Ljubljana, sreda t. septembra 1942-XX
Cena cent. 89
Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5.
Telefon št. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25. 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lit 18.—« za inozemstvo pa Lit 22.80
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5, telefo« feev. 31-22. 31-23, 31-24
Rokopisi se ne vračajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob-
blicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO
elovanje prednjih straž
Letalsko bombardiranje sovražnega zaledja
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 1. septembra naslednje 827. vojno poročilo:
Na egiptskem bojišču delovanje prednjih straž. Zajeli smo več ujetnikov.
Italijanske in nemške letalske skupine so bombardirale sovražno zaledje.
Italijanski uspehi na petrsgaralskem psifročju
Berlin, 31. avg". s. Glede nadaljnega razvoja položaja na Vzhodu se opozarja iz pristojnega vojaškega vina na nove uspehe, ki so jih nemške in zavezniške čete dosegle južno od Stalingrada, kjer je uspelo, kakor javlja današnje vojno poročilo, zavzeti sovražne črte in prodreti do 25 km od mesta. S tem je uspelo napraviti ne samo široko vrzel v zunanje obrambe, temveč prekoračiti tudi notranji pas. Nič manj važni niso uspehi, o katerih se poroča s Kavkaza. Jasno je, da se nemške in sovražniške sile približujejo neposrednemu cilju, to je obali črnega morja.
Opozarja se tudi na vest, da so italijanski motorni čolni, v vodah Ladoškega jezera potopili eno topničarko in eno boljše-viško transportno ladjo.
Hrabre italijanske edinice, katerih važno sodelovanje v borbi za Sevastopolj je znano, delujejo zdaj v Finskem zalivu v odseku, ki je za sovražnika izredno važen, kajti sanio po Ladoškem jeezm lahko Petro-grad dobiva še nekaj oskrbovanja.
Po tem se vidi, kako se italijansko-nemško sodelovanje razširja na vsa prizorišča borbe od El Alameina do Finskega zaliva.
Z velikim poudarkom se poroča nadalje, o novem udarcu nemških podmornic sovraž-
I ,
ni mornarici v preteklem tednu s potopitvijo nadaljnjih 30 ladij, s skupno 184.000 tonami. S tem se je bilanca potopitev za mesec avgust, zaključila z 850.000 tonami, ki jih je izgubil sovražnik.
Drznost in sposobnost pilotov
Operacijsko področje, 1. sept. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v Severni Afriki). Odlična epizoda, ki dokazuje hrabrost in izkušenost naših pilotov se je odigrala včeraj nad področjem El Alameina. 11 naših »Macchijev 202«, ki so bili na večernem lovskem poletu in nadzorovali Quattaro, je opazilo skupino sovražnih letal, ki je bila zelo številna: bilo je 32 Curtisov »P 40«. Število sovražnih ietal bi moralo biti za naše pilote povod, da bi se odtegpii borbi, kajti neena-kot v številu je bila gotovo nasprotniku v prid, toda zvesti tradiciji italijanskn kril, so naši lovci prestregli in napadli sovražni letalski odred. Kmalu so se pojavile žive skupine na nebu. Naši Macchiji so drzno obkrožili skupino sovražnih letal, se izmikali njih napadom ter sami napadali z veliko drznostjo in preciznostjo. Dve sovražni letali sta bili gotovo sestreljeni, tretje letalo je verjetno zadela usoda prvih dveh, številna druga letala pa so strojnice naših lovcev hudo poškodovale. Razen nam v prid prihajajočega uspeha je čudežno, da kljub neenakosti v številu, niso naši piloti opustili borbe. 11 proti 32 je razmerje, ki ga more odpraviti samo hrabrost in sposobnost ljudi, in kaže ponovno, da take sposobnosti pilotom italijanskega letalstva ne manjkajo.
Proglas kasicelarfa Hitlerja ob tretji ©Metnici^vojne in ob začetku novega leta Zimske posncel
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. avg. s. Ob priliki pričetka Zimske pomoči nemškega naroda za leto 1942/43. je Hitler izdal naslednji proglas:
»Ob pričetku četrtega leta vojne nemškega naroda, za svoj obstoj ali neobstoj v sedanjosti in bodočnosti, pozivam nemški narod desetič, naj prostovoljno žrtvuje za Zimsko pomoč. V prostoru, ki je obširen kakor svet, se vojaki naših oboroženih sil borijo, tvegajoč svoje življenje in svoje zdravje. Njim se je pridružil del evropskih narodov, kakor tudi narodi Daljnega vzhoda v zvezi zvestobe, ki bo preprečila, da bi naše dežele postale žrtev boljševiškega barbarstva ter anglosaškega in kapitalističnega židovskega izkoriščanja. Sovražniki, katere je nemški Rajh imel v dobi, ko smo se borili za oblast v notranjosti, so se zdaj zopet združili proti nam. Svetovno mednarodno židovstvo vodi boljševizem in pluto-kracijo ne samo v namenu, da bi uničili evropske kulturne narode, temveč predvsem z namenom, iztrebiti vse tiste, ki so še neodvisni.
Ako danes ameriški in angleški agenti trdijo, da hočejo zgraditi nov svet in boljši svet, kakor je bil dosedaj njih lasten svet, kjer bo vsakdo v bodočnosti imel delo, obleko in dom, ne bi bilo potrebno napasti prav Nemčije, kajti te probleme je narodni socializem reševal že dolgo in bili so na poti srečne rešitve. Ne, nameni teh mednarodnih zločincev niso izgraditev novega boljšega socialnega sveta, temveč nasilno uničenje evropskeh nacionalnih in socialnih držav, ki se zoperstavljajo njih kapitalizmu. Njih smoter je ustvariti tako maso r suženjstvu, kakor je bila v Indiji.
V gigantski borbi ,kakršne še ni bile, so nemški in zavezniški vojaki povečali v
tem letu v ogromno razsežnost življenjski prostor evropskih narodov. Tako lahko smatramo Rooseveltov, Churchillov in Stalinov poizkus izstradanja evropskih narodov že zdaj za popolnoma izjalovljeno j stvar.
Ako v tej borbi, ki je največja vseh
časov, nemški vojak opravlja svoje težke žrtve, boreč se v odrekanju, ki si ga je težko predstavljati, je domovina še bolj obvezana v tem letu doprinesti tudi svoje največje žrtve. Četudi bo to storila, bo njen delež samo majhen del tega, kar opravljajo naše oborožene sile na kopnem, na morju in v zraku. Razen tega je naša Zimska pomoč pomembna ne samo v mirnem času, temveč še bolj v vojnem času. Z njo se potrjuje z dejanji in ne kakor delajo v Angliji in Ameriki s frazami — neločljiva skupnost naroda, kajti ob koncu te borbe se bodo morali in se bodo narodi nemškega Rajha vrnili k miru kot stooodstotna nacionalno-soeialistič-na država.
Ta država je ustvarjena ne samo z žrtvami na fronti, temveč tudi z žrtvami v domovini. Leta 1939 in leta 1940. in morda tudi 1941. so naši nasprotniki, ki ne znajo misliti, menili, da lahko uklonijo nemški narod, kakor se je zgodilo leta 1918. s pomočjo notranjih nemirov, izzvanih iz tujine, da bi zasužnjili nemški narod z nov:rn versaiskim diktatom, ki bi bil še hujši od prvega. Naloga fronte in ljudstva je. da dopove internacionalnim hijenam, ki imajo vero zlata, in boljševi-škim divjim beštijam. da se ta vojna ne bo končala z možnostjo nadaljnjega izkoriščanja po narodih v blagostanju, temveč z zmago, ki bo spremenila lice sveta popolnoma. Prepričan sem zaradi tega, da bo domovina storila svojo dolžnost pri opravljanju vojnega dela zimske pomoči.«
Podvo
Nemški list o fašistični dinamičnosti in o Duceju kot
njenem poosebfjencu
Berlin, 31. avg. s. V dopisu iz Rima poudarja »Berliner Zeitung am Mittag« delavnost, ki preveva vso Italijo v tretjem poletju vojne. Italijanski narod, piše list med drugim, je popolnoma spoznal važnost sedanjih vojaških dogodkov, kakor tudi ve-lič;jio nalog ob tej uri ter zastavlja do skrajnosti svoje moči v tovarnah, na poljih, v javni upravi in v upravi stranke. Živahno delovanje, ki se povsoi kaže je v značilnem nasprotstvu s prejšnjim poletjem. Rim je bil n. pr. v avgustu na pol prazen v dobi poletnih počitnic, danes se kaže nasprotno. Tirenska in adriatska obala imajo v gosteh predvsem otroške kolonije ter italijanske in nemške vojake, ki so potrebni oddiha in zdravljenja. Tako v mestnih središčih kakor na deželi se pospešeno dela in tej ogromni dinamičnosti odgovarjajo veliki uspehi italijanskih Oboroženih sil.
Ekspedicijski zbor v Rusiji je postal armada, ki se čudovito bori v velikih očiščevalnih akcijah ob ustju Dona. Zavzel je dve veliki mesti in važno mostišče. Nedavni na-pad angleških sil na konvoj v Severno Afriko je bil brezuspešen ter je znova potrdil, kako sposobna in učinkovita je italijanska reakcija. Ne sme se pozabiti na važnost deleža, ki ga Ima Italija v sredozemskem odseku, ko omogoča oskrbovanje, še-
le v bodočnosti bo mogoče dostojno oceniti vrednost delovanja italijanske transportne in vojne mornarice, ki ščiti konvoje. Tedaj se bo videlo, da stvarnost presega sleherno domišljijo.
Povsod v Italiji se mrzlično dela in Duce je najbolj živo poosebljenje tega neprestanega delovanja. Z inšpekcijskimi poleti na Sardinijo, v Severno Afriko, v Grčijo in v Gorizio, je Mussolini prišel med vojake, ki opravljajo svojo dolžnost v torpednih letalih ali v afriški puščavi ali kot garnizij-ske čete v zasedenih ozemljih, kjer So varuhi rimskega reda. Mussolini jih je obiskal kot vsjak in tovariš in jih vzpodbujal, da nadaljujejo svoje delo z gotovostjo v zmago.
Dopis se takole zaključuje: Duce je postavil kot najvišje načelo rimski zakon, ki hoče red in mir, toda neizprosno zadene vsakogar, ki krši red in mir z zasedami ali s takozvano drugo fronto. To velja za alriatsko vojaško ozemlje, kakor za balkansko zaledje, za Sredozemlje, za vso Evropo. Ta rimski zakon predpostavlja, že od dobe velikih imperatorjev v starem veku, budnega duha in borbeno dinamičnost, ki sta značilni za italijanski narod na notranji fronti, kakor za vojaka in še posebno za Duceja samega.
V avgustu: 125 ladij" z 808.100 tonami
Rekordne izgube sovražnega ladjevja — Prodor na vzhodno obalo črnega morja — Nov napredek pri Stalingradu
Iz Hitlerjevega glvnega stana, 1. sept Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo'-
Južno od spodnjega Kubana so zlomile nemške in rumunske čete žilav sovražnikov odpor in prodrle na vzhodno obalo Črnega morja. Mesto in pristanišče Ana-Po so vzele rumunske čete. Nemški brzi čelni so v Črnem morju napadli zavarovani konvoj in potopili dve ladji s skupno 4500 tonami, med njimi eno petrolejsko. V prelivu Kerču so lastne obalne baterije obstreljevale oddelek sovražnikovih podmornic, od katerih sta 2 obležali goreči.
Južno od Stalingrada so pehotne divizije in hitri oddelki v trdih bojih razširili vdor v sovražnikove obrambne naprave in zavzeli v naglem sunku v smeri proti mestu važno višinsk« ozemlje. Sovražnikov oklopni vlak jc bil uničen. Močno sodelovanje letalstva je pomagalo omehčati sovražnikov odpor. Hudi letalski napadi s« veljali preteklo noč Stalinfradu in več letališčem vzhodno od Volge.
Število sovjetskih tankov, ki so bili od 11. avgusta dalje uničeni jugozapadno od Kaluge v težkih in uspešnih obrambnih bojih, se je povišalo na 868.
Severnozapadno cd Medina in pri Rževu so se izjalovili novi sovražnikovi napadi. ki so jih podpirali tankovski oddelki.
Bojna in strmoglavna letala so četam v hudih obrambnih borbah prinesla učinkovito razbremenitev. Včeraj omenjeni naskakovalni topniški oddelek je spet sestrelil 30 sovražnih tankov.
Južno od Ladoškega jezera se borbe nadaljujejo. Več sovražnikovih napadov je bilo, deloma v protisunkih, zavrnjenih. Na jezeru je bila z napadom iz zraka uničena sovjetska topničarka.
Nemški čeln za iskanje min je v Vzhodnem morju potopil sovjetsko podmornic«.
Na visokem severu so bile bombardirane vojaške naprave v Arhangclsku in izzvanih več velikih požarov.
Sovjetsko letalstvo je izgubilo v teb« zadnjih dveh dni v letalskih bojih ln pu protiletalskem topništvu 182 'etai, nadaljnjih 15 pa je bilo razdejanih na tleh. V istem času je bilo izgubljeno 11 lastnih letal.
V zadnjih dveh nooeh so oddelki nemških bojnih letal obmetavali več angleških
letališč južno od Aleksandrije in severnozapadno od Kaira z razdiralnimi in več tisoč zažigalnimi bombami. Na letaliških napravah in med postavljenimi letali je bilo opa? tj eksplozije in motn-j požare.
Nemška vojna mornarici je potopila v mesecu avgustu skupno 699.100 ton. od tega 106 ladij s 667.109 ton po podmornicah, 5 ladij s skupno 32.000 tonami pa so potopili hitri čolni.
