Gozdarski vesin tk 1 YU ISSN 0017·2723 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENJSCH E FORSTZEITSCH RIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1985 • L E T N 1 K XLI II • š T E V 1 L K A p. 1-48 Ljubljana, januar 1985 VSEBI NA - INHAL T - CONTENTS Vid Mik uli č Raču nalniški izhod na mikrofilm The computer issue to the microfilm Tonica E>ukič 9 O panožnih sporazumih - tudi o gozdarskem Slavka Kavčič 12 Kazal niki iz gozdarskega panožnega sporazuma te r njihova raba Lado Eleršek 18 Mamutovec (Sequoiadend ron gigan- teum [lindi. ) Buchh.) tu di pri nas hitro raste Janez Petkoš 22 Gozd , del tebe smo Marjan Šolar 28 Janko Kr.tlan in Marjan Zu pančič 30 Marjan Li pog lavšel< 32 Mednarodna aktivnost na področj u propadan ja gozdov Prehrana gozda v okoliščinah umi- ranja gozda 18. si mpozij - Meha nizacija gozd- nega dela na Norveškem Marjanca Pavle 34 Vpliv člove ka na gozd Boštjan Anka 35 Kresničke iz gozdarske zgodovine. Gozdoreja J. Lojze Funkl 38 Inž. Janez Juvan, osemdesetletnik 40 Književnost 41 Iz domače in tuje prakse 47 Z enim zamahom Naslovna stran: Fotograf ija Petra P in ter iče Tisk CGP Delo, Ljubljana Gozdarski vestn ik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet mag. Zden ko Otri n, predsedni k dr. Janez Božič Mitja Cimperšek Jože Cermelj Franc Furlan Marko Kmec l Janez Koš ir Boris Krasnov Jože Kovačič Tone Modic Tone šepec Marjan Trebežnik Uredniški odbor d r. Boštjan Anka dr. Janez Božič Marko Kmec l dr. Dušan Mlinšek dr. Marjan Lipoglavšek mag . Zdenko Otri n Odgovorni urednik Editor in chief Marko KmeciJ d ipl. ini. gozd. oec. Tehn i č n i urednik od l. 19"13 Janez Broli h Uredništvo in uprava Editors ' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 .Li ro ra čun - Cur. acc. ZIT GL SRS Ljubl jana, Erjavčeva 15 501 01-678-48407 Letno izide 1 O števil k 1 O issues per year Letna naročn i n a 600 din Za ustanove in podjetja 2000 din za študente 280 din za inozemstvo 3000 din ali 50 Divl Ustanovite:jici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesar~tva Slovenije ter Samo- upravne. interesna skupn ost za gozdarstvo Sloven ije. Poleg njiju denarno podpira iz- haje,nje revije tudi Raziskovalna sku pnost Slovenije. Po mnenju repub liškega sekre- tariata za prosveto in ku lturo (št. 421 -1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni t reba plačat i temelj nega davka od prometa proizvoda\' UDK 519.68:681.32:630 RAčUNALNIŠKI IZHOD N.A MIKROFILM Vid M 1 k u 1 i č * M i k u 1 i č , V.: Računal niški izhod na mikrofilm. Gozdarski vesin i k, 43, 1985. 1, str. 1-8. V slovenščini, cii. lit. 10. Pri računalniški obravnavi podatkov stroški za tiskanje in obseg tiskanja zelo hitro naraščajo . Da bi zmanjšali omenjene stroške, sem proučil mož- nosti računalniškega izhoda na mikrofilm. V nadaljevanju je opisan postopek priprave, izdelave in uporabe mikrofiša kot izhodne mikroobl:ke iz naprave COM in sicer na primeru izpisa podatkov programa POPISA GOZDOV. M i k u 1 i č . V. : The computer issue to the microfi 1m. Gozdarski vestni k, 43, 1985, 1, pag . 1-8. ln Slovene, ref. 10. ln the computer treatment oi data, expenses for printing and the amount of printing are rising very rap:dly. With the purpose to lower these expenses, the author analysed he possibilities of the computer issue to the microfilm. Described are proceedir.gs of preparation, elaboration, and appli- cation of the microfiche, as the issue micro1ilm from the COM equipment, using the excerpt of data representing the forest survey . V slovenskem gozdarstvu vse več informacij oblikujemo s pomoeJO računal­ nika. Iz obsežnih zbirk podatkov, ki jih dobimo s pomočjo računalnikov, na- tisnemo številne informacije, namenjene uporabnikom. Velike količine porablje- nega papirja pa povzročajo nepreglednost nad informacijami, zamudno iskanje želenih informacij ter tudi probleme pri hranjenju. S podobnimi težavami se srečujejo tudi druge službe za računalniško obrav- navo podatkov. številne celovne organizacije so zato spoznale prednosti računal­ niškega izhoda na mikrofilm. Tako se na primer v Veliki Britaniji uporaba mikrO· filma povečuje za 30-40 °/o letno. Računalniški izhod na mikrofilm ali COM (Computer Output on Microfilm) je pretvorba digitalnih zapisov na magnetnem traku s pomočjo sistema naprav v analogno obliko, pomanjšana na film . Računalniška priprava podatkov, mikrotilmanje, način uporabe mikrofiša je opisan na primeru prepisa podatkov »Popis gozdov« . 1. Priprava podatkov, mikrofilmanje, razvijanje, kontrola, dupliciranje in distribucija mikrofiša V letih 1980-1981 smo v vseh gozdnih gospodarstvih popisali gozdove. S po- močjo računalniških programov je bila kontrola podatkov na luknjanih karticah, * V. M., dipl. inž . goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU . Slika 1. Poenostavljeni diagram prenosa podatkov z magnetnega traku na mikroml CY 8 ER -172 pri RRC računalni~ke storitve ~------~------~ KOM 801 120 priprava COM traku pre tvorba digitalne obl il< e v analogno na mikrofilm osvetljen mikrofilm razvit mikrofilm na katerih so bili podatki iz popisnega lista in pravilni zapisi, zapisani na magnetni trak. Ker imajo podatki popisa gozdov trajno vrednost, jih hranimo na magnetnem traku za potrebe proučevanja razvoja gozda. Ker pa je trajnost zapisana na magnetnem traku sorazmerno majhna (nekaj let), sem se odločil, da podatke; prepišem na mikrofiš. S programom na računalniku CYBER-172 pri RRC računalniške storitve v Ljubljani sem iz podatkov popisa gozdov, ki so shranjeni na magnetnem traku, oblikoval tabelo, v kateri so izpisani vsi podatki iz popisnega lista ter nekatere izračunane vrednosti, vse glede na naraščanje po šifri gozdnogospodarskega območja, šifri gozdnogospodarske enote, številke oddelka, črki za odsek in 'številki za delno površino. Pri oblikovanju tabele sem upošteval, da sme vrstica vsebovati največ 132 znakov in stran največ 64 vrstic. Podatke, katere sem želel uporabiti za indeks pri iskanju mikroposnetka, sem zapisal vedno na istem mestu vsake strani. Tako oblikovano izhodne tabelo, ki bi jo lahko kot takšno iztiska! tudi na tiskalniku, sem prepisal na magnetni trak. Vsaka vrstica na traku (dolžine 133 znakov) je en logični stavek. Po 30 logičnih stavkov sem blokiral v en blok in to zapisal na magnetni trak gostote 6.250 bpi. Ker je potrebno znake zapisati v ABCDI kodi, sem moral v svojem programu izvršiti ustrezno zamenjavo šumnikov (č, 6, d, š, ž). Tako pripravljen magnetni trak sem oddal skupaj z navodili o obliki naslovne strani, z razporedom mikroposnetkov in številom kopij delavcem pri COM na- pravah pri RSNZ v nadaljnjo obdelavo (slika 1). Z magnetnega traku za tisk je bilo potrebno najprej dobiti COM magnetni trak. S pomočjo naprave COM (Computer Output on Microfilm) se znaki, ki so v digitalni obliki na magnetnem traku prenesejo na mikrofilm v analogni obliki . Prenos podatkov na film širine 105 mm poteka s hitrostjo 30D-500 strani v minuti. • Na izhodu napmve COM smo tako dobili osvetljen srebrohaliden film s širino 105 v svitku. V posebni napravi se izvrši razvijanje in fiksiranje filma s pomočjo kemikalij. Po kontroli originala so izdelali želene 4 kopije. Kopije so izdelane na diazo filmu, ki se razvija v amonijakovi pari s toplotno energijo. Kopije na diazo filmu so v primerjavi s srebrohalidnim originalnim filmom manj občutljive na dnevno svetlobo, na mehanske poškodbe, temperaturo, vlago· in mikroorganizme. :Po izvršeni kontroli kopij sem dobil podatke popisa gozdov na mikrofilmu v originalu in štirih kopijah. 2. Mikrofiš Mikrofiš je izhodna mikrooblika iz naprave COM standardizirane velikosti:. A6 (105 x 148 mm). Mikroposnetek je 42-krat pomanjšana stran tabele »Podatki popisa gozdov« . Na strani neskončnega računalniškega papirja je izpisanih 64 vrstic s 132 znaki. Mikroposnetki so na mikrofišu nanizani v 13 vrsticah in 16 l., dipL oec., Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Miklošičeva ul. 38, 61000 Ljubljana. YU. 9 2. Namen panožnih sporazumov S panožnimi sporazumi naj bi torej zagotovili uresničevanja dogovorjenih družbenih usmeritev na določeno najustreznejši način za panogo in to ob popolni odgovornosti delavcev. S tem bi bila odpravljena oblika družbene prisile na iz- jemno občutljivem področju. Namen panožnih sporazumov narekuje tudi njihovo vsebino. Ta je predvsem v tem, da dogovorjeno razporejamo dohodek in delimo sredstva za osebne do- hodke po doseženih rezultatih, merjenih s splošno znanimi kazalniki ekonomično­ sti, rentabilnosti in produktivnosti, predvsem pa glede na doseženo stopnjo na- črtovane količinske proizvodnje. Posebnost gozdarskega sporazuma je, da je izračun kazalnikov prilagojen posebnostim gozdarstva in temelji na pred časom sprejeti in tudi v praksi preverjeni metodologiji za izračun prvin, pomembnih za posamezne kazalnike. Novost panožnih sporazumov, ki temeljijo na dogovoru iz leta 1981, je predvsem ta, da so v njih dane le smernice za razporejanje do- hodka na del za osebno porabo in del za akumulacije. S tem zavezujejo delovne kolektive, da so za svoje poslovne odločitve kot tudi za odločitve o razporejanju dohodka sami odgovorni. ln prav to, da panožni sporazumi dopuščajo delovnim kolektivom pri oblikovanju tistega dela dohodka, ki ga namenjajo za osebne do- hodke, »preveliko svobodo«, je bilo tudi pri snovanju panožnega sporazuma več­ krat kritizirano . Bojazen je razumljiva. Po tem, ko je dolga leta za takšne ali drugačne odlo- čitve posredno prevzemala odgovornost »družba", bo tokrat za morebitne napačne odločitve odgovornost mnogo natančneje opredeljena. 3. Komu je nCJmenjen panožni sporazum gozdarstva Pretežna večina tozdov, združenih v gozdarske delovne organizacije, se ukvarja z gojenjem in izkoriščanjem gozdov. Zato je namenjena posebna pozornost prav njim. V teh tozdih in tekih poteka dejavnost v posebnih okoliščinah, kakršnih ni niti v drugih dejavnostih niti v drugih tozdih gozdarstva. Zato bi marsikdo, ki dela v tozdu, kjer ni glavna dejavnost izkoriščanje gozdov, lahko menil, da je spo- razum preveč gozdarski . Ker pa so kategorije, kot so ekonomičnost, produktivnost in rentabilnost, splošno znane, in je splošno znano tudi to, kdaj temeljna organi- zacija dosega z načrtom postavljene cilje, je gozdarski panožni sporazum upo- raben tudi za druge tozde in za delovne skupnosti. V teh tozdih pri izračunu kazalnikov ni treba upoštevati posebnosti gozdarstva, ker teh ni v takšnih oblikah, kakršne so pri tozdih in tekih, ki se ukvarjajo z izkoriščanjem in gospodarjenjem gozdov. V panožnih sporazumih je precej vsebine namenjene tudi metodologiji za določanje razmerij med tipičnimi deli in nalogami in opisom tipičnih del in nalog. Ker se za gozdarstvo značilni poklici pojavljajo samo v nekaterih tozdih in tokih, se lahko zgodi, da je v gozdarsko delovno organizacijo vključen tozd, ki v spo- razumu nima nobenega opravila navedenega kot tipičnega. Vzrok je v tem, da se ta opravila pojavljajo tudi v drugih dejavnostih in ne samo v gozdarstvu, v goz- darskem sporazumu pa so navedena le tipična gozdarska opravila. Za negozdarska opravila in naloge se upoštevajo razmerja iz ustreznih panožnih sporazumov. 4. Dosedanji postopki pri oblikovanju in snovanju panožnega sporazuma Ker je gozdarstvo med tistmi dejavnostmi, v katerih so splošni kazalniki o merjenju uspešnosti in neuspešnosti najmanj uporabljivi, je velikost kazalnikov 10 uspešnosti poslovanja iz letnega dogovora izredno nezanesljiva kazala prizadeva- nje delovnega kolektiva za boljše dosežke. Posledica tega je bil neenakopraven položaj delavcev, zaposlenih v gozdarstvu, v primerjavi z delavci, zaposlenimi v industriji. Tu so bili namreč kazalniki o merjenju uspešnosti vsebinsko mnogo bolj prilagojeni kot v drugih dejavnostih. Zato smo si v gozdarstvu zastavili nalogo, da panožni sporazum zaradi njegove vloge in namena sprejmemo čimprej, tako da bi ga lahko uporabljali še letos. Zavedali smo se, da ne bo popoln, da ga bo treba izpopolnjevati in dopolnjevati. Temeljne nejasnosti smo rešili in izhodišča določili pred več kot enim letom s tezami za panožni sporazum. Od takrat do danes smo ga ob nastajanju in oblikovanju sproti spreminjali. V vseh fazah, od sestankov iniciativnega odbora, prek razprav v odboru udeležencev. razprav v odboru in komisijah republiških sindikatov, v odborih in komisijah Splošnega združenja gozdarstva do razprave v izvršilnem odboru splošnega združenja in končno do sestanka republiškega odbora Sindikata delavcev gozdarstva in lesar- stva, smo sporazum dopolnjevali s predlogi in pobudami, ki jih ni bilo malo. Kljub tem velikim prizadevanjem pa panožnega sporazuma ne bo mogoče uveljaviti v celoti takoj. Za tista določila, ki zahtevajo daljše preverjanje v praksi ali povečan obseg dohodka, če jih hočemo uveljaviti brez velikih sprememb v osebnih dohodkih pri nekaterih delavcih (zlasti zniževanj), smo morali v panož- nem sporazumu pustiti daljše prehodno obdobje. Med takšna določila sodijo pred- vsem določila o razmerjih med tipičnimi deli in nalogami . Uresničevanje teh določil panožnega sporazuma je vezano: 1. na družbeni katalog del in nalog, ki bo v celoti sprejet šele, ko bodo priprav- ljeni in sprejeti vsi panožni sporazumi; 2. na enotne normative za vse podpisnike sporazuma. čeprav so normativi za tipična opravila in naloge sestavni del panožnega sporazuma, pa jih za zdaj še ni bilo mogoče pripraviti in v praksi preveriti, tako da bi jih lahko uporabljali za določanje razmerij v osebnih dohodkih v vseh gozdnogospodarskih organizacijah, podpisnicah gozdarskega sporazuma. Doslej so posamezna gozdna gospodarstva usklajevala osebne dohodke ali z različnimi normativi in različnimi urnimi postav- kami ali pa z enakimi normativi in enakimi urnimi postavkami. Večjih razlik v oseb- nih dohodkih, kljub različnim normativom, namreč ni bilo (vsaj tako kaže pregled osebnih dohodkov, ki jih po podatkih gozdnogospodarskih ozdov pripravlja Splošno združenje gozdarstva Slovenije). Uveljavitev razmerij med tipičnimi deli in nalogami ob nespremenjenih norma- tivih pa bi to, kolikor toliko vzpostavljeno, ravnotežje porušilo. Porušilo znotraj gozdnogospodarske organizacije med normiranimi in nenormiranimi nalogami in med gozdnogospodarskimi organizacijami za normirane naloge. S tem bi do- segli nasprotni učinek od tistega, ki ga želimo doseči. To bi namreč pomenilo oddaljevanje od načela delitve po delu in rezultatih dela. 5. Sprejemanje panožnih sporazumov čeprav je bilo veliko razpravljanja o tem, ali naj sprejemajo panožne spo- razume delavski sveti tozdov ali tokov ali delavski sveti delovnih organizaCIJ m ali naj jih sprejemajo z referendumom, pa odbor podpisnikov meni, da so panožni sporazumi tako splošno usmerjevalni, da jih sprejemajo delavski sveti tozdov ali tokov. Večina tozdov in tokov je panožni sporazum že sprejela, in sicer so jih sprejeli delavski sveti. Iniciativni odbor je 2'9. avgusta 1984 vse udeležence panožnega sporazuma obvestil, da je panožni sporazum sklenjen. To pomeni, da so lahko od tega dne dalje vsi tozdi in taki, ki so sporazum sprejeli, njegova določila 11 vgrajevali v svoje samoupravne akte, kajti panožni sporazum lahko nadomesti letni dogovor šele takrat, ko so njegova določila včlenjena v samoupravne akte tozdov in tokov, in to po referendumskem postopku. Sporazum se sprejema v celotnem besedilu, ne glede na to, da se nekatera določila uporabljajo že od 1. 1. 