Poštnina plačana v gotnvfnL Leto LXXIV., št. 7 Januarja Cena Din i.— LOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne lzvzemil nedelj« In praznika — InseratJ do 80 petit Trst & Din 2, do ioo vrit t Din 2.00. od 100 do 300 vrst S Din 3. večji inaeratl petit vrsta Din 4.—. Popuat po dogovoru, inseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« Velja meaećno v Ju^osLavijl Din 1-4.-, n lnozenutvo O Id 7ff-. Rokopisi se os vračaj«, UREDNTATVO IN CPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kna.fl je vm ulica. St. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 81-25 In 31-2« Podruinle«: MARIBOR, Grajski trg št, t — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica l. telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2, telefon K. 190 — jeseinice: Ob kolodvoru 101. 8LOVBNJ GFUVDEC, Slomškov trg &. — PoSina hranilnica v Ljubljanu st. 10.351_ enerika - arzenal za vse demokratske države To načelo tvori odslej po izjavi Rooseveltovega tajnika oSicielno politiko Zedinjenih držav Danes bo predsednik Roosevelt predložil kongresu zakonski predlog, po katerem bo dobil popolno pooblastilo, da posoja vojni material Angliji in njenim zaveznicam Washlngton, 10. jan. s. (Asa. Press ) Novi zakon, ki bo dovoljeval posoditev ali prepustitev vojnega materiala Angliji in njenim zaveznicam, bo danes opoldne ameriškega časa (ob 18. srednjeevropskega Časa) s posebno Roosevcltovo poslanico predložen kongresu, in sicer Istočasno reprezentančni zbornici in senatu. Glede točnega besedila zakonskega osnutka se je včeraj sporazumelo 15 zastopnikov amerLSke vlade, senata in reprezentančne zbornice na dolgi konferenci s predsednikom Rooseveltom. Po konferenci je izjavil Rooseveltov tajnik Early, da bo novi zakon uveljavil Roosevcltovo načelo, da bodo odslej Zedinjene države »arzenal f.a vse demokratske države na svetu«. To načelo tvori odslej oficielno politiko Zedinjenih držav. Iz dobro poučenih krogov se je Izvedelo, da bo dobil z novim zakonom predsednik Roosevelt tako rekoč neomejeno pooblastilo, da posodi Angliji ln njenim zaveznicam vojni material, kolikor smatra to za umestno. Predsednik demokratske stranke senator Barklev je izjavil, da ne navaja novi zakonski osnutek sploh nobenih Številk ali omejitev glede materiala, ki se sme posoditi, temveč govori samo v splošnih obrisih o načelih posojanja materiala. Napovedujejo, da bo novi zakon pooblastil predsednika Roosevelta. da sme dajati naloge za proizvodnjo in zbiranje vojnega materiala ter da sme ta material potem prepustiti, prodati ali posoditi demokratskim državam v taki obliki, kakor bo to najbolj služilo Interesom Zedinjenih držav samih. Prav tako sme predsednik dovoliti tudi posoditev vojnega materiala, ki ga uporabljata aktivna ameriška vojska ln vojna mornarica, če obe kompetentni mi- nistrstvi potrdita, da je mogoče tako posodi tev izvesti brez škode za ameriško varnost. Edino omejitev, ki bo z novim zakonom vezala predsednika Roosevelta. bo v tem da bo moral kongres odobiiti način, kako bo vojni material, ki bo posojen demokratskim državam, plačan. V Rooseveltovi okolici izjavljajo, da je moral predsednik Roosevelt vztrajati nd tako širokih pooblastilih zato, da bodo Zedinjene države v bodoče dorasle vsakemu nepredvidenemu razvoju mednarodnega položaja. VVashington, 10. j ari. AA. (Reuter). Predsednik Roosevelt je sklical na konferenco vse demokratske prvake v senatu in predstavniškem domu. da bi se z njimi dogovoril o zakonskih ukrepih.ki naj bi mo dali popolno pooblastilo, da posoja vojni material Veliki Britaniji ln drugim državam, ki so v vojni. V dobro poučenih krogih mislijo, naj bi ta konferenca pripravila pot za tzglssova-nje uredbe z zakonsko močjo v kongresu, ki naj bi Rooseveltu dala imenovana pooblastila. Neki član vrhovne državne uprave 1e Izjavil novinarjem: S polno paro Izdelujemo načrt, na podlagi katerega bi mogli odstopiti Grčiji večje število vojnih letal. TTp»-mo, da bomo svoje namene kmalu izvedli. Predsednik „odbora za obrambo Amerike44 New York, 10. jan. s. (Asa. Press.) Za predsednika »Odbora za obrambo Amerike I s pomočjo Anglije« je bil izvoljen bivši republikanski senator Gibson. aj je sporočil Roosevelt maršalu Fetalnu Ameriški glas o stališču in sedanjem položaju Francije, ki je bila premagana samo v Evropi VICITY, 10. jan. s. (Ass. Press.) Novi ameriški veleposlanik admiral Leahv je bil včeraj sprejet v avdienco pri maršalu Petainu ter je imel z njim razgovor, ki je trajal poldrugo uro. Uradno poročilo pravi, da se je razgovor nanašal na splošna vprašanja. BOSTON, 10. Jan. s. »Christian Science Monitor«, dobro informirano glasilo VMCA, pripisuje razgovoru med maršalom Petainom in admiralom Leahvjem zelo velik pomen. Pravi, da sta Petain in Leahv oba stara vojaka in oba znanca Še iz časa Petainovega obiska v Zedinjenih državah. Čeprav vsebina razgovora gotovo ne bo objavljena in tudi ni znano, kakšno poslanico predsednika Roosevelta je Leahv prinesel maršalu Petainu, pa je vendar mogoče sklepati, da je Roosevelt maršalu Petainu predvsem sporočil, da bodo Zedinjene države z vsemi svojimi močmi podprle Anglijo v sedanji vojni. To obvestilo bo gotovo velike važnosti za stališče francoske vlade. Nemčija si je zadnje čase prizadevala, da pridobi Francijo popolnoma za sodelovanje pri zgraditvi nove Evrope. Takoj po zlomu na zapadnem bojišču je Petainova vlada morda res hotela iti v tej smeri, toda maršal Petain je pričel oklevati že. ko je v preteklem poletju izostala pričakovana nem-ka invazija Anglije. Odtlej dalje je bilo opaziti, da si vlada v Vichvju zopet skuša pridržati še tudi drugo pot za svojo politiko. General \Veygand je bil poslan v Afriko in zadostovala bi samo beseda, pa bi tam osnoval svojo neodvisno vlado, če bi Nemčija izvajala prehud pritisk na Vichv. Dejansko, pravi gori omenjeni list, je Francija premagana samo v Evropi. V Siriji in Afriki še stojita nieni vojski, kolonije so neprizadete in tudi francoska diplomacija še deluje. Važen faktor je še vedno tudi francoska vojna mornarica. V takem položaju je posebno pomembno, da bo admiral Le?hy sporočil francoski vladi, kako zelo daleč se smatrajo Zedinjene države vezane na Anglijo in kako zelo bodo podprle Anglijo z letali, orožjem in municijo. Admiral Leahv je dal maršalu Petainu gotovo podatke o stanju ameriške oborožitve. Sedaj si bo na podlagi teh podatkov lahko maršal Petain predočil da ie pričakovati najkasneje v enem ali dveh letih odlnčUne anglosaške vojaške intervencije v Evropi, ki bo položaj povsem spremenila. Na pocP-gi tega nastaja po mnenju lista za Francijo predvsem problem, da svojo politiko tako preuredi, da se lahko vsak čas prilagodi novemu položaju. Ta naloga bo sicer težka, toda ne neizvedljiva. Po ameriški želji naj bi odslej vodila Francija tako politiko, da bi računala vedno zopet z zmago demokratskih sil. Zato naj bi Francija v bodoče čim manj škodovala Angliji v vojni, temveč naj bi ji nasprotno še čim bolj pomagala. LONDON. 10. Jan. s. (Tass). »Daily Ex-press« poroča, da je več francoskih vojnih ladij iz sredozemskih luk v zadnjem času odplulo v zapadnoafriška francoska pristanišča. Francoska oklopnica »Riche-lieu«, ki je bila poškodovana v bojih pred Dakarjem, je sedaj v popravilu. Rooseveltova čestitka maršalu Petainu WASIIINGTON, 10. jan. AA. (Reuter). Zunanje ministrstvo je šele včeraj objavilo čestitko, katero je Roosevelt za novo leto poslal maršalu Petainu. Sporočilo ministrstva pravi, da ta čestitka nima noebne zveze s poslanico, katero je v imenu Roosevelta maršalu Petainu izročil admiral Leahv. Za novo leto je Roosevelt Petainu poslal naslednjo čestitko: »Moje srce je v tem trenutku velikih naporov in dela Francije na stežaj odprto za francoski narod. Prosim Boga. da bi francoski narod v kratkem spet mogel uživati dobrote miru ▼ polni svobodi, enakosti in bratstvu.« Anglija in francoske kolonije LONDON, 10. Jan. AA. (Reoter). V zvezi z izjavo francoskega kolonialnega ministra nekemu francoskemu listu piše diplomatski urednik agencije Reuter: Angleški pristojni krogi so z obžalovanjem sprejeli na znanje izjavo francoskega kolonialnega ministra, zlasti tisti del, ki govori, da ima Anglija neke namene s francoskimi kolon: iami. Angleški predsednik vlade Churchill je v svojem govoru, ki ga je 31. oktobra imel po rad'u francoskemu narodu, jasno poudaril, da so novice sovražne pronagande o nekih namenih angleške vlade s francoskimi kolonijami nonolnoma nefočne. Kakor je znpno, ie Church"! med drueim rekel rudi to. da si An*r'ezi ne nameravajo v^-eti fr^n^^Vih parrnkov ln francoskih kolo- nfi ker Anglija nt nameriva nikomur vzeti ničesar. Ncw Vorfc, 10. jan. s. (Columbia B. S.) »Ne\vyork Times« poročajo, da je predsednik Roosevelt ponudil newyorškemu županu La Guardiji vodstvo koordinacije ameriškega produkcijskega programa za no cionalno obrambo. Obramba Karibi jskega morja tVashlngton. 10 jan AA. (Reuter). Vojni minister Stimson je izjavil, da se bo oja-čila ameriška vojska ob Panamskem prekopu ln Karibijskem področju zaradi oo-rambe zapadne poJkrogJe. V ta namen bosta delovali poveljstvi pri Panamskem prekopu v Portoriku ter na novem oporišču na Trtnldadu, katere bo vse vodil general. Šef obalnega pasu. Ta ukrep je bil izdan zato. da bi se ustanovilo skupno poveljstvo za vse področje Karibijskih otokov in da bi se na ta način ojačila učinkovitost poveljstva. Prva garnizJja za nove postojanke se bo vkrcala okrog 15. januarja letoa. Opozorilo rezervnim letalcem VVa^hington, 10. jan. i. (Asa. Press). Mornariško ministrstvo je opozorilo vse rezervu letalce voine mornarice, naj bodo pripravljeni oa nodo :.c 30. junija t. L vpoklicani na vejaske vaje. Angleži pripravljajo splošen napad na Tobruk Angleške ediniee operirajo Ze zapadno od o boki J ene trdnjave KAIRO, 10. jan. s. (Reuter). Davi ni novih poročil o položaju na bojišču v Libiji. Iz včerajšnjega komunikeja je razvidno, da angleška vojska nadaljuje s pripravami za veliki splošni napad na Tobruk. Angleške mehanizirane edinice medtem operirajo že zapadno od Tobru-ka. Tudi angleško letalstvo sodeluje v pripravah za napad. Predvčerajšnjim in v noči na četrtek so bili izvedeni močni bombni napadi na Tobruk, prav tako pa bombardirajo Angleži vsa letališča med Tobrukom in Benghasijem, da preprečijo udejstvovanje sovražnega letalstva. KAIRO, 10. jan. s. (Reuter). Z bojišča v Libiji poročajo, da angleško topništvo že vedno močneje bombardira Tobruk. Na 150 km dolgi cesti od egiptske meje do Tobruka pa še neprestano dovažajo nove velike množine angleških topov, ki bodo prav tako pomagali pri obleganju Tobruka. Več sto zaplenjenih italijanskih motornih vozil dovaža pred Tobruk brez presledka vojni material za angleško vojsko. LONDON, 10. Jan. a. fTass). List »News Chronicle« poroča z bojišča v Libiji, da Italijani pri svojem umiku iz Egipta niso razrušili nobenega važnega objekta. Tako sta ostala tudi vodovod in cesta iz Sidi Baranija v Bardijo skoraj povsem nepoškodovana. List javlja dalje, da so imeli Italijani tudi