V tore*. Mrtek iosolntu uhaja io felj* t Maniru brf« posUjanja na ,lom latHf leto »gl. — k. • a pol Uta . . 4 „ — „ /a ćctrt Uta . 1! ., -O ,, Po pn^li : it »se leto 10 gl. - k. ia pul leta & ,. — „ ia retrt leta U ,. so ,, Vredni»t»oin oprarniltio je na stolnem trgu(Doi platt) hiS. it. 179. Oznanila i Z> natadno dreaupia. rrito ne plaćaj« >'■ kr., ćenatisne ikra: S kr. će a« tiska Hktjt 4 kr. će sa tiska Škrat, ve.'e piamsnke se plaćajmo po prostom. Za t ...k tiaak j« plaćat -kolek (»tempelj) ia jo k. Rokopiil se na »racajo, dopisi naj se blagOToljno franksjajo. St. lOT. V Mariboru 11. septembra 1869. Te6aJ II. Veleslavni deželni zbor! Volitev deželnega poslanca za kmečke srenje okraja mariborskega, slov. bistričkega in sv. lenarškega vršila se je 27. februarja t. 1. s pripomočjo naj bolj zaničljivih agitacij. Ne le da jo nemškutarska stranka — kakor se malo kje pripeti — pritiskala na volilce z lažljivo besedo, krivim podukom, in se je posluževala celo surovo telesne silo; tudi vlada sama je naravnost in kolikor je mogla delala proti narodnemu kandidatu (ponudniku). Mi podpisani volilci nikakor ne moremo priznati , da bi volitev g. Konrada Seidelna izrazovala svobodno mišljenje onih mož, ki imajo v kmečkih srenjah volilno pravico, iu izročamo proti tej volitvi ta le p i* o t e s t! Že volilni oklic, kterega je razglasila „Marburger Zeitung" v svoji 15. in 23. številki sub A-f-B, je nakopičil toliko gromado naj zasramljivejih in najkrivičnejih napadov in laži proti naši stranki in našemu kandidatu, da se je moralo vsakemu poštenemu človeku gnjusiti, braniti se proti takemu orožju. Nevredno ravnanje naših nasprotnikov pa je do vrha dorastlo v volilnem pismu (g. stotnika Konrada Seittel-na pod C, y kterem je našega kandidata kar naravnost dolžil, „da je on plačan od tujih vlad in da hoče ruskim denarjem ter s pomočjo rimskih hlapcev državo spraviti na kant." Strupeno obrekovanje, ktero je zavoljo svojega strastnega obnašanja in pisarjenja po vsej deželi dobro znana oseba trosila med volilce, moralo se je prijeti, ker so se no le vladni uradniki pri volitvah v posameznih sren jah kot volilni komisarji kar naravnost in očitno potezali za g. stotnika Sei delna, ampak se jo našemu kandidatu, ki je šo le na dan volitve v roke dobil nasprotnikovo volilno pismo, odvzela vsaka priložnost, da bi so mogel opravičiti proti strašanskemu nasprotnemu obrekovanju; saj mu vladni ko misar niti ni dovolil vstopiti v volilni prostor, kjer je hotel spregovoriti nekoliko besedi do zbranih volileov. Na dan volitve je vhode v volilno prostore obstopila mestna druhal, ki je bila proti narodni stranki podhujskann in je vsakemu slovenskemu volilen in narodnjaku sploh s silo žugala. Slišali so se klici: „Schlaget die bundo todt (pobite te pse), rennet sie nieder am bauch (pometajte jih na trebuhe), worfet sie ins vvasser (polučajto jih v vodo), wir sehnoiden ihnon dio kbpfe ab (glavo bomo jim porezali), in šo več enacega. Može narodne stranke, ki so bili čisto mirni, so kruto napadali — posamezno pa, ki so se proti takemu protipostavnemu pritiskanju pritoževali, so tolkli, suvali in drugače nesramo proti ujim ravnali. Služabniki javne varnosti, žandarji in policaji pak so kar najočividnrje podpirali g. Seidelna in so vsakega napadenega Slovenca tirali v zapor, napndniko so puščali v miru. Vse to pritiskanje, ktero so volilci po ulicah in na dvorišči mestne hiše, in še na stopnicah videli, moralo jih jo v njihovem vedenji motiti in kar pa se je godilo v volilnem prostoru samem, moralo je slovenskim vo- lilcem popolnoma spodkopati zadnje zaupanje, da bi smeli svobodno in po svojem prepričanji voliti. Vladni