PoiJnMaM Leto IX, *«. 120
ljubljena, sreda 23. mafa 1928
Cena 2 Din
—	4,
Din <SW>
Din
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knafkrra ottca »ter. $/L Telefon it. «07« in <804, ponoči tadi •t- «034-
■•koplsl •• n« vraža]«.
*L 54. — T«Jefc» ftc *o96.
MMakt l^MjTfl. Pii in k. 4. — Telefon ftc >491
Dnevnik zagos po dar stvo, prosveto in politiko
t L|nb>
A. iiM* - Praha fialo 7S.1S0. W4en,Nx. mjj^i.
Ljubljana, 22. maja.
Končni Izid nemških volitev kaže, da Je bila sodba nemškega naroda še odločnejša in dalekosežnejša, nego je bilo videti prvi trenutek. Udarec, ki so ga doživele vse vladne stranke desničarske koalicije, je nenavadno težak.
Posebno so prizadeti nemški nacijonalci, katerih poraz se v večini volilnih okrožij približuje pravemu zlomu, la stranka je izgubila četrtino svojega dosedanjega posestnega stanja. Na VVur-
tenberškem, ki ima nemškonacijonalne-ga deželnega predsednika, je skopnela za 70.000 glasov, na Saškem kar za 190 tisoč in v Badenu za 40.000. Z obsodbo nemškonacijonalne ljudske stranke je pokazal nemški narod, da je sit nemoralne politike te glavne zastopnice ho-henzollernškega monarhizma, vzhodno-pruskih zemljiških baronov in prote-stantovskih reakcijonarcev. Pohlep po oblasti se je nemškim nacijonalcem S strankarskega vidika zelo slabo obne-sel. Da so prišli v družbi s katoliškimi klerikalci, nemško ljudsko stranko in bavarskimi katoliki k vladnemu krmilu, so nacijonalci javno zatajili ves svoj program in vso svojo preteklost. Priznali so weimarsko ustavo, prisegli na republikanski režim in celo sodelovali z ostalimi vladnimi strankami pri izvajanju dr. Stresemannove zunanje politike vstopa v Društvo narodov, zbli-žania s Francijo in splošnega miru. Seveda ni nihče niti za trenutek dvomil, da tiči pod ovčjim kožuhom, ki so si ga nadeli nacijonalci. stara, zakrknjena na-cijonalistična, šovinistična in reakcionarna mrcina. Toda nepobitno dejstvo je, da so nacijonalci vsaj formalno pljunili na vse tisto, zaradi česar so jih vo-lilci leta 1924. poslali v parlament. Storiti so pa to zgolj za to, da se naužijejo pri vladnem krmilu materijalnih dobrin zase in za prusko protestantsko reakcijo. Široki krogi nemškega nacijonali-stičnega malomeščanstva pa niso prišli v nobenem oziru na svoj račun. Zato so pri sedanjih volitvah v velikem številu obrnili hrbet pruskemu junkerstvu. Poraz nemških nacijonalcev je zgodovinsko velepomembno dejstvo, velika uteha in vzpodbuda za vse resnične prijatelje demokracije in svetovne mirovne politike.
Jako značilno in marsikomu presenetljivo je občutno nazadovanje katoliškega centruma in bavarske ljudske stranke. Splošno se je mislilo, da je kader volilstva obeh katoliških klerikalnih strank tako stalen, tako petrificiran, da lahko ti stranki vodita kakršnokoli politiko, bodisi levičarsko, bodisi desničarsko, demokratično ali reakcijonarno, pa jima klerikalni volilci vedno ostanejo zvesti. Izkazalo pa se je, da je bilo zaupanje vodilnih krogov nemškega kleri-kalizma le pretrdno in zatorej neupravičeno. Politika, ki jo je vodil zadnje čase dr. Ma:x, je cen trum znatno oslabila kakor je pravilno in ponovno napovedoval odlični predstavnik levega krila stranke, bivši državni kancelar doktor Wirth. Dr. Marx, ki je pri volitvah za prezidenta republike nastopal kot kandidat vseh republikanskih in demokratičnih strank Nemčije proti feldmar-šalu Hindenburgu in ki je imel za seboj več let lepe politične preteklosti v duhu demokratizma, republikanizma in utrjevanja weimarske ustave, je zakrivil navsezadnje političen skok, kakršnega bi mu pred leti nihče ne mogel prisojati. Da vsili napredni, prosvitljeni Nemčiji klerikalen šolski režim, je pozabil na svojo neomadeževano politično preteklost in se zvezal z glavnimi nosilci protestantovske reakcije in šovinizma, z onimi nemškimi nacijonalci, proti katerim je vodil centrum skupaj s socijal-no demokracijo in demokratsko stranko borbo od stvaritve nemške republike. Res je sicer, da je dr. Marx pripravil nacijonalce do formalnega priznanja ustave, toda nihče, naj-manj pa dr. Marx ni mogel verovati, da je ta spreobrnitev iskrena.
Politika dr. Marsa je obrodila za centrum samo negativne rezultate. Niti šolskega zakona ni mogel spraviti pod streho, one sklede leče, za katero je prodal svojo politično devištvo in zaga-zii v družbo reakcije. Pri volitvah pa so posebno katoliški delavci pokazali, kako ostro obsojajo nemoralno centrumo-vo politiko. Stranka je utrpela posebno velike izgube v svoji dosedanji trdnjavi ob Renn in na Vestfalskem, torej v eminentno delavskih krajih. Katoliški delavci so tu v množicah s protestom oddajali svoje glasove socialdemokratom in komunistom. Udarec, ki ga je doživel centrum in z njim v enaki meri tudi bavarska klerikalna ljudska stranka, je svarilo klerikalnim strankam sploh, da njeni volilci niso pripravljeni odobriti baš sleherno politično nemoral-nost.
Zgube nemške ljudske stranke Imajo drugačne vzroke. Volilstvo te stranke, ki pripada industrijskim, gospodarskim, meščanskim in inteligenčnim krogom, se je v precejŠnii meri obrnilo k manj strankarsko programatičnemu cgospo-
Kritične razmere v obeh vladnih strankah
Na Ljubo Davidoviča navaljujejo z vseh strani. - Borba za velike župane. - Davidovič potuje v Južno Srbijo
Beograd 22. maja D. Politični krogi so danes bili pod vtisom komunikeja, ki ga je izdalo vodstvo KDK (objavljamo ga na drugem mestu). Napoved poostrene borbe proti sedanjemu režimu je napravila globok vtis, predvsem na vladne kroge, ki preživljajo zadnje dni v skrajni nervoznosti.
Dočim rušijo z Vukičeviča neprestane razprtije v radikalni stranki, preti enaka usoda tudi g. Davidoviču v demokratski stranki. Pokret med davidovičeve! v Slavoniji in napoved korporativnega izstopa iz demokratske stranke na nedeljskem zborovanju v Slavonski Slatin' sta povzročila v. vodstvu demokratske stranke veliko razburjenje, zlasti ker prihajalo enake vesti tudi iz Vojvodine. Tudi tam so demokrati silno ogorčeni, da Davidovič. ki je še nedavno označeval Vukičeviča kot največjega škodljivca države. sedaj tako vneto podpira njegov režim. V demokratskem klubu so se vršile danes neprestano konference, na kojih so razpravljali o tem. kako bi preprečili razpad stranke, ki grozi z vseh stra-
ni.
Enaka nevarnost grozi g. Davidoviču s
strani poslancev fcs Južne Srbije. Dane« je potekel rqk, do katerega je g. Davidovič obljubil spremembe na velikožupanskih mestih v smislu demokratskih zahtev. Njegova akcija pri g Vukičeviču pa je ostala brezuspešna. Med demokratskimi poslanci i* Južne Srbije je zavladalo zato danes zvečer nepopisno ogorčenje. Odkrito so govorili, da bodo izstopili is stranke, če g Davidovič iz tega ne izvaja konsekvenc in ne razbije koalicije z radikali. V skraj« ni zadregi si g. Davidovič ni znal drugače pomagati, kakor da je izjavil, da bo Se nocoj odpotoval v Južno Srbijo, da se na licu mesta osebno prepriča o dejanskem položaju. Kakor se izve, bodo odpotovali skupno z Davidovičem tudi minister Mijo* vič in poslanca Bogoljub Kujundžič in Božko Vlajič.
V okolici g. Vukičeviča naglašajo, da g Vukičevič ni niti v stanju, da bi ugodil demokratskim zahtevam, zlasti kar se ti« če zamenjave velikih županov. S tem bi le še bolj razdražil sršenovo gnezdo v radi* kalskem klubu, kar bi njegov padec še bolj pospešilo.
Razkol med prečanskimi in srbijanskimi
davidovičevci
Porazen vtis nastopa slavonskih demokratov v Beogradu. — Posvetovanja demokratskih voditeljev. — Tudi vojvodinski
demokrati se bunijo
Beograd, 22. maja. e. Dane« se Je v pred-sedništvu demokratskega poslanskega kluba v Narodni skupščini vršila konfernca. ki so ji prisostvovali Ljuba Davidovič, dr. Rybar, dr. Angjelinovič, veliki župan Kucič iz primorsko krajiške oblasti in mnogi drugI demokratski prvaki. Govorili so o položaja demokratske stranke v prečanskih krajih. Podrobnosti o konferenci ni mogoče doznati. Pozneje je Ljuba Davidovič izjavil novinarjem na vprašanje, kaj pravi k napovedanemu izstopu demokratov v osiješki oblasti iz stranke: »Videli bomo; ♦ ostalem naj izstopi, kdor hoče.< Nadalje je-g. Davidovič izjavil, da se ne bo udeležil konference delegatov svoje stranke iz Hrvatske in Slavonije, ki se bo vršila 3. junija v Zagrebu, in je še dodal: Naj sklenejo sami, kar hočejo.
Ostali udeleženci današnje konference v demokratskem poslanskem klubu niso hoteli o njenem poteku dati nobenih podrobnosti, pač pa so izjavili, da se bodo udeležili konference 3. junija v Zagrebu, na kateri se bo-
do razpravljala vsa pereča vprašanja Davidovičeve demokratske stranke v prečanskih
krajih.	, , . ,
Zagreb. 22. maja. č. »Novosti« poročajo iz Osijeka, da se je danes mudil v Slavonski Slatini Kosta Timotijevič, ki je konferiral z dr. Orebom, predsednikom Davidovičeve demokratske stranke v osiješki oblasti. Iz Slatine je odpotoval v Osijek, kjer je imel posvetovanje s člani odbora demokratske stranke v Osijeku. Pred svojim povratkora v Beograd je Kosta Timotijevič izjavil, da je dobil vtis, da je sklop slavonskih demokratov o izstopu iz Davidovičeve stranke definitiven.
Novi Sad. 22. maja. č. V nedeljo se je mu: dil tukaj bivši minister Dragutin Pecič, ki je imel konferenco z demokratskimi disidenti in je ob tej priliki med drugim izjavil, daje nezadovoljen s sedanjm političnim položajem. Poslanec Dragutin Pecič je zelo ostro capadal vlado, radi česar je njegov govor izzval v političnih krogih veliko pozornost
Izjave treh radikalskih prvakov
Zanimiva sporočila Stepana Radiča novinarjem. - Nevzdržna situacija v radikalskih vrstah. - Aca Stanojevič za nadaljevanje Pašičeve politike
Beograd, 22 maja p. a Stjepan Radič ie sprejel nocoj novinarje in jim podal sledečo izjavo:
Danes sem govoril s tremi radikalskimi prvaki. Prvi me je obvestil, da je bil g. Aca Stanojevič danes o priliki poseta kralja v Knjaževcu sprejet v avdijenco. Po informacijah tega radikalskega prvaka je g. Aca Stanojevič kralju v avdljenci izjavil, da je on za nadaljevanje politike pok. Pašiča, ki ima svol izvor v oni dobi, ko je bil podpisan protokol o sporazum.u s HSS (tkzv. Markov protokol). Pristavil pa je, da je pok. Pašič storil to nekoliko proti svoji volji. Danes pa 'e potreben sporazum s Hrvati z mnogo dobre volje. Prepričan je, da je to edino pravilna državna politika.
Drugi radikalski prvak mi je izjavil, da z posojilom, ki ga namerava naleti vlada v inozemstvu, ne bo nič, da pa ie s tem obenem skopnela tudi Vukičevičeva vlada Zaenkrat vam o tem ne morem ničesar več povedati in boste podrobnosti izvedeli od vaših ljudi, ki ostanejo v Beogradu.
Tretji radikal, prvak, s katerim sem danes dolgo konferiral, mi je odkrito priznal, da bo v radikalskem klubu kljub vsem pomirjevalnim akcijam prišlo do razcepa. Prav za prav to ne bo razcep v pravem pomenu besede, marveč se bo radikalna stranka otresla le onega, kar le gnilo. To ie prepojroj za preporod te stranke v prav-
cu Idej njenih ustanoviteljev. Izjavil sem mu, če je stvar taka, potem lahko prijateljsko sodelujemo. Pri tej priliki mi je omenjeni radikalski prvak tudi naslasil. da znani memorandum glavnega odbora ne bo izročen javnosti, odnosno radikalskemu klubu, ker je postalo to sedai nepotrebno. Vukičevič in njegov režim morata in bosta tudi brez tega izginila.
Razprava o poneverbah v Narodni banki
Beograd, 22. maia. p. Danes se ie pričela pred tukajšnjim sodiščem razprava proti bivšemu blagajniku Narodne banke Dragotinu Miljutinoviču, ki je obdolžen, da je poneveril 1 milijon dinarjev. Soobtože-na sta bivši sluga Narodne banke Miljutin Gjorgjevič in slušatelj medicinske fakultete Božo Božovič Za razpravo je vladalo v Beogradu ogromno zanimanje. Glavni obtoženec Miljutinovič je pri razpravi zanikal vsako krivdo in izjavil, da si sploh ne more raztolmačiti, kako je mogla izginiti tako velika vsota. Obširno je dokazoval, da mu spričo njegovih dohodkov pač ni bilo potrebno si na nepošten način Iskati premoženja. Tudi ostala dva obtoženca sta zanikala vsako krivdo. Razprava se bo jutri nadaljevala.
darskemu združenju* ter smatra, da bodo njegovi specifični interesi tam bolje zastopani. Ni pa dvomiti, da je tudi neodločnost in cincanje ljudske stranke v vprašanju klerikalnega šolskega zakona, odtujila nekaj volilcev.
Najmanj razumljivo in tudi nezasluženo je močno nazadovanje demokratske stranke. Ta stranka je ves povojni čas vodila dosledno politiko in je pokazala veliko požrtvovalnosti v borbi za demokratski republikanski režim, za politiko miru in sprave narodov. V marsičem gre baš njej zasluga za to, da je danes Nemčija zopet zadobila zgubljeno pozicijo med vodilnimi narodi sveta Stranka ima sijajno časopisie. najboljše in najresnejše v celi Nemčiji, ima tudi iz-
kušene, značajne in dalekovidne voditelje. In vendar so jo vrgli volilci, siti desničarske reakcije, v en koš s kom-promitiranimi meščanskimi strankami. To kaže, da so nemški demokratje polagali premalo važnosti na ustvaritev velikih strankinih kadrov in da je bila stranka kaznovana za to, ker so njeni voditelji prepošteni in se izogibajo demagogije.
Navzlic temu pa je demokratska stranka s širšega vidika lahko zadovoljna z izidom volitev, ker je zmagala njena politična linija. Ni dvoma, da pripade v bodočem režimu, čigar os bo soci-jalna demokracija, tudi nemškim demokratom važna vloga.
Nezaslišno ponašanje vlade napram čsl.-Jugosl. medparlamentarni komisiji
Vukičevičevi ministri bojkotirajo zasedanje medparlamentarne komisije — Kako se je obnašala lani praška vlada
Beograd, 22. maja d. Zaradi nesporazuma je prišlo na včerajšnji prvi plenarni seji češkoslovaško-jug oslov enske parlamentarne komisije do malega incidenta med posl. Ra-dičem in dr. Kramafem (»Jutro« ga Je zabeležilo. Op. ur.), ki pa Je bil takoj likvidiran. Vladni listi i« vladni krogi si danes na vso moč prizadevajo predstaviti stvar kot nekako žalitev čeških parlamentarcev, kar je seveda smešno in demantirano že s tem, da so odnošaji med Radičem in čsl delegacijo odnosno dr. Kramafem slej ko prej kar na j prisrčne j ši. Pač pa je treba ugotoviti, da Je ponašanje vlade napram celi medparlamentarni komisiji skrajno žaljivo in omalovažujoče. Vlada zasedanje konference, ki je ogromne važnosti za nadaljnji razvoj bratskih odnošajev med Češkoslovaško republiko in Jugoslavijo popolnoma bojkotira ter se dela, kakor da bi je sploh ne interesiralo.
V vseh naših političnih krogih Je Izzvalo ogorčenje, da niti pri včerajšnji otvoritveni seji medparlamentarnega zasedanja vlada ni bila zastopana, kakor bi to zahteval že najprimitivnejši takt, običajen menda tudi na Turškem in v Albaniji. Češkoslovaški gostje so seveda v tem oziru jako rezervirani, toda ni dvoma, da je postopanje Vu-kičevičeve vlade napravilo nanje najmuč-nejši vtis.
Ko se je zasedanje medparlamentarne komisije vršilo lansko leto v Pragi, je smatrala čsl. vlada za svojo samo po sebi umevno dolžnost, da Je posvečala sejam
svojo največjo pozornost Pri otvoritveni seji so bili poleg predsednikov in podpredsednikov obeh zbornic (pri nas seveda tudi skupščinsko predsedstvo ni moglo drugače, nego da se ravna po sijajnem vzgledu g. Vukičeviča m njegovih) zunanj! minister dr. Beneš, ki Je obenem zastopal obolelega min. predsednika Švehlo, minister promera Najman, minister trgovine dr. Peroutka, minister narodnega zdravja dr. Tiso in minister Narodne obrane Udržal. Sejam pododborov so povrh stalno prisostvovali strokovni referenti poedinih Interesiranih ministrstev in so bili zlasti na seji ekonomske sekcije zastopani vsi gospodarski resori po kompetentnih načelnik'h. Skratka čsl. vlada je ves čas na naravnost manifestanten način kazala, kako veliko važnost pripisuje medparlamentarni komisiji, posvedočila pa je s svojo navzočnostjo tudi svoj respekt pred parlamentom ter izkazala čast zakonitim zastopnikom jugoslovenskega naroda.
Vukičevičeva vlada postopa baš nasprotno. Kakor g. Vukičevič pri vsaki priliki kaže svoje nespoštovanje Narodni skupščini, tako je očividno smatral za dnbro. da podčita svoj desinteresement napram skupni komisiji našega ln čsl. parlamenta. »Šta se to nas tiče.« Vukičevičeva vlada smatra za zadostno, da povabi delegate čsl. parlamenta enkrat na dobro večerjo — pa mirna Bosna. Upravičeno je danes član opozicije dejal: »Ogorčeni smo nad takim postopanjem, toda predvsem nas je — sram.«
Zakon o državljanstvu v načelu soglasno
sprejet
Razprava v plenumu zakonodajnega odbora. — Sprejet je bil že tudi v špecijalni debati ves zakon do prehodnih odredb
Beograd, 22. maja p. Danes dopoldne se jo vršila plenarna seja zakonodajnega odbora. Na dnevnem redu je bila razprava zakona o državljanstva, ki je bil pred dnevi v sekciji soglasno sprejet Tudi plenom zakonodajnega odbora ai imel posebnih težav, ker .je bil to prvi zakon, izdelan tako vzorno, da ni rabil nikakib večjih izpopolnitev. Plenum zakonodajnega odbora je po kratki debati zakon v načelu soglasno sprejel
Pred prehodom na dnevni red je gosp. Svetozar Pribičevič zahteval besedo in ostro grajpl malomarnost vladne večine, ki ne prihaja niti na seje Narodne skupščine, niti na seje skupščinskih odborov. Povsod mora opozicija skrbeti za kvorum, sicer bi sploh vse delo počivalo. Na njegovo zahtevo je nato predsednik odredil poimensko kontrolo, medtem pa so skupščinski uslužbenci sklicali poslance vladne večine, tako da je bil končno podan kvorum in je zakonodajni odbor lahko pričel razpravo.
Uvodoma je podal notranji minister dr. Korošec krajši ekspoze, v katerem je med drugim povdarjal, da je bil načrt zakona o državljanstvu v sekciji soglasno sprejet. Ureditev državljanstva zahteva tudi ustava, ker imamo sedaj različne zakonodaje. Zakonski predlog je izdelan po najmodernejših principih in so pri tem vpošfevane tudi »dredbe konvencije, sklenjene dne 6. aprila 1922. v Rimu Ker se po ministrovem eks-pozejiu ni nihče priglasil k besedi, je takoj sledilo glasovanje in je bil zakon v načelu soglasno sprejet.
Pri nato sledeči špecijalni debati je gosp. Pribičevič pri členu 2. zahteval, naj se sprejmejo določbe, po katerih se zabrani našim državljanom istočasno državljanstvo kake tuje države Dalie je zahteval, da se zamenja beseda pripadnik z besedo državljan.
Po krajši debati je bil ta predlog sprejet.
Člen 28. je bil na predlog poslanca Pribi-čeviča in dr. Budisavljeviča sprejet v sledeči stilizaciji: »Državljani kraljevine SHS, ki stalno stanujejo izven kraljevine že nad 30 let po 21. letu starosti, a ne izpolnjujejo svojih obveznosti napram domovini, prenehajo biti po tem roku državljani kraljevine SHS.<
Prihodnji členi do člena 53. so bili sprejeti brez spremembe. Obširnejša debata se je razvila pri čl. 53., ki vsebuje prehodne odredbe. Dr. Korošec je naglašal. da se je o tem členu obširno razpravljalo že v sekciji in je bil sprejet v sledeči redakciji: »...Osebe, ki so imele na dan narodnega ujedinjenja, t. j. dne 1. decembra 1918., državljanstvo prejšnje kraljevine Srbije, odnosno kraljevine Črne gore, in osebe, ki ?o bile dne 1. januarja 1910. pristojne v občine na ozemlju bivše Avstroogrske, ki je postalo sestavni del kraljevine SHS in so to domovinsko pravico obdržale do dne. ko stopi ta zakon v veljavo .. .<
Posl. Pribičevič je v debati zahteval, <ia se naj, če se že naštevajo državljani kraljevine bivše Srbije in Črne gore. omenijo tudi državljani kraljevine Hrvatske in Slavonije, ki je imela v smislu pogodbe, sklenjene z Avstrijo, svojo posebno državnopravno individualnost in se potemtakem Hrvatske in Slavonije ne more vzporediti z ostalimi pokrajinami. ki te pravice niso imele. Dr. Korošec je predlog v imenu vlade odklonil, nakar se je razvila obširna debata, v katero so posegli poslanci dr. Drljevič, Voja Lazič in dr. Rybar, ki so vsi podpirali predlog poslanca Pribičeviča. Ker ni prišlo do sporazuma, je bila seja prekinjena in se bo nadaljevala jutri ob 10. dopoldne.
Posledice japonske intervencije na Kitajskem
Samozavestni japonski očitki Zedinjenim državam. — Cstra ameriška protestna nota. — Zanimiva čičerinova izjava
Tokio, 22. maja (lo) Listi z obžalovanjem komentirajo odgovor državnega tajnika Kellogga na izjavo Japonske vlade glede ohranitve miru v Mandžuriji in izjavljajo, da ameriški uradni krogi ne ceniio pravilno japonskih intencij v Mandžuriji. List »Asa-hi< očita ameriškim Zedinjenim državam, da vodijo imperijalistično politiko v Nica-ragui in da nimajo nobene pravice vmešavati se v japonske zunanje politične zadeve List »Nišiniši« izjavlja, da so boiaznl ameriškega državnega tajnika Kelloga neutemeljene in opozarja Zedinjene države na angleško noto Ameriki, v kateri si Je angleška država rezervirala prostost akcije v gotovih kitajskih pokrajinah, v katerih bi bili eveotuelno ogroženi življenjski angleški interesi.