med Bardijo in Tobrukom več utrjenih postojank, ki pa so brez vodnjakov in jih zato niso mogli braniti. Položaj maršala Grazianija Kairo, 10. jan. AA. (Reuter). Uradno poročilo angleškega vrhovnega poveljstva pravi, da položaj maršala Grazianija ni zavidanja vreden, ker so angleške Čete obkolile Tobruk. Ta glavna italijanska trdnjava v Vzhodni Libiji po svojem položaju spominja na položaj, v katerem je bila Bardia. O razvoju dogodkov pri Tobruku ni mogoče objavljati nobenih podrobnosti, ker je to tajnost angleških armad, za katere se ve, da svoje napredovanje proti zapadu ugodno nadaljujejo. Udejstvovanje angleškega letalstva LONDON, 10. Jan. s. (Reuter). Informacijska služba angleškega letalskega ministrstva objavlja nekaj novih podatkov o udejstvovanju angleškega letalstva pri zavzetju Bardije. Tako pripovedujejo ujeti italijanski častniki, da so angleška letala in topovi bombardirali noč in dan neprestano italijanske postojanke ter da je to vplivalo na bojno razpoloženje italijanskih vojakov. Zlasti bombni napadi težkih angleških bombnikov so bili strašni. Italijanski ujetniki pripovedujejo tudi, da so bili pred padcem Bardije tri dni skoraj brez hrane in tudi vode je zelo primanjkovalo. Italijanskim vojakom je primanjkovalo tudi obutve. Nekateri vojaki so bili bosi, ko so jih Angleži zajeli. Neki angleški pilot prpoveduje, kako je med Bardijo in Caruzznm. videl 1 km dolgo kolono italijansk:v» vojnih ujetnikov iz Bardije, ki so odhajali v Egipt brez vsake angleške vojaške eskorte. Italijani izftraznfujejo zelenico Giarabub KAIRO, 10. jan. s. United Press javlja, ! da po angleških informacijah Italijani iz- ! prazninieio zelenico Giarabub. Oaza leži ; okoli 300 km južno od Tobruka sredi pu- ščave, zapadno od egiptske oaze Siva. Oaza Giarabub je bila zelo močno utrjena ter je imela močno italijansko posadko. 2e včerajšnje poročilo poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so angleški bombniki izvedli močne napade na italijanske motorne transporte sevemozapadno od Giarabuba. Upori v Abesiniji RIM, 10. jan. s. (CBS). V italijanskih uradnih krogih demantiraj o poročila o Uporaba novih ameriških trgovskih parml;ov VVashington, 10. jan. AA. (Reuter). »Wa-shington Post« piše, da bo 200 novih trgovskih parnikov, ki jih je pretekli teden naročil Roosevelt. uporabljenih tako. kakor bodo to odrejale razmere. List meni. da bodo parnlke rabili za prevoz vojnih sredstev v Anglijo, deloma pa bodo parni-ki tudi na razpolago za angleške pomorske zveze v Tihem oceanu. Po mnenju toga lista bi se ti parniki lahko porabili tudi za prevoz čet v Evropo, če bi Amerika šla v vojno. List dodaja, da ti pam!ki ne bodo omejeni z določbami znkona, ki pravi, da smejo ameriški parniki pluti samo po ameriških progah. uporih v Abesiniji ter izjavljajo, da širi te vesti angleška propaganda. Napad na Mrslto KAIRO, 10. jan. s. (Reuter). Uradno poročajo z Malte, da so včeraj zjutraj sovražna letala v treh skupinah napadla neko letališče na otoku. V napadu je sodelovalo skupno 12 do 15 sovražnih lovskih letal, ki so obstreljevala letališče s strojnicami. Napad je povzročil le malo škode in nobenih žrtev. Pet sovražnih letal je bilo v teku napada sestreljenih, in sicer je eno sestrelilo protiletalsko topn štvo, štiri ostala pa angleška lovska letala, ki so bila ravno na patrolnih poletih. Druga sovražna letala so med napadom krožila v veliki višini nad letnliščem. da bi krila napadajoča letala pred napadi angleških lovcev. Angleška lovska letala v bitki s sovražnimi letali niso imela izgub. Vojna v Grki poročajo o zavzetju ATENE, 10. jan. s. (At. tel. ag.) Grški generalni štab je objavil snoči naslednjo 75. vojno poročilo: V teku lokalnih operacij so naše čete z bajonetnim napadom zavzele važne sovražne utrjene postojanke. Zajeli smo nad 200 ujetnikov, kakor tudi mnogo vojnega materiala, med drugim 20 deset cm havbic. ATENE, 10. jan. s. (Aaa. Press). Zastopnik grškega vojnega ministrstva je snoči sporočil novinarjem, da so grške čete včeraj na nekem delu fronte zasedle več strateško važnih vasi, ki so bile doslej v italijanskih rokah. Italijani so se morali umakniti na nove postojanke. Med italijanskimi ujetniki, ki so jih ob tej priliki zajeli Grki. je tudi 7 Častnikov. Poleg hav bic so Grki zajeli tudi mnogo italijanskih strojnic Na severnem delu bojišča so Italijani pri Moskoplju podvzeli močan protinapad na grške postojanke, bili pa so s težkimi izgubami odbiti. Na skrajnem severnovzhodnem koncu fronte se boji omejujejo na aktivnost patrulj in topništva. Boji se razvijajo tudi ob obalah Ohridskega jezera. Podrobnosti o napadu na Valono ATENE, 10. jan. a. (Asa. Presa). Grški admiral Kavadias, ki je poveljeval eska-dri grških msilcev, ki je v nedeljo bombardirala Valono, pripoveduje nekaj podrobnosti o tem napadu. Pravi, da je bil namen napada na Valono, da bi izzval italijansko vojno brodovje k pomorski bitki. Zato so grške vojne ladje zaplule prav v Valonski zaliv ter bombardirale najprej pristanišče v Valoni, potem pa še otok Sasseno. Nikjer pa niso naleteli Grki na noben odpor. Čeravno sta bili v pristanišču v Valoni dve italijanski kri-žarki poleg treh rušil cev in več vojaških transportnih ladij. Delovanje Italijanskega letalstva GRŠKO ALB. BOJIŠČE, 10. jan. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Na grško albanskem nebu je delovanje italijanskega letalstva vsak dan močnejše. V sredo so še italijanska letala pojavljala nad vsem bojiščem in nenavadno silovito delovala. Na odseku pri Klisuri je prišlo do srečanja z angleškimi letali Gloucester. Pri-šio je do več napadov v zraku in je pri Albaniji novih utrjenih postojank tem pet sovražnikovih letal v plamena padlo. Na italijanski strani ni bilo izgub, le eno ogledniško letalo je bilo nekoliko poškodovano, pilot pa ranjen, vendar se mu je posrečilo vrniti se v svoje oporišče. Med bombardiranjem so italijanska letala zadela številne sovražnikove baterije, razrušila mnoge številne mostove, bombardirala korakajoče Čete in na letališčih uničila mnoga letala. Razen tega so italijanska letala bombardirala tudi solunsko letal"šče. Po fotografijah se je ugotovilo, da so bili uničeni vojaški objekti. ATENE, 10. Jan. s. (Columbia B. S.) Zaradi slabega vremena včeraj nad albanskim bojiščem ni bilo letalskih operacij. Švicarsko ruski gospodarski on nosi BERN, 10. jan. AA. (Ilavas). S pristojnega mesta se izve, da bo švicarska delegacija v kratkem odpotovala v Moskvo, da bi sklenila novo trgovinsko pogodbo. Gospodarski odnosi med obema državama že več let slone na sistemu kompenzacij. Izmenjava blaga bo poseben predmet razprav med pogajanji. Švedsko darilo Finski Helsinki, 10. jan. AA. (Stetani) Svedaka vlada je poslala finski vladi 2000 lesenih hiš kot darilo. Te ' Us bodo razmeatili blizu Helsinkov in .j Pečengi. Največji ledolcmilec Oslo, 10. jan. AA. (Štefani). V ladjedelnicah v Kristjansundu so dogradili nov lo-dolomilec, ki bo največji na svetu. Ledolo-milec bo imel motorje s 7000 konjskimi silami. Pogreb Badena-Powela LONDON, 10. jan. A A.(Ileuter). Iz Mi-erija v Keniji poročajo, da je bil včeraj pokopan Baden-Pouel, vodja skavtov. Generala so pokopali z vojaškimi častmi in so pri pogrebu sodelovale angleške juž-noafrške če'e. Vse vrste vojnih oddelkov so sodelovale pri pogrebu obenem z letalstvom. Pri porrebu so bHe tudi številne če+e skavtov in sicer iz Evrope. Afrike in Indije. Guverner sir Her»ri Moor je polož'1 venec n? krsfo v imenu cele kolonije. 2e med gereralovo boleznijo je angleška vlada predlagala, naj se posmrtni ostanki preneTeio v \ve^+m:n5ttr»ko katedralo, če rener?»l umre. To namero so sedaj odložili, dokler se ne konča vojna. Stran 2 Kova RSšsetesž na Dalinem vzhodu Cb siamsko indokitajski mofi se razvija že prava vojna ~ SiamcI zasedli mesto SisoSon v Kambodži — Japonci podžigajo siamsko vlado k vojaškim operacijam BANGKOK, 10. jan. a. (Columbia Đ. S.) Zadnji poročila s liacisko tnriokitajikt ■aeje javljaje, ua se ilasti ob bregovih reke Mekonj razvija žc prava vojna. Predvsem se v teku letalske in topniške epe racije. bangror, 11 jan. t. (Reuter) Novo siamsko vojno poroč.lo Javlja, da siamske eete le dalje napredujejo v indokitajskr oze.nlje ter da se bližajo mestu Sisofon Mesto leži v Kambodži, nekako 30 km od siamske meje in 230 km od morske obale Franrczi so se morali po resnih izgubah zopet umakniti. H AN 01. 10. jan. i. (TassV Associated Pre poroča, da io s^am^ke če'e že zasedle mesto Sisofon, ki leži 30 km od siamske meie v Indok;ni. United Presi Javlja da so slamska letala bombRrdiralt mdnkitalsltl mesti Ta- keth in Savan^aKei T"di v Kambodž" je bilo bnmbirci'ran'h več mert Tndolcl-tajska vojska v Kambodži «e močno upira *«am«:k*m oVsm BANGKOK, It. jan i. (Tun.) Associated Pre^s poroča, da so po s:amsk'h urad Bih pods*k:h sism^ka letala bombardirala sest mest v Indokini med nvmi tri ob meji Zlasti 8. januaria so bili letalski napadi zelo m^č^1" ter so trajali več ur SINOAPOR. 3©. jan (Hruter). Prc^m se kar vrste incidenti na siamrko indokitaj-ski meji in je bilo obsedno stani* oro*?la- ieno v 24 provincah Indokine, j« siamska vlada sklenila odvzeti vsa orožja Francozom ,ki ti ve v državi. Franeosfi! uratlc v Kambodži HANOl, l«. jan. i. (Columbia B. S.) Po francoskih informacijah so se pod pritiskom siamske vojske Francozi v Kam bodži umaknili za 8 do IB km od stamrke meje. Z napadi se m pričele siamske če- • e v zraku je prišlo do silovitih letalskih boiev. Po francoskih informacijah so Francozi nad džunglo v Kambodži sestrelili okoli 40 siam^kih letal Pagajan]* ▼ Taki« HONGKONG. 10 Jan. a (Columb. B. I.) Opazovalci na Dahnem vzhudu smatrajo ia podžiga siamske vjado k vojaškim iperarnair orof Francofk- Indokini Ja Donska ? namenom da bi prisilila fran •osk Indnkino k novim konresijam Ja oonski Velik pomen or pisuieio dejstvu ia so se boj^ med Siamom in rndofcino ooo"•n^Vp ro^lužils ;:a na- daljnjo ekspanzijo proti južnovzhodn Aziji ln najbrž tudi proti Nizozemski V*- hodni Indiji. Japonske zahteve ▼ Nizozcmakl Indiji N*EW YORK, 10. jan. AA iReutrr). Associated Presa poroćs iz Batavije. da merodajni krogi mnogo govore o pogajanjih med Japonsko in Nizozemuko Indijo slasti pa o japonskih Kalrevgn Menijo. da mnogo odvisi od stališča USA. Po-odar*a*o tudi da bi Japonska rida dobda ool.tično nadzorstvo nad Nizozemsko Indijo, kar sklepaio zarad' lega. ker ie bil laponski minister Ošišava imenovan za *ef» Japonske delegacije. Predstavniki Nizozemske Indlie pa zatriuieio da se bodo z .Janmoi pogajali ifoli o gospodarskih vprašaoptv AitfTležka ojacenia fftNOAPOR 10 ian * (Columbia B S.l semkaj so prispeli zopet Tije baralion; -ineleSke pehote prčskirev pa onnnd^ nad«ijniib ojPČeni »nsleške voljke An »leske oblasti v B;rmi so prav tnko odre J;le forrr Tr';e H^?h nnvh fat^lionov voi , v tukajšnjih vladnih krog h zaenkrat Se ne potrjujejo, vendar v politični javnosti ne izključujejo možnosti, da bi do takih sprememb prišlo že glede na omajana zdravje ministrskega predsednika. Av*iič«C3 angleškega poslanika SOFIJA, It. jan. e. (United Press) Ministrski predsednik dr Bogdan Filov je sinoči sprejel angleškega poslanika Ken-della. Kanferenca v Moskvi SOFIJA, 10. jan. e. (Tr. Pr.) Tukajšnji >M?r« objavlja, da je poziv diplomatskih predsta\nikov Sovjetske unije na Balkanu na konferenco v Moskvo popolnoma naravna st -ar. Rusija mora kot neposredna soseda b posebno pozornostjo zasledovati položaj na Balkanu. Sedanje s*al:šče Sovjetcke unije do balkanskih držpv. pravi »Mir«, je pojasnjeno z zadnjim demantijem Tns-sa, ki pravi, da Sovjetska ':nija n: poklala ultim?