volilni komisar jo imel po postavi imenovati tri ude ali člene volilno komisijo, res mu jo dovoljeno voliti, kogar hoče; ker pa bi morala vlada vsem strankam enako pravična biti, in ker bi imela vlada zlasti v pomešanih okrajih že po vsakdanjih pravnih pojemih vsaj na videz enako mero za vso stranke rabiti — bila bi že dostojnost tirjala, da bi bil vladni zastopnik v volilno komisijo izvolil može eno kakor drugo stranke, ki ste si stale nasproti. Vendar pa jo izvolil dva izrečena nasprotnika Slovencev in kot tretjega — samega nasprotnega kandidata g. stotnika Seidelna, dasiravno je vladni komisar malo poprej slovenskemu kandidatu sam izrekel, da se jo stotnik Seidl v svojem volilnem pismu krivega storil hudodelstva obrekovanja. Zavoljo te očividno enostrauosti vladnega komisarja so se narodnjaki glasno pritoževali in je potem gosp. Seidl začasno tudi izstopil iz komisije. Vladni komisar je na to jako nedosledno gosp. dr. Vošnjaka poklical v volilno komisijo. Potem so se izmed volilcev samih izbirali 4 udjo v komisijo in ker se ni moglo hitro določiti, na kteri strani jo večina reklo se je obema strankama, naj so vsi volilci razdele v dva kupa. Pri tej priliki so nernskutarji nektero volilce, ki so bili namenjeni za narodnega kandidata glasovati, šiloma za obleko nazaj držali; druge, ki so temu pritiskanju in vladni enostranosti kljubu imoli dovolj duSno kreposti, da so se nasprotnikom iztrgali iz rok in pristopili k narodni stranki, so dregali in suvali. S takimi pripomočki je dobila Seidelnova stranka majhno večino in zdaj so se še ostali štirje udje komisije izvolili vsi izmod nemškutarske stranke, gosp. Wolf pak jo bil potem voljen za predsednika v volilni komisiji. Po §. 38 deželnega volilnega reda mora predsednik volilne komisije zbrane volilce opomniti na zadržaj §, §, 16 17, ki govorita, kake lastnosti mora imeti, kdor hoče izvoljen biti. Predsednik mora na dalje volilcem razložiti, kako so glasuje, in kako se štejejo glasovi; mora jih opomniti, naj brez sebičnih pristranskih obzirov tako glasujejo, kakor se jim po najbolji vesti in prepričanji zdi, da bo najkoristnejše za splošni blagor. Ker veči del volileov samo slovenski, ali vsaj slovenski boljo uniejo, kakor nemški, moralo bi se bilo, ako se jo hotelo postavi zadostiti, vse to kar predpisuje ravno omenjeni §, 38 deželnega volilnega reda, opomniti in razložiti tudi v slovenskem jeziku. Predsednik pa jo le na g. §, 10 in 17 deželnega volilnega reda opomnil in sicer v nemškem jeziku. Ker slovenski le za silo govori, slovonski brati pa namič ne zna, jo v zadregi trenotka tako mešanico zblodil, ki ni bila ne nemška no slovenska, tako da so morali narodni volilci misliti, da hočo predsednik samo njih jezik zasramovati. Ker se na daljo tudi potem, ko je bila komisija že sestavljena, na dve strani razbrani volilci niso zopet združili, ker Kaj bodo ljudje rekli? Povest. I, Zupančiče se imenuje malo mesto v Galiciji. Malo mesto, ki ima katoliško duhovenstvo in rusko duhovenstvo, župana, poštarja, apotekarja, cesarskega komisarja, šolskega vodja, stotnika, dva lejtnanta in mnogo, mnogo zidov v prodajalnicah. Ob petkih se vidi tam tudi brez števila kmetov, ki se s svojimi ženami na semenj pripeljejo. Ti vozarijo v celih krdelih vozičkov v mestico ; iz mesta domu pa ima žena vnjoto in bič v roci, in kmet leži pijan na slami ter le včasi s ktero nogo pomiga. Župan iz Župančič je suhoten, ošaben star gospod s sivimi lasmi, z zlatimi očali. Študiral je colo na vseučilišči in njegova žena je iz rodovino Vislockih in je bila izrejena pri neki grofici. Njegov sin je jurist iu bode enkrat še bogat človek. — Apotekar Moštercki je