London, 22. maja Oo). Na današnji seji
spodnje zbornice Je poročal pod tajnik za notranje zadeve Locker Lampsoo o položaju na Kitajskem hi Izjav*. da JužnokitaJ-ske čete niso proti Pekingu ln Tientsinu veliko napredovale. Po najnovejših poročilih drže severne kitajske čete črto hižno Paotingfu. Pred kratkim Je bil odposlan h Šangfcaja en bataljon angleškega voja-
štva v Vejhajvej. To gibanje angleškega vojaštva je bilo odrejeno v prvi vrsti iz zdravstvenih ozirov, da se proži angleškim četam zdravejše podnebje, in da bodo na razpolago v slučaju potrebe za obrambo angleških državljanov In angleškega imetja v Tientsinu od katerega so oddaljene dan hoda.
Moskva, 22. maja (be) V razgovoru % novinarji Je izjavil CiCerin, da se sovjetska Rusija ne bo vmešavala v kitaiske notranje zadeve. Cičerim Je tudi priznal, da japonske čete niso udrle v sovjetsko koncesijo v Pekingu.
Šanghaj, 22. maja (be) Ameriška vlada jo odposlala vladi v Nankingu ostro noto, v kateri protestira proti umoru dveh ameriških misijonarjev in preti, da bo v slučaju, ako se ti dogodki portove nastooHa z vojaško akcijo,
Gospa Jeritza užaljena
Dunaj, 22. maja. (du.) Operna pevka Ma. rija Jeritza je odložila častno članstvo dunajske državne opere in izjavila, da ne bo nikdar sodelovala pri tej. operi, ker ni prejela povodom gostovanja pariške opere odlikovanja častne legije.

Komunike o sinočnjem sestanku obeh predsednikov
Enotni pravd t politiki srednjeevropskih agrarnih strank. — Posojilo dobimo preko Društva narodov? — Nadaljevanje borbe proti g. Vukičeviču. — Neumevanje pravih ciljev KDK.
Beograd, 22. maja. Snoči od 8. do 11. se je vršila na stanovanju gosp. Svetozarja Pribičeviča konferenca obeh voditeljev KDK, o kateri je bil danes izdan sledeči komunike:
«Na snočni triucni konferenci je g. Stepan Radič obvestil g. Pribičeviča o grupaciji seljaških strank v Srednji Evropi, to je na Poljskem, v Rumuniji, Bolgariji, Jugoslaviji in Češkoslovaški in ga seznanil s sklepi, ki so bili spre* jeti na kongresu agrarnih strank v Pra* gi in ki bodo čimprej izvedeni. Osnovo tvori sklep, da morajo seljaške stran* ke tam, kjer so na vladi, utrditi svoj položaj, kjer pa niso v vladi, iskati stis kov s sorodnimi strankami in v spo» razumu z njimi čimprej stopiti v vlado, kjer morajo predvsem prevzeti skrb za gospodarska in kulturna vpra* Janja seljaškega naroda. — Seljaške stranke morajo stremeti za svobodo, demokracijo, za ojačenje miru in za gospodarsko obnovo države.
G. Radič je nadalje seznanil gosp. Pribičeviča z zaupnimi informacijami, ki jih je prejel iz Londona, Pariza in Ženeve glede našega investicijskega posojila. Glasom teh informacij na« jetje posojila še ni gotova stvar. Gosp. Radič je navedel tudi razloge, zakaj pogajanja še niso zaključena. V resnih diplomatskih in političnih krogih na »apadu obstoja namera, da se dovoli Jugoslaviji posojilo preko Društva na» rodov, da se na ta način prepreči raz* metavanje denarja za ogromne provi« rije in druge korupcijonistične name« ne.
G. Svetozar Pribičevič pa je obvestil jr. Stepana Radiča o notranjepolitični situaciji zlasti v Srbiji ter ga opozoril na
to,'da sta bila na znane medstrankarske shode v Šumadiji povabljena tudi oba voditelja KDK, ki pa se temu pozivu nista mogla odzvati. Pokazalo se je, da so bili vsi ti shodi na zelo spreten način spremenjeni v nekake shode radi-kalske stranke in da je imel na njih glavno besedo radikal Nastas Petrovič poleg zemljoradnika Tupanianina in bivšega komunista Radovanoviča. Govorilo se je največ o razdolžitvi kmetov, ki pa se ne more izvesti dokler ne pade sedanji sistem in režim srbiianske hegemonije, glavnjače in pljačkanja.
Po vsestranski razpravi o situaciji sta oba voditelja znova potrdila sklep, da o[>ozicija poostri borbo proti gosp. Vukičeviču, kakor tudi proti nameravanemu inozemskemu posojilu, s katerim hoče g. Vukičevič organizirati državljansko vojno, ne samo proti Hrvatom in prečanom v obče. marveč tudi proti onim radikalom, ki se mu nočejo slepo FK)koriti. KDK bo z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, nadaljevala borbo proti sedanjemu režimu in proti temu posojilu, tako v Narodni skupščini kakor med narodom.
Oba predsednika sta končno ugotovila, da niti najbolj objektivni radikali še danes ne razumejo pravilno borbe, ki jo vodi KDK proti režimu, temveč domnevajo. da je giavni in edini cilj te borbe vstop prečanov v vlado, in ne morejo razumeti, da gre v prvi vrsti za ureditev državnih financ, za spremembo davčne zakonodaje in uprave, za razširjenje samouprav in za sistematično reševanje gospodarskih in kulturnih vprašanj seliaškega naroda, predvsem pa za poštenje, svobodo in popolno enakopravnost.*
ia Ha Bila«
Senzacijonalne izjave predsednika osiješke oblastne organizacije Demokratske stranke
Davidovičevi demokrati v prečanskih pokrajinah smatrajo, da so prodani radikalom in vpreženi v hegemonistični voz. — Pridružiti se hočejo borbi KDK za ravnopravnost
V včerajšnjem «Jutru» smo objavili kratko brzojavno poročilo o sestanku davidovičevskih prvakov osiješke oblasti, ki ga je sklical v nedeljo v Slavonsko Slatino predsednik oblastne organizacije DS in član njenega beograjskega glavnega odbora dr. Ivan Oreb. Na tem sestanku je bilo soglasno sklenjeno predložiti zaupnikom stranke izstop iz DS ter pridružitev KDK. Osiješka oblastna organizacija je ena najmočnejših, kar jih ima DS v prečanskih krajih — dala je pri zadnjih volitvah Davidovičevemu kandidatu posl. dr. Ribarju nad 5600 giasov. Danes objavljamo govor doktorja Oreba, ki je važen za spoznavanje razpoloženja v onih prečanskih krogih, ki so dosedaj še stali v vrstah DS ter se niso pridružili borbi KDK. Globoko razočaranje, ki veje iz dr. Orehovih besed. govori za sebe in ne potrebuje nobenega komentarja. Ono je dokaz, da današnji režim izgublja v vrstah vseh resnih in treznih politikov v prečanskih krajih svoje zadnje postojanke.
Dr. Oreb je v svojem govoru izvajal:
Vse kar se je zbralo v dem. stranki v osiješki oblasti, je šlo pod okrilje te stranke samo v interesu naroda, izražajoč s tem edi.no svojo težnjo, da sodeluje pri urejevanju države, da bo naša država silna in močna, da se bo narodu godilo dobro. Verovali smo ne samo v program, marveč slepo tudi voditelju g. Ljubi Davidovlču. Doprina-šali smo velike žrtve. Polagali smo zlasti nanj vse svoje nade. A bilo ie vse zaman. Ce bi Se nadalje kaj pričakovali od Davidovi-viča. bi varali samega sebe in vse one poštene ljudi, ki so se zbrali okrog nas. Ti ljudje so bili prepričani, da bo g pomč-jo demokratske stranke zavladal v državi red in enakopravnost. Zgodilo se ie baš nasprotno: razmere so od dne do dne hujše in slabše. Kaj pa je danes naša stranka? (Medklici: >štafala radikalov!«) Kot pošten človek ne moTem ostati dalje v taki stranki, ker mi tega ne dopušča niti moja vest, niti moje poštenje in ker ne morem varati poštenih ljudi.
Visoko spoštujoč demokratsko idejo sem stal vedno na stališču, da pri nas ne sme biti vladajočih in zatiranih. V tem prepričanju so me še bolj utrdile in navdušile lepe besede g. Ljube Davidoviča. Ne samo enkrat je naglašal, da more našo državo urediti samo demokratska ideja, a leta 1925 je g. Davidovič v ravno tej dvorani izjavil sledeče: »Imamo posla s pllačkaši. Borba je teSka, toda nnaga je blizu in treba je vztrajati do konca. Ce ne bo nihče drugI vztrajal bom vztraja! Jaz! Kdor se noče boriti. naj se umakne! Kdor ie utrujen naj se odpočije!« Demokrati osiješke oblasti smo vzeli te besede g. Davidoviča tako kakor so bile izgovorjene Toda kaj se le zgodilo? Odzvali smo se pozivu g. Davidoviča in zbrali vojsko 5600 volilcev. ki smo jih poslali na bojišče pri zadnjih volitvah, da pomagamo dobojevati borbo. Toda g. Davidovič ]e prvi odšel na odmor. Mesto borbe
proti reakciji je zgradi'1 »čvrsti grad« z Ve-Ijo Vukičevičem, z ravno istim Vukičevičem ki ga je pred volitvami napadal kot najslabšega človeka.
S kom in proti komn Je g. Davidovič zgradil ta »trdni grad«? Za reakcijo, plač-kanje In proti demokraciji! Nas ie g. Davidovič enkrat spravil na led o priliki znanega zagrebškega kongresa, ko le Priznal potrebo revizije ustave. To je bilo le slepilo, kajti če bi g. Davidovič mislil resno, bi dvignil svoj glas za revizijo ustave in ne bi molčal. Celo radikalski centrumaši govore o reviziji, samo g. Davidovič molči. Vidov-danska ustava ni najboljša. Spričo sedanjega režima lahko rečemo, da so se izpolnile napovedi pokojnega Frana Sunila iz leta 1917 v znanem memorandumu siru Edwar-du Greyn: »Če bodo v tej državi potisnjeni Hrvatje na pozicijo, kakoršno imajo v Av-stro-Ogrski, potem to za niiti ne bo osvo-bojenje, marveč nadaljno suženjstvo«. Žali-bog je danes res tako. Tukaj lavno ugotavljam, da Davldovičeva demokratska stranka po svojem delu ln udeistvovaniu ni demokratska, marveč prav tako reakcijonama kakor je radikalska stranka. Dem. stranka ni jugoslovenska, marveč srbiianska, stranka beograjske čaršije, ravno tako kot radikali.
Tako smo končno prišli do prepričanja, da moramo obsoditi vodstvo demokratske stranke in njegovega voditelja Davidoviča. Njim je jugoslovenstvo le krinka za hegemonijo srbijanstva in za plačkanie države. Izjavljam, da prekinjam vse zveze z demokratsko stranko. Demokrat ostanem, dokler bom živ, toda o tej demokratski stranki nočem ničesar več vedeti. Izstopam iz stranke in prekinjam z njo vse zveze, ker je ta stranka skrajno korumpirana, izključno regionalno srbijanska in ker hočem biti pred narodom in pred svojo vestjo čist.
V demokratski stranki Ljube Davidoviča nI mesta za poštenjake In Jugoslovene. Mnenja sem, da je nujno potrebno, da mi v osiješki oblasti prekinemo vse zveze z demokratsko stranko, da usmerimo svoje delovanje v skladu s potrebami te pokrajine In da sodelujemo z onimi strankami, ki nam prožilo garancijo, da bo končno tudi pri nj»s zavladal red in poštenje. V tsm smislu bom delal vedno in povsod in prepričan sem, da bodo našemu vzgledu sledili vsi prijatelji In pravi demokratie te vse Hrvatske In Slavonije.
Naj ponovim samo 5e to. kar le ponovno izjavil Davidovič: >Bratje, kake fronte so to: hrvatska, srbska in slovenska. Te fronte so popolnoma odveč. Vsi pošteni državljani spadajo v eno fronto, to le fronto proti — radikalom!
A danes Tavno isti g. Davidovič vzdržuje in podpira to radikalno stranko. Za to odrekam Ljubi Davidoviču vsako avtoriteto in nočem niti o njem, niti o njegovi demokratski stranki ničesar več slišati.
Končno je dr. Oreb odločno odklonil poskuse, ki so bili napravljeni iz vrst zagrebških davidovičevcev glede sodelovanja s -federaiisti tac je cjfc pritrjevanju vseh
4t moralo vri demokratski elementi oa Hrvatskem te pridružiti delu KDK.
Formalno odločitev rlede izstopa celokupne slavonske oblastne organizacije DS iz Davidovičeve stranke bo padla, kakor smo že poročali na zboru delegatov 28. t. m.
Zakon o univerzah
Zagreb, 22. aprila, č. »Jutarnji List« po* roča, da je komisija za izdelavo zakona o
univerzah izdelala svoj načrt in ga pred* ložila prosvetnemu ministru Milanu Grolu, ki ga je z malimi stilističnimi spremem* bami sprejel v celoti ter ga bo v par ted« nih predložil Narodni skupščini v odobri* tev. Po dobljenih informacijah določa no* vi zakonski predlog o univerzah, da se ve* terinarski fakulteti iz Beograda in Zagre* ba premestita v Zemun, ker v Beogradu in Zagrebu ni veterinarskih klinik, dočim so v Zemunu zaradi velike garnizije dani vsi pogoji za veterinarsko kliniko. Polje* delska fakulteta se od veterina^ke ne bo ločila, ker je z njo v najtesnejši zvezi ter se bo spojila z beograjsko, dočim bo gozdarska fakulteta ostala v Zagrebu kot samostojna in se bo združila z beograjsko, ki bo premeščena v Zagreb. Ukinjeni bo* sta pravna fakulteta v Subotici in filozof* ska fakulteta v Skoplju. Za nadomestilo bo Subotica dobila srednjo kmetijsko šo> lo. Po informacijah «Jutarniega Lista» bo prosvetni minister še enkrat pregledal za* konski načrt preden ga bo predložil Na« rodni skupščini.
Čsl.-jugos!.medparlamen-tarna konferenca
Beograd, 22 maja p. Danes dopoldne sta obe sekciji, t. j. kulturna in gospodarska naše in češkoslovaške medparlamentarne delegacije nadaljevali razprave o včerajšnjih referatih na plenarni seji. Obe seji sta bili tajni in ni bilo o poteku in sklepih razprav izdano nikako obvestilo. Opoldne je priredila mestna občina v hotelu »Srbski kralj« na čast gostom svečan banket. Popoldne je kulturna sekcija nadaljevala razpravo. Seja je bila nato ob 5. prekinjena, nakar so se vsi člani delegacije udeležili čajanke, ki jo je priredil češkoslovaški poslanik g. Šeba. Zvečer ob 8. je bil v hotelu »Palače« banket, nakar so člani naše in češkoslovaške delegacije odpotovali preko Sarajeva v Dubrovnik, kjer se bodo razprave nadaljevale in zasedanje zaključilo.
Zopet prometna mizerija
Sarajevo, 22. maja. n. Premogovnik v Zenici je zaradi prevelikih zalog izkopane* ga premoga ustavil delo za nekoliko dni, v katerih rudarji ne bodo prejemali plač. Premoga je v Zenici nakopičenega za nad 600 vagonov, ker železniška direkcija ne dostavlja vagonov pravočasno. Delavska zbornica v Sarajevu ie posredovala pri prometnem ministrstvu, da bi se dali po» trebni vagoni čimprej na razpolago.
Madžarska in Mala antanta
Rothermere v Angliji osamljen
Budimpešta, 22. aprila $. V poslanski zbornici je danes govoril k aproprijetetoam predlogu grof Albert Appony, ki je v svojem govoru izvajal, da se more na Madžarskem brezdvomno ugotoviti napredek na polju relativne konsolidacije. O končnoveljavni konsolidaciji pa z ozirom na triatlonske meje in ker obstoja ustavnopravni provizorij, seveda ne more biti govora. Potrebno bi bilo, da bi vlada in stranke, ki jo podpirajo, spremenile in izgradile svojo politiko.
Grof Appony se je nato bavil z zunanjepolitičnimi vprašanji ter je izvajal:
V krogih Male antante, zlasti na Češkoslovaškem, se uveljavljajo prizadevanja, da bi se Madžarska prisilila v podunavsko konfederacijo, kar bi pomenilo, da Madžarska prostovoljno priznava vsiljene ji prilike iin da se podvrže hegemoniji, ki ima za cilj samo njeno izkoriščanje.
Govornik je nato odobril izjave, kii jih je pred meseoi dal ministrski predsednik, da o kakem vzhodnem Locarnu ali o kaki konfederacij! za Madžarsko pri sedanjih mejah ne more biti govora. Vzroki težav, ki se pojavljajo pri uporabi madžarskih produktov v sosednih državah, so politični, ker hočejo Madžarsko gospodarsko uničita. Madžarska mora tudd v bodoče storiti vse, da bo mogla zaključiti trgovinske pogodbe. Govornik je končno zahteval uvedbo tajne volilne pravice, ker bi se ž njo učvrstil tudi zunanjepolitični položaj Madžarske.
Socijadnodemokratskii poslanec Malasits Je izjavil, da njegova stranka ceni in spoštuje vsakega, kj se zavzema za Madžarsko, torej tudi lorda Rothermerea in njegovega sina. Bojimo se pa, je nadaljeval govornik, da se bodo pretirane svečanosti spravile v pravcato pijanost m da bo eventuelna brezuspešnost sedanjih nad tembolj razočarala. Harmsworth te prišel semkaj, da bi videl, kaj je trianonska pogodba pri nas napravila. Vidi pa samo svečanosti. Umetno mu skrivajo dejstva. S tem se Madžarski ne napravi nobena usluga ter se v inozemstvu in tudi pri Harms-worthu povzročajo napačni vtisi. Se včeraj je pisal neki list, da o če jo izvoliti Harmswortha za madžarskega kralja. (Smeh.) Madžarskemu narodu se ne sme vtepsti v glavo, da ga bo lord Rotheirmere kot drugi Mojzes dovedel do Velike Madžarske.
Budimpešta, 22. aprila $. Harmsvorth Je davi dospei v Debrecin, kjer so mu priredili izredno prisrčen sprejem.
Praga, 22. aprila d. Prosvetni minister dr. Hodža je dal na čast Setonu Watsonu diner, katerega so se udeležile razne osebnosti iz političnih, znanstvenih, gospodarskih in umetnostnih krogov. Med drugim so bili prisotni angleški poslanik sir Macley, trgovinski minister Novak, kan-celar Sarnal, pooblaščena minister Krofta i.td, Minister Hodža ie v svojem pozdravnem govoru naglašal delovanje Setona Watsona ter dejail, da so njegova dela o nacijonaknih problemih Madžarske in Jugoslavije trajen spomenik.
Prof. Seton Watson se je zahvalili v daljšem govoru, v katerem je dejal, da lord Rothermere nikakor ne predstavlja angleškega lavnega mnenja. da |e njegova kampanja v Angliji ostala brez nspeha In da |e »Da!ly Mali« zadnje mesto, na katerega bi se resni opazovalec zunanjih zadev obrnil za nasvet al) za informacije. Lahko vas zagotavljam, je izjavil Scotais Viator, da v Angliji nismo tako naivni in da resni ljudje nimajo namena pričeti v Srednji Evropi fantastične pustolovščine. Naš glavni smoter je tesno sodelovanje z vsemi ljudmi dobre volje, in sicer v interesu miru in sprave na podlagi obstoječih pogodtb.	—
Položaj po nemških volitvah
Velike izgube klerikalnih strank« — V Parizu smatrajo levičarski uspeh v Nemčiji za resno voljo do sporazuma s Francijo in za nadaljevanje locarnske politike
Berlin, 22. aprila dg. Največje presenečenje pri nedeljskih volitvah so Izgube obeh klerikalnih strank, centruma in bavarske ljudske stranke. Od 8S mandatov, ki sta jih imeli v zadnjem državnem zboru, sta izgubili 10. Celo v porensko-vvestfalskem volilnem okrožju sta izgubili mnogo glasov. Te izgube centruma v njegovi dosedanji najmočnejši trdnjavi so mogoče najintere-saninejši pojavi nedeljskih volitev. V enem volilnem okrožju Diisseldorfa je centrum Izgubil 37.000 glasov. Tudi izgube na VVirten-berškem in na Badenskem. kjer je centrum dosedaj dominiral, so velikanske. Bavarska ljudska stranka Je celo izgubila v Zgornji Bavarski, ki je bila dosedaj ena najbolj katoliških držav. Vse te izgube so skoraj izključno šle v korist socijalnih demokratov in komunistov.
Kljub enemu milijonu novih volilcev bo prišlo samo 489 namesto 493 poslancev prejšnjega državnega zbora. To dejstvo utemeljujejo s tem, da so se na Pruskem vzdržali glasovanja in s tem, da mnogo manjših strank ni dobiln mandatov. Značilno Je, da narodni socijalisti kljub velikemu prizadevanju niso mogli doseči nikakega uspeha. »Volkiscbe«. ki so imeli dosedaj 14 mandatov, bodo zastopani z 12 narodnimi socijalisti, dfcčim je blok poslanca Gratze-ja popolnoma propadel. Temu nasproti pa bo delavstvo zastopano s 150 socijalnimi demokrati in 54 komunisti, to je sila, ki Je dosedaj še niso imeli v parlamentu, ker so pri zadnjih volitvah imeli 176. pri volitvah v maju 1920 pa 189 mandatov.
Državna vlada bo definitivno sklepala o demisiji šele tedaj, ko bodo znani končno-veljavni volilni Izidi. Državna vlada tudi tedaj ne bo odstopila, temveč bo vršila posle do sestanka novega državnega zbora, ki se pričakuje za 12. Julija. To stališče utemeljujejo s potrebo, da mora vlada tudi po ostavki ostati kot poslovna vlada na svojem mestu.
Vsi voditelji strank so biK zopet Izvoljeni. Izvoljen je tudi giavni urednik »Vossi-sche Zeitung« Bernhard, ki je prodrl v Potsdamu. Med nemško nacionalnimi kan-
didati bi bflo omeniti generala T. Lettof -
Vorbeck, ki je znan iz kolonijalnih bojey
v Afriki.
Od znanih parlamentarcev »o Izvoljeni: socijalni demokrati: bivši minister Robert
Schmidt, bivši minister Lipinski, deželni predsednik n. r. Erich, bivši ministri dr. David, Sollmann. Severing, Wels in Schu-mann; demokrata dr. Killz in Wieland; nemško nacijonalci ministri: KeudeH, Hergt, Schiele, dr. Koch, Bazille. dalje Wallraf, Graef, dr. Huggenberg in Bruhn; člani centruma dr. Marx. dr. Wirth, Stegerwald, Guerard, Joes, dr, Hermes, dr. Kaas, SchTei-ber in Herold: člani nemške ljudske stranke dr. Stresemann. grof. Stolberg, kontre admiral Bruninghaus, minister dr. Becker in dr. Moldenhauer; komunisti Thaelmann, Pick. Stocker in Maslowski
Pariz, 22. maja s. K izidu nemSkih volitev piše »Matin«: Nacijonalisti nimajo niti pravice, niti upanja, da bi še dalje ostali v vladi »Journal« pravi: Glavni uspeh volitev je, da je tri četrtine nemškega prebivalstva odobrilo dr. Stresemannovo zbli-ževalno in mirovno politiko »0 u o t i d i -en« pripominja: Ako obstoja taka volja za mir, kakor so pokazale zadnje volitve, ali ne bi bilo pravično, porabiti vsako priliko, da bi se uredile diference, ki obstojajo med obema državama in da bi se od obeh držav lojalno inaugurirala doba zbližanja? Leon Blum piše v socialističnem »Popu-lafre«: Pravica miru in nemško-franco-skega zbližanja je zmagala. S ponosom moremo sedaj izjaviti, da je to naše delo. Nam ni potrebno, da oporekamo ženevskim in locarnskim lavorikam Brianda in dr. Stresemanna. Ta dva sta bila že dovolj počaščena. Toda .ni francoski socijalisti in nemški socijalni demokrati smemo na to opozarjati, da smo trpeli za mir.
Moskva, 22 maja g. Listi pozdravljajo izid nemških volitev. »Pravda« piše, da so nedeljske volitve doprinesle dokaz, da narašča revolucionarno gibanje v Nemčiji. Govorice o umirajočem nemškem komunizmu so dobile hud udarec.