*i:ma Rumunijl, češ da zahteva •por:šča na us^ju Dunava in tudi ni od-paklicala svo^efra poslanka v Bukarešti. P?r£>£i3a šz Berlina BERLIN, 16. jr.n. p Razvoj položaja v Bolgariji vzbuja v berlinskih političnih krogih poslednje dni zmerom več'e zanimanje, tako da se tu nujno dobiva vtis lnakor da ie bolgarski problem postal spe* relo aktualen, morda še boij kakor o priliki kombinaciie z nienim pri k1; t iČVom U berlinskemu pak*u. v herlm^'h kr^^-h mnoffo gnvore o rfdanjem kmetijskem »ninistru Barriano^i kot bodečem vodil nem državn;ku v Sofiii. Ali so vesti \ zvezi z njim resnične ali ne. se bo videle že v nekal dn^h, v^r^akor pa je jasno da se v Barlinu vsemu političnemu raz voju v Bolgariji pripisuje značilno ozadje Ne more se pozitivno reči. ah bo more-oitna sprememba političnega režima v Bolgariji pomenila tudi kakršnokoli spremembo bolgarsko nemških odno^ajev Na vsak način pa mislijo v zvezi s tem na končno likvidacijo italijansko grške vojne na poskus Nemčije da s svoi'imi vojnimi silami paralizira angleško akcijo v vz-hodtieui delu Sredozemlja. Ma^ž^rske informacije BUDIMPEŠTA, 10. jan. p. Kljub dozdevnemu zatišju tukajšnji politični krogi z največum zanimanjem zasledujejo nadaljnji razvoj situacije in po*ek sedanje diplomatske akcije ter priprav v južno vzhodni Evropi. Glede na sedanje okoliše ne sklepajo, da smo tik pred zelo važnimi vojnimi dogodki, čeprav stvarno še nihče ne ve. kje in kako bodo nastopili. Razumljivo je spričo tega. da kaže ves madžarski tisk zadnje dni mnogo zanimanja za vse dogodke mednarodnega značaja in da si poskusa ustvariti jasno sliko o tem kar se dogaja Ln pripravlja. V prvi vrsti je njegovo zan.manje osredotočeno na južnovzhodno Evropo in države v Sredozemnu Z velikim zanimanjem zasledujejo listi predvsem politiko Turčije in beležijo skrbno vse ukrepe, ki jih ie v zadnjem času izdala. Sinoćnji »Pesti Hirlap« razpravlja o položaju in pravi, da ie položaj miren, da pa vendar vsa svetovna javnost z največjo napetostjo gleda na ta »burni vogal Sredozemlja«. 353 miliicnov za nove bolnice SOFiJA. 15. jan. AA. (BNB). Notranji j minister Oanrovski je napuveudl, a<* bo i predložil zakonski predlog za kredit v višini 350 milijonov levov. S tem denarjem bodo zgradili bolnice, zdravilišča, sanatorije in zdravstvene ustanove po raznih delih Bolgarije Ti zavodi se bodo zgradili v okviru petletnega načrta na korist ljudskemu zdravju. V teh novih zdravstvenih znvod'h bo 10.000 postelj, od tega 2000 postelj za jetične. tiska pripravljenost „Frcvđa" o P'OđaljScnju vojaške službe — Maršal Timo-ietrko o vo;a£ltih vajah mlaiine v Moskvi Moskva, 10. jan. i. »Pravda« objavlja •l&nek. v katerem pr jmanjuje. zakaj je bila vojaška dolžnost v Sovjetski uniji podaljšana na Štiri leta To je bile potrebno zaradi tega. ker se ^ojna na svetu vedno bolj Uri 1b pa zaradi popolne pripravljenosti ln varnosti ruskih meja. MOSKVA. 10. jan AA. (Tass). Za mladino v Moskvi, posebno pa za dijake so priredili vojaške vaie Pri teh vajah so poučili dijake o najnovejših dognanjih motoriziranega vojevanja Vadli so se v streljanju s protiletalskimi topovi, prav teko pa so se vadili na tankih, pri brzo-javnh. inženirskih de-ih itd Te vaje ie pohvalil ljudski komisar za Tojsko maršal Timošenko ki ie imel prec inl^dno govor, v ka*erem je rekel, da so bile te vaie nalveč^esa vol^«ke»a v7:poi-»e*i pomena. Maršal Tim^s>nko 1e poudaril:- Vi se učite disciplnie in točnosti, vi vzgajate svojo voljo, prisebnost in vojaško iniciativo. Te vaje vas približujejo rdeči armadi Kaj piše ramenski list BUKAREŠTA. 10. jan. AA. (Steiani). List »Cuventul« ^e od svojega berlinskega dopisnika s posredovanjem neke ugledne nemške politične osebnosti prejel obvestilo, da obstoja med državami trozveze ir med Rusijo popolna vzajemnost proti napadom in proti načrtom demokracije. List dalje pravi, da je omenjena nemška ugled na osebnost izjavila, da bo med Nemčijo in Rusijo kmalu sklenjen gospodarski sporazum, ki bo š-rši od tistega, ki je sedai v veljavi in ki bo v sebi obsepal tudi raz-širienie političnega sodelovania. »Cuventul* piše s tem v zvezi, da bo RooseveHnv načrt naletel n*» vzajemno fronto držav trojne zveze in Rusija* F o treh mirnih nočeh so aaanSka letala zopet bombardirala predvsem Lonifcn. Liverpool in Bris to 1 LONDON, 10. Jan. t. (Reuter). Po treh laporednib mirnih nočeh so se preteklo ne^ nemška letala zopet pojavila nad Anglija- Napadla so široke predele s«rom dr-šave. toda napadi nikjer niso b;li posebna sflovitt V snloftnem je bila mogoče caroiovftl ve" ^nPranlb napadov, ki so vsi tr»fi»H po več ur. ?/ed drugftn so bile vržene bombe na točke ob južni angleški obali, v zapadni Angliji, severnem delu srednje Anglije in v nekem mestu v sevemozapadni Angliji. Tudi London je bil bombardiran, toda tu e bilo žrtev malo in resna škoda ni bila povzročena. Nemška letala so preteklo noč vrgla zopet zlasti mnogo zažigaln h bomb. pa je nova nomc.žna gasilska služba veainoma vse požare hitro pogasila. Po nepotrjenih poročilih so *>^fi*»gkf lovska letala ponoči ene nemško letalo sestrelila. LONDON. 10. jan s.'(Columbia B S.) Glavni sovražni letalski napadi na Anglijo preteklo nr.r so bil* usmerjeni na London, Liverpool in Bristol. Uradno sir^loHic poročilo LONDON. 10. jan. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojer današnjem juiranjem komunikeju: Sovražna letala so razvila preieklo noč nad Anglijo znatno aktivnost. Bombe so bile vržene na več široko ločenih okrožij v Angliji m VValesu. med drugim na pokrajino ob reki JVIersev, na severnozapad-no in srednjo Anglijo ter na londonske ozemlje. Povzrcčena je bila škoda na hi-*ah in trgovinah. Izbruhnilo je več požarov, ki pa so jih gasilski oddelki hitre obvladali. Nikjer v nap^den;h ozemljih niso napadi povzročili mnogo človeških žrtev. Zdravstvene razmere v zafel&2u££i£i LONDON. 10. jan. s. (Reuter). Lord Hal-der, ki mu je poverjeno nadzorstvo nad protiletalsk'mi zaklon šči v Angliji, je včeraj sredi letalskega napada nadzoroval zaklonišča v nekem severnozapadnem mestu. Lord Halder je ob tej priliki podal izjavo, v kateri pravi, da so se protiletalska zaklonišča v Angliji doslej izvrstno obnesla ter da so zlasti zdravstvene razmere v zaklonščih nepr čakovano dobre. Nikjer se niso pojavile v zakloniščih epidemije, čeravno so mnogi to pričakovali. Pripravljalno letalsko vcžbasije LONDON, 10. jan. AA. (Reuter). Letalski minister Sinclair je izjavil, da je izdelan načrt za pripravljalno letalsko vež-banie angleške mladine. Sestavljen bo poseben letalski zbor za urjenje mladih oilotov. Na univerzah bodo posebni tečaji za kandidate, ki bi radi stopili v britansko letalstvo. Na ta način se bodo mladeniči Iz vseh sol v starosti 17 in 18 let lahko priprav-ijaii za letalske pi ote, če eode lfie-.no sposobni. Ta prodam je b:i izdelan zr>to, da bi se britansko letalstvo v svojem hitrem razvoju moglo naslaniati na večje sile Smatrajo, da se bo 700.000 mladeni-čev med 16 in 18 leti javilo za pripravljalno letalsko vežbanje. Ameriški bombniki prihajajo v Anglijo New Vork, 10. jan. s. (Ass. Press.) Po Informacijah iz merodajnih ameriških krogov pošiljajo Zedinjene države že dalje časa večje množine ameriških letal po zračni poti v Anglijo. Tako je bilo poslanih na ta način v Anglijo več bombnikov tipa Lockheed-Hudson ln več štirimotor-nih bombnikov iz tvornic Consolidated Alr-erait Co. V zapadni Nemčiji so tudi preteklo noč angleški bombniki napadli industrijsko ozemlje LONDON, 10. jan, s. (Reuler). Letalsko ministrstvo javlja: Preteklo noč so bombniki vojnega letalstva napadli objekte v zapadni Nemčiji. NEVV 1'UKK, 10. jan. s. (Coliunb. B. S.) Kakor javlja uradno nemško poročilo v Berlinu, so preteklo noč angleški bombniki izvedli večji napad na industrijsko ozemlje v zapadni Nemčiji. Po nemških podatkih pa je bil napad odbit, ker je protiletalska obramba v jasni mesečni noči zelo uspešno nastopila. Operacije v noči na četrtek LONDON. 10. jan. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja nekaj podrobnosti c operacijah angleških letal v noči na Četrtek. Najhujši so bili napadi na Wilhelmsha-ven in Emden, predvsem na tamkajšnje ladjedelnice vojne mornarice. Oba napada sta se pričela kmalu po 20. ter sta trajala v presledkih po 7 ur. V VViihelms-havenu so bile bombardirane pristaniške naprave, suhi doki ter ladjedelnice in podmorniško pristanišče. Nastalo je mnogo požarov. Angleška letala so nadalje napadla tudi sovražno letališče na otoku Borkum ter neki železniški most pri Essenu. V zapadni Nemčiji so letala obstreljevala a strojnicami še skup'no tovornih avtomobilov, ob nemšk h obalah pa to napadla več trgovskih ladij. Ljubljana, 10. januarja Vukt šola bi potrebovala svojo kuhinj*, r^er it v vaeh šolan dovoil reviui dijakov 1'oda. četudi bi d.jaKi ne b.u revnj m b uinova prehrana ue b-ia o*irož^na. bi po-i.oato kazalo ustanoviti šolsko kuhimo ie _ato. ker učene: večkrat no pndeio do led-ne hrane bodisi ^arad. dolte d ti do aO.e a4 nepr.merne razde i:ve ča a p uKi £ ostanevitviio soiskih kuliim na vsen ftol- •Jkih zavodih, kjer bi b^e potrebne, o« ne moremo računati tudi v dalim bodočnosti. ro b; tudi ne bilo racionalno, ka. kaž to izkušnje iz. velikih medmih mos.. V velikih nanredn.h mest h dandanes ustanovimo MMftJBi šolske kuninie. torei no-1 sebne ustanove, ki skrbe za hrano uč:nc:v več šol Večii obrat pač laiie Djsluie ceneje in zato tudi nudi bolišj> hrano Tako velika šo!s!:a kuhinia se Da tud: lažje iz- douo ni v vseh pogledih. v našem primeru ne ere za takSno vzorno velike centralno iolsko kun n*o Ta ustanova ki bo zabela ooalovati eez neka:, ednov bo »icer Prevzemala neloae centralne šolske kuh:nie v tem imisl u da bo nudiia hrano diiastvu vseh glavnin sr d ueSoiSkih zav>dov v LUibliani a ^dr ma '-e mnopo orerra'o sred-tev da b: le' ko ■ačela obvat^*ati v veciem ^b^?^u tako 1p bi v nii dobival] v^i DOtrebnl hrano Novembra smo mnoc(Q D:sali o n l suh n uom^nu 1 kih ki;hinj oo >zanali sni" iavnost vse tiste ki bi 'ahko o .maff^l . kako izredne rotr^bno ter smi«elno ^e srbeti Drav za socialno o^rož;no šolsko mladino kaiti ti zdatlc se b eato obres'ul^io narodu Kakor ao ootrebne štev lne socialne akciie in ie orav da iavnost ooormrj i* mo na nje ie vendar Dotre^no nag asi ti da nam mora biti sk.b za mta Hnc prva To nam mors narekovat: že sam razum in ne le mo-da socialno čustvo ali ust P a\ zaradi teaa ker mn^gi ta';o radi n glašajo, ia ie ml:*d'na na'a bodočnost b' bili re-':a to potrditi tudi z d^:■2^^\ Zat j b1 oa na i r>rdnirali de'o-ran;e šolskih kutvnj ki •pravliaio nainuinei.