debeluh, bogatin iu hudoben mož. Poštar je neumen in domišljav. Tržni prostor loži nakreber, slabo jo nadelan, zmirom blaten. Hiše okoli tega trga so oske, ona ni drugi podobna, ena je nazaj, druga preveč naprej porinena. Kmetske seni, ki ob spomladanskem kopnem vromenu z dežele v mesto priravsajo, so vse kosmato od štrleče slame, in črvojedaste; upreženi konjički so majhne postave; židovske krčme so umazane in crkneno muho so Počasi sušo v žganjarskih frakeljnih in kozarcih. Židovke so oblečene v tri jope, kakor čebula, ter imajo plava lica; judje pak imajo dolgo lase in '7Pod vsacega ušesa visečo kodro, pa zelene halje, ktero so bile bogvo kedaj pnkrat črne. Ulico so polne luž, se streh kaplja kalna snežnica in okoli "glov brije nezdrava južna sapa. Še bolj pa brije okoli mitnico v aleji, ki Pelje do grada. Aleja je iz tencih jagnjed, ki po leti no dajo sence, po ?imi ne varstva; dolga jagnjoda, ktere sapa šibi kakor vrbovo mladike. Na 'evo in na desno ceste je črno polje, na kterem so jo sneg staja!, le tam pa tam se ga šo vidi kaka zaplata. Vrano so tako lene, da bi šo ne vzletelo, ako bi samoten potnik mimo njih koračil. Ali nobenega ni mimo. Kdo bode potoval ob tacem dnevu, ko veter pišo, sneg kopni, in ko jo vse vlažno in mokro I Druzoga bi no bilo .storiti, ko v blato vleči se in obupati. Grad Bliskovo ima vrt, ki jo po leti prav divji in plevela poln, po zimi pa še bolj pust. Greda za vsake vrsto šibe, golo zinršono grmovje, od kterega so snežnica cedi, suha v vetru .škripajoča drevesa in močvirjo, dru-zega nič. Sredi vrta pa stoji grad gospoda viteza Bliska, obširno nizko poslopje, z dvema hlevoma in starim stolpom , ki je zidan šo za časa kralja Boloslava. Hodovina žl. gospodov Bliskov jo najstarša v deželi. Kazimirju Velikemu so v rodu po osmem , svetemu Juriju po štirnajstem kolenu. Žo za Vando jo neki Blisk kraljestvo rešil, za časa Boloslava ga jo neki izdal, ob času Katarino pa bi bil eden skoraj kralj postal. Da, nobeno kroniko ni, ki bi enega Bliska no imela za velicoga moža zaznamovanega. Poljska bi se ne bila brez Bliskov niti narediti, niti pogubiti mogla. — Ali Bliski niso samo slavni po imenu, temuč tudi po svojem bogastvu. Bliski so bogati ostali tudi potom, ko so njim v IG. stoletji v viharni noči Tartari grad požgali in vse dragocenosti odnesli. Bogati so ostali v prejšnjem stoletji ko jo Šari Blisk v Parizu pod Law-om špekuliral iu kraljevske izgubo delal. Bogati so tudi ostali do----- Židjo v Župančicah in v Krakovu so sicer .....linijah, da je to bogastvo že od dve sto let sem navzdol hodilo in da ga je ponosna Bliskova družina le s pomanjkanjem in trudom na videz vzdržavala. Svilnata obleka gospoj — rekli so — je darovana od dunajskih sorodnikov in naprsna igla milostnega gospoda je ponarejena. Ali imela jo gospoda vedno kuharja, gospojo so v svilo oblečeno hodile, v kočiji so vozile, na kočijnem kozlu jo sedel „lokaj", mladi Blisk jo imel domačega učitelja, iu na gradu so je dostikrat nov petelin na sapo pripel. II. Gospod Ignacij Blisk jo bil pravi poljski šljahtie, trebušen, nosil je poljsko žnorasto surko, pas iz atlasa, svitlo črevljo in bolo brkico pod črnimi sta kancelist okrajnega glavarstva g. Krullctz in mestni stražrnester, ki sta smela v volilnem prostoru nazoea biti, dasiravno nista bila volilen, vsakega novo prišlega volilca postavila na stran Seidelnovih privržencev, ker se toraj volitev prav za prav ni z glasovanjem, ampak s tem določila, da ste se stranki dejansko razdružile in razposta\ ile; imeli so narodnjaki pri vsem tem pritiskanje in pri takih očividnili nepostavnostih mod volitvijo razlogov dovolj, da so volitvo niso udeležili, ampak