1984, druga pa kasneje. V prehodnem obdobju uporabljajo ozdi za tiste rešitve, za katere je določeno v panožnem sporazumu prehodno obdobje, dosedanje ali dopolnjene rešitve. Seveda le tako dolgo, dokler ne bodo rešeni problemi, ki so zahtevali za uveljavljanje nekaterih določil daljše prehodno obdobje. Ker bo uveljavljanje razmerij med tipičnimi deli in nalogami v gozdarstvu (upoštevajoč pri tem tudi določilo glede najnižjega osebnega dohodka), uveljav- ljanje enotne metodologije za določanje zahtevnosti del in nalog ter postopno uvajanje enotnih normativov zahtevalo tudi povečan obseg osebnih dohodkov, je smiselno to upoštevati tudi pri zdajšnjih popravkih v osebnih dohodkih in pred- videti rezervo že v letošnjem letu. V formalnopravnem smislu je s sklenitvijo panožnega sporazuma prenehal z delom iniciativni odbor. Na predlog republiškega sindikata dejavnosti bo imeno- vana 17-članska komisija udeleženk samoupravnega sporazuma dejavnosti. Njene naloge so v panožnem sporazumu natačno opredeljene. Ker gre za zelo odgo- vorne naloge, je prav, da gozdnogospodarske orgnizacije premišljeno imenujejo svojega predstavnika. Oxf.: 683:67:(497.12) KAZALNIKI IZ GOZDARSKEGA PANOžNEGA SPORAZUMA TER NJIHOVA RABA Slavka Ka v či č • 1. Uvod Iz Družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (Uradni list SR Slovenije štev. 1/1981} iz- haja, da imajo panožni sporazumi glede razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke primerjalno, usklajevalno in usmerjevalno vlogo. Natančnejša analiza določil dogovora o tem, kakšna naj bo vsebina panožnih sporazumov, pokaže, da morajo imeti posamezni deli panožnega sporazuma bolj usklajevalno, drugi pa bolj primerjalno in usmerjevalno vlogo. Med določila sporazuma, ki imajo izrazito primerjalno in usmerjevalno vlogo, spadajo prav gotovo tista, ki opredeljujejo kazalnike poslovanja. Vsi kazalniki, ne glede na svojo vlogo (ali so samo podlaga za primerjavo poslovanja tozdov in tokov med seboj ali rabijo za primerjavo med načrtovanimi in doseženimi rezultati ali za primerjavo med te- kočim in preteklim letom), so navedeni v 7. členu panožnega sporazuma. Neka- tere izmed njih moramo obvezno uporabljati, ko določamo obseg dohodka, ki ga lahko namenjamo za osebno porabo, nekatere pa uporabljamo le za primerjavo uspešnosti poslovanja. Vse izračunavamo iz prvin in tako kot je določeno v pa- • Or. S. K., dipl. oec., VTOZO za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljetni, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. i2 nožnem sporazumu gozdarstva: to pomeni, da je njihov izračun prilagojen poseb- nostim gozdarstva. Med kazalniki, ki so včlenjeni v panožni sporazum, so tudi tisti, ki so v ~,stabi­ lizacijskem programu« navedeni kot obvezni za vse ozde, ko ti odločajo o do- hodku. Z njihovo obvezno uporabo je zagotovljeno, »da delavci realno in objek- tivno določajo pogoje in rezultate dela". Poleg splošnih kazalnikov, ki jih lahko uporabljajo vsi ozdi, je v gozdarskem panožnem sporazumu tudi poseben kazalnik )>dosežena stopnja planirane koli- činske proizvodnje,<. Ker ta korektivno vpliva na osebne dohodke. je v panožni sporazum včlenjen zato, da bi z njegovo uporabo delavce v tozdih in takih spod- bujali, da v samoupravnih interesnih skupnostih načrtovano proizvodnjo tudi ures- ničijo. Torej ta kazalnik uporabljajo samo gozdarski tozdi in taki. Vsi navedeni kazalniki so prilagojeni posebnostim gozdarstva in njihovo vse- b:no in uporabo obravnavamo v tem prikazu. Poleg teh pa se v gozdarstvu upo- rabljajo tudi nespremenjeni, splošni kazalniki, in sicer v vseh tistih tozdih, kjer ni tipične gozdarske proizvodnje (stranske dejavnosti). Njihova vsebina in upo- raba sta splošno znani in jih zato ne obravnavamo. Il. Opredelitev kazalnikov, ki jih v tozdih in tokih uporabljajo pri razporejanju dohodka in čistega dohodka Nekateri kazalniki imajo v panožnem sporazumu gozdarstva dvojen pomen. Na eni strani so podlaga za primerjanje rezultatov, doseženih v ozdu v tekočem obdobju z - doseženimi v preteklem obdobju - doseženimi v istem obdobju v drugih ozdih - z načrtovanimi rezultati, na drugi strani pa so tudi vodilo pri razporejanju dohodka in čistega dohodka. Kazalniki, ki imajo v gozdarstvu ta dvojni pomen , so: 1. E k o n o m i č n o st (gospodarnost) , je opredeljena kot razmerje med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi. Izračunamo jo po obrazcu: CP E = PS (1 ). kjer je: E = ekonomičnost, CP = celotni prihodek, PS = porabljena sredstva. Ta kazalnik vpliva na tisti del čistega dohodka, ki ga ozdi lahko namenijo za osebno porabo, pozitivno ali negativno. Pozitivno vpliva, kadar je povečanje števca večje kot imenovalca, negativno pa, kadar je povečanje imenovalca večje kot po- večanje števca. Iz tega izhaja, da je treba pri opredeljevanju vpliva gospodarnosti na obseg osebne porabe izhajati iz koeficienta ekonomičnosti in ne samo iz spremembe v porabljenih sredstvih. Prihranek na račun večje ekonomičnosti izračunamo najprej v načrtu, kjer ugotovimo načrtovane prihranke. Podlaga za primerjavo je prejšnje leto. Ob koncu leta izračunamo doseženo ekonomičnost in na njeni podlagi tudi prihranek . Pod- laga za izračun je planirana ekonomičnost. Vpliv ekonomičnosti na del čistega dohodka, ki ga delavci lahko že z na- črtom namenijo za osebne dohodke, izračunamo takole: Podatki za leto poprej : Celotni prihodek (CPo) = 100 Porabljena sredstva (PSo) = 70 CPo 100 Eo = - = - = 1 428 PSo 70 ' 13 Za tekoče leto nameravamo doseči: CP1 = 190 PS1 = 90 CP1 190 E1 =-=- = 2111 PS1 90 ' če bi bila načrtovana ekonomičnost enaka, kot je bila dosežena v prejšnjem letu, potem bi z vsakim dinarjem porabljenih sredstev ustvarili 1,428 dinarjev ce- lotnega prihodka. Prihranek lahko izračunamo na dva načina : - tako, da poiščemo razliko med resničnim celotnim prihodkom in celotnim prihodkom, ki bi ga pridobili, če se ekonomičnost ne bi spremenila; - tako, da poiščemo razliko med E1 in Eo in s to razliko pomnožimo porabljena sredstva tekočega leta. Na podlagi podatkov za prejšnje leto in za načrt tekočega leta izračunamo načrtovani prihranek zaradi načrtovane večje ekonomičnosti: dosežena ekonomičnost v prejšnjem letu Eo = 1,428 - načrtovana ekonomičnost za tekoče leto E1 = 2,111 - razlika E1-Eo = 0,683 - prihranek = 61,50 (90 · 0,683) (Upoštevali smo samo ta način izračuna, ker uporabljamo enakega tudi pri izračunu prihranka na podlagi povečane donosnosti.) Del tega načrtovanega prihranka nameni ozd za osebno porabo in del za akumulacije že z letnim gospodarskim načrtom na osnovi vnaprej določenih ponderjev. 2. O on o s n o st (rentabilnost) je opredeljena kot razmerje med dohod kom in poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Izračunamo jo po obrazcu: D R = UPS (2), kjer je : R = donosnost, O = dohodek, UPS = uporabljena poslovna sredstva. Donosnost vpliva na obseg dela dohodka, ki ga ozdi lahko namenjajo za osebno porabo po določilih panožnega sporazuma (za razliko od ekonomičnosti, ki vpliva pozitivno in negativno) samo pozitivno. Pozitivno vpliva takrat, kadar je Ro (donosnost baznega obdobja) manjša kot R1 {donosnost tekočega obdobja). Prav tako kot gospodarnost tudi donosnost najprej iznačunamo v načrtu za tekoče leto in na njeni podlagi tudi prihranek. Podlaga za izračun načrtovanega prihranka na račun večje donosnosti je donosnost, dosežena v preteklem letu. Na koncu leta izračunamo v resnici doseženo donosnost in na njeni podlagi tudi. resnični prihranek. Podlaga za ta izračun je načrtovana donosnost. Načrtovano donosnost in na njeni podlagi načrtovani prihranek izračunamo takole : Podatki za leto poprej: Dohodek (DOo) = 80 Uporabljena poslovna sredstva {UPSo) = 120 DOo 80 Ro = -- = - = O 666 UPSo 120 ' Za tekoče leto nameravamo doseči: 001 = 100 UPS1 = 140 100 = 140 ::: 0,714 14 če bi bila načrtovana donosnost enaka tisti v preteklem letu, potem bi z vsakim dinarjem vloženih sredstev dosegli 0,666 din dohodka. To pa pomeni, da lahko prihranek na račun donosnosti tako kot prihranek na račun gospodarnosti izračunamo na dva načina. Iz podatkov bomo izračunali prihranek prav tako kot smo to storili pri gospo- darnosti. Torej : dosežena donosnost v prejšnjem letu Ro = 0,666 načrtovana donosnost za tekoče leto R1 = 0,714 razlika R 1 - Ro = 0,048 prihranek = 6,72 din (140 · 0,048) Del tako izračunanega prihranka na račun večje donosnosti lahko nameni ozd za osebno porabo in del za akumulacije , na osnovi vnaprej določenih ponderjev. 3. P rod u k t iv n o st (fizična) je opredeljena kot razmerje med opravlje- nimi norma urami in številom delavcev, izračunanih iz razpoložljivih ur za delo za opravljene norma ure. To pomeni, da produktivnost kaže opravljene norma ure na delavca. Produktivnost izračunamo po obrazcu : Nh P = 0 (3), kjer je: P = produktivnost Nh = število opravljenih vseh norma ur D = število vseh delavcev, izračunana iz razpoložljivih ur za delo za opravljene norma ure Na račun večje produktivnosti lahko povečamo osebno porabo Je za toliko, kolikor so bili med letom na račun več opravljenih norma ur izplačani posameznim delavcem večji csebni dohodki. Pri tem kazalniku ni ponderjev, kjer je izračun mogoč neposredno z evidence o izplačanih osebnih dohodkih na račun večje produktivnosti. Načrtovano večjo produktivnost in na njeni podlagi tudi večji obseg dela dohodka za osebno porabo izračunamo tako, da ugotovimo, koliko več norma ur na delavca je predvidenih za posamezna dela in naloge, kot jih je bilo doseženih v preteklem letu. Torej po obrazcu: OPni = N11" .. 1 · OD1 + N1 1 .. - .. 2 · OD2 . . . + Nho- n · CDu , (4) kjer je: OPJ)I = osebna poraba zaradi večje produktivnosti, N11o- 1 = število več norma ur v načrtu, kot jih je bilo doseženih v preteklem letu pri delih, pri katerih je osebni dohodek enak, to je OD1 N1w- 2 = število več norma ur v načrtu, kot jih je bilo doseženih v preteklem letu pri delih, pri katerih je osebni dohodek enak, to je OD2 N11o -- 11 = število več norma ur v načrtu, kot jih je bilo doseženih v preteklem letu pri delih, pri katerih je osebni dohodek enak, to je 001\. 4. O e 1 e ž i z v o za v c e J o t n e m p r i h od k u je opredeljen kot raz- merje med doseženo realizacijo na zunanjem trgu in celotnim prihodkom ozda. Izračunamo ga torej po obrazcu: pi Z\' lzv 0/o = -. 100 (5). kjer je: CP lzv 0/o = kazalnik deleža izvoza v celotnem prihodku Pi 7_,. = dosežena realizacija na zunanjem trgu CP = dosežen delovni prihodek Vpliv tega kazalnika na razporejanje dohodka ni posebej opredeljen v pa- nožnem sporazumu. Ker je izvoz v gozdarstvu še posebej vezan na ukrepe sprotne ekonomske politike, ta kazalnik pa tudi ni specifičen za gozdarstvo, 15 določijo vpliv povečanega izvoza v celotnem prihodku na povečanje osebne porabe delavci gozdarskih ozdov v načrtu za tekoče leto. Povečanje osebne porabe pa verjetno ne more biti tolikšno, kolikršno je povečanje izvoza; odstotek mora biti manjši , kot je odstotek povečanja izvoza. 5. D o s e žen a st o p nj a n a č rt o v a n e pr o iz v o d n j e je kazalnik, s katerim dokončno oblikujemo tisti del čistega dohodka, ki ga namenjamo za osebno porabo . Kazalnik praviloma vpliva le negativno, pozitivno pa samo v primerih, navedenih v 22. členu panožnega sporazuma. Kazalnik, ki pomeni odsto- tek doseganja načrta, uporabljamo za tozde nepopravljen; to pomeni, da moramo po drugih osnovah ugotovljeni obseg čistega dohodka za osebno porabo zmanj- šati za odstotek neizpolnjenega načrta . Za take ugotovi tisti odstotek, s katerim moramo popraviti po drugih osnovah izračunana osebno porabo, na predlog Izvršilnega odbora Splošnega združenja gozdarstva, komisija udeležencev. Resnični koeficient doseganja načrta lahko ugotovimo šele ob koncu leta, zato je tudi kumulativna korekcija po tem kazalniku mogoča ob koncu leta. Vendar menimo, da je smiselna korekcija po tem kazalniku že med letom, zlasti če se proizvodnja med letom bistveno razlikuje od tiste, ki je predvidena z dinamičnim načrtom. Tako se izognemo prevelikim izplačilom osebnih dohodkov med letom in s tem bojazni, da bi bili osebni dohodki, izplačani med letom večji, kot pa jih lahko pokrijemo iz čistega dohodka. Korekturo osebne porabe s tem kazalnikom opravimo po obrazcu: OPt = (OP o ± OPe + O Pr + OPp + O Pi) - K, (6) kje·r je : OP1 = osebna poraba tekočega leta OPo = načrtovana osebna poraba OPe = osebna poraba zaradi spremenjene ekonomičnosti OP .. = osebna poraba zaradi povečane rentabilnosti OPp = osebna poraba zaradi povečane produktivnosti OPi = osebna poraba zaradi povečanega izvoza K = koeficient doseganja načrta (količinskega) 111. Možni deleži prihrankov za osebno porabo na račun večje ekonomičnosti in donosnosti Ker je lahko v sestavi celotnega prihodka delež osebne porabe v posameznih ozdih različen tako glede na porabljena sredstva kot glede na akumulacije, so v panožnem sporazumu dani napotki, kako naj tozdi in taki pri razporejanju čistega dohodka upoštevajo povečanje gospodarnosti in donosnosti , da ne bi zmanjšali akumulativnosti tozda ali toka. Tako je v panožnem sporazumu rečeno, da mora tozd ali tok spremeniti osebno porabo zaradi spremenjene gospodarnosti in donosnosti tako, da bodo delavci delež akumulacije povečali bolj kot pa delež osebne porabe. V panožnem sporazumu je določilo, da je treba pri opredeljevanju velikosti prihranka zaradi večje ekonomičnosti, ki ga lahko tozd nameni za osebno porabo, upoštevati razmerje med osebno porabo in porabljenimi sredstvi. Osnovni ponder (usmerjevalni) izračunamo po obrazcu: OP Pe = OP + PS (7), kjer je: Pe = ponder za izračun prihranka iz naslova večje ekonomičnosti, ki ga lahko namenimo za osebno porabo OP ::::: osebna poraba 16 PS = porabljena sredstva Del prihranka za osebno porabo izračunamo po obrazcu: op._. = OP · p, (8}, kjer je: op,. = osebna poraba zaradi večje ekonomičnosti p,, = ima enak pomen kot v obrazcu (7) Za ponazoritev uporabe ponderjev pri izračunu prihranka n3 račun večje ekonomičnosti, ki ga lahko namenimo za ose~no porabo, bomo uporabili podatka iz zgleda na str. 14 tega sestavka. Za lažje razumevanje vzroka za uvedbo pon- derjev bomo postavili, da sza dva tozda, združena v isto delovno organizacijo, dosegla enak znesek prihranka, imata pa različno razmerje med porabljenimi sredstvi in osebno porabo. TOZD A B OP 30 70 PS 70 30 Podatki za izračun Pe 0,30 0,70 Prihranek 61,50 61,50 OPe 18,45 43,05 Indeks OP 161,5 161,5 Izračun prihranka na račun večje ekonomičnosti za osebno porabo smo napravili pri predj:ostavki , da imata oba tozda v aktih napisano, da se pri razpo- i·ejanju prihranka iz ekonomičnosti na del za osebno porabo in na del za akumu- lacije upošteva kot ponder doseženo razmerje med porabljenimi sredstvi in osebno porabo. Prav tako kot za vpliv povečane ekonomičnosti moramo izračunati tudi ponder za vpliv donosnosti na povečanje osebne porabe. Izračunamo ga po obrazcu: OP Pr = OP +AK (9), kjer je: Pr = ponder za določitev prihranka na račun večje donosnosti, ki ga lahko namenimo za osebno porabo OP = enak pomen kot v obrazcu (7) AK = akumulacije Ponder za ugotovitev prihranka, ki ga lahko namenimo za osebno porabo, je lahko od O (nič} do Pr (Pr = višina izračunanega strukturnega deleža po obrazcu 9) . Nadaljnji postopek izračuna je enako kot pri vplivu ekonomičnosti, le da v tem primeru upoštevamo namesto prihranka na račun gospodarnosti prihranek na račun donosnosti. V panožnem sporazumu ni nikjer rečeno, kolikšen mora biti ponder za raz- poreditev prihranka na račun gospodarnosti in donosnosti. Velikost tGga določijo ozdi ali v svojih samoupravnih aktih a:i z načrtom za tekoče leto, in sicer glede na razmere v proizvodnji, dogovora tokov in tozdov o stimuliranju delavcev ozda za doseganje čim večjih posameznih prihrankov ipd . Ker se pogoji poslovanja lahko iz leta v leto spreminjajo, so tudi ponderji za posamezne prihranke lahko iz leta v leto različni; to pomeni, da mora biti merilo , določeno vsako leto z gospodarskim načrtom, v samoupravnih aktih pa le osnova, ki rabi za določitev merila. V panožnem sporazumu je opredeljena obvezna uporaba ponderjev zato, da je vsaj v okviru delovne organizacije zagotovljeno, da bo v vseh tozdih in takih mogoče uresničiti načelo ))za približno enako delo in rezultate dela« približno enako plačilo . Višina ponderjev mora biti zato dogovorjena znotraj delovne orga- 17 nizacije, saj v nasprotnem primeru tega načela pri tako različnih proizvodnih razmerah, kakršne so v gozdarstvu, ni mogoče uresn i čiti. Posebnost gozdarskega panožnega sporazuma je med drugim tudi ta, da omogoča gozdarskim ozdom drugače izračunati kazalnike poslovanja, kot jih izračunavajo v tozdih drugih dejavnosti. Zato je mogoče, da bi podpisniki gozdar- skega panožnega sporazuma, upoštevajoč vse olajšave, računsko ugotovili za osebno porabo tolikšen del dohodka, da ne bi bila več zagotovljena minimalna akumulacija . Da pa dohodka ne bi tako tudi delili, je v sporazumu splošno določilo, ki pravi , da morajo delavci pri določanju tistega dela dohodka ali čistega dohodka, ki ga namenjajo osetni porabi, upoštevati določ!lo o minimalni akumu- laciji. V primeru , da bi osebna poraba izračunana po vseh osnovah, predstavljala tolikšen del čistega dohodka, da ne bi bila več zagotovljena minimalna akumu- lacija, morajo osebno porabo zmanjšati v korist akumulacije. Oxf.: 174.7 Sequoiadendron giganteum (Lindi.) Buchh : 181 :232.11 MAMUTOVEC (Sequoiadendron giganteum [Lindi.] Buchh.) TUDI PRI NAS HITRO RASTE Lado E 1 e r š e k • Naravni areal, opis in značilnosti te drevesne vrste Mamutovec (starejši imeni sta orjaška sekvoja in gorska sekvoja) je zimzeleni iglavec in je doma na zahodni strani gorovja Sierra Nevada v srednji Kaliforniji. V terciaru in kredi pa je rastel tudi v Evropi in Aziji. Ime je dobil po polindijancu Sequoyahu, ki je sestavil indijansko abecede za svoje čerkeško pleme. Bližnji sorodnik mamutovca je primorska sekvoja (Sequoia sempervirens) , ki je doma v toplejšem obmorskem predelu Kalifornije, medtem ko uspeva mamu- tovec v višjih hladnejših predelih na n. v. 1000-2000 m. Tu so minimalne tempe- rature- 25° C in maximalne 38° C. Srednja količina letnih padavin je od 1000 do iSOO mm, od tega veliko v obliki snega. Dobro uspeva na apnenih tleh, ne prenese pa vlažnih tal. Ljubi globoka tla, precej zračne vlage, zlasti pa prosto lego z vseh strani . Mamutovec je največje drevo na svetu (po masi), ni pa tudi najvišje. Naj- višji že posekan mamutovec je bi! visok 135m, avstralski evkalipt (Eucalyptus amygdalina var. regnans) pa je visok celo 155m. Največji še živeči markantni marnutovci so dobili tudi svoja imena. V narodnem parku Giant Forest je zelo znan »General Scherman" , ki ima prsni premer 9,87 m in višino 83 m. Razumljivo je, da so zaradi takih dimenzij to drevesne vrsto včasih podirali z dinamitom . V Evropi zraste le do višine 50 m (Pezdirc) . V svoji domovini doseže visoko starost , celo 2000 do 3000 let. Najvišja ugotovljena starost je 3200 let (Strgar). To drevesne vrsto gojijo v nasadih, na jugu Nemčije, v Franciji , Danski, Belgiji ·in na jugu Sovjetske zveze (Jovanovic). V ZR Nemčiji so po požaru !eta 1953 pri Kaldenkirchen/Niederheinu na rastišču rdečega bora osnovali mešani nasad mamutovca in ameriške jelke (Abies conco/or) v razmikih 3m. Po 24 letih • L. E., dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU 18 so ugotovili, da je bil