^e naloge social^esi skrbstva šo'ske mladine — skrbe, di s^ -evno di;aŠtvo vsai enkrat na dan do si-tejsi naje. Nobene žrtve ne zahtevamo od posameznikov, ki b: lahlco pomagaM šolskini kulvn^nm. kaiti »kromr*1 prispevki za hrano dijakov v šolskih kuhinjah bi pač ne ime'i veljati za žrtve Ali p~5 na^ res nI vsai n~kai liudi. ki bi 'ahko nri^e ali -o 150 din na m**e^ za hra^o (kosilo^ d ;a':a v šolski k hinii** Ne morero i eri* i. z1""-stj ne zadnje? (ase. ko smo b;l p ix* n**-navad^elfs« izn°h:ij den^ris 2aka1 se ni nihče izmed ni;h soomei1 da bi ea na:bolie na!o:"il če b? da-o-nl ne'-ai za vzdrževanie re\-ne-ra dijaStva? T3 naložba bi s* obrestovala vseura na~cdu. Na to fe bT7o treba opoz-rit' ob tei ir*i-'ik;. 7last; zar-di te»?a ker ^^kiter: naihrž m;cl;io. da ustanavlianie šolskih kuhinj ni nohen PT^blem ter da so za ni.? -e"*o-tovliena vsa eo^rehna sred<»tva Lenko hI d*4eazalL kake s:ln^ oot-eb-"s b: bi1^ v L^nbliani vei;ka centralna ^^''sk*^ k"hiniq odnt^no. ksko potrebno bi bi1 o. da h: di-ia^tvo vseh šolskih zavodov lahko n"*"'?-malo pimrmn zdra." o in ce**S*>0 hr:;no Toda »amn d"kaTov?»nie kako potr^^rse «0 JWI*ike k"h5n;* ie b~*-T no^**«« ne najdemo za nje prirriernih virov dohodkov. PorocaU smo o deloa-aniu »Šolske kuhii .o kra.j.L-e Marije*, ustanove, ki Prejem« stalno subvencijo kraljice in ki io vodi eolska poliklinika iska kuhinia Zn'.no je kakšne teiave so b.le z tldanjrm poslopja, ker ni bilo dovoli krtd-ti Poi.onj« ni niti še zdai lotova zato lf nr m rel9 uporabliati vseh pr. storo" Drujo r.avi-strooie ie Se nai.j-abl ieno Pc^treb:-5o bi biio še naimam milil OH diri R»r ni bi o t koi dovo.j kreditev. nist ebnei^i V bistvo kih rie se bo cz ralo na š.ev 1 di a- Stva posameznih šolskih zavodov tak ..a bo število aostov kuh'ni? v s nzmeriu s Številom dijakov pesameznih Sol. Zdai :mo'.o v Drorafunu. da bi preiema-lo v novi kuhinji hrano 75 dijakov ( xi-nosno dijakinj) Jedilnica ie t«>kn ve ca da 'ah'-o so-enne hkrati do 80 e s* v kapaciteta kuhlnie b; d« bila po'no i Ta h e-na če bi dajali hra^o 2n0 d;iav.om Kuhinja sama ie prostorna hitlen^ko vserno iirc-jona in d^bio ocrrmicna. K hali b na plin, Oorerno je D.eskrbel Drž. hiKien-slvi zavod. Do konca šolskesa leta. to ie prtbliiao 4 in pol mesece, znaša proračur; ck/ >i4 50.000 d.n. Kosilo bo vel.ialo ustano, 1 M posarnezneiza diiu.ka z reiiio vred 5 ci.i. Sredstva »e boJo stvkaia iz. skla ia za zdravstveno zaićito učencev, pro ač na hiscieruikasa zavoda in bunske uorave. Naglasiti p« moramo, da vsi ti p. isi^evlvi ne bodo posebno ve.iki. za'o bodo t di v začetku lahko nudili hrano le 70 da »0 diskom. Čeprav bi lahko kuha i dvakrat več. Nova ustanova bi lahko postala orava ' en-tralna šolska kuhinja, kakrne delujejo v naprednih mestih v drugih državah Z;,to bi oa bili potrebni večji krediti K) bi ustanova prevzea naloeo centralne S kuh nje v širšem pomenu besede in bi uredili razvažanje hrane s p<> el ni mi prevoznimi sredstvi po šolah tako da bi y posameznih šolah samo ra7direv!>i j^H. Noveiša šolslca po Ion i a imaii že o imer-ne Drostoe za lechlnice. a vprašanje samih jedilnic ie postranskega pomena. Zdai oa Selimo, da nova šolsks k hI-a lahko vsai ne^ir^no dela v m^nišem obsegu, tako. da bi hrano ociemali d a'ci le v n^eni jedilnici. Jedilnica bi ?e v opoldanskih urah v pres'edkih d^ tri'*-"«- BS-polnila, če bi nr~račun lahko oHm^rro z\r:JalI. Razveje'jivo pa je. da bxio prostori nove kuhinje lahko al'^žlll k >-t vi c dri7?im S^lsVm kiihini*>m. Med nje sua 7a tud! ^a*x3*noba. Jedilnica ie Droe*ortll zT^ačna in svet1 a. tako da v ni; nimaš vti^a, da si v prižemi tu. Trrva cent^lno kur'avo k?»kor vs! orostori posU^rr>4a šol^-e poliklinike. — Gln\-n« de'i *o v^a kenS ne ln snrmn ur«^+i. da otvoritve kuhinje ne bo zadržala r.bena ovira. PođpeSmnova le tmaorO stjen acSsI^ Iii so mu že mm sifrila LJTibljans, 10 |a>rafirfa. Preiskava zaradi zverinskega umora 61-letne mestne delavke Mir je Podpečinove v bar?ki cent- alnega Šolskega vrta ob Zeleni poti v Trnovem se z vso vnemo in vestnostjo nadalnije. PoHcMetd organi so pri o^edu natančno znhel"ži'i vssko podrobnost, ki naj bi pripomogla k po'as-njeniu umora, zaslišali pa so tudi vse v bliMM stsnnjo^e ljudi ln ze včeraj dognali, kateri ljudje so prihajali v stike z um^r-jenko. Na "podlag poizvedb so ugotovili, da bi priftel v poetev kot mori'ec edinole neznani mlniši mo*ki. ki so ga že prej večkrat videli na obisku p*T Podn°čanovl. n-a praznik Treh kraljev in v nedeljo pa se je stW z^lnsil pri n^ei. Že dopoldne so zvedeli krtnvnalni orqrani. da je bil mladi neznanec ožji sorodnik Majice Poinečano-ve. ki st je ze prej večkrat lzmoiedova! pri nj^i man^e dpn^rne nodnore ln ki je vsekakor vedel, kie hrani starka dennr Zvedeli so tudi. da stanuie njeeova mati v t/hiWiam in' so io t^koj sasUsaH v njenem stanovanju ženska ie pridala. d<» se je sin. ki služi pri vo-iak'h nekje pri Zi-prehu. res za pravnike prikSSSl domov, povedala pa je ie, da je že v torek Izginil, i PoTfelta je t*ko *e v teku dneva, r.br-la neovrgljlve dokaze, da je morilec pokoj-ničin neč"k, nezakonski sin njene sestre, 23ke in njene ckoHce. Sorzna poročila Čarih, 10. januarja. Beograd 10. Pa~iz 8.70, London 13 15, New York 431. Bru^lj Gd, Milan 21.75, TJadkrld 40, Amsterdam 229. Berlin 172.50 Stockholm 102.75. Oslo 98 50. Kopenhagen 83.50, Sofija 425, Bukarešta 215. SAMO SE DANES sani ml v detektivski film tajlnstvenlh dogodkov bi sapetih rokotoorskili »cea. Mr. Moto — Rumena maska Kot dodatek kulturni film: »IZLET V HOLANDSKO«, deželo tulipanov in starin-skih narodnih običajev. — KINO SLOGA. tel. 27-50. — Danes ob 16., 19. In 21. url _Jutri: SIIir:LEY TEMPLE v filmu »NASMEH SREČE«. _ Ljubljanska kino-publika z največjim priznanjem govori o velefilmu ll Žena s trajnim življenjem I KHVO MATICA, trt. tt-il. — rrrt'ttavr danes ob 1«., 18. In tl.15 ori | BALALAJKA Predstave dane« ob 16., 19. In 21. url, KINO ITN ION — TEL. 22-21 I DNEVNE VESTI — Avtomobilske pnevmatike 1« Francijo, v Zagreb je pr spelo nedavno nekaj avtomobilskih pnevmatik izdelanih v tvornici Michelin. Prispele so preko Švice In Italije In so jih takoj razdelili med prosilce, ki jih je pa mnogo več, kakor je prispelo pnevmatik. — Možnost uvoz« sladkorja lz č^ško-morav* Ifrra protektorata. Včeraj je bilo na mestnem poglavarstvu v Zagrebu posvetovanje prehranjevalnega odbora, na katerem se je govorilo med drugim o uvedbi krušnih knrt. V Zagreb je prispela večja količina soli In tudi v bodeče bo dobival Zagreb v redu dovolj soli. Vzrok da je pričelo primanjkovati soli, je v tem, ker so se začeli ljudje zalagati z njo. Tudi riža je zdaj v Zscrebu dovolj. Na posvetovanju so govorili tudi o možnosti, da dob:mo večjo količino sladkorja iz češko-mora vskega protektorata. Z^če^ nn se že poPretsjed-Eik Kopajtić« tovor turškega tobaka v Ameriko. Po turikj tobak pride na Sušak še nekaj parnikov. — Ponovno zvianJe pa« Je takse v Z**- erebu. Zagrebško mestno poglavarstvo ie Obvestilo lastnike luksusnih in lovskih psov. os ie ponovno zvišana na-ia taksi in sicer za luk.msne pse Od 303 na 50 \ za lovske oa od 40 na 50 din. V tekoč m letu znnsa skuona nasia tnksa v Zagrebu luksusne nse 700. za lovske 100. za cee čuvaje Da 10 din, — Iz bcTnice je pobegnil. Iz bolnice za umobolne je te dni pobejrnil umobolni in gluhonemi Franc Gašperlin, star 31 let, doma iz Zg. Brnika pri CerkJjah. Ker se Gc-šperlfn tudi dem a ni pokazal, je verjetno, da se je zatekel nekam na deželo. Ker pobegli Gašperlin lahko postane nevaren, ga je trrba čimprej prijavili orožnikom. — Velika tatvina dragocenosti. Ljubljanska policija je bila obveščena o velikem vlomu v Sarajevu. Tam je nekdo iz stanovanja Hamida Cesrije ukradel zlat prstan z drobnimi diamanti, vreden 14.000 din, prstan s smaragdom, vreden 6000 din, biserno ogrlico, vredno 1000 din. zlat metuljček starinsko puško na kremen, 20 kosov razne obleke in nekaj drugih predmetov. — Skupna škoda znaša 35.000 din. Kakor domnevajo oblsjrtva, ni izključeno, da so vlomilci pobegnili s plenom nekam proti severu, kier rpajo ukradene predmete laže spraviti v denar. — Vlom v Kilžrvcih. Pred dnevi je bilo v.emljeno v skladišče trgovca Ludvika ši-jenca v Križevclh. Tatovi so odnesli na škodo sagrebč kega trgovskega društva >Oveks* 800 jajc. na škor'o sijanca pa 6 parov novih čevljev, več parov nogavic, več metrov raznega manuf^.kturnega blaga, nekaj baterij, več žarnic, nekaj znamk in veliko špecerijskega blaga.. V predalu so dalje iztaknili za 200 din drobiža, take da anaSe skupna škoda okrog 30O0 din. — Tatvina v Novem Sadu. Ljubljanska policija je bila obveščena, da je bila te *mi iz predsobe senatorja dr. Uzelaca ukradena na šKCHJo zdravnika dr. Zoltan« S:lon-tava črna lepa simaka sv.knja, podložena z dragoceno kn^uhoviso, ter temnomoder suknjič. V žepu suknjiča so b!le razne \Tedr.osti in je škode, ki sta jo povzročila dva elegantna, mlaji« tatova, nekaj nad 30.000 din. — Sin bivš>«ra a vet r ?J*ker* v«Jn-«ra ministra umrl v Samoboru. V Sam boru ie umrl v sredo Emil vitez Wagn-r. voo o-jeni ocd maršal, star 82 let. Po'o'ni ie bil potomec stare avstriisfcs eH*t"kr*tske r~d-bi^e. Nie*?ov oče Ivan vitez vvasrner ie bil nekai časa avstrijski vojni minister in ce-sar?k'" namestnik v Dalmaciji — V smrt zarrđi b^de. V ra*T-bšM bolnici 1e umr'a včerai nonoči SSletna de'av-ka Pepica Korltnik B'la ie Se do'sn bres dela in n;kier ni mo?*a dobiti z~ros -Ave. Zoto ie obirala nad ž vijanjem in se za-stmnifg ▼ oc+ov^ !r~ir*^° — Cbnu sa*re2ke '.-.f' 'n*e Vč^ral ^ju-trai se ie h^+e'a v Z.?