da so protostovnje zapustili volilni prostor. Mi podpisani so toraj obračamo s tem protestom do slavnega deželnega zbora in prosimo, naj hi so volilni spisi pregledali po pravici in pravičnosti, ter pričakujemo, da slavni deželni zbor, čeravno njegova velika večina ni naše narodnosti, in čeravno se ne zlaga s stališčem nase strarke, v svojem delokrogu pomaga, da se ukoreninijo resnično ustavna načela, da se ohranijo volitvo svobodne in čiste, da toraj nikakor no more potrditi volitve, kteri je najnesramnejšo obrekovanje služilo kot glavni pripomoček za agitacijo, da no bo potrdil volitve, pri kteri jo vladni komisar opozicijonalnemu kandidatu prepovedal vstopiti v volilni prostor, pri kteri so je s vsakakoršno silo pritiskalo na volilce, pri kteri so je konnčno naravnost grešilo proti predpisom §. 38 deželnega volilnega reda. V mariborskem volilnem okraji meseca septembra 1809. (Podpisanih okoli tiO volilcev.) Husova svečanost jo končana. Posnemljemo nekoliko po čeških listih iz govorov, ktero so pri tej priliki govorili slovanski veljaki. Slavnostni govor jo govoril prvosednik odbora dr. Sladkovski. Ko je razložil pomen Husovega delovanja, djal je: Ćeski narod je moral vstati pod hrabrim svojim kraljem Jurijem Podjebradom, da so je boril za svobodo misli, krvavil je za to najsvetejšo pravico človeštva in je zgrudil so v kri v bitvi na Beli gori. Od te dobe se začenja vrsta onih strašnih preganjanj češkega naroda, ktera preganjanja so rablju izdala vso tiste, ki so so odlikovali po duhu, svobodni misli, domoljubji in premoženji . . . IIus jo bil tisti mož, ki je takrat, ko so se tujci na dvoru naših kraljev in v vladarjevem svetu širokoperili, ko so se na našem vseučilišči drugi narodi bahali, narodi, kterim smo mi v lastni hiši službovali, branil in obranil sveto pravico našega narodnega jezika." Na banketu, ki je bil v torek na sofinskem otoku in kjer jo bilo zbrano 224 najodličnojih osob, govoril je prvi stari Palackv kratko napit-nico na cesarja, kteremu je dobre svetovalce želeti. Za njim je župan pražki dr. K 1 a u d y pozdravljal tuje gosto in so jim zahvaljeval, da so prišli narod obiskat, kteri so toliko obrekuje. Izmed gostov jo govoril prvi Amerikance Curtin po ruski, ter napijal Palackerau, kot možu ki je narodu češkemu pokazal, kaj je IIus. — Riegcr je govoril: „Dvnkrat v svojem življenji je naš narod, ta neveliki narod čoski, segel v osodo vsega človečanstvn. Dvakrat so jo na naših tleh bojeval boj veliki, ob času busitske in trideset letne vojne. V prvi so je upiral naš narod proti celi Evropi, ktera je proti njemu povstala, in ostal je zmagovavec na polji. Po drugi pak je bil s težkimi ranami pobit v grob položen, v kterem je dva dolga veka ležnl tako kakor mrtev. Kje je bil vzrok tako različnih izidov. En razlog, da jo narod češki v husitskib bitvah vitezko zmagoval, bil je ta, da je v narodu vladala popolna enota, da so vsi stanovi pogumno šli za edinim ciljem, da je tačas tudi ljudstvo naše v vseh vrstah stopilo na bojišče. Tačas jo ves narod bojeval se, zato jo zmagal. Drugače je bilo v ,'lOletni vojni. Ljudstvo se je držalo pasivno, boja se je vdeležilo le plemstvo, in s tem je ljudstvo padlo. A še drug razlog je imelo to pobitje in sicer tega, da nismo imeli znača-jov tacih, kakor so bili Hus, Žižka, Prokop (slava jim!). Ti možje so vedeli za svoje prepričanje živeti in umreti. Tisti, ki so med nami katoliške vere ali ktere druge, gotovo bi se branili ta ali oni članek, kterega je IIus trdil m uril, sprejeti. Ali Husova velikost jc v tem, da je daroval svojo življenje, da se jo boril in znal umreti za to, kar je za pravo imel. Narod, kteri takovih