Lea Fatur: Od bojne sekire do orala. 9. Tam, kjer so ubili Sokola ... | razvitiui baiiderom, z zmugepouosnim krikom sc vraoa I Dolgolas v svojo vas. Jezdi na čelu svoje čete kakor kralj. I Pr«! iijim nostta clva mlademča na paiice nasajene skalpe. I ob njem stopajo slavui belokožci: glavar črne bolezni. I mladi glavar Črk, stari glavar lovcev, čigar puška jc I znana ob karji reki — za njiin pa so privczani ua konjc I Štirjc raujtrni Črnonožci. \ eselo hiti Dolgolasu iiaproti vsa I vas. Ženske pojejo siavo velikemu glavarju: Slišal je besede C'rne suknje in govoril je v zboru glavarjev. Dobro jc zamcnjal kože iu preskrbel svoje može s puškami in prahoni, a Ženske s posotlami in lepoticjem. Pobil je sovražnikc in inašceval svoje. Kje so zclaj. ki 80 grozili, da nam pokončajo vas? Brez oguja je njih vigvam in lačnr čakajo njih žene in otroci. •. Ujete bahače je pripeljal veliki glavar, cla se boclo razveselile ženske ob njili mukah in da se bodo urili dečki v mučenju in učili prenašanja muk ... Voda šumi v kotlih, sladkor se raztaplja, meso pece. Po slavnostnem obedu zaigrajo možje bojno kolo. Najbolj vklna je v kolu glavarjeva perja-iiica, najbolj uren je njegov tomahavk, najlw>lj glasea njegov klic: Ukri-kikiiii!« ... SplarŠijo se erake, a vrane posedajo po strehah in odgovarjaj« hrešče. Žeiiske se zbirajo pri Mandauki, občudujejo, kar je nakupila in kar jt* videla. »Ni več tako,« jim pravi, »kakor takrat, ko je prišel prvi veliki kanoe brez vesel mimo vasi ob Kačji reki in so se metali naši možje ob tla samega začudenja in straliu. Zdaj se vozijo tudi naši na kanoe bre2 vesel in videli siuo ga dvakrat v tednu in dobivali novice iz vseh krajev. In uiali Indijanci ob rekah v nižini zuajo že ninogo tega, kar zuajo otroci belokožcev in Utalo je naucila Cma suknja lepo molitev: »Daj, Utala, moli!* In Utala vzdigne očti ter roke pa izgovarja slovesno: Kitchitwa Marie. gaganodaraawichin, tchi wi niachkawendamiid Kije Manito Kaginig tchi mino-ijiwebisiian.«1 Žunske gledajo s spoštovanjem v otroka. ^>In Utalisi zna že iz knjigf ia Utala pozua črke s pikt>,« se hvali Mandauka. »Seveda,* potrjujejo ženske. >Kdo pa je tak kakor glavarjevi otroci? Naii nimajo takih glav in vsi ne morejo k Črni sukjiji.« Mandanka se smehlja radcotno: »Na vse svoje otroke je mislil glavar. Mladi bclokožec- 1m> učil vaše otroke. Šola bo pri nas prav kakor pri Veliki vodi jn v Galeni-3 Ko se mažje odpoČijejo. pojdcjo na lov. Treba daril za dobre Rupertove, ki so varovali Utalo: treba daril dobri Črai suknji pri Sveti Mariji. Po lovu se bo pa začela šola. Tn,- uamigne Mandanka. ^samo tisti bo glavar vseh plemen, ki bo znal. kar znajo bclokožci. Začeli bomo zi.. \ fasji |m-rtji. »Za kol in uiuke!« se pikro nasiuefane Črnonožec. Zakaj nas nisi pustil uinreti? Sicer se ne bojim muk, zasramoval bom ob kolu vranjeglavske psi\ kakor je zasramoval Tlaskala* Pavnejce, ko so ga inučili,« . Vem,< pokima Nohamo. >imenoval jih je ,staTe babe'. Pa naj vas to ne skrbi. Glavar je slišaJ glas Crne suknje in vas nc bo nmčiU ¦¦ Neverjetno!,« odmajejo Črnonožci, ^bil je vedno krvoloeen iu Sokola je ubil prav brez vsake potrebe. Dokler živi Dolgolas, iniamo Crnonožci hudega sovražnika.«------- Tri clni je potem praznovala vas, in zSam jih iz-pustim! Ne sinel bi več pred oči Crnc suknje. ko bi vi mučili Človeka, dokler. Ismo tukaj trije olx>rožeui kristjani.