leto ux. stevmto in.
V iManl. v sredo 25. ovsusto 1926.
Ceno Din 1*50
iehala vsak dan popoldne, izvzemat nadelie in praznika. — ineeraO: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inseiati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, ieklame, preklici beseda 2 D. —> Popust po dogo-ffPeru. — Inserat ni davek posebej. — ,, Slo venski Narod*' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
Upravnietvo: Knall o va ulica stav. 5, pritličje. — Telefon ste v. 304. Uredniatvo: Knaflova ulica it. 5, U nadstropje. — Telefon štev. 34,
RT      Poštnina plačana v gotovini.
Grški prevrat
Enodnevna revolucija v Grčiji Je končana. Brez prelivanja krvi je bila strmoglavjjena diktatura še pred dnevi vsaj na videz vsemogočnega diktatorja Pangalosa. Neprestano so se sicer v »adnjih mesecih ponavljale vesti o zarotah proti Pangalosovi diktaturi, a evropska javnost, ki jih itak ni mogla kontrolirati, jim ni pripisovala posebne važnosti in jih je cesto smatrala le za krinko, ki naj služi Pangalosu kot povsod za preganjanje političnih nasprotnikov. Vrhu tega je znaj Pangalos z izredno spretno propagando ustvariti v Evropi mnenje, da je on nekak grški Mussolini, ki je rešil svojo domovino pred kaosom in jo sedaj vodi h končni konsolidaciji
Lahka in hitra zmaga revolucije tokazuje, da Pangalos ni imel zaslom-be v prebivalstvu. Res je tudi ta revolucija samo vojaška, kakor so bile v Grčiji vse revolucije zadnjih let. Tudi Pangalos je prišel na krmilo kot vojak in s pomočjo vojaštva, na vojaštvo se je opirala njegova diktatura, vojaštvo ga je zopet strmoglavilo. A nemogoč bi bil vojaški prevrat v tako lahki obliki, ako ne bi ž njim simpatiziralo tudi prebivalstvo. Pangalos si ni znal pridobiti zaslombe v masah; odbil jih je s svojim terorjem, kakor je ž njim dis-BTustiral nekdanje svoje prijatelje med generaliteto in višjim oficirskim zborom armade in mornarice. Zato je z njegovim padcem odleglo vsem.
Vse zadnje grške revolucije so bile izključno notranjepolitičnega značaja in so jih druge države zasledovale zato več ali manj neinteresirano. Tudi v Jugoslaviji, kjer smo na dogodkih in razmerah v Grčiji od vseh držav najbolj Interesirani, nismo imeli in nimamo povoda za razburjanje ali vznemirjenje. .Naravni odnošaji med nami in urki so iaki, da mora vsaka grška vlada, pa naj jo vodi Peter ali Pavel, stremeti za tem. da živi z Jugoslavijo v prijateljskih odnošajih. O tem se je uveri! tudi Pangalos, ki je prvotno nasedel italijanskim spletkam in delal Jugoslaviji težkoče, kjer je le mogel; končno pa je moral uvideti, da s tem škoduje največ Grčiji, ter je pristal na naše želje glede Soluna in na obnovitev prijateljske pogodbe z Jugoslavijo.
Nova grška vlada bo, ako ne varajo znamenja, v tem oziru za nas še boljša. Revolucijo so vodili možje, ki so v svoji preteklosti že ponovno pokazali rta vidijo spas Grčije in dobrobit celega Balkana v čim tesnejšem sodelovanju z Jugoslavijo. Zato ni dvoma, da bodo ne le odobrili zvezno pogodbo, ki jo je sklenila z nami Pangalosova vlada, ampak da bodo stremeli za tem, da postanejo grško - jugoslovenski odnošaji res prisrčni.
To je tudi želja Jugoslavije, ki v svojem interesu in v interesu svoje nesrečne sosede ne želi ničesar bolj, kakor da pride težko preizkušena he-lenska republika vendar enkrat do notranjega miru in do urejenih razmer, ki ji bodo omogočile Čvrst razvoj in s tem pospešile konsolidacijo Balkana.
Gobelini grofa Festetiča
Ministrstvo pravde s policijo nad ministrstvo prosvete.
— Zagreb, 24. avgusta. Danes ob 11. dopoldne so organi tukajšnjega policijskega ravnateljstva po brzojavnem nalogu ministrstva pravde odili v shrambe in prostore Muzeja za umetnost in umetniško obrt ter odnesli dragocene gobeline, ki izhajajo se iz posesti grofov Zrinjskih.
Gobelini so pozneje prešli v last grofov Festetič in so bili po prevratu zaseženi ter izročeni gori imenovanemu muzeju, kjer so &e hranili do končne odložitve pristojnih uradnih činiteljev. Sedaj je ministrstvo pravde odredilo, da se imajo gobelini izročiti od grofa Festetiča pooblaščenim zaupnikom v teku 24 ur. Ministrstvo pravde pa ni počakalo, da poteče rok, nego je na svojo roko in še pred iztekom roka naložilo zagrebški policijski direkciji, da udre v muzej in da izroči gobeline Festeticevim zaupnikom.
Tako postopanje ministrstva pravde, ki je v stvari naperjeno proti prosvetnemu ministrstvu, je vzbudilo v vseh zagrebških krogih, ki »e zanimajo za te izredne redke, več o v vredne in po svoji umetniški
Vred: nn ravnost  neprecenljive umetni-
ne, ž zanimanje in še odločnejši odpor. Ministrovo pravde ni zahtevalo od grofa Festet..i aobenih garancij, da ee umetnine ne prenesejo preko meje v inozemstvo.
PAPEŠKI NUNCIJ V LETALU
— Berlin, 24. avgusta. Papežev nuncij Paccelli je prispel v soboto z letalom v Breslau, da prisostvuje tamošhji skupščini katoličanov
Brezuspešen Hudičev obisk v Beogradu
Ministrski predsednik je zopet odbil ponovno zahtevo po odstranitvi dr. Niki ca. — Konference radikalov in radicevcev. Radič gre v avdijenco šele jeseni.
Beograd, 24. avgusta. Včerajšnji nenadni prihod Stepana Radiča v Beograd je vzbudil veliko pozornost političnih krogov, ki so pričakovali, da pride radi vprašanja dr. Nikiča do preloma sedanje koalicije. Kakor znano, je v nedeljo Stepan Radič pred zborovanjem v Tuzli naznanil novinarjem, da je dr. Nikic že padel in da je podpisan ukaz o njegovi odstavitvi. Zato je razumljivo, da so novinarji zasledovali vsak korak voditelja HSS in da so ga pri vsaki priliki izpraševali, kako je z dr. Nikičem.
Ko so novinarji opozorili na vse zgodaj ministrskega predsednika Uzu-noviča na Radičevo napoved dr. Niki-čeve odstavitve, je Uzunovič odvrnil:
«Da, čital sem v novinah. Jaz o tem ne vem ničesar. Jaz sem že rekel, da ostane vse pri starem. Radi tega ne vem, zakaj se to zopet iznaša. Mislim, da je to njihova klubska stvar. Jaz se moram o tem najprvo posvetovati ter slišati, kaj pravi dr. Srskič.*
Kmalu nato so novinarji prijeli Ste-pana Radica ter ga vprašali, kaj je z vprašanjem dr. Nikiča, Stepan Radič pa je po svoji stari navadi odgovoril: <To je samo parola.*
Popoldne je Stepan Radič odšel v klubsko sobo HSS v Nar. skupščini ter ostal v enourni konferenci z gg. Pavlom Radičem, dr. Krajačern, dr. Šibe-nikom in min. Pucljem. Na tej konferenci so baje konstatirali, da je mogoče nadaljno sodelovanje med tlSS in radikali samo pod pogojem, da izpade dr. Nikic iz vlade. V tem pravcu je g. Radič postavil zahtevo min. predsedniku Uzunoviču. Radičevci bodo počakali odgovor radikalne stranke. Ko je Stepan Radie zapuščal Narodno skupščino, so ga hoteli obkoliti novinarji, kar pa sta preprečila dr. Krajač in min. Pucelj. Radič je odgovoril novinarjem, da jim nrma ničesar povedati.
Ko so ga novinarji vprašali, ali je zahteval od Uzunovica odstop dr. Nikiča, je dejal Stepan Radie:
«Tu ni treba nobenih zahtev, sam sporazum zahteva, da se dr. Nikič odstrani iz vlade. Predsednik vlade ima večino tudi brez tistih 8 Nikičevih ljudi in uživa zaupanje drugega ustavnega faktorja. Radi tega zahteva sam sporazum, da se dr. Nikic odstrani. Potrebno je, da se odstranijo vse zapreke, ki ovirajo sporazum.*
«■Ali odpotujete na Bled?»
«Sedaj ni političnega momenta, radi katerega bi moral oditi na Bled, kar bom storil, čim se vrnem iz Ženeve. Dr. Krnjevič je glavni delegat v prvi komisiji, njegov namestnik pa dr. Laza Markovič. V drugi komisiji je dr. La,za Markovič glavni delegat, dr. Krnjevio pa njegov namestnik. Kakor vidite — vzajemno popuščanje. Glavno Je» da soglašamo v vsem.*
Iz vseh teh nasprotujočih si izjav je jasno, da je Stepan Radič tudi to pot postavil zahtevo, naj se dr. Nikic odstrani iz vlade, kar pa je min. predsednik Uzunovič spretno odbil, tako da je mogel zvečer hladnokrvno in svoje zmage siguren odvrniti novinarjem, da je ostalo vse pri starem.
Stepan Radič je še sinoči odpotoval iz prestolice in se povrnil v Zagreb. Z njegovim odhodom je nastopila zopet normaina situacija. Včerajšnji dogodki so hitro minuli in danes se Radičevi zahtevi ne pipisuje nobena važnost, V radikalnih krogih prevladuje mnenje, da radikalna stranka ne bo pustila dr. Nikiča.
Min. preds. Uzunovič Je danes do» poldne sprejel v predsedrtištvu vlade finančnega ministra dr. Perica, ki mu je poročal o novem državnem proračunu. Ob pol 12. uri je odšel min. predsednik v Narodno skupščino, kjer ima pravkar konferenco z uglednejšimi Člani radikalne stranke.
Včeraj so se raznesle po Beogradu tudi vesti, da se Nikoia Pašič v nasprotju s prvotnimi dispozicijami vrne v Beograd že ca teden. Vesti so umevno vzbudile veliko senzacijo, izkazale pa so se za neutemeljene. Tudi ministrski predsednik jih je demantiral. češ da ni nikakega povoda za predčasen po-vratek g. Pašiča.
Beograd, 24. avgusta. Sinoči se je vrnil iz Francije vodja SDS Svetozar Pribidevič. Danes dopoldne se je sestal s člani glavnega odbora, s katerimi je sestavljal načrt nove agitacijske turneje po notranjosti države, kamor se poda v prihodnjih dneh.
Dopoldne se je pojavil v Nar. skupščini dr. Behmen. eden glavnih voditeljev Jugoslovenske muslimanske organizacije, in se sestal z voditeljem zemljoradniško-nemškega kluba Jovo Jovanovičem. Sestanek je bil le informativnega značaja.
Italija in albanski nemiri
Rezerviranost albanskega tiska.
— Htm, 24. avgusta- Vesti o nemirih v Albaniji niso povzročile v italijanskih uradnih krogih nobenega začudenja. Funkcijo-nar ministrstva zunanjih poslov je izjavil novinarjem, da vlada še ni prejela nobenih uradnih obvestil Zagotovil pa je novinarje, da poklanja italijanska vlada položaju na Balkanu največjo pažnjo in da ne pusti iz vidika niti najmanjšega dogodka, ki je v zvezi z balkanskim vprašanjem. Tudi italijansko časopisje piše z veliko disciplino in zatajevanjem o balkanskih vprašanjih. 7n še to v glavnem le objave, ki jih deti'va od zunanjega ministrstva Na ta na čin se dogaja, da si niso niti fašistovskn krogi povsem na jasnem, kako se razvija italijanska politika na Balkanu, ker si je Mussolini pridržal prvo in zadnjo besedo. Njegovi najbližji sodelavci slepo zaupajo v njegovo ženijainost in izvršujejo mehanično, kar jim zapoveduje.
Ni izključena možnost, da najnovejši nemiri v Albaniü ne gredo v korist in prilog Italije. Značilno je, da so te dni odpotovali iz Barija v TtaHjo številni ugledni albanski emigranti. Govori se tudi, da j«? bivši albanski predsednik Fan Noli v Pa-lermu govoril z glavnim tajnikom fašistov. ske stranke Turatijem in da je Mussolini snrva odklanjal novega albanskega poslanika v Rimu Dina, dokler se za Dina m zavzel sam predsednik albanske republike Ahmed beg Zogu, ki je Dinov zet. Iz tega se sklepa, da med albanskim predsednikom in Mussolinnem ne obstojajo več tako prisrčne vezi, kakor do nedavnega.