pri enaki višini mamutovec 2 do 3-krat de- belejši od enako starega rdečega bora, omenjena jelka pa približno 2-krat. Najdebelejši mamutovec na robu s esto ja je imel prsni pre· mer 51 cm (Fuldner). Zato priča­ kujejo v tem sestoju vel k prirastek lesa v primerjavi s prirastkom v sestoju rdečega bora. Iz izkušenj, ki jih imajo z dosedanjimi nasadi priporočajo saditi mamutovec v razmiku 6-12 m, vmes pa druge senčne drevesne vrste. Zan~mivo je, da nasad v Badnu (ZR Nem- čija), ki je eden največjih in naj- starejših nasadov v Evropi in ob- sega okoli 500 dreves, tudi huda zima 1928/29 ni bistveno pr;za- dela. Najvišje drevo v Nemčiji je visoko 47 m in je staro komaj 118 let (Strgar). V Ameriki les praktično ne pri- haja na trg, predvsem zato, ker so rastišča precej omejena in od- maknjena. Les je odporen proti gnitju, se lepo cepi in je lahek ~ (Pezdirc) . Po drugih virih pa je les netrpežen (Strgar). Mlada drevesca so pri nas ob- čutljiva na mraz, nekoliko starejša pa ne. Sadike so občutljive za presajanje, celo če so starejše, zato priporočajo vzgojo sadik v kontejnerjih. Sneg mu ne škoduje. Mlada drevesca pri nas rada uni- čuje divjad z drgnjenjem in ob- grizovanjem, zato jih moramo za- ščititi s količki ali z aluminijasto folijo. Vrhove večjim odraslim drevesom je pri nas poškodovala strela. Zaradi debele skorje velja drevje, ki je debelejše od 40 cm, za relativno odporno proti gozd- nim požarom. Razmnožujemo ga s semeni, a je poprečna kaljivost le 15 °/o. Markovic je razmnoževal 15-letno Devetinštiridesetmetrski mamutovec iz Pišec. Foto L. Eleršek 19 drevo s potaknjenci brez rastnih hormonov in dosegel 50 °/o uspeh. Ta na- čin razmnoževanja je koristen zato, ker na ta način razmnožujemo na mraz odpornejše mlajše primerke. Tuje drevesne vrste v gozdarstvu V davnini so sadili drevje zaradi plodov in zaradi kultnih običajev. Prinaša!i so ga iz bližnjih, pa tudi iz oddaljenejših krajev. še v predrimskih časih so prinesli oreh iz Grčije na območje današnje švice. Aristotel (384-322 pr. n. š.) piše o tem, da so Grki veliko rastlin prinesli z vzhoda (Schuler). Leta 360 pr. n. š. so Rimljani pninesli platane iz Grčije v Italijo (Hockenjos). Rimljan Gaius Plinius Secundus pa je napisal kar dve knjigi o tujih drevesnih vrstah (De peregrinis arboribus). Šele mnogo kasneje so začeli naši predniki saditi eksote ne le zaradi plodov in zaradi okrasnih namenov ali botaničnih zanimivosti, ampak tudi zaradi prido- bivanja lesa. Posebno zadnje čase, ko iščemo hitrorastoče drevesne vrste, ugotavljamo, da je med eksotami precej takih. V večjem obsegu so začeli eksote vnašati v Evropo iz Azije in Amerike sredi 16. stol. Do danes je bilo vnešenih preko 2600 vrst eksot (Petrovič). Tako je prišla l. 1601 v Evropo robinija, ameriška platana in zeleni bor sta prišla v 17. stol., rdeči hrast l. 1740, zelena duglazija l. 1827, velika jelka J. 1830 in mamutovec 1853. leta. Mamutovec iz Orešja. Zgradba ob drevesu in merilna letev (3m) dokazujeta, da gre zares za pravega velikana. Foto L. Eleršek 20 Tudi mamutovec v Pišecah na Bizeljskem težko najde tekmeca. Med domačimi dre- vesnimi vrstami ga ni! Foto L. Eleršek Vnašanje eksot v gozdove je postalo v drugi polovici 18. stol. že prava manija, vendar večina vnešenih tujih drevesnih vrst ni izpolnila pričakovanj. Glavni razlog je, da takrat niti rastišča niti provenience niso dovolj upoštevali. Por.ovno zani~ manje se je pojavilo v 19. stoletju in traja še danes. Pri današnjih izkušnjah in znanju, pa je odnos do eksot, predvsem v zah. Evropi (od koder so te drevesne vrste prišle k nam) realnejši (Petrovic). V gozdarstvu se Je počasi uveljavljajo, vzporedno z novim znanjem, ki je odvisno tudi od obse-žnih in dolgotrajnih pro- venienčnih poskusov. Na švabskem (ZR Nemčija) so bile l. 1981 v gozdovih eksote na 11 OO ha, kar je 1,2 °/o tamkajšnje gozdne površine. Skoraj 9/10 teh nasadov je bilo takrat mlajših od 40 let. Zadnjih 20 let so posadili največ zelene duglazije in japonskega macesna, slede velika jelka, rdeči hrast in druge {Gmelin, Schaser). Mamutovec je bil prinešen v Evropo dokaj pozno, kar je tudi vzrok, da s to svetloljubno drevesne vrsto v večjih nasadih še nimajo dovolj izkušenj. Vendar pa je prav zaradi svoje hitre rasti, ki se začne pri starosti 10-15 let, zanimiva drevesna vrsta. Mamutovec je naše parkovno drevo, pa tudi najdebelejši iglavec Slovenije Najstarejši primerki tega drevesa so v Evropi stari komaj 131 let, v Jugoslaviji (v zagrebškem parlinputom". Ta ,,kemoterapija« je postala zanimiva posebno v zvezi z umiranjem gozda, ki ga med ostalim povzročajo tudi spremembe kemijskih lastnosti tal kot posledica onesnaženosti okolja. Na predzadnjem takem srečanju pred dvema letoma je umiranje gozda že mereče ležalo v zraku. Danes pa je postalo že kruta resničnost, ki je gozdarstvo takorekoč čez noč postavilo v popolnoma drugačen položaj. čeprav srečanje ni imelo nobene okvirne teme, so se skoraj vsi referati ukvarjali z umiranjem gozda. Pretresljiva je bilo slišati prvega referenta (Zech), ki je govoril o ohranitvi rodovitnosti gozdnih ta! v tropih. čeprav v tropih ne poznajo umiranja gozda, kot ga imamo v Srednji Evropi, je gozd tam še neprimerno bolj ogrožen kot pri nas. Večina referatov je obravnavala pos1opno degradacijo gozdnih tal zaradi odla- , ganja kislih snovi v gozdnem ekosistemu. Naj naštejemo nekaj naslovov : Kroženje ionov in stabilnost gozdnega ekosistema (prof. Ulrich), Rezultati kemične analize padavin v gozdnih področjih jugozahodne Nemčije (Evers), Opažanja zakisavanja tal ob deblih starih bukev (Hetsch), Rezultati foliarnih analiz smrekovih iglic v področjih onesnaženega zraka v odvisnosti od starosti in položaja iglic (prof. Kreutzer), Rezultati foliarne analize smrekovih iglic v različno obremenjenih področjih onesnaženega zraka v Hessnu (prof. Moll), škode v gozdu in stanje prehranjenosti smrekovih in jelovih sestojev v južnem Baden-Wurttembergu (HUttl), Učinek nekdanjega gnojenja v prizadetih sestojih smreke in jelke (Aidin- ger), Razvoj kemičnih lastnosti mineralnih tal na ploskvah starih gnojilnih posku- sov (Hildebrand), Kartiranje imisijskih škod kot rastiščnega faktorja (Wachter). Ogledali smo si tudi gnojilne in melioracijske poskuse v bližini Waldsassena. Gozdovi na zelo revnih rastiščih, ki so bila zaradi večstoletnih neugodnih člove­ kovih vplivov in steljarjenja še dodatno močno osiromašena, so hvaležen objekt za preverjanje raznih načinov melioracij. Na terenu smo si med ostalim ogledali tudi rekultiviranje zemljišča, kamor so odlagali odpadke iz nekdanje topilnice železove rude. Ekstremno kisla tla (pH v N KCI 2) so temeljito zastrupljena z žveplom in težkimi kovinami in so tako brez vegetacije. Le tam, kjer so odlaga- lišče prekrili s 5 do 10 cm debelim slojem gošče iz komunalnih čistilnih naprav, so tla ozelenela (trava, breza, trepetlika itn .). Veliko je bilo tudi govora o mineralnem gnojenju kot možnem zdravilu proti umiranju gozda. Toda vsem je bilo jasno, da na ta način le ublažimo proces umiranja, gozda pa ne ozdravimo. Zdraviti je treba pri koreninah bolezni, torej drastično moramo zmanjšati onesnaženje okolja. Zato tudi dajejo velike subven- cije za gnojenje gozda, pa čeprav si od tega ne moremo kaj dosti obetati. Dalje 31 zelo podpirajo raziskovalno dejavnost v zvezi z umiranjem gozda. Tako se je našla zaposlitev za marsikaterega mladega izobraženca. Za velikopotezne razi~ skave imajo veliko sredstev in kvalificiranih ljudi . Pri nas si takega velikopoteznega raziskovanja ne moremo privoščiti, zato pa moramo biti seznanjeni z dosežki na tujem in jih koristno uporabiti v domačih razmerah. Udeležba na znanstvenih srečanjih je za nas dobrodošla prilika, da se z njimi seznanimo. Oxf. : 971(481):3 18. SIMPOZIJ - MEHANIZACIJA GOZDNEGA DELA NA NORVEšKEM Marjan L i p o g 1 a v š e k * Vsako leto organizira druga dežela sestanek univerzitetnih profesorjev evrop~ skih gozdarskih fakultet s področja pridobivanja gozdnih proizvodov. Tokrat je inštitut za transport lesa pri gozdarskem in gozdnogospodarskem raziskovalnem svetu Norveške od 25. do 29. junija 1984 organiziral že 18. simpozij Mehanizacija gozdnega dela . Simpozija na Norveškem se je udeležilo relativno malo profe~ sorjev. Poleg šestih gostiteljev je sodelovalo 13 profesorjev iz 8 dežel, dva pa sta referate le poslala. Iz Jugoslavije sta sodelovala prof. S . Bojanin in prof. M. Lipoglavšek. Dvodnevno referiranje je potekalo v gozdarskem šolskem centru Honne blizu Gjovika. Kljub manjšemu številu (ali pa ravno zato) so bili referati zelo zanim;vL Poleg nekaterih splošnih obravnav pridobivanja lesa je bilo največ referatov o problemih transporta lesa. Posamezni prispevki pa so pokazali tudi rezultate raziskav drugih specifično opredeljenih problemov mehanizacije dela v gozdu in gozdarstvu. Iz referatov lahko povzamemo nekaj osnovnih ugotovitev. V skandinavskih deželah je mehanizacija pridobivanja lesa na zelo visoki stopnji. Vse več de:a opravijo težlnl!l ~kr1l;ll>.iti J.. !!;;!>(). ~. fi.Do~•. pcpl&:.l Jto.roo p\otz:.twti !. 1\aoo. 3. Opn:rUa' tiDom Y lletu, pc~..J ll.\r. ~u.,._ A. IJ., bo. , l. Kuk od G"D•J~, I"'Pl J. r.~-ch . • 13, llt.ba &"otda. i"'~iW l. ~oter. U .. Po!Jcdrbilfo, p.: plo;!l \1. llIIl B. U..ru~ ~1<.,;'"'~ ['u;:.l O. 1\.lron ;• :''"•'"-'~ !hlLibuff. V6ljo 1 t.1ba 1 !J (~'-'>LriJ.l.o"'o ''"Jn•). Nolranja stran ovilka letaka 1 1 ; ' j 35 Kmetijske Table. -- ~~r- 1 'f Xli. r Gozd or eja. 1 i [1p;..i l 1 J .. 'PUuch, 1 1 pia.at. ~-~ l l'odo•c:Ul Juu_ x.Jokll • t.jo~ ~ $ ;! ,., .. - -·-· NA Dmi.\Jt ISo--l. Nalh ta u1 o rl,. an.t•hl k•m.a opi•DI 'lapn~t llllOlU W11!1GEJIJl LI SilU c. U . dwcf"'Uh tN-!Aoll"'''f..SoJY » Dut.J ~ , "J~~~ .. ·~·· Naslovna stran ovitka letaka Slovenski prevod tega letaka smo iskali dobro leto in ga končno našli v Licejskem fondu Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, vloženega pod "Babo«, baron A. Babo je bil namreč avtor prvih štirih od skupaj 16 letakov iz omenjene serije. Tudi ta letak je pod naslovom Gozdoreja prevedel J. Zalokar. Delo predstavlja eno prvih samostojnih del z gozdarskega področja v slo- venščini. Kljub okornosti in napakam, ki so jim očitno botrovali tudi dunajski črkostavci, predstavlja zanimiv zaklad takratnega slovenskega izrazoslovja, zato tudi to besedilo objavljamo v celoti in v točnem prepisu. Malo je na kmetih hiš brez verta, ali brez kake druge neobdelane, ali z drevjem neobsajene zemlje; pa vendar dovolj sveta je tudi neobdelanega, je še v pušči, in ako bi tudi za drugo ne bil , bi vsaj kako drevo ondi stalo. Dalje imajo posestniki kakšno ledino, kako germovje, spašnike ali hoste, ko bi se dal ves tak svet v boljši prid oberniti. Dostikrat imajo kmečke hiše ali posamezni zemljeni kosi tako lego, da merzla ostra, ali suha sapa po njih brije, ter ondi vse slabo raste, in v hišah tacih skor nej stanovati, ako se jim kako zavetje ne napravi z divjimi drevesami (sadje ande ne raste). Poslednjič nam dajo divja, ali gozdna drevesa še razen dobiček z lesom, ter les za orodje, za stavbe, za kurjavo , pa tudi steljo, pašo, razno cvetje. sad in sok itd. To je pri kmetijstvu vse potrebno, nektero še nepogrešno. Po tem takem imamo dosti prilik na sledeča vprašanja podati se: 1. Kje in ktera gozdna drevesa naj se sade? 2. Kako se take drevesa dobe? 3. Kako je gre presajati? 4. Kako se gozdi nasade, in kako je žnjimi ravnati? 1. Kje naj se gozdna drevesa sade? Odgovor: Ondi, koder lega ali zemlja za boljše rastline nej. Taki kraji so posebno ob l--- A B C O E PINUS SILVESTAIS VOLUMEN m 3/ hC1 .--- .....- [- r-- ----- 20 0 ABCDE SVEZA TEŽA tihi:! .....- .--- .....- ..._ 1 A B C D E SVEŽA TEŽA 1/ha ~ ,.-- .....-- 1 f-- A 8 C O E A· · krošnja, B - deblo. C 100 90 80 70 oO 50 40 30 ,_ 1- 1- 1- 1- 1- 1- ,_ 20 1() ,_ - VOLUMEN ....-- -....- ..._ 1-- 0 A 8 C D E \OO ,_ ,_ ,_ )- 90 BO 70 60 so 40 30 20 10 ~ VOLUMEN r-- r-- .-- 1-- 0 ABCDE SVEŽA TEŽA r-- - - -----1 A B C D E SVEŽA TEŽA ...-- .---- .....- [ ~ A B C D E nadzemni del, O korenine. E - skupaj 40 sta študiji biomase mladega sestaja bora (Pinus silvestris L.) in macesna (Larix deci- dua Mili.) . Raziskave so bile narejene na češkoslovaškem (Oiomučany, Rečkovice) na področjih , ki so bila med vojno na golo izsekana. Namen študij je analizirati bio- maso celotnega sestaja in posameznih de- lov dreves, vej , debla, lubja, listja. korenin, ker le tako lahko ocenjujemo delež in po- men različnih komponent. Vrednotenje se- stoja izključno po prodajni vrednosti hlada- vine je namreč močno pomanjkljivo, kajti to nikakor ni edina uporabna dobrina gozda. V sestoju je bilo izbranih po 15 dreves (starost : 36 let macesen, 26 let bor). po 5 iz zgornjega, srednjega in spodnjega sloja. Na teh osebkih so bile izvedene meritve in analize, rezultati pa so aplicirani na ves sestoj. Naštejmo le nekaj izmerjenih oziro- ma izračunanih parametrov : starost dreve~a. poprečna debelina leinice, poprečni letni prirastek, premer debla, višina drevesa, dol- žina in širina krošnje, največja širina in glo- bina korenin. volumen oziroma teža igl ic, poganjkov, vej, debla, lubja, korenin, delež celotne b:omase in posameznih komponent dreves po slojih itd. Vsi podatki in analize so zbrani v števil- nih tabelah in grafih. Nadaljnje raziskave in obdelave zbranega materiala bodo s po- močjo bioloških, matematično-statističnih in ekonomskih metod prispevale k boljšemu razumevanju delovanja gozdnih ekosistemov, k smotrnejšemu izkoriščanju gozdnega bo- gastva, odkrile bodo nove možnosti za upo- rabo ·lesne in zelene biomase v različnih industrijah: farmacevtski, prehrambeni, ener- getiki in drugih. ln ne nazadnje, bolje bomo spoznali varovalno vlogo gozda. Julijana Lebez IZ DOMAčE IN TUJE PRAKSE ODVISNOST PODNEBJA OD GOZDOV Ne smemo pozabiti, da spremembe gozd- •nih površin, ki bi dosegle nekaj odstotkov, niso nepomembne za nadaljnji razvoj kli- matskih razmer. Vsi tarnamo, če se je srednja letna temperatura zraka spremenila za recimo 0,5° C, valimo na vreme krivdo za druge pomajkljivosti našega dela, obe- nem pa zelo slabo poznamo vpliv osnovnih naravnih fall __ ---::j ~ ~·U 90 1!0 iO tC • ..c lO - 20 10 .L__L __ .L.__ _ _.__---' 10 :<: 60 cO oo 68 Diagram kaže potek kri- vulje hitrosti (3), krivulje poprečne hitrosti za rela- cije (4) in krivulje časa vožnje (2) kot funkcije po- ti (relacije). mere točneje izrazimo ko1 funkcijo relacije, s tem pa tudi pravilneje določimo časovne normative. čas vožnje je funkcija poti in poprečne hitrosti, ker pa je tud·i poprečna hitrost funkcija poti, ga eno·stavno izračunamo z uporabo obrazca 2. Iz diagrama vidimo: 1. Hitrost pospešeno narašča z razdaljo do določene meje, kjer postane enakomerna (doseže največjo možno ali dovoljeno mejo). 2. Poprečna hitrost za določeno relacija tudi pospešeno narašča, čeprav počasneje, potem naredi prevoj in se asimptotično približuje maksimalni možni ali dovoljeni hitrosti. 3. čas vožnje z relacija pojemajoče narašča do določene meje, od tod naprej pa narašča sorazmerno relaciji. Analiza rezultatov snemanj A. Krivec v svoji knjigi Mehanizirana nakladanje pri prevozu lesa (1) na strani 98, navaja (v intervalih) poprečne hitrosti vožnje za posamezne relacije, dobljene »na osnovi aritmetično izravnanih podatkov snemanj«. Raziskovalna dela so bila opravljena na območjih GG Maribor, Celje , Bled, Kranj, Ljubljana, Postojna in Kočevje. Pravi »Zato dobljeni rezultati predstavljajo vrednosti, ki jih je mogoče uporabiti v širšem prostoru .« (Stran 61 .) čeprav je ta študija bila namenjena predvsem proučevanju mehaniziranega nakladanja lesa, zagotavlja uporabljena metodologija pri snemanju strukture de- lovnega dne dokaj dobre podatke tudi za vožnjo. Te podatke uporabljam v praksi. Uporabili jih bomo tudi v tej razpravi, ker so to pri nas edini objavljeni podatki, • za katere je znana tudi metodologija snemanja in obdelave, predstavljajo pa srednje slovenske razmere. Poudariti je treba, da veljajo podatki za poprečno hitrost na posamezni relaciji, in sicer v intervalih po 5 km. Domnevajmo, da se podatki nanašajo na sredino intervala (8, 13, 18 itd . km) . Enako, kot bomo uporabili podatke iz omenjene študije, lahko uporabimo tudi lastne meritve, seveda ob uporabi primerne metodologije. čeprav izgledata žalostna pa se jima ne toži po tež- kih dneh, ko sta morala vlačiti les iz gozda. Hvala bogu, to je preteklost! Mu- he ju žrejo, zato! Foto F. Jurač. 69 Kjerkoli v razpravi bom uporabil besedo »podatki", se bodo ti nanašali na omenjene podatke dr . A. Krivca. V tabeli 1 smo za podatke hitrosti izračunali srednjo vrednost za prazno in polno vožnjo (stolpec 5) ter srednji čas v eno smer (stolpec 7) . Tem podatkom priredimo funkcijo: f ( ~ ) =v= 0,0071 s 2 +O ,125 s + 23,36 ........ .. .......................... ........... .. ... .. .. {3), po kateri izračunamo srednje hitrosti (stolpec 6) in srednji čas vožnje v eno smer z uporabo obrazca 2 (stolpec 8). Razlike časov vožnje (stolpec 9), med uporab- ljenimi podatki in našo funkcijo, so zanemarljive. Zato lahko na tem matematic- nem modelu preučujemo spreminjanje hitrosti in časa vožnje pri prevozu lesa glede na relacija. Tabela 1. Relacija 1 Popr. hitrosl _ _vožnje km/h -1 Srednji čas vožnje Hit;osl 1 Modificirani od-dol J 1 1 po po 1 po 1 voz nJe podatki sr. prazna polna popr. obraz. podat. obraz. razi. km/h km/h 1 t min 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 10 1 ii 1 12 KAMION SAM 5-10 8 26,3 23,5 24,82 24,82 19,34 19,34 0,00 26,92 24,82 19,34 11-15 13 27,5 25,0 26,19 26,19 29,78 29,78 0,00 30,96 26,19 29,78 16-20 18 29,5 26,5 27,92 27,91 38,68 38,69 0,01 37,00 27,92 38,68 21-25 23 31,8 28,5 30,06 29,99 45,91 46,01 0,10 45,87 30,06 45,91 26-30 28 34,4 31 ,0 32,61 32,42 51,52 51,81 0,29 59,05 32,77 51,26 31-35 33 37,1 33,5 35,21 35,21 56,23 56,23 0,00 79,25 34,97 56,62 36-40 38 40,5 36,5 38,40 38,35 59,45 59,45 0,07 112,04 36,79 61,98 41-45 43 44,0 40,0 41,90 41,84 61,57 61 ,66 0,09 170,74 38,31 67,33 KAMION S PRIKLOPNIKOM 5-10 8 23.0 20,5 21 ,68 21,34 22,14 .22,49 0,35 24,35 21,68 22,14 11-15 13 25,0 21,5 23,12 23,12 33,74 33,74 0,00 29,36 23,12 33,74 16-20 18 27,0 23,5 25,13 25,13 42,98 42,98 0,00 36,15 25,13 42,98 21-25 23 29,0 26,0 27,42 27,38 50,33 50,41 0,08 45,44 27,42 50,33 26-30 28 31,5 28,0 29,65 29,86 56,66 56,26 0,40 58,34 29,65 56,66 31-35 33 33,5 31,0 32,20 32,58 61,49 60,77 0.72 76,73 31 ,93 62,02 36- 40 38 36,0 34,0 34,97 35,54 65,20 64,15 1,04 \03,07 33.84 67,36 41-45 43 39,5 38,0 38,74 38,74 66,60 66,60 0,00 146,73 35,48 72,72 Pri obrazcu 3 imamo opraviti z določenimi omejitvami; veljaven je namreč od približno 5 km naprej, pa tudi navzgor je veljavnost obrazca omejena. Nam zaen- krat zadostuje ugotovitev, da obrazec, glede na podatke, dokaj dobro predstavlja poprečno hitrost znotraj obravnavanega intervala {8-43 km). Po obrazcih 3 in 1 izračunamo hitrosti za sredine posameznih intervalov (stolpec 10). Vidimo, da hitrosti nad 30 km čedalje bolj presegajo največjo možno potovalna hitrost, ki je približno 56 km/h (70 X 0,8). Iz tega lahko sklepamo, da podatki za relacija nad 30 km niso realni, s tem pa je na zgoraj omejena tudi veljavnost naše funkcije 3. Ker so pri prevozih lesa najpogostejše relacije med 1 O in 30 km, to vidimo tudi iz vzročne strukture delovnega dne (Krivec, 1 }, lahko domnevamo, da je bila tendenca naraščanja poprečne hitrosti z relacija, ugotov- ljena pri teh relacijah , pri obdelavi podatkov prolongirana navzgor in navzdol. Omenili smo že, da poprečna hitrost relacije, s povečanjem relacije, preide iz pospešenega v pojemajoče naraščanje. Ta prehod nastopi takrat, ko dose- žemo največjo možno (dovoljeno) potovalna hitrost (56 km/h). Izračunamo , da 70 Sodobna sredstva za transport lesa. je to pri relaciji 27 km (točno 27,022 km za vozila in 27,210 km za vozila s pri- klopnikom). Od 27 km naprej ne računamo več poprečne hitrosti relacije po obrazcu 3, temveč: 56 s v(s<27) = ---- s + 20,25 (4), to pa je enačba premice (zaradi enakomerne hitrosti pri relacijah nad 27 km, stavno dobimo za čas vožnje: t(s > 27) = 1,07 S + 21,7 .... ........... .................. .................... ... .. .... (5) , • to je enačba premice zaradi enakomerne hitrosti pri relacijah nad 27 km, in sicer premice s prostim členom, večjim od O, Le tako je možno izraziti čas vožnje pri prevozu lesa. V nasprotju z nekaterimi mnenji nikakor ne moremo govoriti, da bi v obrazcu 5 že bili vsebovani časi nakladanja lesa ali česa drugega, razen čiste vožnje. če želi kdo temu oporekati mora najprej ovreči ugotovitve Krivčevih raziskovanj. Vse drugo je, kot smo videli, le matematično izvajanje. Z uporabo obrazcev 4 in 5 izračunamo modificirane poprečne hitrosti (stolpec 11) in čase (stolpec 12), ki jih uporabimo pri izdelavi normativov in pri izračunu cen prevozov (Novak, 3). Ker sta funkciji, 3 do relacije 27 in 5 nad relacija 27, zvezni, lahko znotraj intervalov veljavnosti izračunamo čas vožnje za poljubno dolžino poti. Po enakem postopku, kot smo izračunali čase vožnje za samo vozilo, smo jih izračunali tudi za vozilo s priklopnikom: V(S·~ 27) = 0,0047 S2 -j- 0,255 S+ 19,00 (3 a), - 56 s v(s > 27)= km/h s + 24,52 (4 a), t(s "' 27) = 1,07 s + 26,27 min (5 a) in jih vnesli v tabelo 1. Podčrtajmo: čas, ki smo ga tako izračunali, je poprečni čas čiste vožnje v eno smer, brez dodatnega časa! Za ugotavljanje potrebnega časa prevoznega ciklusa ga moramo, približno, podvojiti in mu pribiti dodatni čas in polurni odmor. V tabeli 2 dajem pregled nekaterih časov čiste vožnje za sama vozila. časi se nanašajo na relacije sredin Krivčevih intervalov. 71 Tabela 2. Primerjalni pregled časov čiste vožnje za sama vozila. Relacija 1 Podatki Mod iti ci rani Izračun po Norme Predlog (A. Krivec, 1) podatki obrazcih GG Lj pan. sp. 8 19,34 19,34 19,34 24,20 15,21 13 29,78 29,78 29,78 29,95 22,60 18 38,68 38,68 38,69 35,70 31,29 23 45,91 45,91 46,01 41,45 34,97 28 51,52 51,26 51,26 47,20 38,32 33 56,23 56,62 56,62 52,95 45,16 38 59,38 61,98 61,98 58,70 52,00 43 61,57 67,33 67,33 64,45 58,84 Potem, ko smo utemeljili modifikacije Krivčevih podatkov (Krivec, 1) in jim priredili obrazce, po katerih jih skoraj natančno izračunamo, čase še· priredimo za uporabo v gozdarski praksi. Izračun časa vožnje za praktično uporabo Videli smo, da za uporabljene oziroma modificirane podatke ponazarja čas vožnje do relacije 27 km neka paraboli podobna krivulja, nato pa premica, in sicer tako za vozilo samo kot za vozilo s priklopnikom (sl. 1). Za praktično uporabo je zaželeno, da priredimo čas vožnje, da ga na določenem intervalu ponazorimo s premico oz. izračunamo z linearno funkcijo. Pri tem ni pomembno, ali ima ta funkcija od nič različen prosti člen. Nobene potrebe ni (kot meni Rebula, 5), da bi se izognili oz. odpravili »konstanta« pri času vožnje. S tem bi zmanjševali točnost in hkrati zapletali izračun norma ur in vrednosti prevozov. Vprašanje prostega člena v linearni funkciji smo v GG Ljubljana zelo enostavno rešili, ne da bi s tem prizadeli točnost in preglednost izračunov, tako da smo znotraj intervala veljavnosti posamezne linearne funkcije sešteli število prevoznih ciklusov in število prevoženih km za določeno obdobje. Za vsak ciklus smo vozniku obračunali čas, ki ga predstavlja prosti člen. za vsak km pa čas smernega jkoeficienta premice. Temu še prištejemo čas nakladanja in drugi čas, ki je· povezan s pripravo tovora, in obračun opravljenih norma ur za določen interval veljavnosti premice je tako zaključen. Torej je točnost izračuna Nh, odvisna od točnosti postavljenih normativov. Naš način izračunavanja točnosti praktično ne zmanjšuje in tudi izračuna ne zapleta. O tem sem že pred časom pisal (Novak, 2), vendar sem tedaj način obračuna priredil takrat veljavnim samoupravnim aktom v GG Ljubljana. Pri GG Ljubljana tu opisani način obračuna uporabljamo od 1979. leta. Vzemimo za osnovo čas vožnje, ki jih za samo vozilo izračunamo po izpeljanih obrazcih kot izvirne čase in jim približamo čase, ki jih izračunamo z linearno funkcijo. To napravimo v dveh variantah, v prvi za interval 0-20 in 20-~ ter v drugi za interval D-50 in 50-ro. Primerjava nam kaže, da med izvirnimi podatki in izračunanimi po varianti 1 skoraj ni razlik, vendar predlagam, da v praksi upo- rabljamo drugo varianto, čeprav bolj odstopa od izvirnih podatkov (tabela 3). Tabela 3. km 5 10 15 20 25 30 40 50 Izvirni čas 12,41 23,69 33,54 41,8"1 48,51 53,98 64,69 75,41 čas po 1. varianti 13,59 23,24 32,89 42,54 48,63 53,98 66,69 75,41 čas po 11. varianti 19,00 27,00 34,00 41,00 48,00 55,00 69,00 83,00 72 Največje odstopanje imamo pri 5 km, nato še dokaj veliko pri 10 km in nekoliko manjše pri 50 km. Rekli smo že, da je veljavnost naših obrazcev omejena in so ugotovljene razlike posledica tega dejstva. Ker nas zanima uporabnost, te razlike nimajo takega pomena, kot je videti. Case po varianti 11 izračunamo po obrazcih: t::::: 1,22s + 16min t::::: 1,07 s + 21,9 min s : (0-50) .. ....................... (6) oz. s : (50-C\2) ........ ..... ..... .............. (6 a). čas, ki ga izračunamo za vsako posamezno vožnjo s pomočjo enačbe premice in seštejemo za določeno obračunsko obdobje, je popolnoma enak času, ki ga izračunamo na osnovi poprečne relacije tega obdobja. Večjo napako napravimo le, če je poprečna relacija v predelu občutnejšega odstopanja, to pa je pod- 10 km. V takih primerih lahko izračunani čas tudi korigiramo. Torej za praktično uporabo postopka lahko v večini primerov zanemarimo ugotovljena odstopanja. Za poprečno relacija obračunskega obdobja (običajno 1 mesec, obračun OD) med 10 in 50 km, to pa so običajne relacije pri prevozu lesa v gozdni proizvodnji uporabljamo obrazec 6. Morebitne vožnje na relacijah nad 50 km evidentiramo ločeno in obračunamo po obrazcu 6 a. Ob tako pestrih razmerah, kot jih imamo v gozdarstvu, je prav gotovo napaka, ki jo naredimo z opisanim načinom izračunavanja časa vožnje, razvidna je iz tabele 3, nepomembna v primerjavi s točnostjo, ki jo lahko dosežemo pri ugotav- ljanju normativov. Po enakem postopku dobimo za vozilo s priklopnikom: t::::: 1,24s + 20 min s: (0-50) ••••• o-'-· •• -··-·- (7) t = 1,07 s+ 26,3 min S; (50-N)- ···········H (7 a). Tabela 4. Relacija 10 15 20 25 30 40 50 o Obr. B in 9 E 74,0 90,0 106,0 122,0 138,0 170,0 202,0 co GG Lj U) 69,0 84,0 99,0 114,0 129,0 159,0 189,0 -~ .2 Panožni sporazum E "r:::i 50,2 68.4 91,2 99,8 119,7 143,6 179,5 Q.l o 45,6 79,8 107,7 "2 > >N E Obr. 8 in 9 o 84,5 100,7 117,0 133,2 149,5 182,0 214,5 > U) o ..::.::: f.IJ GG Lj ro o·c. 82,8 100,8 118,8 136,8 154,8 190,8 226,8 •U =a. Panožni sporazum No 55,2 100,4 131,7 0- 75,3 109,8 158,4 198,0 >..::.::: "§_ 50,2 87,8 118,8 o Obr. 8 in 9 L E 21,3 26,2 29,7 32,3 34,2 37,0 39,0 'E ro GG Lj U) 22,8 28,1 31,8 34,5 36,6 39,6 41,6 ~ .2 Panožni sporazum u; "r:::i 31.4 34,5 34,5 39,5 39,5 43,8 43,8 ~ o 34,5 39,5 43,8 > ..c. E (lj (J)o 18,6 23,4 26,9 29,5 31,6 34,6 36,7 Obr. 8 in 9 c: ..::.::: >U 19,0 23,4 26,5 28.8 30,5 33,0 34,7 Q.l o c: '-:=o... GG Lj O. No 28,5 31,4 35,9 o o- 31,4 35,9 39,9 39,8 Panožni sporazum o. >..::.::: 31.4 35,9 39,8 "§_ 73 Pri prevozu lesa na določeni re·laciji opravimo pot v dolžini dveh relacij (prazne vožnje so sicer nekoliko daljše od polnih). poleg tega pribijemo času čiste vožnje 23 °/o dodatnega časa (Krivec, 1) ter polurni odmor za malico . Zgornje čase zato povečamo s faktorjem f = 2 X 1,23 X 8 : 7,5 = 2,624 in dobimo: za vozilo samo tk = 3,2 s + 42 s : (0-50) ............................... (8) in t 1, = 2,81 s + 57 s : (50-(X·) (8 a) ter za vozilo s priklopnikom tp = 3,25 s + 52 s : (0-50) ......... .. tl, :::::: 2,81 s + 69 s : (50-C'\:•) ......... .. (9) in (9 a) . Po obrazcih 8 in 9 izračunamo norma čas vožnje v minutah. V tabeli 4 navajamo norma čas za nekatere relacije, izračunan po obrazcih in veljaven v GG Ljubljana ter norma čas po predlogu panožnega sporazuma. Povzetek Ob proučevanju spreminjanja poprečne hitrosti in časa vožnje pri prevozu lesa s spreminjanjem relacije podatkom meritev priredimo matematični model. Upo- raba matematičnega modela je uspešnejša, če v čas vožnje zajamemo le čas, ki se spreminja v odvisnosti od relacije. Za podatke meritev pri več Gozdno- gospodarskih organizacijah v Sloveniji smo tako dobili za poprečno hitrost vožnje obrazec: v1 •. = 0,0071 s 2 + 0,125 s + 23,36 km/h za vozilo samo in vk = 0,0047 s2 + 0,255 s + 19,00 km/h za vozilo s priklopnikom, in hkrati ugotovili, da veljajo do relacije 27 km ter 56 s Vk = ---- S + 20,25 km/h za vozilo samo in 56 s v), = km/h za vozilo s priklopnikom , s+ 24,52 ki veljajo za vse relacije nad 27 km . čas vožnje izračunamo iz hitrosti s 60s t= h oz. -=--min. - v v Za relacije nad 27 km je čas vožnje izražen z linearno funkcijo. Pri izvajanjih smo upoštevali, da je največja potovalna hitrost vožnje enaka 80 °/o največje dovoljene hitrosti tj. 56 km/h. Z upoštevanjem dvojne relacije, pribitkom 23 °/o dodatnega časa in polurnega odmora za malico, čas, ki ga izračunamo, povečamo s koeficientom f = 2,624. Končno lahko za praktično uporabo pri postavljanju noramativov časa pred- ložimo obrazce za vozilo samo: t~; = 3,2 s + 42 min t~. = 2,81 s + 57 min za vozilo s priklopnikom t" = 3,25 +52 min tp = 2,81 s + 69 min 74 s : (0-50 km) in s : (50-X>) ter s (0-50 km) s (50-;...:·) Vozniku, ki je v 63 vožnjah na relacijah do 50 km prevozil 1480 km s samim vozilom obračunamo norma ure vožnje: 63 · 42 = 2646 min 4736 min 1480 · 3 2 = = 123 N h ' 7382 min temu dodamo še čas nakladanja in razkladanja za prepeljane m3 lesa ter morebitni drugi potrebni čas. Literatura 1_ Krivec, A .: Mer.anizirano nakladanje pri prevozu lesa, Ljubljana 1972. 2. Novak, M.: Izračun delovnih učinkov pri kamionsk ih prevozih lesa, GV 9/1977. 3. Novak, M .: Metodika izračuna poprečnih cen prevoza lesE. v gozdni proizvodnji, Splošno združenje gozdarstva 1982. 4. Rebula, E.: Zakaj in koliko lahko poenostavimo izračun delovnih učinkov pri kamionskih prevozih lesa, GV 3/1979. 5. !GLG: Smernice za projektiranje gozdnih ces\ , Splošno združenje gozdarstva Slovenije , 1932. 6. Samouprav:1i sporazum o skupnih izhodiščih in osnovah za usmerjanje pri razporejanju doh::dka, čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo - predlog, Ljubljana 1984. POMEMBNI RAZVOJNI DEJAVNIKI SLOVENSKEGA GOZDARSTVA IN LESARSTVA V SREDNJEROČNEM OBDOBJU 1986-1990 Posvetovanje v Rogaški Slatini 24. novembra 1984 Namen posvetovanja Smo v času intenzivnih priprav dolgoročnih in srednjeročnih planov, to je v planskem procesu, ki mora oblikovati in vključiti širše družbene interese tako, da bodo zagotovljeni pogoji in sredstva za načrten razvoj gozdarstva na stro- kovnih osnovah. Zato moramo prav strokovni delavci, ki jih združuje Zveza inže- nirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva, nekatere pomembne razvojne dejavnike v širšem slovenskem prostoru bolje spoznati, soočiti strokovne dileme in poiskati optimalne rešitve za gozdarstvo in lesarstvo. Prevzeti moramo neposredno od- govornost, še zlasti pri prestrukturiranju gospodarstva, povečanem deležu last- nega znanja v proizvodnem procesu, pri inovacijah in inventivni dejavnosti, pri izboljšanju produktivnosti dela, rentabilnejšem in bolj ekonomičnem poslovanju. pri urejanju varstva okolja in podobno . V planske dokumente moramo vgraditi specifičnosti in prednosti, ki jih imata obe panogi v našem prostoru in času. Gozdovi ostajajo še nadalje, ne samo pomemben in trajen vir lesne surovine za domačo predelavo lesa, pač pa vse bolj nepogrešljiv sestavni del bivalnega prostora. Gre torej za povezanost materialnih in nematerialnih koristi gozdov in za njihovo hkratnost, kar zahteva več visokokvalitetnega strokovnega dela in znanja. Tesna povezanost gozdarstva in predelave lesa in njun gospodarski pomen zahteva, da o'cenimo in opredelimo proizvodne in materialne možnosti ter po- manjkljivosti, ki ovirajo hitrejši razvoj. Vlogo in pomen organiziranega posvetovanja želimo podkrepiti tudi z neka- terimi navedbami iz uvodnega prispevka, ki ga je imel predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije dipl. inž . Milan Kneževič, ki je dejal (citiramo nekaj odlomkov): 75 ••Če ocenJUJemo zakJjučujoče se srednjeročno obdobje 1980-1985, lahko ugotovimo, da na tem področju nikakor ne zaostajamo napram ostalim panogam, ampak v dosežkih prednjačimo. Istočasno pa moramo priznati, da še nismo znali in uspeli izkoristiti vseh možnosti za še bolj uspešno gospodarjenje. V skladu z določili zakona o gozdovih bomo vztrajali, da se gozdnogospodarski načrti, kot strokovna osnova za sestavo planov dosledno spoštujejo. Več skrbi in odgovornosti bomo v bodoče posvetili usklajenemu obsegu in intenziteti v:aganj po območjih. Skupno gospodarjenje z gozdovi v območju, ne glede na lastništvo, moramo bolj dosledno uveljaviti. Pri tem bomo v bodoče namenili posebno po- zornost zasebnemu sektorju. Kvalitetni premik v smeri intenzivnega ovrednotenja lesne surovine je pri načrtovanju dolgoročnega razvoja nujen pogoj za nadaljnji razvoj gozdarstva. lesnega gospodarstva in nacionalnega gospodarstva. Takšna usmeritev pomeni menjanje in dopolnitev sestave lesne predelovalne industrije. Težili bomo, da se prestrukturiranje proizvodnje odraža predvsem v kvalitetnih dejavnikih gospodarjenja. Ob taki usmeritvi se morajo predelovalne organizacije združenega dela zave- dati, da ne bo več tradicionalne razporeditve gozdnih sortimentov po vnaprej znanih območnih porabnikih. Bodoči razvoj družbenoekonomskih odnosov goz- darstva in predelave lesa bomq torej morali graditi na družbenih osnovah ob skupni skrbi za bolj uspešno gospodarjenje z gozdovi, ob bolj racionalni izrabi lesa in na dohodkovnih osnovah.