možev ima in njih izgled posnemlje, ne more umreti. Gospoda, spominjam teh časov, da bi si vzeli priliko. Tudi mi živimo v težkem času. Že I iz daljine doni mrkel grom, nebo se zagaljujo z oblaki in morda ne l»o dolgo, ko se bode dolečevalo na naših tleh o bodočnosti našega naroda. Tu bode treba, da so pokažemo podobne onim velikim možem, kterih spomin slavimo, da bi znali bojevati se in umreti za prepričanje svoje. (Gromoviti klici: znali bomo !) Tudi v naši dobi nahajajo se dogmatici , kteri nas bodo proglašali za krivoverce, skušajoči svoje mnenje proglasiti za edino pravo in ncgrcšljivo. Ako bomo Husu podobni, nihče nas ne zmaga. Gospoda! v kratkem se določi, ali bode naš narod sani delni si osodo, ali pa da bodo moral ukloniti I se gospodstvu tujega naroda (Nikdar !) Bog obvaruj da bi prišli taki časi. j če je ob husitskib bojih zmagal narod nas v edinosti, bojevali bomo tudi mi, j kader bode treba, v edinosti in zložnosti, kakor en mož. Preverjen sem, da narod naš ne popusti, dokler ne stopi kot velik činitelj na polje zgodovine lin djanja. Sili nas v to še druga reč. Taje: simpatije naših sorodnih slovanskih bratov (Neskončna „Slava'), kteri vedo, da smo ena prednjih straž Slovanstva, da je naša reč, njih reč, zato ne bodo nikdar dopustili, da propademo (Burna pohvala). To izgovarjam prepričali, da jo tukaj, med nami in v ječah, dosti značajev, podobnih prednikom našim, možev, kteri znajo osebno svobodo in korist rodbinsko žrtvovati, in v tem leži vzvišenost človekova, da so zna pozdigniti nad materijalno interese. In če Bog da, bode ta doba srečnejša od 30letne vojne. Zatorej smelo „Naprej!" (Slava! Če Bog da, zmagamo v edinosti za čast, samostalnost in prihodnjo slavo svojega naroda. Slava boriteljem in mučenikom za prepričanje." — Ta Riegrov govor je bil sprejet z nezmernim navdušenjem. I) o ji i s i, Iz Ptuja, 7. sept. [Izv. dop.j Nullo dnmno nostro de alieno libe-rales sumus (ptuje blago dajemo brez lastne škode); to je značaj naše liberalne stranke, čo se ji kde prilika ponudi, da kteremu „svojih" dobro stanje priskrbi. — Dosti let se je naš vrli poslanec g. Mihael Herman v vseh deželnih sejali trudil, da bi Ptuj ali bolje slovenski Štajer svojo gimnaziji dobil. Ko jc lansko leto nemška stranka zavohala, da misli spet ta predlo;; staviti, mislila si jo: „ne, Slovenec no sme vedeti,da kaj od svojih poslancev dobi, nogo blagoslov naj pride le od nas, čo že mora biti", tako se je Wa-ser komandiral, da realno gimnazijo za Ptuj predlaga. Ptuj jo dobil spodnjo realno gimnazijo, kar je od slovenskih prebivalcev daleč okrog z veliko za-dovoljnostjo sprejeto bilo. Ker smo mislili, da je to eden tistih darov, tistih ..dovoljenj", s kterim se jf> štajerski deželni zbor prebivalcem slovenskega Štajerja pravičnega sknznl. Ali mi smo se ukanili, in morebiti na srečo nam, kteri ločitev spodnjega Štajerja od gornjega zagovarjamo, počasi se le bodo tistim oči odprle, kteri še zaupajo, k a je deželni zbor zmožen, Slovencem pravičen biti. Čin prariccljubnosti, spoštovanja in ravnopravnosti štajerskega dež. odbora nam jo spet imenovanje ravnatelja za ta zavod poka zalo in nas v sumu vtrdilo, da se novi zavodi za-to snujejo, ka bi so slovensko ljudstvo sistematično nemčilo, ne p u da bi naš ravnopravni narod slovenski p os luž ovaj n se nedotakljive pravice §. 