Tukajšnji finančni kregi namigujejo, da so sedanje nemire v Albaniji podnetili in finansirali evropski finančni krogi, ki b! •radi strmoglavili predsednika albanske republike Ahmed Beg Zogo, da se polaste albanskih prirodnfh bogastev, zlasti albanskih petrolejskih vrelcev. Tudi Italiji gr<» za to, da se čimprej dokoplje do albanskih petrolejskih vrelcev, da se na ta način s pomočjo albanske narte oprosti nemške, angleške |q francoske železne industrije la . nrtmny*-
Izenačenje davkov
Debata v skupščinskem odboru.
— Beograd, -4. avgusta. Odbor, ki preti esa zakonski predlog o izenačenju davkov, je nadaljeval g pretresom vladnega načrta. Včeraj je bil sprejet ČL 4L, ki govori o davčnem katastru. Davčni katastri bodo pri deljeni davčnim oblastem ter odvzeti občinam. S tem bodo občinske uprave razrešene zelo nadležnega dela. Pri ČL 44- je zahtevala opozicija, naj se Črta odredba, glasom katere ni mogoče sodnim potom dobiti razliko, ako je vsota prijavljene stanarine manjša kakor je taktični prihod zgradbe. Predlog je bil odbit od strani vlada. Pri čl. 55. je bila odbita odredba, da izgubi stanovalec svoje pravice po zakonu o stanovanjih, ako poda netočne izjave o stanarini. Danes ob 16. bo odbor nadaljeval s svojim delom.
KUMANUDI IN BOBIČ NA BLEDU
— Beograd, 24. avgusta. Včeraj je odpotoval na Bled inž. Miloš Bobic, bivši predsednik beograjske občine, Bobič je zaprosil za avdijenco pri kralju. V poučenih krogih se zatrjuje, da je njegov odhod na Bled v zvezi z izidom obciriskiii volitev v Beogradu.
Danes odpotuje na Bled tudi novo izvoljeni predsednik beograjske občine dr. Kofi ta K um an udi z delegacijo nove beograjske občinske uprave, ki bo od kralja sprejeta v posebni avdijenci. Dr. Kosrta Kumanudi bo kralju ob tej priliki poročal o delovnem programu nove uprave, ki je bil sestavljen in odobren na sobotni, posebej v to svrho sklicani seji. Kakor znano, je kralj po dvornem mnistru sam izrazil željo, da sprejme v avdijenci novo izvoljeno beograjsko občinsko upravo.
URUGUAY PRIZNAL SOVJETE
— Moskva, 24. avg. Uruguayska vlada je sporočila Rusiji, da jo de iure pri* znava in da želi čimprej vzpostaviti diplo» xnatakc odnosa je z njo*
Reuolucija o Grčiji končana
Vsa oblast v rokah revolucionarjev. — Kako je bil aretiran Pangalos« —• Uradno poročilo o prevratu. — Popolna nevtralnost Jugoslavije«
— Atene, 24. avgusta. Po enodnevnem trajanju je bila grška revolucija, ki je strmoglavila režim generala Pangalosa, brez prelitja krvi končana. Vse vojaške posadke so se pridružile revolucionarjem. Narod se ni nikjer protivil spremembi ter je po-kret revolucionarjev pozdravljal. Uradi sploh niso prekinili delovanja in funkcijoni-raio povsem normalno. V vsej državi vlada red in mir Vstaja je bila popolnoma v vojaških rokah in je bila izvedena strogo disciplinirano, tako da nikjer ni prišlo do nemirov. Potek revolucije kaže, da ie bil Pangalosov režim brez zaslombe v narodu.
— Atene, 24. avgusta. Včeraj ie bil izdan o državnem prevratu v Grčiji sledeči službeni komunike:
Oboroženi narod je soglasno ovrgel diktaturo Pangalosa. Sef revolucije general Kondilis je pozval admirala Konduriotisa, naj ponovno prevzame predsedstvo republike. Admiral Konduriotis je poziv sprejel in bo danes zvečer dospel v Atene. CŠ] revolucije is vzpostavitev svobode naroda, razpis parlamentarnih volitev in sanacija nacijonalne valute. General Kondilis ima najtopleiša in najiskrenejša Čustva do Srbov in je s svojimi brati prvi započel boj za obrambo grško - srbske zveze. Enaka čustva goji do velikih zaveznikov, s katerimi se je skupno boril v svetovni vojni. Kskor hitro dospe predsednik republike, bo rešeno vprašanje sestave nove vlade. Jutri se bo general Kondilis sestal s šefi strank, da se ž njimi dogovori o vzpostavitvi normalnega parlamentarne političnega življenja. Po vsej državi vlada mir. Vsi državni uradi rtrakcijonirajo normalno.
— Pariz, 24. avgusta. General KondiiLs je izjavil, da bo Pangalos postavljen pred vojno sodišče. Pangalos je skušal na tor-pednem rušilcu s>Pergamos* pobegniti, vendar pa je bil še pravočasno zajet in nato prepeljan s šestimi višjimi oficirji, ki so mu pri begu pomagali, na torpedni rušilec »Leon«. Privedli so ga v Atene in tam zaprli v vojaški bolnici.
— Atene, 34. avgusta. Službeno se objavlja, da je bil general Pangalos včeraj ob
3. zjutraj viet po torpednem rušilcu >Leoru v bližini rta iMaler. »Leon« je začela obstreljevati torpedni rušilec s-Pcrjramos«, na katerem je Pangalos poskušal pobegniti v inozemstvo, nakar se je posadka takoj vda-da. Komandant ladje »Leon« je takoj proglasil aretacijo Pangalosa in njegovega spremstva.
— Atene, 24. avgusta. General Kondilis, vodja revoluciie. ie izjavil glede bodoče zunanje politike Grčije inozemskim novinarjem sledeče: ^Kar se tiče grško - jugo-slovenskih pogodb, naglašam. da sem se It' ta 191 *?. ra.ii Jugoslavije uprl in mi torej ne more nikdo očitati sovraštva napram Jugoslaviji. Grško - iugoslovensko pogodbv» born s svojimi strokovnjaki pregledal in odobril, ako ?ado\ oliuic interese Grčije. Zaenkrat pa sem odredil, da se začasno nobena pogodba ne objavi v grškem uradnem listu. .Mnenia sem. da bo moje korake odo-bra\a!3 tudi jugoslovenska vlada, kateri bo brez dvoma bolj všeč, da odobri skleniedio pogodbo parlament, kakor pa da jo sprejme diktator sam.
— Beograd, 24. avgusta. Zunanji minister dr. Ninčič je včeraj zvečer ob pol 8. pri svojem odhodu iz svojega kabineta izjavil novinarjem:
■-Sprememba vlade in režima v Grči'} je popolnoma notranja zadeva Grčije, ki se nas ne tiče in mi tudi nimamo nikake pravice, da bi se vmešavali v notranje razmere in zadeve sosednje države. Grški narod in grška politična javnost polagata, kakor mi, največjo važnost na čim boliše priia-teljske odnošaje med Jugoslavijo in Grčijo. Težko je misliti, da bi kaka notranja sprememba imela posledice za sklenjene pogodbe trt konvencije, ki zadovoljujejo i naše t grške interese. Zato lahko /, mirnim srcem gledamo na nadaljni razvoj dogodkov v Grčiji.«
Tudi tukajšnji grški krogi zagotavljajo, da sprememba režima v Grčiii ne mor* kvarno vpBvati na priiateljske odnošaje i. Jugoslavijo. Nova vlada bo brez dvoma storila vse, da te odnošaje ne samo ohrani, ampak jih še poglobi.
Pomen prijateljske pogodbe s Poljsko
Komentarji poljskih listov.
— Varšava, 24. avgusta. Poljski vladi prijazni listi pišejo obširno o paktu prijateljstva z Jugoslavijo, ki ga smatrajo za vrlo važen in svečan dogodek. S to pogodbo bodo legalna besedila potrdila stanje, ki je obstojalo že poprej. To visoko delo je imelo svojega pokrovitelja v esebi kralja Aleksandra, ki si je s herojskim svojim vedenjem tekom svetovne vojne in s svojo pametno politiko osvojil srca svojih podanikov ter stekel tudi pri drugih narodih avtoriteto. List ugotavlja, da pripadajo zasluge za ta pakt zunanjemu ministru dr. Nin-Čicu kakor tudi dosedanjemu poslaniku SHS v Varšavi g. Simiču. Poljska ima sedaj pogodbe z vsemi člani Male antante. Ta pogodba pomeni važno garancijo za ocuvanje miru. Radi tega bo jugoslovensko-poljska pogodba povsod pozdravljena z velikim zadovoljstvom.
NEMIRI NA KITAJSKEM
— Peking, 24. avgasra. GeneTal Vu-pejfu je nujno odpotoval k reki Jangtse. kjer je položaj zelo kočljiv. Tu so namreč kantonske čete, ki hočejo priti na pomoč Fengovim, prodrle fronto v »meri proti Hankavu.
Ljubljanski trg
Šahovski turnir v Ljubljani
Danes so igrali IX. kolo šahovskega turnirja. Borba za prvenstvo je zelo ostra. Partije so se igrale v posebno nagjem tempu. Senzacijo tvori zmaga Cirila Vidmarja nad dr. Singerjem. Vidmar je dosegel s tem nov uspeh, porazil je doslej Rožiča, ki ima največ šans za končno zmago, in Didzinskega. Dr. Singerjeve šanse za prvenstvo &o de-flnitivno izgubljene.
V skupini A je Acimovic" dobil proti Mrzlikarju ob 9-40 po 21. potezi- Agapjejev je izgubil proti Totu po 40. potezi ob 11.10.
V skupini B je Poljakov dobil proti Du-miču ob 9. po 22. potezi. — Rožič je porazil Jonkeja ob 9.50 po 25. potezi; s tem je prišel na vodilno mesto in ima doslej največ točk (7 in pol). Ob 11.15 po 36. potezi je porazil Ciril Vidmar dr. Singerja, ki je imel dobre šanse za I. mesto. Partija Vogelnik - Marjnovič je bila po 33. potezi ob 11.24 remi.
Stanje danes opoldne.
Skupina A: Zdenko Rupnik, Kalabar in Tot 5, inž. Tekavcič in Riesl 4 in pol.
Skupina B: Rožič 7 in pol, Furlani in dr. Singer 5 in pol, Dernovšek in Didzinski o, Poljakov 4 in pol, Ciril Vidmar 4 (1).
Partija Kulžinski — Furlani opoldne le traja. Furlani je bil kot Srni sprva v težki poziciji, a se je pozneje opomogel.
Današnji tržni dan je bil zopet precej živahen, dovoz sadja in zelenjave obile*. Bosanski trgovci s sadiem danes niso prodajali svojega blaga na Vodnikovem trgu na drobno. Cene so bile neizpremenjen*. Na trgu na debelo je bilo opažati, da se najboljše blago sortira za irvoz. Velik« množine sadja so pokupili tudi za ž^ani«.
Nekatere gospodinie kupujejo večje množine bosanskih sliv no 2 Din kar za vku-havanje. NajboJje gredo sedaj na rrsni češplje.
Cene: Domače breskve 7—10 Din, jabolka in hruške 3—5 pin po kakovosti, češplje 2—i Din.
Kmetje so na trg pripeljali primernima malo novega krompirja. Cene 1—1.25 D!« na debelo. \
Zelenjadni trg je bil danes bogato ?a-Iožen. Cene: solata 4—5 Din, zeljnate glave in ohrovt 3—3 Din, kumarce za ko«i 100 kosov 17—20 Din.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize; Dunaj 791793.25; Berlin 13.4925—13.5325; Italija 1S3.65—184.85; Lon don 275.60; N'ewyork (kabel) 56.60—^56.90. Kewyork (ček) 56.46—56.76; Parir 163—165; Praga  167.43—168.43:  Curih  10.948— 10.98S.
Efekti: 7% invest. po&ojilo 1921 75 do 75Vi; 2H% drž. rente za ntnu štetu 297. 296—297; Ljubljanska kreditna 170; Htv. eskomptna banka 100—100.50; Krcditn* banka, Zagreb 101—102; Hipotekama ban* ka 55—56; Jugobanka 91H—92; Praštediona. S65—870; Slavenska banka 50—^2; Eksplo* atacija 10—12; Drava d. d. Osijek 245; S*-čerana, Osijek 340—390: Isis d. d. 51—>54; Gurman 215—220; Slaveks 120—125; Slavonija 31—32; Trboveljska 370—375; Union, paromlin, 340; Vevče 108; Agraria 40H—41. INOZEMSKE BORZE.