« Za posvetovanje je bilo vnaprej pripravljeno strokovno gradivo, ki je zajelo tudi snov za razpravo. Le tega so pripravili: dr. Sočan, L.: Razvojne usmeritve Slovenije in kadri, dr. Tratnik, M.: Dolgoročna razvojna izhodišča lesarstva. dr. Gašperšič, F.: Težišče prihodnjega razvoja pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji. Posvetovanje je bilo v soboto in kar precej oddaljeno od središča Slovenije, kljub temu se ga je udeležilo veliko število (okoli 200) strokovnih delavcev in predstavnikov gozdarjev in lesarjev vseh pomembnejših republiških institucij. V uvodnem delu je posvetovanje pozdravil predsednik Izvršnega sveta občine šmarje pri Jelšah dipl. inž. Branko Pucelj, ki je kot domačin seznanil udeležence s problematiko na območju občine. Predsednik Republiškega komiteja za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je s celovitim prispevkom orisal težišča goz- darske in lesarske razvojne politike v Sloveniji. Vsi sestavljalci referatov so v uvodu predstavili svoje teme in posamezne probleme še dodatno dokumentirali. To je omogočilo, bogato in celovito razpravo, v katero se je vključilo večje število delavcev iz različnih področij (Breznik, Kalan, dr. Kovač, Vrtovec, Kmecl, Hladnik, štampar, Povšič, Remic, Prelesnik, dr. Rebula, Leb, dr. Sočan, Papič in mag. Pogačnik, ki so v kvalitetno pripravlienih prispevkih pomembno prispevali, da je bilo posvetovanje uspešno in doseglo svoj namen. Komisija za sklepe v sestavi: 8. Breznik, 8. Kern, dr. M. Tratnik, dr. F. Gašperšič in mag. J. Pogačnik, je na osnovi referatov in razprav takole izluščila najpomemb- nejše ugotovitve in stališče za usmerjanje razvoja gozdarstva in predelave lesa v Sloveniji: Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji mora biti še bolj intenzivno, kar bo zahte- valo izrazite kvalitetne spremembe (družbenoekonomske in strokovne hkrati). To mora priti do veljave že v procesu planiranja, ki na podlagi strokovnih osnov uravnava in usmerja razvoj gospodarjenja z gozdovi in predelave lesa. Organizacija gozdarstva ter struktura gozdov in posesti so izredno pomembno sredstvo za uresničevanje gozdnogospodarskih ciljev. Ti so najpomembnejši 76 vzvodi za ustvarjalno spremmJanje stanja na vseh vitalnih področjih pri gospo- darjenju z gozdovi. Brez ustreznih rešitev (napredka) v celotni organizacijski strukturi, ne moremo pričakovati kvalitetnih premikov pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji. Splošnokoristne funkcije gozdov so marsikje že pomembnejše od lesnoproiz- vodnih. Ciljna usmeritev za večnamensko gospodarjenje z gozdovi zahteva novo, kvalitetno vsebino. Proizvodnja lesa in številne splošnokoristne funkcije predstav- ljajo nedeljiva celoto, ki je harmonično in hkratno uresničljiva v proizvodnem procesu v gozdu. V Sloveniji je 50 °/o vseh gozdov, ki so v zasebni lasti nekmetov in polkmetov. Ti lastniki imajo zelo razdrobljeno posest in niso eksistenčno odvisni od gozda. Teh nismo uspeli vključiti v nove družbenoekonomske odnose pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi, da bi lahko intenziviral/ gozdno proizvodnjo . Ni bilo učinko­ vitega organiziranega pristopa niti širše družbene podpore. To ostaja ključno razvojno vprašanje prihodnjega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. V preteklosti je Jetni etat naraščal hitreje kot lesne zaloge in prirastek. Pri sečnji v slovenskih gozdovih smo dosegli tisto mejo (izraziteje posebno v družbe- nem sektorju) prek katere ne smemo, ker bi to pri sedanji strukturi gozdov po- menilo slabšanje vrednostne proizvodnje, posredno pa bi imelo škodljive po- sledice tudi na bioekološko stabilnost in kvaliteto življenjskega okolja. Velike so razlike v stopnji intenzivnosti gospodarjenja po sektorjih lastništva gozdov in po posameznih gozdnogospodarskih območjih. Te razlike so očitne na področju obnove in nege gozdov, kjer lahko dosežemo največje učinke pri obliko- vanju gozdov na osnovi jasno opredeljenih ciljev . Neodložljive je učinkovitejše reševanje odnosov gozd-divjad. Zavlačevanje reševanja tega problema bi imelo težke posledice za biološko stabilnost gozdov, • njihovo proizvodno sposobnost in celo za sedanjo višino etatov (posekov) . Razvoj gozdarstva ne more biti zasnovan le na ekonomskih interesih delov- nih organizacij, pač pa ga moramo zaradi splošnega interesa nad gozdovi sprem- ljati in družbeno usmerjati tudi z ustreznimi družbenimi regulativi in materialno podporo, zlasti na področju reprodukcije gozdov. Gozdnogospodarski načrti (območni) morajo biti vključeni v usmerjanje družbenega razvoja gozdarstva v Sloveniji kot učinkovita strokovna osnova. Doseženi rezultati pri premenah malodonosnih gozdov so dobri, zato mora aktiviranje rastiščnega potenciala gozdov dobiti v prihodnje večjo težo . Sredstva morajo biti zagotovljena v večji meri izven gozdarstva, dopolnitve zakonskih do- ločil pa morajo omogočiti učinkovitejše delo posebno na površinah razdrobljene zasebne posesti. Po ugotovitvah Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa gozdarska de- javnost na Krasu zaostaja za doseženim razvojem v Sloveniji tako v strokovnem kot tehnološkem in organizacijskem pogledu, ker pomen kraškega območja ni dovolj natanko družbeno opredeljen in ker tudi financiranje ni zadovoljivo rešeno, o čemer bi moral biti dosežen širši družbeni dogovor. Gozdarstvo se mora aktivno vključiti v uresničevanje programov za dopol- nilno zunajgozdno proizvodnjo lesa za namen krepitve lastne surovinske osnove celulozne, papirne in papirnopredelovalne industrije. To bo pospeševalo tudi razvoj gozdarstva. · Drevesničarstvo in semenarstvo je potrebno usmerjeno razvijati. Proizvodnja drv mora biti ustrezno vključena v energetsko bilanco Slovenije. Za razvoj gozdarstva in lesarstva rabimo znanje, oz. znanstvenoraziskovalno delo. Pri oblikovanju in sprejemanju srednjeročnih raziskovalnih programov, mo- ramo aktivno sodelovati, da bi znanstvenoraziskovalno delo moglo slediti potrebam 77 in interesom obeh področij. Iskati moramo vse možne finančne vire za realizacijo teh programov tudi vire pri občinskih raziskovalnih skupnostih. Pretekli trendi količinskih proizvodenj najpomembnejših lesnopredelovalnih skupin primarne in finalne predelave lesa kažejo v zadnjih letih stagnacije ali celo nazadovanje, kar je značilno tudi za usmeritve za prihodnje srednjeročno obdobje. Pri vseh lesnopredelovalnih skupinah računamo praktično z nespremenjenim količinskim obsegom p'roizvodnje, vendar z vrednostnim porastom, ki naj bi bil posledica kvalitetnega razvoja predelovalnih tehnologij in delnih prestrukturiranj lesnopredelovalnih proizvodenj. Ugotavljamo, da je potrebno s poglobljenimi raziskavami natančno opredelit i, kateri sektorji lesnotehnoloških vej (predvsem finalne predelave) imajo obetavne razvojne perspektive. Potrebno je smotrno posodabljanje proizvodnje primarne in finalne predelave lesa ob pravilni usmeritvi in izbiri proizvodnih tehnoloških sistemov. Ob rastoči porabi lesa in nebistveno povečani ponudbi gozdnih sortimentov je nujno načrtovati integralno izkoriščanje in vrednotenje razpoložljivega lesa pri vseh uporabnikih. V lesni predelavi je potrebno posamezne obrate specializirati, istočasno pa razvijati kooperacija. Razvijati moramo estetsko in funkcionalno oblikovanje in konstruiranje končnih lesnih proizvodov, predvsem pohištva ter širiti asortiman proizvodov. V lesno predelavo moramo vložiti več znanja, da bi našim proizvodom do- segli večjo vrednost (višji cenovni razred). Za uvedbo znaka kakovosti moramo doseči večjo kakovost končnih proizvodov. Vse navedeno, naj bi usmerjalo nadaljnji razvoj gozdarstva in predelave lesa. Vedeti pa moramo, da je to mogoče doseči le z bolj učinkovitim, enotnim in kvali- tetnim delom ter znanjem. Za komisijo mag. Janez Pogačnik KRESNIČKE IZ GOZDARSKE ZGODOVINE GOZDOREJA (1869) (Nadaljevanje in konec) 3. Saja, in ravnava pri saji So že izbrane lesne sversti, ktere mislimo saditi. in že imamo sadike, je treba še skerbeti za sajo in rejo. Ker le velikih sadik iščemo, in ne zelo veliko, mora ta reč z večjo skerbjo ravnati se, in ne ponavadi. Zato se izkopajo pozno v jeseni, po tem , ko je že vse drugo poljsko delo pri kraji , ondi, koder mislimo drevesa saditi 2-3 pedi globoke in toliko široke jarke, (grabne); debelejše kamnje se odbere in se meče· plast zemlje na desno z lopate, drugo pa nalevo od jame. Zdaj se prime sadika, se pregledajo korenine , se obrežejo poškodovane , in predolge se prirežejo, in se vzdigne drevesce tako, da korenine 1-2 pedi niže pridejo pod zgornjo zemljo. in se začne z zemljo zasipati. Kamnita in slabeja zemlja se verže na dno. Potlej pride dobra zemlja, na ktero se korenine razproste (Podoba 9). Vendar prejden se drevo tako posadi , se mora parst v 'jami prej dobro pohoditi , in saja zdaj tako dodelati, drevo z letvico tako na 78 kviško derži, da spodnje korenine malo potlačene v zemljo pridejo, in z desnico druge korenine, kar je moči, v naravno lego po malem z dobro parstjo zaspo in pritisnejo se. Zgornje korenine se 1-2 pedi z dobro parstjo še pokrijejo. Kar je še slabe zemlje, se okoli ob jami naspe, in sajenka se še dobro zalije. Stoji drevo na kraji, kjer ga vetrovi nad!egvajo, morejo koreninice zgorej s kamnjem obložiti se in pokriti, in ako bi bilo drevesce že veliko, pa slabo, mora imeti podporo. Listovcom se spomladi glave prirežejo, bockovcem pa ostanejo. Takošnje drevo se mora 5-10 let varovati zoper poškodovanje ljudsko in živalsko in se tisto rabi, kar pri sadnih drevesih. Za kar je namenjeno drevo, po tem se žnjim ravna. Je namenjeno za senco, je treba zrediti mu košato glavo, se pervo leto vse notranje mladike v glavi odrežejo, in drevesce prisili se glavo vsak sebi gnati, široko delati in gostiti. Ima drevo vetru zoperstati, mu silno moč pomanjševati, se mora žnjim ravnati ravno narobe. Ima pašo dajati, se mu vsako leto pol glave do 2-3 pedf odreže, in verh vsako drugo leto odseka (Podoba 10.) Je namenjeno za kurjavo, mora vsako peto ali šesto leto glavo zgubiti (Podoba 11.) Za pašo so jeseni, za vezi verbe, posebno be ke in mačkovci. Za pletenje pa so ra kite, za vi tre leske; za obude pri sitih in rešetih, in za škatle klane smreke itd. Začno posamezni verhi sušiti se, morajo zarana odrezati se in rane z dre- vesnim voskom zamazati. Se pokažejo černe riže, smolikaste, morajo iz rezati se, ali pa spomladi do zdravega lesa izsekati, in z drevesnim voskom zamazati se. 4. Saja in sekanje gozdov Gozdovi se zasajaJo ali ze semeni, ali pa se sadenjem. Sadenje se ondi napravlja, kjer je semen dovolj in so ceno. Saja pa na velicih prostorih, je ali polna, ali pa posamezna. Pri polni saji se ves prostor zorje in povleče (Podoba 12.). kjer pa orati ne da se, se mora skopati in zbrano povleči. Na to naj seme v dve enaki polovici razdeli se, z eno polovico se prostor obseje, druga pa se vprek poseva, da se tako, kar je mogoče, enaka setev naredf. Se sejejo težka semena, želod, bukvica, kostanj, orehi itd. se morajo podorati; lahka semena pa, javor, jesen, smreka, bor itd. se le zavlečejo. Se v bockovje še kako sadovno seme vmes sadf ali seje, se mora redko metati, posebno rusovsko rež. Bukvica, želod, kostanj, oreh, jesen, javor, divje sadje, breza (betula), lipa, jelka, to seje se v jeseni: černi in beli bor, smreka, macesen pa spomladi; brest pa poleti (se veda svinje se po taki sevi pasti ne smejo. Tudi mišem se mora, kar se da, ubraniti.) če lajše je seme, plitveje naj se seje; če lajša je zemlja, globokeje sme seme v zemljo priti. Lahka semena smejo le 1/".- 1/-:. pavca, nar težeja pa morajo 11/4-3 pavce globoko ležati. Sledeča množa semen se potrebuje za 1 avstrijanski oral: želoda 12-14 vagonov; bukvice 5-12; jesena, gabra (carpinus betulus); javorja 40-50 f.; bresta in breze 30-40 f.; černega bora 24-30 f.; belega bora 10-12 f.; smreke in ma- cesna 12-13 f.; jelke 40-60 f.; peru tasta semena se morajo operutiti. Pred sajenjem se mora pregledati, ako je kaljivo, da se namesti slabo z dobrim. Tega se prepričamo, ako vsacega tacega neizbranega semena nekoliko prej v kako posodo 'v mokro zemljo posadimo, in se v gorak kraj postavi, in kadar se zemlja posuši, se spet pomoči in od časa do časa se pogleda, ako kali ali ne. ,Število zern od vsacega se mora zapisati. V ud6 devati taka semena, da se zdajci vidi, ktero vtone, ktere ne; to nej pri vsih semenih zanesljivo. Pri posamezni sevi se seje v brazde (v plitve grabničke), ali poverhu, ali pa sadi se v luknjice (v jamice). Grabna seva ali saja je 3-6 pedi vsak sebi; se s plugom ali pa z 79 matiko (Podoba 13.), ali pa ze železnimi grabljami (Podoba 14.) zemlja rahlja in seje se v plan prostor, se kopa 3-6 pedf vsaksebi v 4 voglatih oblikah 1-2 sežen prostora z matiko ali pa z okroglimi grabljami se zemlja prekoplje, in se ondi seje (Podoba 15.) Z jamcami ali luknjami se tako ravna, da se jamice ali samo z matiko, kar se da, delajo; ali pa luknjice s pike lj nem (Podoba 16.), ali pa s kolom, in se potem seme sadi (Podoba 17.) Je zemlja zelo zelena (travnata), se zavolj grabničkov in luknji trata mora postergatl, ali odkopati (Podoba 18.) Se pa drevesne seme ne more dobiti, ali pa je predrago, ali hoče kdo v gozdu nekaj časa še kaj drugega sejati, ali pa travo dalje imeti , se nej gozd v taki smesi zasedi. Sadika se v vetru narede in potlej izkopajo ze zemljo ali brez nje, posamez ali v šopih, in ali v vertih ali pa semtertje posade se. Skopati pa se morajo sadike varno, ter tako, da se pri eni strani z lopata spodrinejo i'n spod- režejo in privzdignejo; pri drugi strani pa spet ravno tako, in se potem iz zemlje vzamejo , kar se parsti korenin derži, se otrese, sadike- se razbero, dobre se v lužo denejo za presaja v gozd; slabe pa v mlado sad išče presade. Presajena se izrujejo z votlim svedrom ali pa z lopata vzdignejo. (Podoba 19.) Iz luže ali pa ze zemljo red vzdignejo se, in v spletene posode (koše) vlože (Podoba 20.), in v gozdno zasadišče neso. Mlade sadike (1-2 letne) se ali z butlerjevim železom (Podoba 21 .), če nejso v šopih, in brezgručna, ali pa z votlim svedrom iz zemlje vzamejo . (Podoba 19.) Ne pripusti zemlja butlerjevega železa, ne votlega svedra, se z navadno matiko ali pa s kopačico (Podoba 13.) vzdignejo. - So veči prostori nasaditi, se mora prostor ali na trojno, čveterno, peterno vez, ali pa v ravne verste razmeriti (Podoba 23., 24., 25., 26.) ali na križ (Podoba 22.) Matoz se potegne, in ob tem se na enako mero vsako drevo sadi. Je red narejena, se jame izkopljejo, sadike se odbero in precej sade. Po butlersko se ze železom luknje narede, komur imajo sadike priti (Podoba 28.), z levico se sadika v narejeno luknjo zasadi, potlej pa od strani ze železom zemlja zažoka. Se pa z gruča sadf (ze zemljo), se z votlim svedrom jama naredi, in sadika se s parstjo red vsadi, in malo zatisne. Ako pa po navadi z matiko ali s kopačico sadimo, se jama na eni strani navpik izreže, sadika se vsadi korenine se razproste, in z desno roko se zemlja ob koreninah zasiplje do verhjame; zasipajo se drevca večkrat pomajajo, da parst ob koreninah obleže se, in na zadnje se jama z nogo zahodi. (Podoba 29.) - Starične in veče sadike se s tako previdnostjo sade, kakor veča drevesa. Na en avstrijansk oral se potrebuje toliko sadik: Pri širjavi sadike od sadike: 1 ped v trojni vezi 68.822, v četverni vezi 57.600. 2 pedi v trojni vezi 15.302, v četverni vezi 14.400. 3 pedi v trojni vezi 7.390, v četverni vezi 6.400. 4 pedi v trojni vezi 4.156, v četverni vezi 3.600. 5 pedi v trojni vezi 2.660, v četverni vezi 2.304. 6 pedi v trojni vezi 2.198, v četverni vezi 1.600. Pri peterni vezi se potrebuje še enkrat toliko, kakor pri četverni. Pri redni vezi pa: Za 2 pedi verste, in 1 ped sadika od sadike 28.800. Za 3 pedi verste, in 1 ped sadika od sadike 19,200. Za 3 pedi verste, in 2 pedi sadika od sadike 9.600. Za 4 pedi verste, in 1 ped sadika od sadike 14.400. Za 4 pedi verste, in 2 pedi sad.1ka od sadike 7.200. Za 4 pedi verste , in 3 pedi sadika od sadike 4.800. Za 5 pedi verste, in 1 ped sadika od sadike 11.520. 80 Za 5 pedf verste, in 2 pedi sadika od sadike 5.760. Za 5 pedi verste, in 3 pedi sadika od sadike 3.840. Za 5 pedf verste, in 4 pedi sadika od sadike 2.880. Za 6 pedf verste, in 1 ped sadika od sadike 9.600. Za 6 pedi verste, in 2 pedi sadika od sadike 4.800. Za 6 pedf verste, in 3 pedf sadika od sadike 3.200 . Za 6 pedi verste, in 4 pedf sadika od sadike 2.400. Za 6 pedi verste, in 5 pedi sadika od sadike 1.920. Naj se gozdje ali sami zasejajo, ali je pa ljudje, potrebujejo od tistega časa, da so za rabo, našega vednega oskerbovanja, ter s tem pomagamo v lepšo in hitreje rast, ter tako prej za rabo dozori, zraven pa še pred časom veliko berstja dobimo. ko gosde prebiramo in trebimo . Navadno se že od začetka po samosevi les malo prida po gozdu zaplodi, kjer hobotno raste, drugi boljši les pa topf in v rasti zaderžuje. Take nepovabljene goste je treba berž ko se zapazijo, odpraviti, in iz gozda iztrebiti, ter ako so še majhni, s korenino izdreti; so pa že odrasteli, berž izsekati . Pozneje, ko se je hosta že jako zagostila, se začne vojska med posameznimi drevesi. Nektera drevesa zato slabe in hirajo, ker druga drevesa je preraščajo in tope, ali pa verhi se gulijo. V tem stanju, ko se drevesa začno preveč guliti, solnce in zrak jemljejo, so odškodljivim zaželkam prav po godu, da pridejo in se zaplodijo v gošči in so včasi tudi vsimu gozdu nevarne. To nevarnost odver- niti, zaželke in druge uime pomanjšati, naj se taka drevesa iz gozda izsekajo, kar bo tudi drugim drevesom rešenje, da bodo lože in lepše rastele. To se pa od časa do časa in tolikrat naj dela, kolikrat enake potrebe kažejo. Do 60-80 leta je gozd dorastel , in se naj izseka vse golo zapored nekaj • za kurjavo, nekaj za stavbe, in za druge koristi; majhni gozdki, in taki, ki so v .stermini snežnim in zemljenim plazovom, ali kamnitim uderinam itd. v bran: ali pa so v takem bregu, kjer se gozd ne da pomladiti, nov težko zaploditi, naj se les posamez izsekuje. Na golo se izseka gozd tako, da se vsa drevesa na Orodje za pride·Jovanje in »Sajo« gozdnih sadik. 