V Grčiji se pripravljajo važni dogodki
Finačni minister Kafandaris je s svojo ostavko izzval ministrsko krizo. — Venizelos in njegovi pristaši prihajajo zopet na površje. — Demisija celokupne vlade. — Venizelos prevzame
vodstvo liberalne stranke
Atene, 22. maja (lo.) Finančni minister Kaiandaris je detnisijoniral. Mogoče je, da bo zbornica razpuščena in razpisan^ nove volitve. Ostavka Kaianda-risa se spravlja v zvezo s povrnitvijo bivšega ministrskega predsednika Verii-zelosa v politično areno, kateremu odreka Kafandaris vsako pravico do vmešavanja v grške politične razmere. Venizelos razvija zadnje čase na Grškem močno politično propagando in bo imel v kratkem v Galixidi v bližini Itee važen političen govor.
Atene, 22. maja. g. Vlada je v ministrskem svetu, ki se je vršil nocoj, podala ostavko. Venizelosovi pristaši nameravajo prirediti tudi protestne demon stracije. Sestavo nove vlade bo najbrže prevzel Venizelos. ki namerava razpustiti parlament in za mesec julij razpisatj nove volitve, ker se smatra rekonstrukcija sedanjega Zaimisovega kabineta pač nemogoča. Razčiščenje položaja, ki je nastal z nastopom Venizelo-sa, se pričakuje za konec tedna. Kakor javljajo listi, namerava Venizelos izvesti naslednji vladni program: znižanje direktnih davkov, revizija sedanjega davčnega sistema, gotova rezerva v finančni politiki, razpust zbornice in senata ter razpis novih volitev, revizija ureditve državnih dolgov in izboljšanje varnostnih razmer v provinci in na Kreti.
Atene, 22. maja. g. Politični položai je označen z oficijelno Venizelosovo izjavo, v kateri je napovedal, da bo prevzel vodstvo liberalne stranke in se vrnil v aktivno politiko.
Ta korak starega državnika bo imel za posledico, da bo prešlo vodstvo najmočnejše stranke iz rok Kafandarisa v roke Venizeiosa. Zdi pa se. da Venizelos nima namena nadaljevati vladi naklonjene politike Kafandarisa.
V svoii izjavi naglaša Venizelos, da je zaradi notranjepolitičnih dogodkov prisiljen, da mora svoj sklep, da se ne bo vec udeleževal aktivne politike, preklicati in zopet prevzeti vodstvo liberalne stranke. Nevarnost, ki preti republikanskemu režimu, in potreba, da se vzdrži mir in red, sta ga dovedli do tega, da bo zopet prevzel krmilo v svoje roke. Venizelos hoče ščititi Grško pred anomalijami, katerih noče biti konec.
Vladni krogi skušajo Venizeiosa pridobiti, da bi prevzel mesto državnega predsednika, ker je Konduriotis že če-šče ponujal svojo demisijo. Venizelos pa očividno noče prevzeti tega mesta, ker namerava združiti v svojih rokah vso vladno moč. V Atenah ni več tajnost, da vodstvo liberalne stranke ni prešlo brez boja v Venizelovese roke. Kljub temu ostane Kafandaris začasno še na svojem mestu.
Nocoj se vrši izrredno strankino zborovanje liberalne stranke, na katerem bo Kafandaris poročal o svoji demisiji kot predsednik stranke in jo utemeljil s krizo vlade. Ze danes je gotovo, da bo 30 članov liberalne stranke, ki niso prijatelji Venizeiosa. izstopilo iz stran- i ke in ustanovilo s Kafandarisom na čelu '
novo stranko republikanskega napredka. Danes se sestane ministrski svet, ki se bo posvetoval o politični situaciji. V zvezi s tem bo ministrski svet vzel na znanje poročilo ministrskega predsednika o demisiji vlade. Kakor se izve, je Kafandaris zaprosil za avdijenco pri ministrskem predsedniku, da mu izroči prošnjo za demisijo. Na seji zbornice bo predsednik zbornice prečital pismo ministrskega predsednika, v katerem zahteva zaradi ministrske krize odgo-ditev parlamenta.
O možnostih rešitve ministrske krize so mnenja zelo deljena. Prometni minister je izjavil vašemu dopisniku, da ie edina rešitev krize v tem, da sestavi vlado Venizelos. Zdi se pa. da Venizelos temu načrtu ni naklonjen, ker noče prevzeti odgovornosti za notranjepolitično krizo. V tem primeru bi bilo pričakovati novih volitev, pri katerih bi Metaxas kot šef FJeutheron opozicije pristopil k Venizelosu. Predsednik republikanske unije Papanastasiu je izjavil svojim političnim prijateljem, da mora Zaimisova vlada pasti, ker je izgubila zaupanje javnega mnenja. Obenem napoveduje izrazito republikansko vlado.
Velike letalske nesreče
Marseille, 22. aprila, s. Letalo 35. letaki skega polka se je včeraj prevrnilo pri pristajanju. Pilot je bil težko ranjen in j« kmalu nato umrl.
Wieborg, 22. maja. (be) V bližini mest* sta zadeli drug ob drugo dve letali. Eno letalo je padlo v sredino mesta. Letalec je bil ubit, štirje potniki pa so ranjeni.
Žrtve hamburške eksplozije
Hamburg, 22. aprila, s. Tekom včeraj« šnjega dne se je prijavilo v bolnico še 49 oseb, ki so bile zastrupljene s fosgenovim plinom. Skupno je v bolnici 230 oseb. Šte« vilo mrtvih znaša v Hamburgu 6, k tem pridejo še trije mrtvi izven Hamburga.
Tragična ekskurzija
Suhburg, 22. aprila, s. Danes ob 2. po« poldne se je v tvornici kisika Klein Gmein dogodila eksplozija. Dijaki gimnazije so pod vodstvom profesorja napravili ek»» kurzijo v tvornico ter so delali poskuse s tekočim kisikom. Pri tem so dajali lepen* ko v kisik. Po nesreči je padla goreča le* penka v sod s kisikom, nakar je nastala eksplozija. Več dijakov in profesor je bilo težko ranjenih, več pa lahko.
Žrtve rudarske katastrofe
Braunsville, 22. maja. (be.) Is premogovnika Mather so potegnili dosedaj 76 trupel. V rovu je še 150 oseb, ki so najbrže vsled eksplozij že mrtve.
Velika elementarna katastrofa
Laredo, 22. aprila, s. (Texas). Vihar «
točo je uničil tukajšnjo pokrajino, štiri osebe so mrtve, približno 50 pa jih je ve5 ali manj težko ranjenih.
Smola francoske jahalke
Budimpeša, 22. aprila, g. Francoska ja* halka D' Orange je brzojavno sporočila, c!a je prestopila madžarsko mejo, da pa ne :.iore nadaljevati svoje ježe, ker je sedlo odrgnilo konja.
Veliki dnevi kmetske demokracije v Pragi
Praga, 19. maja
V	dneh od 15. do 20. maja proslavlja češkoslovaška kmečka demokracija, ki jo tu predstavlja sijajno organizirana Republikanska stranka poljedelcev in malih kmetov, lOletni obstoj svoje države češkoslovaške republike. Ob tej priliki se je otvorila v4 Pragi narodno-gospodarska razstava, se vrši mednarodni kongres kmečkih pokretov v Evropi, manifestacija podeželskega ljudstva iz vse države, polaganje kamnov spomeniku Premysla orača, nadalje zgradbi novega poslopja za poljedelsko ministrstvo ter cela vrsta kongresov, inže-njerjev, zdravnikov, zadrugarjev itd.
Praga je slavnostno odeta z zastavami. Naval ljudstva in inozemcev je velikanski, cngTomen organizačai aparat je na delu, da uredi vse potrebno. Vlak prihaja za vlakom na Wilsonov in Masarykov kolodvor. Iz vsakega se vsuje ljudstva kakor roj čebel iz ulnjakov. Tu vidiš najrazličnejše narodne noše iz Slovaške. Podkarpatske Rusije in Morave, Šlezije, vzhodne in zapad-ne Češke. Po vseh cestah, ki vodijo v Prago, dohaja kmečko ljudstvo tudi peš, da pokaže svoje organizacije, vidi razstave ter manifestira svoio voljo obvladati in utrditi svojo, tako težko pribcrjeno narodno, državno, a tudi socijalno svobodo.
k inozemstva so poslale bratske ln sorodne organizacije ter stranke ugledne delegate v Prago. Iz Francije je prišla 6član-ska deputacija Francoske agrarne stranke pod vodstvom predsednika Fieurant-Agrico-la in senatorja Faurea. Iz Anglije je navzoč vseuč. prof. David Mitrany, iz Holan-diie sta prišla zastopnika poljedelske zveze A. Braat in dr. Vervoorn, iz Romunije zastopnik romunske narodne kmečke stranke z znanim poslancem Janom Mihalake-Jem na čelu. Kmečko demokratska koalicija Iz Jugoslavije je posebno številno zastopana. Navzočih je 20 poslancev s predsednikom HSS Stjepanom Radičem na čelu, in Skvvenije so tu posl. Pucelj, A. Prepe-luh, predsednik kmetijske družbe Sancin ln drugI. Z St. Radičem sta prispeli tudi dve hrvatski seljaškl pevski društvi v divnih narodnih nošah. Vsi inozemski delegati so gostje bratov Čehov, ki jih tako rekoč nosijo na rokah. Zlasti delegati iz Jugoslavije »o povsod predmet največje pažnje.
V	čast gostov je priredila češkoslovaška poljedelska akademija svečano selo v dvorani »Doma Zemčdšlske Osv6ty«. Predaval je prosvetni minister dr. Milan Hodža r> skupnem delu poljedelskih Intelektualcev g mednarodnega vidika. Silno Interesantno predavanje je imel evropsko znani učenjak g. prof. dr. Julij Stoklasa o »Smereh ln ciljih moderne poljedelske znanosti v češkoslovaški republiki«. Njegovo predavanje Je Izzvenelo v tem, da bo že v bližnji bodočnosti človeštva največja skrb celotne družbe, kako prehranlti človeštvo, ki se progresivno tako hitro množi.
Zborovanje mednarodne agrarne organizacije
Dne 16. maja se je v »ejnl dvorani Češkoslovaške poljedelske akademije vršilo zborovanje Mednarodnega agrarnega biroja (skrajšano »MAB«), ki mu je predsedoval minister dr. M. Hodža.
Glavni referat je imel dr. Hodža, t katerem je razložil temelje ideologije vse kmečke demokracije. Današnja doba postavlja evropsko poljedelstvo pred velike, nove naloge. Te niso le produkcijskega značaja, temveč segajo globoko v socijalno, trgovsko, državno in mednarodno politiko. Ne zadošča evropskemu poljedelstvu samo pijajni poljedelski institut v Rimu ln mednarodna poljedelska komisija. Treba Je marveč tudi politično organizirati tiste Ite-vllne milijone ljudstva, ki danes predstavljajo kmečko demokracijo v Evropi. Kmečka demokracija gre svojo pot, puščajoč ob strani desno konservativno ln levo radikalno demokracijo. Glede splošne evropske orijentadje je važna odločitev Srednje Evrope v, njenih socljatafli, kulturnih, držav-eih ln mednarodnih vprašanjih. Rasne so oblike, ki se v njih razvija kmečka demokracija na Poljskem, v Češkoslovaški, v Avstriji, Jugoslaviji, Romuniji, v Bolgariji, LatiškI, Estonskem Itd. To gibanje je posledica svetovne vojne in revolucije, ki je ▼ nJem latentna. človeška misel 80 milijonov ljudi od Baltiškega do Jadranskega in Črnega morja hoče konsolidiratl narodno svobodo, osiguratl hoče svoj sodjatnl in moralni napredek, dobiti moč ln organizacijo kot nosilec civilizacije in svobode. Gre i
za mir ln ugodno sožitje narodov. Naloga nove državne politike je pritegniti k odgovornosti čim več političnih in socijalnih skupin. V kulturnem pogledu poskušajmo najti kompromis med tradicijami in realizmom, med cerkveno-političnim partikulariz-mom in cerkveno protivnim radikalizmom. Kmečka demokracija je v Srednji Evropi postala prepotreben faktor v notranji politiki držav. Kakor odklanjamo konservativno junkerstvo, tako odklanjamo pa tudi boljševizem. Industrijsko delavstvo Srednje Evrope je že preveč zrelo, da bi moglo slediti tej obliki najradikalnejšega marksizma. Ruska revolucija je Imela dva dobra sadova: emancipirala je narode in dala zemljo kmetom. Komunizem pa ni izvedljiv, kjer prebiva kmet v takšni ogromni množini.
Kmetska demokracija gleda z novimi močmi tudi na vprašanje narodnih manjšin in nacionalizma. Socialni temelj našega pokreta združuje narode in daje vsakemu njegovo enako pravo. Naš cilj je mir, kruh. delo!
Bile so predložene tri resoludie o splošni mednarodni politiki kmetskih strank, o mednarodni poljedelski komisiji in mednarodnem delavskem uradu v Ženevi ter končno o gmotni bazi mednarodnega agrarnega biroja.
V debati je sijajno govoril prvi Stjepan Radič o pomenu nove kmetske demokracije in proti zastarelemu pojmovanju bivše tkzv. zelene internacijonale. Poljedelci morejo najti moralno, gospodarsko in intelektualno oporo samo v kmetski demokraciji, ki je obče človeška. V imenu Francozov je govoril Fleurant — Agricola. v imenu Romunov Vaida — Voevod, za Bolgare bivši minister Radolov, za Nemce Jannausch in Kaiser, za Holandce Veredoorn. za Slovence A. Prepeluh.
Resolucije so bile soglasno sprejete. Idejni temelj mednarodne Kmetske demokracije je bil s tem izgrajen.
Manifestacije
V	četrtek je bil dan velikanskega manl-festacijskega sprevoda po praških ulicah in javnih zborov. Na Vaclavskem namestju je bila postavljena mogočna tribuna za goste in inozemske delegate. Sprevod je otvorila «Selska jizda«, kmetski konjeniki v narodnih nošah, mladinskih uniformah ter končno v sokolskih oblekah. To Je trajalo celo uro, bilo jih je 1600. Potem so prišli pešaki, prvi gostje, med ntimi kakih 80 hrvatskih kmetov in kmetic, za njimi strankino načelstvo z ministri in poslana ter senatorji Za njimi so šle strankina orga nizacije, iz Podkarpatske Rusije, na tisoče Slovakov, potem Moravani in Slezijd, končno Čehi. Sprevod je trajal štiri ure in pol v najlepšem redu. Število udeležencev cenijo na 160.000. Takšne politične manifestacije Praga doslej menda še ni videla. Samo Cehi znajo prirediti nekai tako lepega! Po sprevodu se je vršilo v raznih delih mesta 8 ogromnih javnih shodov, na katerih so nastopili različni eovorniki.
Na čast gostom in delegatom inozemstva je bfl v sredo prirejen v »Obecnem domu» banket, zvečer pa se je dala niim v počast v Narodnem divadlu Smetanova opera «Ll-buša». V četrtek popoldne je priredila banket Češka republikanska stranka poljedelcev in malih kmetov, a zvečer se je vršil velik koncert. Največjo pohvalo le žel pevski zbor slovaških učiteljev, nadalje zbor akademikov iz Podkarpatske Rusije ter Hrvatska seljačka pevska zbora «Sljeme» in <Nova Zora».
Avdijei.ee pri predsedniku Masaryku
V	petek je sprejel prezident Masaryk de-putacijo Jugoslovenov, in sicer enega Slo-vcnca, enega Hrvata in enega Srba. Slovence je zastopa! bivši minister Pucelj.
Bodoči mož češkoslovaške države in ideolog tega velikega pokreta dr. M. Hodža je sprejel v petek poslanca Pavla Radiča in Iv. Puclja, v soboto pa g. A. Prepe-luha. — I. B.
Manifestacijsk? sprevod čsl. agrarne stranke v Pragi dne 17. mala, k| se ga je udeležilo preko 100.000 ljudi iz vseh krajev čsl. republike.
Celo sprevoda, ki ga tvori vodstvo stranke, Izvrševalni odbor in poslanci.
Kmečka konjenica, ki je otvorila sprevod; nad 300 slovaških jezdecev lz Mi-
jave v slikovitih narodnih nošah.
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Zadetek ob 20.
Preda, 28. maja. Zaprto.
Četrtek, 24. maja. Nedeljski oddih. D.
Petek, 25. maja. Stilmondski župan. B.
Sobota, 26. maja ob 15 .uri pop. Cyrano de Bergerac. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven.
Ljubljanska opera
*eda, 23. maja. Poljska kri, opereta, ljudska predstava po izredno znižanih cenah. Izven.
Četrtek, 24. maja. Rigoletto, gostuje g. Henrik de Mazey, prvi tenor velike opere v Parizu.
Petek, 25. maja. Zaprto.
Mariborsko gledališče
Sreda, 23. maja. Zaprto.
Četrtek, 24. ob 20. »Grofica Marica«. D. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat.
Petek, 25. maja. Zaprto.
Sobota, 26. maja ob 20. «Lepa pustolovšS« ščina*. B. Kuponi.
Krleža čtta v Beogradu. Hrvatski pW
jatelj Miroslav Krleža bo čital danes, v
sredo, svojo dramo «V agoniji« v univerzi«
tetni dvorani beograjskega vseučilišča.
Ii ljnblj&nske gledališke sesone. V nedeljo 27. maja bo petdeseta predstava »Hamleta«. Delo se vzame potem z repertoarja. — V soboto, 26. t m. se igra >Cyrano de Bergerac« ob treh pop. za dijake. — V četrtek je na sporedu »Nedeljski oddih« za red C. — Isti dan poje v operi tenorist Velike opere v Parizu g. Henrik de Mazey ulogo vojvode v Verdijevem »Rigolettu«. — Danes, v sredo, je dramsko gledališče zaprto, v operi je »Poljska kri« izven abonmaia.
Partška opera v Zagrebu. V Zagrebu bo gostovala v prvi polovici junija pariška •Opera Comique» z dirigentom Raziga« deom in z najboljšimi člani svojega an« sanibla. Izvajala se bodo tri dela: dne 1. junija Massenetova cManon», dne 2. ju« nija Gounodov «Faust» in dne 3. junija Bizetova *Carmen».
Sopranistka ga. Zdenka Zlkova, pri« madona Nar. gledališča v Zagrebu odpo« tuje te dni na kratko operno gostovanje v Sofijo, kamor jo je povabila uprava on? dotnega gledališča.
Javne produkcije gojencev Glasbene Matice v Celju
Celjska Glasbena Matica je tudi letos priredila javne produkcije gojencev, ki so se
vršile dne 17., 18., 19. in 21. t. m. v Narodnem domu. Prve tri produkcije so bile namenjene nižji in srednji stopnji vijolinske in klavirske šole. Gojencem, med katerimi je lepo število talentov, se je poznalo, da imajo v Glasbeni Matici izvrstno šolo.
Na zadnji javni produkciji, ki se Je vršila v ponedeljek, dne 21. t. m., je nastopilo 11 gojencev višje stopnje. D. Valenčič (vijolina) je pokazal od lani znaten napredek v tehniki in prednašanju. O. Šmigovčeva (klavir) igra z rutino in sigurnostjo. M. Grahova (vijolina) je prav dobra, temperamentna vijo-linistinjta. Talentirana gojenka je tudi M. Oražmova (klavir), ki je zaigrala dvoje težkih komadov brezhibno. L. Dereanijeva (vijolina) se odlikuje po solidni in čustveni igri. Dober pianist je postal N. Jeršinovič. M Mačku (gosli) zveni instrument čisto in precizno. T. Pregljeva (klavir) je zaigrala Debussyjevo »Arabesko« na način, ki priča o talentu in dobri šoli. Izredno talentiran gojenec je mali vijolinist M. Viher, ki je podal Wienia\vskega komplicirano »Mazurko« in Ollertonov »Ples čarovnic« uprav bravu-rozno. Dobra, sigurna pianistka je A. Mi-helčičeva, ki je zaigrala Raffov »Saltarello« zelo pohvalno. Fr. Vondrašek (klavir) je podal drugo Lisztovo ogrsko rapsodijo z veliko rutino in občutkom. Nastopili so gojenci vijolinske šole g. ravn. Sancina ter klavirskih šol ge. Sancinove in ge. Božič-Nova-kove. Produkcija je bila dobro obiskana in je vseskozi uspela. Glasbena Malica je lahko ponosna na svoje uspehe.	R. P.
Naši kraji in ljudje
Mednarodni ženski pokret in Slovenke
Mednarodna alijansa za žensko volilno pravico, katere predsednica g. Ashby-Cor-bett pride danes v Ljubljano, ima za smoter: 1. da zagotovi ženam vseh narodov državljansko samostojnost potom volilne pravice in vseh onih reform, ki so potrebne za upostavitev dejanske enakopravnosti moža in žene v socijalnem, zakonodajnem in gospodarskem pogledu; 2. da vzgoji žene za izvrševanje njihovih državljanskih nalog in dolžnosti in da utrjuje vpliv žene na javno življenje.
Ustanovljena je bila Mednarodna alijansa 1904. v Berlinu. Tvorilo jo je tedaj 8 ženskih udruženj iz raznih držav, predsednica je bila g. Chapman-Catt iz Newyorka Do takrat so dosegle volilno pravico žene v štirih ameriških in štirih avstralskih državah. Da je bilo delo MA res plodovito, dokazuje deistvo da so do danes Izvoje-vale žene v 39. državah volilno pravico. V Evropi doslej žene še nimajo volilne pravice: v Franciji, Švici, Bolgariji in Jugoslaviji.
Svoje delo osredotoči MA v stalnih komisijah, ki proučujejo ziast' za ženo aktualna vprašanja (n. pr.: enaki delovni pogoji za moža in ženo, državljanstvo poročene žene itd.), dalje na vsakoletnih konferencah in kongresih, ki se vršijo vsako drugo leto. Zadnji kongres je bil predlanskim v Parizu, ki sta se ga udeležili tudi dve Slovenki kot zastopniki Ženskega pokreta v Ljubljani. Kongres je uspel nad vse sijajno, znamenje, da zmaguje ideja za žensko enakopravnost kljub vsem nasprotnikom in nasprotnicam.
Gospa Corbet-Ashby je druga predsednica MA ter je vredna naslednica ustanoviteljice udruženja. Sedaj poseča večja mesta v balkanskih državah, kjer še živi žena pod pritiskom predsodkov in tradicije Danes dospe s podpredsednico MA gospo Malaterre v Ljubljano in bo predavala ob 8. zvečer v veliki dvorani univerze o uspehih ženskega gibanja na Angleškem.
Lep večer Grafike v Tržiču
Tržič. 21. maja
V soboto je bil za Tržič izredno lep večer, za katerega se mora zahvaliti ljubljanskemu pevskemu društvu »Grafika«, ki je pod vodstvom svojega pevovodje profesorja Grobminga priredilo v telovadnici meščanske šole izvrstno uspel koncert. Pevci so se pripeljali s popoldanskim vlakom in so jih na kolodvoru sprejeli zastopniki Bralnega društva. Takoj po prihodu vlaka so si gostje ogledali tukajšnjo predilnico in tkalnico, ki sta jo z vso ljubeznivostjo razkazovala gg. Bohm in Zupan. Dalje so si ogledali od blizu izvir potoka Mošenika, mimogrede so pokukali tudi v fužine In se niso mogli načuditi, kako je to mogoče, da tako malo vode žene toliko obratov, in podjetij.
Zvečer je privabila lepa slovenska pesem v dvorano mnogo občinstva, ki je z največjim zanimanjem sledilo dobremu Izvajanju vseh pesmi. Prav posebno so ugajale one, pri katerih je nastopil solist g. Marjan Rus, pevec velike bodočnosti. Vsi so morali ponavljati, občinstvo ni prej mirovalo. Jerebova »Pelin-roža« je bila nedvomno najbolje podana ne glede na solospev. Tudi »Jadovanka za teletom« je našla hvaležne poslušalce, da so morali tudi to ponoviti. Pevce ln drage goste je v imenu tržiških pevcev pozdravil g. Riko Paternost, predsednik Bralnega društva, govoril je tudi g. Bocak, članica ženskega zbora pa Je izročila pevovodji lep šopek rdečih nageljnov.