Nad?Ijnjih 2i ladij s preko 130.000 tonami je bilo torped;ran'h. Izmed bojnih ladij so bile potopljene: letalonosilka »Eagle«, 1 križarka. 2 rušilca, 10 hitrih čolnov ter po 3 stražna in manjša vozila. Poškodovani pa so bili dva rušilca in številni hitri čolni.
V istem času je bilo potopljenih tudi 14 trgovskih ladij s 109.000 tonami in poškodovanih nadaljnjih 12 trgovskih ladij brez natančnejših podatkov o tonaži.
Med sovražnimi bojnimi plovnimi vozili je potopilo letalstvo: 1 križarko, 4 rušil-ce, 1 podmornico, 1 torpednj čoln, 1 hitri čoln ter po 1 stražni in spremljevalni čoln. Poškodovani so bili: 2 letalonosilki, 12 križark odnosno rušilcev. 4 hitri čolni, 1 čoln za hitro pristajanje in 1 spremljevalni čoln.
Razen teg občutnih izgub na bojnih ladjah je izgubila sovražna plovba potemtakem v mesecu avgustu skupno 125 ladij z vsega 808.100. Nadaljnjih 35 ladij s približno 200.000 tonami je bilo torpediranih
ali pa hudo poškodovanih z bombami. *
Za 2o milijonov ton ladij uničenih
Berlin, 1. sept. d. Iz zaključnih podatkov o delovanju nemSkih podmornic v borbi proti sovražnikovi ladjeplovbi, je razvidno, da so v mesecu avgustu nemške podmornice na odrejenih jim operacijskih področjih uničile vsega skupaj za 850.000 ton sovražnikovega brodovja. Na ta način je potopljena sovražnikova trgovinska tonaža
presegla 20 inilij. ton. Bilanca bitke na svetovnih morjih je ob prehodu iz tretjega v četrto vojno leto za sovražnike porazna. Vsega skupaj je bilo v prvih treh letih sedanje vojne potopljenih 20,350.000 ton sovražnikovega brodovja.
nI čoln! potapljajo sovjetske ladje
Občudovanja vredni uspehi MASov na severu
Z vzhodne fronte, 1. sept. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Prenos naših MASov v Črn »morje, je bil svoj čas zaradi ogromnih tehniških in naravnih težav, ki jih je bilo treba premagati s prevozom po vsej južnovzhodni Evropi, eno izmed najbolj drznih v vseh časih storjenih podvzetij in je vzbujalo po vsem svetu občudovanje naše mornarice. Zdaj je vest našega vojnega poročila, da italijanski MASi zmagovito operirajo v vodah Severne Evrope, naredila še večji vtis m pokazala vsem in zlasti našim sovražnikom, da se Italija bori na vseh frontah in da je naša mornarica povsod navzoča ter zadaia vedno nove hude udarce našim sovražnikom, pa naj bodo to Angleži, Američani ali Sovjeti.
Težave, ki so se pojavile pri prevažanju naših edinic v Severno Evropo, so bile še večje kakor prejšnje in zaradi tega je bilo podvzetje še večji, občudovanja vredni uspeh italijanske mornarice. MASi so napravili nad 3000 km dolgo pot po navadnih cestah, deloma po železnici, deloma s svojimi lastnimi sredstvi. Prepotovali so vso Nemčijo, potem ko so šli čez prelaz Bren-ner. V svrho skromne predstave težav, ki jih mora tak transport premagati, naj se pomisli, da so morali v nekaterih krajih, kjer so ceste ozke, deloma podreti številne vogale hiš in opornih zidov. Skozi mnoge podvoze so MASi le na ta način prišli, da so jih dali z vozov in jih potiskali na posebnih pripravah skozi podvoze ter jih potem zopet nalložiiLi.
Razen številnih gora, ki so bile nemajhna ovira, so bili največja težava finski gozdovi. Vendar so bili vsi problemi tehničnega značaja odlično rešeni, kakor so bile premagane tudi vse naravne ovire. Zadnja težava, ki jo je bilo treba premagati, preden so naša sredstva stopila v akcijo, je bila gradnja primernih pristaniških naprav, ki niso bile v pasu uporabe. Kljub tem so bile te naprav© zgrajene v rekordnem času.
Prevažanje po cestah je bilo izvršeno v 86 urah in celoten prenosi z montažo posameznih delov je trejal okrog 20 dni, nakar so naši MASi lahko pričeli s svojimi bojnimi operacijami.
Vstop naših edinic v akcijo je bf! po nekaj dneh kronan z uspehom, ki je obilno poplačail posadke za prestane žrtve. Dne 14. avgusta so naše edinice stopile prvič v akcijo na Ladoškem jezeru in v prvih urah dne 15. avgusta so prvič prišle v stik s sovražnikom. MASi so bili tega dne na preži v pasu vzhodno od Karelijske ožine. MAS 527 je opazil sovražni konvoj, ki je pluil proti Petrogradu in prevažal potrebščine. Čeprav ni bilo zaščite teme, kajti noči v teh krajih skoraj ni, je MAS takoj napadel. Zaščitne edinice so se zoperstavile njegovi akciji z močnim ogniem iz strojnic, toda naša edinica se je z drznim manevrom približala na 300 m neki spremljevalni cdinici in je sprožila svoje torpede. Zadeta edinica
se je takoj potopila. Potopljena sovjetska ladja je bila topničarka nove konstrukcije z okrog 1300 tonami in je bila oborožena s štirimi topov j po 75 mm kalibra in s šestimi strojnicami. Sovražne krogle so večkrat zadele našo edinico pod poveljništvom ladijskega podporočnika Renata Beghija. toda škoda ni bila velika
Enak napad naših MASov se je ponovil nekaj dni nato skoraj v istem času in na isti način. Ob prvih večernih urah sta MASa 527 in 528 odšla z oporišča na prežo v Karelijsko ožino. Po več urah brezuspešnega čakanja sta kmalu po polnoči, v polmraku severne noči, opazila oboroženo sovjetsko transportno ladjo, usmerjeno proti Petrogradu. MAS 528, pod poveijništvom podporočnika bojnega broda Alda Benve-nuta. ki je bil v bolj ugodnih okoliščinah, se je usmeril drzno proti sovražni edinici in je iz majhne razdalje sprožil torpedo proti ladji, kar je bilo zadostno za naglo potopitev sovjetskega transportnega parnika. Po tem napadu so se naše edinice nepoškodovane vrnile na oporišče.
Letala v boju s tanki
Berlin, 31. avg. s. Kakor se doznava s pristojnega vojaškega mesta, je nemško letalstvo na bojišču pri Stalingradu z
močnimi skupinami bojnih letal v spremstvu lovskih eskadril in uničevalnih letal obmetavalo z bombami sovražne postojanke in utrdbe, ki so bile že v dosegu ognja nemških prednjih straž. Letalstvo je bombardiralo zlasti zbirališča boljševi-ških tankov, ki so hoteli odgovoriti na nemški napad, in po dosedanjih poročilih je bilo uničenih kakih 20 tankov. Nadaljnjih 17 sovjetskih tankov, ki so bili prav tako zadeti, pa je utrpelo tolikšno škodo, da so bili neuporabni za borbo. Zelo živahni so bili nadalje napadi v sovjetskem zaledju, kjer so nemška bojna letala odvrgla velike količine bomb. Uničenih je bilo 17 vozil raznega tipa. Na Volgi sta bili zadeti dve prevozni ladji, ki sta se takoj potopili.
Bitka pri Rževu je za sovjete poraz
Berlin, 1, sept. u. S tem, da je nemško vrhovno poveljništvo objavilo bilanco obrambnih bojev pri Rževu, je samo potrdilo. ka.r so pred tremi dnevi izjavili na pristojnem nemškem vojaškem mestu v odgovor na moskovska izredna vojna poročila in na trobentanje londonske in washingtonske
propagande. Potrdilo je namreč:
1. da se sovražniku navzlic ogromni uporabi ogromnih množic (šlo je za 4 do 5 armad) ni posrečilo prebiti nemške bojne črte; 2. da sovjetski uspehi, ki so bili doseženi za ceno ogromnih žrtev, nimajo prav nikakega taktičnega ali operacijskega pomena; 3. da je sovražnik utrpel zelo hude izgube ne le na ljudeh, temveč tudi na gradivu, številke so v tem pogledu najbolj zgovorne: 1572 tankov in 547 letal.
Vse trditve sovjetskega vrhovnega poveljništva o nekem dozdevnem uspehu so torej izmišljene. Bojna črta je slej ko prej trdna in sovražna napadalnost je v celoti
zaustavljena. Podobna je bila nemška formulacija tudi po katastrofalni Timošenkovi ofenzivi pri Harkovu, tako da tudi to pot lahko pričakujemo podobne neposredne in posredne posledice kakor tedaj.
Ako bi se tedaj sovjetski maršal ne btl spustil v povsem nekoristno ofenzivno akcijo, bi bil morda kasneje z večjim aH manjšim uspehom še zajezil nemški prodor na jugu, ki je dovedel nemške čete na eni strani tik pred Stalingrad, na drugi pa na Kavkaz.
Značilno je, da se nekateri vojaški strokovnjaki onkraj Rokavskega preliva že vznemirjeno sprašujejo, ali se sploh izplača žrtvovati tako ogromne sile, ko pa glavni
cilj pri tem ni bil in nd mogel biti dosežen. Cilj sovjetske akcije na srednjem in severnem odseku bojišča je bil očitno ta, da bi se zmanjšal pritisk Bockove vojske na jugu. Ta razbremenitev se ni pojavila. Nasprotno. pritisk Nemcev in zaveznikov na jugu narašča tako rekoč avtomatično, prav
kakor lavina, ki zdrvi v dolino (»Popo-10 di Trieste«).
Nemški letalski napadi na osrednjo Anglijo
Berlin, 1. sept. . Kakor javljajo v ponedeljek s pristojnega nemškega vojaškega mesta, je bilo v ponedeljek ponoči nemško letalstvo spet zelo aktivno nad angleškim otočjem. Močne skupine nemških borbenih letal so napadale zlasti vojaško važne objekte in industrijske naprave v osrednji Angliji. Na napadenih ciljih so nemški piloti po direktnih bombnih zadetkih opazovali hude eksplozije, ki so jim sledili ob« širni požari.
#
Ranjen madžarski poveljnik
Budimpešta, 1. sept. s. Poveljnik mad* žarskih čet, ki operirajo na vzhodni fronti, armadni general Jany, je bil nedavno na bojišču ranjen in se je vrnil v Budimpešto, se bo moral podvreči operaciji. Generala Janyja je ranilo pet drobcev granat, ko so je nahajkl v neki prednji postojanki. Izjavil je trdno vero, da se bo kmalu lahka vrnil na fronto in prevzel poveljstvo svojih čet.
Vsak dan velike žrtve v Indiji
Izgredi se Sirijo in neprestano ponavljajo
Bangkok, 31. avg. s. Radio svobodne Indije poroča, da je zaradi neusmiljenih zai-tiralnih odrelb, ki jih Angleži uvajajo v Indiji, vsak dan okrog 50 mrtvih in okrog 200 ranjenih. 2000 Indijcev je v ječah.
Ista radijska postaja pravi, da je v obratu v velikih središčih, kakor v New Del-hiju, Bambayu, Kalkuti in Madrasu saimo majhen del tovaren in le malo trgovin so zopet odprli pod pritiskom in grožnjami oblasti.
Doznava se, da je v Madrasu kolona Indijcev vdrla na kolodvor, da bi preprečila odhod vlaka s četami, ki so bile poslane, da bi zadušile nerede v nekem bližnjem kraju. Policija je streljala na Inde, jih ranila kakih 20, tri pa ubila. Zvermski nastop je povzročil burne demonstracije proti An-gleežm v raznih krajih mesta. Množica demonstrantov, ki se je napotila proti vladni palači, je bdla razpršena, čete so streljale in napadle množico z bajoneti. Aretiranih je bilo kakih 100 Indijcev, med njimi 11 žensk. Ena od teh je nosila letak z napisom: »Ven z Angleži! Ne mučite nas več!«
Več ljudi je bilo aretiranih tudi v Bom-bayu ob priliki nekega sestanka. Množica se je zbrala v raznih delih mesta, a jo je policija razpršila. V Ahmedabu so demonstranti skušali organizirati več sprevodov, a so bili razpršeni. Po poročilu, ki je bilo
objavljeno v Luknovu, je policija abOai 9 oseb, ko je streljala na skupino Indov, ki je skušala napasti neko železniško postajo med Tunglo in Hadorasom.
šanghaj, i. sept. d. Poročila, ki prihajajo semkaj iz Indije, javljajo o zmerom novih izgredih in spopadih po posameznih ind-skih mestih, število žrtev med ind^kim civilnim prebivalstvom postaja vedno večje. Zadnja poročila iz Luknova javljajo, da ja prišlo v nedeljo v bližini železniških postaj v krajih Tundla in Hatras do spopada med indskimi demonstranti in britansko policijo. Policija je streljala na neoboroženo množico ter ubila 9 oseb.
V Haiderabadu je bilo doslej vsega skupaj ubitih že 216 oseb. števila ranjencev v, spopadih v Haiderabadu britanska oblastva doslej niso objavila, toda po številu smrtnih žrtev se lahko sklepa, da mora biti zeta visoko.
Proti indskim vstašem v provinci Sind so britanska vojaška oblastva v Indiji ponov« no poslala letalske oddelke, ki so v obmejnih krajih streljah na domače prebivalstvo. Brezobzirno postopanje britanskli oblastev v Indiji brez sramu razkriva tudi londonski list »Daily Mirror«, ki javlja, da so britanska letala po izvidniških poletih spustila v džunglo padalce, ki so »izžgall in izkadili« upornike.