~ebu kon"at: ž v-ljen^e slv»rrnia Joeit»ina Bre-a. Za^ti^oi'a . se ie z oetovo kislino. Odpeljali so jo v 1 bolnico, kier ao il iznrali 2e!odee. Ko je prišla k sebi. ni hotela Driznat;. kai io ie poenalo v obuD. D3Ć ie db deia.a da ie življenje leno in da h ie zaL da si ca je hotela končati. — Samomor bivšeaa vijaka francoske tujske leffUe v S'benlkn. Včerai ?1utre1 sj ie končal v Šibeniku živlen-e 4°l'-tn: železniški uradnik Ivan Sternin P-ed obhodom v službo ie dobil hud napad ne-vrasteniie in si le prerezal vrat M čila ea ie težka živčna botesen česar ne nie-sfova okolica do zadneira ni one-'^a Svo^ ča^ ie služi' Stemin v fran^o«ki tuiski e-gijl 1n naibrž mu 1e naporna služba uničila živce — Z lestve Je padel In se sbfl. V vms* Krču blizu Varaždina w le v sred^ smrtne ponesrečil kmet Mio Paeadur Odš*l le na nod^trešie oo konizo Ko le zsni^l vrata se mu 1e za*aknii kliuč v k j čav-n!ci in padel *e z lestve tako nesrečno da si le nrebil lobanjo. Domači ao za našli že mrtvesa. — Pod led sf Je le! hl*d?t narečno Un-beren. V hr\-atski vasi Ule'išci si ie na o"den način ko^ča] živlienie 5^'etni s~mec Kušen Na ribniku le razbil led i:i ^kočil v vedo. V poslovilnem o:smu nrad da se ie naveličal živlier.ia Zslhibllen 1e oi1 v neko dekle k; ea p«* ni maralo, ker je bil mno"o r*arei§i od nje. — Nesreče. lSlelna Marica Rogelj z Jezera pri Tomišlju je v eozdu tako nesrečno padla da si je zlomila desno nogo. — 71etna posestnikova hči Milena Ogrin iz bohinjske Bistrice je padla pri smučanju in si zlomila desno roko. — 60>*na Marija žnidaršlčeva iz Podgorlce je včeraj zlezla na kozolec, da pripravi krmo. pa je padla na tla in al zlomila desno nogo. — S kozolca je padel tud: 62!etni posenstn!k Jo-*e Peihaj iz Velikih Lašč Ln si zlomil desno roko. — V Sostrem pri Ljubljani pa se je pri delu po nesreči sunil s kolom v p-sa lOletni posestnikov sin Matija Prepeluh in se resno poškodovaL — Darovi za bolniški Eklad Dmifrva slovenskih likovnih umetnikov. (IX. izkaz). Od l. septembra do 31. decembra 1940 Je prejela DSLU za svoj bolniški sklad naslednje prispevke^ 2C0 din: Krovat &Co. in St. Javornik, oba "V Ljubljani, 100 din: dr. Fr. Cerne, ravnatelj Mestne hranilnice, Franc Golob, trgovina z žeJeznino, Ivan JelaČin, predsednik zbornice za TOI, gostilna Koeak in Ign. Vek, trgovina s kolesi, vsi v Ljubljani; 50 din: F. Heinrihar, d. d., dr. L. Ješe, primari j, Ign. Kleinmayr & Fed. Bamberg, Oton Župančič, upravnik Narodnega gledališča in dr. Bogdan Žužek, advokat, vsi v Ljubljani; 40 din: dr. Gašper Pekleln, Ign. 2argl, oba v Ljubljani; 20 din: Peter črapek, uradnik Kreditnega zavoda, Fajdiga Marija, Albina Hitz, vsi v Ljubljani, J. Hochmiiller v Mariboru. Hočevar Kuno, glmnazijaki ravnatelj v p., ln V. Zorman v Ljubljani; 10 din: Vehar Mai Ija, strokovna učiteljica v p. v Ljubljani. — Za navedene velikodušne darova v prid bolnim slovenskim llltovnim umetnikom ae vsem plemenitim darovalcem naj-iskrenejše zahvaljuje- Društvo likovnih umetnikov v Ljubljani. — Vreme. Vremenska naDoved pravi, da bo pretežno oblačno in zmerno hladno vjerne. Včerai ie snežilo v Ljubljani. Miri- bona in Zagrebu, derevalo oa v Splitu. Rabu in Dubrovniku. Vč raj ie bila najvišja temperatura v Kumhoru 11. v D> brovn ku 9, v SpMtu 8. v Sarajevu 6 na Visu in Rabu 4. v Beogradu 1. v Zagrebu —1. v Ljubi iani —2, v Maiboru —5 Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.9. temperatura ie znašala —4 6 na aerodronu —5 6. v Mariboru —7, v Zagrebu —4. ▼ Beogradu in Sarazevu —1-0, na Visu 2. Iz LlnMf^ne —Ij Vsem Ijub'jsnsklm hišnim posestnikom. Banska uprava je lzdo.la posebna »Navodila za dela in ponašanje prebivalstva pred zračnimi napadi<, ki moralo biti nabita na vidnem mestu v vsaki hL?ni veži. Zaščitni urad mestnega poglavarstva v Ljubljani ie oskrbel večjo naklado teh navodil ter jih preti odškodnini 1 din dostavljal po svo;ih uslužbencih hišnim posestnikom, tsko da Je bilo doslej dostavljenih že okoli. 1600 teh navodil hišnim posestnikom v središču mesta. Tisti hišni posestniki, ki navodil še niso prejeli, jih mo-raio do 3 5. t. m. dvigniti proti odškodnini 1 din v odpravništvu mestnega poglavarstva. Mestni trg 27 m. Vabimo vse hišne posestnike, da si čimprej oskrbe navod'la in jih v lestnem interesu pritrdijo na vidnem mestu v vežah svoj:h hiš. da se morejo z njihovo vsebino seznaniti vsi hišni stanova'cL Ta navodla vsebujejo v glavnem vse podatke, ki jih mora poznati in se po njih ravnati sleherni občan. Poznavanje in upoštevanje teh navodil bo koristilo tako posamezniku, kakor tudi vsemu prebivalstvu ter onemogočilo nered ln druge neprilike. Pripominjamo se, da bo mestno pog'avarstvo po nalogu banske unra-ve pregVdaTo. v koliko so se hišni posestniki gornjemu pozivu odzvali. —11 Akademije za zimske pome*; W jo priredita Združenje gledaliških igralcev ln L^ibVanska filharmonija drevl 10. jan. ob 20. v operi, bo zanimiva umetniška prireditev. Sodelovali bodo Štirje dramski igralci, osem opernih pevcev, dva plesalca, celotni orkester Ljubljanake filharmonije pa bo Izva al med drugim tudi velikonočni zbor iz >Cavan.erie rusticane« ob sodelovanju vse«ra opernega zbora ln ge. T. Labose ve. trko da bo sodelovalo nad 100 ljudi Vstopnice se prodajajo v operni blagajni. —Ij Obrtniški ples. Dne 11. t. m. priredi Obrtnsko društvo v Ljubljani svoj trmdi oiocaani obrtniški ples. Ciati prebitek te .aakoietne družabne prireditve je name ijen i* pxtpo*e revnim, starim in oneniog-juh ob:tnikom. Onrtnis*.o društvo v Ljub-jani opravlja a tem velikodušno delo, kc .jotnm naj Dedne j^im Is svojdi vrst ter jin. a.jSm poslednjo dobo n^lhoveg'a življenja, lj— Rusko eUvestrovasue. Društvo ru-in.elektua^nin delavcev v Ljubljani ..uriredi v ponedeljek 13. t m. v k etnib prostorih restavracije Em.rie silvestro. s-ije. Prireditev, ki se bo pričela ob 20.. b-> brez posebne vs*-oru«e. Rus. sj znaio dj-sloviti od starega in poz J. s. iti novo leto mnogo boli prisrčno, razigrano in prijetno, kakor mi in zato ie rusko silvestrovanje v Liubliani tako priliublieno Vstoo bj tudi letos samo Droti vabilu, toda povabljenih ie toliko, da bodo kletni prostori Emone aotovo še pretesni. lj— Krajevni odbor J*dran*ke »traže ▼ LJubljani razpošilia te dni Industrije~m. obrtnikom in Dremožnejšim zasebn kom v dravski banovini Disma s orcšnlo za o d-poro. Velika družabna prireditev krajevnega odbora 8. februara nai omogoči odboru sredstva za prooaaando. predvsem p^ sredstva za brezplačno počitniško biva~ne sirarna sne in bolehne dece na moriu Tem pismom ki nai ne ostaneio neod ovorie-na. ie oriloženih bre7plačno po 10 kolkov re propacande. Viteška orffani'a^iis Ja-iranske straže nam ie ootreb-e po*reben na 11 ie tudi čim večji kros prijateljev iu nodpiraleliev. H— V Šentjakobskem eled'IUčn bodo ponovili 1utri in v nedelio zvečer ob 20 15 zabevno Nušičevo veseloigro »Gospe ministrica«, ki ie imela tak usneh da so bile vse dosedanie ored«tave t>T»o'nom« raz-orodsne in ie ori vsaki D^ed^tavi odšc mnogo ljudi brez vstopnic. Pri sobotn ored?tavi bo proslavil svoi stoti na«foo v vlogi ujca Vase eden volilnih ie^icev "Hira Er^est Eypper Ker ie za oredstavi osromno zanimanie kunite vstopnice ie v predprodaii od danes dalie lj— Prvi koncert v letošnjem letu bo prihodnji ponedeljek 13 t m. Nastopila oo odlična nianisika Branka Musulin. po rodu iz Zagreba, ki živi sedal stalno v Beosra du. Gdč Musulin ie izreden kla irski ta-ent in uživa povosod k^er ic po^naio izreden sloves Pravkar ie imela razprodane koncerte v Zagrebu. Beogradu in B lea-riji. Našemu koncertnemu občinstvu nai-tcpleje pritx)ro-camo ob.sk njenega koncerta, za katerega se dobe vstopni e v knjigarni Glasbene Matice. 11-n —lj \ anjn Le^efiKJvtt, zuamenita bo;gaa ska umetnica in priljubljeni gest naše opere, bo iz prijcznostl sodelovala na Akademiji za zimsko pomoč, ki bo drevi ob 20. v operi. Zcpela bo arijo iz Deiibeaove epere >Lakmec. —lj Zavarurte Ncbrelfe tO. Septembra! Ob Nabrežju 20. septembra ie zidana ograja s tako velikimi odprtinami, da bi sk z; skoraj lahko padel od-^asel človek če bi se spotaknil, kai oa sele otrok Včerai popoldne so bili Uudje priča ra7fcuriii e-mu dogc-dku. ko ie nekemu otroku tik ograje spodrsne.o in bi bil sko^i ve'iko odprtino sko^-a .><:. el v Ljub janico. V poslednjem trei i:, ga ie za iab:l n^ki gospod in mi tako rezil živi jen e. Res čudno ie. zakai mestnn, o1 čina te ogiaie ne za\ aruie in vmesn'h p.Oit ro\ ne izpolni s kakšnimi strebrJčkJ a i č^m ord b-nim. Res ie. da mora čl vok paziti ra e. toda takšne »pasti« so posobno nevarne za otioke. ki iim ie mestna oboi "a orav tako dolžna posvečati naivečio pokornost in poskrbeti za nj'*hovo \^arnost. Prepriča* smo. da bodo nevarne odprtine na obzidju ra ta ali na oni način čim orei izoolniene iako, da pr. san tov ne bodo več ogro"a!e. —lj Zanimiv *Al£v seje.u bodo imeli obrtniki na XVII. obrtniškem plesu v K n. z. i ni. Ode yn Jazz - orkester in prijetna zehava, to bo» za vaa! V soboto 11. t. m. vsi v Kazino! —lj Na nbjem ^gn je bilo danes malo rib ln tudi kupčija ni bila živahna. L&orake ribe so naprodaj zopet po zmernih cenah. čepas/v so še vedno precej drage. Danes je bilo največ sardelic, ki so jih prodajah" po 18 din kg. Med morskimi ribami so prodajali še očade, bobe in hobotnice po 30 din kg. Med reinimi ribami je bilo danes malo ščuk, in bile so maJo dražje, po 30 din kg. Tudi belice so bile nekoliko dražje, po 18 din kg-. Po nespremenjeni ceni so pa. prodajali postrvi in sicer po 40 din kg. —ij Nesreča ns železniškem prelnau na Erjavčevi ceatl. Fredsnočnjim okrog 22. se je vračal ravnatelj tovarne »Saturnust g. Loser s svojim sinom z avtom domov, vozeč po Erjavčevi cesti proti Rožniku. Pri železniškem prelazu ni opazil, da so zapornice zaradi prihajajočega vlaka spuščene, zato je vozil naprej. Sunek v zapornico je bil tako silovit, da je prvo zapornico podrl in se z avtom ustavil šele tik pred nasprotDo zapornico, vendar je z zadnjim delom avta obtičal na progi. Brzl vlak 1e bil tedaj že prav blizu, zato je čuvaj hitro opozoril avtomobilista. naj Izstopita, kar sta tudj storila. Medtem je že pridrvel vlak, ki je avto zgrabil ln ga vlekel nekaj metrov s seboj po progi, nato pa ga odbil vstran. Skoda zaradi razbitega avta je znatna. ču:*ečnosfi čuvaja pa se je zahvaliti, da ni bilo tudi človeških žrtev. —lj Vlom m t»tvine. Te dni se je ponoči neznanec vtihotapil s ponarejenim ključem v stanovanje Vojka B. v Kiiafijevi ulici 4 V odsotnosti domačih je vse prebrskal, končno pa iztaknil okrog 30.000 din in ukradel še dva fotoaparata, enega znamke »VoigUander«. drugega znamke »Dollv«, zlato nalivno pero znamke »VVattermannc, srebrn svinčnik, samokres znamke Stever s šestimi naboji, črno usnja to Ustnico ln šofersko legitimacijo na ime oškodovanca, — Iz stanovanja Henrika Kaste lica na Gosposvetski cesti 10, *e neznan zlikovec odnesel uanjato denarn'co s patentno zaporo, v kateri je bilo okrog 400 din. Branko Kolarič pa je prijavil, da mu je tat ukradel iz Ljudske kuhinje v Streliški ulici črn Hubertus plašč, vreden 400 din. lj— Ribe danes v eostilni Lovšin, 9-n lj— Za porok«, fantovščine, slavnost1' družbe in društva posebne sobe v aoetilni Lovšin. 