81 prostoru podero, in se štereli ali porobki skoreno iztrebijo, in ko je prostor prazen, se taka planja ali razorje, ali pa prekopa in na novič ali obsadi ali pa obseje. So majhne planje in se derže sekavnega gozda, kjer so drevesa z letečim semenom, smreka, bori, macesen itd . sme se tak svet samosevi stoječega lesa prepustiti. Je rede·k gozd obsajen, se Je nekaj dreves izseka, nar bolj v pravnih razdelih, in se čaka, da bo obsejan od stoječih zravnih dreves, in ko je mlad les 1-2 pedi visok, se poseka vse veliko drevje. Poseka naj se vse ondod, kjer ima les težko seme, bukve, hraste, kostanj, in pa koder je mladi les zelo občutljiv proti velikemu mrazu in proti ve-liki vročini, jelka, černi bor, smreka, javor in maklen, jesen itd. Stara drevesa, ktera delajo, zavetje drugim drevesom, naj se berž ne posekujejo. So po izsekanem lesu goline in lazi pokazali se, naj se berž obsejejo, ali obsade. Pri posestnikih majhnih gozdkov, naj se ves les ne poseka, ampak samo iztreblja, kjer se posekajo tudi dosta!a stara drevesa. Do nekega časa imajo posekani !istovci lastnost, da iz štarclja ženo, in se po tem da les spet zarediti. Kjer hrastje raste, naj se ne opušča mlado kožo ali lubje v muzgi vzeti, ka je čreslo, ko se da lahko in dobro prodati. Lesu škodljive zaželke: 29. Borovi červ (Hylesinus piniperda); - 30. knaver, tudi smrečni volk (Bostrichus typografus). - 31. Pikec (Curculio notatus). - 32. Borovi volk (Curulio pini). - 33. Hrošci spomladnji (Melontha vulg.). - 43. Borova osa (Tenthrido pini). - 35. Lesna osa (Sirex juvencus). - 36. Prehodni (Phalena bombyx processionea). - 37. Kosmati predec (Phalena geometra piniaria) . - 38. Borova sova (Phalena noetua piniperda). - 39. Nuna (Phalena bombyx monacha). - 40. Rujavi medved (Phalena bombyx pini). - Mramor (Gryllus grylotalpa). - 42. červivina. Lesu neškodljive zaželke: 43. Pisanec (Cierus formicarius). - 44. Gnojilnik (Stophilinus olens). - 45 . Vertni krešič (Carabus hortensis). - 46. Kjukec (lchneumon circunflexus). - 47. Divja muha (Tachina ferta). -· 48. Stanoga, tudi gostonoga (Scoloperda forficata). Pripravil Boštjan Anko DRAGU KORENTU V SPOMIN življenjska pot našega mnogo prezgodaj premi- nulega Draga Korenta ni bila lahka. Rodil se je leta 1914 v Ljubljani, otroštvo pa je preživljal v raznih krajih Slovenije. Diplomiral je 1939. leta na gozdarski fakulteti v Beogradu ter l. 1982, ob petdeseti obletnici vpisa, pre- jel zlati indeks. Po diplomi je delal kot volonter na Gozdni direk- ciji Kostanjevica, saj so bile službe za slovenske gaz- darje izredno redke. Med vojno je bila družina izseljena v Nemčijo, Drago pa je bil, ker ni hotel prevzeti nemškega držav- ljanstva, konfiniran v taborišču, kjer je bil do osvo- boditve. Po vojni je opravljal odgovorne funkcije gozdarja v Brežicah, Slovenjskih Konjicah, na Dravskem gozdnem gospodarstvu, Okrajnem ljudskem odboru Maribor ter od 1952. leta dalje na Gozdnem gospodarstvu Maribor. Do svoje upokojitve leta 1980 je vodil Izobraževalni center. 82 Bil je skromen in tih, čeprav bi se lahko s svojim znanjem in razgledanostjo povzpel na višje položaje. Med različnimi deli, ki jih je opravljal, je bilo tudi ureja- nje notranjega glasila Gozdnega gospodarstva Maribor Gozdar in sicer v letu 1968. Njegova dela, njegove prijetne družbe, predvsem pa zdravega humorja, se bomo trajno spominjali. Tri dni pred njegovim sedemdesetim rojstnim dnem smo ga pokopali. Tih in miren kot je bil vse življenje nam bo ostal v trajnem spominu. F. Cafnik ALBERTU KROPEJU V SPOMIN Med gozdarji je po kratki in neozdravljivi bolezni končal svojo življenjsko pot Albert Kropej, diplomi- rani inženir gozdarstva, projektant na urejanju gozdov na Gozdnem gospodarstvu Maribor. Rodil se je 1921. leta v Brestanici pri Krškem. Prva postaja na njegovem življenjskem potovanju je bila Maribor, kjer je končal gimnazijo. Od tod se je napotil na vojno akademijo v Beograd, kjer ga je dohitela vojna. Vrnil se je v Slovenijo, bil zaprt v Brežicah in Mariboru, okusil je tudi taborišče v Dachau. Po končani vojni se je odločil za študij gozdarstva na zagrebški fakulteti. Jeseni leta 1950 je po opravljeni diplomi začel svoje gozdarsko služ- bovanje na gozdni upravi v Negovi. Menjavali so se naslovi v dekretih, toda pokojni Albert je ostal zvest slovenjegoriškim gozdovom. Leta 1959 je prišel v Ptuj in tam razširil svoje delovno območje še na Haloze in Dravsko polje. Gozdove teh pokrajin je kot strokovnjak Dravinje, Kmetijskega kombinata Ptuj in Gozdnega gospodarstva Maribor bogatil s svojim znanjem, marljivim in vztrajnim opera- tivnim in načrtovalnim delom . Utrujenosti ni poznal, trdo delo je jemal kot nor- malno, to je bil njegov odnos do življenja. Uspehi gozdarja se pokažejo šele po dolgih desetletjih. Zato naj našemu pokojnemu Albertu napišemo v spomin, da je njegovo vestno in bogato delo posejano v gozdovih, ki nas bodo vedno spominjali nanj. Blaž Lukan 83 KNJižEVNOST UMIRANJE GOZDA Steinlin, H.: Konzept und Strategie fur eine wirksame Bekampfung der Ursachen des Wafdsterbens ({(oncept in strategija za učinkovit boj proti umiranju gozda). Schweiz. z. Forstwes., 135, 1984, No . 11 , 937-972. Skoraj ni številke švicarskih, zahodnonem- ških in avstrijskih gozdarskih časopisov , kjer ne bi pisali o umiranju gozda. Lanska no- vembrska številka švicarskega gozdarskega glasila je v celoti posvečena temu problemu . Od številnih prispevkov v tej številki naj tukaj obravnavam le prispevek znanega pro~ fesorja Steinl ina, ki je bil dolga leta direk- tor pri organizaciji za kmetijstvo in pre- hrano (FAO) v Rimu . Ime avtorja nam zago- tavlja, da je članek res kvaliteten. Korenine umiranja gozda vidi avtor v temeljni zgrešenosti današnjih gospodar- skih in družbenih sistemov . To ne velja samo za kapitalizem, ampak nič manj za razne ureditve na marksistični osnovi. Ta zgrešenost je v tem, da lahko gospodarske in druge dejavnosti onesnažujejo in uniču­ jejo okolje, ne da bi morale škodo poravnati in jo vračunati v svoje stroške. Tako zaradi· onesnaženega zraka in sploh degradacij 3 okolja trpi človeško zdravje, povečujejo se socialni in bolniški stroški, onesnažen zral< razjeda stavbe, kulturne spomenike, zmanj- šuje količino in kakovost kmetijskih pridel- kov, povzroča umiranje gozda itn. Med težke onesnaževalce sodijo npr. termoelektrarne, ki zasipajo bližnjo in daljnjo okolico s stru- penimi snovmi . Povzročene škode seveda ne poravnajo in tako jo morajo nos;ti različni oškodovanci. Podobno se vedejo tudi avtomobilisti, ki prispevajo svoj de:ež k onesnaženju zraka in k splošnemu uni- čenju okolja, ki kljub vsem davkom in cest- ninam ne plačujejo za povzročeno škoco. Celo pri hišni kurjavi računi niso čisti, plačujemo nabavo kuriva in še kaj, toda zrak onesnažujemo brezplačno. Nekdaj, ko je bilo čistega zraka, čiste vode, naravnega prostora itn . še v izobilju, kaj takega ni bilo potrebno . Toda danes so stvari dru- gačne . Tako življenje na tuj račun in prek svojih mej ne velja samo za industrijo, ampak tudi za turizem. (Posebno množični turizem tuj ih gostov, ki ga pri nas podpiramo z vsemi možnimi popusti, je lep primer take spačene strukture stroškov. Tujci sicer pla- 84 čajo neposredne usluge, toda ne plačajo škode zaradi onesnaženja, ne plačajo škode zaradi gozdnih požarov, ki jih posredno ali neposredno povzročijo, ne plačajo škode .zaradi navala v gozd, zaradi :pobiranja. gozdnih sadežev itn. Uživanje in obremenje- vanje narave je zanje brezplačno). K temu bi lahko dodal primer lovskega gospodarstva v slovenskih razmerah . Npr. proizvodnja vsakega trofejnega jelena terja toliko škode v gozdu in na polju, da še tal>Otokov" je posebej zanimiva, ker svoja dognanja opira na primerjavo stanj iz leta 1951 in 1975. Ugotavlja, da se prisot- nost in pogostnost avtohtonih vrst manjšata, da pa pestrost zeliščnih vrst narašča na račun tistih, ki sicer v naravno kombinacijo ne sodijo. Pestrost zeliščnih vrst se je zmanjšala le na najbolj obremenjenih po- vršinah (poti, taborni prostori itd.). Raziskava favne sesalcev je v primerjavi s stanjem ob času naselitve pokazala na močan upad števila vrst in opozorila na sposobnost ne- katerih živali, da se prilagajajo spremem- bam v habitatu . Na prisotnost in številčnost neke vrste vplivata velikost gozdnega otoka in narava okolišnje, negozdne okolice. Po- sebej zanimiva in izčrpna je študija o vplivu gozdnega roba na zgradbo in dinamiko gozdnih otokov, s pomembnimi implikaci- jami za gozdnato krajino kot je naša. Avtorji ugotavljajo, da gozdni rob ni črta, ampak približno 15m širok pas, ki ne označuje le prehoda iz enega krajinskega ekosistema v drugega, ampak ima povsem lastne značil­ nosti. Z računalniškimi simulacijami so ugo- tovili, da ta robni pas trajno vzdržuje do 50 °/o večjo temeljni co kot notranjščina. Ro- bovi kažejo pestrejšo zgradbo rastlinskih (in živalskih} vrst, zlasti sonceljubnih. Drevesna sestava gozdnega roba je močno odvisna od njegove ekspozicije, ki v robnem pasu odlo- čilno vpliva na mikroklimatske razmere. S krajinskoekološkega vidika so posebej za- nimive ugotovitve, da ima razkosavanje gozdne krajine selektiven učinek na vrste: nekatere pospešuje, druge pa zavira ali po- vsem eliminira. S teoretskega vidika je pomembna študija migracije gozdnega rastlinstva v umetno za- snovane gozdne otoke v preriji, ker z ugo- tovitvijo, da je pestrost vrst odvisna od izo- lacije in velikosti otoka, potrjuje hipoteze MacArthurja in Wilsona, ki so bile spodbuda za celoten projekt oziroma knjigo. Zakonitosti, ki jih nakazujejo prisotnost, pogostnost in gostota rastlinskih vrst, po- t~juje tudi študija ptičje favne iz Marylanda, k1 med drugim ugotavlja, da so določene vrste vezane izključno na večje otoke in da jih drobljenje gozdnih površin uniči oziroma prežene. Populacije drugih vrst se pove- čani izolaciji (krčitvi sosednjih otokov) začasno na videz prilagodijo brez večjih po- sledic, v daljšem obdobju pa vendarle upa- deta njihova pestrost in številčnost. Iz tega sledi tudi sklepna ugotovitev, da velikosti otokov, ki zagotavljajo ohranitev rastlinskega sveta, ne zadostujejo za ohranitev naravnega ptičjega sveta. Drobljenje prvotnih gozdnih kompleksov vpliva tudi na spremembe v širjenju semena, ki v končni fazi vplivajo na sestavo, zgradbo in sukcesijski razvoj "otokov« in ••Otočij«. ~Ti vplivi so zlasti izraziti pri klimaksnih dre- vesnih vrstah, katerim 2aradi težkega se- mena mnogokrat preti celo izumrtje. Zaključni študiji sta posvečeni razmišlja- nju o pomenu spoznanj o »otoškem efektu" za ohranitev avtohtonega genskega fonda in oblikovanje jutrišnje prakrajine, vključno z uporabo operacijskih raziskav za določa­ nje gostote in razporeda gozdnih otokov. Knjiga je ena tistih, ki postavlja več vpra- šanj kot pa ponuja rešitev in odgovorov. Predstavlja naravnost zgledno interdiscipli- narno defo, pri katerem pa prav zaradi celo- vitosti pogrešamo še bežen pogled na med- sebojno oblikovanje antroposfere in gozd- nate krajine, saj gre za sorazmerno homo- gen prostor. Preseneča tudi, da niti eden od 25 avtorjev ni uporabil originalnih misli Ramena Margaleffa, zlasti tistih o srečeva­ nju razi ično zrel ih sistemov. Glavna misel, ki ostaja po branju te za- nimive knjige je predvsem, kako nezadosten podatek za ekološko bistvo gozdnate krajine je odstotek gozdnatosti. Delo opozarja na številne kakovostne vidike v nastajanju kul- turne krajine, ki jih ena sama številka pač ne more zajeti. ln še nekaj ostane, ko od- ležiš knjigo, vprašanje, če te ugotovitve vse- lej drže tudi v mnogo starejši evropski gozdnati krajini. Sorazmerna »mladost« se- vernoameriških gozdnih otokov olajšuje od- govore na vprašanja okrog njihovega na- stanka in zgodnjega razvoja . Dobro tisoč­ letje stara naša kulturna krajina (da medite- ranske ne omenjamo) ima seveda svoje po- sebnosti. Ob tem pa se seveda poraja želja, da bi podobne raziskave izvedli tudi pri nas. Boštjan Anko IZ DOMAčE IN TUJE PRAKSE RAZMISLJANJE PRED PANOJI Mirko Sku dni k, LO Peca-Mežica Zanimivo za vse gozdarje, zlasti za koroške* Objavljamo enega zelo značilnih člankov ki jih objavlja revija Lovec v želji, da bJ spodbujala razprave o problemu ravnotežja v gozdnem ekosisffJmU. Prispevek, ki je . izšel v 10. številki Lovca (1984) objavljamo predvsem zategadelj, ker * Povzetemu prispevku smo odvzeli uvod ki za obravnavo problema ni pomemben~ Uredništvo. 87 lepo ilustrira neurejene razmere med lovci in gozdarji (ne med gozdom in divjadjo!). Zakaj? Predvsem zato, ker pisec prispevka M. Skudnik izpričuje šolsko nepoznavanje bio- loške, ekološke in tudi strokovno-družbene problematike modernega lovskega gospo- darstva, kakršnega si prizadevamo zgradili tudi pri nas. KRže namreč, da je premalo stikov med gozdarji in lovci, da manjka pretok naravoslovnega znanja, ki ga imajo gozdarji, v vrste lovcev. Ker tega ni, si nekateri lovci (žal tudi M. Skudnik) pač po svoje razlagajo lovstvo, lovsko politiko, eko- logijo divjadi in gozda. Gozdarji, ki so kadrovsko mnogo na boljšem od lovcev, bi morali svoje znanje pogosteje, nesebično in bolj organiZirano posredovati (lovci pa sprejemati) lovskim organizacijam na svoji/1 območjih. To dejstvo so ugotovili tudi na posvetovanju o teh problemih jeseni na Po- horju, ki ga je organiziral republiški inšpek- tor za gozdarstvo, ob pomoči inšpektorja za lovstvo in ribištvo. O tem se bodo gozdarji in lovci morali pogovoriti, saj je strokovno nesorazmerje med enimi in drugimi to- likšno, da tudi kot socio/oška kategorija objektivno povzroča konflikte . Veljavna demokracija pisanja kljub vsemu ne prenese tako hudih zmot in nesmislov ter izmišljenih stvari (zadnji odstavek), ki ne prispevajo k objektivizaci/i problema. Uredništvo Nato sem obstal pred panojem z jelenjimi rogovji; tu sem videl tisto, in obenem raz~ mišljal o tem, kar me že nekaj let muči. Namenil sem se že oglasiti v našem lovskem glasilu, vendar sem ta namen opuščal iz ratloga, da pač z jeleni nimam veliko prak- tičnih izkušenj. teorija iz naše strokovne literature pa mi tudi ni toliko pomagala, da bi si lahko poiskal primernih odgovorov. Skoraj vsi podatki na trofejnih listih ro- govij uplenjenih jelenov so potrjevali tisto, kar sem trdil na naših lovskih sestankih, zato sem se tokrat trdno odločil napisati nekaj o jelenjadi v naši LO Peci na Ko- roškem . K temu me je spodbudilo tudi po- novno prebiranje »Spremne besede« izpod peresa našega dolgoletnega predsednika Lojzeta Briškega na prvi strani knjižice >~Sa­ moupravni sporazum o enotnih gojitvenih smernicah v SR Sloveniji za obdobje 1980 do 1985«, kjer med drugim pravi, da morajo gojitvene smernice, njihovo uresničevanje in uveljavljanje preiti v zavest vsakega lovca, ne le zaradi strokovno pravilne gojitve, pač pa predvsem zaradi dejavnosti pri ohranje- vanju, vzdrževanju in izboljševanju ustreznih življenjskih razmer za divjad. Lovec mora ustvarjati razmere za ohra- nitev divjadi vseh vrst, saj je divjad sestavni del stabilnega in zdravega okolja. Prepričan sem, da lahko k tej »divjadi vseh vrst« mirno prištevamo tudi jelenjad v naši LD, čeprav se je tu ponovno pojavila šele pred desetimi leti. Nimam namena govoriti o tem, od kod in zakaj se je pri nas spet pojavila jelenjad, saj je to bolj ali manj znano in za moje razmišljanje tudi ni pomembno. Povedati moram le to, da je bil leta 1976 po več kot petdesetih letih v naši LD na Peci ponovno odstreljen jelen . Bil je telesno 88 močan (očiščen je tehtal 105 kg) mlad alps~i jelen, z razmeroma slabotnim rogo-.tjem . Ta- krat je bila to prava senzacija in lovskega veselja zvrhan koš. Večina članov naše LD je bila zadovoljna in vsi smo upali, da to ne bo osamljen primer, saj se je jelenjad v sosednjih LO Koprivni in Bistri že dobro razvijala in postala stalna divjad v nj!hovih loviščih. Naše upanje se je uresničilo, lahko bi rekel na srečo, pravilneje pa je, če rečem, da zaradi dokaj dobrih življenjskih razmer, in tako je jelenjad postala stalna divjad tudi v LD Peca. Da bom v nadaljevanju bolj razumljiv in da bo poznejša razsodba lažja, naj v preglednici prikažem približno stanje jelenjadi v naši LD. Leto 1 Ocenjena 1 Načrtovan Opravljen spomlad. odstrel odstrel šte•Jilčnost m. ž. m. ž. m. ž . 