Uničena središča komunistične delavnosti
Že nekaj časa sem je bilo oblastvom znano, da so imeli uporniki v Ljubljani precejšnje središče za preskrbo z orožjem. Raziskovanja so pomagala k ugotovitvi, da se je ta zločinska delavnost razvijala v neki mestni mehanični delavnici, v kateri so bili uslužbeni v svojstvu specializiranih delavcev trije komunistični zarotniki.
Ta delavnica je preskrbovala upornikom bodala, bombe in še druge vojne potrebščine. Poveljstvo oddelka napadalnih Črnih srajc »21. april« se je na podlagi rezultata preiskave odločilo za presenečenje ki je popolnoma uspelo in ki je dovedio k zajetju odgovornih.
Gre za mehanično delavr.tco. ki je last Frica Hribermka, v kateri so našli 500 bodal, pripravljenih za izročitev, acetilenske svetilke in mnogo materiala ki je bil določen za izdelavo bomb. razen 11, ga še tri kovčege. v katerih so bila živila za upornike. Lastnik omenjene delavnice ja priznal, da gre za material, ki je namenjen upornikom. Trije zarotniki, ki so bili zaposleni v svojstvu specializiranih delavcev, so bili zasačeni pri delu ter je bila ugotovljena njihova popolna odgovornost pri izdelovanju vojnega materiala.
Na podlagi rezultata preiskave je bilo na neovrgljiv način izkazano, da je bi! trgovec Rudolf Medvešček, ki vodi trgovino
orodja na Bleiweisovi cesti 34, naročnik orožja in duša, ki je vodila vse to kratkovidno delo.
Na kraju zločina so bili ustreljeni Rudolf Medvešček, Fric Hribernik, lastnik delavnice, ter partizani Josip Kropar stanujoč v Ljubljani, Milčinskega ulica 20, Milan Karpan, stanujoč v Ljubljani, Jugoniorjeva ulica 29. in Anton Mihelič. železniški upokojenec. Premoženje ustreljenih bo izročeno Visokemu komisariatu na podlagi najnovejšega razglasa.
Druga operacija uničenja, ki jo je vodil v coni Drenovega griča oddelek napadalnih Črnih srajc »21. april« je prinesia odkritje tvornice razstreliva, ki je bila skrita v delavnici harmonik Franca Kuclarja, ki je eden od krajevnih kolovodij uporniškega gibanja in ki je oče dveh znanih uporniških kolovodij.
Kucler je organiziral in vodil uporniško gibanje v svoji coni in je skrbel tudi za prehrano. Med uničevalno akcijo je bila najdena v njegovi prodajalnici velika bomba. Upornik je bil ustreljen, njegova hiša pa zažgana. Med požarom je 25 močnih eksplozij odkrilo še druga skrivališča eksplozivnih snovi in bomb. Med aretiranci je bilo ugotovljenih deset pripadnikov komunističnih krdel.
Japonska eSemiva na Novi Gvineji
Šanghaj, 1. sept. d. Iz Sidneya javljajo, da so po tjakaj dospelih avstralskih uradnih poročilih japonske čete na otoku Novi Gvineji pričele s širokopotezno ofenzivno akciio na sektorju pri Kokodi. Japonski sunek, ki je po poročilu iz Sidneya velikega obsega, je usmerjen direktno proti luki Port Moresby.
Tokio, 31. avg. s. Iz Rabaula poročajo, da so Avstralci poizkusili nočno nenadno izkrcanje na otoku Novi Angliji, severnc-vzhodno od Nove Gvineje, poslužujoč se
podmornic v upanju, da bodo presenetili japonsko posadko. Budna japonska obramba je pa takoj intervenirala in Avstralci so bili zajeti, podmornica pa uničena.
Saigon, 31. avg. s. Glavni stan generala Mac Arthurja v Avstraliji javlja, da so japonska letala spet dvakrat napadla Port Darvvin, odvrgla bombe na pristaniške naprave ter povzročila škodo.
Novo ime za otok Javo
Batavia, 31. avg. s. Japonska vojaška uprava sporoča, da se bo otok Java od danes naprej imenoval Diava.
Qh zapadni Afriki uničen konvoj
Tanger. 1. sept. s. Rešenci z nekega ameriškega trgovinskega parnika, ki je bil pred časom potopljen ob obali zapadne Afrike, so v Gibraltarju podali zanimive izjave o težavah ki zdaj ovirajo anglosaške pomor- j ske stile tudi na Atlantiku. Rešene1 so pripovedovali, da so v Bostonu in Baltimoru raztovorili razne vojne potrebščine namenjene v Lagos v Gvinej-kem zalivu in v Pointe-Noire v Francoski Ekvatorialni Afriki. Nato je konvoj, sestoj eč iz sedmih parnikov z dvema petrolejskima ladjama, nenadoma dobil ukaz, naj se ustavi na otoku Trinidadu do novega ukaza Nekaj dni nato sc ie zvedelo, da se je to zgodilo zaradi tega, ker so bi!? ob Ekvatorju in 40. stopinji vzhodne dolžine opažene podmornice osi. Ta vest je povzročila nezadovoljstvo in strah med posadkami, ki so dale razumeti. da ne bodo nadaljevale plovbe brez močnega oboroženega spremstva. Najbolj odločni in vztrajni so bili strojniki, med katerimi je v vsaki pomorski nesreči največ žrtev.
Spričo trdne odločnosti mornarjev je preteklo nekaj dni v oklevanju, dokler nj prišla zagotovitev, da je posebna pomorska skupina odšla z Bermudov, da bi zaščitila konvoj in ga spremljala do namembne postaje. Mornarji so to verjeli in so odpotovali. toda niti to noč in niti v naslednjih nočeh niso opazili obljubljenega spremstva in so bili zaradi tega ogorčeni ter so protest kal i protj nizkotni slepariji.
Tedaj je neki oficir ameriške mornarice v funkciji komisarja konvoja sporočil vsem
ladjam, da ni mogoč več pavratek in tudi ni mogoče ostati v tem pasu, v katerem mrgoli, kolikor je njemu znano, sovražnih podmornic. Najboljša rešitev je v teh okoliščinah, napeti vse s;iile in čimprej dospeti do določenega kraja. Da bi se nevarnost zmanjšala, je smatral za potrebno, razdeliti konvoj v majhne skupine dveh ali treh parnikov. Ves konvoj pa je moral ostati v medsebojni zvezi s pomočjo radia, če bi bilo potrebno, da se zopet nujno združi v teku noči.
Tega čudežnega strateškega načrta posadke niso razumele in tudi ne pristojna poveljništva, ki so vedela, da je tako oblikovan konvoj še bolj izpostavljen nevarnosti. Komisar je pa grozil in konvoj se je razdelili. Morala te basni je bila. da nobeden od parnikov ni dosegel cilja. Eno trgovinsko ladjo je neka podmornica zasledovala dva dni in jo ob zori tretjega dne potopila ne daleč cd afriške obale Po izjavah mornairjev je podmornica s tako dolgim zasledovanjem omogočila parniku. da se je čimbolj približal afriški obali, da bi se posadka na ta način laže rešila. Brodoilomci pripovedujejo, da se'je poveljnik podmornice v rešilnem čolnu približal parniku in ponudil mornarjem konjak, cigarete in jedila. Eden izmed mornarjev je zaključili povest svoje odisej a de s temile besedami: »Očitno Atlantik ni glede nevarnosti za našo mornarico Sredozemsko morje, toda če bomo šili tako naprej, bo kmalu na obeh morjih enaka nevarnost za našo plovbo. Če bi os vedela, kaj se dejansko dogaja med nami, bi bilo za nas še mnogo huje.«
svetovne zgodovine
Berlin, 1. sept. s. Pod naslovom »Totalna vojna« prikazuje državni minister Alfred Rosenberg v listu »Volkischer Beobachter« vzroke sedanjega konflikta in opozarja v tej zvezi na njegov nastanek, ki je globoko povezan z zgodovino našega stoletja. Opozarja predvsem na nezaslišano izzivanje PoijSke na škodo Nemčije, ki je na vse mogoče načine skušala doseči mirno rešitev problema. Minister Rosenberd pravi dalje, da te je demo-plutokratskim zaveznicam boljševizma posrečilo navzlic vsemu sprožiti konflikt, ki so si ga Evropi nasprotne sile vedno želele v nadi, da bi mogle tako uničiti države, ki so se pojavile kot zagovornice uovega, pravičnega reda.
Rosenberg navaja nato delovanje angle-ško-ameriških politikantov, ki jih imenuje pristna sredstva mednarodnega židovstva, nakar podaja pregled dolge, nepretrgane verige samih zmag, ki so jih izvojevale sile osi v sedanjem konfliktu, in prihaja do zaključka, da je krvna žrtev, ki jo sedaj na vzhodnem bojišču doprinašajo narodi novega reda, najbolj zgovoren znak, da fašistična in narodno-socialistična revolucija predstavljata veliko odločilno fazo svetovne zgodovine, ki bo vplivala na ves nadaljnji potek zgodovine ne le za stoletja, temveč za tisočletja.
Pogreb odličnega bolgarskega generala
Sofija, 31. avg. s. Ob navzočnosti kralja Borisa, princa Cirila, vseh članov vlade in najvišjih državnih uradnikov je bil svečan pogreb generala Danila Nikolajeva, nestorja bolgarske vojske. Pogrebnega obreda so se udeležili tudi vojaški atašeji sil osi in trojnega paleta, italijanski oficirji, invalidi in ranjenci, ki so zdaj gosti bolgarske vlade in številni nemški oficirji. Po pogrebnih obredih v cerkvi je šel žalni sprevod po glavnih cestah Sofije mimo kraljeve palače, s katere je visel vladarjev prapor na pol droga, in od tod na pokopališče.
Vojna na Kitajskem
Toki0. 30. avg. s. Dne 28. t. m. so japonske čete napadle kitajske čete, pripadajoče 51. armadi in operirajoče v južnem področju šantunga. Kitajci so izgubili na bojišču kakih 50 mrtvih in veliko količino vojnih potrebščin.
v Španiji
Madrid, 31. avg. s. Znane so sedaj nove podrobnosti o veliki poplavi reke Gallego v pokrajinah Huesca in Saragossa. Poplavo smatrajo ljudje za največjo v zadnjem stoletju. Ogromna površina polja je pod vodo in škoda je zelo velika. Divjanje vodnega elementa je bilo ponekod tako hudo, da so uničene vse ceste in tudi naprave električne energije, tako da so mnoga središča ostala brez zvez in luči. Voda je vdrla prav do predmestij Saragosse in je povzročila tudi tam veliko škodo.
Delavstvo Duceju
Brzojavka 600.000 milanskih delavcev
Rim, 31. avg. s. Duceju je bila poslana naslednja brzojavka:
»5000 sindikalnih voditeljev ln zaupnikov, zbranih na velikem sestanku, vam izraža navdušenje 600.000 industrijskih delavcev v Milanu za vaš pozdrav, ki ga je sporočil tovariš Malusardi, izpričujoč vam, da pomeni vaša pohvala častno nagrado podjetnemu in discipliniranemu delu vseh delovnih kategorij, ki hočejo še povečati svoje napore in svoje navdušeno sodelovanje za dosego zmage in popolni tri-umf vaše revolucionarne ustvarjalne zamisli novega socialnega reda. — Predsednik konfederacije Landi.«
Dve pomembni svečanosti v udinsk! pokrajini
Udine. 31. avg. s. V dveh krajih pokrajine sta bila dva zelo pomembna dogodka. V Maranu Lagunare, središču ribiške industrije, je prefekt otvoril ljudske hiše. ki jih jc Duce naklonil ribičem. Svečanost izročitve ključev 14 družinskim poglavarjem z najbolj številnimi družinami, ki bodo prebivali v novih hišah, je biila povod za velike manifestacije Duceju.
V kraju Cave di Predil je bila ob navzočnosti Zveznega tajnika, nacionalnega svetnika Garbinija. predsednika italijanskega rudarskega podjetja, in drugih zastopnikov oblasti svečanost žetve ječmena in drugih žit rudniškega podjetja v Cave del Prcdilu. ki je obdelalo v gorah nad 1000 m visoko na ozemlju 80 ha obširna polja v prid rudniškemu delavstvu. Po za-nešenih govorih Zveznega tajnika in nacionalnega svetnika Garbinija. ki so vzbudili toplo odobravanje Duceju. se je pričela žetev ob petju zborov GILa,
MMster dr. Gobbels v Veisezii
Venezia, 31 avg. s. Minister dr. Gobbels
je danes ob 11,30 ob spremstvu ministra Pavolinija ob;skal razstavo likovne umetnosti. Sprejel ga je grof Volpi z nacionalnim svetnikom Marainijem, ki sta predsednik in generalni tajnik Biennala. Dr. Gobbels je obhodil vse paviljone in se pomudil zlasti v italijanskem in nemškem in v paviljonu umetnikov, borcev Vojske, Mornarice in Letalstva tar Milice. Ob koncu obiska je minister Gobbels izrazil svoje zadovoljstvo.
Popoldne ob 18.30 je dr. Gobbels odšel ob spremstvu ministra Pavolinija v palačo Morosini, kjer je bil otvorjen novi sadež Italijansko-nemškega združenja. Sprejeli so ju grof Marzotto, predsednik združenja, minister grof Volpi, opclnomočcni minister Koch in drugi člani združenja. Ministra zavezniških narodov sta si ogledala nove prostore, se prisrčno razgovarjala z navzočimi ter naposled izrazila svoje zadovoljstvo.
Lukscmfcssržafii Czbe
nemšiko državljanstvo
Berlin. 31. avg. s. Ko je govoril v Luksem-burgu pred 9000 ljudmi, je šef civilne uprave Simon naznanil, da bodo vsi Luksem-buržani, pripadajoči nemški etnični skupini, v veliki večini dobili nemško državljanstvo. Vsi listi podčrtavajo to odločitev, pripominjajoč, da praktično pomeni aneksijo Luk-semburga k Nemčiji.