1!) priliko imel svojo narodno vlastitost razvijati in hraniti. Tako ja tudi za ptujsko gimnazijo g. Anton Eichna za ravnatelja imenovan. Ta gosji, ne razume no besedice slovensko, kako bode tedaj on s slovenskimi stariši učencev, in z učenci samimi občeval! Kako ho svoji pedagogični nalogi z.i- obrvimi. Madama Bronislava Bliskova jo bila nekdaj lepa, črnooka in rjavo-lasa, ponosna domorodkinja, in je zdaj rumena, suha, ponosnejša domo-rodkinjn, iz kuježevskega rodu, zmerom črno oblečena, z črnim naličjem okrog belega pokrivala. Gospocličina Jadviga Bliskova je krasna, pametna in ele-gantno-naravna deklica. Sobo v gosposki hiši imajo malo ogoljene tapete, posobjo jo malo zakrpano, pa to so razlaga le iz vkusa do „rokoko". Zato so pa sobe bogate slik velicih prednikov iz rodovino. Na teh se vidi prava obilost hermelina, strelnega dima, jekla in zlatih verig — vse z oljem na platno. Grnjščina je imela nekdaj dva tisoč podložnih duš v last; zdaj jih ima samo šo dva: kuharja in njegovega sinn, lokaja Vlaza. V petnajstem stoletji je delalo vsak dan toliko in toliko rok za vsegamogočni želodec, gospodov, za toaleto milostno gospe in za kuhinjo gosposke hiše. V vasi in v mestici Župančiče se ni o druzem govorilo, nego o gospodi: koga jo dala denes protepsti, koga jo milostna gospodičina za strožaja povzdignila, kakšen nov naglavni davek jo gospod izmislil si. Zupančiče in vasica so poznali tačas le enega bogu, in ta jo bil gospoda v gradu, V osemnajstem stolelji se jo zunanja oprava sicer spremenila, ali obnebje se ni razširilo. Od začetka zdanjega stoletja pa se jo začelo obnebje širiti. Goro so so tako rekoč odmikalo, nebo se jo više odtegnilo. Potem je prišlo leto 1832, zemlja je dihati začela za Bliskove. Klic svobode se je razlegati jel v mnrsiktercm srcu in ušesu in Bliskovi so morali priznati, da imajo premalo vina v kleti, da bi vsa domorodna grla splakovali, ki so so skli-cavala na nnjstaršo in najbogatejše ime v deželi. Ali ne sklicuje se zastonj na poljsko plemenito in slavno ime; to vedo vsi klateži resolucij in kraljevskih dvorov. Iu dame Bliskovo so se v prvič prikazalo brez svilo in brez biserov pred gosti, a gosti so imeli vino. Potem pride leto 4(1. Kmet podpiran od Židov, pijan , koso v roki, krvolok, hodi v gorečih dvorih okoli; žlahtni gospodje Bliski pa v kleti skriti roke peste. Še nekaj srebrne posode je bilo ostalo, n te jo srdit kmet poteptal, in Žid jo zdrobljeno pobral. Papirje denarne vrednosti jo kmet vrgel stlačene v gorečo jozern žganja, in jud je kričaje r spodrecanim knftnnom v goročo lužo po-nje skočil. In ko so žlahtni gospodjo Bliskovi po treh dneh zopet iz kleti na beli dan in v ubogo hišo prišli, stala jo na pragu sama in prava žena uboščina, ter se na glas in škodoželjno smijala prek vsega okraja noter tjekaj v Zupančiče. A gospodjo Bliski so imeli šo sorodnike v Parizu, in gospa Bliskova jo bila otela skrinjo s cunjami brokata. In hodilo so jo še vsako nedeljo v cerkev k maši v Zupančiče v li.špu in čedno. Prišel jo upor. In zopet jo bila obubožana hiša najstaršega in najbogatejšega imena pribežališče vsacemu klatežu, ki je domovino molzel, dokler ni poginila. Ko jo šo ta žar ugasnil, mislili so ljudje za gotovo, da bodo Bliskovi staro hišo popustili in potovali v neplemeniti revščini na tuje, ali da bodo v Župančicah živeli. Pa ni 6e tako zgodilo. Bliskovi so morali ros no samo najstarsu temuč najbogatejša hiša v deželi biti, kajti šo niso bili strti. Gospod Ignacij Blisk se jo na vsacem konjskem seninji suiijal, gospa Bronislava Bliskova in gospica Jadviga sti so vozili v malem kolesij i, v črni svilni obleki, in '*■ mladiiim lokajem v cerkev župančisko. Mladi gospod je kje študiral, kuhar je belo oblečen po hiši sem in tjo hodil in na streho jo prišol večkrat nov petelin na sapo. Torej je bilo vso tako kakor v petnajstem stolotji. Le eno se je bilo spremenilo. Za grad in njegovo tiho prebivalce se ni nihče zmenil v Župančicah. Da, kakor za maščovalno povračilo je bilo