UVODNIK
 |  2024  |  št. 6  |  Vzgoja & izobražeVanje 5
»UČITELJU JE MAR ZAME!«
»My teacher cares about me!«
L
etnik zaokrožujemo s številko, 
posvečeno različnim temam, 
največ pozornosti pa tokrat po-
svečamo vodenju razreda in vodenju 
v šoli nasploh. Pravzaprav smo to 
temo posredno naslavljali že nekaj 
številk zapored: ko smo predstavl-
jali aktivnosti in primere varnega in 
spodbudnega učnega okolja, vzgojne 
stile (s poudarkom na t. i. spodbudni 
odločnosti), strategije preprečevanja 
medvrstniškega nasilja, izzive du-
ševnega zdravja in duševnih stisk, 
ne nazadnje pa lani tudi s temami iz 
pozitivne psihologije, ki so nas va-
bile k premisleku o najbolj cenjenih 
človeških vrlinah. Ko smo pisali o 
njih, smo imeli v mislih tako učitelje 
kot učence!
Da se v zadnjem času toliko posveča-
mo tem temam, seveda ni naključje. 
Številni primeri nasilja, duševnih 
stisk, apatičnosti mladih, zasvo-
jenosti s spletom in s tem povezanih 
vzgojnih dilem (pa tudi izčrpanosti 
učiteljev) nas zavezujejo k hitremu 
odzivanju. Pa ne samo v dokumentih 
oz. »na papirju«, ampak v praksi – 
predvsem pa v razredu, v vsakodne- 
vnem stiku z učenci. In pri tem na 
številne načine tudi na našem zavodu 
podpiramo učitelje v okviru različnih 
projektnih dejavnosti in platform z 
namigi za aktivnosti in pristope, z 
izmenjavo izkušenj, primerov dobre 
prakse in refleksij. Nekaj takšnih 
refleksij in izkušenj so bili z nami pri-
pravljenih podeliti nekateri od peda-
goških delavcev, vključenih v projekt 
Varno in spodbudno učno okolje, v 
katerega je zdaj vključenih že več kot 
90 vzgojno-izobraževalnih zavodov. 
Nekaj primerov pa so popisali tudi 
drugi vabljeni učitelji in ravnatelji.
Skupno raziskovalcem in dobrim 
praktikom je, da ugotavljajo, kako 
pomembno je pravočasno in siste-
matično na šolah in v razredih krepiti 
socialne in čustvene veščine – z 
drugimi besedami: dobre odnose! T. i. 
prosocialne in preventivne aktivnosti 
sicer ne rešijo vseh problemov, so pa 
dolgoročno ključ za zmanjševanje 
cele vrste problemov (od konfliktov, 
različnih vrst stisk in nasilja), pred-
vsem pa ključ za krepitev glavnega 
izziva: dobrobiti posameznika in 
skupnosti! Ena od podpor pri tem bo 
v prihodnje predvidoma skupni cilj 
zdravja in dobrobiti, ki v psihosocial-
nem delu naslavlja prav te veščine in 
k spodbujanju le-teh vabi prav vse 
učitelje (ne le svetovalne delavce in 
razrednike).
Vzgojni pristop in vzgojno delovanje 
v šoli zadevata tako šolsko raven 
kot raven razreda in posameznika. 
Na šolski ravni skozi sklop vrednot 
in prepričanj ter z njimi povezanih 
praks in strategij vplivata na kulturo 
in klimo šole. Na razredni ravni ima 
učitelj s svojim vzgojnim pristopom 
prek načina vodenja razreda vpliv 
na razredno klimo in počutje. Na 
ravni podpiranja posameznika pa 
z vzgojnimi odzivi, spodbudami in 
vodenjem prispevamo ne le k veden-
ju in počutju učencev in njihovemu 
učenju, ampak tudi k oblikovanju 
nekaterih prepričanj in pogledov, do 
neke mere pa tudi k razvoju in ob-
likovanju njihovih osebnosti. Učitelj 
lahko kot pomembni drugi oz. za 
nekatere celo vzornik oz. identifi-
kacijska oseba pomembno vpliva na 
otroke in mladostnike s celo vrsto 
dnevnih praks in rutin, odzivov, 
spodbud, komentarjev, povratnih 
informacij, načina komunikacije in 
vodenja ipd. Pri tem je nenadomest-
ljivo modro kombiniranje spodbud-
nosti in podpornosti z odločnostjo in 
postavljanjem jasnih meja. Vodenje s 
t. i. spodbudno odločnostjo je, kot bi 
rekla J. Bluestein, nekdanja učitel-
jica, kasneje pa raziskovalka in ena 
najvidnejših avtoric na to temo, si-
tuacija: »zmagam – zmagaš«!
Vzgojni pristop in delovanje zato 
nikakor nista v prvi vrsti stvar doku-
mentov in predpisov, ampak zadeva-
ta globlje plasti osebnosti tistih, ki ju 
izvajajo, torej pedagoških delavcev: 
njihova prepričanja, vrednote, nava-
de, čustvene in socialne veščine … Na 
ravni skupnosti (razreda in šole, pa 
tudi širše lokalne skupnosti) vodenje 
tako vpliva na številne kompleksne 
vidike, kot so npr.: skupinska dinami-
ka, načini povezovanja in sodelo-
vanja (hierarhično ali vključujoče, 
demokratično), različni kodeksi (jav-
ni, privzeti, pa tudi skriti), vrednote, 
pravila, pričakovanja ipd. Zato vsega 
ni moč niti predpisati niti izsiliti, 
možni pa so skupno ozaveščanje, ref-
lektiranje in konstruktivno usmer-
janje in kultiviranje.
Vzgojni pristop, pa tudi vodenje v 
najširšem smislu sta zato močno 
povezana z odnosno kompetenco 
ter razvitostjo čustvenih in socialnih 
veščin. Kakovostno vodenje predpo-
stavlja zmožnost empatije, zaznavan-
ja lastnih čustev in čustev drugega, 
uravnavanje lastnih čustev in podpo-
ro drugim pri uravnavanju njihovih, 
način komuniciranja s poudarkom na 
aktivnem zainteresiranem poslušanju 
drugih, osebno prožnost, zavzetost … 
Pri vodenju skupinskih aktivnosti in 
procesov v razredu (in tudi v zbornici) 
pa predpostavlja upoštevanje potreb 
in vrednot posameznikov in skupine, 
spretno moderiranje sporazumevanja 
o njih, ozaveščenost za faze skupin-
skih procesov, veščine podpiranja, 
usmerjanja ipd. 
V zvezi z vodenjem razreda je v psi-
hološki literaturi in mednarodnih 
raziskavah (npr. PISA) v rabi izraz 
»s strani učencev zaznana učiteljeva 
podpora« (glede katerega smo prav 
v Sloveniji med tistimi z najnižji-
mi rezultati). Z drugimi besedami 
rečeno: eno najmočnejših vzgojnih 
sredstev je sporočilo: »Učitelju je mar 
zame!« Razorožujoče, a tako zahtev-
no za udejanjiti!
Tokratno številko je pomagala obli-
kovati dr. Justina Erčulj.
Dr. Zora Rutar Ilc,  
odgovorna urednica
Zavod RS za šolstvo