Najvišje odlikovanje uspešnega nemškega letalca
Berlin, 31. avg. s. Hitler je odlikoval z najvišjim odlikovanjem za hrabrost, to je s hrastovim listom z meči in briljanti *asa« nemJkega letalstva, majorja Golloba, ki je dosegel, kakor navaja današnje vojno poročilo, dne 29. avgusta svojo 150. letalsko zmajo.
Nadzorstvo nad tujci
v Egiptu
Ankara. 31. avg. s. V Egiptu je bila uveljavljena določba, po kateri bodo odslej podvrženi strogemu policijskemu nadzorstvu vsi egiptski državljani, rojeni v državah, ki so prekinile odnose z Egiptom. Nadzorstvo bo vršilo notranje ministrstvo, pri katerem .e zbirajo vse informacije o omejevanju osebne svobode v Egiptu.
Izpred vojaškega sodišča
Vojaško vojno sodišče, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednji sodbi:
I.
V	zadevi proti Miklič Karlu. pok. Karla in in Sotlair Karoline, roj. v Sv. Križu 23. III. 1919, mesarju, samcu, na begu, obtoženemu :
a)	zločina, ki ga predvideva čl. 4. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker je sodeloval pri združbi, ki je imela namen nasilno spremeniti politično, gospodarsko in socialno ureditev v državi;
b)	zločina, ki ga predvideva 61. 16. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker je sodeloval pri oboroženi četi. organizirani z namenom, da vrši zločine proiti notranji varnosti države;
c)	zločina, kj ga predvideva ol. 2. Ducejevega razglasa z dne 24. X 1941. ker je bil brez predpisanega dovoljenja v posesti orožja in streliva.
Iz teh razlogov izreka sod;šče Mikliča Kairla za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsoja na dosmrtno ječo z vsemi pripadajočimi kaznimi, stakne zabrane javnih silužb in zakonite zabrane z vsemi drugima zakonitimi posledicami in na plačilo pravdnih stroškov in stroškov preiskovalnega zapora.
Odreja enkratno objavo te sodbe v izvlečku v Listih »II Piccok>« in »Jutro«.
Ljubljana, 28. avgusta 1942-XX.
II.
V	zadevi proti Debeljaku Francetu, sinu pok. Janeza in pok. Pucelj Marije, roj. v Ribnici 4. II, 1898. bivajoče-mu v Žužemberku. v zaporu, obtoženemu:
a) zločina, ki ga predvideva čl. 3., 1 del
in 1. odst. Ducejevcga razg!a:a z dne 24. X. r941. ker ie nedoločene dni junija 1942 sporočil italijanskim vojakom napačne ;n takšne vesti, da je vplival na javno razpoloženje, ko jim je dejal med drugim, da je kraj obdan od 10.000 upornikov in da se Italijani čez nekaj dni ne bodo mogli več umakniti, nadalje, da jc Srbija najmočnejša vojaška država na svetu, močnejša od Italije, in pa da italijanski vojak nima dovolj hrane;
b)	zločina po čl. 1. Ducejevega razglasa z dne 3. V. 1942. ker je v Žužemberku pred 2. julijem 1942 sodeloval pri združbi, ki je nasilno hotela spremeniti politično, gospodarsko in socialno ureditev v državi;
c)	zločina po čl. 16, Duccjevega razglasa z dne 3. X. 1941. ker je v istem čast! in na istem kraju sodeloval v oboroženi četi, ustanovljeni z namenom, da vrši zločine, ki jih predvideva isti razglas, ker je nam-Teč ponoči dajal tej četi svetilna znamenja z okna svo-je spalnice.
Iz teh razlogov izreka sodišče po 61. 3. Ducejevega razglasa z dne 24. X. 1941, čl. 1. Ducejevega razglasa z dne 3. V. 1942, čl. 16. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941. čl. 133 Kazenskega zakonika in čl. 483. 488 Kazen-skopravdnega zakonika Debeljaka Franceta za krivega pripisanih mu zločinov in ga kot takega obsoja na dosmrtno ječo, na sitroške in vse poslcdicc, vključno trajne zabrane javnih služb in zakonitega preklica.
Odreja enkratno objavo te sodbe v izvlečku na stroške obsojenca v listih »II Pic-cclo« in »Jutru«.
Ljubljana, 26. avgusta 1942-XX.
fiospGciafstvo
Maksimalni cenik št. 7
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941 XIX določil naslednje maksimalne cene v prodaji na drobno in debelo za spodaj navedeno blago (v oklepajih so navedene dosedanje cene, kolikor so spremenjene):
Cene na drobno
Cene na drobno, pri katerih je všteta trošarina, so določene takole:
1)	Kruh iz enotne moke v kosih od 100 do 200 g 2.40 lire za kg, v kosih do 500 g
I 2.30 lire, v kosih do 1000 g 2.20 lire za kg; | testenine iz enotne moke 4.15 lire; enotna pšenična moka 2 60 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž »Splendor« 3.15 lire; fižol la nizke vrste 4.65 lire, visoke vrste 5.25 lire za kg.
2)	Jedilno olje f olivno) 15.80 lire za liter (doslej 12.50); surovo maslo 28.90 lire za kg; slanina soljena 19 lir za kg (16.50); mast 18 lir za kg (16); niar?nelada v steklenih lončkih do 1 kg I. vrste 18 20. II. vrste 15.90 lire za kg; v posodicah iz lepenke do 1 kg I. vrste 16, II. vrste 14.30 lire; v posodah iz lesa in drugega materiala do 1 kg I. vrste 14.90, II. vrste 13.20 lire; v posodicah iz lepenke od 1 do 5.5 kg I. vrste 13.70. II. vrste 12 lir; v posodah iz lesa od 1 do 5.5 kg 13.80, II. vrste 12.10 lire; v čebričkih iz lesa od 6 do 25 kg I. vrste 12.90. II. vrste 11.50 lire za kg, trda marmelada v kosih 50 g bruto 0.70 lire za kos, 100 g bruto 1.40 lire. 250 g neto 3.50 lire. 500 g neto 6.70 lire, 1000 g neto 12.80 lire. 5 kg neto 59 80 lire za kos; marmelada s sadjem v kosih, trda v oblikah do 400 g. v parafiniranem papirju in kartonu za kos 7.20 lire, paradižnikova konzerva dvakrat zgoščena, odprta ali v dozah 11 lir. 3-krat zgoščena 12 lir za kg.
3)	Kis: 4% vinski kis 5.20 lire za liter, špiritni kis 3 20 lire za liter.
4)	Mleko: 2* liri za liter (1.80); konden-zirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 380 g 7.55 lire za dozo.
5)	Sladkor: sladkorna sipa 7.90 lire za kg, sladkor v kockah 8 lir za kg.
6)	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 34 lir za stot (26.40); trda drva. razžagana. franko skladišče trgovca v Ljubljani 38 lir za stot (doslej 169 lir za prostorni meter); bukovo oglje 1.25 lire za kg, v vrečicah 1.60 lire; enotno milo, ki vsebuje 23 do 27% kisline, 4.50 lire za kg.
Cene na debelo:
Cene na debelo so naslednje (franko skladišče prodajalca, vključno embalažo (izvzemši pri kisu) in vreče, brez trošarine):
1)	Testenine iz enotne moke 355 lir za stot; enotna krušna moka 227.3 lire za stot; koruzna moka 195 Ur za stot; riž »Splendor« 272.75 lire za stot; fižol la nizke vrste 405 lir, visoke vrste 455 lir za stot.
2)	Jedilno olje (olivno) 1511.35 lire za stot (1056); slanina osoljena 1567,25 lire za stot (1340); mast 1473.65 (1293); surovo maslo 2650 lir za stot; marmelada v stek-
lenih lončkih do 1 kg I. vrste 1502, II. vrste 1293 lir za stot; v posodicah iz lepenke do 1 kg I. vrste 1310 lir, II. vrsta 1156 lir za stot; v posodah iz lesa ali drugega materiala do 1 kg I. vrste 1210, II. vrste 1057 lir za stot; v posodicah iz lepenke od 1 do 5.5 kg I. vrste 1103, II. vrste 948 Ur za stot; v posodah iz lesa od 1 do 5.5 kg I. vrste 1114, II. vrste 960 lir; v čebričkih iz lesa od 6 do 25 kg I. vrste 1032, II. vrste 875 lir za stot; trda marmelada v kosih po 50 g bruto 1152 lir za stot, po 100 g bruto 1094 lir, po 250 g neto 115 lir, po 500 g neto 10S3 lir, po 1 kg neto 1018 lir, po 5 kg neto 948 lir za stot; marmelada s sadjem trda v kesih do 400 g v parafiniranem papirju in kartonu po 100 kosov 596 lir za stot, paradižnikova konzerva dvakrat zgoščena, odprta ali v dozah 877.80 lir. trikrat zgoščena 952.80 lir za stot.
3)	Kis: 4"/o vinski 400 lir, špiritni 250 lir za hI.
4)	Mleko kondenzirano v dozah po 880 g za zaboj z 48 dozami 634.50 lire. v dozah po 385 g za zaboj z 48 dozami 301.30 lire.
5)	Sladkor: sipa 736 Ur, v kockah 749.2u lire za stot.
6)	Drva mehka, franko vagon, postaja Ljubljana. 23.40 lire za stot (19.60), franko skladišče mestne občine 28 lir za stot; trda drva franko vagon postaja Ljubljana 27.50 za m stot (doslej 126 lir za prostorni meter, franko skladišče mestne občine 32.10 lire za stot: oslje vilano in suho, franko vagon nakladalna postaja 85
Ur za stot; enotno milo 361 lir za stot. *
Gornje maksimalne cene določajo v kategorični obliki mejo, pod katero se morajo stvarno gibati cene pri veletrgovcih in trgovcih na drobno. Iz tega naravno sledi, da je mogoče prodajati nižje kakor IX) maksimalni ceni, toda nikoli višje. Trgovci na drobno, ki nimajo v zalogi blaga C2nejših vrst, so dolžni prodati potrošniku po isti maksimalni ceni enako blago višje \Tste.
Pri prodaji na debelo ze cenik obvezen za vso pokrajino, pri prodaji na drobno pa le za mestno občino ljubljansko ter velja kot smernica pri urejevanju cen za okrajna načelstva. ki lahko določijo še nižje cene, vse popravke navzgor pa morajo predhodno predložiti v odobritev Visokemu komisarju.
Ta maksimalni cenik mora biti izobešen v vseh skladiščih, prodajalnah in obratovalnicah, k; prodajajo v ceniku navedeno blago, in sicer na vidnem, kupcu lahko dostopnem mestu. Razen tega morajo biti na posameznih predmetih za prodajo na drobno listki z označbo cen. Isto velja za cenik sirov, ki ga je razmnožilo Združenje trgovcev v Ljubljani. Dostava goriva na dom se sme zaračunati po 3 lire za 1 stot; tehtarina in kolek se računajo posebej. Enako se lahko računajo in izkažejo posebej državne takse pri dobavah javnim ustanovam. Vsaka kršitev teh predpisov se bo preganjala kazensko po naredbi o cenah z dne 12. marca 1941 in ostalih zakonitih predpisih.
Prijava m razdelitev pridelka krompirja
m
m
Glede na svojo naredbo z dne 11. maja 1912-XX., po kateri je bilo treba do 31. maja prijaviti površine, posejane ali posajene z žitom, krompirjem in fižolom in lanom, in smatrajoč za potrebno, da se izdajo predpisi o prijavi in razdelitvi pridelka je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v i Službenem listu« z dne 29. avgusta in je stopila v veljavo na dan objave.
Ves pridelek krompirja in suhega fižola letošnje letine morajo prijav.ti pr.delovalci Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu (Prevodu) v desetih dneh potem, ko so pridelek spravili. Prijave na posebnih obrazcih, ki se dobe pri občinskih uradih, se morajo vložiti pri občini, kjer je kmetijsko gospodarstvo. Kmetijska gospodarstva, ki se raztezajo na področju več občin, morajo v vsaki občini prijaviti svoj tamkajšnji pridelek. Izpolnjene prijave morajo občine pošiljati Prevodu tedensko.
Ves prijavljeni pridelek je pod zaporo in na razpolago Prevodu. Pridelovalec sma zadržati za petrebe družine, za seme in za živino naslednje najvišje količine, ki pa jih je treba všteti v prijavo:
1)	neposredni pridelovalec za sebe in za vsakega člana družine, ki se pri njem vzdržuje 120 kg krompirja in 10 kg fižola;
2)	posredni pridelovalec za sebe in za vsakega člana družine, ki se pri njem vzdržuje 80 kg krompirja in 8 kg fižola;
3)	za vsak hektar zemlje, ki se posadi s krompirjem 20 stotov in za vsak hektar zemlje, ki se posadi s fižolom 150 kg;
4)	za vsakega prašiča, določenega za pitanje, po en stot krompirja, če ne prideluje koruze.
Pridelek pod zaporo po tej naredbi odkupuje, zbira in razleljuje Prevod, pri čeme:- pritegne po potrebi za pomoč v ta namen pooblaščene ustanove ali tvrdke. pre-
povedan je prevoz kakršne koli količine krompirja ali fižola, če ga ne spremlja posebna prevoznica, ki jo izda Prevod, če se
obdeluje zemljišče za polovični pridelek aLi kolonsko, so solidarno zavezani glede prijave tako lastnik, kakor tudi spolovinar ali kolon.
Ne glede na višjo kazen, če bi bilo dejanje huje kaznivo, se kaznujejo kršitelji določb te naredbe in odredb, ki jih izda Prevod v izvrševanju njemu podeljenih pooblastil, samo v denarju do 5000 lir, ali pa po teži dejanja tudi združeno z zaporom do 2 mesecev, vselej pa se odredi zaplemba blaga. Kazni izrekajo upravna oblastva prve stopnje, v ljubljanski občini pa Kraljeva kvestura. in sicer po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX.
