soba za služinčad.
Zakupnik mora vso prostore, Id jih ima v najemu, ob' svojih stroških razsvetljevati in kuriti.
Pogodba so sklene za nedoločen čas.
Natančnejša pojasnila se dobivajo vsak ponedeljek in četrtek med uradnimi urami pri podpisani direkciji, v pritličju na lovi, v sobi št. 16.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
dno 2. avgusta 1922.
Št, 11.969/22.	..... 1027 2—2
Natečaj.
Podpisani rudarski odsek sprejme za tehnične asistente proti poznejši stalni namestitvi:
2 absolventa srednje obrtne šole strojne stroke in 4 absolvente graditeljske stroke.
Prosilci s prakso od 1 do 3 let imajo prednost.
Instruirane prošnjo naj se predlože do dne
2 0. avgusta 1 922.
Prošnji je treba priložiti: 1.) izpričevala o dovršenih študijah; 2.) izpričevala o praksi; 3.) krstni, odnosno rojstni list; 4.) domovnico; 5.) zdravniško izpričevalo; 6.) izpričevalo o moralnem in političnem vedenju.
Rudarski odsek ministrstva za šume in rudnike v Sarajevu,
dne 18. julija 1922.
Št, 6958/11—22.	1059
Razglas.
Podpisano okrajno glavarstvo bo v zniislu § 15. staj, loviskeg’a zakona z dne 21. septembra 1906., dež. zak. in ukaz. št. 5 iz leta 1907., oddajalo nastopne občinske love za zakupno dobo od dne 1. julija 1922. do dne 30. junija 1928. na javni dražbi:
Občinski lov	Izmera v ha	Izklicna cena Din	Varščina Din	Kraj in čas dražbe
Sv. Krištof Laško	7263.9481 130.1005	1500'- 75 -	1500 - 75 —	Dne 16. avgusta 1922. ob 17. uri, občinski urad v Laškem.
Nova cerkev Sv. Peter v Savinski dolini Šmartno v Rožni dolini Teharje	2096.5428: 400 — 1356.0256! 500• — 1489.7374 450 — 1577.3634! 500'—		400 •- 500 - 450 •-500 • —	Dne 17. avgusta !92‘2. ob 9. uri, okrajno glavarstvo v Celju, soba št. 7.
Zakupnina, dosežena na dražbi, se zviša ali zniža, ako so po končni odločitvi o morebitnih prizivih ali v zmislu nadaljnjih določil lovskega zakona občinsko lovišče poveča ali zmanjša, in sicer v razmerju, za kolikor se poveča ali zmanjša.
Ostali dražboni pogoji so na vpoghsl pri podpisanem. okrajnem glavarstvu v sobi št. 7 med uradnimi urami.
Okrajno glavarstvo v Celju,
dno 2. avgusta 1922.
Vladni svetnik: dr. žužek s. r.
Bežne objave.
loto 3—2 Naredna banka kraljevine Srbov, Hrvatov ir, Slovencev.
Izza dne 5. avgusta 1922. bo dajala Narodna banka v promet svoj novi bankovec za 10 dinarjev, j ki jo izdelan v Ameriki (za sedaj pa ostanejo do nadaljnje objave v prometu tudi vsi dosedanji bankovci vseh vrst, ki se vzamejo vsi, iz prometa, čim bodo izgotovljeni novi, ki so sedaj v delu).
Ta bankovec je v glavni stvari tak:
Cisti narisek, razen golega robu, je na licu 142 nun dolg in 81 mm širok, na narobni strani pa 135 mm dolg in 80 mm širok.
Na licu nariska prevladuje modra barva, skozi katero udarjajo v raznih šarah in gravurah tudi druge barve, kakor rdečkasta, vijoličasta, zelenkasta; na narobni strani pa je samo modra barva, v večjem delu temnejša, v manjšem svetlejša.
Na licu bije izmed onega, kar je v narisku, najprej in najbolj v oči — na levi strani: krepak gol mož, z majhnim predpasom po sredi, poganjajoč veliko kolo, kar predstavlja gibanje časa, napredek; na desni strani pa: velika šara, na kateri stoji v večjih šopastih številkah debeleje natisnjeno število 10, in preko srede tega števila tudi beseda: ^ecei, nad tem ^nnapa, pod tem pa dinara.
Nad kolesom se vidijo en moški in dva ženska lika, in sicer: Merkur, ki predstavlja trgovino, in dve boginji, ki predstavljata delavnost in znanost.
V štirih oglih stojo štiri temnejše različne šare in v vsaki šari štndlo 10, zopet vsako različno.
Med temi šarami, na lovo in desno, kakor tudi na traku, stoji enajstkrat drobneje natisnjeno število 10.
Na lovi pod rečenim kolesom in pod nogo krepkega moža in na desni pod rečeno veliko šaro, v kateri jo število 10, stoje v rdeči barvi po ena abecedna črka in po šest številk, v katere sezajo tudi ničle.
Zgoraj stoji z debelejšimi črkami: HapO/pin BaiiKa, in nadalje z drobnejšimi črkami: KpaJBC-Bime CpOa, XpnaTa n Cbrorseuana iLiaha ffO-hochouj y Meiajmoj saKOHCKOj mohcth — in za tem stoji ono, kar je zgoraj navedeno, da stoji na desni veliki šari:	trapa fleceT.
Pod to desno veliko šaro stoji datum: BeorpaA 1. HOBCMOpa 1920. in pod njim stojita rokopisna podpisa: M.uaii ynpaBP Mapi;o OTojaiioBuh, Fjisep-tiep Topijo Baj(J)opT.
Na narobni strani se vidi narisek kakor bogato okrašen okvir, 4v katerem so na sredi gore in nad njimi nebo. Tudi ta okvir je videti, kakor bi imel enaki polovici, levo in desno, od katerih stoji na levi, na sredi, debeleje natisnjeno število 10, na desni, zopet na sredi, pa grb kraljevine.
To gore so, na sredi, najvišje: proslavljeno bojišče Dobro polje, od njega, v vencu, na desni, Kaj-makčalan, na levi pa Kožuh in Veternik.
Nad rečenim nebom stoji: Narodna Banka Kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pod nebom in gorami pa se nadaljuje besedilo: plača donosiocu deset dinara u metalnoj zakonskoj moneti.
Pod tem stoji: OajiCHtjiHKOBame HOBuaimiia Kasnu ce no npoimcHMa Kasu. aaitona, icojd Bpe#e 3a KpiiBHpe sčor npaBJbeiba jiaatHHX nc-npaBa.
Naposled na licu in na narobni strani stoji spO" daj: American Bank Note Company (kar pomeni: Ameriško društvo za izdelovanje bankovcev).
Uprava Narodne banke
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beograd«)
dne 31. julija 1922., št. 48.616.
Št. 1.
Francoski konzulat v Zagrebu in Ljubljani*
Francoski podkonzul v Ljubljani si usoja naznaniti prebivalstvu Slovenije, da»so njegove •pisarn*’ provizorno na Krekovem trgu št. 10 (pritličje), °(1' prte od 9. do 12. ure razen ob nedeljah in praznikih-
999	Razid društva.
Društvo »Narodna, čitalnica* v Starem trgu l,r' Ložu se je po sklepu občnega zbora z dne 27. sK'P tembra 1920. prostovoljno razšlo.
Davorin Bohte s. r., bivši predsednik-
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.