1974 5 (2 + 3) 2 (1 + 1) 1975 5 (2 + 3) 2 (1 + 1) 1976 10 (4 + 6) 2 (1 + 1) (1 +O) 1977 10 (4 + 6) 2 (1 + 1) 1978 10 (4 + 6) 2 (1 + 1) 1 (O+ 1) 1979 15 (6 + 9) 4 (2 + 2) 2 (O+ 2) 1980 15 (6 + 9) 4 (2 + 2) 1981 21 [8 + 13) 5 (2 + 3) 2 (2 +O) 1982 15 (S + 10) 5 (2 + 3) s (3 + 2) 1983 15 (7 + 8) 7 (3 + 4) 1 (1 +O) Podatke sem vzel iz gospodarskega arhiva oziroma iz veljavnih letnih formularjev. Ver- jetno je ocenjena spomladanska številčnost vprašljiva zaradi velike migracije (velikega življ . prostora) jelenjadi . To potrjuje tudi uresničevanje 10-letnega načrtovanega od- strela, saj smo ga dosegli le 34 %. Od 12 glav jelenjadi je bilo pravilno odstreljenih le troje telet, ki so očiščena tehtala med 30 in 43 kg, in trije nekronski jeleni mlajšega raz- reda, s prav solidno telesno težo . Precej škoda pa je bilo dveh jelenčkov­ šilarjev, odstreljenih leta 1981, saj sta imela z 18 meseci izredno telesno težo; očiščena sta tehtala 88 oziroma 70 kg, šila pa sta imela dolga 33 oziroma 37 cm, s topimi konicami. Leta 1982 pa sta bila odstreljena dveletni jelen, po rogovju močan šesterak, ki je očiščen tehtal 11 O kg, in košuta, ki je po vimenu sodeč vodila, in je očiščena tehtala 97 kg. S takim odstrelom gotovo nismo pravilno posegali v populacijo in nismo upoštevali enotnih gojitvenih smernic za obdobje 1980 do 1985. V prihodnje si bomo morali vzeti več časa za strokovno izpopolnjevanje in opazovanje žive jelenjadi, zlasti, preden ukrivimo prst na sprožilcu puške. Podatke o nepravilnem odstrelu sem navedel pred- vsem zato, ker želim povedati, da je jelenjc:.d v našem lovišču telesno izredno dobro raz- vita in tudi razvoj rogovja ne bi zaostaja!, če bi jelene pustili, da bi dočakali vsaj 10 ali več let starosti. Dokaz za to je jelen z močnim zlatim rogovjem, ki so ga pred leti uplenili v sosednji LD Koprivni. Poleg tega sedanja številčnost jelenjadi v naši LD [e zdaleč ne dosega minimalnega dopustnega števila na 100 ha lovišča, ki je za jelenjad najprimernejše. Upam si trditi, da bi lahko v našem lovišču, ki je pretežno srednje- gorsko, deloma visokogorsko in le malo gričevnata in obsega 6460 ha !ovne površine. brez omembe vrednih škod živelo 40 glav jelenjadi! To bi bilo mogoče zlasti zdaj, ko je v zgornjih območjih lovišča nekaj kmetij popolnoma, nekaj pa deloma opu- ščenih. Tu so za jelenjad izredno primerna pasišča. Ne manjka leskovih sestojev in drugih listavcev, jeseni pa je tu precej raz- nega sadja in gozdnih sadežev. Za prezimo- vanje jelenjadi imamo v vseh območjih, kjer • se te živali zadržujejo, že postavljena krmišča, vsako jesen pa izdelamo večje kope sena, ki ga do zdaj še ni zmanjkalo, čeprav so zadnje zime daljše in ostrejše. Vse to in nizka številčnost jelenjadi je verjetno vzrok, da o kakih škodah na gozdnih kultu- rah pri nas še ni treba govoriti. Zato je moje nasprotovanje temu, da bi nam nekdo krivično vsilil svoj predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma o go~ jitvi jelenjadi, gotovo upravičeno. Ni še dolgo tega, ko je starešina naše LD na skupščini, na kateri smo obravnava'i predlog odstrela za leto 1984, pojasnil sta- lišče. oziroma predlog SS gozdarjev, v kate- rem so predlagali, da bi bilo lovišče na levi strani reke Meže gojitvene lovišče za jelenjad, na desni strani pa bi morali vsako glavo jelenjadi takoj pokončati, če bi se tam pojavila. Skoraj smešno je, da se tako kratkovidne izjave sploh obravnavajo ozi- roma jemljejo resno. Vemo, da na obeh straneh reke Meže živi ena in ista jelenjad, saj poznamo migracije jelenjadi in vemo, da prehodi v eni noči tudi več kot 10 km . Poleg tega tudi ne razumem, zakaj se slovenjgraški gozdarji že zdaj tako bojijo škode, ki jo dela jelenjad, ko je praktično še ni opaziti. Tudi v kočevskih gozdovih 89 ne pozn2jo velike škode (lupljenje oz. ob- jedanje drevja). ker so to plemenito divjad pravilno gojili. Lovci smo •lahko skoraj ne- koliko užaljeni, saj nas s 1em celo poni- žujejo, ker izražajo dvom o našem priza- devanju in o poštenih skupnih namenih. Lovci se gotovo dobro zavedamo, da je goz- darstvo izredno pomembna gospodarska veja, ki daje poleg drugega več desetUso6 delavcem in družinam vsakdanji kruh, ven- dar ne smemo pozabljati, da je prav gozd glavno domovanje te divjadi, brez nje pa bi bilo ekološko ravnotežje porušeno. Upo- števati moramo tudi dejstvo, da je škoda, ki jo lahko povzroča jelenjad z lupljenjem drevja, posledica najrazličnejših stvari. Stro- kovnjaki z zanesljivimi preizkusi in opazo- vanji ugotavljajo, da škode ne nastajajo samo zaradi številčnosti populacije, temveč tudi zaradi drugih dejavnikov, ki jih povzroča ravno sodobnejše gozdarjenje. Gre za psi- hične strese divjadi zaradi uporabljanja so~ dobnejše mehanizacije pri pridobivanju in eksploataciji lesnih mas, pri graditvi že pre- gostih gozdnih cest in vlak, ki omogočajo še večji razvoj motoriziranega turizma, in še marsikaj drugega. V našem glasilu se vse pogosteje pojavlja težnja po čim hitrejši re- šitvi vprašanja lovskogojitvenih območij; za to je res skrajni čas, saj bodo tako gotovo pozitivno rešeni tudi problemi, o katenh govorim. Osebno sem tudi za to, da se SS med gozdarji, kmetijci in lovci sklenejo čim­ prej. saj je to gotovo sestavni del uresniče­ vanja Zakona o varstvu, gojitvi in lovu div- jadi ter o upravljanju lovišč. Vsekakor pa morajo biti vsi taki SS sklenjeni tako, da bodo vsi sodelujoči prepričani o njihovi pra- vilnosti in koristnosti. Kar moti me že, ko v naših časopisih pogosto zasledim razne naslove: Gozd in divjad, Gozd ima prednost pred divjadjo, Nobenega gozda brez divjadi, Popoln od- strel, Lovski gozdarji, Gozdarski Jovci, Samo lovci, Samo gozdarji itd . Mislim, da moramo s tem za vedno nehati in spoznati resnico, da smo drug drugemu potrebni in da mo~ ramo imeti vsi enake cilje za ohranitev naravnega okolja, katerega sestavni del je brez dvoma tudi živalski in rastlinski svet. KAJ NARAVA PRENESE' Pohorje, za katerega se je v letih, razen gozdarjev in planincev, le malokdo prav zmenil, je postalo v zadnjem času tarča vse živahnejših, gospodarsko obarvanih in- teresov. Za turističnim gospodarstvom so njegov mik prav nazadnje odkrili še živino- rejci, zaradi pohorske paše. Pri nas pa je tako, da iz ene skrajnosti pademo v drugo. Poprejšnje mrtvilo je nam- reč zamenjala živahnost, ki preti, da bo na- ravno okolje tega 50 kilometrov dolgega gorskega hrbta še bolj načela. Medtem ko se zreški Unior takorekoč ne ozira na ome- jene možnosti pohorskega prostora za razvoj turizma, v njem načrtuje tudi pašo tako številčne govedi, da se gozdarjem (in v zadnjem času tudi lovcem) lasje ježijo. Vse bolj se torej zastavlja vprašanje: či­ gavo pravzaprav je Pohorje? Vse več inte- resov namreč pritiska nanj in kaže, da pri tem igra vse večjo vlogo pravilo močnejšega (nasilnejšega), vse manj pa sporazumevanje oziroma občutek za to, kaj planina prenese in kaj ne, kaj jo še ohranja v okvirih na- ravnega ravnovesja in kaj ne. Ali drugače povedano : Pohorje vse bolj postaja nekak- šen velik laboratorij, v katerem eksperimen- tirajo, kakšno izkoriščanje prenese neki sklenjen ekološki sistem. Takšna vloga pa prav gotovo ni po njegovi meri . Govedo je tisto, ki ta čas najbolj buri duhove na Pohorju in okrog njega. Med- tem, ko se je v minulih letih popotnik čez Pohorje srečal kvečjemu s kakšnimi planinci, morda še s srnjakom, gamsom ali jelenam, mu sedaj obvezno delajo družbo krave. Tačas se v tem predelu, največ na planjah okrog Rogle in na področju Kladja med Osankarico, Klopnim vrhom in Peskom, pase več kot 500 glav goveje živine, kar ne- znansko jezi gozdarje in !ovce. 430 živali pasejo v okviru takoimenovane pašne skup- nosti Rogla, kakšnih sto goved pa je na Pohorju »na črno". Tako je od leta 1982 dalje. Diplomirani gozdarski inženir Marcel Supe, direktor tozda Gozdarstvo v Oplotnici (GG Maribor) , ki upravlja večino gozdov na osrednjem Pohorju, pravi. da se živina ne- nadzorovano pase ne le po planjah okrog Rogle, ki so sicer nekdaj nastale prav za- voljo pašništva, marveč se je razširila po obsežnih gozdovih Kladja, kjer povzroča ve- likansko škodo. Hrani se z brstiči mladega listnatega drevja, kar so opazili zlasti spo- mladi, ko so živino prignali na Pohorje, kljub temu da je bil tam še sneg, in tepta tako imenovane koreninske sestave v zapla- tah, ki so jih komaj pogozdili, ter s tem seveda uničuje mladi gozd . Škode še niso ocenili. je pa ogromna. Nič manj se ne pritožuje Stane Merc, vodja gojitvenega lovišča Pohorje: ,,z naj- večjo muko smo v zadnjih dveh letih na področju Kladja uredili za blizu 30 hektarjev redkih jas za prehrano divjadi. Poapnili smo jih in jih redno gnojimo, sedaj nam pa vse popasejo krave. Tudi v gozdu tako oskubijo rastlinje, ki je tudi hrana za divjad, da se je večina srnjadi in jelenjadi umaknila v nižje predele , tam pa kmetom povzroča veliko škodo. Naše gojitveno lovišče je po zakonu dolžno skrbeti za stalež divjadi. uravnovešen z naravnim okoljem, a nam to prodor goveda na Pohorju onemogoča, izničuje vse naše napore. Tudi lovcev iz tujine, ki so nosili k nam krepke devize, je vse manj . Lepo vas prosim, povejte vendar, kdo bo še prišel k nam na lov, če se mu pripeti, da čaka divjad, pa se mu pred puško pojavi krava ... ?« ))Goveja vojna<< Zanimivo je, da so se V nprotigoveji VOJni« na Pohorju gozdarji in lovci združili, čeprav so si sicer že dolgo v laseh, ker prvi obdol- žujejo druge, da previsok stalež rogate div- jadi prav tako neusmiljeno uničuje mlado gozdno podrast. A Stane Merc pravi, da gredo ti nesporazumi počasi h koncu : »Dam- jakov, ki so povzročali največ škode, kmalu na Pohorju sploh ne bo več. Ugotovili smo, da tja ta neavtohtona vrsta pravzaprav ne sodi. Občutno zmanjšujemo tudi stalež je- lenjadi, vendar ni vse odvisno od nas, saj imajo ,svojo' divjad tudi obrobne lovske družine, ki same gospodarijo v svojih lo- viščih. Tačas je v gojitvenem lovišču 80 do 90 jelenov. Skratka, izvajamo sanacijski program, ki naj bi vzpostavil ravnotežje med številom divjadi in med prehrambeno zmoglji- vostjo pohorskega platoja in bi tako zago- tovili ekološko ravnovesje. Prednost imajo gamsi, saj so najbolj značilna avtohtona divjad Pohorja, sledijo jim srnjad, divje svinje, jeleni in tako dalje. ln prav sedaj, ko se omenjeno ravnovesje znova vzpostavlja, je na Pohorje navalile govedo, ki vse ruši.-« 90 Oba, Marcel Supe in Stane Merc pravita, da sicer nimata nič proti paši na Pohorju, vendar mora bili v okviru pašnih zmoglji- vosti. Pravita, da so te zgolj na pohorskih planjah, medtem ko v gozdu živina, tudi po zakonu, nima kaj iskati . Več krav bi prenesel del Pohorja med Ribniško kočo in Kopami, kjer so velike pašniške površine, medlem ko bi predel okrog Rogle prenesel največ sto živali, in še te za ogrado oziroma pod strogim ·pastirskim nadzorom. Sedaj pa, pravijo v Oplotnici, več kot 400 glav goveda v okviru pašne skupnosti obvladujeta le dva pastirja, pa še ta, kot trdijo, zelo neresno. Pravzaprav pašna skupnost Pohorje pravno sploh še ne obstaja. Eden njenih glavnih pobudnikov je Stane Kokelj, pred- sednik komiteja za načrtovanje in družbeno- ekonomski razvoj SO Slovenske Konjice: »Dve leti traja organizirana paša, in to ne le na Rogli, marveč na vsem osrednjem delu Pohorja. V okviru skupnosti se pase živina iz šestih obpohorskih občin, ki so julija letos podpisale družbeni dogovor o uskla- jevanju skupnih interesov in nalog za po- spešen in usklajen razvoj Pohorja. Zave- damo se, da bomo morali pašno skupnost, ki zagotavlja zainteresiranim živinorejcem ve- liko ugodnosti, tudi formalno ustanoviti in da bo za to potreben samoupravni sporazum o uskladitvi interesov z drugimi porabniki tega prostora se pravi z gozdarji, lovci in turističnim gospodarstvom. Skupina strokov- njakov iz Ce'lja pripravlja ureditveni načrt osrednjega Pohorja, ki naj bi povedal, kje in v kolikšnem številu bi se živina pasla na tem območju. Menimo, da je na osrednjem Pohorju mo- goče pasti do 1400 glav živine hkrati . Sicer pa se o vsem složno dogovarjamo z gozdarji, ~lovci in turističnimi delavci. Ti so pašništvo na Pohorju že vključili v program svoje folklorne turistične ponudbe." Diplomirani mzenir agronomije Ernest Ermenc s kmetijskega inštituta v žalcu, je spregovoril v imenu četverice strokovnjakov iz celjskega društva kmetijskih inženirjev in tehnikov, ki pripravljajo študijo za ureditev pašnega kompleksa okrog Rogle na Pohorju: »Na Pohorskem hrbtu je več kot tri tisoč hektarjev pašnih površin, od tega za okrog tisoč hektarjev čistih pašnikov, drugo so gozdne pašne površine. Po katastru pa je na Pohorju kar za okrog deset tisoč hektar- jev pašnih površin . Kakorkoli že, načrtu­ jemo, da bi se lahko na površinah, ki jih zajemamo v študijo o ureditvi pašnega kom- pleksa, paslo okrog tri tisoč glav goveje živine. Glede gozdov ni problemov, zgodo- vina nam pove, da se je živina stoletja dolgo pasla po razredčenem gozdu ter na večjih in manjšin jasah . Ne moremo torej govoriti o strnjenem gozdu. niti o strnje- nem pašniku . Načrtujemo. da bi teh tri tisoč glav živine lahko obvladovali trije pastirji.« Magister Jože Ajdič z gozdnega gospo- darstva v Mariboru, ki gospodari z dobršnim delom pohorskih gozdov, je kategoričen: 91 "Naše stal išče do paše v gozdu je abso- lutno odklonilno, tisto na pašnikih pa mora biti vzorno urejeno, se pravi z ogradami. Sicer pa smo mi že po zakonu dolžni zatirati pašo v gozdu in to bo prepovedoval zago- tovo tudi novi zakon o gozdovih, ki ga prav sedaj pripravljajo. L:e divjad nam v gozdovih povzroča dovolj škode, saj potrebuje v svoji prehrani deset odstotkov trde celuloze, ki jo lahko dobi le z mladih dreves. Z živino ni nič drugače . Nekateri, ki bi radi pri nas pasli v gozdovih, govorijo o nekakšnih paš- nih gozdovih. Toda na Pohorju se je živina v preteklosti pasla izključno v ograjenih oborah na pašnikih in nikjer drugje." Vse v svoje okvire Seveda je treba slišati še poklicne kon- servatorje narave. ekologe, saj na Pohorju in v drugih podobnih ekoloških sistemih sploh ne gre samo za to, kdo koga moti in kdo komu povzroča takšno ali drugačno škodo, marveč predvsem za ohranitev na- ravnega ravnotežja. Matjaž Jež, konservator narave z regionalnega zavoda za zaščito na- ravne in kulturne dediščine v Mariboru, pravi: »Menimo, da paša sodi na Pohorje, kajti tam je že od nekdaj bila in je tako bistveno pripomogla k ustvarjanju kulturne, po človeku sooblikovane krajine. ln prav je, da pohorske planje. ki so okras te gore, tudi ostanejo, to pa bodo Je s pašo. Vendar sodimo, da govedo in ovce sodijo izključno na pašnike, ne pa v gozd. \n še tam je treba biti previden, da ne bi prišlo do uničenja kakovostnih travnih vrst, neužitne pa bi ostale. Skratka, pri organizirani paši na Pohorju je treba skrbno paziti na sklad- nost med resničnimi pašnimi možnostmi in med številom pasoče se živine.« Upajmo. da tako bo. Za sedaj pa vlad::~ na Pohorju očitno huda zmeda. V zadnjih letih v ta prostor najbolj nenadzorovano in stihijsko posegajo črnograditelji (v glavnem s počitniškimi, a tudi stanovanjskimi hišami) in turističnemu gospodarstvu, zlasti zreške~ mu, ki v rogeljski ekspanziji in velikopoteznih načrtih za množični letni in zimski turizem na »svojem« delu Pohorja je kaj malo mar za naravne zmogljivosti gore. Zadnji takšen primer grobega poseganja v okolje je ure- janje smučarske proge Jurgovo, saj so med drugim posekali primerke cemprina, vrste borovca, ki je bil zaščiten z ustreznim ob~ činskim odlokom. Tega so, ko se je pojavila »potreba«, kratkomalo spremenili, tako da so zaščito prečrtali. Očitno je tudi to eden od pritiskov v imenu nekakšnega razvoja, bodisi turistič­ nega bodisi živinorejskega ali kakšnega drugega, o katerem je govoril direktor oplat- niških gozdarjev Mc:Jrcel Supe: Uniorjevim turističnim delavcem smo ničkolikokrat do- povedovali, da na tem in tem področju ni mogoče sekati, ker bi bila ne samo ekonomska, marveč tudi ekološka škoda prevelika. Ko pa smo že popustili, največ­ krat pod pritiski in trdovratnim vztrajanjem najrazličnejših »koordinacij "• smo zahtevali ukrepe, ki bi škodo omejili vsaj na minimum, to pa zahtevc:jo tudi varstveniki naravne dediščine. A poglejte: samo letos je na rogelskih smučiščih šlo po gobe 1500 ku- bikov lesa zavoljo vetroloma, ker RTC Rogla ni zaščitil gozdnega roba ob posekah, kot bi bil moral storiti . Menim, da bo zavoljo erozije na progah Jurgova prišlo tudi do zasipanja Oplotniščice. Seveda, mi in var- stveniki smo skoraj nemočni, saj pravega nadzora in sankcij sploh ni. Podobno je sedaj z živino: gozdarski inšpektorji od nas terjajo, naj živino spravimo iz gozdov, kot to zahteva zakon, je je pa v resnici v njih iz dneva v dan več. Smo takorekoč nemočni, saj se ne mo- remo boriti proti novim pritiskom, ki priha- jajo v imenu nekakšnih prioritetnih družbe- noekonomskih potreb po večji prireji mesa in kaj jaz vem kaj še. Pri tem pa pozabljajo, da ima vsak prostor svoj namen in zmoglji- vosti, in če je to načelo kršeno, nastane, celovito vzeto, lahko samo škoda.« Braca Zavrnik (Prispevek je bil objavljen v 7 D, dne 20. sept . 