S to naredbo se razveljavljajo vse nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe.
Novo vodstvo občine
Device Marije v Polju
Ljubljana, 1. septembra.
Ker se je pokazala potreba za razpust redne občinske uprave v občini Devica Marija v Polju in imenovanja izrednega komisarja, odreja Visoki komisar Ljubljanske pokrajine po zaslišanju tajnika Zveze borbenih fašijev v Ljubljani in v skladu 8 čl. 4 Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX:
Čl. 1: Redna občinska uprava občine Devica Marija v Polju se razpušča.
čl. 2: imenovan je izredni komisar navedene občine v osebi Ceara Giuseppa pok. Giuseopa.
Ljubljanski okrajni glavar ima nalog, da izvrši ta ukaz.
Visoki komisar Ljubljanske pokrajine: Emilio Grazioli
Gospodarske vesti
= Ustanovitev italijansko-bolgarske pa-roplovne družbe. List »Agenzia del Mare« poroča, da je bila v Varni ustanovljena Bolgarsko-italijanska paroplovna družba »Istvol«, ki bo skrbela za prevoz blaga med obema državma po Dunavu.
= Novi predpisi za hrvatske tiskarne. Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo, po katert mora vsak založnik tiskovin in knjig brezplačno poslati hrvatski narodni in univerzitetni knjižnici, nadalje knjižnici hrvatskega deželnega muzeja v Sarajevu in mastni knjižnici v Dubrovniku po en izvod v najboljši opremi, in sicer ne glede na to, ali se dotična tiskovina hrvatskega založnika tiska v državi ali izven države. Poleg tega je dolžna vsaka tiskarna dostaviti hrvatski narodni in univerzitetni knjižnici brezplačno po en izvod vsake tiskovine. Tiskarnar ima ta izvod dostaviti, čim se tiskovina dotiska, založnik pa, čim se delo prične razpečavati. Na vsakem delu mora biti natiskana letnica izdaje, pri delih, ki so namenjena prodaji, pa mora b'ti natiskana tudi cena. Pri prevedenih delih mora
biti naveden izvirni naslov dela. Gornji predpisi veljajo tudi za tiskovine, ki jih državna oblast prepove.
= Rumunska letina* Ob pričetku letošnjega poletja so strokovnjaki v Rumuniji bolj slabo presojali stanje posevkov, zlasti ker so posevki preteklo zimo na mnogih krajih slabo prezimili. V juliju pa se je stanje naglo zboljšalo in se splošno lahko reče, da bo letina dobra, posebno kar se tiče krušnega žita. Spričo nove letine je rumunska vlada spremenila svojo politiko odkupnih cen za žito in je odkupno ceno deloma podvojila. Za staro koruzo so bile pred meseci določene posebne oddajne premije. ki pa niso prinesle povečanja ponudbe in je sedaj rumunska vlada za dva meseca prepustila trg s koruzo svobodni igri ponudbe in povproševanja.
= Omejitev potrošnje gradbenega železa v švici. že doslej je veljal v Švici predpis, po katerem je za nove gradnje, kjer se potroši več kakor 500 kg železa, potrebno posebno dovoljenje. Ta predpis je sada j poostren v toliko, da je potrebno dovoljenje za vsako uporabo gradbenega ie* leza.
»JUTRO« št. 200
Sfsh, X DC. fMMCt
KULTURNI PREGLED
Gledališča v Nemčiji
Torinski časopis »II Dramma« je priobčil vtise in podatke o današnjem nemškem gledališkem življenju. Članek je prispeval gledališki kritik M i c h e 1 o 11 i. Nemčija razpolaga danes s 356. gledališči, izmed teh jih je 260 državnih ali državnu-občinskih. 230 gledališč je odprtih vse leto, ostala imajo mesec dni ali dva meseca počitnic, medtem ko jih ima 40 izrazito poletni značaj. Vseh 356 gledališč ima značaj stalnih zavodov, razpolagajo pa s 230 tisoč prostori dnevno (samo v Berlinu je lahko vsak dan zasedenih 30.000 gledaliških pi*storov). V to število niso všteta nekatera nova gledal sča. ki so se odprla v zadnjem času v češko-moravskem pro-tektoratu in tudi ne potujoča gledališča organizacije »Kraft durch Freude«, ki razpolagajo s 36.000 sedežev in stojišč. Poleg teh obstoji seveda vse polno navadnih potujočih gledališč, igralskih družin, ki nimajo značaja stalnosti, kakor ga imajo vsa ostala gledališča.
Stalni teatri so po večini mešani, se pravi: v0je v istem poslopju dramo, opei-o in opereto, samo v velikih gledališčih se ločijo po zvrsteh. Prevladujejo dramsKa gledališča. V tem smislu je značilen pn-mer Berlina, ki šteje štirideset gledališč, izmed teh jih je trideset posvečenih samo drami; operna gledališča so štiri, operetnih je pet, eno pa je variete. Danes, ko šteje Nemčija več kakor sto milijonov prebivalcev in ima šestnajst milijonov radijskih abonentov. seveda ne preseneča to število stalnih gledališč, ki kljubujejo tudi trdotam vojnega časa. Italijanskega pisca najbolj preseneča, da so vsi ti teatri, naj bodo državni, mestni ali zasebni, izredno dobro opremljeni. Posebno veliko-potezn oso urejeni odri, ki razpolagajo z vrtilnimi napravami in sijajno električno razsvetljavo. Kot posebno značilen primer, kaj lahko pokaže tehnično najmoderneje opremljen oder, navaja Michelotti Fi-scherjevo režijo »Vesele vdove« v gledališču na monakovskem Gartnerplatzu. To vprizoritev si je sam Hitler ogledal že sedemkrat. Z vrtilnim odrom novega tipa je režiserju uspelo, da se scenarij in osebe neugnano gibljejo in da se prizorišče na-gloma spreminja kakor v filmu. Te možnost: so dale monakovski vprizoritvi »Vesele vdove« izredno mikavnost in so pokazale, kolikaj lahko gledališče v svojem tekmovanju s filmom izpopolni svojo tehniko in tudi umetniški značaj vprizo-ritve.
Nemški igralci so organizirani v Gledališki zbornici, ki ji predseduje znani igralec Pavel Hartmann. Gledališka zbornica se skupaj z glasbeno, kinematografsko, radijsko, književniško. slikarsko itd. združuje v veliko Kulturno zbornico, katere predsednik je eden izmed vodilnih funkcionarjev propagandnega ministrstva Hin-del Hans. Generalni direktor vseh gledališč je sedaj Reiner Schlosser. V Gledališko zbornico je vpisanih 41.260 umetnic in umetnikov. Vsem tem je zagotovljena eksistenca in bodočnost. Zbornica je iz vrst svojih članov in članic poslala na fronto okrog 400 ansamblov, da so prirejali predstave za* vojake. Med člani zbornice je tudi okrog 1200 igralcev, ki pripadajo potujočim gledališčem, katerih »teatri« se improvizirajo v majhnih podeželskih dvoranah, na gostilniških dvoriščih it:!. Kot značilnost poudarja sodelavec časopisa »II Dramma«, da so prav iz vrst potujočih igralcev potekli mnogi protagonisti večjih stalnih gledališč. Ogromna večina nemških igralcev se ne izobražuje v šolah in akademijah, marveč odrašča umetniško na samem odru, prebijajoč se od manjših vlog k večjim. Mnoge igralce iz velikih drugovrstnih gledališč ni nič sram prestopiti v majhna, celo potujoča gledališča, kjer lahko prevzamejo prve vloge ter tako izpopolnijo in preizkusijo do kraja svoje sposobnosti.
Razpravljajoč o repertoarju v vojnem času, navaja Michelotti. da se je izprva pojavila na nemških gledališčih vrsta dei s sveže aktualnimi temami, obravnavajo-čima novo vojno; nekatera so imela celo takele bombastične naslove: «Hura, zmagali bomo!« ali »Pobijte sovražnika« in pod. Nato je bilo svetovano avtorjem, da ne pišejo več takih reči in da ne obravnavajo dramatsko sedanje vojne. Malo del, ki so bila spisana s takimi motivi, ni prišlo na oder. Prav tako je zginila z odra ljubezenska kazuistika in z njo številne francoske in angleške komedije. Namesto tega plehkega blaga so se vrnili na oder nemških gledališč mnogi domala že pozabljeni ali redkokdaj uprizorjeni klasiki. S Schillerjem, Goethejem, Hebblom m Kleistom sta se pojavila Grillparzper in Holderlin; slednjega dramatske pesnitve »Ernpedokles« se dosihmal niso upal; uprizoriti. češ da ni uprizorljiva. Tako se je v gledališča zopet vrnila resnejša publika. Nastopila je visoka konjunktura za zgodovinske drame in tragedije. Morda so šli v tem že predaleč in se spet pojavlja zahteva po igrah, ki dajejo tudi nekoliko vedrega ugodja in silijo k smehu. Zato se v zadnjem času pojavljajo obiineje na nemških odrih domače, italijanske in madžarske komedije. Italijanske komedije so bile v prejšnjih časih v gledališki Nemčiji redek pojav; sedaj so se zelo udomačile na večjih in manjših odrih.
Kot povsem novo in značilno pridobitev nemškega gledališča označuje sodelavec časopisa »II Dramma« stilno enotnost, kakor je nemško gledališče v prejšnjih časih ni poznalo. Klasične drame so igrali pompozno, zgodovinsko verno, vendar preveč konvencionalno; v meščanskem gledališču so prevladovala naturalistična merila. Po prvi svetovni vojni so se zlasti poa vplivom Zidov razmahnili eksperimenti režiserjev in je nastopila prava stilna anarhija Proti temu se je pojavila reakcija in dramatska poezija je bila znova postavljena na oltar, režiserjem pa je bila določena stara vloga sodelovanja namesto diktature. Pod vodstvom Gustava G run d gen? a se je uvedla v vsa nemška gledališča stilna enotnost, ki obstoji v popolnem spoštovanju forme, pa naj gre za klasično, realistično ali simbolistično dramo. Nje vodilno načelo je: ne posnemaj slepo narave in ne ustvarjaj samovoljno, marveč išči povsod resnico!
S pohvalnimi besedami omenja Michelotti tudi občinstvo, ki da kaže očitno navdušenje in izredno svežost. Pavza }e samo ena. Aplavdirajo zgolj ob koncu predstave, ne da bi tedaj na vso silo za-
ronika
*	Jubilej vatikanskega glasila. »L.' Os-servatore Romano« je v soboto iz.lal svojo 25.000. številko. Prva številka lista je izšla dne 1. julija 1861, začel pa ga je izdajati Marcantonio Pacelli, ded sedanjega papeža.
*	Ustanovitev strokovne šole za gostinstvo v Abbazii. S pričetkom novega šolskega leta 1942/43 bo v Abbazii otvorjena nova tehnično-strokovna šola za gostinsko stroko. Naloga nove šole bo, strokovno izobraževati naraščaj za vodstvo gostinskih obratov Venezie Giulie. šola bo trajala pet let.
*	Revija italijanskega filma v Italiji. Od
24. do 29. septembra bo v Luganu v Švici druga revija italijanskega f Ima, na kateri bo prikazanih nekaj najboljših del italijanske filmske proizvodnje zadnjega časa. Predvajanih bo sedem velikih filmov in večje število kratkih, dokumentarnih in reportažnih. V Luganu se bodo zbrali italijanski filmski igralci, režiserji in pa predstavniki italijanske filmske industrije, ki bolo imeli dovolj prilike, da navežejo stike s švicarskimi filmskimi umetniki in industrijalci. Predstavniki italijanskega filma si bodo gledali tudi več najnovejših švicarskih filmskih del.
*	Učite se strojepisja; N°vi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji prično v sredo 2. septembra in v četrtek 3. septembra. Pouk po najuspešnejši desetprstni učni metodi. Uspeh je zajamčen, ker so na razpolago stroji raznih sistemov. Največja moderna strojepisnica, 60 pisalnih strojev! Za dijake -inje posebni enomesečni počitniški tečaj! — Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. Informacije in brezplačne prospekte daje: Trgovsko učilišče »Cliristofov učni zavod«, Ljubljana, D°mobranska cesta št. 15.