mO« stico postalo zrakomer, tiran in edini horizont gradu: kajti ponosna srca niso mogla pozabiti, da jo enkrat na n j e vse gledalo, da so oni delali deževno in vedro vreme; kmotjo v vasi, židje v krčmah, uradniki v Župančicah so ukrepali in ugibali o svojom vesolji in o svoji politiki; — madama Brone« Bliskova pak je sedela pri zadnjem oknu in popravljala s šivanko in nitjo črno svilno obleko, gospod Ignacij jo z lastno roko mazal voziček za juter-šnji konjski semenj, kuhar jo pene z očetovo juhe pobiral, v kloti se jfl » hranilo zadnjih pet steklenic vina za kacega nepričakovanega gosta, 111 platnenoobločoni lokaj Vlaz je moral po vsak lot kavo posebej v Zupane''10 jahati, kajti: „kaj bi sicer ljudje v Župančicah rekli." (Daljo prih.) dostil? On sam se Dunnjčana imenuje, in si zelo prizadeva, v bečkem narečji govoriti, ali zastonj, sramuje se menda svoje matere, ktera ga jo — proti njegovi volji, na Moravskom rodila. — On tudi češkega jezika ne zna. Ne vem, ali se mu je že v mladosti vse kar je slovanskega tako mrzilo, kakor sedaj, ali kake druge zapreke so bile. To mi je znano, da so je pred nekim časom od celjskih usnjarjev za njihovega „lajbžurnalista" potrcbljevati dal, in da jo za nje, osobito pa za g. Anton Lassnigg-a, zdajnega poslanca iz graške kupčijsko komore in predsednika celjskih ustavovernih , marsikteri članek v časnike spisal, dok mu ni njegov kolega in slavnoznani pisatelj na glavo stopil in mu dokazal, da je njegova pisava „otročja", On se imenuje dalje svetovnega mestu jana, in priznava vsem narodom njihovo pravice, se ve da blagodnšno, kakor vsak liberaluh! Kako si pa on to misli, nam je dokazal v svojem govoru na celjskem zborovanji ustavoveriiih, kdor je stavek letel za stavkom brez podloge in vsega cilja, može pa, kteri med slovenskim ljudstvom največo zaupnost vživajo, tako debelo napadal, da jc sramota vs.i-cega izobraženega moža. Leta 1867 je v programu celjske gimnazije o „So-fokleju" pisal, in v celem članku na 23. straneh ni nobene izvirni misli, kakor na koncu: „Y Celju, mesca julija 18G7" in njegovo slavno ime; kdor mi ne verjame, naj vzame program v roko in naj se prepriča. Iu tako dobi vsaki ustavovernež, kteri obljubi, novo blaženo ero in sedajno vlado podpirati, dobro službo, ali jej je zmožen ali ne, to jim je mala skrb. Eno pa je gotovo, in to najžalostnejše, ka že pred otvorenjem nove, tako občno za željene učilnice izreči moramo, da pod takimi pogoji ptujska gimnazija ne bo prosperirala, ker slovensko ljudstvo takim učiteljem svojih otrok ne bo zaupalo, kteri bi radi vse Slovence v žlici vodo potopili in to je deželni odbor zakrivil, kteri se je s tem imenovanjem tudi proti sklepu deželnega zbora zagrešil, po kterem bi se pri deljenji deželnih služb posebno na deželno obzire jemati moralo , in da bi deželni odbor pravico ljubil, bi izvrstne može slovenskega rodu našel, ali on je s tem spet pokazal, da ima Štajarec na Štajarskem, nko jc slovenske krvi, monje veljave, kakor kteri koli ptujec, naj pride, odkod mu drago. Ali je to menda izpeljevanje tistega programa, kterega so ustavoverni v Slov. Bistrici, v Celju in v Rotvveinu razvijali? Gospodi, to je krasen odgovor na njih prvo vprašanje: kakšna bi škoda bila za tukajšno prebivalce, ako bi se spodnjo Štajersko od celotne dežele ločilo, — ne škoda, nego velika korist bi za nas bila, našo blago, naše učilnice itd. nebi več od nam vsikdar nepravičnih na-sprotnežev odvisno bilo, nego mi bi z našo lastnino sami gospodarili, in gotovo v hasek in razvoj slovenstva in izobražonja. In kak vspeh bode tudi ta učilnica imela? Ravnatelj, kteri bodo gotovo tudi podučeval, — drugega posla dosti no