Po koncertu se je vršil v kavami Lončar nad vse prijeten družabni večer, ki se ga le udeležilo lz simpatij do pevcev mnogo tržiškega občinstva. Mile goste je sprejel Tržič z odprtimi rokami, to so tudi oni sami občutili, ker so se naslednjega dne

Pozor! Od danes naprej Pozor! smo uvedli
skoro za polovico znižane letne cene!
Romantika in poezija
preteklega stoletja se zrcalita iz filma
Nepovabljeni {ost
V glavni vlogi
John Gilbert
Tragedija strastnega kvartopir-ca. Nepošteni kavalir plemenitega srca. Zasledovanje po pustinji. Dvoboj. Vroča ljubav na obali Missisipija.
Danes! Izvrsten spored. Danes! Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri.
Pri tem sporedu so že veljavne skoro za polovico znižane LETNE CENE!
Tel. 2124
Elitni kino Matica
od Tržiča prav težko ločili, zagotavljajoč gostitelje, da pridejo kmalu zopet Vsem onim pevskim prija'eljem. ki so kakorkoli pripomogli in omogočili koncert precej številnega zbora, bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala!
V nedeljo se je de! zbora odpravil zgodaj zjutraj z avtobusom g Malija na Ljubelj, kjer sicer niso imeli najlepšega vremena, pač pa dosti zabave, posebno pri prijaznem cestarju g. Dovžanu, ki je pevcem postregel z mlekom in kruhom. Skupno kosilo so imeli gostje zopet v hotelu Lončar, po kosilu pa so se odpeljali na Golnik, kjer je bil popoldne ob treh drugi koncert, ki je zopet prav lepo uspel in znova utrdil sloves, ki ga uživa »Grafika« po polni pravici med pevskimi zbori. Z večernim vlakom so se nato pevci vrnili v Ljubljano, polni lepih vtisov in z zavestlo. da so izvršili zopet lepo kulturno delo.
Danes elitna premijera!! Miss Evropa (Zagreb)
Štefica Vidačič
v svojem prvem filmu, v velikem »Ufa«-velefiimu
, V močvirju greha"
po znani drami Richarda Vossa »Schuldig«. — Sodelujejo »Ufa« osebnosti WiIIy Fritsch. Bern-hard Gotzke. Adalbert von SchIettow. — Prva stopnja Šte-fice Vidačič, kako se pride k filmu.
Danes elitna premijera ob 4., y*7., %8. in ^ 10. zvečer.
Tel. 2730.	»KINO DVOR«
Velik vlom v Poljačnah
Poljčane. 22. maia.
V noči od ponedeljka na torek so se vlomilci, ki že delj časa krožijo okrog Maribora, udejstvo-vali v Poljčanah, in sicer v Malitschev? zalogi piva. Vlo-mili so v ve-liko že I« z no blagajno, ki se nahaja v pritličju hiše. Zločinski ob-sk so prtbi-vailci opazili šele zjutraj.
Hišna vrata so vlomilci odprli najbrže skozi Utio, železno blagajno so pa stroko v ni a sko izvrtali in izdolbli okrog ključavnice. V blagajni je bilo nekaj nad 15 tisoč dinarjev, hranilna knjižica in razni dokumenti Vlomilci so pobrali vse. Eden med njimi je moral gotovo natančneje poznati razmere, drugi je bf! pa vkrniils.ki strokovnjak in pravi specijalist za železne blagajne. Kako dobro je mora! eden izmed vlomilcev poznati razmere v Malitschevi hiši. dokazuje tudi to, da so se poslužili pripravnega orodja, ki je bilo shranjeno v hiši sami. Vrhu tega pa je bilo prejšnji dan nekaj orodja, pripravnega za vlo-m, pokradenega pri sosednem kovaču.
Prebivalci so uverjeni, da spada tudi ta vlom v veliko serijo vlomov po mariborski okolici. Včeraj dopoldne je odpotoval v Poljčane z avtomobilom policijski dak;ik>skop s policijskim psom. O razvoju preiskave še ni poročil.
Čeden veliki župan
Sodišče I. stopnje v Skoplju je posadilo v preiskovalni zapor bivšega velikega župana niške oblasti, odvetnika Veljo Vučkoviča. Doslej so o njem ugotovili naslednje čedne stvari:
Ibrahim Sali, trgovec z moko v Skoplju je lepega dne vprašal velikega župana Vučkoviča za svet, na kak način bi lahko dobil potrdilo o tem, da mu Jusuf Vejsel iz Skoplja dolguje 26.000 dinarjev.
— Lahka stvar! je odvrni! Vučkovič. Daj mi samo njegov naslov!
Ibrahim je Vučkoviču izročil Jusufovo adreso, istočasno pa mu je na zahtevo posodil tudi 3000 Din, ki jih Vučkovič še ni vrnil, dasi sta odtlej potekli že dve leti.
Par daj po tem srečanju !e Ibrahim vnovič prišel v Vučkovičevo pisarno in Vučkovič mu je izročil menico s podpisom Jusufa Vejsela. Ker pa na menici niso bile podprsane priče, je Vučkovič naročil Ibrahimu, naj poišče dva sve-doka. Ibrahim je to stvar enostavno rešit: enega svedoka je podpisal sam, drugega pa je prekanjeno premamil za podpis Takšno menico je nato Ibrahim prenesel na trgovca Pavla Stcjko-viča v svrho kritja svojih dolgov.
Pred preiskovalnim sodnikom je Velja Vučkovič že priznal, da je na menici sam podpisal Jusufa Vejsela, navedel pa ie, da sta mu Ibrahhn m Vejsel dovedla svedoke, ki so bili prisotni ko Je on podpisal Jusufa, kar seveda ne odgovarja deflstvti. Obe priči strahovito obremenjujeta Vučkoviča ta trdita, da ga nista poznali dotlej, dokler ju tri sam poklical v pisarno in ju prosil, na) ponarejena podpisa priznata za svoja.
Preiskava proti Vučkoviču bo zaključena te dni, nakar bo državni pravdnik sestavil obtožnico in se bo morda že koncem tega meseca pričela velika razprava, za katero vlada razumljivo zanimanje v Skoplju tn okolici.
Obleke, plašče, bluze
priznano finega okusa, kupite ugodno P. MAGDIC, LJUBLJANA.
Oglejte si izložbe.	l?3
//a //a //a //a //a //a ///. //a //a
Vsaka zavedna
gospodinja upora-
bija dosledno
At)MA
prašek
za pecivo
//a //a //a //a //a //a //a //a l/h. UL.
Binkoštna številka „Jutra"
ki bo izšla v nedeljo zjutraj, bo edina velika poletna reklamna številka, ki bo zaradi praznikov
tri dni aktualna.
Natisnjena v 30.000 izvodih bo naša binkoštna številka vsekakor naši trgovini in industriji dragoceno reklamno sredstvo.
Oglase za to številko bomo sprejemali samo do petka, vendar prosimo vse one naše inserente, ki se nameravajo poslu-žiti te izredne prilike, da nam pošljejo svoje oglase že v začetku tedna, da jih bomo mogli pravočasno postaviti in jih uvrstiti na najprimernejših mestih.
Oglasni oddelek »Jutra«, Prešernova ul. 4, tel. 2492
Domače vesti
«.♦ Osebne Testi s poŠte. Za pogodbena po-itarja sta imenovana Angela Jančič v Jur-kloštru in Rudolf Murmayer pri So. Urbanu pri Ptuju. Premeščeni so: v LJubljano; inšpektor Dušan Djordjevič iz Beograda, Ivanka Vindišar iz Kranja in Mara Zor iz Nove vasi pri Rakeku; iz Ljubljane 3 pa: Mara Porenta v Velike Lašče in Angela Klemenčič v Juršince; upravnik Ivan Slavec iz Kranja na Maribor 3 in Ciril Novak z Maribora 3 v Šmarje pri Jelšah: dnevni-čarji (ke) Fran Jerančič z Maribora 2 na Ljubljano 2, Anton Bačnik z Ljubljane 1 v Zagorje ob Savi, Nežka Tekavec iz Brežic v Rajhenburg in Marija Tratnik z Ljubljane 1 v Celje. Upokojeni so: Mariia Tekavec na Ljubljani 1 in zvaničnika Ivan Dekle va in O. Brečko, oba na Mariboru 1. Marija Kočar v Cakovcu je službo odpovedala, pogodbena poštarica M. Rode v Starem trgu ob Kolpi je iz službe odpuščena.
*	Izpremembe v državni službi. Sodni nadsvetnik pri okrožnem sodišču v Sarajevu Ivan Vakonig je imenovan za nadsvet-nika pri vrhovnem sodišču v Sarajevu v 2. skupini I. kategorije. Frančiška Cerne, računovodja pri podružnici poštne hranilnice v LJubljani je podala ostavko na državno službo.
*	Gradnja nove poštne palače ▼ Beogradu. V Beogradu prično v kratkem z zgradbo nove palače za tamkajšnjo glavno pošto in poštno hranilnico. Zasnovano je mo-nrmentalno poslopje s šestimi nadstropji, ki bo zavzemalo ves prostor v Takovski ulici nasproti novi skupščinski palači do Aleksandrove ulice. Načrte za novo hišo ie izdelal beograjski arhitekt Momir Koruno-vid. Gradbeni stroški so preračunani na 14 milijonov dinarjev.
*	Novi župan v Brežicah. V ponedeljek so se vršile volitve župana v Brežicah Izvoljen je bil z večino glasov g. Ign. Supan, Šolski upravitelj v p. in podpredsednik krajevne organizacije SDS. Med štirimi izvoljenimi občinskimi svetovalci so 3 pristaši SDS, 1 pa je pristaš SLS. Izvolitev naprednega župana v Brežicah je izzvala veliko zadovoljstvo v vseh narodnih in naprednih krogih tem bolj, ker klerikalcem tudi njihova zveza z Nemci in nemškutarji ni pomagala. da bi dobili Brežice v svoje roke.
*	Svečana otvoritev Osrednjega urada za Zavarovanje delavcev. Četudi je nova palača Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu zunaj ln znotraj popolnoma dovršena ln sta se osrednji kakor tudi okrožni urad že preselila v nove prostore, se vendar slavnostna otvoritev doslej ni izvršila, ker niso še dogotovljene nekatere ureditve v prizemlju. zlasti delavsko kopališče z raznimi higi.ienskimi kopelji Cim bo to dovršeno, se bo izvršita tudi slavnostna otvoritev. Kakor doznava »Ri-jcč«, bo to najbrže dne 1. julija.
64 1
Gospodje klobuki srajce kravate najboljše kupite velikanska izbira
P. Magdič, Ljubljana
♦	Pospeševanje nacijonalne zavesti v Vojvodini Ze dolgo časa se Je v Vojvodini čutila potreba ustanovitve eminentno nacijonalnega in kulturnega društva, v katerem bi se zbrale vse nacijonalne institucije vojvodinske. Tej potrebi se }e deloma zadostilo z ustanovitvijo kulturnega nacijonalnega društva »Sjeverna Zvijezda«. Cfli društva, ki ima svoj sedež v Subotiei, je da zbere čim več nacijonalnih ljudi, da širi nacijonalne knjige in podpira nacijonalne kulturne ter fizične delavce. — Za predsednika društva je bil Izvoljen gosp. Radomlir Vujič, oblastni šolski nadzornik. Okolo novega društva se je zbralo mnogo nacijonalistov iz vrst sodnikov, odvetnikov, uradnikov in profesorjev ter je upati, da bo društvo doseglo lepe uspehe.
♦	Smrtna kosa. V Podgorju pri SlovenJ-gradcu je včeraj umrl po daljšem boleha, nju v 73. letu starosti nadučitelj v pokoju in posestnik g. Matija Š m i d. Pokojnik je bil veleugleden mož, izvrsten Šolnik, ki je vzgojil celo vrsto generacij ter je bil kot pravi narodni vzgojitelj tudi izvrsten svetovalec vsemu prebivalstvu. Za zasluge ga je občina izvolila za častnega člana. Po« kojnik je vzgojil svoje otroke z vso po«
žrtvovalnostjo. Najstarejši njegov sin dr. Konrad Šmid je generalni direktor carin Pogreb bo jutri ob 11. dopoldne. — V Tr» žiču je umrl v 61. letu starosti tovarnar g. Franc A h a č i č. Pogreb bo danes ob 15.30 uri. — V Mariboru je umrl po dolgi in mučni bolezni železniški uradnik g. Jo* sip Vrhov ni k. Pogreb bo jutri ob 17 uri. — Istotam je umrl po dolgi in mučni bolezni tajnik Zadruge gostilničarjev in kavarnarjev v Mariboru g. Franc B o s i-n a. Pogreb bo jutri ob 15.30 uri. — Po* kojnikom blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje!
*	Pri družabnem Izletu Avtomobilskega kluba SHS v Nemčijo bodo sodelovale vse sekcije kluba. Športno vodstvo in organizacija izleta je v rokah sekcije Ljubljana, prijavljenih pa je zelo častno število športnikov iz vse države. Odlični člani iz Beograda. Zagreba, Sarajeva, Subotice, Osijeka in Maribora so prijavili svojo udeležbo. Med njimi: ministra n. r. dr. Milan Stoja-dinovič in Krsta Miletič. Klub pod predsedstvom ministra n. r. dr Velizarja Jankovi-ča in predsednikov zagrebške ln ljubljanske sekcije se bo gotovo uspešno reprezen-tiral v tujini, predvsem v Monakovem. kjer bo oficijelen pozdrav od strani nemškega Avtomobilskega kluba Športno vodstvo ljubljanske sekcije je izdalo za ta Izlet lepo ilustrirano brošuro »Potupis za izlet u Nemačku« ter jo razdelilo med vse sekcije kluba. Na binkoštni ponedeljek se bo vršila glavna seja centralnega upravnega odbora v Ljubljani pod predsedstvom ministra n. r. Velizarja Jankoviča. . Ljubljanska sekcija Priredi avtomobilskim športnikom častni večer v. vseh prostorih Avtomobilskega kluba. Start za izlet bo 30. t m. ob 13. s Kongresnega trga v Ljubljani.
*	Kongres Zveze trezne mladine Se bo vršil 6., 7. in 8. julija t. 1. v Sarajevu Zveza trezne mladine je v poslednjih petih letih izredno aktivna, njeni uspehi so naravnost presenetljivi. Uspelo Ji je organizirati ogromno število srednješolske mladine, ponekod kar kompletne zavode, taiko da šteje danes v vsej državi najmani trideset tisoč organiziranih diiakov- abstinentov. Za kongres v Sarajevu se je prijavilo že preko tisoč udeležencev. '>r ie treznostni pokret v Bosni zelo močan, je pričakovati, da bo letošnji jugoslovenski treznostni kongres nad vse silalno uspel Za udeležence kongresa je prometno ministrstvo odobrilo polovično vožnjo. Pri'ave abstinentov in prijateljev treznosinega gibanja, ki se želijo udeležiti kongresi, sprejema: Oblastno središče trezns mladine. Ljubljana, «Stan in dom».
*	Sedemdesetletnica grahovske bitke. Jutri se v Črnigori na svečan način proslavi sedemdesetletnica grahovske buke, v kateri so Črnogorci premagali Turke in se je Črnogorcem posrečilo znatno razširiti meje svobodne črne gore. Na akademiji v <Domu slobode« na Cetin.;u bo direktor gimnazije Vuksan govoril o pomenu grahovske bitke. Na slavnosti bo sodeloval tudi oddelek vojske. Narodni pevec Pe-rtmovič bo ob spremljanju gosli pel «Boj na Grahovcu*.
*	Naše Pohorje, ki le bilo še do nedavno malo uvaževano v slovenski turistiki, je danes že priljubljeno torišče naših planincev. Slovensko planinsko društvo, ki razvija uspešno propagando za Pohorje, bo letos kakor smo že poročali, kočo na Klopnem vrhu znatno razširilo, prihodnje leto pa prične z gradnjo modernega zavetišča ob Ribniškem jezeru. Projektirana koča v tem divnem predelu Pohorja bo imela približno 50 postelj im v slučaju potrebe do 120 ležišč. Gradbeni stroški so proračunanl na po! milijona dinarjev.
4 Kolektivna obrtna zadruga rn politični okraj Radovljica na Bledu sklicile n.? dan 26 maja t. 1. ob 10 uri v salonu g Janka Šumrja v Lescah svoj redni občni zbor, z istim dnevnim redom, kakor bi se imel vršiti dne 1. aprila t. 1. Če bi občni zbor bil ob 10. uri nesklepčen — za sklepčnost ie potrebna navzočnost četrtine članov — Je občni zbor po poteku ene jire sklepčen ne glede na število navzoč:h članov. — Odbor
*	»Znanci« črtice na 112 straneh, so pravkar izšle. Izdal in založil Ant. Adamič. Kriti-ga je najmodernejše opremljena in Ima /jlo pestro vsebino. Naroča se pri avtorju, Bohoričeva ulica 12. Knjigo dobe v kratkem vse knjigarne za razprodajo.
*	Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto jetniškega paznika, obenem na tudi vsa druga mesta, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi njega. Prošnja raj se vlože do 25. junija.
*	Vilfanova koča na Begunjščlcl bo civor Jena od 26. maja dalje ln potem stalno oskrbovana. Koča je deloma prenov'!ena in dopolnjena z novim inventaTiem.
*	Aljažev dom v Vratih se otvori na bin-koštno soboto. Planinci, ki žele slišati bobnenje plazov in jih videti, naj se podajo za
binkoštne praznike r naflep« kotiček naše Gorenjske, v dolino Vrat. Tam kjer šiuui mogočni slap »Peričnik«, kjer se isie »edaj začenja pomlad, bo našel vsakdo razveIriio in lepo pomladansko solnce bo po dolgem deževnem vremenu delo dobro vsakomur in zopet se bodo veselila planinska srca.
*	Slovensko zdravniško društvo naznanja svojemu članstvu dodatno k doseJa.ijim obvestilom, da se mu Je za koegresne dneve v zdravilišču Dobrna pri Cei.u posrečilo pridobiti za sodelovanje tudi priznani in priljubljeni kvartet »Matičarjev« iz Ljuo ljane (gg. Pelan, Pečenko. Zivrtaa in Skalar,) ki priredi na binkoštno s j pevski večer v korist Rdečega križa in bo ostale kongresne dneve radevolje na razDolago za naše prireditve. V nedeljo pa kon;*rtira ob čeznana koncertna pevka ga. i>:of Čadeže-va, ki je že ponovno z izborni.n uspehom nastopila v Dobrni. Udeležba nai se takoj sporoči tajništvu, da bo na razpolago čo volj avtomobilov. Želeti je. da »e večina udeležnikov odpelje že v soboto opoldne, ob 14 uri iz LJubljane. Prevozna s-edstva so na razpolago tudi v nedeljo k popoldanskim vlakom. Vsak udeleženec -ij vzame zase in za svoje družinske č,ane ?ia odhod-ni postaji vozni list do Celja, ki bo veljal za brezplačno vožnjo nazaj. Legitimacijo in potrdilo udeležbe dobi v Dobrni.	983
*	Nagrada za poljudno predavanje. »Hrvatski Radiša®, središnjica v Zagrebu, raz. pisuje nagrado 1000 Din za poljudno pre« davanje o temi: «Vzroki pavperizacije hr« vatskega seljaštva, posledice in ukrepi za gospodarsko sanacijo«. Predavanje, ki bo izšlo v brošuri, naj se vpošlje najkasneje do 30. junija.
*	Zbori. Revija nove zborovske glasbe, ureja Zorko Prelovec, izdaja pevsko dru« štvo Ljubljanski Zvon. Dvojni zvezek za maj in junij izide začetkom prihodnjega meseca. V glasbenem delu prinese skladbe J. Pavčiča, Fr. Medrickega in M. Železni« ka, v književnem pa poročila o češkem pevskem festivalu v Pragi, o sijajno uspe« li koncertni turneji pevskega zbora Ljub» ljanske Glasbene Matice po Češkoslovaški in na Dunaju, nadaljevanje zanimivih spo« minov dr. A. Schwaba o bratih Ipavcih, Osterčev članek o sodobni zborovski glas« bi itd. itd. — Kdor še ni nakazal «Zbo» rom» za letos naročnino, naj to nemudo* ma stori, da bo list redno prejemal. Pri« dobite pa «Zborom» tudi nove naročnike, saj je letna naročnina (40 Din) za tako ob« sežen, vsebinsko zanimiv in na zunaj ličen list res malenkostna. Pevska društva, pev« ci in pevke podprite svoj list!
*	»Zbirka obrazcev iz matematike In fizike«, sestavil profesor K. Kune Je izšla v založbi Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg, družba z o. z. v Ljubljani. Zbirka, ki ima 50 strani in stane 12 Din, bo dobro došla vsem učencem višjih razredov srednjih šol kot pomožna knjiga pri študijn matemati* ke in fizike. Upoštevane so potrebe gim» nazij, realk in sorodnih srednjih Sol. Do« bi se tudi v Tiskovni zadrugi.
*	Požar v Račl. Kakor javljajo te Vlnkov-cev, je v Bosanski RaČi predvčerajšnjim izbruhnil požar, ki je povzročil znatno škodo. Tamkaj se nahaja strojnica, ki goni prevozno sredstvo preko Save v Slavonsko Račo, kjer se premog in pesek preklada v vagone na normalni tir. Predvčerajšnjim je nenadoma nastal požar ln je strojnica pogorela do tal. Pesek se je prevažal za porabo na novi železniški progi Beograd-Nov-ska. Delo Je začasno ustavljeno.
*	Transmisijskl Jermen raztrgal delavca. V tovarni tanina v BeliŠču pri Osjeku se jo v ponedeljek popoldne pripetila velika nesreča. Delavec Štjepan MaJdanovič je bi: zaposlen pri transmlsijskem kolesju. Na nepojasnjen način Je pri tem prišel med kolesa ln jermen, ki ga Je zgrabil. Ko so ustavili stroj, Je bil Majdanovlč Že mrtev in grozno razmesarjen. Včeraj ie prišla v Belišče komisija, da ugotovi vzrok nesreče.
*	Ljudje, ki trpe na težkem telesnem odvajanju in iih Pri tem mučijo obolelost! debelega črevesa ter preobilica krvi v spodnjem delu telesa, pritisk krvi na možgane, glavobol in utripanje srca, naj popilejo zlutraj !n zvečer po četrt kozarca prtrodne grenčice »Franz-Josef«. Vodilni zdravnik!, kirurglčnih zavodov Izjavljalo, da se voda
Franz-Josef« uporablja t najboljšim uspehom pred operacijami v trebuhu in za njimi Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	Obledele obleke barva y različnih barvah In plislra tovarna Jos. Relch.
Iz LiubHane
u— Minister za narodno zdravje g. dr.
Gerasim Popovič je včeraj dospel v Ljubljano. Tekom dneva si je ogledal posamezne zdravstvene ustanove.
t— Promenadni koncert Nar. žel. glasbenega društva «Sloga» se vrši v primeru ugodnega vremena ju^ri zvečer ob pol 8. url v Zvezdi pod vodstvom g. kapelnika Julija Bučarja. Spored: 1. C. Car! Mussi-nan koračnica, 2. Mozart: Figarova svatba — uvertura, 3. Ganne: Huzarski valček, 4. Sedy - Bardorfer: Slovenske pesmi, 5. Gounod: Romeo in Julija, prolog in uvod, 6. Smetana: Prodana nevesta, veliki pot-poru, 7. George Rosey: The Motor — koračnica.
u— Slava 40. peSpoIka »Triglavskega«.