« Narcdi. kakor sc ti zdi, Nohanio,« pritrdi glavar. In ko pripravljajo na prostoru mučenja groiado, pusčicc in Šibe in si pripovedujejo, kako prc-meteno so mučili druge sovražnikc v tej in oni vasi — vodi Bartel konje pred pregrajc in Nohamo pelje Črnonožce za hišami, a Mohor straži. K.o so priprave za mučcnje gotove, se zbere vsa vas in prkle Dolgolas. Prtdejo najstarejše žcnskt* in slcpi starcki, ki bi vsaj radi slišali, kako rjove njih stari sovražnik v i>oIečtTiah. l*ar mož grc po jetnikc. Toda kmalu sv vrnejo — krik grc po gručah Vranjeglavccv: . Črnonožci so ušli! Straža leži nezavestna!« Nepopiscn nemir naslanc. \ se se razbegne in hiti na za.sled<>vaujt\ Dolgolas sain zajoz
  • č"rnonožci inmjo moČaega čarovnika. ki jim je pomngal, da m zloteli iz naše vasi. Namcsto C"rnonožcev. ki uiso vredni, da sc jutiak bavi ž iijnni. nalovite kaj. spcciti" in se veselite! Jutri se pa spravimo v gozde in na prerije. Jesen je tam: Ijclcni in bivoli se hoclo sclili v gozde. medved je masten in treba naiu je mozga za lase.t Na večer f]riigt*>ra i)nv so taboriJi A ranjcglavci že daleč v gozdu. Thrani ob oguju so si pripttvedovali. kako je treba potastiti deda-medveda in postaviti njegovo glavo na častni kraj, da sc inu nc zamcrijo. čudiii so se 8 TJaskalij )r l)il ^Javiii O("j»v«)ncev. • Vt-liki Hnh - Bop. 1M belokožccui, ki pobijajo kače, ko jim j? treba le porlkaditi s tobakom in jih počastiti z naslovom sbabica* pa se uniakuejo same. Pravijo si, kak vihar jc na.stal na Gorenjem jezeru, ko je bil belokožec ubil kato in se jv ocipcljal po jezeru. Glavar Delavar je zvezal psa iu ga vrgel v reko, da potolaži kraljico kat-. Vrgel je v jezero tobaka in prosil kačo, naj se uiniri m prizanese ludijaneem, svojim otrokoni. L)a se ni usmilila kaea, bi bili Diorali vreči morilca kače v jezero. Mohorju uicle smeh. Nohamo zasute pogovor na bivolji lov. Dolgolas sc ponosi: iNočt*m loviti kakor love divjaki, ki naženejo bivole na pečino, da se pobijejo iu jih potem razmesarijo. Lovet se ogrne v bivoljo kožo*— drugi st* pa zazenejo v eredo. Živali bežijo, lovec v koži pa teče pred njitni du roba peČine. Tam se skrije, bivoli pa poskatejo s pečine.v »Tak lov ni nevaren,« se razvcseli Mohor. >Saj je hujse, če ualetiš iih medveda ali volka.« iKj, Mohor,: pravi Nohaino, viievarnost jt1 lahko povsocl. Seveda pa ni posebne nevanujsti, če beži cela čreda bivolov in pade v brezno. Pa uameri na starega bika, kakor je Catlin. Saino s pravočasnim sireloni si je šu rfšil življenje. Bivol te nabode na rogc in te poinandra z nogami. Pasejo se bivoli v čredah do pct sto glav, pa sem zx videl čredo, ki je pokrila urizmemo ravan, tako da je bilo vse črno. CVnili so jo na deset tisoč repov. Pred čredami so na straži stari bivoli. Tak rogat in bradat kosmatinec jt* res strašna prikazen. Če zarjove v jezi, st* ti zdi. da se trese prerija. Ko začuti nevarnost, tepta z nogami, koplje z rogovi in mete prst preko svoji1 glave. To ti je i^ogled ...« slz varnega jt* tak lov gotovo zaniiniv,« pripamiii Mohor. Nohamo sv pa razvnamc: ^Lovci odložijo ob lovu na bivolc s sebe vse, kar jih tcži in se /.aletijo mcd čredo. Žival bcž.i v divjcm neredu. I.ovcc pa strelja in zaganja čredo nazaj. dokler ne oblrži dovolj picna za njegovo lovsko strast ali potrebo. Indijauci naredijo poteni kolibe, kurijo in sušijo meso in raz-tegnejo kože. Najbolj genljiv je pa pogled na bivolje teličke. Zaostanejo pri begu in sc zarijej« z iioeom v travo in mislijo revčki, da jih nihče nf vidi. Tak teliček gre poiein za t-lovekom kakor psiček, Če mu zatisneŠ oČi.