Čarih: Beograd 9.125, Pariz 14.625. London 25.15125, Milan 16.725, Praga 15.325, Dunaj 73.10. Ncwyork 517.875.
Trst: Beograd 54.60—54.85, Pariz 87.30 do 87.60, London 150.75—151, Praga 9130 do 92.10, Newyork 31—31.12, Cut& 391 <fe 601« Dunaj 437—440,
Stran 2.
«SrOVENSKI  NAROD» dne 25. avgusta 1926.
Štev. 191
llediiiin
Komunizem in fašizem kot za Vedno nove hišne preiskave. —
Iz Trsta nam pišejo:
Tržaški slovenski list »Delo«, ki hoče biti glasilo slovenskih komunistov v Italiji, a je v resnici izborno orodje za asimilacijo naših delavcev, se je spravil v svoji zadnji številki na razmere v Jugoslaviji, o kateri trdi, da je pod absolutnim vodstvom Srbov, ki tlačijo-ne 'le Madžare, Nemce, Albance. Rumune Itd., ampak tudi Slovence, Črnogorce, Hrvate in Makedonce. Ti narodi da ži-tVijo v popolnem suženjstvu pod srbskimi bajoneti, s katerimi si pridobivajo šSrbi večino v parlamentu.
Še mnogo drugih takih neumnosti je jharrobilo »Delo« v svojem članku, s katerim je dalo priliko tukajšnjemu fa-Šistovskemu glasilu »Popolo di Tri-jeste«, ki se ne sramuje bratstva s ko-jmunističnim glasilom, ako mu to da Ipriliko za blatenje Jugoslavije, da je sope t nastopil v obrambo narodnih ^nanjšin v Jugoslaviji, katerim da se — Strmite nad korajžo »Popola di Trieste« »— slabše godi nego Slovencem v Italiji. Pri tem napada »Popolo di Trieste^ jugoslovenske liste, ker pišejo o slabih Tazmerah in preganjanju Slovencev v
Italiji, in pravi, da niso Italijani tisti, ki ločejo raznaroditi narodne manjšine v fnejah kraljevine Italije, ampak da se morajo te narodne manjšine asimilirati kadi naravnega procesa.
Potem nadaljuje »Popolo di Trieste« iakole: *Za slovensko, nemško in hrvatsko manjšino v Italiji bo skrbela narava, ki jih bo eliminirala potom počasne in nenasilne asimilacije. To izključuje vsako preganjanje in grozovitosti. »Manjšine so izenačene z vsemi ostali-tni državljani, uživajo njihove pravice In so vezane na iste dolžnosti. Za Italijo kakona in civiliziranega življenja obstojajo le državljani z istimi pravicami in istrmi dolžnostmi; niti ni zanjo dr-lavljanov prve ali druge kategorije, Hšjega ali nižjega čina. Radi tega ni inogoče govoriti o preganjanjih ali tratenju Italijanov proti manjšinam, ki iživajo vse pravice državljanov.
veznika proti Jugoslaviji. 1— Državi nevarne narodne pesmi«
»Popolo di Trieste« ima drzno čelo in piše tako o ravnanju z narodnimi manjšinami v Italiji ter imenuje demagogijo, ako se kdo pritoži radi postopanja fašistov s slovenskimi in hrvatskimi manjšinami Italije, in to v Času. ko na Primorskem zatirajo Slovence na vsej črti. Razpusti slovenskih narodnih društev so na dnevnem redu in vsak dan moramo zabeležiti številne hišne preiskave pri naših ljudeh. Po razpustim Zveze slovanskih učiteljskih društev v Italiji so se take preiskave izvršile pri velikem številu naših učiteljev na deželi, kakor n. pr. prt zadnjem predsedniku učiteljskega društva v Gorici učitelju Paijku v Lokav-cu, pri blagajniku razpušcene Zveze učiteljev Mrrnolji v Dobravljah, nadalje pri učiteljih Križmanu, Urbančičn in gdč. Cenderaovi. Pri vseh teh preiskavah, ki se izvršujejo na zelo surov način in po navadi na lastno roko fa-šistovskih miličnikov, brez naloga preiskovalnega sodnika, niso mogli oblastniki dobiti nič sumljivega ali za prizadete kompromitujočega, pa so v pomanjkanju drugega zaplenili imenovanim učiteljem cele letnike «Uciteljskega lista* in mladinskega glasila «Novi rod*
Tudi v Sv. Križu pri Trstu so se te dni izvršile pri naših ljudeh številne hišne preiskave, ki so se končale — kakor vse preiskave te vrste — z negativnim uspehom za karabinerje. Ti pa se nočejo spametovati in preiskujejo naprej ter šikanirajo naše ljudi, ako-ravno bi morali že priti do prepričanja, da se naši ljudje pri vsem svojem snovanju držijo strogo mej zakonov.
Edinost je poročala te dni pod naslovom «Kresovale tri devojke..da so bila v Ajdovščini obsojena nekatera dekleta, ki so po kresu dne 24. junija t 1. zapele nekatere pesmi, kakor n. pr. ^Venček na glavi se* in druge. Radi tega so bila vsa dekleta pogojno obsojena na do tri mesece ječe, ker so — tako se glasi v razsodbi ajdovske sod-nije — pela protidržavne pesmi.
^57
bralen
i'
Junaška mlada deklica. — Kovač, ki zna nekaj več* — Tajno
skladišče orožja v Beogradu.
da bo med kmečkim ljudstvom svoje »izdelke« lahko spravil v denar. Srečo pa je hotel poskusiti najprej pri vaškem trgovcu, Češ, ako jih ta ne razloči od pravih, jih tudi drugi ne bo. Toda Marko se je' zaračunal. Trgovec je namreč faizifikate takoj spoznal in prijavil stvar orožnikom.
Nikdo sicer ni mislil da je te faizifikate fabriciral kovač Marko, a orožniki so najprej začeli njega zasliševati. No, Marko je bil sicer spreten kovač in dober obrtnik, toda za take pogovore z orožniki pa le ni bil. Hitro ie izblebe-tal in razkazal svoje »inštrumente« in tako so ga orožniki povabili seboj na sodišče v Sisek. Marko se ni nič obotavljal, ampak je svoje stvari.hitro pospravil in povezal v culo, da bo tudi > gospodom v Sisku pokazal, da zna kaj več, kakor pa navadni kovači«. In gospodje v Sisku so ga sprejeli v svoje varstvo ter jim je moral natančno razložiti, kako in kaj. Za pričo so vzeli seboj tudi še njegovega prijatelja Slezur-ja, da je potrdil Markove besede. Oba pa bosta nekaj časa gosta gospodov v Sisku, ki se zelo zanimajo za njegovo iznajdbo. Tako je sporočil svojcem v Tišino. In so mu verjeli ter se sedaj ponašajo s svojim brilitnim Markom, ki zna kaj več, ko navadni kovači.
V Brodu na Savi se je minulo ne-Sleljo, kakor povsod drugod, kopalo na «avski obali vse pclno ljudi. Med drugimi je iskala ohladila v mrzlih savskih valovih tudi 15 letna hčerka ključavničarja Exia v Brodu. Zaplavala pa je nekoliko predaleč, radi česar se je tako utrudila, da ji je postalo sredi reke fclabo in se je začela potapljati. Na nje-ine klice je skočil takoi za njo 16 letni kiijak F. Ajkold. Dohitel ie dekle in ga okušal res'iti, toda potapljajoča se ga je jDprijela s tako silo, da se sploh ni mo-jgel gibati in sta se začela oba pogrevati. To je zapazila hčerka lastnice kopo! išč a, 15-1 trt na Marija Repič. Brez pomisleka je oblečena skočila v v£>do In odplavala na kraj nesreče, kjer se ji
Ie z največjim naporom in z lastno živ-jensko nevarnostjo posrečilo vzdržati potapljajoča toliko časa nad vodo, da je prihitel na pomoč ribarski čolniČ, ki 3e končno vse tri rešil smrti. Junaški ein mlade deklice je izzval med občin-Etvom viharno odobravanje in meščan-hivo jo je burno pozdravljalo in ji poklonilo lepo darilo.
*
V Tišini v okolici £iska so te dni zaprli zopet enega faizirikatorja kovanih dvodinarČkov. Kovač Marko Mar-kuiin in njegov phja4eij Ivian Slezur sta frotela postati čez noč bogata. Ko sta slišala o zagrebških lalsifikči.orjih, se le tudi njima porodila ideja, da bi na ta način obogatela. Seveda jima ie manjkalo za tak težaven posel najprimitiv-tiejše znanje, a to ju ni motilo. Kovač Marko je bil daleč naokoli znan kot izvrsten obrtnik in vbil si je v glavo, ca bo tudi tukaj pokazal svojo spretnost. Napravil si je par zelo primitivnih modelov in poskuša1, najprej s svincem. Dobil je par nerodnih odtisov, ki &ö bili nekoliko večji od pravih dvodi-Tiarčkov; pa kaj za to! Prepričan je bil.
Po Beogradu so že dalje Časa krožile vesti, da se nahaja nekje tajno skladišče orožja, ki da se od tam pošilja ko-mitašem v južno Srbijo in celo v Bolgarijo. Govorilo se je kar o celih vagonih raznega vojaškega orožja, bomb itd. Policija je prejemala razne prijave, vendar pa dolgo ni mogla izslediti ničesar sumljivega. Te dni pa je na podlagi neke anonimne prijave nenadoma odkrila zagonetno skladišče orožja, ki sicer ni tako velikansko, kakor se je £Cvorilo, ki pa vendar da mnogo mi-
sliti. V stanovanju beograjskega pu-škarja Andre Bmeloviča so našli nekaj sto pušk, deloma brzostrelnih lovskih, deloma pa raznih vojaških sistemov. Policija je na podlagi te*a odkritja pu-Škarja in enega njegovih pomočnikov zaprla. Zanimivo je, aa na orožju ni nikjer žiga. tvornice, kjer se je izdelalo, kar še bolj utrjuje sum, da gre tu ne le za tihotapstvo, ampak tudi za kake druge prikrite namene.
Po izpovedi puškarjevega pomočnika je dobival puškar Bihelovtc to orožje od nekega puškarja v Mariboru. Zato je odposlala beograjska policija enega svojih uradnikov v Maribor, da skupno s tarnošnjirn policijskim komisarijatom preišče zadevo. Ni izključeno, da gre za večje tihotapstvo orožja, saj so pred par mesecev cariniki ob avstrijski meji ustavili s senom naložen voz. v katerem je bilo skritih več sto samokresov in par zabojev municije. Bržkone je tudi v Beogradu najdeno orožje prišlo po takih potih preko meje.
Protestno zborovanje invalidov
V nedeljo dopoldne se ie vršilo v Ljudskem domu protestno zborovanje, katerega je sklical oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov za ljubljansko in mariborsko od-laet. Zborovanja fie je udeležilo nad 100 delegatov iz vseh krajev Slovenije. Po pozdravnem nagovoru je predsednik oblastnega odbora g. Sief£ orisal obupen položaj vojnih žrtev, ki eo vsled nerazumevanja in neupoštevanja 9 strani poklicanih fakiorjev izročene največji bedi. Zdaj je začela vlada še oelo reducirati prejemke invalidov in že itak pičlo odmerjene kredite za maloštevilne invalidske zavode. Posebno hudo je prizadeta tudi protezna delavnic* v Ljubljani, edini tovrstni zavod v Sloveniji. Delavnica je preobložena z naročili, a vsled zmanjšanja kreditov je morala odpustiti več neobhodno potrebnih delavcev. Posledica je, da čakajo naročila že po deset mesecev na izvršitev. Najhuje so udarjeni invalidi, ki morajo po mesece in mesece čakati na popravila in izdelavo protez, vsled Česar mnogi ne morejo izvrševati niti onega dela, za katerega so morda še sposobni in ki jim je nudilo vsaj skromen zaslužek.
Tajnik g. Tome je podrobnejee orisal položaj ortopedi ene delavnice in protestiral proti uničevanju tega samaritanskega zavoda. Oblastni odbor je opozoril na težke posledice tega početja vse parlamentarne klube, vlado in tudi Nj. Vel. kralja.