bo imel — ne zna no besedice slovenske, in iz okolice bodo prišli sami slovenski otroci. Ptujska okolica šteje več kot sto tisoč prebivalcev, namreč že leta 1857 se je štelo v Rogačkem okraji 11850, v Ljutomerskem 118G1, v Ormužkem 17735, v gornjo Radgonskem 12297, v Optuj-skem 444G2 duš, ti kraji, kakor je znano, v mariborsko gimnazijo največi kontigent pošiljajo , in še bi jih voč pošiljali, ako mesto nebi bilo tako od daljeno, s čim tudi stroški rastejo, in sto tisoč prebivalcev ne plača toliko davka, da bi si svojo srednjo učilnico zaslužilo? Kam pa te pride naš krvavimi žulji pridelani davek; je to odgovor na tirjatve naših poslancev gg. Hermana in Preloga, ktera dva ravno te okraje zastopata, kder sta enoglasno /.voljena bila? Da, slovenski narod, tvoja poslanca sta svojo dolžnost spolnila, sta tvojo potrebe pred deželnim zborom izgovorila, in odgovor si slišal sam. Kedar se pravi, da se nebi s Kranjsko deželo združili, se med drugimi razlogi tudi ta navaja, da si bogata, blagoslovljena dežela; in ne izhaja iz tega, da kakor vsaka bogata dežela, tudi dosti davka plaču j GŠ, In ne izhaja iz tega dalje dolžnost vlade, za tvojo potrebe in v prvi vrsti za tvojo učilnice, za izobraženje ljudstva skrbeti, da bi se bogastvo lože množilo? Dežolna namestnija pa bode menda pred dobro premislila, prodno bode tako imenovanje potrdila; pred bode si še večo nezadovoljnost slovenskega ljudstva, ktoro si graška svojbina širiso ti na vmoč ti udi, na svoj vrat nakopala Iz Celja 0. sopt, flzv. dop.] Včasih bi mislil človek, da mu je kaka reč na kvar, ali v kratkem se nasprotnega prepriča. Tako je tudi s shodom ustavovernikov v „Rothweinu." Med raznimi nasveti jc tudi ko-nečno predsednikov nasvet obveljal, kteri so, kakor nam „Tagcspošta" poroča glasi tnko-lc: ,,1'stavni shod izreče, da jo mitnica (mautlnvesen) notirani davek ..." V Colji jo tudi ena mitnica, ktera celjskim mestjanom vsako leto 7000 gold. donaša. Seveda bi bili prav veseli naši kmetje in posebno naši rudarski posestniki, če so ta mitnica nekega lepega jutra odstrani. Ker bili so tudi celjski ustavoverniki v Rodvanji in ni bilo po časnikih brati, da bi zoper prej omenjeni nasvet glasovali in naši bistroumni mostni očetje nočejo po svetu kot neu množi sloviti, hi tirjala tudi doslednost teh ljudi, da so vresniči govorica, po kteri namerava celjski usnjar Anton Lasnik, predsednik ustavnega društva, in od malega tudi deželni poslanec sklicati zbor ustavovernikov in preimenitni predlog storili, da se naj takor hitro mogoče neumno mitnico celjsko odstrani. Sic! Taka doslednost bi bila zares unicum, kajti te ne najdeš slepo pri ustavovercib. — Tako celjski možje, zapišite si za ušesa aut .... aut ... 1 — Iz Cerknice na Notranjskem. [Izv. dop.] Imeli smo tu Cerk-je „slovensko družbo," kjer smo brali, o domačih in naše domovine potrebah, razgovarjali in podučevali se. Marsikteri izmed nas kmetov jo kaj koristnega slišal m so navdušil za narodno reč. Zdaj pa, kar jo g. Petorlin °d nas šel, ki je bil vodnik družbe, družba razpada, ker je ni roko, da bi k:1i življenja prinesla v njo, ni mož, da bi veselje in pogum seboj prinesli bojimo se, da ne razpade. Škoda bi bilo. Zato jaz vas opominjam : vi go-sPo kr. 5°/0 metalike r. obresti v maji in nov. —fl.— Enotni drž. dolg v srebru 07 ti. — kr. 1800 drž. posojilo 02 II. 25 kr. Akcije narod, banke 723 H. — kr. Kreditne akcijo 250 fl,— kr. London 120 fl. 75 kr. Srebro 110 fl. — kr. Cekini 5 fl. 85 kr. Enc^a fanta vzame v uk pek v Mariboru. Natančneje se tnore zvedeti o tem v g. Janžičevi tiskaruici. Izdatelj in vrednik Jo/d Jurti/-. Lastniki: Dr. Jote VoAnjak In dnini. Tiskar Mduard .l/uizl«