40. pešpolk »Triglavski« bo praznoval dne 28. maja svojo slavo v spomin na dan, ko je slovenski planinski polk — sedanji 40. — zrušil odpor sovražnika pri vasi Kotle ob priliki koroške ofenzive leta 1919. Ob 10.30 bo služba božja in rezanie kolača na dvorišču vojašnice kralja Petra Osvoboditelja v Ljubljani, popoldne ob 15.30 pa vojaška veselica na dvorišču vojašnice. Vstop samo za vabljene, u— Vabimo vse kroge, da privedejo svo-e otročičke k sodelovanju pri cPomladan-skem slavju«. Malo dobre volje, malo veselega lica, malo cvetja in že pripomorete k manifestaciji globoke etične vrednosti. Ču-vajmo In dvigajmo čisto otroško radost. Ui o prerada in hitro zatre resnost življenju. Prijave k sodelovanju sprejema ortopedski
zavod >Atena<, Mladika, vsak delavnik od
15. do poi 18. ure.	979
u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Odslej zopet redne pevske vaje: ob ponedeljkih mešan zbor, ob sredah ženski in ob petkih moški zbor.
u— Sokolsko druitv® v Stepanji vasi rabi članstvo na izredni občni ibor, kj se bo vršil t četrtek dne 24. t. m. v društveni sobi. Začetek ob pol 20. uri. Na dnevnem reda je nakup, odnosno prodaja stavbiiča. Zdravo! — Od b o r.
u— Sokol š&ka vabi one. ki izletljo na sokolski zlet v Skoplje, naj se zglase do 1. junija pri br. načelniku Stanetu B"»rji.
981
n— Ruska Matica in ruska ljudska univerza: V petek, 25. maja se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje g. univ. prof. Aleksandra Maklecova o »Vzrokih in obliki otroškega zločinstva«. Začetek ob 19. Vstop prost.
u— Mladinska predstava v Ljudskem kinu (Ideal) danes ob 16.30. Predvaja! se bo ljubki film »Miliionarjevo dete in sirota« Sedeži po 3. 5, 8 Din.
u— »Ljudski kino v prostorih kina Ideal bo predvaja! še drevi ob 21. uri film »Beneška kurtizana« z dražestno Magdo Sonjo v glavni vlogi. Sedeži po 3. 5 In 8 Din.
u— Policijski drobiž. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina perila, 1 tatvina čevljev, 1 goljufija, 2 prestopka pasjega kon-tumaca, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 telesna poškodba, 1 prestopek trpinčenja živali in 18 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: 2 zaradi pijanosti im razgrajanja in 1 zaradi beračenja.
u— Drzen vlom v podstrešje. V podstrešje hiše št. 18 na Miklošičevi cesti se je te dni s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapil neznan kradež, bržkone član tolpe »stanovanjskih podgan«, ter ukradel na škodo trgovke Pavle Cutlčeve iz kovčka 3 moške obleke, črne hlače in čm, plišast ženski plašč v skupni vrednosti 4000 Din. Ker ima v podstrešju spravljenih več strank razne kovčege in zaboje, je neznani lopov skušal odpreti in Izropati tudi te, vendaT se mu namen ni posrečil, ker so bili ostali kovčegi bolj zavarovani in trdneje zaklenjeni.
u— Ukradeno In zopet najdeno kolo. Betonski podjetnik Vinko Battelino je pustil predvčerajšnjim svoje kolo na dvorišču Slomškove ulice št. 19, kjer ima delavnico. Kolo je hitTo zamikalo nepoznanega uzmoviča, ki se je kolesa polastil ter ga odnesel, kajti bilo Je zakljenjeno. Oškodovanec Je tatvino opazil šele zvečer in dogodek takoj prijavil najbližji stražnici. Težko kolo pa Je tatu očlvldno piecej utrudilo in ker nikakor ni zamogel odpreti ključavnice, je slednjič kolo odvrgel. Pustil ga je v Knežji ulici, kjer ga je zjutraj okrog 5. naše! hišnik banke «SIa-vije« Ludvik Blažič, ki ga Je izročil policiji, ta pa lastniku.
u— Ure za birmo pri tvrdki Slavko Ros. Dunajska 9.	949
Iz ^»-fbora
a— Odbor Jadranske straže ima ponovne seje, da bi kar najlepše in najbolje pripravil veliko veselico, ki se bo vršila 7. junija na praznik popoldne v parku vojašnice kralja Petra. Pri tej veselici bodo sodelovala pevska, telovadna in športna društva ter bo veselični spored po obsegu in zanimivostih visoko nad dosedanjimi prireditvami.
a— Aero-mlting. Ker vlada zaradi obsežnega programa aero-mltinga veliko zanimanje tudi na deželi in je pričakovati velikanski obisk 1 z okolice, prosi uprava, da po možnosti kupijo vsi interesenti vstopnice že v predprodaji, da se dnevne blagajne razbremenijo. Razen tega se tudi v predprodaji do 25. t. m. opoldne prodane vstopnice izžrebajo ter imajo pravico za brezplačno vožnjo nad Mariborom. Te dni Izide tudi natančen program z vsemi potrebnimi pojasnili in poročili
Iz CVIia
e— Redni sestanek članov kraj. org. SDS za mesto Celje, ki bi se imel vršit) drevi, odpade zaradi klubove seje obč. odbornikov.
e— Slava 39. pešpolka. Celjski 39. pešpolk bo praznoval na binkoštni ponedeljek svojo slavo v spomin zavzetja Črne po oddelkih celjskega pešpolka o priliki koroške ofenzive 1. 1919. Ob 10 dopoldne se bo vršila na Glaziji služba božja ter blagoslovljenje in lomljenje slavskega kolača. Popoldne bo vojaška zabava in tekma z zelo pestrim sporedom. Občinstvo vljudno vabljeno!
e— Smrtni kosa. V javni bolnici je umrl 21. t m. v 38. letu starosti Anton Klslin-ger, steklar iz Straže pri Rogatca. V isti bolnici je umrl 5-letni Rudolf Andreje, sin kočarja iz Kokarja. N. v m. p.I
Ra razstava ? tt
V nedeljo 27. Is eoneiMi 1 mala m

e— Majniški izlet sokolskega društva.
Sokol je priredil v nedeljo majniški izlet v Vojnik. Udeležilo se ga je okrog 150 članov, mnogo naraščaja in prijateljev Sokol-stva. V Vojniku se je vršila javna telovadba, po njej pa prijateljski sestanek pri g. Vrečarju. Vojniški Sokol obhaja letos svo-o 10-letnlco, ki jo bo proslavil jeseni. Ves zlet je bil prav prisrčna domača prireditev ter bo služil tudi v podkrepitev vojni-škega narodnega življa med tamkajšnjimi še mnogobrojnimi pristaši bivšega nemštva n štajercijanstva.
e— Dražba košnje. Kakor vsako leto, bo mestna občina tudi letos prodala na javni ražbi košnjo za 1. 1928. Dražba se bo vrnila 29. t. m. ob 9. url za košnjo pri mestnem pokopališču In na hribu Sv. Jožefa. >0. t. m. cb 9. uri za košnjo pri Seidlovem studencu v Liscah.
•— Telovadni nastop celjskega Sokola.
V nedeljo 10. Junija se bo vršil običajni telovadni nastop sokolskega društva. Odbor Sokola prosi vsa narodna društva, naj omenjenega dne ne prirede nikakih prireditev.
Iz Kranja
r— Zdravstveno gibanje. V Kranju In okolici je v zadnjem času zbolelo mnogo ljudi na angini m čutilo tudi bolečine v trebuhu. Ker so bljuvali, se je spočetkoma mislilo, da gre za vnetje slepiča. Vendar se to pričakovanje ni obistinilo. ampak je bolezen v dobrem tednu dni izginila, tako da ni sedaj nobenega takega primera obo» lelosti.
r— Krajevni odbor druStva Rdečega križa v Kranju priredi drevi ob pel 21. ▼ gledališki dvorani Narodnega doma pev* ski večer s predavanjem. Na vzporedu je predavanje o pomenu in namenu društva Rdečega križa (predava član oblastnega odbora Rdečega križa g. Josip Skalar iz Ljubljane), petje umetnih in narodnih pesmi ter godbent točke. Pevski vzpored izvaja kvartet Matičarjev iz Ljubljane, godbeni vzpored pa domači čitalniški or« keater. Vstopnina je 5 Din za osebo. Ker so zlasti pevske točke splošno priznanega kvarteta Matičarjev (gg. Pelan, Pečenko, Završan in Skalar) zelo privlačne, priča, kuje odbor prav zadovoljive udeležbe.
r— Olepšava kranjskega kolodvora. — Kranjski kolodvor je zopet dobil tako le« po lice, da je danes po ureditvi in snaž« nosti ter okrasitvi ena najlepših postaj na gorenjski progi. Te dni so okrasili ves pe« ron s številnimi cvetličnimi lončki, kate« re sta brezplačno napolnila 8 cvetlicami kranjska vrtnarja Franc Ažman in Franc Sušnik. Za olepšavo postajnega poslopja, ki je bila potrebna z ozirom na ravno« kar razvijajočo se sezono tujskega in le» toviščarskega prometa, ima zasluge po« stajni načelnik g. Vranek.
r— Poset trgovske mladine iz Litije. V ponedeljek so poe>etili Kranj učenci tr» govsko nadaljevalne šole iz Litije, Šmart« nega in Zagorja pod vodstvom odbornikov trgovskega litijskega gremija gg. Končarja in Lajovca iz Litije, Strmana iz Smartnega in Suše iz Zagorja ter šolskega nedupra« vitelja Kovačtča iz Smartnega in učitelja Cernelča iz Zagorja. Na kranjskem kolo« dvoru so jih sprejeli imenom kranjskega trgovskega gremija gg. Janko Sajovic, Franc Berjak in Anton Adamič. Gostje so si ogledali tekom dopoldneva obsežne tvorniške objekte in obratovanje tekstilne industrije Jugočeške, industrijo trikotaže in pletenin «Ika». mestno pokopališče ter grobova Prešerna in Jenka. Narodni dom in novo^radeči se most čez Kokro. Opol« dne jih je pogostil restavrater v Narod« nem domu Božo Plahuta. Bogat dojem je napravilo na nje vrvenje običajnega po« nedeljskega sejma po tTgu in mestnih ulicah. Popoldne so posetili priljubljeno izletno kranjsko točko Smarjetno goro, od koder so imeli lep razgled kljub oblač« nemu vremenu po vsei Gorenjski. Gostje niso mogli prehvaliti izrednega vtisa, ka« terega je napravil na nje v industriji se razvijajoči Kranj in njegova prekrasna okolica.
Iz Novega mesta
r— Roparski napad v Gotni vasi. Za« sebnik Josip Mrvar iz Gotnje vasi je te dni obiskal svojo teto v Straži. Zvečer se je vrnil v Novo mesto, kjer se je zamudil do 2. zjutraj. Ko se je vračal v največjem viharju in dežju domov v Gotno vas, ga je na križišču, kjer se cepijo poti in kjer baje straši, nenadoma napadel neznan moški in ga pobil na tla. Ležečemu je hi« tro preiskal žepe in ker ni ničesar našel, se nato hitro oddaljil. Sreča v nesreči je bila, da je imel Mrvar denarnico z 825 Din pri sebi, da pa je napadalec ni našel, ker mu je pri padcu smuknila iz raztrganega žepa v suknjiču v podlogo na hrbtu, na katerem je ležal, ko se je pobit zgrudil.
n— Nalezljive bolezni v novomeškem okraju. V Selih«Šumberku in v okoliških vaseh se je pojavila škrlatinka. V Ponik« vah sta umrla za njo že 2 otroka. V No« vem mestu se je pojavilo več primerov ošpic. Ljudje so tako neprevidni, da bo« lezen prikrivajo, zaradi česar je stališče nadzorstvene sanitarne oblasti zelo težko.
n— Razburljiv prizor v Kandiji. Janez Nose iz Rumenje vasi pri Straži je peljal z Drske proti odprti rampi v Kandiji tež« ko naložen voz z hlodi. Ko so bili konji že na progi, je nenadoma pridrvela po progi iz Birčne vasi proti Kandiji lokomo« tiva. Videti je bilo, da je katastrofa ne« izogibna. V zadnjem hipu je strojevodja lokomotivo ustavil in preprečil grozno ne« srečo. Dogodek je vzbudil v Kandiji mno» go komentarjev.
n— Življenje nasproti starega pokopa* lišča. Na mestnem svetu nasproti starega
Eokopališča se je nastanilo potujoče cir« uško podjetje. V nedeljo se je zbralo pri velikem vrtiljaku z gondolami do 3000 lju« di. Tako živahnega družabnega življenja že dolgo ne pomnijo.
n— Krajevni šolski odbor v Semiču je priznal g. inž. Petrovu za po gradbeni di« rekciji odobreno skico nove osnovne &ole v Semiču prvo nagrado. Vsi drugi načrti so ostali brez nagrad, ker so bili brez pri« poročila gradbene direkcije. G. inž. Petro« vu k njegovemu uspehu iskreno čestitamo!
n— Keltske grobišče v Gotni vasi. K včerajšnjemu poročilu nam sporočajo, da je muzejsko ravnateljstvo v Ljubljani ob« vestilo lastnika zemljišča gosp. Bona, da ga bo te dni posetila komisija ter da naj počaka z izkopavanjem. Včerajšnje poro« čilo je treba izpopolniti v toliko, da tudi drugega groba ni odkopal g. Bon, marveč so ga ponoči odkopali neznani ziikovci, sti« kajoči bržkone za dragocenostmi, ker se je razširila ljudska govorica, da so v gro« beh zakopani zakladi.
Najboljše, najtrajnejše, zato iS	najcenejše t
Sport
Motociklistična dirka na dirkališču v D. M. t Polju
Nai agilni »Motoklub Ljubljana« deluje s vso paro na tem, da bi pridobil med športniki čimvečje zanimanje za motocikli* stični sport. Kot prva manifestacija tega delovanja bo veiika motociklistična dirka, ki jo klub priredi na vojaškem vežbališču v D. M. v Polju dne 3. junija V to svrho je dala vojaška oblast na razpolago svoje vežbahšče ter s tem položila temeljni ka* men za razvoj tega tudi z gospodarskega stališč« važnega športa.
Dirka ima predvsem namen preiskusiti vzdržljivost strojev, kvaliteto materijala m sposobnost vozačev. Za to interesantno tekmo vlada med občinstvom že sedaj ve= liko zanimanje. Več tednov se že dirkali« »če urejuje in pripravlja pod vodstvom strokovnjakov. Delo, ki ga je bilo treba izvršiti, je ogromno. Dirkališče bo eno naj lepših in največjih ne samo v Jugoslaviji. Slovenija je zaradi svojih naravnih krasot, z ozirom na tujski promet in relativno dobrih cest izmed vseh pokrajin države najbolj prikladna, da postane zibelka m središče motociklističnega razvoja
Prepričani smo, da bo naše občinstvo to, za naše kraje novo prireditev z vese. ljem pozdravilo in z vnemo podpiralo. Vse hvalevredna je tudi naklonjenost m pod* pora naših lokalnih oblasti in korporac:j, ki so za dirko poklonile klubu krasna častna darila. Tu omenjamo oblastni od* bor ljubljanske oblasti, mestno občino ljubljansko in agilni bratski Avtoklub.
V varstvenem oziru je vse potrebno ukrenjeno. Na dirkališču bo med odmori svirala godba. Samoumevno bo preskrbljen no za okrepčila v večjih okrepčevališčih, kjer se bodo nudila občinstvu jedila, iz» vrstna kapljiva in pivo po normalnih ce* nah. Za dovoz občinstva bo priključeno osebnemu vlaku, ki odhaja ob 14.15 iz Ljubljane, zadostno število vagonov, tako da bo publika izstopila v neposredni bliži* ni dirkališča na postaji D. M. v Polju. Po> leg tega bo vozilo večje število avtobu« sov in avtotaksijev. Od končne postaje električne cestne železnice na Zaloški ce* sti je dirkališče oddaljeno dobre četrt ure.
SK Ilirija (Lahkoatletska sekcija). — Danes ob 17.30 naj bodo na igrišču na» slednji atleti: Habič, Outrata, Frohlich, Hladnik, Gaberšek, Vrečko, Šoukal, Pero, Režek, Stepišnik. Zaradi važnosti prosim za točno in polnoštevilno udeležbo! Na* čelnik.
SK Svoboda, Danes od 17. ure dalje trening L skupine na igrišču Ilirije. Posta* va v Gradišču. Načelnik.
Propagandna hazena tekma A ln B ilrra. Ljubljanski hazena podsavez prire* di jutri popoldne propagandno hazensko tekmo, namenjeno naši srednješolski mla» dini. Podsavez hoče s to prireditvijo se> znaniti našo mladino s hazeno, ki se v zadnjem času rapidno širi zlasti v naših podeželskih krajih, da v počitnicah nad* žira, odnosno sama goji to panogo in da pazi, da se igra po pravih načelih. Družini bosta sestavljeni iz naših najboljših igralk, članic Ilirije in Primorja, tako da bo tek* ma nudila dovolj športnega užitka. Tekma se vrši ob 17.30 na igrišču Atene ob glav* nem Tivolskem drevoredu. Vstopnina k. prireditvi je minimalna, tako da je poset vsakomur omogočen. Tekme se udeleže po vsej priliki vsi naši ženski šolski zavodi.
Službeno in LNP. Seja kazenskega od» bora se vrši danes v sredo točno ob 19.30 v posebni sobi kavarne Evropa. Seja po* slovnega odbora se vrši ob 20.30 istotam. Tajnik IT.
Službeno Iz LLAP. Danes se vrši seja nadzor, odbora ob 20. v kavarni Emoni v I. nadstr. Tajnik I.
Nogomet v Sevnici. V nedeljo se je vršila v Sevnici prijateljska nogometna tekma med moštvom SK*Krško in SK*Rad* njo (Sevnica). Tekma je končala v raz* merju 1 : 4 za Radnjo.
Porota
Novo mesto, 22. maja.
Očetomor v Gor. Radencih
Danes se je zagovarjal pred porotniki Jože Perše, rojen 1. 1893. v Gor. Radencih, oženjen, posestnik v Gor. Radencih, že kaznovan, obtožen, da je v drugi polovici januarja letos ukradel Jožetu Sterbencu dvocevno lovsko puško in nato 6. febru* arja iz zasede ustrelil svojega očeta Miho Peršeta.
Obtožnica pripoveduje
Obtoženec se je 1. 1920. oženil in prevzel od svoje matere večji del njenega posestva v Gor. Radencih. Spočetka je živel v skup« nem gospodarstvu z očetom Miho in ma< terjo Marijo, toda že po preteku dobrega pol leta so se začeli med očetom in sinom prepiri, ki so povzročili, da sta bila obe in mati čez dan večinoma pri obtoženše> vem mlajšem bratu Juriju ter da sta hodi* la samo še spat v obtoženčevo hišo, kjer sta imela izgovorjeno stanovanje.
Spor med starimi in mladimi se je za« nesel tudi pred sodišče in m minulo no* beno leto, da se ne bi obtoženec in starši tožili med seboj. Večino tožb so bili vIo» žili starši zaradi užitka, ki ga obtoženec ni dajal v tisti meri, kakor je bilo zgo* varjeno. Obtoženec se je izgovarjal na sla* be letine ter na to, da je užitek prevelik in da ga on ne zmore. Toda oče je bil trd in ni hotel nič popustiti, zlasti še, ker se obtoženec ni maral ponižati pred očetom. Dočim se je oče z mlajšim tudi oženjenim srnom Jurijem dobro razumel, je bilo na« sprotstvo med njim in obtožencem ved* no hujše, tako da se je nazadnje spre* menilo v pravo sovraštvo.
Tajlnstvena eksplozija
Obtoženčevo gospodarstvo je šlo vedno bolj navzdol. Obilni pravdni stroški, ne« »reče pri živini in vedni prepiri so že itak trmastega obtoženca delali vedno bolj zakrknjenega. Oče v svoji nagli jezi tudi ni štedil z grožnjami, da bo sina spravil a posestva ali celo s sveta. Ko je nastala v noči 30. septembra lani v obtoženčevi sobi eksplozija, ki je raznesla peč, po» škodovala končnice postelje, v kateri sta spala obtoženec in njegova žena, ter raz« bila več šip v oknih, je obtoženec narav« nost obdolžil očeta, da je on to storil. Oče je zanikal krivdo in se skliceval na dej« stvo, da on to noč niti doma ni bi), ampak je prenočeval v špeharjih, vendar mu ob* toženec ni verjel, češ če nI on sam sto« ril, je pa koga drugega za to najel.
Usodni stre! iz lovske puSke
Po eksploziji se je obtoženec z žene in otrokom izselil iz svoje hiše k ženinim sorodnikom in sklenil, da napravi večnim sporom konec s tem, da očeta ubije. Za* čel je iskati strelnega orožja in ko je zvedel, da ima mladi Šterbenc v zapuščeni Miheličevi lisi skrito dvocevno lovsko puško, jo je okrog 25 januarja letos ukra« del m skril v nekem jarku.
V ponedeljek, 6. februarja, sta šla oče Miha Perše in njegov drugi sin Jurij v «Glaje» po seno. Ko je obtoženec to vi* del, je šel po skrito puško in se podal na kraj, odkoder ss je dohro videlo na okraj* no cesto Stari trg*Vinica, po kateri sta morala pripeljati seno oče in brat. Res sta prišla z vozom mimo in ustavila, da po* čije živina, kakih 40 korakov pod grmom, za katerim je stal obtoženec. Obtoženec je takoj oddal strel na očeta, ki se je stokajoč zgrudil...
Mihov sin Jurij Perše je videl, da je padel usodni strel izza leskovega grma, kjer se je še kadilo, in da je od grma v na* sprotno smer stekel neki moški srednje po* stave, vendar bežečega ni spoznal; pač pa je oče Miha takoj uganil, da ga je ustrelil sin Jože. Očeta so prepeljali na dom in poklicali zdravnika, toda ta mu ni mogel več pomagati. Oče je naslednji dan umrl Zdravnika sta pri raztelesenju ugotovila, da je izstrelek predrl trebušno mreno, raz* trgal jetra in žolčnik, tako da se je razlil žolč v trebušno votlino in se je vnela tre* bušna mrena, kar je po', očilo smrt. «Eden od naju mora biti mrtev!»
Obtoženec je spočetka tajil, da bi bil on oddal strel na očeta. Toda ko se je na* bralo precej obremenilnih okolnosti, je orožnikom priznal, da je ustrelil očeta, in sicer, da se je štiri mesece poprej odločil, da «mora biti eden od naju mrtev«; nada* lje, da je 6. februarja zasledoval svojega očeta, se skril najprej blizu Senika v «Gla* jah», ker je mislil, da se bo oče odstranil od brata Jurija in šel sekat kolje; potem pa, ko se to ni zgodilo, da je še! čakat za leskov grm, ker je vedel, da tam blizu na cesti po navadi počiva živina.
Tudi pri prvem zaslišanju pred sodi* ščem je obtoženec priznal, da je streljal na očeta z namenom, da ga usmrti, da je v ta namen že okrog 25. januarja ukradel šterbenku puško in jo skril v jarku, odko* der jo je 6. februarja dopoldne vzel in odšel za očetom in bratom. Šele kasneje je začel obtoženec svoi° dejanje olepšava* ti, češ, da je ustrelil proti očetu v trenutni jezi, da ga pa ni nameraval usmrtiti ampak le oplašiti, da je na očeta naletel le slučajno, ko je hodil s puško okrog.
Senatu je predsedoval sodni svetnik go* spod Luznar, votanta sta bila višji -rodni svetnik dr. Forster in svetnik dr Dolenc Obtožnico je zastopal državni pravdnik g. Kovač, obtoženca je zagovarjal odvet= nik dr. Ivanetič Razprava je trajala od 9. do 13.30, od 15. do 20 ter od 21 dalje pozno v noč. Obtoženec se je zagovarjal da ni imel namena usmrtiti očeta, temveč da ga je hotel le oplašiti Priče, ki slikajo starega Peršeta kot nasilneža, so izpove* dale večinoma v prilog obtožencu. Med razpravo je opetovano prišlo do kontro* verz med Iržavnim pravdnikom in zago* vornikom dr. Ivanetičem, ki je obtoženca zelo spretno zagovarjal.
Rezultat razprave priobčimo v jutrišnji številki.
Jutri se bo vršila razprava proti dolenj« skemu Čarugi, roparskemu morilcu Vinku Možini, obtoženem dvojnega zavratnega roparskega umora in raznih drugih pre* stopkov. Razprava, za katero vlada ogrom« no zanimanje, bo trajala dva dni.