^ Tako st- pogovarjajo, dokler sc nv zavije Dolgolas v svoj koc in se ne vleže ob ognju. Nohamo sc začudi: ^Nocoj jc glavar nekam žalosten. Pa mu vcndar ni žal, da iii smel mučiti Čmonožcev?« Bastel se oglasi: »Slišal sem moža. ki sta rekla glavarju: Ne jezdimo tod! Tu v bliŽinl je padel Pokatov sin Sokol.« Neprijeten spomin tudi za IndijancaU, zamrmra Noliamo in se tudi zavije v svoj koe. Pa od Črnonožcev se uam ni ireba ničesar bati. Možje. ki so prišli zdravi doinov, bodo iraeli dovolj dela, da oskrbijo vas z mesom.?. Njili lovišča inejijo na naša.c opozori Bastcl. Tcdaj prebudi vreščanje pticev in pokanje vej Nohama iz tt^žkih misli. Vidi glavarja že pri ognju. Klopko las si je zatlafil pod usnjati životnik in roke drži nad plamenom. S pogledom pokliče Nohama. »Moj brat,* mu pravi, .¦premišljal sem. Manitu jc zadovoljcn. da si izpustil sovražnikc. Ko naberemo kož. pojdeino Se enkrat. da slišini Crno suknjo. Ali jt* rcs. da tista voda izpere vse grche^- Krsina voda?« se domisli Nohamo. Prcrodi tc, da si kakor nov človek.* Dolgolas se zagleda v plamen. Potem skoČi molče na konja. Nohamo jc brž ob njem. \es trepečc ob misJi. kako se bo razveselil Baraga takt*ga "~~ sp rcobrn.jenca. Po široki prerijj jezdijo. Na levo je hrastov gaj. Dolgolas tjakaj obrnc konja. Za iijim poskoci stari GIo^: -Hej, tu je bil pohit Sokol.« in kažt' r -liivarju na drugo stran. Ponosno se dvigne Dolgolas v secllu: A ranjeglavec m- iif boji ne živih ne mrtvih sovražnikovli Pa1 požcne konja ob gaju. Za ircnutek jt* sam pred drugimi. Obrne glavo in reee Nohamu: »Lovska pra-vica, je sveta. Sokol je lovil ua našein!« Nohamo tedaj odpre usta, da odgovori — a zadrži besedo — srcc mu zastane: Iz gaja je siknila puščica in se zaletela Dolgolasu v grlo... Dolgolas ouiahne in lovci se zaletijo k njerou. Bastel skoči v gaj, a De vidi nikogar. Pri glavarju kleči Nohamo, ustavlja mu kri, ihti — zaman je pomoč, grgrajoč se izliva kri iz grla. ¦ I aka puščica predre bivola.« stooe Bastel. Dolgolas obrača oči in grgra: ,\"ode — ki — čisti!« ... Nohanio se domisli: krsta si želi. Vzame vode, ki mu jo prinese Mohor ter vpraSa: »Dolgolas, ali veruješ?« Cmirajoči pritrjuje z očmi. krstim te v imenu Očeta in Sina in svetega Duha,< de Nohamo in obliva uinirajočega z vodo in s svojiini solzarni. Glavar mu da znak. naj se mu pribliŽa z uhom in šepeta: »Bodi — jrlavar — dokler ne otlrase Uta-lisi. Pelji — otroka in ženo k Čr — stik — ... Manitu ... Kitchitwa Marie .. .c ,\(očneje se ulije kri — — — Orjasko telo se strese —. Glava se povcei v Nohamovo naročje ... ¦ M , Orugačc kakor pred tednom se vraČa glavar Dolgolas v svojo vas. Zdaj gri* pretl njim žaloben krik in bridkost hiti pod Skalno gonvvje: »Kje je moč tvojih rok, o veliki gla^ar? Kje je urnost ivojili nog? Padali so tvoji sovrttžniki kakor bilke v vetru in ni te dohitel noben jelen. Tvoj glas so I)o*Iu*ali giavarji in tvoj vigvatn je bil poln plena. /daj ti raolčiš in puščaš nas v žalosti! Manitu tc je poklical, Manitu .. .«¦ Zadnjikrat razplete in razčeše Mandanka lase s^ojega m»ža, te lase. ki so bili ponos vsega plemena. Nataknejo mu na jclavo glavarski znak; ^—^^^gMMgiBi^M 135 obesijo uiu za vrat pipo in ovjratnice; uapravijo ga kakor da gre na boj in ga naslonijo sedečega na drevo. Udarijo bobni in grme, da oclstranijo zle duhove od mrtvega. Ob Dolgolasu pa kleČi žena in ponavlja za Ltalti: :-Kitchitwa Marie, gagaiiodamawichin, tchi wi machkawcndamiiil kije Manito Kaginig tchi mino-ijiwebisiian.:<