Govorili so nato še delegati posameznih krajevnih organizacij invalidov, ki so poročali o obupnem položaju, v katerem se nahajajo invalidi brez izjeme, ker se je pri nas invalidsko vpraSanje rešilo na način, ki ne odgovarja dejanskemu stanju in položaju. Končno je bila soglasno sprejeta obširna resolucija, ki vsebuje zahteve invalidov in protestira zoper prakso, ki se je v zadnjem času razpasla in Iii stremi za tem, da se vzame invalidom še ono malo podporo, ki jo doslej le uživajo.
Požar v Kamrici pri Mariboru
Mariner. 2ft. avgusta. V pretekli noči tik pred polnočjo je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika in gostilničarja Vogrinca v K am nie i pri Moriboru požar, ki je med divjanjem nevihte v pol ure upepelil vse poslopje- Domača požarna hramba je prihitela takoj na pomoč, vendar pa je bila rezilna akcija zelo otežkočena, ker v bližini ni primerne vode in so se crpalniki brizgalne zadelali s peskom. Kmalu za tem sta prihiteli tudi mariborska in stud eni 5 ka požarna b ram bö, tako da se je skupnemu naporu posrečilo ogenj omejiti in preprečiti nad a lj ne nesreče.
Nesreča pa je zahtevala tudi človeško žrtev. Istega dne je prišel na obisk pocestnice, 201etni Franc Prof eni k,, ki je zvečer krog 9. odšel k počitku ter spal v senu nad hlevom. Fant je bil trezen in sploh ni ka-. dil, radi česar je izključen v»k sum, da bi [ bil on po neprevidnosti zanetil ogenj. Spal j je bržkone zelo trdno, tako da se je v dimu zadušil, fee le, ko se je začel hlev podirati, in so ga zaman j iskali, so začeli slutiti, da je postal žrtev ognja. Re* so proti jutru našli med razvalinami njegovo popolnoma ožgano truplo.
Kako je ogenj nastal, je še povsem nepojasnjeno. V Kam niči je bilo tekom enega leta že kakih osem požarov, ki so c stali doslej še vsi nepojasnjeni. Upravičeno obstoja sum, da se nahaja v Kam niči kak požigalee, ki mora imeti nekako požigal-sko mani j o. Orožnistvo je doslej v tej smeri
Že vse storilo, da bi storilca izsledilo, 2 redno zaman. Med prebivalstvom vlada veliko razburjenje. Pri vseh teh požarih pa se je tudi pokazalo, via je v Kimmci nujno potreben vodovod, ker so rečevaiae akcija vedno baš radi pomanjkanja vode zelo ote-žkečene. Izgleda pa, da ofcčiiL:ki odbor ne kaže poeebneg>i zanimanjia za to pereča vprašanje. Kakor Tezno in ostale okoliške občine, bi lahko tudi Kamnica dobivala wth do od mariborskega vodovoda, kar bi akcijo ne le zelo pocenilo, amtvii omogočilo tudi takošjnjo izvedbo načrta.
Sport
incident v Murski Mm
Kakor znano, je hazenska družina Ilirije v nedeljo igrala v Murski Soboti proU SK Muri in izgubila z S:5 (5:3). Maribor* ski «Tabor» prinaSa o tefcmt sledeče poročilo:
•Povodom včerajšnje rokometne« iekme> ki se Je odigrala v Murski Soboti, je bil prvak Slovenije SK lliriia poražen od SK Mure v razmerju 8:5. SK Mura je isrrata z izrednim elanom in sigurnostjo ter popolnoma upravičeno dosegla časten rezultat. Posebno se je odlikovala branilka.
SK Ilirija, ki je sicer nastopila z dvema rezervama, je Igrala mestoma 3ako surovo. Devet minut pred zaključkom je po večkratnem opominu bil sodnik primeran iz> klluČStl radi ponovnega favla desnega halfa, nakar le <rIJirija» na poziv spremljevalca v znak protesta zapustila Igrišče, kar je s športnega stališča obsojanja vredno, ker ni nikakor v skladu z disciplino, ki bi morala biti bistvo ia glavna vrlma vsakega športnika.
Jako sportsko negentlemanska je bila tudi gesta SK Ilirije v tem, da je pred tekmo ji podarjeni šopek SK Mure pustila ležati na igrišču. Malo več športne vzgoje bi pač lahko pričakovan.*
Tako «Tabor», kateremu prepuščamo tudi odgovornost. Ako so njegovi podatki resnični, se bo s tekmo pač moral baviti rudi bazenski podsavez.
Piavaina prvenstva Evrope
V BudimpeSti so se pretekli teden vrši-la velika tekmovanja za evropska plavalna prvenstva. Sodelovali so plavači 15 držav, med njimi tudi Italije, ki pa v končni klasifikaciji ni mogla doseči boljšega mesta kakor zadnje. V nedeljo so se vršila zaključna tekmovanja, ki so prinesla veliko presenečenje. Madžarski prvak Barany j« namreč premagal svetovnega rekorderja Arne Borga na progi 100 m- Olimpijsko Štafeto 4X200 m ie odnesla Nemčija, sledile so Madžarska, Švedska, Češkoslovaška, Italija in Španija. Splošna klasifikacija: L Nemčija 1013 točke; II. Švedska 61; TU. Madžarska 60, IV. Belgija- 15; V. Avstrija
10.5 m \7. Češkoslovaška o t:-k.
Organizacija plavalnega mitinga je bila zelo slaba, tako da je prihajalo vedno do novih incideniov in celo do pretepov med občinstvom. Polici a je morala ponovno intervenirati in je naposled sploh lapna dostop v kopališče, kjer so se tekme vršile. Ko je bil razglašen rezultat z zmago Nemčije, je vodstvo midnga razobesilo mesto nem-T-:e zastave hohenzoliernsko. godba ja zaigra a «Wacht am Stein», dve stvari, l;l sta za nemške republikance kakor idečt ruta za purana. Ker so bil udele-ci nemški športniki sami republikanc:, to proti madžarskemu izzivanja tudi ogorčeno protestirali.
Po tekmi je navalil v nedeljo del ob-
öinstva ra žirijo, čes" da je delala Madžarom krivico* ker bi jim bfia marala prizsa-ti vsaj drugo mesto, čiam* žirije so morali pobegniti pod zaščito policie v avtu.
#
— FC Bata v Zagrebu, FC Bata, k: ga tvorijo nameščenci Batove tovarne v Zli-nu (CSR) in gostuje sedaj v Jugoslaviji, t» v ijedeljo v Zagrebu izgubi! proti Haškti v razmerju 7:0, včeraj je igraj proti Con-cordiji neodločeno v razmerju 3:3. Cehi se predvedli presenetljivo lepo igro. Concor-d!a Je igrala zelo estro La je sodnik izključil Pažurja ter Bedenka.
—■ Nedelfske nogometne tekme v Mariboru. SK Maribor—Merkur 5.:1 (3:0)> Maribor, nara?čaj—Svoboda 7:1, Maribor rez.—'Merkur 3:0.
septembra
eležnica
KOLEDAR. Danes: M. avgusta 1926; katoLJam: Bar-
tolomej; pravo-slav-ai: 11. avgusta; Evpla in Suzana; muslimani: 14. saferja 1345; židje:
14. elula 56&0.
Jntrt; 26. avgusta 1955; katoličani: Ljc-devit; pravoslavni: 13. avgusta, Fotije in Anikit: muslimani: 15. saferja 13-15; Udje;
15. elula 5686.
DANA*XJE PRIREDITVE. Kino Matica: *Quemado>; Ljubljanski dvor: «Leoa Helena*.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go-spesvetska cesta.
Jutri; Trnkoczj', Mesen; trg; Levstek, Resi jeva cesta.
Solnce zaide danes ob 13.53 ln vzide jutri ob 5.12 ter zaide ob 1831.
Mesec zaide ponoči ob 5.56, vz>id« jutri ob 20.24 ter zaide ob 7.17.
%\ V. Jakovs:
Fö wrwttvu
je vzkliknil gospe d da si vas natančneje
«Iruenttno?» M eis;  cd 0 voh te, cgledam.»
Gospod rMm-rjson je vzel svoj kratek vivčeif iz ust in obrajz se rnu je raztegni! v zadovoljen nasmeh, da so se pokazali čedni, beli zobje.
-■Tudi lepše in razkošnejše govorite in ne grizete vec besed.» ie nadaljeval gospod Mels, izD-raznivši kupico. Tudi ne pačite več obraza, dočim ste prej delali grozne grimase. Kaj pa pravi vaša srospa?»
^Ona me ni le videla. Pravkar še je prihaiarn od zobozdravnika.*
«Kr. bi ne nosili brade in ne imeli te sivk a stih las, bi vam Človek ne prisodit več kot trideset let. Koliko jiti imate pra\ z*prav?>
«Petdesetindve. Toda prepričali ^em, Jda izgledam, kakor da mi jih je že ciajmanj čestdeset.»
«Ali sedemdeset,- ' ga je korigiral gospod Me!^. «Kaj vas bri^a, kar govore ljudje. Naiboljše bi bilo, da si jrjaste lase barvati
c\Te c*laite takih sali»
■ft^jj^i/fjgA/Tt ra^nnif RnTnam
brivca na Bard-Stritu. Tam se lahko skrijete in nikdo ne bo ničesar zvedel.»
Brivec se ni prav nič Čudil želiam gospoda Simpsona. Ta umetnik je nedavno pomladil sedemdesetletnega starca, ki se je kmalu nato poročil z dvajsetletno nevesto.
Samo enkratni tlesk s škarjami in petnajst centimetrov bele brade se je skotaiilo na tla. Pol ure pozneje je gospod Simpson z zadovoljstvom ogledoval v ogledalu gladko obritega človeka polnih lic s sajastočrnimi lasmi, kateremu bi prisodil komaj štirideset let
«No, kaj sem vam pravil? Podobni ste svojemu sinu.»
«Ali pa svojemu vnuku,» se ie pohvalil brivec.
Gospod Simpson de polagoma vstal in odšel s pripeljem. Ker še v.l bilo pozno, sta jo mahnila v bližnji bar.
«Kaj res ne pernate gospoda?* je začel gospod Mels izpraševati gospodično v baru. Ta je začudeno odkimala z glavo.
«To je vendar najstarejši sin onega starca, ki mu vi med sabo pravite «Sv. Božič*.
A___.cOprosfcžte. gofiPQd! AU ie vag aSfe i vsite Y JžteaLOSSPfr J^sjj^e žjafi in iQ.
že tako star? Saj res že čisto po očetovsko izgleda!»
«Vidite!» Je zašepetal Mels poigtfab-no, cona vas ni spoznala. Niti vaša c:o-spa vas ne spozna.»
«No, tega se pa že ne bojim. Trideset let že nosiva skupaj križe in težave. Med tisoči bi me spoznala.*
Gospodu Simpsonu se ni nič mudilo demo v. Pri hišnih vratih se je' precej časa zibal, predno je vtaknil ključ v ikijučavnico. Nato pa se ffe ojunačil in mladenisKO čil se je vzpel po stopnicah.
«Dober večer, mila!» je pozdravil s popolnoma tujim glasom. Obraz se mu je zopet raztegnil v zadovoljen nasmeh, pri Čemur Se kazal svoje lepe, nove, snežnobele zobe.
«Xdo ste vi? S kako pravico prihajate v moje stanovanje in Se v Času, ko je moj mož odsoten!*
<cNikar $e me bojte!* ji odvrne Simpson, ki se je hotel s svojo Ženo malo pošaliti. «On je moj odličen prijatelj. Mnogokrat sva že spala v isti postelji.*
«N&ar se ne Šalite, gospod! Izginite takoj, sicer pokličem policiio! Ti
kliče kar po imenu! Ali je človek že kdaj videl tako predrznost!^
«Pojdi, pojdi, draga! Ti dobro veš, da sem jaz tvoj mož. Samo brado sem dai obriti in lase sem si pobarval. Ako sem spremenil glas, se imas zahvaliti mojim novim zobem. Pa sedaj sem doma. Lačen sem in prosim te, daj mi večerjo!*
«Podvizajte se in izrinite! Gorje Vam, ako vas zaloti moi mož!»
Simpson je malo vznemirjen stopil v kuhinjo, kjer je že čakala večerja: pečenka, kruh in kos sira. S police je vzel steklenico in ključ ter stopil v klet, da prinese vina.
Ko je gospa Simpson slišala, da je odprl kletna vrata, je stopila za njim, zaloputnila vraUa in jih zaklenila ter vtaknila ključ v žap.
^Sedaj pa pokličem policijo!> se ie raztosrotila.
«Ne delaj neumnosti!* je vzülüinil gospod Simpson in jezno pritiskal na kljuko. Pritisk pa je bil prehud in kljuka se je odlomila, tako da se je gospod Simpson s kljuko v roki sko-talii po kletnih stopnicah.