10-n 11— Irrubil sen v Rožni dolini aktovko ln dežnik. Pošten naditeli naj to odda ns upravi policije. Iz 0**a —e Mes*»| prehranjevalni ar»d je v preteklem tednu razdelil med prebivalstvo el3ake občine vprašalne pole. V mnogih orlmerih rsznašalci niso našli doma niti hišnega lastnika niti stanovalcev Pri zbiranju izpolnjenih pol se je često dogajalo lato* Zato poziva mastno poglavarstvo ▼ | Celju vse one, Id so vprašalne pola le delili, da jih takoj oddajo v sobi prehranje-ainera urada na mestnem poglavarstvu i sobi Štev. 6. Kdor vprašalne pole ie n orejel, naj si jo tam nabavi. Tudi oni. k. *o prejeli lito^rrafirane pole brez navodi na hrbtni strani in jih ne znajo izpolniti aaj si nabavijo takoj druge vprašalne pok z navodili. Opozarjamo prebivalstvo, da Jc sadnji dan za oddajanje odnosno sprtje-manje vprašalnth pol v soboto 11. t. m rtoka se je treba brezpogojno držati. Vsakdo, ki bi vprašalne pole ne oddal, se bc smatral, da ne reflektira na izkaznico za tivila, odneeno na oskrbovanje po prehranjevalnem uradu. —e s*hov*ki klub Gaber Je. ki zelo uspešno deluje, je krnel v torek svoj 6. redni občni zbor. ns katerem so bili Isvoljeni v odbor naslednji zg.: predsednik Emil Caorgd. podpredsednik Anten Holcinarer. tajnik Franjo Mimik, blagajnik Jakob Rajšek. odborniki Anton Golja. Mirko Fajs ln Štefan Domanjko. V nadzorni odbor sta bila izve 1 jena gf. Ludvik GaJ&ek in Joaip Schneider. —c Strogi pasji K°ntunmc v Celju ie ne bo kmalu ukinjen, ker ae je v zadnjem Času pojavilo nekaj novih primerov stekline. Opozarjamo lastnike psov, da pazijo na sveje šivali in točno upoštevajo predpise o strogem kontumacu. da bo mogoče čimprej zatreti steklino. Na podlagi dovo-Ijenja ministrstva izvršuje mestni veterinar v mestni klavnici na željo lastnikov zaščitno cepljenje proti steklini. —c Pomanjkanje moke v Celja je zaenkrat prenehalo. V četrtek so prejeli peki enotno moko danes pa so dobili trgovci nakaznice za nabavo mt ke. —c V celjski bolnici so umrli: v torek 521etna služkinja Ivana Podgornikova iz Velike Pirešlce in Clletni na Teharje pristojni Franc Kranjc. občinsk revež brez stalnega bivališča, v sredo pa 56:etna de-avčeva mati Jožefa Cretnikova iz deta ori Celju- —c liranljii slaboumnega m<>*a,. j^a hribu nad Košnico pn Celju ima krojaški mojster Josip Strubej Ročico, v Kateri živi z ženo ui 6 otroki Mož Je slaboumen in zapira svejo rodbino v hisc ter nt skrbi za njeno redno preživljanje. Otrok ne pušča v šolo >š da jim sam nudi dovolj lzobraz-oe. Iz mesta nosi star, črviv kruh ki ga mora žena vsakokrat prekuhati da ga 'ahke použ jejo O vsem tem so se tudi prepričali policijski organi. Pozivamo mestno občino da takoj intervenira in reši ubogo družino silnega trpi jer-ja. —c ti Sreč«. Na Lahovni pri Skof ti vasi ^e padla sedemletna delavčeva hs*eika Pia Zorko- a doma na dvorišču in si zlomia iesno ključnico. Otrok se zdravi v celjski bom^el KOLEDAR Danes: Petek, 10. januarja: Pavel, Ag-a-ton. DANAŠNJE PRIREDITVE Ivino Matica: Žena s trojnim življenjem Kino Sloga: Mr. Moto — K um ena nuuska lilno Union: Balalajka Ka,zstava ak&uemskega slikarja Dušana Petriča v Oberanclovi galeriji, odprta od S. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoll, Tvršcva cesta (5, Hočevar, Celovška ceeta 62, Gartua, Moste, Zaic£ka ce&ia 47. J£V1L obrtniku plss Prireditev v ^aber namen Skrb za onemogle, revne in ostarele obrtnike jc eiia izmed glavnin nalog Obrtniškega društva v Ljubljani. Beda nekdanjih spi-etnih rokodelskih mojstrov, ki so zaradi starosti onemogli in opešali je v mnogih primerih tolika, da morajo nekdanji pcfiosni davkoplačevalci deliti najtežje gorje v sirom&štvu in revščini. Vsako leU. obdaruje Obrtniško društvo v Ljubljan. iz zbranih sredstev najpotrebnejše, čcp.av more razdeliti le skromne r odpore, vendar olajša mnogo gorja. Res je v današnjih časih, ko je že vse polno di.ugih nabiralnih akcij, težko zbirati prispevke za take humane namene, kljub temu pa so potrebni ln zato bodo priredili nasi obrtniki tudi letos dne 11. januarja ob 20. v prostorih Kazine evoj XVII. tradicionalni obrtniški ples, čigar čisti dohodek bo v korist omenjenih podpor. Znane so te priieditve v naši širši javnosti in vemo. da nas obrtniki ob takih prilikah prav radi presenetijo s svojimi iznajdljivostmi Tako smo ćuli, de nameravajo prirediti obenem tudi nekak obrtniški sejem, na katerem se bodo dobile neverjetne atvari. Obrtniki kar tekmujejo med seboj v poklanjanju daril. Prav tako so jih podprli tudi mnogi gg. trgovci z globokim razumevanjem. Priporočamo, da posetite jutri obrtniški ples v Kazini in podprete plemenito stremljenje ljubljanskih obrtnikov. Iz Šoštanja — Čebelarji so v skrbeh. Na praznik Treh kraljev' je imela tukajšnja podružnica Čebelarskega društva, ki spada med najstarejše slovenske podružnice, svoj 35. občni zbor. Kdor je poslušal pcročlla odbornikov, razgovore zborovalcev in njibove predlceje. je mogel spoznati, da je celoten občn? zbor izzvenel v nemajhno zaskrbljenost naših čebelarjev. Lanska letina le bila katastrofalno slaba; celi panji čebel so umrli, mnogi ao zelo oslabeli. Tudi količina in kakovost medu sta. kljub vestnemu prizadevanju čebelarjev zelo padla. Podružnica je poslala številne vloge svoji centrali in drugim činiteljem zaradi dobave čebelnee;a sladkorja, ki bi zaradi zadnje slabe letine in nastopajoče zime edini mogel ohraniti čebele pri nemotenem življenju. Po'eg čebelnega sladkorja bi morali nasi čebelarji imeti ne razpolago tudi sredstva za nakup mei'ečih rastlin, predvsem bisernika in detelje. Čebelarstvo je važna gospodarska panoga nase doline in ji bodo morali merodejni faktorji pcevetiti mnogo več pozornosti, da bodo lahko čebelarji dvignil rejo čebel v normalno stanje. Pri volitvah je bil Izvoljen naslednji odbor: predsednik Les jak Jurij iz Šoštanja, podpred^dnik Melsnsek Ivan iz Lo-kovice, tajnik In gospodar Plaskan France iz Lokovice; odborniki Koaeljnik Rudolf od Sv. Florjana, Novak Tone is Družmir-ja. Dobnik Štefan lz Velur.je, Koželj Valentin iz Ravn, Pečovnlk Jože iz Ravn in Napotnlk Ivan la Topoiaica. Maše gledališče DRAMA Zadetek ob 30 url Petek. 10. januarja: zaprto. Sofcota, 11. januarja: Lena Vida. Znižane cene od 20 din navzdol. Medalja. 12. januarja: Ob 15.: Cigani. laven. Znižane cene od 20 din navzdoL Ob 20.: Romeo in Julija. laven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 13. januarja: zaprto, iorek, 14. januarja: zaprto (gostovanje drame v Celju: Romeo in Julija). ★ Zaradi obolenj v dramskem ansambli! bodo vprizorili v soboto zvečer v drami namesto napovedane kitajske igre >Krog- m kredo« Ferde Kozakovo sodobno dramo »Iveno Videč z Miro Danilovo v naslovni vlo«l. OPERA Začetek ob 20. url Petek, 10. januarja: Akademija v korist zimska pomoči. Prireditev Združenja gledaliških igra.cev ln Ljubljanske filharmonije. Izven. Sobota, 11. januarja: Vesele sena wlaosor-ske. Izven. Nedelja, 12. januarja: Ob 15.: Angel s avtom. Mladinska opereta. Znižane cene od 50 din navzdol. Ob 20.: Madame Butterfiv. Izven. Goetovanje bolgarske ^opranistks Vanje Le v en tove la Edze Karlov čeve. ★ Spored akademije za zimsko pomoč, ki jo bosta drevi priredili Združenje gledaliških Igralcev ln Ljubljanska filharmonija, obsega zelo zanimive pevske, recitacijakc, orkestralne in plesne točke. Opozarjamo na to prireditev, na kateri bodo nastopili odlični operni ln dramski člani. Dolžnost naše javnosti ja, da poeetl to prireditev, ki je namenjena v dobrodelne svrhe, v čim večjem številu. Gostovanje bolgarske sopranlstke Vanje Leventove ln Elze Karlovčeve v sMadai.ie Butterflv«. V nedeljo bo nastopila Vanja Leventova v naslovni partiji kot madame Butterfiv. S to vlogo si je že v lanski sezoni pridobila pri občinstvu ln kritiki veliko priznanja. Zanimiva kreacija njene madame Butterfiv je pi Ivlačna v pevskem ln igralskem pogledu. Tenorsko partijo, Pincertona, bo pel Franci, Suzuki — Kar-lovčeva in konzula Janko. Predstava jc izven abonmaja. Sttsžno razmere Poročilo Tu is k-j prometnih zvez v Ljubljani la Maiiboru ter SPD 10. I. 1041 Rateče-plan!oa 870 m: —9, jasno, 53 cm snega, prsič, skakalnice 15, 25 ln 40 m uporabne Fl*u i cA-Slat na 950 m: —10, jasno, 70 cm snega, pršič. drsališče uporabno Planiott-Tamnr 1103 m: - y. jasno, SO ena snega, pršič Peč-re^elluJ^k 1440 m: —10, jasno, 60 can snega, prćič Kranj-.;* £o:n 81S m: —9, jasno. 55 cm snega, pršić, drsališče ln saiikall&če up o i a L no podkoien: —S. jasno, 50 cm snega, pršič Dovje-:,?oJ«?traiui 6")0 m: —7, delno oblačno, 45 cm snega Bled 5<;l ni: —6, oblačno 48 cm snega, pršič RftiSi Ij*ea 570 m« —6, oblačno. 37 cm snega PoklJuAcn 1300 u: —7, oblačno, 75 cm snega, p. cvič Bohinj-LUt°rog 5S0 m: —3. oblačno, 65 cm anejra, pršič Dom na K~*mcil 1320 m: —4, oblačno, 160 cm iaiegra, pr.«" ič Gorh^e 10JO m: —4. oblačno, 55 cm snega, pia:č Valvasorjev dom 1180 m: —8, jasno, 50 cm sne^a Dom ca If (>fcfl-h 1500 m: —S, jasno. 65 cm sr.?gra. pršič Tržič 520 m; —4, jasno, 30 cm anega, pr- Dom mi Krv-avcu 1700 m: —2. oblačno. fi5 cm snega. pilMč Koča na Veliki planini 1558 m: —3, oblačno, 65 cm snega, pršič Erjavčeva Koča na Vasico 1515 m: —3, megleno, 65 cm snega, pršič Jeze*Yko 8a0 ni« —9, jaario. 35 cm mefa, prsič Sk°fj«. Loka S50 na: —2, oblr.čno. so cm snega, pržič P°lfccvo G30 m: —5, oblačna 40 cm snega, pršič Sod raži ca 550 na: —5, oblačno, 40 cm snega, pršič Mrzlica 1119 na: —8, sneži. 40 cm saiega, prilč LUoa 947 na: —9, ob teč no, 45 cm snega, pršič Sv. Miklavž na Gorjancih: _^5. oblačno, 33 cm snega, prsič Ku«e*ček 833 m: —8, oblačno, 30 cm snega, pršič Pohorski dom 1080, Mariborska k°ča 108© m; —6, sneži, 45 cm snega, pršič Pohorski dom 10S0 m: —6, sneži, 45 cm snega, pršič Sokolski ' d<>m 1100 m; —7, sneži, 65 cm snega, pršič Sv. Lovrenc ns F^h^rju 485 m: —6, oblačno, 48 cm snega, pršič Ribc&ioa na Poh°Tju 715 m: —6, oblačno, 30 cm snega, pršič Senjorjev dom 1522 m: —12, sneži. 45 cm snega, pršič K°Čav pod Kopo 1877 m: —15, sneži, 60 cm snega, pršič Run »ki vi«Iec 580 m: —8, oblačno. 47 cm snega, pršič Koča na Pe«*u 1382 ua: —5, oblačno, 35 era snega, pršič SP® KT K. A. C. : Ilirija. V nedeljo popoldne ob 14.30 botno v Ljubljani videli odlično moštvo celovškega KAC, ki je bilo dolgo časa prvak bivše Avstrije in ki je že večkrat gostovalo pri nas. Vedno je pokazalo tako igro, da nas je zadivila, saj ao vsi irralci bres izjeme mojstri v hokeju. Zato ni čudno, če je včasih prejemala Ilirija po njih po 6 m še več golov. Kvaliteta KACa pa se Je v zadnjem času tako zboljeala, da ga Štejejo letoa med štiri najboljše klube današnje Nemčije. Torej bo to nasprotnik, ki bo preskrbe! našim fantom, da bodo zaigrali z vsem znanjem in voljo, ki jb premorejo, publiki pa svojevrsten športni užitek, kakršnega že dolgo ni bilo. Ilirijani pričakujejo na tej tekmi rekordnega obiska in upajo, da jih naše športno občinstvo ne bo razočaralo, saj je vstopnina (8 in 12 din) kljub ogromnim stroškom propagandno niska. Tovarišu Ernestu ob stotem nastopu na Šentjakobskem odru V letu Gospodovem 1934 m sam sebi rekel: »Kar bo, pa bo!« In si stopil na deske Šentjakobskega gledališkega odra. Pognala Te je tista dinamična sila. ki je nekoliko let pozneje tuii mene in vse druge, ki smo prišli za Teboj, uvrstila v tisti odrski kolektiv, ki je čutil nujno notranjo potrebo sprostiti ln izživeti se v ustvarjanju celega niza likov, dobrih, slabih, jokaj ovih ln smejočih se hkrati, resnih ln šaljivih, bahatih in preprostih, revnih in bogatih. Skratka, hoteli smo s Teboj vred mimo svcjih lastnih življenj vsaj za clve uri zaživeti tudi druga življenja, druge usode*, žalostne in vesele, tragične ln elementarne, sijajne in temne — ter z njimi prepričati tisti drugi kolektiv, ki se mu pravi — publikum. 1 -v-v »rt Vidiš, dragi Ernest, ko ob tej priliki misi!