Dopisi
SENOVO PRI RAJHENBURGU. V petek
18. t. m. se je vršila volitev župana in 5 svetovalcev. Ob 17. so se zbrali novo izvoljeni občinski odborniki. 17 po številu. Pri volitvi župana ie bil naslednji izid: Josip Škoberne 9 glasov (SLS). Miha Brilei 4 glasove (SDS), Jože Rihter 3 elasove (SSJ); erta glasovnica ie bila prazna. Tako ie bil izvoljen za župana Josip škober-ne. Druga točka dnevnega reda ie bila volitev 5 svetovalcev. Klerikalni odborniki so si izvolili vseh 5 za sebe iz svoie sredine, in sicer: Abram Franc Kranjc. Grilc. Bi-tanc in Škoberne Anton. Opozicija — ali bolje reče to besedo neki klerikalni odbornik iz Prlekije: »oozaciia« — se volitev svetovalcev ni udeležila Klerikalni odborniki so imeli že vsi v žeoih po dva listka enega z imenom Josip Škoberne. drugega z imeni 5 svetovalcev da se ne bi zsodila kaka usodna pomota Ob 17 30 ie bila seia zaključena. Med sejo ie vladala grobna tišina, kakor pri čuvaniu mrliča. Petek — slab ZHČ6 tele ^
BREZNICA NA GORENJSKEM. V Breznici pTi Žirovnici je bik) dne 17 t- m važno mlekarsko zborovanje, katerega se je udeležil« okrog 100
posestnikov Po posebnih delegatih so bile zastopane vse okoliške občine Župan Ivan Finžgar ie otvoril zborovanje nakar .je kmet referent Josip Sustičč pojasnil pomen in namtn sestanka. Gosp Sustič je ime) že 6. t. m. na Breznici pripravljalne predavanje o mlekarskem zadružništvu. Na tem sestanku je le kratko poudaril vse številne koristi, ki jih ima kmetovalec od mlekarske zadruge. Nato sta poročala zadružna ravnatelja gg. Franc Trček in ir. Ivan Basaj v zelo informativnih izvajanjih o načinu, kako se uspešno uveljavi mlekarska zadruga. Oba govornika sta podala v poljudnem načinu dragocene nasvete, kii so jih zborovalci sprejeli z zadoščenjem. Sledila je stvarna razprava, v katero so posegli zastopniki trga Jesenice (gg. Anton Znidar. Valentin MarkeS), občina Koroška Bela (g Josip Mu-lei). in Lesc (župan Ivan Ažman) Iz besed jeseniških zastopnikov je bilo razvidno, da je lese-ntiška občina na tem mlekarskem gibanju zelo zainteresirana, kaf Je naravno, saj štejejo Jesenice preko 6000 prebivalcev, ka so povečini de-Lavcd. Na Jesenicah se čimdajje bolj pojavlja zahteva po zdravem, brezhibnem mleku, kakršno zamore nuditi le moderna mlekarna. To zahtevo narekuje Jeseničanom zlasti zdravstveni moment. Zborovalci so prišli do popolnega sporazuma, da je skrajni čas, da se kmetovalci osamosvojijo od vsaikega posredništva in da postavijo vnovčevanje mleka na zdravo zadružno podlago. Le na ta način bo kmet-producent prodajal svoje blago za boLjšo ceno kakor ga danes prodaja številnim posredovalcem Na drugi strand pa pride konsument do brezhibnega mleka cenejšim potom. Končno so zborovalci soglasno sklenili ustanoviti na Breznici mlekarsko zadrugo, h kateri lahko pristopijo tudi kmetovalci iz sosednih občin. Takoj se je izvolilo tudi prvo načel-stvo, ki bo naiglo ukrenilo vse potrebno v for-mailnem in strokovnem pogledu. Brezniško zborovanje naj bo lep zgled drugim občinam s podrobnim razmerami glede mlekarstva (občine Mošnje, OvsiSč itd.).
Gospodarstvo
Kongres gospodarskih zbornic v Osijeku
Ob priliki proslave 75 - letnice obstoja
osiješke zbornice se je v nedeljo vršil v Osijeku kongres predstavnikov gospodarskih zbornic iz vse države Zborovanju so * strani vlade prisotvovali gg. dr. Štefan Krpan, načelnik trgovinskega ministrstva. dr. Sveti =lav Prodič, ravnatelj trgovinsko konzularnega oddelka zunanjega ministrstva in Milorad Tošid. načelnik finančnega ministrstva. Zbornico za TOI v Ljubljani sta zastopala ravnatelj g Anton Krejči in zbornični tajnik g. Ivan Mohorič.
Konferenco ie otvoril predsednik osiješke zbornice g. Julij Weiss, ki je v svojem pozdravnem govoru naglašal. da je letošnji kongres v prvi vrsti posvečen vprašanju našega izvoza Potrebno je razpravljati tudi o drugih važnih vprašanjih, ki so v zvezi z stremljenjem po izboljšanju našega izvoza. V prvi vrsti je treba čimprej reformirati nase celokupno sodstvo in predložiti Narodni skupščini modern konkurzni zakon. Reformirati se mora ustroj zborničnih razsodišč, kajti v čl. 298 fin. zak. za 1. 1928-29 to vprašanje ni dobro rešeno Težki gospodarski položaj, v katerem se nahajamo zahteva, da se čimprej oživotvori čl. 44 naše ustave in da se ustanovi gosfx>dan»ki svet. ki naj bi skupno z Narodno skupščino in državno upravo določil smernice nase bodoče gospodarsko - socijalne politike.
Koncem preteklega meseca so se vse naše gospodarske organizacije ponovno iziavile za nkinjenje davka na poslovni promet ki je v današnjih razmerah najbolj nepravična in nepopularna davčna oblika. Navzlic številnim protestnim zborovanjem in predloženim protestnim resolucijam se je finančno ministrstvo izjavilo proti likinjenju tega davka. Ce bi bilo to stališče vlade prej znano, bi tudi kongres obširnejše razpravljal o tem vprašanju. Zato se mora kongres zadovoljiti s tem. da v obliki resolucije predloži merod^jnim faktorjem stališče vseh zbornic iz nase države, ki odgovarja razpoloženju vseh gospodarskih krogov in ki kulminira edino v sahtevi, da se davek na poslovni promet popolnoma oklne. Ce pa fiskalni interesi države ne bi dovoljevali ukinjenje te davčne oblike dokler ne bo /nan efekt novega davčnega zakona, tedaj se mora zakon o davku na poslovni promet spremeniti po naslednjih principih. Dovoljeno mora biti, da se davek na poslovni promet prevali na kupca, na ta način, da se lahko vnese v fakturo. Trgovcem, ki ne izdajajo faktur, pa naj se davek pavšalira v obliki doklade na pridobnino. Vendar mora biti tudi tem davčnim obvezancem omogočeno prevaliti davek na kupca Končno je naloga kongresa, da v posebni _ resoluciji zavzame stališče ?lede tinansirania oblastnih -amonprav iz državneea proračuna, kajti sedanja različnost glede oblastnih doklad, trošarin in taks težko ovira promet med posameznimi oblastmi.
Vzroki nazadovanja izvoza.
O našem izvozu in o vzrokih njegovega nazadovanja je obširno referiral tajnik veliko bečkereške zbornice g. Stanojlovič. Podal je splošen in podroben pregled našega izvoza od leta 1923. do 192?. ter ugotovil, da naš izvoz, izvzemši v letu 1927., ko smo imeli slabo letino, po količini stalno narašfa, navzlic tenm pa opažamo od leta 1924. mof-no nazadovanje po vrednosti. Število glavnih izvoznih držav je zelo majhno, kar je pripisati pomanjkanju dobrih trgovinskih pogodb z našimi sosednimi državami. Znano je. da je Evropa glede produkcije cerealij pasivna in vendar se nahaja naša mlinska industrija v največji krizi. Velike težkoče nam povzroča ameriška konkurenca. Težave na bodo sčasoma še večje, kajti Zedinjeue države so votirale 200 milijonov dolarjev, lo je preko 11 milijard Din, za pospeševanje kmetijske produkcije. Banaška zbornica n?vaja predlog Glavne zadružne zveze, ki priporoča popolno preorijentacijo našega kmetijstva Naša kmetijska produkcija se mora preorijentirati za izvoz: za to je treba pospeševati snovan;e kmetijskih zadrug, se-lekcijskih postaj za seme itd., predvsem pa moramo skrbeti, da se dvigne kmetijsko šolstvo. Referat banaške zbornice je Izšel te <1ni v tisku kot brošura.
Reorganizacija konzularne shilbe.
O vprašanju reorganizacije konzularne službe je referiral tajnik sarajevske zbornice g. Jelavič. ki je povdarjal, da je to vprašanje za razvoj našega izvoza eminentrie važnosti. Naša današnja konzularna služba iraže velike nedostatke. Na zahtevo gospo-larskih krogov je zunanje ministrstvo v »svrho reorganizacije konzularne službe izdelalo pravilnik za izvrševanje te službe na gospodarskem polju. Referent ugotavlja, da je ta pravilnik precej izčrpen, da vsebuje mnogo dragocenih navodil za delo naših konzulov v inozemstvu. Toda različne naloge, ki se stavijo konzularnim predstavnikom, ne zahtevajo samo teoretičnega znanja, temveč ludi velike praktične sposobnosti, ki se more pridobiti le na podlaoi dolgoletnih izkušenj na polju ekonomskih vprašanj. Uspeh reforme konzularne službe br> torej v prvi vrsti odvisen od osebnih sposobnosti konzularnih uradnikov in od njihove inieijative. Dosedanje izkušnje kažejo žal slabe rezultate. zato je največje važnosti, da posveča ministrstvo v prvi vrsti paŽnjo rekrutiranju in vzffoji našega konzularnega osobja. To bi bilo mogoče doseči le na ta način, da se za sprejem kandidatov stavi pogoj predhodno službovanje pri gospodarskih institucijah.
predvsem v zbornicah.
Velike važnosti je tudi informativna služ-ba naših konzulatov. V tem pogledu se mnogo greli. Poročila konzulatov, v kolikor obsojajo, so večinoma brez praktične vrednosti za gospodarstvo. Mnogokrat pa vsebujejo tudi netočne podatke. Dobra konzularna poročila bi imela za gospodarstvo velike koriti. zlasti Če se Čimprej objavljajo. Referent se je dalje bavil z vprašanjem ekonomske propagande v inozemstvu in trgovinskih Informacij s strani konzulov ter je grajal pretirano Itednjo v tem pogledu. Končno je dostavil, da sta v načrtu pravilnika Izpuščeni dve važni vprašanji in sicer vprašanje delovanja konzulatov na polju pospeševanja interesov našega pomorstva in vprašanje naših izseljenikov.
Vprašanje organizacije gospodar, statistike.
O organizaciji gospodarske statistike je obširno referiral tajnik (jubljanke zbornice g. Ivan Mohorič Vsebino njegovega referata smo objavili le v nedeljski številki. Ekonomska propaganda in osnovanje informativnega urada
O tem vprašanju je referiral generalni taj-uik zagrebške zbornice g. dr Adolf Čuvaj. Povdarjal je. da brez sistematične propagande ne more prispevati nobeno podjetje, še manj seveda gospodarstvo države. Velike in stare drŽave -<e dobro zavedajm važnosti dobro organizirane propagande Vzgledu teh držav mora tem bolj slediti naša mlada država. Referent je naslikal velike uspehe pro-r.agandistiSne »lužbe v Franciji. Italiji. Poljski In SvIcl V naši državi se v tem oogledu ni še nič ukrenilo Zagrebška zbornica je vedno skušala, da svojo informativno «!užbo raztegne na teritorij vse države. Predlagal je, da se osnuje centralni urad z bogatim statističnim in informativnim materijalom, ki naj bi skupno z zbornicami vršil propagando za naše gospodarstvo v inozemstvu. V zvezi s tem naj se naša konzularna služba odcepi od diplomatske, potrebno pa je tudi. da se ustanovijo posebna tr^nrinska predstavništva v inozemstvu ali Da mešane trgovske zbornice strokovni ors&oi v inozemstvu bi morali biti podrejeni posebnemu »Uradu za zunanjo trgovino v Beogradu«, ki bi bil financiran od države.
Resolucije.
Na seji, ki se je vršila v ponedeljek, je tajnik ljubljanske zbornice g. MoboriČ predložil načrt resolucije, ki jo je sestavil odbor za resolucije. Po živahni debati je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da državni faktorji pod vzamejo vse one ukrepe glede pospeševanja izvoza, ki jih predlaga konferenca zbornic, dalje da se temeljito reorganizira naša konzularna služba in da se posveti največja pažnja ekonomski izobrazbi konzularnega uradništva. Ker je točno in zanesljivo vodenje statistike velike važnosti za naše zakonodajstvo, za javno upravo in za skupno gospodarstvo, je potrebno, da se statistični službi zasigurajo dovoljni kredit in da se načrt zakona o administrativni statistiki izdela v najožjem sodelovanju zbornic. Konferenca priporoča vsem merodajnim faktorjem, da posvetijo največjo pažnio ekonomski propagandi v inozemstvu, zlasti glede propagiranja naše gospodarske moči in proučavanja inozemskih tržišč. Ta propaganda naj bo poverjena centralnemu organu v najožji kolaboraciji s posameznimi zbornicami Končno ugotavlja konferenca, da davek na poslovni promet težko ovira gospodarstvo in za'o zahteva, da se ta davek popolnoma ukine.
= Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Po ve-
siteb iz Dunaja se sodi, da bodo pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo pričela neposredno po bmkoštnih praiznikih. Avstrijski vlada je že ponovno urgrrala pri naši vladi, d« se določi termin za pričetek pogajanj.
= Važno za prodalalce vžigalic. Od 1. juKJa t. I. dalje trgovci ne »mejo imeti v zalogi vžigalic. ki niso opremljene t banderolaimi (po 7 Din na vsak zavoj od 10 Škatlic). Za nadrobno prodajo smejo odpirali samo en zavoj, vsebujoč 10 škatlic m šele ko tega prodajo smejo odpreti drug zavol. Finančna kontrola bo prodajo strogo nadzirala Priporočamo interesentom, da si urede svoj nakup in prodajo vžigalic tako, da z dnem 1. julija t. 1. ne bodo imeli v zalogi nebandereli-ranih vžizatic. Monopolska uprava ta rok ne bo podaljšala.
- Zmanlšanle hmeljsklh kultur v Srednji Evropi. Na srednieevropskem kongresu hmeljarjev, ki se je kakor znano vršil v Mfinchenu od 8. do 13. t. tn., Je bilo ugotovljeno, da je letos s hmeljem zasajena površina v Srednji Evropi za 6% manjša kakor lani. Od lanske letine je še neprodanih 31.000 starih stotov hmelja, vendar le od te količine le 25.000 stotov uporabnih za potrebe pivovarn.
= Nov pravilnih za zaposlenle tulcev. Na
prizadevanje Udruženja jugoslovenskih inženjer-jev šn arhitektov se ie ministrstvo za socialno politiko odločilo izdelati nov pravilnik za zapo-sletije tujcev v naši državi, hi sicer v smislu predlogov, ki |ih le i®nes!o Udruženje mženjer-jev in arhitektov.
= V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Leopold Pernuš 6c Komp., avto-družba z o. z. na Bledu (osnovna glavnica 81.000 Din); Granitolom. Anton Res i drug. Hudi kot; »Ra-dioval«, zaloga radioaparatov, družba z o. z. v Ljubljani (osn. glavnica 30.000 Din); »Hellit«. družba z o. z. v Mariboru, izdelovanje m raz-pečavanje sredstev za pokon-čevanje škodljivcev (osn- glavnica 40.000 Din); »Kandis«. družba z o. «. v Mariboru (osn glavnica 20 000 Din).
— Splitska In šlbenlška občina sta naložili na uvoz konjaka, ruma in likerja ter na druge alkoholne pijače, ki se uvažajo iz Slovenije. 20 dinarjev na vsa.k liter. Glede na to je Savea slo-
Vremensko poročalo
Meteorološki *»»nrt » MiiMtani 22. maja 1928.
Vi?Kn» barometru *)8.8 n
Kraj
čas

Ljublidiia . Maribor . , . Zagreb . . , . Beograd • • . Sarajevo . . . Skopi ie . . . • Dubrovnik , . Split . . , • .
&
1.
Barom.	B C. 1	X 51 ftf U » v	>nief »etm io brzina • metrih	S v. U	Padavine	
					Vrst«	« m 4« 1 «r.
61 3	H-y	6»	E 2	0	dež	0.3
6i0	14	50	NE 3	0		
61 6	H	77	W 2	0		
7' 1 4	18	56	W 2	0		
620	14	62	mtroo	1	del	0?
68 1	19	6*	inr no	0		
-1761-4	18	46	NE 2	1		
65 1	1/	66	mirno	1		
Solnce vzhaja ob 4.25, zahaja ob 19.29, luna vzhaja ob 6.28, zahaja ob 23.29. Danes ie bile v Liuhlioin Temperatura 18.9 C najvišja, 8.0 C najnižja.
Dunajska vremen-ka napoved za sred«* Izpremenljivo.
Tržaška vremenska napoved ia sredo: Lahni vetrovi z raznih strani, neko izpremenljivo zbiranje oblakov za nevihto, temperatura od 13 do 19 stopinj, morje nekoliko
razburkano.
Najbotf prikladno
fn preprosto |e če vzamete
Aspirin
o oblfld tablet Teže vsake tablete je natančno določena (0,5 gr.) Lakho tn snažne se vzamejo seboj tn zavžijejo. Vrže se Jo v kovarec vode, kjer hitro razpadejo. Am-pak samo pristne Aspi-rtn-tablete o originalnem zavoja morajo
biltl
venskih tvornic likerjev m alkoholnih pijač r Ljubljani odposlal danes občini Šibenik, občini Split ter Trgovski zbornici v Splitu naslednjo brzojavko: Ako občina Split ta občina šibenik ne ukineta takoj uvozne trošarine od Din 20 za vsak Eter konjaka, ruma, likerja in drugih alkoholnih pijač, ki te »važajo v te občine iz Slovenije, bo tukaj sigurno uvedena ovoona taksa na vino k šibeiriške in splitske občine in to I*m 5 za liter Prosimo posredovanja, da se izognemo represailiiam. Savez slovenskih tvornic likerjev in alkoholnih pijač v Ljubljani.
Borze
22. maja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet znaten, zlasti v devizah na Prago, Curih, Dunaj in London. Kakor običajno je potrebo v devizah na Trst in Newyork krila privatna ponudba, vso ostalo potrebo pa Narodna banka. Deviza na Berlin se je nekoliko okrepila, tečaji ostalih deviz pa so ostali nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda po včerajšni oslabitvi zopet okrepila za 2—3 točke. Pni srednjem prometu je promptna notirala 452—453; trgovala pa s« Je ra maj po 452.5—453, za Junij po 456 in za december po 477—479. Investicijsko se le trgovalo po 92.75 do 93. V bančnih vrednotah j« bil promet živahnejši. Praštediona se Je ponovno okrepila ter trgovala po 837-5, za Narodno banko pa le bilo pri čvrsti tendenci povpraševanje po 6825. Dalje so bili zaključki v Kreditni po 85, v Hipotekami po 58.5, v Jugobanki po 86.5—87, v Srpski po 138, v Poljodelski po 17 in v Katolički po 33.5. Med industrijskimi papirji so se Vevče trgovale po 107, Slavonija po 12 m Tvornica vagonov po 95.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0—22.9275, Berlin 13.585 — 13615 (13.60), Bruselj 0—7.9345, Budimpešta 0—9.926, Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.981—8.011 (7.996), London 277.04—277.84 (277.44), Newyork 56.72— 56.92 (56.82), Pariz 222.7—224.7 (223.7), Praga 167.99—168.79 (168.39), Milan 289.125 —800.125 (299.125).
Zagreb. Amsterdam 22.8975—22.9575, Dunaj 7.981—8.011. Berlin 13.585—13.615, Budimpešta 9.911—9.941, Milan 298.25—300.25, London 277.04—277.84, Newyork 56.7175— 56.9175, Pariz 222.7—224.7, Praga 167.99— 168.79. Curih 1093.5—1096.5.
Dunaj: Beograd 12.49—12.53, Berlin 169.8350 do 170.3350, London 34.64625—34.74625, Newyork 37.3850—37.4850, Milan 709.40—711.90, Praga 21.02125—21.10125. Curih 136.7150—137.2150; dinarji 12.41—12.47.
Curih: Beograd 124.18, Berlin 518.825, London 25.3335. PaTiiz 20.4275, Milan 27.33, Praga 15.375, Budimpešta 90.64, Bukarešta 3.22, Sotija 3.74, Varšava 58.15, Dunaj 73.01.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 159—0. Ljubljanska kreditna 128—0, Praštediona 835—0, Kreditni zavod 157—175. Vevče 105—0, Ruše 265 —280, Kranjska industrijska 320—0, Stavbna 56-0, šešir 105—0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 452—453, kasa 452—453. za junij 456—456.5, za december 475—489, investicijsko 92.5— 93, agrarne 56.5—57; bančne vrednote: Kreditna 85—86. Hipo 58.5—59 Jugo 86.5—87, Narodna 6825—0, Praštediona 837.5—840, Srpska 138—139, Poljo 17—17.5, Katoliška 33—34; industrijske vrednote: Narodna šumska 30—37.5. Gutmann 210—215, Slaveks 108—0, Slavonija 12—12.5, Danica 145—155, Drava 375—385, Šečerana 505—520, Tvornica vagonov 92-5—97.5, Vevče 106—110, Dubro-vačka 470—480, Trbovlje 530—535.
Beograd. Voina škoda 450.5—4511, investicijsko 91.5—92.5, agrarne 57.5—58.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza. (22. t. m.) L e s ; Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 4 vagoni, in sicer 3 vag. desk, smreka-jelka, lahko koničnih. 24—38 mm. monte. fco. vag. meja po 510 in 1 vag. desk, smreka, 20 mm, 5, 7, 10 cm, monte, fco. vag. meja po 500. Deželni pridelki; Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se p š e : iiica (78/79 kg, 2%, slov. post., mlevska tarifa, plač 30 dni)2 baška promptna po 410—412.5, slavonska promptna po 397.5— 400; turščica: (slov. post., navadna tarifa, plač. 30 dni): baška Dromptna po 345— 347.5, Činkvantin po 350—355; oves: baški, zdrav, rešetan po 315—320; moka: »Og<, fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 555—565.
Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 11 vag. pšenice, 39 vag. turščice in 3 vag. moke. — Pšenica: baška, 77 /78 kg 355—360; baška 78/79 kg 367.5—362.5; gornje banaška, 78/79 kg 350—355. Oves : baški in sremski 265-270; makedonski 222.5—227.5. Turščica : baška in sremska 297.5—300; za junij 300—302.5; banaška 295—2975. Moka: baška »Og< in >0gg< 485—495; »2< 465—475; >5< 445-455; >6< 420-430. Otro-b i : baški v jutastih vrečah 232.5—237.5.
Dunajska borza za kmetijske proizvode. (21. t. m.) Navzlic prijaznejšim ameriškim notacijam Je bila tendenca izredno mirna. Zaradi ngodneta ra®voja posevkov so knpci zelo rezervirani. Zaradi tega so ponudniki za malenkost znižali cene. V turščici Je razpoloženje nekoliko prijaznejše. Uradne notacije so ostale nespremenjene.
Dunalstd goveji sejem (21. t. m.) Dogon 3183 komadov, od tega 207 u Jugoslavije. Pri mirnem prometu so cene ostale v glavnem nespremenjene. edino biki so se pocenili za 10 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.55—1.70 (izjemno 1.75—2.0), II. 1.30—1.50, II. 0.95—1.25, biki 1.05—1.35, krave 0.80—1.30.
t
i	1	i
i	1	
1	1	i
C	Si	•
enja m
Palača nemškega državnega zbora
▼ Berlina, k]er se bo odločala usoda nemškega ljudstva po precej spremenjenem praven nego pred državnimi volitvami, ki so se vršile y nedeljo. Pri teh volitvah so doslej viadajoče reak-cijonarne stranke precej nazadovale, dočim so postale radikalnejše In demokratičnejše veliko močnejše. Jezik na tehtnici bo v novem državnem zboru predstavljala socljallstična stranka.
Pol grama fosgena usmrti človeka!