IZ LJUBLJANE
Zdravstvena avtoambulanca
Visoki Komisariat obvešča prebivalstvo, da bo splošna zdravstvena avtoambulanca vršila brezplačno zdravniško službo v mesecu septembru v Lichtenturnovem zavodu na Ambroževem trgu. Kakor je znano, ima ta ustanova zobozdravniški, očesni, rentgenski, interni oddelek, od.lelek za otroške bolezni ter oddelek za bolezni v ušesu, nosu in grlu. Zdravljenja potrebni se lahko prijavijo na omenjenem mestu vse dni v mesecu septembru (izvzemši ob nedeljah) od 8. do 12. in od 15.30 do 17.30.
u— Tilen nam obeta lepo jesen? Včeraj je god oval Šentilj, ki mu po domače pravijo Tilen. Po stari veri naših kmetovalcev je ta dan zelo važen v razvoju letnega vremena. Če II i j mine lepega dne, pravi ena izmed napovedi, se lepa jesen upati sme. In druga: Tila če jasno, gor-ko, štiri bo še tedne vedro. Nasprotno pa. Tila dan oblačen, meglen, grda, deževna jesen. Pa tudi sicer pravijo o septembru: Kakršno vreme prvi dan kane. tako rado ves mesec ostane. — Včeraj se je september prav lepo uvedel — bog daj, da bi do konca ostalo lepo!
u— Koruzni storž v obliki medvedje šape. Včeraj se je v uredništvu našega ldsta zglasila ga. Ela Hladinova s Ceste na Rožnik 29 in nas presenetila s svojevrstnim spominčkom, darom božje narave. Na njivi znanega Breznikovega posestva je pridelala nekaj koruze in eden izmed storžev je zavzel nenavadno velik obseg, pa tudi prav izredno obliko. Vrh se mu je razrasel v več v polkrogu nanizanih vršičev, ki skupaj tvorijo podobo težke, velike šape. Zanimivi primerek mir-have igrivosti prirode je na ogled v izložoi Tiskovne zadruge v Šelenburgovi ulici.
u— Nov grob. Preminul je v cvetju mladosti gospod cand. ing. Stanko Jurčič, sin uglednega ljubljanskega trgovca. Njegove zemske ostanke so položili k večnemu počitku preteki četrtek. Maša zaduš-nica se bo darovala v četrtek ob 7. v cerkvi Marijinega Oznanjanja v Ljubljani. Pokojnemu bomo ohranili lep sponrn, njegovim svojcem pa izrekamo naše odkritosrčno so-žalje!
u— Maša zadušnica za pok. Stankom Jurčičem se bo darovala v četrtek ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjanja.
u— Razdeljevanje mleka upravičencem. Strankam, ki imajo nabavne knjižice za mleko, se je začelo dodeljevati mleko v pristojnih mlekarnah začenši s 1. septem-bror.i.
u— Nakazila za sladkor in maščobe za mesec september bodo dobili vsi trgovci v sobi št. 8 mestnega preskrbovalnega urada po naslednjem razporedu: današnjo sredo 2. t. m. trgovci z začetnicama K in L, v četrtek 3. t. m. z začetnicami N do O, v petek 4. t m. z začetnicami P do S, v soboto 5. t. m. z začetnicami S do Z. v ponedeljek 7. t. m. z začetnicami A do F m v torek 8. t. m. bodo dobili nakazila trgovci z začetnicami G do J. Hkrati morajo iste dni trgovci oddati odrezke nakaznic za mesec avgust za sladkor, maščobe, milo in krompir pa že znanih navodilih. Za september bo vsak upravičenec na svojo živilsko nakaznico dobil 300 gramov presnega masla in 1 del olja.
u— Violinski virtuoz Karlo Rupel bo koncertiral na ssimostojrFrn koncertu v petek, dne 11. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Umetnika bo spremljala na klavirju ga. prof.. Zora Zarnikova. Podrobni spored in vse drugo bomo javili v prihodnjih dneh.
u— Vpisovanje na šolo Glasbene Matice
se je pričelo včeraj in traja še danes, jutri in v petek, dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. V soboto popoldne ob 15. bo dodelitev gojencev k posameznim strokovnim učiteljem in sporazumna določitev urnika pouka. Opozarjamo, da se poučujejo na šoli, Glasbene Matice poleg pstja, klavirja, violine in čela vsi orkestrski instrumenti. Pouk teoretičnih predmetov S3 je letos razširil in se je na novo vpeljal pouk glasbene zgodovine, oblikoslovja in nauka o instrumentih. Starše prosimo, da v dneh do 4. t. m. vpišejo gojence na šolo in omogočijo tako reden pouk.
puščali svoja mesta: ljudje počakajo, da vidijo še enkrat v skupini aH posamič poedine igralce in da se jim zahvalijo za užitek, ki so z njim izpolnili ta njihov večer. Prav tedaj prihaja do viška tisto pre-srčno in bodrilno gledališko ozračje, ki je enako potrebno igralcem kakor občinstvu.
u— Dijaki in dijakinje srednjih, strokovnih in ostalih šol, porabite podaljšanje počitnic v kori3tno svrho, da se v kratkem času dobro priučite strojepisja. Nov enomesečni počitniški strojepisni tečaj prične v sredo 2. septembra in v četrtek 3. septembra. — Pouk se vrši po najuspešnejši desetprstni učni metodi. Uspeh je zajamčen. Največja moderna strojepisnica, na razpolago je 60 pisalnih strojev raznovrstnih sistemov. Tečaji so po želji posameznikov dopoldanski ali popoldanski. Vpisovanje dnevno. Informacije in brezplačne prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. št. 15.
u— Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg štev. 5, prične razdeljevati razpoložljivo blago za mesec september po sledečem vrstnem redu: 4. sept. t. 1. z začetno črko A, B, C, C, D; 5. sept. z začetno črko E, F, G, H; 7. sept. za začetno črko I, J, K; 8. sept. z začetno črko L, M, N; 9. sept. z začetno črko O, P, R; lo. sept. z začetno črko S, š, T; 11. sept. z začetno črko U, V, Z, 2. Vse člane vljudno naprošamo, da prinesejo vrečice za moko, sladkor, testenine s seboj!
u— Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Popravni in razredni izpiti se bodo vršili v času od 16. do 18. sept. 1942/XX. Natančen razpored je objavljen na razglasni deski Prošnje za popravne izpite je treba vložiti do 10. sept. 1942, za razredne izpite pa ni treba vlagati nobenih prošenj. — Definitivno vpisovanje se bo vršilo v času od 21. do 29. sept. 1942/XX med 9. in 12. uro. Natančnejša pojasnila so objavljena na razglasni deski. — Začetek šolskega leta 1942/43 bo naznanjen kasneie. Direktor
u—Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča starše tistih učencev, ki nameravajo delati sprejemni izpit za I. razred, da vlože prošnje za sprejemni izpit najkasneje do 7. septembra. Prošnje naj bodo opremljene z izpričeva-lom četrtega razreda ljudske šole in z rojstnim listom. — Do istega dne naj vlože prošnje tudi učenci, ki bodo delali popravni izpit, razre.lni, privatni in nižji ter višji tečajni izpit.
u— Sprejemni izpiti. Starši, prijavite svoje otroke še pravočasno v tečaje za sprejemne izpite. Prijavljanje še do sobote od 9.—12.: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27.
u— Pouk vseh modernih jezikov, zlasti italijanščine in nemščine dobe začetniki in spretnejši v obliki konverzacije. Dopoldanske, popoldanske in večerne ure. Prijavljanje še ta teden od 9.—12.: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27.
u— Popravni izpiti. Dijaki, preizkusite svoje znanje za popravne izpite preje pn preizkusnem izpraševanju. Prijavite se lahko samo še do sobote od 9.—12.: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27.
u—- Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva 27 (Trgovski dom, poleg Visokega komisariata) vpisuje vsak dan dopoldne.
r "1 '■"'"'" "■" " 1'f.....^mmimmmm^ffm^
DK
DK
Z Gorenjskega
Predavanje o življenju na fronti. V obliki javnega predavanja je poročnik Becker pred dnevi na Prevaljah pripovedoval o svojih doživetjih na fronti. Z živo besedo je poslušalcem očrtal dogodke na zapadni in vzhodni fronti.
Spodnje štajerske
po okrožnem dnevu v Celju. Kakor poročajo nemški listi, je okrožni dan v Celju dosegel zelo velik uspeh, saj se ga je udeležilo okrog 22.000 gostov iz vse d podnje štajerske. Glavna prireditev je bila v nedeljo dopoldne, ko se je vsa ta množica zbrala k zborovanju na športnem igrišču. Tu je govoril zvezni volja Steinll, ki se je dotaknil problemov Spodnje štajerske. V svojih izvajanjih je odločno obračunal s »popotniki med dvema svetovoma«, kakor je imenoval neodločneže. Nihče ne more Nemčiji ugrabiti zmage, j3 zaključil, za katero se ne bori le vojak na fronti, temveč ki jo moramo izvojevari tudi v domovini, kjer kmetje in delavci vojakom preskrbujejo kruh in orožje.
Nova grobova. V Mariboru je umrl ključavničar državnih železnic Avgust Pavlin in pa sti-ugarjeva hčerka Vanda šešerko. N. v m. p.!
Smrtna žrtev avtomobilske nesreče. Na cesti ol Cmureka proti Radgoni se je na nekem ovinku prevrnil osebni avto, v katerem so se vozile tri osebe. Vse tri potnike je vrglo iz voza in živinozdravnik F ranc Grosič je pri tem dobil tako hude poškodbe, da je kmalu po prevozu v radgonsko bolnico podlegel.
Nesreča otroka pri rezanju krme. V okolici Maribora je hlapec na Vračkovem po-
Prvi trije romani
v novi zbirki ,-D3bri knjigi"
bodo:
Mira Pucova: TIHA VODA
Izviren slovenski roman iz polprete- '
kle dobe.
A. Fraccaroli: GROFICA WALEWSKA
Zgodovinski roman Napoleonove ljubezni do poljske aristokratke.
John Knittel: EL HAKIM
Roman iz skrivnostnega življenja Bližnjega vzhoda.
Romani bodo izšli v oktobru, novembra in decembru. Oni naročniki naših listov, ki se v naprej naroče na te knjige, jih bodo dobili izredno poceni: po 8 lir za broširano in po 18 lir za v platno vezano knjigo.
Knjige lahko plačujete v mesečnih obrokih skupaj z naročnino za list.
Porabite za naročbo vzorec, ki je bil objavljen v torkovi številki »Jutra«. Izrežite ga in ga izpolnjenega izročite upravi naših listov, ko plačate naročnino za september, ali našen-.u inkasantu, ko pride pobirat naročnino za »Jutro«. Prvi obrok iahko plačate takoj ali pa v začetku oktobra.
-••* •• •_iS_ - •■«"■«
Veliko italijansko letalo za prenašanje torpedov se zalaga v letalskem oporišBn
sestvu rezal krmo za živino. Pri delu ga je opazoval llletni Leopoll Drozg, ki stanuje pri VraČkovih. Na lepem je fantku prišlo na misel, pa je vtaknil drobno Abo v stroj, da bi videl, kako jo bo zre zal. Pri tem pa ga je zgrabilo kolo in mu odrezalo kazalec na desni roki. Fanta so morali prepeljati v mariborsho bolnico.
Nesreče v Mariboru in okolici. Jože Kristan, 451etni kmečki pomožni delavec, zaposlen pri nekem mariborskem gradbenem podjetju, je pri delu doživel nesrečo, ki bi mu bila kmailu ugrabila življenje. V znatni višini mu je s stavbe padel težek kos železa na desno ramo in na desno nogo. Imel je srečo, da mu je udarec samo zlomil nogo. — Tončka Domajnkova, 191etna po-sestnikova hčerka iz mariborske okolice, je doma obirala hruške, pa je padla z drevesa in si izpahnila levo ključnico. — Ana Vreclova, 491etna zasebnica iz Maribora, si je zlomila nogo. — Na nekem križišču v mestu sta drug v drugega trčila dva kolesarja Prvi izmed njiju, 591etni Franc Smrečnik, je pri padcu dobil precej nerodne poškodbe. — Na Teznem je na 221etnega Petra Kramerška, zaposlenega pri nekem gradbenem podjetju, padla traverza. pri tem je Krameršek dobil pretres možganov, precej pa mu je poškodovalo tudi stegno.
h Hrvatske
Proslava rojstnega dne vojskovodje Kva-ternika. Dne 25. avgusta je vojskovodja Slavko Kvaternik svečano proslavil svoj 64. rojstni dan. V dvorani domobranskega ministrstva so se zbrali predstavniki hrvatske vojske, vlade in zastopniki italijanskih in nemških oboroženih sil. V imenu Poglavnika je čestital vojskovodji podpolkovnik Lisak in mu izročil sabljo Huseina bega Gradiaščeviča. Nato so slavljencu čestitali člani vlade, trgovinski minister pa mu je s čestitkami izročil tudi lepo vezan izvod trgovinskih zakonov. V imenu itali-
janske vojaške delegacije je vojsfcororjji čestital polkovnik Lombardi, nemške oborožene sile pa sta zastopala general dr, Priigl in stotnik Henkel. Vojskovodji so nato čestitali še predstavniki ustaškega pokreta, zagrebški župan in odposlanci prebivalstva iz vse države.
potovanje nemškega poslanika po Sreank Ob priliki zadnjega obiska v Sremu, si je poslanik Siegfrid Kasche ogledal prostore nemškega konzulata v Vinkovcih, potem je obiskal velikega župana dr. Jakoba Elike-ra v Vukovaru, nazadnje pa je v Osijeku imol nagovor na funkcionarje nemške narodnostne skupine.
Uspešen nastop hrvatskega vojaškega gledališia Prireditve po J milim nebom na Katarininem trgu v Zagrebu, ki so se začele s proslavo hrvatske žetve, so bile te dni zaključene s popularnim nastopom vo» jaškega gledališča. V nedeljo je bila od» igrana Držičeva komedija »Dundo Maroje«, v ponedeljek pa Freudenreichova ljudska igra s petjem »Graničarji«. Prihodnje dni bo za zaključek koncert zagrebške Filharmonije pod vodstvom dirigenta Lovra Ma-tačiča, posvečen Beethovenu.
Uspeh hrvatskega paviljona na budimpe-štanskem velesejmu. Kakor znano, se je letošnjega jesenskega velesejma v Budimpešti udeležila tudi Hrvatska. Budimpe-štanski dnevniki prinašajo obširne prikaze o hrvatskem paviljonu in se o njem in o razstavljenih predmetih najpovoljneje izražajo.
Prebivalci Brača in Hvara izražajo vdanost Poglavniku. Pretekli teden je Pogiavnik sprejel odposlanstvo z otokov Brača in Hvara, ki ga je vodil inž. Nikola Ki-rigin. Delegacija je državnemu poglavarju razložila potrebe obeh otokov in izrazila vdanost vsega prebivalstva. Pogiavnik se je odposlancem zahvalil za izraze vdanosti in izjavil, da so pod vzeti vsi ukrepi v pogledu preskrbe obeh otokov in ureditve oblasti.