Gospa Simpson je razburjena odhitela k svojemu bratu, ki ie stanoval y feližim m rnu ysa preplašena pripo-
vedovala dogodek.
»Ubogi Bil!« se ie nasmehnil Ki-per. »Se bo že potolažil, saj ima v kleti poln sod vina.«
Kiper si je pogladil svojo brado ter pogledal svojo zeno, ki je sumljivo pristavila: »Če je on, bi gotovo spoznala!« In hkratu je šinila vsem trem ista misel v glavo:
»Gremo, pa si oglejmo!«
»Pojdita in večerajta pri meni. Poleg pečenke se bo že Še kaj našlo v hiši.«
»Toda Bil..., oni tujec, hočem reči, ki sedi sedaj na sodčku z vinom!« je skoraj otožno pristavil Kiper.
»Pa naj ostane zaprt v kleti!«
Kiperjeva sta odšla z gospo Simpson. V kuhinji so se spravili k mizi in začeli pospravljati slastno večerjo, ki jim jo je pripravila gospodinja. 2ven-ketanje vilic m nožev je spremljal ropot na kletnih vratih. Gospod Simpson Je v divji jezi razbijal po vratih, neprestano kričaje z gromkim glasom:
>Odprite, odprite vrata!«
vNe kričita tako!« je zaklical Kiper. »Saj niti jesti ne moremo, Če delate tak ropot!«
»Molči, Bob!« (Konec jutri.)
r
Stev. 191
___«S LOVEN SKI   NA ROD» dne 2l% avgusta, 1926.
}Stran 3.
Ljubljani, ant
— Visoko odlikovanje našega zuaan* njega ministra. Albanska vlada je odlikovala našega zunanjega ministra dr. Ninelča a najvišjim redom Skender bega. Visoko odlikovanje je včeraj izročil dr. Nlnčlču albanski poslanik v zunanjem ministrstvu v Beogradu na svečan način. Tudi .lekaterim čmovnikoni zunanjega ministrstva §o bila izročena albanska odlikovanja.
— Iz UJU. V novi redakciji odbor glavnega glasila UJTJ Narodna Prosvetat so bili izvoljeni na zadnji seji centralne uprave sledeči člani: Vlado Petrovič, Pavel Fiere, Vujica etkovic, Milan Popovi?, Tiho-ar\er Kostič in Danilo Djordjevič. — Glavni odbor je istočasno izdal na \aa uriteij^ira društva, včlanjena v TJJÜ poziv, naj o priliki vpisa o pricetku šolskega leta gre uei-ieijstvo na roko rodbinam in otrokjm umrlih učiteljev ter vojnih invalidov in v vojni ptiginulih.
— Čebelarski kon<re» v Dubrovniku. Včeraj je bii v Dubrovniku o t vor jen ic|o£ öiji kongres Udruženja Čebelarjev, kaiere-mu prisostvujejo delegatje iz cele države. Čebelarji ee nahajajo letos v zelo težavnem položaju, ker so številne poplave in dolgotrajno deževje uničile vse paše in so ponekod morali čebelne zarode naravno?! tatreti, ker jih niso imeli več s čim hraniti. Ea-di umetne prehrana so se pojavile pri čebelah razne bolezni, zlasti driska. Letošnje leto bo za čebelarje zelo slabo, ker rudi iopia jesen ne bo mogla več nadomestiti iz-padka v poletju. Cene medu bodo brez dvoma porastle. Zelo velik bo tu-li primanjkljaj na pridelku voska.
— 34-letnico mature na ljubljanske t: i ititerjisžu so slavili dna 21. t. m. v K o vem mestu še živeči maturantje pod vodsivoin sošolca Eng. Gangla. Kot gost se je udele-Ü1 proslave pisatelj g. Janko Leban. Skupen obed pri Kokliču je bil dober, za smeh in zabavo pa je skrbel neizčrpljivi humorist aadučltelj Benediš. Vesela družba je posedla tudi očka štembura v Kandiji, ki je pogostil redke gosio z izborno kapljico iz svoje kleti. Zvečer so se jubilanti razšli « ubljubo, da te prihodnje leto zopet eni-iejo.
— Suia t južnih krajin. V južnih krajih naše drsa ve je po strahovitih nalivih in poplavah zavladala velika suša. Mnogi kraji so brej vode, ker so usahnili vsi studenci in poteki. Zlasti občutno je pomanjkanje vode v Skopi ju in okolici Na kolodvoru nimajo niti več vode za lokomotive, kor je Vardar vsled suše tako padel, da se je posušil tudi kanal, ki je vezal kolodvorski rezervoar z reko. Obstoja resna nevarnost, da bodo morali v Skoplju omejiti železniški promet, ker ni vode za lokomotive in tako velikih količin tudi cd drugod ne morejo dovažati.
— Srnrraa kosa. V Kranju je dane* ,-rprl g. Franc Š p e n k o, čevljarski mojster ju posestnik v visoki starosti 76 let. Pokojnik je bil zaveden narodnjak, udejjtvoval se je pri raznih humanitarnih društvih itd. Blag mu spomin! Žalujočim iskreno so-&aje!
_ Čudna praksa. Kakor smo mi poročali, je bil nedavno v Splitu izvršen nad vdovo Antonijo Čeh grozen roparski umor. Razumljivo je, da so nele splitski, ampak tudi vsi ostali listi v državi obširneje poročali o tem dogodku. Toda gotovim krogom lo očividno ni bilo všeč. Redakcijo splitskih listov so bile od policijske oblasti opozorjene na Člen 66. tiskovnega zakona, ki se ä*lasi: Z zaporom 6 mesecev in z denarno zlobo dc 3000 dinarjev se kaznuje, kdor: 1. potom tiska objavlja obtožnico ali kake druge podrobnosti iz preiskave, prej nego se prečiiajo na javni ustni razpravi. — Po tolmačenju splitskih policijskih oblasti bi torej listi ne smeli sploh o ničemer pi&atf, kar Še ni bilo na razpravi pred sodiščem. Ta praksa pa obstoja samo po nekod pri nas. kajti v dragih državah se poslužujejo policijske oblasti pri razkrivanju kakega tločina v največji meri bal dnevnega tiska, da tako tudi javnost pritegnejo k sodelovanju in zasledovanju zločincev. 0 tem pričajo širna poročila velikih listov, ki prinaša ?o cesto najmanjše podrobnosti. Postopanje splitske policijske oblasti meče vsekakor čudno luč na kriterij dotičnega policijskega organa o važnosti in misiji tiska v današnjem socljalnem življenju.
— Vlom v litijski konsum pojasnjen. V noči od 12. na 13. avgusta je bil izvršen vbm v Konzumno društvo v litiji. Vlomilci so odnesli raznega manuiakturnega blaga in mnogo čevljev v skupni vrednosti P3-000 Din. S policijskim psom je nadzoi-nik Žajdela ugotovil sicer smer, v kateri so vlomilci odnesli blago, namreč proti Žmartnu, teda v gozdu je sled za vlomilci iziinila. Nikdo se ni nadeja!, da bo glavai te vlomilske družbe že princ Ja] o noč3 pn-:et v Ljubljani. Res :'e bilo. Okoli polnoči 13. t, m. je bil namreč prijet v neki ljub lianski gostilni na Vidovdanski cesti Janez Možina, ki je tam popival in veseljačil. Bil .te aretiran, ker so ga zasledovali radi dru^ 3ih tatvin, izvršenih v Ljubljani. Po dolgem zasliševanju v policijskih zaporih ie končno Možina priznal, da je on tisti, ki je vlorr.il v :i:;:sk! konsum s svoüm tovarišem Pibernikorn. Tudi ta je v dotični go-tfflnl popival, toda, ko je videl policijo, jo Je pravočasno popihal ia utekel iz Ljubljane. Mnogo blaga je Možina prodaj ie po c.-evl 13. avgusta bosanskim delavcem, ki 5 2 zaposleni pri gradnji hiš društva «Stau In dorn» na Viču. Prodajal je blago za srnešno nizke cene. Policija je hotela po-nieit izvršiti hišno preiskavo v baraki, kjer so stanovali Bosanci. Toda ti so $>© oprfl In naglašall, da so blago «postenu plačali*. MoZina je n. pr. prodal 15 novih 'epih srajc za 400 Din. Možina in njegov tovariS sta blago deloma prinesla v Ljubljane, deloma pa sta ga skrila v gozdu blizu gradu Poganeka med Kresnicami in LhÜJo, Možina je sedaj med preiskavo pokazal tudi mesto, kiar je bilo blago skriti.
Onevne vesti.
24. avgusta
sia sep-
o.
3&
toda ugotovil je, da je med tem časom mnogo blaga izginilo. Janez Možina je izvršil mnogo tatvin po gostilnah v £ tipanj.: vas. Tu je sploh v nekem kozolcu imei svoje stalno prenočišče. V senu na kozolcu so cele našli primemo zalogo žganja fc. drugih stvari. Janez Možina je star 25 let, cženjen, pred ieti je bil v Ljubljani prevoznik. Je žilo inteligenten in raiitfir»u vlomilec.
— Oijeska fiiera pred zaključkom. Komisija prometnega iiflrtilu Ii il ki je pre gledovaia knjige na osiješ&i kolodvorski postaji, kjer je nedavno izvrši! tainošnii železniški blagajnik JReichherzer samomor in fingirai roparski umor, je dovršila svoj posel. Ugotovljeno je, da je Rei^iiherzer a frvojimi manipulacijami oikodov;.' železniško upravo za 2,133-000 Din. - te vsote je investiral v Recheijje rt podjetju 450.000 Dia. JRechelj in Kirchit ez, ki sta bila z I^elchncrzerjem v zvez., tembra meseca prišla pred p
— Stanje bolnikov v $ iiujL Po uradni statistiki je bilo v \ :u.h bolnicah Slovenije dne S. avgusta 2943 bolnikov. V spi&šni bolnici v Ljubljani 553, v bolnici za ženske bolezni v LJubljani 102, v bolnici za duševne bolezni na Studencu 43?, ostali bolniki se razdele na druge bolnice.
— Utopljenec v Savinji. Včeraj je Savinja pri Laškem vrgla na suho truplo neznanega moškega. Truplo je brez glave in zato je identiteto utopljencev o zelo težk._ dognati. Truplo je bilo 2e povsem razpa-deno. Utopljenec se je nahajal v vodi gotovo že nad mesec dni. Utopljenec je nil srednje velik in po obleki sodeč ka.% delavec
— Beg iz mariborske kaznilnice. Radi javnega nasilstva na poldrugo leto obsojeni Fran Cuš je včeraj pobegnil od dela pri državnih nasadih v Pekriah. Nosi kaznil-niško obleko.
— Številne nesreče pri kopanju v Zagrebu. V Zagrebu je minulo soboto in nedeljo uicailo kar 5 oseb. Lepi dnevi so izvabili na Savo na tisoče ljudi. Nekateri so se brezskrbno prepuščal: valovom in se producirali s plavanjem na najnevarnejših mestih. Temu je pripisovati tudi pogoste in številne nesreče, ki se dogajajo pri kopanju. V soboto je utonil vojak Feim Ali-mcvlč iz- Bitolja in krcjaški pomočnik Martin Andraševič iz Zagreba. Oba s^ia se kopala na prepovedanem mestu. — V nedeljo je zahtevala Sava kar tri žrtve. 17 letni delavec Josip Kele in 23 letna služkinja Pepca Lovrenčič sta utonila v bližini sela Prečko pri Zagrebu, poleg kopališča v Zagrebu pa je uionil nek starejši moški, ko-jega identitete pa še niso ugotovili. Trupel utopij enih. doslej Še niso našli.
— Izreden ribiški plen so imeli 19. t. m. ribiči pri Sv. Jakobu Šiljevcu v hrvatskem Primer ju V nastavljene mreže se je nit] velik merski pes. Ko je opazil nevarnost, je začel tako divjati, da je potrga* mreže in ie obstojala nevarnost, da zoper pobegne. Ribiči so poklicali na pomoč finančnega stražnika, ki je s Čolna oddai na velikansko ribo 20 strelov. Smrtno zadet« žival Je daleč naokoli razburkala valovit in je skušala prevrniti čoln, v katerem so bili ribiči. Po hudem boju je riba končno omagala. Kc so jo potegnili na obrežje, St» še le videli, kakega velikana so ujeli. Bih* je samica, dolga 6.15 m, pri hrbtni plavut: je merila 4 m v obsegu, tehtala pa je lo meter skia stotov.