^ nate nekoliko več, ugotavljam prav za p.i-v, da nisi samo igralec po božji volji (ta se pa norca dela! — boš rekel), ampak da si — ne radi raj, ujec Vaso! — Vse: režiser, sufler, pomožni sufler (o. kako dobro dene pri >Princeski in pastirčku«, ka slišim za kuliso Tvoj šepet, kadar ne najdem me.vedov!), tehnično osebje: prem i kač kulis, navijalec gramofona itd itd. itd. Skratka — si popoln odrski človek, gledal ličnik. Ni, da bi našteval vse Tvoje like tja od fttefana. v »Rokc/vnjačih«, pa preko Andraža HudopLska v »Matajevem Matiji« in Ba-lantuša v »Vdovi Rošlinki« in tajnika v »Nenavadnem človeku« do Tvojega resnično srbsko širokega ujce Vase v »G-ospej ministrici«. Kdo jih ne pozna, teh pisanih figur, kdo se jih ne bo spomnil sedaj, ko greš stotič na tiste deske, »ki pomenijo svete? (Beži no, boš rekel", taka banalna Btereotipnost.'). Naj bo — toda na odrrkLb deskah so ras'e .zrasle in umrle veličine, ki so nam vzor. pa tudi zapeljivci. ki ao v nas razpallii skrito hotenje: igrati — in nas svodili na oder ... Ali smo jim hvaležni? Smo! (Ampak veš, doma mislijo drugače . . .) Ko sem prišel z nekim svetim spoštovanjem v šentjakobsko dramatsko šolo. pem mnogo s išal o Tebi. »O, da bi se spet vrnil, pa bomo spet igrali.'« Da, takrat si bil francoski vojak v Siriji. . . Prav za p: av tudi ena izmed vlog, toda v komadu. Ki ga je napisalo več avtorjev, režiralo brgzna koliko režiserjev ln Igralo bogzna koliko igrralcev . . . Cenzuriral pa ga ni niLče . . . (Ko bi tudi pri nas bilo tako. a?) Ko s?m Te potem v jeseni spoznal na vclGsejrmj (prav za prav čudno srečanje!), sem se iznenada spomnil: Za bojra, saj »tip poznam! Veš, od kdaj? Bil sem >p:kovec« v prvi realki. Ti pa »gospod« v drugem nai Btropju ■.. O tempom! Danes pa 9va obe »vejica« španskega bezga«, ki raste na Šentjakobskem gledališkem odru. No da, Ti si mnogro bolj raz-cveten. saj cveteš že — stotič! Daj Bog. da bi cvetel še stokrat in še ln se ln da bi se nikoli ne — csul...! E. sedaj pa, ujec Vaso, piSi, dte se našemu dragomu Ern&stu častita z željo: ostani med nami zdrav, veder. tak. kakršen e4 in kakršnega Te imamo radi! Zdravo, Ernest! KaJ*a škodovala tudi gospa Zaplatova iz Gradca pri Litiji. IN a stopnicah domače hiše ji je i>poari»nilo, da je obiezaia nezavestna. Ko so jo aomači a\i&ndi m priklicali zdravnika, je ugotovil, da si je pri padcu zlomila tri rebra. Med žrtvami letošnje zime štejemo tudi litijskega mesarja in gostilničarja g. Toneta Lindnerja, ki se je obreza! pri žaganju drv tri prste na desni roki. Odkar imamo pri nas novo eiekuriko KD£ iz Velenja, si mnogi gospodarji montirajo razne gospodarske in kmetijske stroje. Cena toka za stroje je izreano nizka, pa si zato nabavljajo gospodarji stroje. Tudi g. Lindner si je nabavil novo cirkuiarko za žaganje drv. Namestil jo je na dvorišču. Ves navdušen nad novo pridobitvijo, je hotel prva polena žagati sam, Čeprav ga so domači svarili, naj ne žaga drv na cirkularki, ki je ni bil vešč. Ze pri prvih polenih mu je spodrsnila roka in mu je jekleno rezilo odrezalo tri srednje prste, ostala dva pa mu je ranilo. Gospodar je kriknii od boleč.ne in ko so pritekli domači, so videli, da je gospodar ves krvav. Odvedli so ga do zdravnika, ki mu je nudil prvo pomoč, zaradi opasnih ran pa je odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnico. Sprva ni nihče mislil, da bi znale biti rane usodne. Domači so že mislili, da bo prišel kmalu iz bolnice m da se bo zdravil nato doma, dokler se mu ne bi zacelile rane. pa je prišla iz ljubljanske bolnice brzojavka s sporočilom, da je Lindner umrl. Z avtofurganom so prepeljali njegovo truplo v Litijo, kjer so ga nad vse slovesno sprejeli litijski gasilci, med katerimi se je pokojni Tone Lindner dolga leta udejstvoval in ie bil poslednja leta njihov poveljnik. Ob njegovi krsti je stala častna straža naših gasilcev, na poslednjo pot pa ga ie spremila izredno številna množica prebivalcev. Pri odprtem grobu se je poslovil od Lindnerja predsednik gasilske čete g mag phar Brili Darko, v imenu prijateljev pa župan g Hinko Lebinger V poslednje slovo so mu zapeli tudi pevci, žalostmke pa je igrala gasilska godba na pihala. Žrtve letošnje zime Litija, 9. Jan. Letošnja zima je prinesla v dolino mnogo nevšečnosti, pa tudi nesreč. Pri sankanju se je hudo poškodovala sobarica v bogenšperski graščini Ivanka Groznikova. Najugodnejši sankaški teren ie na serpentinah banovinske ceste od Teme^'^ mimo Bogenšperka proti Smartnem. Na i teh serpentinah se je sankala tudi grajska sobarica Ivanka, ki se je zadela s sanmi v drevo in si zdrobila desno nogo v gležnju. Odpeljali so Jo k zdravniku, ki je odredil takojšen prevoz v ljubljansko bo!nico. Na poledenelih tleh se je močno po- Iz Litije — Zadrega, Kadar ni »Slovenskega naroda«. Pn nas se je »Slovenski Narod« izredno lepo razsird. Krog njegovih prijateljev stalno narašča. Prav posebno nevoljo naših naroč-nikov zbujajo dnevi, Radai »Slovenskega Naroda« zaradi tehničnih zaržkov ni že s popoldanskim vlakom v Litijo Taka nevolja je bila tudi v torek pop-ldne. ko m bilo našega popoldnevni-ka k nam. Ljudje so prihajali vpraševat na pošto, zakaj ni lista pa so zvedeli, da je zastal v Ljubljani Časi so pač taki. da ljudje hrepene po dobrem in cenenem listu Kdor bi še rad stopil v krog naročnikov »Slcvenskega Naroda«, naj se javi z do-pissiico upravi v Ljubljano. Mesečna na- ročn'na 14 din spričo velikega porasla cen nikakor ni pretirana. — Občni zbor d» ušH-a »Reje« malih *J-vall« bo v nedeljo 12. t. m. ob 15. v prostorih litijske ljudske šole. Na dnevnem redu bo tu:i predavanje o reji perutnine o reji kuncev in drugih živali. Predaval bo ing. Greif, referent pri banski upravi v Ljubljani. Litijski rejci malih živali so znani kot zelo agilni društveni delavci, o Čemer pričajo tudi vse dosedanje, uspele razstave Sedaj hočejo pritegniti k delu tudi mladino litijske meščanske šole in učence iz višjih razredov tukajšnje ljudske Scle. Prav zato je tudi' mladina vabljena k nedeljskemu predavanju. Na občnem zboru bodo razpravljali tu51 o nabavi prehrane za male živali, ki je že mnogim rejcem primanjkuje. — zima je naplavna precej Škode. Mrzli val pred novim letom je napravil v mnogih hišah precej škode, ker so zamrznile vodovodne cevi. Nekateri gospo-iarji so zaradi ponavljajoče občutne škode pred nastopom zadnjega hudega mraza odjnonti- rai v višjih nadstropjih straniščne školjke, da se vsaj letos obvarujejo ponovne škode, ker bi jim sicer gotovo tudi sedaj razpokale. Delavci imajo precej posla, ko popravljajo nastalo Skcdo Mraz je raz- gnal v zidove vzidane cevi. ki so bile premalo ovite ali pa so položene ob zunanjih ali hladnejših stenah. V nekem poslopju 90 morali odtrgati okrog 15 metrov poda, da so prišli do zamrznjenih cevi. položenih pod po> !om. Letošnja zima je napravila več škode kakor prejšnje. Iz Kamnika — Delavski koncert je priredilo v soboto zvečer in v ned°lio popoldne de'av-sko pevsko društvo »Solidarnost« iz Kamnika. Koncert so Imeli v svoji dvorani na Grabnu, ki letos prvič menda enkrat ni bila do zadnjega kotička zasedena, kakor smo bil j sicer vedno vajeni. Peli so narodne in umetne pesmi, oboje na dostojni višini in bi tudi to pot zaslužili polno dvorano. — KonceTt na harmonike bosta imela v soboto ob 20 v dvorani Narodne čitalnice znana harmonikarja gg. Ivo Podobnikar in Jože Jurman lz Ljubljane. Ker je koncert na dve harmoniki hkrati prvi te vrste v Kamniku, bo gotovo dobro obiskan. Ns sporedu so dela samih znanih skladateljev, Smetane, Leharja, Offenbacha, Parme, VValdteufla i. dr. Vstopnina bo običajna. — Vihar je podrl križ na Malem gradu na sam praznik sv. Andreja. Tako poroča nai kamniški lokalni listič. — Križ je bil postavljen namesto prejšnjega velikega evharističnega križa, ki ga je z dinamitom porušila zlobna roka. Mali grad je dooi! zopet svoje staro lice. — Isti listič tudi poroča, da smo imeli na zadnjo pob:aKošt-no nedeljo v Kamniku mirovno pobožnost s procesijo iz župne v samostansko '-erk^v. — Pozornost je vzbudil g. Ivan Stare, glavni zaupnik v tovarni >Titan«, bivši predsednik ter sedanji podpredsednik Jugoslovanske strokovne zveze, ker je izstopil iz rimsko-katoliške vere. — O obrambi proti napadom Is zraka bomo imeli v nedeljo 12. t. m. ob 9. dopoldne v Gasilskem domu predavanje. Priredila ga bo kamniška gasilska župa, predaval pa bo nas znani strokovnjak, gasilski Inspektor g. inž. Franc Dolenc. Poleg gasilcev se predavanja udeleže lahko tudi drugi. Vstopnine ni. — Trgovine so zaprte ob nedeljah odslej tudi v Kamniku Ker so zaprte vse. so zadovoljni trgovci Se bolj pa seveda trgovski sotrudniki, ki imajo sedaj vsaj nekaj prostega časa Dobro bi bilo. če bi se to uveljavilo tudi za bližnjo okolico Kamnika. — Redna sokolska telovadba se bo pričela zopet v ponedeljek 13. t. m. Ta dan amaio zopet telovadbo vsi moški oddelki, v torek pa vsi ženski oddelki. Ure so ostale nespremenjene. — Cesta Ljuhljan«—Domžale je Se sedaj zaprta Dela so namreč preko zime prekinjena. Ker je ostala vsa stara cesta nepokvarjena, bj se ves promet preko zime lahko razvija) po njej. le jarek, ki je skopan preko ceste v Podborštu ne dopušča tega. ce bi bilo kaj dobre volje, bi jarek mimogrede zasuli in bi se do nadaljnjega lahko ves promet vršil po tej cesti, kar bi bilo posebno važno za avtobusni promet med Kamnikom in Ljubljano. Iz Kranja — športni klub »Savicac v Stranišča bo priredil v nedeljo 12 t. m. velike sm-kaske tekme na progi Pševo—Ošpren Start bo točno ob 9. v Pševem. žrebanje številk pa točno ob 8 v gostilni Tepina v Stražsču. Prijavnina znaša za posameznike 5 din za dvojice pa 10 din. V dvojicah bo tekmovanje le tedaj, če se prijavijo vsaj tri. Za prva mesta lepa praktična darila. Vabljeni tudi nečlani. Iz škoSfe Loke — Zaradi nadležnosti aretiran. Te dni je nadlegoval v neki gostilni na Spodnjem trgu goste mlad moški. Ker je bil le preveč vsiljiv, so ga pustili aretirati. Dognali SO. da gre za bivšega akademskega slikarja Starana S., ki se je preživljal tudi kot potnik. Ker ga je iskalo okrožno sodišče v Ljubljani, so ga odpremili lz Škofje Loke v Ljubljano. — Vozno ponjavo so mu ukradli. Balan- tov dom je zmikavtom menda prav poseb-o vSeč. Vrste tatvin, ki so bile izvršene pri Balantovih v Kapucinskem predmestju ae je priključila najnovejša. Tatovi so odnesli veliko, debro ohranjeno vozno ponjavo, vredno 2000 din. — Učiteljstvo Škofjeloškega okraja bo zborovalo 18. januarja v Skofji Loki. Poleg stanovskih vrpasanj boe ta na dnevnem redu tudi dve predavanji, med njima ono. učiteljice gdč. Pavčeve s Treblje, ki bo razpravljala o temi: Za ljudstvo v soli in zunaj nje. Zborovanje, ki ae bo začelo ob 8., bo v deski ljudski šoli. — Brez davčnih kart za hitao sluzabni-Stvo je trenutno davčna uprava v Skorji Loki. Toliko- da ne bo nepotrebnih potov. - F * t* f - > f STl I j * • 4 J d i * - V * v rt * \ *' a a » ■ w 9 i • 1 * -w ~ • i* V y* *~ t ' ^ s. 0 r e- 1 v r * *r i f % * . , f j m t wm9 U -A k f m' ' - * * • . * • L i V J A f wm ■ s V *\ J . ' J X A . _ 1 * . f *r v t * v r V 4 v f*** A t Sv i. r«. .