SPOR T
Spet lestvica atletov
toda najnovejša in zelo zgovorna za športnike iz držav osi
Po končanih državnih prvenstvih v skoraj vseh državah v Evropi in po glavnih mednarodnih nastopih letošnje sezone v Berlinu, Monakovem in Curihu, morda ne bo odveč, če žrtvujemo nekaj prostora suhoparni statistiki, ki pa vendarle navaja imena in dosežene čase najboljših evropskih atletov v vseh olimpijskih disciplinah in daje obenem nekaj vpogleda, kako se polagoma približujejo vrhunskim izidom tudi številni predstavniki te športne panoge iz Italije.
Pregled imen in številk je zgovornejši kakor bi bili še tako dolgi članki o posameznih atletih. V splošnem se mora reči, da so Italijani skoraj v vseh disciplinah prišli že na najvidnejša mesta, kar velja predvsem za teke, čisto izjemno stališče pa zavzemajo v dveh skakalnih disciplinah, kjer so si s Campagnerjem in Romeom priborili najlepše mesto v sezoni. Enako uspešen je bil tudi njihov Lanzi, ki je v teku na 400 m neoporečno prvi, medtem ko je moral v svoji drugi disciplini na 800 m za dese-tinko sekunde prepustiti primat Švedu An-derssonu. Na dolgih progah imajo Italijani najmočnejšega človeka v Beviacqui, ki pa se je moral zadovoljiti s tretjim ali celo šestim mestom za dolgo vrsto odličnih šve-dv. Tudi v teku z zaprekami so Italijani prav dobro zastopani z večkratnim inter-nacionalcem Facchiniem in mladim nara-ščajcem Filiputom, ki se je znal na 400 m že pri svojih prvih mednarodnih preizkušnjah preriniti na peto mesto med vsemi tekači te vrste v Evropi. V metih se situacija, ki jo poznamo že iz prejšnjih časov, ni bistveno spremenila. V disku so Italijani vodilni s svojim Consolinijem, v krogli in kladivu gospodarijo Nemci, v metu kopja pa so najbolj številno zastopani Finci in Švedi. Zadnji čas se je med to elito kopja-" šev vrinil tudi Nemec Pektor, medtem ko Italija v tej disciplini nikakor ne more spraviti na noge atleta evropske znamke.
Vse ostalo bo čitatelj lahko posnel iz najnovejše lestvice trenutno najboljših evropskih atletov, ki so to pot razvrščeni takole:
100 m: Osendarp (Holandska) 10:5, Mcl-lerowicz (Nemčija) 10:5, Monti (Italija) 10:6, Strandberg (švedska) 10:6, Spree (H) 10:6, Facchinl (I) 10:6, Haenni (Švica) 10:6.
200 m: Mellerowicz (N) 21:4, Monti (I) 21:6, Strandberg (Šved.) 21:6, Osendarp (H) 21:8, Konntag (N) 21:8, Haenni (Švica) 21:9.
400 m: Lanzi (I) 47:3, Ferassutti (I)
47:7, Harbig (N) 48:1, Behrend (N) 48:8, Franzčn (Šved.) 49:00.
800 m: Arne Andersson (Šved.) 1:51.8, Lanzi (I) 1:51.9, Bertil Andersson (Šved.) 1:52.5, Hagg (Šved.) 1:52.8, Solberg 1:53.2, Spangert (Šved.) 1:53.3.
1500 m: Hagg (Šved.) 3:45.8, Arne Andersson (Šved.) 3:49.00, Ahlsčn (Šved.) 3:49.4, Seidenschnur (N) 3:51.2, Spangert (Sved.) 3:54.00, Rank (N) 3:54.00.
5000 m: Nilsson (Šved.) 14:32.2, Oest-brink (Šved.) 14:32.6, Larsson (Šved.) 14:35.6, Flodkvist (Šved.) 14:40.00, Johans-son (Šved.) 14:44.4, Beviacqua (I) 14:47.5.
10.000 m: Pettersson 30:19.4, Oestbrink 30:20.8, Tillman (vsi trije Šved.) 30:21.4, Beviacqua (I) 30:54.8, Szilaggi 30:56.6, Kelen (oba Madžarska) 31:09.6.
110 m t zaprekami: Lidman (Šved.) 14:2, Zepernick (N) 14:8, Thomsen (Danska) 14:9, Facchini (I) 15:00, Hidas (M) 15:00, Anet (Švica) 15:00.
400 m z zaprekami: Larson (Šved.) 53:7, Christen 53:9, Buhler (oba Švica) 54:2, Fromme (N) 54:6, Filiput (I) 54:9, Carls-son (Šved.) 55:4, Fantone (I) 55:6, Lund-berg (Šved.) 55:6.
Skok v višino: Campagner (I) 1:98, Nik-klen (Finska) 1:97, Oedmark (Šved.) 1:94, Langhoff 1:94, Nacke 1:92, Koppenwallner (vsi trije Nem.) 1:91.
Skok ob palici: Romeo (I) 4:17, Glotzner (N) 4:16, Conchi (I) 4:10, Stuzek (N) 4:00, Olsson (Šved.) 3:95.
Skok v daljino: Wagemans (N) 7:56, Levente (M) 7:37, Pederzani (I) 7:37, Stu-der (Švica) 7:32, Long (N) 7:28, Stenquist (Šved.) 7:28, Balezo (Francija) 7:25, Ernest Schmidt (N) 7:25.
Troskok: B. Johnsson 14:67, Hallgren 14:63, L. Andersson 14:45, A. Andersson 14:24, Edlung 14:23, Axelsson (vsi Šved.) 14:13.
Disk: Consolini 51:18, Tosi (oba I) 50:20, Horvath (M) 48:59, De Bruyn (H) 48:57, WotaDek (N) 48:03, Lundstrom (Šved.) 46:91.
Kroglo: \Voellke 15:74, Bongen (oba N) 15:41, Profeti (I) 15:28, Lehtila (F) 15:23, Fernstrom (Šved.) 14:95, Horvath (M) 14:94.
Kopje: Nikkanen (F) 71:24, Varszegl (M) 70:73. Pektor (N) 70:68, Pettersson (Šved.) 68:65, Matti Jarvinen (F) 68:47, Atter\vall (Šved.) 66:20.
Kladivo: O. Storch (Šved.) 57:80, Lutz (N) 57:68. Ericson (Šved.) 56:14, Kari Hein 53:65. Willy Lutz (oba N) 52:84, Taddia (I) 52:51.
s— Spet nismo slišali dobro... Moderna obveščevalna služba ima velike prednosti, skriva pa tudi marsikatero slabo stvar, ki se rada maščuje nam novinarjem. Kako je to v praksi, ne mislimo razlagati tukaj na dolgo in široko, temveč rajši priznamo kar samo nerodno«., ki nam jo je priskrbel nedavni sprejem poročila o plavalnem tekmovanju za prvenstvo Italije med ženskami v Modeni. Podatek, ki nam je najbolj na srcu, se nanaša: na prvo mesto, ki ga je v prostem plavanju na 100 metrov dosegla D'agusa-na Fink za torinski klub Venchu Uni-ca. — Čas, ki smo ji ga zapisali včeraj, je bil le preveč evropski in skoraj Wizu svetovnega in zdaj se je izkazalo, da Je zmagala resda z ogromnim naskokom, toda s časom 1:11.8 (in ne 1:08). Zdi se, kakor da so bile na plavahvh tekmah zadnje nedelje same osmice, ki jih moramo zdaj popravljati. Časi so zdaj pač takšni, da se moramo sem in tja zadovoljiti tudi s popravki!
! Drobne zanimivosti
Kdo je bil general Grant? Ob nedavni zmagoviti zajveiJiiški ofenzivi v severni Afriki so mnogi, lahko rečemo, prvič slišali ime generala Granta. Po njem so namreč imenovali 28tonske tanke ameriškega izdelka, ki naj bi bili za Rommela presenečenje. Kdo je prav za prav bil general Grant, ki so Američani to novo bojno orožje krstili po njem? Ulysses Simpson Grant se je rodil 27. aprila 1822 v Point pleasant v državi Ohio, se pozneje izkazal v mehiški vojni kot častnik in se nato kot farmer in trgovec z usnjem vrnil v zasebno življenje. Ko je izbruhnila državljanska vojna, je Grant spet zgrabil za orožje, imel izredno Velike uspehe in bil nazadnje vrhovni poveljnik nad združenimi armadami. Po krvavih borbah je državljansko vojno leta 1865. privelel h kraju. Stekel si je veliko popularnost in bil kot kandidat republikancev od 3 886 do 1872 predsednik države. Pozneje v življenju Grantu ni bilo z rožicami postlano. Dvakrat je propadel pri predsedniških volitvah, nazadnje pa je z bančnimi špekulacijami prišel ob vse svoje premoženje.
Zemlja postaja zmerom manjša. Kadar
govorimo o sodobnem prometu, ki se razvija z vratolomno brzino, pogostokrat rabimo frazo, da zaradi zmerom bolj rafinira-nih prometnih zvez, ki stalno zbližujejo kontinente, svet iz dneva v d*an postaja manjši. Znanstveniki pa so postavili teorijo, da se obseg zemlje v resnici manjša, čim starejša postaja. Postopno ohlajevanje notranjščine našega planeta se računa na S63 kilogramskih kalorij na leto. Ta količina toplote zadošča, da strdi 3 mm debelo plast do tekočine razbeljenega kamenja. Ker se vsakemu telesu s procesom strjevanja manjša obseg, jc na dlani, da je tudi notranjšč na zemeljske oble podvržena temu pravilu. Kakor so izračunali strokovnjaki, se zemeljski premer zmanjša za celih 6 cm na tisoč let.
841etna žena toži moža za ločitev zakona. Sodišče v Degebergu na Švedskem je te dni obravnavalo zadevo, ki je med pravniki, zdravniki in psihologi vzbudila živo zanimanje. Gre za ločitev zakona, ki jo je zahtevala 841etna žena Njen mož je prav toliko star in v zakonu sta živela 60 let Rodilo se jima je več otrok, ki so zdaj stari že Po čez 50 let Starka, ki zahteva ločitev, je izjavi!" da se je med njo in možem vgnezdiio nesoglasje, ki mu ni leka. Mož pa je ženino zahtevo odločno zavrnil, češ. da b; ločitev zanj pomenila »uničenje vse bodočnosti«. Njegova žena. je rekel, je prišla na to misel samo zato, ker je po naravi lahkomiselna in vihrava. Sodnik je izjavil, da zgodovina švedskega sodstva ne pozna podobnega primera. Nasvetoval je trmoglavi ženi, naj počaka sodbe instance, ki je kompetentnejša od njega, namreč sodbe večnega Sodnika. Starka pa je bila gluha za vse prigovarjanje, zato se bo 'ločitveni postopek 24. septembra nadaljeval.
Bankovci so deževali. Kakor poroča dopisnik stnckholmskega lista »Svenska Dagbladet« iz Kaira, so pristaniški delavci v Port Saidu poveljniku neke ladje vzdeli ime »očlca božiček«. Ladja se je nahajala v pristanišču, ko je priletela skupina letal osnih sil in odvrgla večje število bomb. Ena izmed njih je zadela del ladje, v katerem je bil v posebnem trezorju shranjen večji znesek denarja, ki ga je egiptovsko finančno ministrstvo poslalo v Anglijo. Eksplozija je razbila trezor in bankovci so poleteli v zrak, Ja so se potem na debelo usipali v morje, po bregu, po skladišči.h Delavci so veselo planili po redkem plenu, ki se jim je prismehljal izpod neba.
Službo dobi
Dekle
ali mlajšo ženo iščem v pomoč pr,- gospodinjstvu. Plača, hrana in ravnanje dobro. Naslov v vseh posl. Jutra.	11636-1
Kuharico
za vsa domača dela — iščem. Naslov v vseh poslov. Jutra.	11638-1
Profesor
italijanščine
poučuje svoj jezik. Slovnica in konverzacija. — Ponudbe pod šifro »Italijanski jezikt. 11629-4
Klavirsko
harmoniko
in klavir poučuje gospa po hitri in uspešni metodi. Obenem temeljit pouk teorije. Sprejme tudi več začetnikov v skupino. Pride tudi na dom. Naslov pove ogl. odd. Jutra.	11390-4

Beseda L 0.60. taksa 0.60. '.a daianie naslova a!l za Mfro L 3.—
Žvepleni cvet
najboljše nadomestilo apna za konzerviranje krompirja nudi Sever & Komp., LJubljana.
11643-6
inserirajT
Non occorre shiederto al primo che passa •. •
NI treba spraševati mimoidočih • • •
basta il tuo buon senso per convin-certi che devi risehiare 12 Lire per tentare di svegliarti milionario. Gia 24 possessori di un biglietto 10 sono diventati. Puo essere questo il tuo turno. Apri la porta di časa t.ua alla Fortuna comperando oggi stesso qualche biglietto.
EIektro-Lux
sesalec
za prah naprodaj. Knez, Osojna pot 3-1, pod Gradom.
Električna sušilnica
s Šestimi pocinkanimi mrežnimi lesami, suši sadje ln vso povrtnlno neodvisno od vremena in kurjave, brez priok .sov in snažno, za 18 cente-zimov na uro, naprodaj Oglejte si jo ln nje delo ter uspeh pri Krulej Ernest. Privoz 11. Ogled vsak dan od 9. ure naprej. Gostilničarski dom. pritličje, desno. 11553-6
Sušilnico
za sadje ln zelenjavo, prirejeno za vsak štedilnik. brez posebnih stroškov kurjave, dobite pri »Jugopatent«. — Gospo-svetska e. 1. Cena 155 L.