Iz Ljubljane
—lj Čemu to? Zadruga go^tiluičarjev nam sporoča, da je finančna uprava strogo prepovedala prodajo cigaret po kavarnah in restavracijah. Vsak gospodar mora podpisati izjavo, da je vzel ta prepoved na znanje. Ljubljanski gostilničarji in kavarnarji so zato na včerajšnjem sestanku sklenili, na v svojih lokalih ne bodo več prodajali cigaret in da tudi nihče ne bo prosil za tozadevno >dozvolo<, kar baje želi monopolna uprava. — Tako gostilničarska zadruga. Kakor njej, bo tudi občinstvu neurnijivo, kaki vzroki vodijo monopolno upravo pri njenih odredbah. Saj je vendar samo v njeno korist, da se prodi čim več cigaret. Zaščita trafikantov tudi ne pride v poštev, saj so natakarji kupovali vse *biago< v trafikah za poino ceno. Da bi hotela monopolna uprava ščititi kadilce pred izkoriščanjem, ker so bile cigarete po kavarnah in restavracijah navadno za polovico dražje, tega rudi ne bo nihče verjel. Zato res ni ni kakega pametnega razloga za najnovejšo Šikano, ki bo le po nepotrebnem razburjala gostilni-čsrie, kavarnarje in kadilce.
—li Vreme, Dne 23. avgusta t I. ob 21. it kazal barometer 767, termometer 16° C, vlažnost 79^o. Danes ob 7. zjutraj barometer 770, termometer 12.5° C, vlažnost IL0%. Zjutraj megleno. Opoldne barometer 76$, termometer v senci 21° C, na solncu 24° C, vlažnost $6%. Jasno.
—lj Požar na Tržaški cesti. Danes ob 3.45 zjutraj je opazil nočni Čuvaj tobačne tovarne Anton Ambrož, da gori lesena baraka, ki ie last trgovca Jemca na Tržaški cesti. V ajel je stanoval nad eno leto čevljar Aatoa Pipar, ki je imel tam rudi svojo Čevljarsko delavnico. Čuvaj Ambrož is rešil iz barake kolo, pri gašenju je pomagal tudi drugi nočni čuvaj. O požaru obveščana ljubljanska gasilska postaja je odšla na mesto z avtomobilom in pofar kmalu udu-Sila. Baraka je na po! zgorela. Škoda je cenjena na 3000 Din. Koliko ima škode čevljar Pipan sam, ni znano. Imel je precejšnjo zalogo usnja in več čevljev. Čevljar Anton Pipan, ki je imel tam tudi svojo toda je pred nekaj dnevi odpotoval v Italijo k svojemu sinu. Kako je požar nastal, ni ugotovljeno.
—lj SesreSa pri stavbi- Zidaraki delavec Fran Zamik, doma iz Vira pri Domžalah, je včeraj ob 15.30 padel z 12 metrov visokega odra pri stavbi frana&canske cerkve y
Šiški. Pri padcu sa je močno poškodoval na rekah, gls^i in drugod- Dobil je raü težke notranje poškodbe. Prepeljali ©o ga z
rešilnim vozom v ljubljansko javno bolnico.
—lj Vlom v zidarsko barako. Pri Josipu Oražnu na Sein zaposleni zidarski pomočnik Ivan Radešček je opazil, da je bilo predvčerajšnjim ponoči vlomljeno v zidarsko barako. Tat je odnesel razno zidarsko orodje.
_lj Beg od doma. V petek 21. t. m. popoldne je od doma pobegrnla 171etna deklica Antoxuja Burgar, ki nosi decjo frizuro in-ima umetno desno oko. Domnevajo, da je odšla k svoji prijateljici v Sarajevo. Vzela je s seboj železniško legitimacijo svoje sestre.
—lj Pozor k o pa.-c i na Savi. Kopalci pri Tomačevem naj pazijo na svoje obleke, kajti po Tomačevem se klati sedaj neki ra li tavine na osem mesecev obsojeni I stenic, ki je prejžnji teden pobegnil iz zaporov deželnega sooašča, a je tuji lastnini zelo nevarne. Kakor pripovedujejo, je bilo zadnji čas na S:.vi rzvršenih več tatvin. Istenič je dTzen uhajaČ iz zaporov. Nekoč je pobegnil iz preiskovalnega zapora ravno opoldne ter je še nekega paznika pozdravil: Bogom, gospod! va svidenje !< — Sava je imela včeraj 14o C.
—lj Prevaran Bosanec. V Ljubljano je včeraj prispel begatej^i Bosanec tam iz Brčke, ki je marljivo v Ljubljano pošiljal lepe bosanske slive. Tu mu jih je razpeča-val neki prefrigani Ahmed Turkovič, ki je delal nenavadno drzno konkurenco domačim trgovcem s sadjem in se je celo začel pričkati z mestno občino. Povdarjal je, da je pošten kmet in da je vse to njegova roba. Prodajal je hruške za vsako cen 3, >amo da je šel >posaoc. Pravi gospodar se Je silno začudil, ko ni nikjer nažel Ahmeda, da bi ž njim obračunal. Ahmed je izginil m z njim lepi denarei.
—i: Drobna policijska kronika. Na glavnem kolodvoru je stražnik prijel Justino s>. radi postopanja. Ponoči je hotela spati v vestibuiu glavnega kolodvora. — Tri mladi bratci so kradli sadje. — Nekdo je Franu Ki.ezu ukradel &0 dinarjev vredno sveiüjko. — Mara, Draga, Lila in Suva so jemalo neki trgovki razglednice m slike. — Prijavljenih je danes 20 slučajev prestopkov cestnopolicijskega reda. — Ponoči noben slučaj kaljenja nočnega miri:.
—lj Dr. Milan Perko v Novem Vod-rnatu zopet redno ordinira. 812-n
~lj Ubogi nameščenec je izgubi! včeraj popoldne na potu od državnega kolodvora v Siki do Opekarske ceste üstaico z večjo svoto denarja. Ker izguba te vsote za njega najhujši materijelni udarec, prosi poštenega najditelja, naj odda listnico z denarjem proti lepi nagradi pri policijski direkciji.
— Otroške oblekce: Kristofič-Bučar!
čisti obleki
rs&ite  čisto obutev
fßoski Op*« Ženski Stroški
ßat'a
K beli obleki kupite belo obutev
Moški 99*- Ženski ß5"' Otroški 49"
ßafä
K platneni obleki kupite platoooo obutev
Moški 99- Ženski 55*-Otpoški 49*"
ßat'a
Iz Celja
—c Porotna »sedanje.    Za jesensko zasedanje  celjake  porota,   ki  m začne v
pondeljek, dne SO. tm., so doslej razpisani sledeči slučaji: 80. avgusta: Alojz Škof lex (posilstvo), Josip Gumzej (uboj) ter Anton Petrovič in Franc Vogrinc (rop in težka telesna poškodba); 31 .avgusta: Anton Av-sec (posilstvo). Te dni boerta razpisana m dva slučaja detomora, en slučaj goljufije in en eluSaj umora. ZsE^danje bo trajalo kakih pet dni.
L
Namakaj z »Žensko hvaio", pen z „Jelenjim milom"! To ne pokvari perila ter ga popolnoma očisti.
—c Borza dela. V Celju se ustanav.-a prepotrobna borza dela. Pole>g drugih člnt-teljev je za nje vzdrževanje prispevala tu-li okoliška občina enkratno vsoto 7GO0 Din. — Izgleda, da bo borza dela dobro fundl-rana. Za novega načelnika elektriiikacij-skega odseka okoliškega občinskega odbora je za g. Baeblrejem, ki se je odselil, izvoljen g. Gams. Dela bo v tem eziru dovolj. —
Iz Maribora
—m Občinske volitve na Ternu. V nedeljo so se vršile na Teznu občinske volitve. Politično razcepljenost v majhni, komaj par sto duš obsegajoči občini je do-, kumentiralo kar 6 list, izmed katerih ^'a ! bili dve narodni, 1  klerikalna, ostale pa I socijalističoe raznih nijans. Klerikalci so se j zvezali z eno socija i stičnih skupin, a kljub j temu niso dosegli niti količnika. Obe narodni listi sta dobili 97 glasov, vse osta*o liste pa skupno samo SS.
^m Skopljanski kaznjenci v mariborski kaznilnici. Mariborska kaznilnica je ena najmodernejših Jugoslaviji. Zato prihajajo iz južnih krajev države, kjer Vazniin>. sploh ni, v Maribor vsi kaznjenci, ki so obsojeni na večletne ječe. V soboto je zopet dospel transport 50 kaznjencev, večinomi odmetnikov, ki so obsojeni radi ropov in umorov na 10—201etno ječo. Kaznjenci so bili vsi v verigah ter so se vozili s tovornim vlakom, tako da so bili pet dni na potu. Istočasno je bilo iz Skopi ja odposlanih 100 kaznjencev v Isis, 100 v Lepoglavo in 50 v Maribor, kjer pa morajo tudi za 2 domače potrebe* rezervirati nekaj prostora.
—m Himen. V nedeljo se je poročila v Mariboru gdč. Zora Kravosova, hčerka uglednega mariborskega obrtnika in znanega narodnega delavca g. Jovaiia Kravosa, z g. J. Pavlovičem, carinikom v Mariboru. Mlademu paru Čestitamo!
^-m Zatvoritev pobreške cette. Kadi regulacije je oni del Pobreške ceste, ki vodi od državnega mostu do Tržaške ceste, do preklica za promet za tvor j en
Kongres čevljarjev
Ustanovitev Saveza čevljarjev kraljevine SHS.
Zagreb, 23. avgusta.
V nedeljo »e je vršil v prostorih trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu kongres čevljarjev, katerega so se udeležili delegatje iz vseh krajev uaše države. Po pozdravnem nagovoru predsednika zagrebške čevljarske zadruge je bilo izvoljeno predsedstvo kongresa: Predsednik g- -FiStrovu; (Zagreb), podpredsedniki Pipinič (Zagreb«. VaČiČ (Beograd), Leskovar (Ljubljana) in Sovaknvič (Split). Kralju, predsedniku vlade in trgovskemu ministru so bili odposlani brzojavni pozdravi, nakar je kongres takoj prešel k razpravam.
K prvi točki dnevnega reda: položaj Čevljarjev in vpraša*je uvoza in uvozne carine na gotove čevljarske izdelke je poročal predsednik FiStrovič, ki je v stvarnih izvajanjih nagiaail, da znaša letni korizum v celi drŽavi približno 12 milijonov parov čevljev, dočim znaša domača produkcija jedva 4 milijone parov. Ostalih osem milijonov se mora uvažati, kar predstavlja vrednost 160 milijonov dinarjev. DomaČa produkcija pa bi se lahko najmanj podvojila, ako bi obrtništvo ne tlačile visoke davčne dajatve in splošna gospodarska kriza. V tem praven bi morala država priskočiti obrtništvu na pomoč zlasti z znižanjem davčnih bremen in preskrbo cenenih kreditov, kar bi v veliki meri pripomoglo uo popolnega razvoja kapacitete domaČe čevljarske obrti. Naš obrtnik je v pretežni večini vezan na ročno delo. Znano je, da so naši ročni izdelki mnogo boljši in lepe., toda teške gosopdarske razmere silijo konzu-menta, da ne vpraša po boljšem in tinejleat blagu, ampak da gleda samo na nizko ceno. V zvezi s tem j« bil sprejet predlog, naj s« uvoz iz inozemstva omeji samo na taktično potrebo ter da naj se čimprej pristopi k cživotvorenju Obrtna banke.
Razni govorniki iz Novega Sada, Skop-lja, Maribora in drugod so orisali težaven položaj, v katerem se nahajajo čevljarji. Palma tipski čevljarji so se pritoževali nad nettunskimi konvencijami, ki še naravnost pospešujejo UaJijfinAlfo konkurenco, tako da bodo dalmatinski čevljarji prisil jen i, svoja delavnice radi nerentabilnosti opustiti
X imenu trgovske zbornic e ja pozdra-
---—-■-,
üjj kongres zbornični tajnik g. Čuvaj, ki je, govorec o gospodarski krizi, izdavil, da laži glavni vzrok v tem, da je padla kupna j moč   podeželskega   prebi\aislva,   ki prel-| stavi ja 60%  celokupnega   korjzuma   d orna-1 čin izdelkov. Inozemska konkurenca lahko dela mnogo ceneje, ker ne nosi niti polovico   bremen,  ki   ilačijo  našega domačega obrtnika.
