S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
Delegatska podpora izvršnemu svetu in njegovemu predsedniku
Marčevsko zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine se je pričelo s skupno sejo in točko Informacija o nedovoljenih gradnjah na Rakovi jelši. Informacijo je skupščini posredoval občinski izvršni svet z namenom, da oceni okoliščine in ravnanje predsednika občinskega izvršnega sveta Sta-neta Droljca glede podpisa dovoljenja za začasno priključitev elektrike v črnem nase-lju Rakove jelše južno od Južne obvoznice. O tem smo pisali tudi v prejšnji številki našega glasila.
Stane Droljc je delegate uvodoma seznanil z vsebino informacije. katere del tudi v celoti objavljamo. pri tem pa opozoril na znano stališče okrog priključkov, na kompromisno rešitev. ki je bila sprejeta izven upravnega postopka kot tudi na zagotovitev pogojev, ki takšnega ravnanja v prihodnosti ne bodov več dopuščala. Nedvomno je bila ta kompromisna rešilev posledica spleta okoliščin in posrednega pritiska demonstrantov - črnograditeljev pred Magistratom.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Delegatska podpora IS in njegovemu predsedniku
(nadaljevanje s 1. strani)
Predsednik skupščine je seznanil delegate tudi s pi-smenim stališčem KS Rakova jelša, iz katerega je jasno razvidno, da sprejema obrazložitev, izraža pol-no podporo izvršnemu svetu in predesedniku še pose-bej glede večje odločnosti pn preprečevanju črnih gradenj. Delegat te KS Franc Prelovšek pa je ob tem izrazil bojazen. da bi začasni priključki za seboj po-vlekli tudi razbohotenje črnih gradenj na istem delu. To trditev je agrumentiral s slabimi izkušnjami v pre-teklosti. Dr. Miran Mihelčič - predsednik zbora združenega dela, je predlagal, da podobno oceno izpostavi tudi mestna skupščina odnosno njen lzvršni svet kot podpisnik tega dokumenta. sploh pa ob dejstvu. da sta na zadnjih zasedanjih obe skupščini sprejeli vrsto sklepov in ukrepov glede črnih gradenj. V svoji razpravi pa se je odločno zavzel predvsem za to, da smo kot družbenopolitična skupnost dolžni storiti vse, da se predvsem preprečijo razmere in možnosti situacij. ki »omogočajo«. da se podpisujejo tudi takšni ali podobni dogovori. Predlagal je nekaj dopolnitev k zahtevam izvršnega sveta, še posebej pa je izpostavil nujnost, da se ne sme povečati število prebivalcev v omenjeni črni soseski ter spremembo zakonodaje tudi v smislu omogočanja normalnega delovanja upravnih organov.
Saša Jenko je predstavil stališča odbora za urbani-zem ter se v svoji razpravi odločno zavzel za boljše in temeljitejše delo mestnih inšpekcijskih služb kar naj pomeni tudi stalnega dežurnega inšpektorja pa tudi za to, da so črnograditelji podpisniki tega dogovora pred sodščem odgovorni za spoštovanje njegovega izvajanja...
Jože Kanalec iz družbenopolitičnega zbora se je zamislil nad dvajsetletno trajajočo črno pozidavo ljubljanskega juga, ki ostaja urbanistično zanemar-jen, ob tem tempu črnih gradenj pa so lahko posledi-ce te stihije življenjsko usodne tudi za razvoj samega mesta (onesnaženost podtalnice ...) Odločno je bil proti takšnemu načinu razreševanja. saj s tem raz-vrednotimo tudi delo skupščin. pri čemer so prav skupščinski sklepi tisti. ki jih tudi posamezniki v me-stu ne smejo kršiti.
Janez Koželj, prav tako delegat DPZ pa se je v svoji razpravi pravzaprav vprašal. ali smo ustvarili pogoje (naštel jih je vsaj pet od načina rušenja, spravila ruševin. zagotovitve bivalnih prostorov. zemljišč...). ki nam omogočajo takojšnje rušenje ali
»brisanje« črnih sosesk. Zato smo tudi pri uresniče-vanju teh sklepov nedorečeni. Vee naporov bi morali sočasno vlagati tudi v tej smeri.
Franc Svetic iz DPZ, se je zgrozil. da pravzparav že dvajset let bolj neuspešno kot uspešno razpravljamo o črnih gradnjah. Predlagal je. naj bi bila prav viško-rudniška občinska skupščina predlagatelj sprememb republiške zakonodaje. ki s svojo togostjo ovira pre-prečevanje črnih gradenj...
Ivan Simončič iz Milana Česnika se je vprašal. kakšno pravno veljavo ima sploh podpisan doku-ment. kaj pomeni sankcioniranje tega dogovora in v kakšni meri sploh zavezuje podpisnike. sploh pa nihče od podpisnikov ni bil pooblaščen za podpis.
Jure Pretnar - in DPZ je pogrešal mnenje statu-tarno pravne komisije in se vprašal ali je skupščina pooblaščena. da negira zakonodajo. izrazil pa je tudi bojazen. da bo vse ostalo le pri začasnih priključkih. Viktor Rus iz Malči Belič se je spraševal od kje so črnograditelji in kakšna je bila vsa ta dolga leta skrb delovnih organizacij v katerih so bili zaposleni do njihovega stanovanjskega vprašanja.
Rudi Rojc iz DPZ se je zavzel za to, da se v prime-rih rušenja zagotovijo zasilna stanovanja. Herman Graber pa se je zavzel za odločnejše in temeljitejše delo inšpekcijskih služb, saj niso ustanovljene kar tako, kar pomeni, da morajo storiti več. Več bi po njegovem mnenju morali storiti tudi preventivno. kar pomeni. preprečevati naseljevanje. preprodajo zem-Ijišč in podobno.
Stane Droljc je podal še nekaj pojasnil in predlagal delegatom. da s svojo odločitvijo odvežejo tako izvrš-ni svet kot upravne organe od takšnega načina rav-nanja.
Predsednik skupščine Peter Vrfaunc je nato dal na glasovanje naslednji sklep: vsi trije zbori ocenjujejo. da sta izvršni svet in njegov predsednik v danih razmerah delovala premišljeno in umestno. da je bila takšna rešitev izjemna in zgolj začasna. To pa še posebej zavezuje izvršni svet in upravne organe pri strožjem, učinkovitejšem in radikalnejšem uresniče-vanju že sprejetih sklepov o črnih gradnjah pa tudi novih - oblrkovanih tako v izvršnem svetu kot tudi v tej skupščinski razpravi.
Od skupno 111 delegatov jih je bilo na seji navzo-čih 81. Za takšen sklepje glaosvalo 57 delegatov, 17 jih je bilo proti, 7 pa se jih je vzdržalo.
J. DOMITROVIČ