V	včerajšnjem »Jutru* smo poročali
o katastrofi eksplozije fosgena v stol-zenberški tvornici v Hamburgu, kjer je eksplodiral sod fosgenovega plina, v katerem je bilo 11 kubičnih metrov tega nevidnega smrtonosca. V trenutku, ko ie posoda eksplodirala, se je vzvil proti nebu mogočen rumenkasto pobarvan dimast steber, katerega je veter kmalu raznesel v hamburške industrijske predele ter na naselbino, ki leži na otoku \Vilchehnsburgu. Prizori, ki so se odigravali po razširjenju ne-A idnega oblaka med ljudmi, so_ tako grozni, da jih ni mogoče popisati.
V	Wilche!msburgu se je nahajala v usodnem času v neki gostilni večja družba na svatbi. V gostilni pa je bilo tudi mnogo izletnikov. Glas o katastrofi ?e je bliskoma razširil in ljudje so se razkropili kakor hitro so mogli. Gasilci so takoj veleli izprazniti gostilno in so zaprli prostor, katerega je plin oku-
sn Zji.
Nesreča se je odkrila na ta način, da je neki pešec v bližini kemične tvor-rice dr. Hugona Stolzenberga padel na tia in obležal na zemlji. Policija, ki je biia o tem obveščena, je moža prenesla na lokalno stražn;co, ki pa je medtem že prejela obvestilo o katastrofi
Medtem so dohajale vedno nove vesti. ki so oznanjale, da je nevarnost mnogo večja kot se je prvotno domnevalo. Takoj po eksploziji gazometra je nastala na ulicah in v bližini tvornice strahovita panika. Najtežje je bilo reševati ljudi z Wilchelmsburga. malega otočiča na Ribi. kier so pristaniški delavci kakor blazni begali na vse strani. Gasilci in policiia so morali vršiti službo v jako težkih okoliščinah, tako da so visela n.nbova življenja vsako minuto na nitki. Šele v zgodnjih iutra-ffijih urah. ko je začel rositi v Hamburgu dež. ie bila nesreča definitivno od-sfanjena. Dognali so, da se premika oblak foserena v jugovzhodni smeri ter so ga uničili.
v
Glede izvora strupenega plina si javnost še ni popolnoma na jasnem. Informacije si zelo nasprotujejo. Nekateri trdijo, da datira fosgen še izza časa svetovne vojne. Tvornica je kupila strupeni plin. da ne bi bilo treba Nemčiji fosgena uničiti. Druge verzije pra-v:io. da ie bil fosgen namenjen za po-šiljatev v Severno Ameriko. Preiskava bo nedvomno dognala, katera verzija
je pravilna in resnična.
*
Fosgen ie smrfnonevaren plin, katerega so proizvajali v Nemčiji v svetovni vojni za napade na sovražnike. Plin se ie tedaj fabriciral v preceišniem obsegu. Po voini se je proizvodnja znatno skrčila. Fosgen uporabljajo tudi za barvanje nekaterih blagov, katerih ni mogoče izgotavljati brez njega. Izdelovanje strupenega plina pa je podvrženo strogemu nadzorstvu, kakor so tudi nisgove zaloge pod stalno kontrolo.
Hamburška tvornica dr. Stolzenber-ga. v kateri je prišlo do eksplozije, se nahaja v konkurzu. Zato je čisto mogoče. da so s konkurzno maso ravnali neprevidno in da je na ta način prišlo do strašne nesreče. 2ivljenska nevarnost fosgena izhaja nazorno iz dejstva, da zadošča že polovico grama tega plina v kubičnem metru zraka za usmrtitev človeka, k? vdihava ta vzduh. Kpt nrotisredstvo proti fosgenu se uporablja amoniiak. katerega so se gasilci in policija, ki ie bila seveda opremljena z maskami, poslužili pri reševalnih delih _
Kolcnle le strun!
Vsakdo se more letale odvaditi zdravlu gkodliiveea kalenia z dr Rascheria Putsch-tabletami 1 ovoi 30 Din In ooštnlna popolna kura 5 ov^lev Din 145 franko Cu-vaite se imitacij Naslovite svoJe naročllr točno na
»A U R O R A« odd 16 NOVI SAD ♦eleznička 47.	bi 14
0'roke čuvajo nalezljivih bolezni vrata grla okusne
ANACOTPAtt
in

Oče modernega lečenja očesnih bolezni
Včraj, v torek 22. maja, je minilo sto let, odkar je bil rojen Albrecht v. Graefe, mož, kateremu gre po vsej pravici naslov in sloves očeta modernega lečenja očesnih bolezni.
Pred Graefejem so bili bolniki, katere je napadla takozvana siva mrena, brezpogojno izročeni slepoti. Zdravniki si niso znali pomagati z operativno proceduro. Šele Graefe je prišel na to, da je mrena posledica močnega pritiska tekočine, ki se nahaja v očesnem zrklu in ki poškoduje najprej mrežico, potem pa ohromi očesni živec ter povzroči neozdravljivo slepoto. Spoznal je, da je treba pritisk tekočine zmanjšati in omejiti. Začel je izreza vati majčkene trikote v iridi. Uspeh je bil presenetljiv. Metoda je prinesla čisto nove vidike v operativno znanost in je zlasti obogatila okulistično vedo. Intraokular-ni pritisk se je po operaciji zmanjšal, živec je bil zavarovan pred popolnim propadom operacija pa je bila razmeroma enostavna in lahka. Hvaležna je bila posebno radi tega, ker se lahko ponovi in ni opasna niti v starejših letih. Očesna mrena je na ta način izgubila svoj strašni pomen in danes ne predstavlja nikake nepremagljive težave.
Graefe si je stekel za svojega življenja veliko priznanja in slave. Spravil je v prakso še več drugih metod za zdravljenje očesnih bolezni. Med drugim je spoznal pomen očesnih bolezni za diagnozo možganskih afekcij in za druga obolenja organičnega značaja. Mnogo si je Graefe pomagal z očesnim zrcalom, katerega je baš v cvetoči do-
urovo maslo
kupuje na celoletni sklep prvovrstno, centritugaln« čajno maslo. — Dopisi pod E. Vajda, v^akovec
Medjimurie. Teieton 59, 60, 3._624«
Mag. št. 18.355/28 rel. IX.
Razpis.
Me:tna občina razpisuje dobavo štirih gumi jastih cevi za škropljenje cest, dolgih po 45 m. Vzorec je na vpogled pri mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami.
Oterte naj se vložijo v imenovanem uradu do 40. maja 1928.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne lb. maia 1928.	64
6412 a
S potrtim srcem javljamo vsem znancem tužno vest, da je Vsemogočni poklica; našega preljubljenega soproga, sina, brata svaka in zeta gospoda
JOSIPA VRH OVNI K A
»eiexniSk«ga urednika
po dolgi, mučni bolezni previdenega t tolažili «v. vere, dne 22. maja ob l/4 na 2. v boljšo bodočnost.
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 24. maja t 1. ob 17. uri iz hiše žalosti Koroška cesta št 43, na mestno pokopali če na Pobrežje.
Sv. maša zadušnica bo da.ovana dne 25. maja 1928 ob 7. uri v stolni cerkvi.
V Mariboru, 22. maja 1928.
Anica Vrhovnik, soproga <n ostali sorodniki
Zahvala.
Za dokaze blagodejnega sočutja, ki so ml doSH povodom te ke bolezni in smrti moje predrage sestre
Marije Cidrich
za poklonjeno lepo cvetje in za častno spremstvo pri pogrebu mile mi pokojnice izrekam tem polom vsem iskreno zahvalo.
Posebej pa se zahvalim častitim sestram-križarkam v Mali Loki za nadvse požitvovalno skrb, s katero so moji sestri lajšale bridko trpljenje.
V LJUBLJANI, dne 23. maja 1928.
6405 a	Zaloiota sestra GMa Dirki
HODNA PRODAJ« AVTOMOBIIOV Is drag« roku
' Oakland Spor« To« r!«t 1026. odprt' 5 sedete a. ceh lobro otranlen* Ol» M.0OA
?( Ckevrolct To« 'Ing-o*. 102? od »rti S sede Sni. cel« dobro okra ilenem ttaatn. ma w »olent. od 01» 4AAM) - 4A.BA
't Chevrolet Tod -lng-©», I9M do <**■ »Iran leni. ©d oi» tn IMM j« on«
i*la< Ml ioort l lede ("O. bre«b' tten. mm* »ko** io ve. 01» !« (W»f
Fiat 501 Tomedo v zelo d brem stanju po ugodni ceni.
i S. A. M dvosede I ni, poldirkatal.
01» 28.000
■ ford. 1926. dobre ohranjen
01» 18-OOn
Penseot Šport. 4 se de Zen. tipa 26. do bro ohranjen, Cena 01» 38.AOO _ 494:
pri
i i M. Barei S [o.
LJUBLJANA
Dunajska cesta 12-TeMoo 22-92
M njegovega detovanja tenrafl Hermana Hebnholtz in ki je pomagalo
zdravniški vedi do žeto uspešnih rezultatov.
Albrecht von Graefe je študiral medicino najprej doma potem pa v inozemstvu. L. 1850. je ustanovil v Berlinu privatno klinko za očesne bolezni. Tri leta pozneje se je habilitiral na univerzi L. 1866. je postal redni profesor. Umrl je v najboljših letih, L 1870., en dan potem, ko je Francija napovedala Nemčiji vojno.
Otroci se igrajo ob mrtvi materi
V dunajskem okraju Hietzingu se j« pripetil pretresljiv dogodek, eden izmed običajnih, a baš zato manj znanih dogodkov. ki obtožujejo današnje socijal-
ne razmere. 37-letaa postrežnica Katarina Riedmfillerieva se je vrnila pred nekaj dnevi z opravkov domov, kjer so jo videli še tekom dopoldneva, ko je sekala drva. Drugega dne sta se igrala nje mala otroka po hiši in na dvorišču, tako da ni slutil nihče nič hudega. Slučajno pa je stopila neka soseda v sobo in je vsa prestrašena zapazila, da leži Riedmfillerieva mrtva v postelji. Takoj so pozvali rešilno postajo in zdravnik je ugotovil, da je morala nastopiti smrt najmanj 20 ur prej. Otroka sta povedala, da je ležala reva že od prejšnjega dne, a sta menila, da spi. Oče jima je fe štiri leta zaprt neozdravljivo bolan v norišnici. Značilno za današnje razmere pa je tudi, da so začeli hišnega gospodarja oblegati številni ljudje za stanovanje pokojnice, še preden so jo odpeljali v mrtvašnico.
VEUKA IZBIRA RAZLIČNEGA VODNA iN SEVIJ07A ZA ŠPORJ IN 7URIS7/KOI A. A L SKABERN&. LJUBLJANA
Pozor! OBLEKE Pozor!
Najlepše in najboljše obleke za birmance kupite pri
Franc Overita, krojaštvo in konfekcija
Maribor, Gosposka ulica 32.
6375
Potrtega srca javljamo, da se je naš nadvse ljubljeni soprog, oče in stari atek, gospod
Franc Ahačic
tovarnar
preselil dne 22. maja 1928 ob pol 9. dop. v 61. letu starosti v boljše življenje.
Pogreb nepozabhega rajnika se bo vršil v sredo, 23. maja ob pol 6. popoldne.
Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin. Tržič, 22. maja 1928.	«06 a
Fanl, soproga; Dr. Kozma Ahačič, sin; Vera roj. Rekar, sinaha; Marjan, Marija, Kozmek in Verica, vnuki.
6411
Zadruga gostilničarjev In kavap> narjev v Mariboru naznanga vsem svojim članom pretužno vest, da je nien velezaslužni večletni zadiužni tajnik, gospod
Franc Bosina
po dolgoletni težki bolezni danes ob pol 7. uri z;utrai preminul.
Pogreb se bo vršil v četrtek, 24. maja 1928 ob pol 16. uri iz mestnega pokopališča.
Blagega pokojnika bomo obranili v trajnem spominu.
Potrti rodbini izrekamo naše iskreno sožalje.
Zadružni načelnik: Andrei Oset s. r.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš najboljši, iskreno ljubljeni soprog, oče in stari oče, brat in stric, gospod
Matija Smid
nadučitelj v. p., posestnik In častni občan občine Podgorje
v torek 22. maja 1928. ob pol 6. ari zjutraj po daljšem boiehanju, previden s tolažili svete vere, v 73. letu svoje dobe v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, 24. maja ob 11. uri dopoldne iz biše žalosti na domače pokopališče.
Podgorje pri Slovenjgradcn, dne tt. maj« 192«,
Elizabeta, soproga Matilda, dr. Konrad, Adela, dr. Joško, Milka,
Matko, Krlsta, Mira, Milan,
Mirko, otroci
Miloš in Lenka, brat in sestra Z orka Smid, Aleksander Alt, zet in sinaha
Ljubo in Danica, vnuk in vnukinja.
$tanley Weymcm:
26
Rdeča
Roman. ...
»Buton |e naš član,« fe odvrnil gostilničar ter ošiaifl tovariša C; pogledom, ki iri izražaj baš prevelike naktenijenostL »Gospodu vikontu je gotovo razumljivo, da more komi tet te tedaj služiti svojemu namenu, če bo predstavljal vse razrede.«.
»Nemara celo mojega,« sem rekel porogljivo.
»Prav zaradi tega sva prišla k vam,« je odgovorili., v zadregi »Z eno besedo, gospod vikont, prišla sva s prošnjo, da bi vas simeli izvoliti za člana — in ne samo za člana...«
»Kolika čast!«	•
»Ampak za predsednika komi te ta.«-
Slutil sem, da jima gre za to. Koncem koncev je Mo to preprosto in najbližje uresničenje mojih sanj. Izvoljeni za/upnik ljudstva — zvok besede ni bil napačen; a ko sem čul tako ponudbo iz Douryjevih ust so me zabolela ušesa.-Res je,;.da me ne bi bila smela presenetiti. V dneh, ko so se godite na svetu take stvari — v dneh, ko je kralj odobraval porušenje svoje trdnjave in pokoli svojih služabnikov; v dneh, - ko so UmoriM pariškega intendanta sredi mesta, ki mu je bilo poverjeno; v dneh, ko-so povsod divjale E>obune in so kraljevski princi bežali iz dežele in je podivjana množica obešala mlinarje — v onih dneh ni bilo to tfič' nezaslišanega. Dandanes, ko gledam nazaj, se mi vidi povsem naravno, stakaj doživel sem marsikaj, o čemer se mi tokrat še m sanjalo. Toda tistega jorlijevega dne, na: sauški terasi, se mi je zazdela Dou-
rjrjeva ponudba tako strahovito smešna in nemogoča, da sem komaj prišel do sape.
»Hvala, gospod,« sem rekel naposled, fco sem premasral osuplosti prvega trenutka. »Ako vas prav razumem, me vabite, naj postanem član istega komiteta kakor tale?« Tako govoreč sem strogo pokazal na Butona. »Zborujem naj s tem kmetom, ki je rojen na moji zemlji in ki je bil še včeraj podrejen mojemu sodstvu? Z ne-voljnikom, ki so mu moji očetje darovali svobodo? Z rokodelcem, ki živi ob moji plači?«
Doury se je ozrl na tovariša.
»AH, gospod vikont,« je dejal, odkašljujoč se pri vsaki besedi, »saj veste, da komitet ne bo popoln, če me bomo vsi zastopani v njem.«
»Komitet!« sem vzrojiL »čudm« novotarije se uvajajo na Francoskem. In kakšna bo vloga tega popolnega komiteta?«
Doury se je ponosno napihnil. .
»Intendant je pobegnil,« je dejal, »ln ljudstvo ne zauipa več uradnikom. Tudi o razbojnikih že govore; in žita zmanjkuje. Z vsem tem se bo moral ukvarjati komitet. Skrbeti bo moral za javni mir, zalagati mesto z živili, hraniti čete, prirejati zborovanja in se posvo-tovati o nadaljnih ukrepih. Mimo tega, gospod vikont,« je dodal še bolj veličanstveno, »mimo tega si bo moral dopisovati s Parizom; upravljal bo pravosodne posle 'in ...«
»Z eno besedo, vladal bo,« sem rekel mirno. »Očividno se je kralj odpovedal prestolu.«
Doury se je ponosno napihnil.
»Intendant je pobegnil,« je deja?, »fin ljudstvo ne zaupa več uradnikom. Tudi o razbojnikih že govore; in žita zmanjkuje.
Z vsem .tem se bo moral ukvarjati komitet. Skrbeti bo moral za Javni mir, zalagali mesto z živili, hraniti čete, prirejati zborovanja in se posvetovati o nadaljnih ukrepih. Mimo tega, gospod vikont,« je dodal še botj veličanstveno, «mimo tega si bo mora! do-pisovati s Parizom; upravljal bo pravosodne posle in . . .«
»Z ono besedo, vladal bo,« sem rekel mirno. »Očividno se je kralj odpovedal prestolu.«
Douiry se je ves zgrbančil in barva mu je izginila iz obraza.
»Bog ne daj tega!« je odvrnil z drhtečim glasom. »Komitet bt»
ukrepal vse v imenu njegovega Veličanstva.«	fumrnmia
»In z njegovim pooblastilom, kakopak?« •
Gostilničar me je debelo pogledal ter zamrmral nekakšen odgovor, iz katerega sem razumle samo besedo: ljudstvo.
»Oho!« sem dejal. »Tak ljudstvo me vabi, naj mu pomagam vladati? Vladati v družbi z gostilničarji in seljaki! Vladati! Lastit^ si pravice njegovega Veličanstva! Izpodrivati njegove uradnike in iz-neverjati mu oboroženo silo! Skratka, mojster Doury,« sem končal z blagim glasom, »nakopavati si očitev veleizdaje. Veleizdaje, slišite?«
Seveda me je slišal. Z drhtečo roko si je obrisal čelo, stoječ pred menoj kakor lipov bog in klavrno bulječ vame z očmi. Spet se je oglasil kovač namestu njega.
»Vaša. svetlost . . .« je zajecljal, grabeč se z ogromno črno roko za brado.
»Dovolite, Buton,« sem nadalijval kar moči priljudno. »Za človeka, ki hoče vladati, ste vendarle preveč ponižni.«
»Prezrli ste nekaj, kar bo tudi naloga komiteta,« je s hripavim glasom povzel kovač, ne da bi se mi upal pogledati v obraz.
Maj^oala* uv ura> lič&ČAsj* maJbJ^ , ,t,podob, tu3u0giaMwodr
'cUUk Jutra,;
P/*Jtmoua.+.jiik&Zfp2. __
JLali oglasi, hi slutijo u posr%ds*jaJsL+ in, roa^ai n* ivasnvv*. obZLaAoa~ uraka. kuvda, fopar.-jfoj' nuinjJL zjfsok Vi* Vrtstojbuieu zsu. lifro ZU
V j t, prtslojbisi* vpada> li oovuun. * mszročiltm,,su-csrt* oglasu «« prvobaltr. čdtovns račun, paJUs- tra. ruinsc* Cptfyana>šl ttfjz
______t cLopvr<nrcyifa ui* o-glast* trgorirksgs* al*
riJilasui+ga znača/asi vsaka btsviasDut. ^ - Naj*
nanjh uusik Vm> "Pristojbina, ta iifrt> Via,
Elektromotorje
vsakovrstne, kupujem »n prevzamem t komisijsko prodajo. Ponudbe aa naslov feergoda« & Comp., Ljubljana, Kolodvorska ul S. '	19065
Slike za legitimacije
livršuje najhitreje fotograJ Hagon Hlbšer, Ljubliaoa Valvasorjev trg.
82
Žage-jarmenlce
In vodne žage tvrdke 1.
Clouth Kemscbeid zastopstvo in zalego ima Rudolf Peržaj v Ljubljani, Kolodvorska ulica 28.	125
Otomane
dlvane, vrhne in spodnje modioce sprejema t delo Anton Kolesa, tapetnik — Sv. Petra nasip štev 45. Sprejema tudi razna popravila.	.	19179
Svilene klobuke
In slamnike, najnovejše —
priporoča cenj. boteream modni salon Stuhlv-Maške, Ljubljana, Židovska ul. 3 J	19204
Tra pomočnik
zmožen roditi samostojno večjo - delikateuio trgovino — w »prejme takoj proti lobri proviziji. Imeti mora kavcijo 1 Ponudbe na ogla«.,, oddelek »Jutra* pod Šifro »Delikatesa*.	18812
i i m t r>
Dober Žagar
in eirkularist ižčepremestitve. Popravil* tavriuje sam. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutw» pod šifro »Zagorje*.	' 19147-a
Zastopnike
za prodajo vrednostnih pa^ pirjev proti visoki proviziji »prejme Upravništvo »Meji kur*, Ljubljana. 19181'
Okr. zastopnika
za nov patent, sprejmem. Vprašati v botelu Soča — soba 14 (med 12. in 2. uro) 19154
I
*T'j
<; t:
gumarskega
adjunkta
li Sumarsko Solo in prakso, 'reščega pisarniških poslov, računovodstva in manipulacije na žagah, išče uprava ■releoosestva »Jezersko* v Kokri. Prošnjam s curricu-Tnm vitae naj se priloži prepise spričeval iti fotosrra-fijo ter pošlje do 10. junija 1928 upravi.	19144
Llkarlco za perilo in gdč. za pisarno
Bprpjmem. Naslov v oddelku <Jutra».
ogla«. 19148
Jelonošo
iakol sprejmem v prvovrstno hotelsko restavracijo v Ljubljani Oferte na oelasn; ©ddelnk <Jutra» pod značko cJelonoša*.	18935
OkoU 10i~Di»
dnevno na roko ili vtetiker provizijo pri razpeftavanju predmeta ia letno sezono, dobijo zastopniki Generalne Organizacije, Beograd — Dračka ulica br. 9. 18770
Potnika
manufakturne stroke BKe-mo ta obisk prlvat. strank za mesto Ptuj in okolico i.tsebn« ponudbe na tunsiov l>ipovšek Gustav, Ptuj — botel »Koser«.	19126
Do 500 Din dnevno
agilnim tudi več sigurnega* zaslužka, ki si ga vsak dnevno pridrži, nudimo damam in go&podom kot zastopnikom. Brez kavcije.' Kraj neomejen. Za stroške, pojasnila in drugo poslati 10 Din ▼ znamkah na upravništvo »Merkur*, Ljubljana.	19180
? Gospodična
3 Večletne pisarniško pTak->o, perfektna v slovenščini in nemščini, teli namestitve, najraje pH kakem večjem podjetju na deželi. — Cenjene dopise z navedbo plače ns. oglasni oddelek c Jutra* pod značko čK 35» 19158
Gospodična
popolnoma vešča gospodinjstva in kuhanja ter nekoliko šivanja, želi primernega mesta na večjem posestvu ali večji restavraciji oziroma hotel obratu. Gre tudi k otrokom. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra.* pod »Gospodična*.
19209
.v/>. Učenka .
zdrava to pridna, se želi
učiti Sivaa ja. Najraje oo iogOvorp -». vso o»krbo — Ponudbe" -na ogla« oddelek Jutra*" pod llfro »DoKr« učenko.	1904i
Mesto hišnika
i S č e miren zakonski par brez otrok. Mož je pek. — Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Než* Petaci*.	19143
Šofer
mlad ln trezen, vojaščine prost, išče službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trezen in zanesljiv*.	19199
Učenko
tprejme takoj dobra šivilja.
Prednost imajo že nekoliko Jzvežbane Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 19192
Kuharico za kavarno
Iščem. Ponudbe t pod»tki etarosti in zahtevo plače na Veliko kavarno v Mariboru 19138
i i
Tesarskega poliria
ali dobrega pred delavca BDrejmem Naalov v oglas ..........19111
oddelku »Jutra*.