~ l "\ >r *•* • A' * * i ' i • ' * Pokvarfene moke ne bi smeli prodajati Dol. Toplice, 9. >anuarja. Kakor mnogokje. je tudi v Dol. Toplicah že pred prazniki primanjkovala moka. Tudi peki sc prenehali peči kruh. ker niso mogli dobiti nikjer moke Kmalu po praznikih pa je občinski prehranjevalni urad prejel več vreč enotne moke. ki jo je razdelil nekaterim trgovcem v razprodajo na izkaznice. Moka je bila predvsem namenjena le revnejšim, ki nimajo lastne zemlje, na kateri bi pridelali živež vsaj za gotovo dobo. Vsi drugi te moke niso mogli biti deležni: tako so jo kupovali le reveži Nekaj te moke pa je bilo pokvarjene in neužitne, da so jo mnogi vračali, ker je niso mogli rabiti. Ker je pokvarjena moka neužitna tn tudi zdravju škodljiva, bi se ne smela prodajati niti revežem, ker so tudi reveži ljudje, ki si le s težko prisluženiml novci kupujejo vsakdanji živež Kar škoduje drugim, škoduje tudi revežem. Neverjetno je, da bi banovinski prehranjevalni urad posla] občinskemu prehranjevalnemu uradu pokvarjeno in smrdljivo moko Zato je upravičena domneva, da so brezvestneži dobro meko zmešali s pokvarjeno da jo tako spravijo v denar, m'sleč, da je za reveža vse dobro. Od kod pokvarjena moka? V današnjih čas h. ko povsod primanjkuje moke in se vsaka moka hitro proda sc moka ne more tako hitro pokvariti Da se je moka pokvarila in postala neužitna, je morala pač ležati kje skrita in čakati boljših časov, da bi se poceni kupljena drago predala. V slabi shrambi nakopičena, brez zadostnega zraka., se je pač pokvarila in postala neužitna. In tako moko naj potem reveži v zameno za dobro moko uživajo? Kkor tako dela, ne zas'uži nobene popustlijvosti, saj so taki ljudje ljudski izkoriščevalci. Upamo, da se kaj takega ne bo več dogodilo, na kar bi morala paziti tudi oblast. Nesreča z orožjem Metlika, 7. januarja. Te dni je odSel z družbo na sprehod 27-letni posestn:ko\T sin Anton Brodarič Iz Rosalnic, o katerem bi ne mogli reči, da ni bil veSč ravnanja z orožjem, saj je bil odslužen vojak in navdušen lovec. Prt Kolpi ae mu je zahotelo, da bi preizkusil svoj aamokiea ln da bi na vodi opazoval, kako daleč segajo izstrelki. To preizkušanje samokresa pa je po prv.h štirih strelih postalo za mladeniča usodno. Ker se je kovinski tulec naboja nekam zaskočil, ga jc hotel uravnati, a je v neprevidnosti še nabit samokres obrnil proti sebi. Posrečilo se mu je sicer zaskočeno patrono uravnati, toda v Istem trenutku se je sprožil tudi samokres. Izstreljeni naboj ga je zadel v roko, ker pa bi še ne bilo tako nevarno. Da je zadet 6e v kak drug del telesa, v začetku niti sam m vedel niti ostali čiani družbe. Nenadoma pa mu je postalo slabo, da se je sesedel. Presenečeni so ga prijatelji takjj pregledali in opazili, da je nesrečnežu moral izstrelek ostati v trebuhu, kajti v bližini popka je zevala majhna ranica, iz katere je krvavel. Brodarič se je nato še zavedel in so ga pr.jatelji spravili na dom, od tod pa takoj k zdravn.ku, ki je odredil takojšen prevoz v bolnico. Z avtom so ga nemudoma prepeljali v bolnico v Karlovac, kjer so mu a takojšnjo operacijo skušali rešiti življenje, toda ves napor je bil zaman, ker je nesrečnež imel trikrat prestreljena čreva in želodčno odvodnico. Smrtnonevurna rana, ki jo je povzročil z neprevidnim ravnanjem, je zahtevala njegovo mlado življenje. žalostni primer smrti mladeniča je bolestno odjeknil v vsej okolici, ker je bilo znano, da si je prav v bliinji prehodnosti hotel ustvariti svoje lastno ognjišče. Prošnja železniški upravi Ze ponovno smo čuli in čitali, da js dolenjski vlak zlasti pa k oče var, pravi pastorek tukajšnje železniške direkcije. Zamud, slabih zvez, predolgega čakanja na postajah morda železniška uprava ne more odpraviti, ali pa so morda nekatere navade, kakor na primer čakanje v Grosupljem, že tako ukoreninjena, da bi ta proga izgubila z njimi spomine na davne dni, en nedostatek pa bi se lahko odpravil. Kočevski vlak ima drugega razreda le poldrug kupej. V tem ozkem prostoru se drenjajo potniki kakor sardine. V zadnjem času pa celo morajo redno stati ali pa si priboriti sedež v III. razredu. Ze večkrat je bila železniška direkcija opozorjena na to, da je postala Ribnica garnizijski kraj in da je število potnikov II. razreda zelo porastlo. Nesmiselno je vsekakor, da potnik plačuje višjo voznlno zato, da se slabše vozi kakor v III. razredu. Če drugi razred obstoja in hoče potnik za svoio udobnost nekaj več žrtvovati, pač lahko upravičeno pričakuje, da se zgane tudi železniška d'rekcija, prelomi 50 letno tradiciio in opremi tudi kočevsko garnituro s primernim drugim razredom, kakor je to storila pri kamničanu in vrhn;Č~inu, ki imata oba po en vagon drimee;a rnzreda. Pro^'mo tedaj, naj se železniška uprava usmili tudi po+n^kov. ki po obsojeni na po— tovanie v kočevske kraje! ŠAH O* jI turnir Ljubljanskega Snhovs-keera kluba ima lotos 15* CKielesEencev. Ker Je bilo nadaljevanje zaradi božičnih nočitnlo prekinleno. »noročnmo vsem udeležencem, da bo dnnro kolo drevi točno ob 8. v igralni sobi. T. E. V snegu in mrazu sc s p&m nit e pite t ALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej r*rekllci. izjave oeseda din davek poseDej 6a pismene odgovore gieac mann agiaso* ie treoa pniontj znamko - r*opustov ta mait oglase ae priznamo TRGOVINA »EDO« ĆEVLJ1 Prešernova 48 Vam postreže v modi, kvaliteti n pc n a j n i l j i n c e d a h i Priporoča se EDO ČEVLJI 50 L ■v 1 r\AAi • 1 IV '.pspda !Hi nar nos«3 ne Naiman1si zt lese* H. — din POZOR! Imam v zalogi ženske gnmaste škornje ln otroške galoše. Popravljam gumasto obutev. — KLAV2ER, Vošnjakova 4. 333 OGLAŠUJ t »Slov Naroda« ZADNJI IZUM spalnega fotelja, zelo udoben, odgovarja za vsako najfinejšo posteljo. Prepričajte se brez-obvezno pn tapetniku Habjanu — Igriška 10. 340 OlldlMst Beseda 00 par. Davek posebej. Najmanjši sneseK din KUPIM AVTO kabriolet aH limuzino srednje velikosti, samo prvovrsten ln eleganten voz. — Aleksander Radanovič, Okučani, Banovina Hrvatska. 330 POZOR! Kupujem rabljene čevlje, da so le zadnji deli v dobrem stanju. Kupujem tudi snežke to galoše. KLAV2ER, VoSnjakova t. 333 Beserta SO par DaveK posebej. M»ima n i*i 7.nP!»Ph h din VEČJO KOLIČINO BUKOVIH DRV aublb, pol suhih In svežih proda Knez — Tržišče. &29 dvovprežen voz polparizar, en dvoprežen lahek voz ln en vprežen voz na lestve, 1 luksuzne sanke, ena prsna konjska vprega ter en par težke konjske vprege za dva konja. Trgovina Schauperl, Dobrna pri Celju. 337 Makulatmrni papir proda oprava ^Slovenskega Naroda44 LjuOljana, Knafljeva ulica štev. c A. E. Fielding 12 «SV na mačka i prinaša sreče Roman — Domnevam, da jo ima njegov pravni zastopnik, — je dejala Alison, kakor da govori sama s seboj. Potem se je pa molče obrnila in odšla po stopnicah gori. Eva ji je sledila. Kaj hoče storiti to mlado dekle? Pa menda vendar noče zastaviti tega vprašanja rodbini? Vsekakor je hotela Eva biti pri tem in slišati, kaj bo odgovorila na to Agnes Stokesova. Vrata so se odprla in Keith Hudson jims je pri-hltel naproti, da bi jima segel v roko. Ne samo, da ji je podal roko, temveč jo je nekaj časa držal v svoji in zrl dekletu naravnost v oči. _ Ali je z vama dvema vse v redu? Nerad sem zapustil gospo Evansovo v takem duševnem stanju. Moral sem se pa kot poglavar rodoine vrniti, da bi mogel odgovarjati na vprašanja policije. _ Torej morete tudi odgovoriti na vprašanje, ki »i ga je pravkar zastavila gospodična Gaskellova, — je deiala Eva nekam škodoželjno. Ni bila sicer po naravi hudobna, pač pa je menila, da zasluži tako vprašanje kazen. — Gospodična Gaskellova je hotela vedeti, da-li je oporoka sira Henrvja v Broadbendsu. Keith Hudson je od presenečenja odprl usta tako, da mu je obvisela cigareta na spodnji ustnici. Zdelo se je, da mu bodo naočniki od presenečenja vsak hip padli na tla. — Ah. kako? — je za jecljal. — Oporoka? Oporoka mojega strica? — Da, inislim, da je tu. Ne razumem pa ... — Moje vprašanje ni tako čudno, kakor se na prvi pogled zdi, — je dejala gospodična Gaskellova. — Bilo je samo nekoliko nerodno in napačno naslovljeno, — in pri tem je ošinila Evo s hladnim pogledom. — Takoj vam pojasnim, kaj sem mislila z njim, če mi dovolite vstopiti. Ce namreč ni že prepozno. — Nikakor ne, še nihče se ne pripravlja k počitku. — Keith je odvede! gospodično Goskellovo v mračno sobo, ki jo je uporabljala gospa Stokesova za opravljanje svoje korespondence. In res, ko sta vstopila, sta našla tam gospo Stokesovo za pisalno mizo s peresom v roki. Toda to je bilo samo simbolično, kajti gospa Stokesova je pri tem govorila s Phyll in Nico. Vse tri so presenečeno vstale. Ta čas si je Eva umila roke in prišla za njima, Alison Gaskellova je bas govorila z dozdevno mirnim glasom. — Da, to je bil strašen udarec, posebno za mojo sestro. — Kako se je mogla pripetiti tako strašna pomota? Precej dolgo nihče ni odgovoril. Slednjič je izpre-govorila Niča: — Policija misli, da ne gre za pomoto. Misli, da je bilo to storjeno nalašč, da je imel namen končati si življenje, — Nikoli! — je vzkliknila Alison Gaskellova v trdnem prepričanju. — Nikoli! Jasno je, da ni mislil na samomor. — Tudi jaz mislim tako, — se je oglasila Agnes s p rep riče val u im glasom. — Ali bi mi pa mogli povedati, zakaj ste prepričani o tem? Dekle je nekaj časa molčalo, potlej je pa odgovorilo: — Saj prav zato sem prišla. Henry Batchelor je bil zaročenn z mojo sestro. Nocoj je nameraval obvestiti vas o svoji zaroki. Prav zato je hotel, da bi bila vsa rodbina zbrana. Šele pozneje je nameraval objaviti vest o svoji zaroki. Nekaj časa je bilo vse tiho, potlej se je pa oglasila Phvllis. — Kako strašno mora biti to za vašo sestro! Kako grozno za vaju obe! In z obema rokama je stisnila gospodični Gaskellovi roko. — Trenutek prosim, Phvllis, — je dejala Agnes počasi. — To, kar pravite, gospodična Gaskellova, nas nekoliko preseneča. Ali naj razumem to tako, da je bil moj bratranec zaročen z vašo sestro? In od kdaj. prosim? — Teden dni bo tega. Ni pa hotel objaviti svoje zaroke, dokler bi t vami vsemi ne govoril o tem. — Bili smo tu vsi skupaj ves teden, — je dejala gospa Stokesova s hladnim in nezaupljivim glasom. Oprostite, da nekoliko dvomim o tem, toda vaša vest je tako nepričakovana in tako jasno nasprotuje vsemu, kar je nam pravil moj bratranec . . . Ali bi bili tako prijazni in nam pojasnili zadevo nekoliko točneje. Mislim, da gre za pomoto. Eve nikakor ni presenetil hladno vljudni glas Agnes Stokesove. Ze kot mlado dekle je bila Agnes tem vljudnejša, čim sovražnejše je bilo njeno čustvo. — Edina pomota se je morda zgodila samo v tem, da je bil sir Henry prepričan, da rabi del j časa za to, da vas pripravi na to novico, — je odgovorila Alison z dozdevno enako mirnim glasom, samo na licih so se ji pojavile rdeče lise. — Moja sestra in vaš bratranec sta bila stara prijatelja, gospa Stokesova, Sestala sta se prvič pred sedmimi leti na ladji, namenjeni v Južno Afriko. Moja sestra se je peljala takrat za svoiim ženinom Alsrernonom Evan-som, da bi se poročila z njim. Sir Henrv mi ie pravil, da je bila tu ljubezen na prvi pogled. Bilo je pa že prepozno. Sestra se je odpeljala v Kapstadt in se omožila z Algernonom. Pred petimi leti ji je mož umrl in ^rnila se je domov, da bi vodila mojemu očetu gospodinjstvo, kajti moja mati je bila težko bolna. Alison Gaskellova je bila zelo oleoa ua njen pogled je imel čuden tuj izraz. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran U Za upravo in inaeratni del lista Oton Christof II Vsi v Ljubljani