Nato  so  je  vriila   daljša razprava o ustanovitvi enotnega   Saveza   čevljarjev za vso državo. Po osnutku pravil, ki jih je _ delal poseben odbor že prejšnjega dne, bi bil sedež Saveza v Zagrebu. Vojvodinski tat srbaki delegatje «?o na kongresu zahtevali* spremembo pravil v toliko, da bo sedež v j Beogradu,   kar   je bilo   po daljši razpravi, tudi sprejeto. Savez se deli na pet podsave-zov in sicer: beograd^ki za. Srbijo in Črno j goro,  novosadski za   Vojvodino, sarajevskij za Bosno   in Hercegovino,   ljubljanski za! Slovenijo in zagrebški za Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo in Medjimurje. Po številu članstva bo najmočnejši slovenski.
Končno je bila sprejeta obširna resolucija, ki zahteva:
1. da se točno določi konLigent, ki so sme uvažati iz inozemstva in ki bi ne sme^ presegati 3öQ.OO0 parov čevljev;
*2. da se država ozira na domače obrt-idke in skrbi za primerno strokovno izobrazbo potom obrtnega šolstva;
3. da se znižajo davčna bremena in čimprej izenačijo davki v celi državi na jdravem, razmeram primernem davčnem sistemu;
-i. da se čimprej izenači obrtni zakon;
5. zavračajo očitke, da nočejo popravljati tovarniških  čevljev,  ker tvorijo bal popravila glavni za^užek obrtnika, izvzet ši čevlje tvrdke >£at'a< ki jih ne morejo popravljati, ker so večinoma iz papirja.
Končno je bila izvoljena uprava Sa* veza, v kateri «o zastopane vse pokiajlne. Sioveuijo zaelopeta v glavnem a gg.
Josip Steinman iz Ljubljane in Martin strani iz Maribora.
Ustanovitev enotnega Saveza je brez-dvoma velike važnosti za celokupno obn-njštvo, ker je s tem ustanovljena zopet velika in močna organizacije, ki bi lahko uspešneje zastopala inierese tako svoja stroke, kakor tudi celokupnega obrtništva. Je pa na drugi strani tudi dokaz, da bo se razne separatistične tendence preživele in cia \edno bolj pronika tudi na goispodarskem polju ideja narodnega in dravnegn edinstva,
7
—g Ustanovitev enotnega Saveza pekov za ce!c državo. V nedeljo se je vršil y Zagrebu kongres pekovskin organizacij ia Hrvatske in Slavonije. Kongresu so prisostvovali rudi zastopniki peko-tskih organizacij iz ostalih pokrajin države in je bila pri tej priliki splošno izražena žeija po ustanovitvi enotnega saveza pekov za celo državo, pri čemur se je povdarjalo, da razcepljene in na posamezne pokr. omejene organizacije ne morejo uspešno zastopati interesov pekovskega stanu in da s svojimi zahtevami Cesto pridejo celo v navskrižja i lastnimi organizacijami v drugih pokraji« nah. Predlog je bil z odobravanjem »pre. jet in bo v najkrajšem ča*u sklicana usta-i novca skupščina.
—g O fuzlji zagrebških velebank. «Ju« goslovenski Lloyd» poroča, da deluje Hrvatska Eskomptna banka sama resno na to, da pride do fuzije s Splošno kreditno' banko. Generalni ravnatelj Hrvatske Eskomp uae b«r*ke dr. 5. S vri juga se je mudil te dni v Londonu, kjer je razpravljal o predstoječi fuzlji z vodstvom Anglo-ban-ke. istočasno se je mudil v Londonu tudi generalni ravnatelj Splošne kreditne banke Kostial-2:vanovič. Dr. Svrljuga se je v soboto vrnil v Zagreb. (V včerajšnji notici je tiskarski škrat požrl dve vrstici in zato notica ni bila razumljiva. Gre za iuzijo Hrvatske Eskomptne banke s Splošno kreditno banko. Na obeh denarnih zavodih jo namreč zainteresirana Anglo-banka s centralo v Londonu).
—g Konierenca tosaiii trgovcev in in-dnstrijcev. Ministrstvo za šume in rudnike je sklicalo konferenco lesnih trgovcev in industrijalcev, na kateri se bo razpravljalo o krizi v lesni industriji. Konferenca se bo vršla 10. septembra v prostorih beograjske industrijske zbornice.
—g Podražitev živtl v Bana tu. Iz Becker eka poročajo, da so se živila te dni nepričakovano podražila za celih 100%. Vzrok podražitve so baje poplave. Ljudstvo je obupano, ker se boji, da se podraže tudi drugi predmeti.
Inserlrajte v „$lov. Narodu"!
Stran 4.
iSCOVENSKI  NAROP» dne 25. avgusta U
>tev 191
To in
Zračna pot Newyork - Pariz
ono
Drzni francoski avuutik Rene Foncli 'hoče ta teden ureleteti   z aeroplanom j Atlantski ocean. To bo nov uspeh mo-Iderne avijatike, ki se je zadnja leta tako razvila, da skoraj ni več ovire, ki bi je ne premagala. Fonch upa, da preleti razdaljo med Newyorkom in Parizom . ,y 38 urah.
Neki ameriški novinar je posetil Foncha na aerodromu blizu Newyorka, kjer se vrše velike priprave za ta senzacionalni polet. Američani so sprejeli Fonchov načrt z velikim navdušenjem — pripoveduje dotični novinar. Francoski letalec je dobil bogato podporo v gotovini in tehničnem materijalu. Na aeroplanu bosta vihrali zastavi Zedi-njenih držav in Francije. Francha bo spremljal ameriški avijatik Alan Suo-wodey. Aeroplan meri po dolgem 33.60 metra. Težak je 3.650 kg. Ima tri motorje po 420 HP. Letel bo z brzino 200 km na uro.
Najbolj me skrbi,« je izjavil Fonck, >bodo-li motorji dovolj močni, da pre-neso v zraku tako težo.« Na vprašanje, ali sc udeleže poleta tudi potniki, je Fonch smeje odgovoril, da o tem za enkrat ne more biti govora. Spremljala ga bosta samo Snowdey in neki ameriški radiotelegrafist. Vsako uro bo porabil aeropian 900 litrov bencina. Za polet iz Newyorka v Pariz bo potrebno 34.200 litrov bencina. Neki ameriški mehanik je izjavil, da ne verjame, da bi ; mogel aeroplan dvigniti 11 ton. Fonch mu je smeje odgovoril, da je za to že poskrbljeno in da bo letel preko oceana tako udobno kakor v spalnem vagonu.
Nedeljske nesreče
Kakor vsaka lepa poletna nedelja, je tudi zadnja radi izredno velikega prometa povzročila celo čvrsto večjih ali manjših nezgod. Prvenstvo nosijo umevno avtomobilske nesreče in. nezgode pri kopanju, saj sta avtomobil m voda prava simbola poletja.
} Po poročilih dunajskih listov je bil v nedeljo rekorden naval ne le na dunajska kopališča, ampak sploh na vso Hhmavsko obalo, po mnogo kilometrov na obe strani Dunaja. Valovi Dunava so odnesli neko 14 letno deklico; njena prijateljica jo je hotela rešiti, a nt zn::la plavati in se je začela sama potapljati. Za njo je planil mlad čevljarski vajenec, ki jo je privedel res že iblizu nazaj k obrežju, v tem pa se Jc dekle v smrtnem strahu oklenilo okrog vratu in oba sta izginila v valovih, ki so tako zahtevali hkrati tri mlade žrt-
:ve. Na dveh drugih mestih sta utonila
;v Dunavu še dva Dunajčana.
Na dunajskem Nordbahnhofu je ps-
; dla v nedeljo opolnoči pod vlak neka
j že priletna žena iz okolice, ki je hotenja skočiti na že odhajajoči vlak. Neki sopotnik ji je hotel skočiti na pomoč,
i pa je tudi sam prišel pod kolesje. Žena
\ je bila mrtva, moškemu je zmečkalo desno nogo.
; V dunajski okolici sta trčila dva tramvajska voza. Tri osebe so bile ranjene.
Pri Fischamendu blizu Dunaja je zavozil trgovec s papirjem Rokos z motociklom, v katerem   sta   bila tudi njegova   žena in hči. v el^trično že-
}
leznico Dunaj—Bratislava. Rokos Je bil mrtev, obe ženski težko poškodovani. Poleg te nesreče beleži nedeljska dunajska kronika še celo serijo manjših avtomobilnih in motociklistič-nih nezgod.
V Budimpešti se je v nedeljo opoldne v hitrem tempu peljal po mestu znani grof Jožef Szechenyi s svojo ženo. Šofer je bil vinien in je z vso silo zavozil v tramvaj. Avto se je prevrnil in pokopal vse tri pod seboj. Šofer in grof sta odnesla le z neznatnimi poškodbami, grofico pa so morali prepeljati v bolnico.
Pariška nedeljska kronika beleži v mestu in okolici 7 avtomobilskih nesreč s tremi smrtnimi žrtvami. Na kolodvoru v Montpellier je zavozil brzo-vlak v osebni vlak: 15 oseb je bilo ranjenih, eno je iz strahu zadela kap. Brzovlak Pariz—Lille je vozil strojevodja, ki proge ni dovolj poznal. Stopil je zato na tender tik pred nekim nizkim mostom. 2elezna mostna tra-verza mu je glavo odrezala: vlak ie pripeljal do prihodnje postaje kurjač.
Ena največjih nem sij h tvor nie za predelavo gumija v Seelze pri Man-novru je v nedeljo popolnoma zgorela. Škodo cenijo na 6 milijonov Din.
Nad Berlinom in okolico je v nedeljo popoldne besnel strahovit vihar, ki je naredil po mestu precejšnjo škodo. Prevrnil je tudi več čolnov, pri čemur so tri osebe utonile. wammm
Fantasti ali zločinci?
Nedavno smo poročal o railnira-nem umoru v vlaku na progi 2ilina— Vratky na Češkem. Preiskava je odkrila senzacijonalne podrobnosti tega umora. Ozadje nočnega napada v vlaku je bilo zelo romantično. Člani razbojniške tolpe «Črni orel* so imeli dale-kosežne načrte. Najbrže so videli znani Valentinov film «Crni orel» in so hoteli posnemati njegove junake.
Aretirani član te tolpe Nečas trdT, da je bila tolpa ustanovljena zato, ker člani niso mogli več mirno gledati, kako ubogi ljudje gladujejo. V ta namen je imel poglavar tolpe Rickov v gozdu več predavanj, v katerih je na-glašal, da njegovi pajdaši ne smejo trpeti, da bi jlifjje tako nemoteno iz-mozgavali češko liudstyo in izzivali njegov nacijonalni Čut. Židje rinejo v ospredje samo svoje ljudi, kristjane pa zatirajo in izkoriščajo. Da se to izkoriščanje prepreči, je bila ustanovljena roparska tolpa «Crni orci». Vsak novi član jc moral položiti sledečo prisego:
*Kot bojevnik legije «Crni orel* prisesam, da ne položim orožja prej, predriu ne bodo vsi židje izgnani v Palesrmo in sicer brez vseh stredstev, kakor so prišli v Evropo. Poglavarjeva povelja bom veo-no izpolnjeval brez ugovora. Pomagal bom siromašnim ljudem v bedi in nesreči. Žrtvovati hočem svoje življenje za tovariše v nevarnosti in nikoli ne bom sramotna bežal pred sovražnikom. Jezik bom drža! vedno za zobmi in tajnosti organizacije ne izdam nikomur. Prisegam ponovno, da nc bom nikogar izdal, da ostanem v s'ucaju aretacije nem, ker sem prepričan, da ml pTileti Črni orel na pomoč ter mi vrne zlato svobodo. Držal se bom vedno gesla, vsi za enega in eden za vse. Za svoje to-
variše se bom boril do zadije kaplje krvl.t Razbojniki so dali tiskati celo letake s sledečim pozivom:
Poziv siromašnemu ijudstvu, ki ječi v židovskem robstvu. Bratje in sestre! Pc*. zivamo vas na boj proü židovskemu na silju, ki nam preti z gladom in izumiranjem. Pozivamo vse pogumne in ideaine borec za svobodo v vrste «Crnega orla*, ki se bori za vašo srečo in osvobojen je izpoa .židovskega jarma. Cas plačila je nastal. Napočil je dan, ko se moramo osvetiti z* muke in trpljenje. Storite torej svojo dolžnost in pomagajte ljudem, ki so se iotih važnega posla. Ne gre za denarno pomot. Z denarjem vam hočemo pomagati sami, ko ga vzamemo zidom. Pomagajte nam samo z delom in orožjem, naperjenim prc> ti 2idom kot našim največjim sovražnikom. Po obstoječih zakonih, ki so jih izdali židje, smo mi v državi zločinci. Toda ne ozirajte se na te zakone, temveč na nase cilje. Mi hočemo vzeti Židom kapital, ki nas i±>ija. Ta kapital hočemo spraviti v češke roke in rešiti s tem češko ljudstvo bede. Hitite torej na pomoč bednemu češkemu ljudstvu. Vzemite zidom kapital, ki ga imajo v izobilju in dajte ga tistim, ki žive v največji bedi. Ostanite mirni in pripravite se, da očistite roko v roki a «Crnim orlom* državo židovske navlake. «Crni orel* vas ne bo zapustil v bedi in nevarnosti. On čuti z vami in se žrtvuje za vas. S tem bomo pomagali prezidentu Masaryku napravit v državi red. Tako nasitimo lačno ljudstvo in njegovo deco. Na nrdar! «Crni orel*.