-
Vajenca
■tarega 14—17 let, ea sobo-•iikarsko obrt. s hrano to Stanovanjem v hišt sprejme Ivan KcvačiS, soboelikar stvo, Metlika.	1908fc
Frizerko ali frizerja
perfektnega v vsem, »prejme takoj ali pozneje B. Grobelnik, gledališki frizer, »a dame to gospode, Celje, Glavni trg.	19053
Pekovskega vajenca
sprejmem taikoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
19172
Frizerko
dobro izvežbano takoj sprejme Mektoc, frizer — Bled I.	19182
r<£
Šoferska šola
daje pouk In Izobraznje
praktično in teoretično kandidate za samostojne Šoferje Pouk je temeljit to uspeh siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan Prospekti gratis Natančne informacij'? v avte-šoli, Zagreb, Kajitol št. 15 — telefon St. 11-95 220
Elektromonter
pomožni. Išče službe, event sprejme tudi siužbo iluge -kladiščnika ali kakršnokoli •1rugo delo. — Ponudbe o» oglasni Oddelek »Jutra* pon »Elektromonter*. 18632
Starejša ženska
vajena kuhanja, išče alužbf -Najraje gre v kuhinjo po rnivat ali kaj sličnega Po nudbe na oglasni oddel«t »Jutra* ood »Zanesljivi moč*.- ;	19130
Šofer
mlad ta trezen, vojaščine prost, * dobro kvalifikaciji n izkušeno prakso, išče pri nerno službo k osebnemu tli tovornrmu avtomobilu •Nastopi lahko takoj Naslon iove oglasni oddelek Jutr« -. 191*
Uboga vdova
bi rada oddsla 131etnega fanta h krščanski družini sa'-ps*tirja ' Nfaslov v oglas oddelku »Jutra*. 19177
Mesto hišnika
želi starejši zagonski par. ki M opravljal tudi vrtnsr--ka dela. Ima dolgoletna «pričevala. Dopi?e na oglas oddeiek »Jutra* pod 5jfro »Pošten in ivest vrtnar*.
19178
Avtovozna podjetja
v letoviščih in dr., pozor! Luksuzni avtobus, šest event. sedemsedežni z limo-imo, ki se Lahko proč vzame, s fino usnjato tapece-rijo. najboljši evropski vi--okoturni motor — nova Boscheva raasvetljava. uo-va Michelin pneumatika — izvrstno ohranjen ter jako pripraven za družinsko ali poštnevozno, event. avto-taksno uporabo ' kakega letovišča, pr ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na ogiv oddelek »Jutra* pod znnčko »Avto 25.000*.	19164
Motvoz
vrvico) kupit* oajoenejs t tovarn) Mehanična rrvarna ■Šinkovec, Grosuplje. 26i
Železnih postelj
več sto komadov dobro ohranjenih poceni p r o d s Mih. Kaučič, Ljubljana VII (Zg. Šiška).	19136
Jedilnico
iz orehovega lesa, mahago-ni emitirano, robovi črni, »olitirano zunaj ln znotraj, ■oljše delo, prodam kom t«letno za 18.000 Din fTanko Ljubljana ali kolodvor. — Na ogled vsak dan pri Josipu Štolfa, mizarstvo — Krašnja pod Limbarsko goro. pošta Lukovica pri Dom-žalah.	19135
Ženskega blaga
400 m naprodaj po 30 Din.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*...... 19169
Železen štedilnik
skoraj nov, poceni napro-laj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19167
Stare pisalne mize
irhivne omare, stojni pisal-uik. železna tehtnica za kg tOOO, žel. duplikat kotel »a 500 It, angl. vprega za konje, 22 komadov fascikel nov, pisarniški format, za sorespondenčnl arhiv in -truge drobnarije poceni na »rodaj Naslov v ogla^nen' oddelku »Jutra*. 1915C
Lokomobilo
tobro ohranjeno. 10 At..
35 PH dobro ohranje ,o. prodam — Poizve «e v Ljubljani,
<t. 8.
Linhartova al 18991
Birmanska darila
najlepSs in najcenejša ku pit* pri slatarju A. Pnchs.
Ljubljana. Šelenburgova al št 6	19-n
čevljar, pomočnika
mladega, veščega izrecno
Sivanega dela, sprejme Kukm&n, Gajev« ulica 2.
19176
Sedlar, pomočnika
mladega, sprejmem takoj. &'aslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19173
bomo sprejemali samo do sobote do 2. ure popoldne Zunanje naročnike prosimo da naročiio oglase pravočasno Oglasi, ki bodo dospeli v soboto z večerno pošto ne bodo. priobčeni v :-:-: . nedeliski številki
Sprejemanje oglasov za nedeljske številke »Jutra" bomo odslej dalje zaključevali vedno ob sobotah
ob 2. uri poooldne
OGLASNI ODDELEK
Prešernova ulica štev. 4
„J U T R A" Telefon 1491
Fotoaparat
)'12. Extra Rapid, z V6emi ■otrebščtaami poceni pro-iam ali zamenjam za vijo mo. Naslov v ogLasnem iddelku »Jutra*. 19129
Hrastovo opravo
[popolnoma novo, zelo ugod no prodam v Trnovski ulici št. 25.	19113
Kredenco
lepo. starinsko, s celim marmorjem, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra..
19197
Nove žimnice
in staro pohištvo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19190
Knjige
6 svezVov Weltge«cMchte. lepo vezano ter cel Valva-lor (Krajčeva izdaja), naprodaj Ponudbe pod šifro • Knjige 1500* na oglasni oddelek »Jutra*. 19165
Vino
11 prava vlasteltostva Ivana jrofa Draškoviča v Podrav-ki Slatini proda: 100 bi ■ortiranega cvička 1* leta
1926	in 160 hI sortiranega '•vička to burgundca is leta
1927	Pojasnila daje uprava v Podravski Slatini. 19107
Jugovlčevo
Salvator
sirlSSe da t petih minutat' -ladek sil, 6 Din Barva s* • irovo maslo in sa sb Din 5 Prašek za pnpremo «lro vega masla 5 Din. Sprei memo preprodajalce. — L" karna Jugovlč Novisad — Zahtevajte norce to oo-iljite ▼ pismu 10 Dia.
17824
Ia bučno olje
Muc, koloaijale. Vodnikov trg.	1684'
Motor na sesani plin
na oglje, 14—20 PS, kupim
Ponudbe t eeno na oglat, oddelek »Jutra* pod šifro »Motor*.	19171
Stare kovine
kakor baker, med, tvinee.
inklim. strugotine bakra in anedi, aiuminium. akumula M>rsk* plošče, svinčeni pt-pel. svinčene črke. kliSej«-kovinsko peno, teleto, lit one. kupuje »CaJin*. kom iruštvo, Zagreb. Mandsli čina 1-b.	63
Srebrne krone
zlatnike in različno »lato kupuje F Čuden, Prežer nova ulica L	209
Dosmrtno
stanovanje
dobita f penzijonista brez otrok ▼ prijetnem in sdra-vem kraju, ako zalotita vsak 5000 Din Zs odgovor znamko. Natančnejša po jasnila daj« Ivana Jancii Sevnica ob 8avi 46. 18923
Stanovanje
3 sob, kuhinje to pritiklin oddam v Želeni jami za junij, julij to avgust — Naslov v oglansem oddelku »Jutra*.	19194
Štedilnik na žaganj«
kupim. Ponud1>e prodajalcev in izdelovalcev pod »Nov ali star* na oglasni oddelek »Jutra*. 19195
Gostilno
oddam v najem ženski osebi. Prednost imajo kavcije zmožne. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 19168
«Strojepis»
prazno mesto pod to Slfro je le oddano.	1914S-a
Izjava.
Podpisana izjavljam, da ni--em plačnica za dolgove, ki t>i jih naredil kdorkoli na moje ime, dai kaj delati alj sklepal kakšne pogodbe, ker ni nihče pooblaščen »a to Marija Karlovšek, trgovka to posestnicaj Lava-Celje.	19189
Družabnico
z SO.OOO Din kapitala, iščem Podjetje je rentabilno in sigurno. Prednost ima re-flektantinja, ki bi sodelovala. Cenj. ponudbe pod »Povečanje podjetja* na oglasni oddeleik »Jutra*.
• 19175
Kino podjetje
na Viča pri Ljubljani — kompletno, s kinoaparatom, s pogodbo za 5 let, zelo ugodno prodam, event. dam v najem. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Redka priložnost*.
19155
Trgovino ln gostilno
takoj vzamem v najem v
okolici Ptuja. Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra* pod »Trgovina 45*.	19145
20.000 Din posojila
iščem proti varni vknjižbi na novo hišo. Plačam dobre obresti. Ponudite na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Varno posojilo takoj*. - ■ 19200
C*
Hišo
tik Dunajske ceste, pripravno za vsako obrt, prodam. Mala vas št. 38 — Ježica.
19158
Novo vogalno hišo
v Ljubljani, 20 let davka prosto, ob lepi glavni cesti. 15 minut od glavne pošte. 4 stanovanja. či«ti mesečni dohodek 2700 Din takoj prodam za 248.000 Din. — 1 akoj potrebno 98 000 Din. irugo ostane lahko vknji-ženo. Hiša je pripravna za vsako trgovino ali obrt. — Stanovanje v par mesecih na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
19105
Parcela
ilna. 8 minute od elek
___ie železnice lega »olnč-
aa. »uh to peščen teren — tako) naprodaj Naslov f oglasnem oddelku »Jutra* 18868
Parcele
suha lega, prodam ▼ sredi mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19203
Fotoaparat "
6H x 9, kupim. — Cenjene ponudbe * navedbo eane, znamke ta posebnosti na oglasni oddelek »Jutra* pod »Foto 9*.	19163
Kupim
stavbno parcelo ali hflo na prometni točki Ljubljane. — Ponudb« na poStni predal 130. LJubljan*.	19020
Okvir
«tarega motornega kolesa.
bret motorja kupim Po nudbe s ceno pod »Okvir* na oglasni oddelek »Jutra* 18095
300 m tračnic
in 2 vagončka kupi Anton Milavec, Cerknica. 18563
Lokal na cesto
oddam takoj v zadružni hiši »Stan to Dom* ob Tržaški •esti. Poizve se istotam
191 U!
fUmmanfe
Stanovanje
sobe to kuhinj«, veliko ter zračno, oddam za 973 Din četrtletno s 1. junijem. — Podrobne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Sredi mesta*.	19174
Gospoda
na stanovanje takoj ali • 1. Junijem v gp. Šiški, Zibertov« štev. 194, 19162
Distlngvlrana
družina 3 oseb
iS5s za avgust komfortno stanovanje 8—4 sob, v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mi mladi*.	19170
Stanovanje
oddam starejSemu gospodu ali dami — soba. popolna oskrba to nrans do »mrti za 50.000 Din Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Prijazen kraj*. 18953
Sobo ln kuhinjo
oddam Stranki brez otrok Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	19166
Veliko sobo
parketirano, svetlo, zračno
in čisto, z električno razsvetljavo to posebnim vhodom, v bližini narodnega muzeja, oddam solidnemu gospodu s 1. junijem ali pa tudi takoj. Naslov v ogl.
oddelku »Jutra*.
19157
Sobo
oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 19152
Sobo
oddam 2 gospodičnama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	19150
Veliko, snažno sobo
i elektr razsvetljav*, od
lam v Koleziji Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 19013»
Trgovec
38 let atar, Slovenec, marljiv, lastnik 3 poslopij brei obremenitve, in sicer ns sosedni rivieri tik naše drža ve, želi čim prej poročiti gospodično » premoženjem ki bi imela veselje skupno naprej voditi Gospodične ki imajo mater to Jo žele imeti pri sebi — ni eadržek Natančne ponudbe t navedbo premoženja do 25 maja na oaslov: Julij Constantin Zagreb L — poste restante 18929
n*
Violino
event. s potrebnimi notami kupim v svrho začetnega pouka Ponudbe s navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Violina.
19109
Koncertni planino
Za BIRMO
F. ČUDEN
Ljubljana
Prešernova 1
Živo cvetje je prirastlo člo-1 40 let Koko prašek sa ži-veški duši. Ni dovolj, da vino. Ce pridenete redni
jih zalivate, tudi gojiti jih je treba. Ako ljubite cvet-iice in se hočete veseliti njih napredka, gojite jih < Kanipos, cvetlice hranečo soljo in vporabite priključeno navodilo. — Ovojček sune 12.50 to 42 Din. — Bre* vsake škode za rejo perutnine se uporablja že
piči le najmanjšo količino, se pozna velik vpliv istega Žival postane mesnata za peko in pogosto nese jajca. Najsigumejše zdravilo proti živalskim boleznim. Univerzalni vtis deluje kot blacoslov perutnini na dvorišču. Ovitek od 10—40 Din in 115 Din.
naprodaj Naslov oddelku »Jutra*.
T Oglas
19108
Par Ia kon]
15 pesti visokih. Širokega križa, garantirano za težko gozdarsko vožnjo, prodam Starost 6 let. cena po dogovoru Naslov r oglasnem oddelku »Jutra* 18866
Kanarčke-Harcerje
>nma pevce kupim Po nudbe na oglasni oddelek ■ Jutra* pod značko »Har^er kanarčki*	19085
Setter (Irish)
čistokrven., dresiran. naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra*. 19191
2 manjši sobi
*U 1 veliko u pisarno. » oližinl glavne poŠte ličejDu Ponudbe na poštni preda' št 172. Ljubljana. 181<*
Sostanovalca
sprejmem v »redinl mesta za 150 Din. Naslov t ogl. oddelku »Jutra*. 19184
Prazno sobo
z elektriko ta posebnim
vhodom takoj oddam v Novem Vodmatu St. 62. 19201
Opremljeno sobo
čedno, ▼ sredini mesta, ■
električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu ali gospodični Naslov v oglas
oddelku »Jutra*.
19196
Kot sostanovalko
z vso oskrbo sprejmem boljšo gospodično. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
19208
Mlad mož
varan v sakonu, 15Č« preprosto tovariiico. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zagorje*.	19147
Ne muči se!
Vse bo tako, kakor T! le-liš! Zaupam! Videti te —!
19149
16. avgust
Pridem t soboto, prej i mogoče Zakaj, zveS takrat
Poljubček.	19193
Ločen trgovec
v Ljubljani, ne po lastni krivdi, išče tem potom primerno žensko. Neanonimne dopise s sliko pod »Dobro srce* na oglasni oddelek »Jutra*.	19186
Botra In botrco
za »vojega sina to hčerko želi boljša ljubljanska dru žina Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Birma* 19205
UOSFOOlNjt poskusite
ood t .
ueatM »redstvo <aaj» dr» ta a—---
'.»ntfvajt* PUmee ori Va
l.lr Tfo»«tl	l?1
Mihove Mi
IO vse drago od divjačine
snpuje U zanesljivo dobro ilača D Zdravič, Ljublja na. Florijanska ulica St 9 47
Tvrdka
f & Hat
se nahaja le v
fl.3
Geslo Me:
najboljše priporočilo io dobro blago
Prodaja se v 'ekainiiri. arogerijah trgovinah » cvetlicami in semeni Proti predplačilu razpošiljamo franko. Po povzetju ne pošljemo. Z. Šumat^r, kem. farmacijski laboratorij. Crvenka (SHS).	105
L Mikuš s
MESTNI TRG ŠTEV. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic
•.
IO
r>— Oi |Q
.Ml. Prešernova ulica št. 4
(zraven Frančiškanske cerkve) (vis a vis Mestne hranilnice)
H. SUTTNER, Ljubljana
Zaloga ur, srebrnih in zlatih predmetov. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.	j
Birmanska darila po nizkih cenah. 1 Kovinasta ura z verižico od Dio 58 naprej Srebrna ura z verižico od Dio 290 naprej Srebrna zapestna ura od Din 218 napre) 14-kar. zlata zapest ura od Din 380 napre)
3-Ietna garancija.
Velika izbira, nizke cene in točna
postrežba. RazpošiljaJna trgovina se nahaja na DUNAJSKI CESTI ŠTEV. c. 1. B.
I zdravja brez dobre orebave
Ali čutite pritisk in napihnjenje v želodcu po Jedi kisel okus v ustih? AM trpite na zapeki, vrtoglavosti io ne->panju? AU vas mučijo glavobol, boleči-ae v želodcu Ln lakotoicab?
Ali Imate kožne izpuščaje ki mozolje: ki so se polavtii vsled štabe prebave! U ve rite se tudi Vi, da preistrašeoa zdravilna specijaibteta FigoJ-eliksk nrejujt prebavo in Vam povrne zdravje. Figoi izdeluje m pošilja po pošti proti povzetju z navodilom o uporabi lekarna SEMEUC, Dubrovnik 2. Ul
Originalni zavojček s 3 steklenicami z omotom ia poštnino vred 105 Dio, 8 steklenic 245 Din. a 1 steklenica 40 Din Mnogobrojne zahvale prihajajo dnevno o uspešnem nčinku FIGOLA.
ZAHVALA.
Za mnogobrojne Izraze Iskrenega sočutja ob priliki prerane Izgube naše nadvse ljubljene soproge, matere, sestre, gospe
Ane Drakslerjeve
za poklonjeno cvetje ln vence, se tem potom vsem najsrčnejše zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni izreči društvu za zgradbo „Sokolskega doma" v Šiški, g. dr. Pretnarju za gin-ljivi nagrobni govor. Sokolu, Čitalnici, Ciril Metodovi družbi, športnemu klubu Hermes, g. pevcem, kakor tadi društvu Sloga za ginljive žalostlnke ter končno vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Iskrena zahvala tudi vsem znancem za vsestransko pomoč v težkih dneh.
Ljubljana, 22. maja 1928.
6403a Žalujoča rodbina Draksler.
•'	—77
p r..: ,
• ' .hi c,'
-S-'- • ; •
'■ '• .c ....
'V'"* ' >; ,v'- .
it' 1-.
■ »-
ei' ,i! - .vi ." .. ". . .
evro
• >.».

i .... -
•i
M.'
cji in še sijajnejši voz — z zavorami na vsa štiri kolesa — ročna in nožna medsebojno popolnoma neodvisno delujoči — po izredno znižanih cenah —
promtno dobavni
^ " Nove cene:
Tourihg 5 sed. odprt Roadster 2 sed. Goacb I 2 vrati
Sedan š '4 vrati Imperial Landau Tovorna šasija 1 in pol ton, Pol tovorna šasija poi ton.
Din	54 000-
V	53 000 —
J9	68000 —
y>	68 000—
v	74000 —
»	76 000 —
»	52 900'—
»	40.G00 —


i:', t
GLAVNO ZASTOPSTVO IN SKLADlSCE REZERVNIH DELOV
V. & M. BAREŠIČ & CO.
1 ZAGREB	LJUBLJANA
Kraljice Marije ulic« 34 telefon 27-44
Dunajska cesta štev 12 telefon 22-92
Št. 500	.Apolo"
.	509	,Musika"
»	512	.Harmonie"
,	515	9Princes"
,	519	.Kraljica"
.	523	.Sirene"
.	527	.Ljubček"
Lubasooo harmonika
pride im velesemenj Pavil;o* „«« : K«|« *«. 510-512, 458-462
Ker naia tonkurenca Uri o naslažnjive vesti, Je v Vašo korist, da a« prepričate o svetovno znani
Lubaeovi harmoniki
Lubasova harmonika ie prvovrstna po kakovosti. Lubasove harmonike ne more nihče originalno ponarediti. Lubasova harmonika te igra po vsem svetu. Lubasova harmonika zajamčena 2 polni leti Lubasova harmomka je že 50 let najboljša. Lubasova harmonika je čudovito poceni in sicer:
2 vrstni 2 krat glašena Din 600-—
■
2 2 2 3 2 3
*
» »
800 — 1200-— I600-— 1800-— 1950*— 2100*—
Te cene veljajo samo za Ljubljanski velesejem.
Brez drugih stroškov! Iz tvornice v Celovcu 10 % ceneje! Po teh cenah in v tej dobri kakovosti kupite samo pri
FRANC LUBAS & SIN
izdelovalnica harmonik
Celovec (Klagenfurt), Avstrija
Lastni zastopniki in zaloge v Severni Ameriki, Južni Ameriki, Franciji.
Belgiji, Nizozemski in Nemčiji.	6.'14ba
Lep naj bo os	Vaš dom.
,:karije !n pleskanje naj Vam vedno ireskrbi Ivan KoSak. Blelwe>sova četa št IS. Slikarstvo in o!e«karstvo Nsimnderneiši vzorci
F0TO-aparate
to potrebščine po nizkih cenah v tatovi drogerija
A. Kane sinova
Ljubljana Židovska ulica 1
in drogerija
M. WOLFRAM nasL M. KANC
MARIBOR. Gosposka ul. 33 3C1
obenem
S3I5
kj je vešč slovenske ln nemSke korespondence ter vseh ostalih pisarni škib del, dober prodajalec metane stroke sprejmemo takoj. 2enska moč ni izključena Ponudbe * prepiii Izpričeval in navedbo dosedanjega alui bovanja je poslati na oglasni oddelek »Jutra pod značko »Julij 28.«
Avtci »Chevrolet"
izvrstnem stanja, de nje brezhibno, se a *od«o proda. Našlo« v ogl. odd. Jutra.
9f	■ 69
'* »odreče aaibodt M mJccmJI« or«
m M A S T C R L
tonm Vn itraiHč« n\ Kr«aj»

NajboDil koks
Uli to
D. M. C
imiirmi bal h bat nfc PaH-OflkM It. Sta K knftM« It 30—100 ta '
MOUUKI
v reM tabM ta mJcc-
OSVALD DOBEIC rrtovlM tata aferi)« ta
Pn« Skotita II 4613
osifne potnice
j za prodajo luksuznih predmetov brez konkurence pri
privatnih strankah
Drago Černjava, Selo 25
. . Heste prt Ljubljani (pri Kemični tovarni)
r --
OPSTE JUGOSLOVENSKO
BANKARSKO DRUŠTVO A. D.
• ;;" ..........
Beograd-Zagreb.
Delniška glavnica	6382
100 milijonov dinarjev, vplačanih v gotovini.
Reserve 25 milijonov dinarjev.
Opravlja vse v bančno stroko spadajoče transakcije . po najkulantnejših pogojih.
Spreema vsak čas prosto razpoložljive hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 5%.
..............................................................
Modna trgovina v Ljubljani
•prejme spretno
6362
ne pod 22 let staro. Istotam se sprejme
Naslov pove oglasni oddelek .Jutra".

................>..........
»MM<M<M»t«M»MMM>»M
Suetovnoznano zdravilišča In odpoeiuališco.
PeuijoaaH, Internati. Domovi ia dečke in deklice.
Cena h eelo penaijo ia otroke 140 Ur, za odrasle 150 6fr, ki velja n 4 adraviiiHa pri tedenski premenjavL Reference nad 1000 "družin. Prospekti (PoStnina za odgovor.)
BIRO pBNZIJON ATOV PESTALOZZL (76MratioB Internationale deg Pensionats Europdens). Badapest V„ A!ketm*nj . »tr. 4„ 1. Telefon; Tcrčz 242—36.
ZdmrUUte (a »dpo€lv«liite:
Ki ladtarilta; Bodapoat, Si<5fok. V griči: Ženeva* Lauaaane* Neuchatel«, Lttaero, Mootreuz* ZOrich*, Lugano, St Moriti. V Fraoeiji:. Parit*. Deanville, Trouville, Biarritz, Aii-lea-Baina. Srenobl«*. Evias (Ženevsko jezero), Chamonix. Na francoski ri-
rieris St Raphael Cannes, Nizaa*. Juanles-Pins. Monte-Carlo. Menton. V Angliji: London*, Cambridge*. Brigthon. Folkstone.
V	Italiji: - Šan Remo*, Nervi, Benetke, Bordighera, Opatija, Riocioov Rin*, Neapel*. Palermo, Meran. V Avstriji: Wien* Zell-am-Zee, Lini*, tnsbruck*, Salzburg* V Nemčiji: Berlin*.
V	Belgiji: Ostende. V Afriki: Algir. Tunis.
Z y Maamorani kraji so stalni internati, domovi za dečke in deklice, (tudi sa odrasle) odprti vse leto. Drugi penzijonati »"sdraviliigifr ao odprti le t juliju, avgustu in septembru. Potovanje v drufbi popust (25—50%) direktni ekstra Pullmannovi vagoni. Cene internatov v Šolskem letu (od 15 septembra dalje) MO ifr na mesec.
ELIXIR
ki krepi in
zM želodec,
je edino
R. Vlahov
odlikovan na vseh svetovnih izložbah
Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta.
256
— Čuvajte se ponarejanj! Tnornioa ustanovljena leta 1861.
Kdor oglašuje,
ta napreduje!
Urejaj« Davorin Rarij«. Uda je ca koosoreij cJutra* AdoU Ribnika i. Za Narodno tiskarno d. d kot etakarnarja prmas
U
Ajojrij Novak. Va t LJubljani.