11408-6
m.ii b HH i » m i u M KRZNARSTVO
L. ROT
Mestni trg 5
naznanja, da je od 1. septembra dalje trgovina zopet redno odprla.
zadošča že tvoj zdravi razum, da se boš prepričal, da moraš tvegati 12 lir, da poskusiš zbuditi se milijonar, že 24 lastniki po ene srečke so to postali. Lahko je sedaj vrsta na tebi. Odpri vrata svojega doma Sreči s tem, da kupiš še danes kako srečko.
R E G A L A M I L I O N 1
a chl acquista un Oiglietto per L 12.-
DARUJE MILIJONE
onemu, ki si nabavi srečko za L 12.-
Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajanle naslova ali za Slfro L 3.—.
Krojaške odpadke
volnene ln bombažne, pietiljske ter šiviljske odrezke. kakor vse tekstilne odpadke kupuje: Gerkman. Hrenova ul. 8.
99-6
Pohištvo
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za _Slfro L 3.—.
Kauč
še lz starega blaga, zelen, enobarven, popolnoma nov, naprodaj. — Cena 1350 Lir. Naslov vseh posl. Jutra.
11642-12
Kapital
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Moderne spalnice
krasna Imitacija orehove korenine in kuhinjske oprave prodaja mizarstvo Vidmar, Vodnikova 31.
11650-12
Oblačila
Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Črno moško obleko
dobro ohranjeno, prodam za 350 Lir. Naslov v vseh posl. Jutra.
11639-13
Lokali
Beseda L 0.60, taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Restavracija
velika, dobro ldoča. v centru mesta, se radi bolezni odda. Živila zagotovljena. Renektanti,-zmožni odkupa Inventarja. imajo prednost. Ponudbe pod »Dobra prilika« na ogl. oddel. Jutra.	11609-19
Prodam
Obrtnico: Tovarna čokolade, bombonov ln keksov; in Družbo z o. z., z vplačanim kapitalom Din 40.000. ki obsega možnost delovanja najrazličnejšem poslovanju. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Rentabilna naložba«.
11645-16
^UiMUMilM
Beli bnrgundec
izvrstne kvalitete po maksimalni ceni — predvsem za stare odjemalce — dokler traja zaloga, pri: Veletrgovini z vinom Peter Podboršek, Celovška 34.
Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajanje naslova ali za __šifro L 3.—._
Stanovanje
enosobno, ob tramvaju, oddam zakoncema srednjih let. Natančnejše ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Mirna in čista«.	11632-21
Prodam
komfortno stanovanje, 3-sobno, v novi hiši - dvo-nadstropnici. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra ond »Bežigrad«	11637-21
Sobo odda
beseda L u.60. taksa 0.60 /.a daianje naslova aH z? Slfro L 3.—
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom oddam. Naslov: Poljanska c. 20. pritličje, desno.	11633,23
Opremljeno sobo
oddam gospodični. Sv. Petra c. 14. 11634-23
Opremljeno sobo
posebnim vhodom oddam. Peričeva ul. 28.
11635-23
Prazno sobo
oddam takoj solidnemu eospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 11640-23
Beseda L 0.60. taksa 0.60 za dajanje naslnva ali za šifro L 3.—.
Lokal
velik, svetel, suh. za večjo obrt ali skladišče oddam. L. 800. Naslov v vseh posl. Jutra.
11641-19
2000 lir
plačam onemu, ki ml odstopi 3-sobno stanova nje s kopalnico, v centru mesta, proti ev. zamenjavi garconlere s kopalnico ln predsobo, v ccn-tru. Ponudbe pod »Domačin« na ogl. odd Jutra.	11389-21a
Lepo sobo
s posebnim vhodom in s souporabo kopalnice te-koj oddam. — Naslov v vseh posl. Jutra.
11647-23
Sobo
z eno ali dvema posteljama. oddam v centru. Naslov v vseh posl. Jutra.	11651-23
INSERIRAJ V r.JUTRU"!
Sobo
veliko, lepo opremljeno, s kopalnico ln ev. s souporabo kuhinje, za eno ali dve osebi oddam 15. sept. Bežigrad 7-1.
11649-23
Glasbila
Beseda l 0.60. taksa 0.60 za daia*i'e naslova ali za šifro L 3.—.
Pianino
najboljše znamke ugodno prodam za 4000 Lir in star kratek klavir za učenje za 1500 Lir. — Naslov v vseh posl. Jutra.	11644-26
Izgubljeno
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Zeleno volneno ruto
sem Izgubila. Najditelja prosim, da jo proti nagradi odda v Verdijevi ul. 8-III, levo.
11646-28
Izgubila
se je od Daj-Dama do Resljeve ceste listnira z dokumenti in gotovino. Pošten najditelj se - a-proša, da vrne isto prati dobri nagradi v mlekarni Slomškova ul. 9.
11648-28
Beseda L 0.60. taksa 0.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Šivalni stroj
Singer, pogrezljiv, skoraj nov in damski škor-nji št. 37 ln pol. poceni naprodaj. Vprašati prt Rodman, Postojnska 8.
11652-29
Obrt

Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Za tvrdko
Anton Kovačič,
splošno pečarstvo. se sprejemajo vsa naročila v restavracij) »Se-stica« pri blagajničarkl. Prosim stranke, da se poslužujejo tega naslova.	122-30
Beseda L 0.60. taksa 0.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
V italijanščino
prevaja prošnje, dopise trgovske in tehniške stro ke. Tehniška pisarna, Cesta 29. oktobra št. 13.
10928-37

t
Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa
Dobnikar Alojzija
roj. Lavrič
1. t. m., po dolgi bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Pokopali jo bomo v četrtek, dne 3. septembra 1942, ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 1. septembra 1942.
žalujoči: FRAN JO, sin; JUSTINA, snaha; JUSTICA, vnukinja in sorodstvo.
I

Zapustil nas je naš ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod
Pogreb dragega pokojnika se je vršil v četrtek. Maša zadušnica se bo darovala v četrtek ob 7. uri zjutraj v cerkvi Mari- lig jinega oznanjenja.	^^
LJUELJANA, 1. septembra 1942.
Žalujoče rodbine: JURČIČ, SUŠKOVIC
VSAK
naš naročnik ie zavarovan
ALI
ste poravnali naročnino?

U , ■•:—- • •• .V. .
n	fte T-,.-- v,- •«%
& '.■:■." i, - v " • V	•	■*; -J Vč •»
Rešen dolgega trpljenja in previden s tolažili sv. vere, nas je danes v starosti 67 let za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni, dobri mož in oče, gospod
r. Gregor (Goimir) Krek
redni univ. profesor, bivši rektor univerze in večkratni dekan juridične fakultete, bivši generalni tajnik Akademije Znanosti in Umetnosti v Ljubljani, dopisni član Slovanskecho Ustavu v Pragi in Hrvatske Akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, skladatelj, imetnik visokih odlikovanj, častni član glasbenega društva
»Ljubljanski Zvon« itd. itd.
Na njegovi zadnji poti spremimo predragega pokojnika v četrtek, 3. septembra ob pol 17. uri iz Zal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 4. septembra ob pol 8. uri v župni cerkvi v Trnovem.

m ■
AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI
naznanja žalostno vest, da je po dolgotrajni in težki bolezni umrl njen redni član in pni generalni sekretar, gospod
dr. Gre

Kre
Ljubljana, dne 1. septembra 1942.
Globoko žalujoča žena MIRA; hči MILENA in sin MIRO
tvv . v*- ■■-"• • • ■••••-. -§ ~"f" . * < ■


redni praScsor na univerzi
Zaslužnemu članu in odličnemu znanstveniku bo Akademija ohranila trajen, časten in hvaležen spomin.
V LJUBLJANI, dne 1. septembra 1942.
E. de Vere Stacpoole:	14
OTOK BISEROV
Roman
Van Houten je stopil prvi na palubo, Floyd pa za njim.
Krenila sta na zadnji konec, in ko je Joe privezal čoln., se jima je pridružil. Van Houten ga je poslal v podpalubje po dva stola, ki ju je bil videl v kajuti; postavili so ju h krmilu, ir belca sta sedla vsak na svojega, s puško preko kolen. Van Houten je vrgel svoj stari panama petnajst korakov daleč predse ter ukazal, naj pride vse moštvo na zadnji konec.
Nihče ni smel prestopiti črte, ki je bila zaznamovana s klobukom.
Črnci so res prišli; nekateri so še kadili, drugi so žvečili tobak. Vsi so ugibali, kaj se godi in kaj jim ima povedati bradati beli mož z odločnim obrazom.
Dasi je Van Houten znal salomonsko narečje, je vendar določil Joeja za tolmača. Vprašal je tiste, ki so bili najeti za delavce, koliko plače so jim obljubili za delo v nasadih. O tem so mu postregli z izčrpnimi podatki. Vsak bi bil mord dobiti v raznem blagu, tobaku, nožih in tako dalje sedem funtov šterlingov na leto. Obljubljena jim je bila kakopak tudi hrana in stanovanje.
Urejuje Davorin Ravljen —
Van Houten je vzel svinčnik in košček papirja ter naglo poračunal. Nato se je z Joejevim posredovanjem spet obrnil k njim. Ptekel je, da sta on pa Floyd lastnika otoka, ki je zelo lep, kakor lahko sami vidijo, in bogat z rastlinstvom, a tudi s kon-zervnimi živili, ki jih redno dovaža posebna ladja, takisto njuna last.
Da bi se jim ta laž tem bolje vtisnila v možgane, si je jel zvijati cigareto. Ko je gorela, je nadaljeval.
Ponudil jim je delo na otoku ter jim obljubil srečno življenje in čez leto dni vrnitev domov, ako bi želeli oditi. Delo da je zelo lahko, prava igra v primeri z delom v nasadih; gre namreč za lov na ostrige. Ali se znajo vsi potavljati pod vodo?
Če jim je prav, jim ponuja enako plačo, kakor so jim jo obljubili za delo v nasadih. Vsak bi moral nabrati toliko in toliko ostrig — število bo šele določil — in za vsak presežek nad določeno množino bi jim plačal nagrado v tobaku ali drugačnem blagu.
To stvar z nagrado jim je bilo treba na drobno razložiti. Misel jim je očitno ugajala, in vse je kazalo, da so voljni sprejeti ponudbo. Otok ie bil videti lep; po vseh znamenjih sodeč, se je Van Houtenov opis ujemal z dejstvi, sadnega drevia je bilo obilo in v laguni se ni manjkalo rib. Zdelo se jim je, da jih je sreča prinesla v zemeljski raj. Razkropili so se v majhne gruče in jeli med seboj pretresati ponudbo, med tem ko je Van Houten sedel in čakal ter jih zamišljeno opazoval.
Očitno je bil upeh predloga tak, da bi se ga bil vsak drug razveselil. Ali Van Houten je bil v resnici šele začel svoje delo.
Ko so se dovolj časa posvetovali, je Joeju nekaj ukazal, in domačini so se znova vstopili v vrsto. Na vprašanje, ali prejme ponudene pogoje, so odgovorili da.
Tedaj je Van Houten vrgel ogorek cigarete proč, prekrižal kolena in jel, božaje vvinchesterko, ki mu je ležala v naročju, govoriti v njihovem lastnem jeziku, brez Joejeve pomoči.
Obračal se je k otočanom s Salomonov, toda razumeli so ga tudi ostali.
Rekel je, da po vsem, kar je videl v podpalubju, zanesljivo ve, da kapitan »Južnega križa« in ostali belci niso umrli za zastrupljenjem, temveč so bili umorjeni. Dejal jim je, da križari nedaleč od otoka angleška bojna ladja, in če jih ta zajame, bodo nedvomno obešeni, vsi od prvega do zadnjega; svojo grožnjo je podčrtal z zgovorno kretnjo: zgrabil se je za grlo, da bi priskočil njihovi domišljiji na pomoč. Ko je videl, da je učinek dosežen, je nadaljeval.
Nič se jim ni bati. je rekel, ako se zaupajo njemu in belemu možu, ki sedi zraven njega; toda pravici je treba zadostiti. Bela moža ne moreta dovoliti, da bi kdo moril druge bele može, ne da bi zadela morilca kazen Da bi bili vsi krivi, sicer ne verjame, misli pa, da je med njimi nekdo, ki jih je naščuval na upor.
Smrtna tišina se je spustila na divjake. Na obrazih, ki so bili pravkar še nasmejani, se jim je zrcalila vsa lestvica občutkov, od hlimbe pa do strahu.
Nobeden ni odprl ust.
»Izvrstno,« je Van Houten nadaljeval, še vedno v njihovem narečju, »ako nočete govoriti, tem slabše za vas. Nisem vaš sovražnik. Vaš prijatelj sem, zmožen, da vas obvarujem vseh posledic tega. kar se je zgodilo; to pa hočem storiti šele tedaj, ko bo kaznovan kolovodja upora. Nočete mi ga pokazati? Dobro, torej ga odkrijem sam, kajti moč imam. da vidim ljudem v dušo in čitam njihove misli takisto, kakor vi vidite ribe, ki plavajo po laguni.«
Vstal je in stopil proti njim. Vrsta se je za korak odmaknila, kakor bi hotela planiti v beg" nato je obstala; vse oči so bile uprte v Van Hou-tena, ko je stopal od moža do moža in zdaj komu s prstom privzdignil brado, zdaj komu položil roko na glavo.
Floyd je še vedno sedel in držal winchesterko pripravljeno za slučaj, če bi ju naskočili; a ni je bilo treba rabiti. Van Houtenova prekanienost je oila storila, da se divjaki niso bali njiju dveh, temveč poledic svojega dejanja.
Ko je Van Houten prišel do dedca s škiljastimi očmi, mu je položil roko na glavo. Nato jo je naglo umaknil, kakor bi ga bilo nekaj pičilo, in pogledal dlan.
»Ti si tisti!« je rekel. »Glejte!«
.Vsi x Ljubljani.
Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttokarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. —