Na vprašanje, zakaj so torej ubili poštenega Ceha, dasi so imeli v programu samo boj proti Židom, je Nečas odgovoril: «Po nesrečnem naklučju. Hoteli smo oropati poljske Žide, ki so se vozili z istim vlakom. Kavka je sam zakrivil svojo smrt ker se je vmešaval v naše posle.»
Organizator tolpe Rickov je rodom Rus. Policija ga je že dolgo zasledovala, pa se je znal vedno spretno izmuzniti. Rickov je bil baje udeležen pri mnogih roparskih napadih in vlomih v blagajne. Drugi član «Crnega 6ria> Urban je v zadnjem hipu odnesel pete. Orožniki so ga obkolili, toda mož se ni dal ujeti. Z revolverjem v roki se je prebil skozi orožniški kor^ don in pobegnil. Dolgo se je klatil po gorah in ko ie videl, da je rešitev nemogoča, se je v obupnu obesil. It vrbovih vej si je spletel motvoz in si zadrgnil vrat Našli so ga šele čez tri dni.
Delavnica za ponarejanje denarja v Pizni
V Plzni je bila te dni slučajno odkrita delavnica za ponarejanje češko-slovaškiii novčanic. Policija je pravočasno aretirala ponarejalce tako, da'fal-zifikati še niso prišli v promet. V ponedeljek 16. t. m. so se kopali plzenjski otroci v reki Radbuzi. Na bregu so našli bakreno ploščo, na kateri so bili izrezani nekateri deli stokronske novčani. ce. Malo dalje lo ležali kosi fotograiič-ne piošce. Otroci so jih zložili in spoznali negativ stokronske novčanice. Obvestili so o zanimivi najdbi roditelje, ti pa policijo, ki je uvedla preiskavo.
Sum je padel na 32-letnega brezposelnega uradnika Viljema Pekarka iz Plzni. V torek popoldne je policija preiskala njegovo stanovanje. Na prvi pogled ni bilo v stanovanju nioesar, kar
bi pričalo o ponarejanju denarja. Šele ko so odprli omaro, so se prepričali, da stoje v pravem kemičnem in iotogra-fičnem laboratoriju. Pekarek je imel vse potrebne aparate in pripomočke za ponarejanje stokronskih novčanic. Ko se je Pekarek vrnil od večerje, je bil aretiran.
Pri zaslišanju je priznal, da je bil do novembra lanskega leta zaposlen v kemični tovarni v Nepomišlu. Radi spora z ravnateljem je izstopil iz službe in sklenil ustanoviti delavnico za ponarejanje češkoslovaških novčanic. V ta namen je naročil najprej strokovne knjige iz Nemčije, ki jih je temeljito preštudiral. Novčamce je najprej fotografiral in skušal prenesti negativ na bakreno ploščo. Toda poskusi se mu niso posrečili. Naposled je prišel na to, da so stokronske novčanice zlepljene iz dveh delov. Namočil jih je torej v mlačno vodo in ko so se res razlepile, je fotografiral vsako polovico zase.
Zdaj išče policija še Pekarkove pomočnike, ker ni dvoma, da je imel Pekarek zaupnike, ki so mu pomagali organizirati delavnico    za ponarejanje novčanic.
Tragedija madžarskega
mm
Nedavno se je odigrala v Varšavi senzacijonalna rodbinska tragedija. Neki poljski grof je ustrelil bivšega uradnika madžarskega poslaništva v Varšavi Tibora Plattyja. 32-letni višji po-slaniški uradnik Plattv je živel kakor vsi madžarski gizdalini zelo razkošno, dasi njegovi prejemki še daleč niso bili tako visoki, da bi si lahko dovolil tako razkošje. Ker se pa ni hotel omejiti v zapravljanju, se je kmalu zadolžil in upniki so ga prisilili izstopiti iz službe. Cez nekaj mesecev se ie zopet pojavil v Varšavi. Vrnil se je z namenom nadaljevati svoje pustolovščine, dokler se pač da. Kmalu se je seznanil z lepo gro-
fico Marijo Mierzbicko. v katero se je strastno zaljubil. Toda grofici mladi gizdalin ni bil všeč in ko ji je nekoč odkril svoje srce, mu je pokazala vrata.
Nekaj dni nato se je zopet zglasil pri grofici, ki je sedela sama v svoji sobi. Kaj se je godilo tu pred tragedijo, ni znano. Kmalu so začuli domači iz sobe? strel in ko je grof planil v ženino sobov je našel grofico mrtvo na tleh. Platty jo j« zadel v prsa. Razjarjeni grof je potegnil revolver in ustrelil madžarskega pustolovca.
Drzna tatvina v muzeju
Iz Londona poročajo o drzni tatvini v muzeju Victoria-Albert v Kensing-tonu. Tat je vlomil v omaro v prvem nadstropju in odnesel 34 zelo dragocenih starih zlatih novčičev. večinoma rimskih in egiptovskih. Efektivna vrednost ukradenih novčičev znaša sicer samo 50 angleških funtov, toda muzej ima ogromno škodo, ker je zgodovinska vrednost novčičev neprecenljiva. Nov-čiči datirajo iz L 431 pr. Kr. in 220 po Kr. Poleg zlatih je bilo v omari tudi več srebrnih in bronastih novčičev.
Policija je kmalu ugotovila, da je vlomilec prodal novčiče neki veliki ju-velirski trgovini v Westendu. Detektivi so zaslišali osobje te trgovine in končno je bil aretiran uslužbenec Fre-derich Jones, ki je na policiji priznal tatvino. Nekaj novčičev so našli v trgovini, drugi so pa brez sledu izginili.
X Vožnja z zrakoplovom z Dunaja v Benetke velja 110 šilingov ali okrog 900 D in traja par ur. Vožnja z brzovlakom tra* ja dan in noč in velja v drugem razredu nekaj manj, v prvem pa precej več. Ako računamo, da se porabi na skoro 24urni vožnji tudi sicer nekaj denarja, kar na ae» roplanu ni mogoče, ne stane aeroplanska vožnja nič več kakor ▼ IL razredu z itltz? nico.
Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju javlja tužno vest, da je izdih* nil danes tovariš
Franc Špenko st.
častni član, namestnik pooellniba Itd.
ki je nad 43 let neumorno sodeloval v našem društvu. Pogreb pokojnika bo v četrtek, 26. t. m. ob 17. v Kranju.
Ohranimo vzornemu gasilcu za nesebično in nad vse požrtvovalno delovanje v humanitarni organizaciji najlepši in trajen spomin!
V KRANJU, 24. avgusta 1926.
-:-.v-v, 4
25.000 Din posojala za 1 leto išče irgovec v svrho povečanje   trgovine   proti dobrim obresiim in sigurni garanciji. Ponudbe na upravo lista pod „Po-SOJilo.'; 2411	Dijakinja se sprejme na hrano in stanovanje v bližini licea. Ponudbe na upr. Jista pod .Dijakinja 2390
	Lepa vinska klet 2376 zli hramnimi sodi za 326 hI vina se odda v Spodnji Šiški. Vpraša se pri tvrdki Knez, Ljubljana, Go-spesvetska 3.
Trgovska so trudni ca mlada, močna, izurjena v mešani trgovini iSče mesta v mestu ali na deželi.  Ponudbe na upravo lista pod „Takojsen nastop" 2416	
	Si vil t a za žensko in moško perilo se ta-^oj sprejme za izven Ljubljane. Rctlektira se Ie na samostojno in prvovrstno moč, prijetne zunanjosti, s finim vedenjem ter neoporečne preteklosti. Kavcije in sikanja zmožne imajo prednost. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlenosti, zahtev ter prepise spri-čeva1 je poslati na upravo ,,Slovenskega Naroda44 pod ,,Samostoj-na in spretna'* 2414.
Klavir dobro ohranjen se radi pomanjkanja prostora takoj oroda. Ponudbe na upr lista pod ,Klavir'24i5	
D'taMn-'o ali d'r'aka sprejmem na hrano in stanovanje v bližin: g mnazije na Poljanski c. Ponudbe na upravo lista pod :>Sep-tember" 2319 Kabinet s hrano v sredini mesta, se takoj odda solidnemu gospodu. — Električna razsvetljava,   kopalnica. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 2380	
	Sostanovalka se sprejme na hrano in stanovanje. Ponudbe na upravo lista pod .Sostanovalka" 2418
Naiboliša kolesa so j^^L^^, GRITZNEE ^päLMP^    šivalni" strof i H £ Ä#>m JHP KM. IM».        , ,1 nega vezenja brezp ačen. Najnižje cene!                                 Tudi na obroke S			i ^^^^
			
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Dve moški obleki dobro ohranjeni ter čevlji št. 42 se zaradi selitve v inozemstvo takoj ceno proda. Ponudbe na upr. lista pod »Dobro o Iran eno-2391.			
	Prazno sobo s priliko za kuhanje aH sobo in kuhinjo iščeta s 1. septembrom dve dami.   Ponudbe z navedbo cene na upravo slov. Naroda pod .Dama/2379..	Zobni .v"rs*nin dr. Ivan OMak zopet redno ordinira. Ljubljana, Mik ošičeva cesta (Vzajemna po-so ilnica). 2410	
mm
kamnoseški mojster
v LjeMjaei, Resüeva testa 30
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja ln granita, plošče za grobnice, marmornate plošče za mobllije po najnižjih cenah.
Železno in medeno pohištvo kakor: |
zolexne postelje,   pločevinaste angleške postelje,
medeno postelje, postelje, nmivalnikl,
obešalniki, nočno omarice Itd.
Leseno pohištvo kakor:
^     pisalno mize, stoli, ledne omare.
Otroški vozički od najpriprostejše do najfinejše izvršitve.
Pošli Štedilniki:
trajno gorilne, šamotirane navadne, emajlirane.
Vsakovrstni trgovski in liti bron, emajliiane table (za ulične, hišne številke, napise pri firmah) najbolje izvedene in najcenejše proizvaja in
o d premija:
Z. P. N. Zadruga ratnib Invalida Zemnn.
Glavno skladišče.
Podružnica: ANTON SOBI, Beograd, Kosmajska ulica 30 Zemnn i Želj. privozna cesta 19 (bivši duvanski magazin)      . .
i im n U H a Bit B H ■ M ■ q
llBlffl^ ■■■■■■■ ITI
•       •      w •
išče ^Električna zadruga v Sp. Šiš&i'
ki bi prevzel mesto kot obratovodja ter bi bila to
njegova postranska služba. Nastop službe takoj. Ponudbe do 27. t m. gori imenovani zadrugi.
/ ■ ■ ■ ■> ■ ■ ■ ■ » ■■■ ■ ■ ■ ■q ■ a ■ ■ ■ ■ ■ ■ p ■ ■ ■ ■ ■ ■ i ■ ■ ■ mm
STROJ
35 konjskih sil, v popolnoma dobrem staniu. Podrobnosti se poizvedo pri HUDOVERNIK & KOMP , lesni trgovski industrijski in izvozni družbi v Radovljici.
CDICDIC3IC3S
V
OIOBOBOiOiO
-J
Zflüsivo mestne občine Raisvllia
razplsufe dobavo 430 komadov 1 meter dolgih cementnih cevi v premeru 50 cm.
Dobavni rok do 15. oktobra 1926. Ponudbe je vložiti do 1. septembra t. 1. Splošni pogoji se na željo pošljejo
na vpogled. 242i
QIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
15 letno jamstuo
najpopolnejl STOEWER šivalni stroji s pogrezljlvim transporterjem (grabeljc); i enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje ali šivanje
LUD. BARAGA
UUBUANA
Selenburgova ul. 6, I jiö-l Telefon šU 980.
JLJrciujc: Josip Zupaočiš, wm Za «Nerodno tiskarno*; Fran Jczeršck. — Za inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.
27
79
VT
.X