1984.) PRVE IZKUŠNJE PRI PREDELAVI SEČNIH OSTANKOV V IVERI IN SEKANCE ZA IZDELAVO IVERNIH PLOŠČ Vsakoletnemu primanjkljaju lesa, pred- vsem v industriji celuloze in plošč, se je v zadnjih letih pridružila še energijska kriza, ki povzroča porast porabe lesa za kurjavo. Z ozirom na hitro rast cen vseh ostalih ku ri v in zmanjšanje kupne moči prebivalstva, lahko tudi v naslednjih letih pr i čakujemo še večjo porabo lesa za kurjavo. Takšna gi- banja v svetu niso nič novega in se jim verjetno tudi mi ne bomo mogli izogniti. Istočasno pa to pomeni, da bo vse težje ~adovoljevati surovinske potrebe v industriji 92 celuloze in plošč. Vse to nas sili k racio- nalnejsemu in varčnejšemu vedenju, tako pri pridobivanju, kot pri predelavi in porabi lesa. Pri pridobivanju mislimo na tisti del lesa, ki sedaj še ostane po sečnji v gozdu, predvsem iz ekonomskih razlogov, torej na sečne ostanke. Pri predelavi pa na racio~ nalno porabo ter reciklaža vseh lesnih ostan- kov in odpadkov. Takšna razmišljanja so bila tudi povod, da smo v okviru raziskovalne naloge Sečni ostanki, njihova poraba in uporabnost, ki teče drugo leto na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo, pripravili praktičen pre- izkus predelave sečnih ostankov v sekance in iveri za izdelavo ivernih plošč. Ob sode- lovanju strokovnjakov industrije pohištva BREST Cerknica, TOZD lverka, GG Postojna in Inštituta je bil preizkus opravljen v sre- dini maja lani, in sicer na ustreznih strojih pri TOZD lverka. Preizkušeni material, to so sečni ostanki, ki jih je predhodno pripravilo GG Postojna, je bila pretežno bukova vejevina iz končnega poseka zrelega, nenegovanega bukovega !sestaja. Veje so bile na sečišču ročno zbrane, razžagane na približno dolžino dveh metrov, zložene v butare velikosti 1,5 prm, dvakrat prevezane z žico premera 3,6 mm. Butare so spravili iz gozda do kamionske ceste z gozdarskim traktorjem. Tu so butare naložili na kamion s hidravličnim čeljustnim dvigalom za prostorninski les in jih pre- peljali do mesta preizkusa. Poprečna debe- lina kosov je bila med 10 in 15 cm. Naj~ tanjši kosi so bili debeli od 3 cm navzgor, najdebelejši pod 30 cm. Večina kosov je bila dolga cca 2m, posamezni so bili močnejši (v razponu od 0,5 do 1,8 m). Precej kosov je bilo krivih, grčastih tudi rogovilastih. Skupna količina ostankov pripravljenih za preizkus je bila približno iO m3 . Glede na obstoječo tehnologijo in teh- nična sredstva pri TOZD lverka sta bila izvedena dva preizkusa priprave sekancev in sicer: a) Na sekalnem stroju PALMAN PHT, ki je konstruiran za predelavo lesnih ostankov, predvsem žamanja in krajnikov. Presek vstopne odprtine je 200 x 800 mm. Največja možna debelina posameznega kosa, je torej lahko le 20 cm. Izdelani sekanci so dolgi 3cm. b) Na iverilniku HUMBAK U 64, lzdni gospodar. Postojna, 1-2 (1980), str. 75-73. Lojze žgajnar MODERNI MUZEJI SO DRUGAČNI V novembru 1984 sta sodelavca pri pre- novi gozdarskega od del ka Tehniškega mu- zeja v Bistri (Smolej in Dobrin) odš:a na ogled in študij muzejskih, oblikovalskih in didaktičnih principov, ki so uporabljeni v nekaterih londonskih muzejih. Njuna naloga je bila, da se seznanila s konkretnimi re- šitvami in predstavitvami posameznih vse- binsko zaokroženih tematik, pri katerih so vsi ti principi upoštevani v večji ali manjši meri. Svoje ugotovitve, nove ideje in spo- znanja naj bi nato vgradila v dokončno vse- binsko in oblikovno zasnovo gozdarskega muzeja pri nas, seveda, upoštevajoč pri presaditvi tujih izkušenj, pa tudi splošno ve- ljavnih principov in idej, predvsem domače tehnične možnosti in izobrazbeno strukturo obiskovalcev v Bistri. Glede na namen potovanja so bili za pro- učevanje in spoznavanje notranje vsebinske organiziranosti pa tudi n·ačinov posredo- vanja sporočil s pomočjo eksponatov, pi- sano ali govorjene besedo, zvočnimi učinki, fotografijami, filmi, videoprojekcijami, make- tami in tridimenzionalnimi prikazi izbrani Naravoslovni muzej, Geološki muzej in Lon- donski muzej. Tehniški muzej se je kasneje izkazal za manj zanimivega. Naravoslovni muzej v Londonu ima poleg stalnih zelo bogatih zbirk postavljene štiri razstave z ožjo naravoslovno tematiko. Te so moderno oblikovane in didaktično zelo pretehtane. Razstave Ekologija, človekovo telo, Nastanek vrst in Britanska narava se med seboj precej razlikujejo, vendar so vse usmerjene v pouk obiskovalcev vseh starosti, imajo močno poudarjen vzgojno-izobraže- valni namen. Zato so na vseh razstavah uporabljeni najrazličnejši tehnični pripomoč­ ki, da bi bi'lo posredovanje sporočil čimbolj privlačno in učinkovito. Predvsem so upo- rabljeni gibljivi prikazi, ki zahtevajo sodelo- vanje obiskovalca, da npr. premakne ročico, izbere pravi gumb in s tem sproži filmsko ali zvočno razlago pojava ali tematike, da obiskovalec pravilno odgovori na vprašanje, ki mu ga zastavi računalnik na ekranu , ipd. Prav vzgojno-izobraževalni namen in pomen teh razstav sta spremenila Prirodoslovni muzej v Londonu v veliko učilnico za na- ,ravoslovje na vseh šolskih stopnjah cd predšolske dobe do konca srednje šole. Seveda je pouk v muzeju usmerjen in za- nimiv, predvsem pa zahteva aktivno delo obiskovalcev. Strokovni sodelavci muzeja ~o namreč za različne izobrazbene stopnje pri- pravili izredno zanimive učne lističe, na ka- tere učenci zapisujejo odgovore, ki jih po- iščejo na razstavi v muzeju, rišejo, pišejo svoja opažanja in podobno. Da je tak način pouka priljubljen med učenci, dokazuje ne- nehen živžav otroških glasov in nenehno polne razstavne dvorane mladih obiskoval- cev. Vsebinsko so omejene štiri razstave se- stavljene tako, da s posameznimi prikazi vodijo obiskovalca od znanega ali spozna- nega k neznanemu, posamezni prikazi so odgovori na posamezna vprašanja, ki se na koncu sestavijo v celoto. v končen celovit prikaz področja, ki mu je razstava posve- čena . Geološki muzej ima poleg zbirk okamnin in dragih kamnov, ki so zbirke študijskega značaja , tudi izredno atraktivnQ razstavo z naslovom Zgodba o Zemlji, na kateri so ponovno uporabljene vse oblike posredo- vanja informacij in komuniciranja. Ta raz- stava je vsebinsko ne kol iko zahtevnejša, ven- dar zelo enovita. Za kompleksno posredo- vanje sporoči"la ali ustvarjanje vzdušja in vtisa o določeni tematiki uporablja najrazlič­ nejše tehnične možnosti, poleg eksponatov še tekst, maketo. diaprojekcijo. Za pripoved 94 Zgodbe o Zemlji so uporabljeni tudi posebni efekti. obiskovalec doživi izbruh vulkana vi- zuelno in zvočno ob maketi, pa tudi potres v posebnem prostoru, kjer ploščad simulira potresne sunl~kaj lahko gozdarji v takšnih primerih store", kratko pribil, »nič!« Brez izmikanja, nakla- danja. S kratkim, nič, je opozoril na odvis- nost človeka od narave, ki je še vedno nezamenljiva, na odvisnost Slovencev cd gozda, na predvidene in še bolj na ne- predvidljive posledice takšnih katastrof pa tudi na skupno odgovornost in skrb ob takš- nih primerih. Kljub vsemu pa bi bilo mogoče le vredno razmisliti, all so bili gojitveni koncepti v teh gozdovih res najustreznejši. STROKOVNA REVIJA Gozdarski veslnlk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1985 • L E T N 1 K X Lil • š T E V 1 L K A 3 p. 97-144 Ljubljana, marec 1985 VSEBINA - INHAL T - CONTENTS Marjan Lipoglavšek 97 Ergonomske značilnosti gozdarske- ga traktorja IMT-561-Kubik Ergonomische Charakteristiken des forstlichen Schleppers IMT-561- Kubik Ergonomic properties of forest trac- tor IMT-561-Kubik Boštjan Košir 109 Uporaba žičnih žerjavov s stolpi pri spravilu drobnega lesa na težkih terenih Skidding small wood with mobil tower yarders on difficult terrains Edo Rebula 116 Mehanizirana dodelava oblovine lis- tavcev Mechanized working up of hard- wood logs Lojze 2gajnar 120 Problematika pridobivanja in upo- rabe drobnega lesa in sečnih ostan- kov v energijske namene Pavle Kumer in Uporaba moto rnih žag v družbenih Marjan Lipoglavšek 126 gozdovih Slovenije Franc Vengust 130 Analiza porabe goriva in maziva pri Gozdnem gospodarstvu Postojna v letih 1982 in 1983 134 še o posvetovanju v Rogaški Slatini Branko štampar Boljši les Branko Brezni k O plan iranju 136 Književnost 138 Iz domače in tuje prakse 143 Z enim zamahom Naslovna stran: Gozdna policijska postaja . Foto Cel ič Tisk čGP Delo, Ljubljana Gozdarski vestnik Izdaja Zveza Inženirjev in tehnikov gozdarstva ln lesarstva SR Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin, predsednik dr. Janez Božič Mitja Cimperšek Jože čerme lj Franc Furlan Marko Kmecl Janez Košir Boris Krasnov Jože Kovačič Tone Modic Tone šepec Marjan T rebežnik Uredniški odbor dr. Boštjan An ka dr. Janez Božič Marko Kmec l dr. Dušan Mlinšek dr. Marjan Lipoglavšek mag. Zdenko Otrin Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Tehnični urednik od l. 19"/3 Janez Brolih Uredništvo in uprava Ed itors ' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 liro račun - Cur. acc. ZI T GL SRS Ljubljana, E rjavčeva 15 50101 -678-48407 Letno izide 10 številk 10 issues per year Letna naročn i n a 600 din Za ustanove in podjetja 2000 din za študente 280 din za inozemstvo 3000 din ali 50 OM Ustanovite:jici revije sta Zveza inženirjev in teh nikov gozdarstva in lesars tva Sloven ije ter Samo- upravna. interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajc>,nje revije tudi Raziskovalna skupnost Sloveni je. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kultu ro (št. 421-1 /74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni t reba pla čat i temeljnega davka od prometa proizvodov V tej številki Gozdarskega vestnika objavljamo članke s področja pri- dobivanja gozdnih proizvodov, ki so jih napisali učenci in sodelavci prof. Zdravka Turka. Zato to številko posvečamo temu znanemu učitelju in raz- iskovalcu ob njegovi BO-letnici. Prispevek o njegovem življenju in delu smo objavili v Gozdarskem vestniku 10, 1984. Oxf. : 305/306:377.4 (IMT-56'1 -Kubik) ERGONOMSKE ZNAČILNOSTI GOZDARSKEGA TRAKTORJA. IMT-561-KUBIK Marjan L i p o g 1 av š e k'• Lip og 1 av še k, M.: Ergonomske značilnosti gozdarskega traktorja IMT-561-Kubik . Gozdarski vestnik . 43, 1985, 3, str. 97-108 . V slovenščini s povzelkom v nemščini. cit. lit. .3 . Med preizkušanjem prototipa traktorja IMT-561-Kubik v Sloveniji smo celovito ocenili njegove ergonomske značilnosti in izmerili obremenitve trakta- rista z ropotom in vibracijami. Ugotovili smo, da so ergonomske značilnosti zelo podobne kot pri doslej prilagojenih in uporabljenih univerzalnih trak- torjih za spravilo lesa. Obremenitve traktorista z ropotom in vibracijami so nekaj manjše kot pri traktorju IMT-560, vendar še vedno presegajo znosne meie obremenitev. Lip og 1 av še k. M.: Ergoncmic properties of forest tractor IMT-561- Kubik. Gozdarski vestnik . 43 , 1985 , 3, pag. 97-108. ln Slovene with summary in German, ref. 3. By testing of prototyp tractor IMT-561-Kubik in Slovenia we have esti- ma ted ergonomic properties of it and we have mesured tt:e charge of dr iver by noise and vibrations . The ergonomic properties are like them on others univNsal tractors adapted and used for woodskiding . The driver's charge by no ise and vibration are some lower than on tractor IMT-560 but stil i the charge exceed the perm iss ible and iolerable lim i t. Tako kot smo doslej ocenili ergonomske znač i lnosti univerzalnih, za spravilo lesa adaptiranih traktorjev IMT-558 in /MT-560 smo to naredili tudi za traktor JMT-561. Med prvim preizkušanjem traktorja JMT-561-Kubik v Sloveniji spomladi 1984 smo poizkušali oceniti tudi njegove ergonomske značilnosti . Pri spravilu lesa na področju GG Postojna (delovišča Osojnica in Kalič) smo izmerili ropot v kabini in vibracije na sedežu ter ohišju . S pomočjo ergonomske vprašalne pole smo celovito ocenili vse ergonomske značilnosti. Posebej podrobno smo proučili še razporeditev elementov za upravljanje. Kratek opis traktorja Traktor je bil razvit deloma iz traktorja IMT-560, vendar ima pogon tudi na prednja kolesa. Motor ima moč 42,6 kW pri 2250 vrtljajih na minuto. Traktor je bil opremljen s prednjo rampalno desko, z delno zaprto kabino, z dodatnim · * Dr. M. L. , dipl. inž. goz., VTOZD za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani , Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU . 97 varovalnim okvirom, z dvobobenskim hidravlično vodenim vitlom (50,2 H), z naletno desko RIKO ter z verigami na zadnjih kolesih. Traktor ima podaljšano šasijo in njegova skupna dolžina z dodatno opremo znaša 4650 mm. Širok je 2150, visok pa 2630 mm. Ropot Po znani metodiki, uporabljeni tudi pri drugih traktorjih za spravilo lesa, smo ugotavljali jakost ropota v kabini ob ušesu traktorista in obremenitev traktorista z ropotom med spravilom lesa. Opravili smo frekvenčno analizo jakosti ropota v ka- bini, in sicer enkrat pri snetih vratih in dvignjenem zadnjem oknu, drugič pa pri zaprtih vratih in oknu kabine. Obakrat pa je bila kabina na zadnjem spodnjem delu Graf. 1. Frekvenčna analiza ropota traktorja IMT -561 Kubik ob ušesu traktorista. d13 jakost 100 90 1 -"'\ J. / \ 1 \ \ \ 80 70 60 50 31,5 \ \ \ prosti - - odprta kabina tek -- zaprta l'abina nolni --odprta kahina ·plin --zaprta kabina ' ' ' ',,~~90 ~'------~- --------- \ \ \ /--......" \ \ / '\. \ / '\. \/ '\. \ \ \ \ \ \ \ \ \ 125 500 Hz 2 98 \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ 8 \ \ \ \ ~ ~ frel 32 kilz Graf. 2. Ropot v odvisnosti od števila obratov motorja traktorjev IMT. ,..., :.:. ~ jakost 90 85 ... ·· -- 80 500 1000 -..... - 1500 2000 - - odprte kabina H!T 551 - :zaprta kabina · · ·· ···· INT 56C število obrato obr 1 min odprta, ker so zaradi namestitve vitla in na hidravliko obešene naletne deske od- stranili zadnjo steno kabine. Vendar pa moramo ugotoviti, da je glavni vir ropota motor, in to spredaj pred kabino in ne na odprti strani kabine. Meritve so pokazale, da je ropot tako v prostem teku motorja kot pri višjem številu obratov neobremenjenega motorja vedno višji pri delno zapni kabini in ne pri na stežaj odprti kabini. Verjetno pride do tega zato, ker je pri zaprti kabini več odbojev ropota od spredaj in je zato jakost ropota ob ušesu voznika večja. Frekvenčna analiza (graf. 1) kaže, da jakost ropota pri prostem teku leži precej pod normativno krivuljo NR 85 in je podobno frekvenčno porazdeljena kot pri polnem plinu. Pri polnem plinu motorja, vendar brez obremenitev stroja in v mirovanju, jakost ropota samo pri zaprti kablni presega normativno krivuljo NR 90. Presega jo le na relativno ozkem frekvenčnem območju med 500 in 2000Hz. Ker pa tudi pri odprti kabini znatno presega normativno krivuljo NR 85. lahko pri- čakujemo med delom preobremenitve traktorista z ropotom. Proučili smo tudi odvisnost jakosti ropota v kabini od števila obratov motorja (znova neobremenjenega) in ugotovili (graf. 2). da je jakost kar znatno večja pri zaprti kabini kot pri odprti, vendar še vedno manjša kot pri traktorju IMT-560 s kabino SGG Tolmin. Kadar je kabina odprta, je ropot približno tak kot pri traktorju IMT-558. Torej lahko sklepamo, da uporabljena delno zaprta kabina traktorja IMT-561 vendarle do neke mere zmanjšuje ropot in obremenitev traktorista z njim. Obremenitev traktorlsta z ropotom smo izmerili 11. 4. 1984, in sicer med sedmimi ciklusi spravila debele jelove dolge oblovine po kratki vlaki navzgor. Razmere za spravilo niso bile ugodne, saj je na vlaki ležalo okrog 30 cm uležanega snega in pri vlačenju navzgor si je moral traktor večkrat pomagati s privlačevanjem tovora z vitlom. Produktivni čas posameznega ciklusa je poprečno znašal 28,4 minute, poprečni tovor pa 3,34 m3 • Spravilna razdalja pri v!ačenju navzgor (največji naklon + 17 °/o) je bila 170-270 m ali poprečno 230m. 99 Tabela 1. Obremenitve traktorista z ropotom med spravilom lesa IMT-561-Kubik IMT-560 IMT-558 Element dela čas 1 Ropot L (· ~ • ·· Lcb-Lr·kv % dB (A) dB (A) dB (A) Prazna vožnja 11,0 91,9 96,5 92_.9 Razvlačevanje 24,0 40,0 40,0 76,0 Vezanje 75.9 Privlačevanje 8,8 92,6 90,8 89,3 Polna vožnja 25,3 96,1 94,9 95,6 Odvezovanje 6,3 40,0 81 ,6 78,6 Rampanje 5,2 94,5 91 ,1 90,3 Produktivni čas 80,6 92,5 94,2 91,3 Dodatni čas 19,4 40,0 40,0 40.0 Delovni čas 100,0 91,6 93,3 90,6 Obremenitev traktorista z ropotom (tabela 1) je največja med polno vožnjo (vlačenjem). Ker je zaradi posebnih razmer polna vožnja tudi relativno dolgo trajala, pomeni že sama zase po mednarodnih standardih preobremenitev trakta- rista. Obremenitev z ropotom je velika še med rampanjem, privlačevanjem lesa in prazno vožnjo. čeprav se je spravilo odvijalo na relativno kratki razdalji, ko najhrupnejši elementi dela običajno nimajo velikega časovnega deleža v sestavi delovnega časa , pa je obremenitev v snemanem primeru spravila, tako med produktivnim kot tudi med skupnim delovnim časom , pre·segla z jugoslovanskim pravilnikom določene dopustne meje (polkrepki tisk v tabeli). Obremenitev, traktorista z ropotom je znašala pri spravilu lesa na kratki razdalji navzgor v produktivnem času 92,5 dB(A) in v delovnem času 91.6 dB(A) . Posamezne konice ropota med delom so dosegle celo 107 dB(A), ker je med spravilom lesa disk zavore na prednjem mostu zadeval v ohišje traktorja in povzročal oglušujoč ropot visoke frekvence. Take konice so bile redke in kratkotrajne, tako da ne vplivajo Graf. 3. Razporeditev ropota po jakosti pri spravilu lesa z IMT-561 (navzgor). 40 30 20 lO 105 dB(A) 100 leg obdobij bilo po ot kaže, da Je časa; rop . ota (graf. 3). To 11 % delovnega a z med-ditev jakosti rops dB(A) oziroma dnevu preseg • vno razpore . oti 92,5-9 . . v delovnem . ' na casa . • ropota jako" a·e trajanje nitev. om z drugim tišine naJ~~~A) pa glede na s~~je (ISO) obre~~aktorista z ropa~ razmer med nad 9?,5. tandardi dopustnerjati obremenlte~. različnih delovnlše obremenitve narodnlm'.:li smo tudi pn~esa vendar za': t~beli 1 navaJamo gotovljena obre~ Poskus ri spravllu e ~ma točna. 'dimo, da je u in onimi pr, traktorJI ·'~~i:erjava ni po~~~~jema 558 inb 56~.e~:tvami pri IM~;~5~gotovljene/ mentvaml ri spravilu stra sredini med o re ri IMT-558 ~o azdalja sprav' a traktonsta p MT-561 nekje v . e z ropotom p er (poprecna . r ravila navzdol menitev pn ~T-560. Obrerr:en'.~ih delovnih raz~ dolgi, v smen s~osti ropota v spravllu z 1 rečju najrazllc~e~O pa samo na enradl prevelikih. Jakabine. Pri tem širokem pop nitve pn IMT 5 l'a 1300 m). z_a cwno izolaCIJO zadostovalo, ) obreme . razda 1 r šat1 z vo · ne bo · • e 400 m , . k' (spravllna . . treba izbo 1 dnje stram . ter tesneJs nagnjen' via ' MT-561 bl bilo . kabine z za in tal kabme kabini traktoqa 1 da samo zap~ran~~lacija drugih sten a domneva~o, d datna zvocna 1 P bo se 0 · potrebn.a eh odprtin. zapiranJe vs Vibracije . . melodiki. ustalJeni ,. . mo merili po vencno ana IZ~ . ta z VIbracijam~ s smo opravili frdek štirimi daljšim! . traktor/S . . ne ov~re ·a me d. obremenitev k standardiZi hišju traktor]., Tu '·njo traktorja pre. na sedežu m o_kov na se6ezu. Med voz 'kalnih vibraCIJ ·akost pospes 1 iakostl verli izmerili skupno J h···u traktorja IMT-56 . ~iklusi pa smo .. na sedežu in o rsJ 'kalnih vibraCIJ Gra . . . lne ~'""'"' analiza vertr . - - •tondorrlidrono f 4 Frekvenčna . pri vožnjl ce~ ~ cakslma oviro jakost 101 ~ ,, 1 1 1 \ 1 \ 1 1 1 1 1 1 Graf. 5. Vertikalne vibracije na sedežu traktorjev IMT, maksimalne vrednosti pri vožnji čez standardizirano oviro. {\) C7l '-.. e 3,0 2,0 1,0 jakost 2,5 6,3 16 -- IMT 560 1 sedež H1T --- INT 558,sedež TAl' ------ IMT 56l,sedei IMT 4-0 ' ., '1 • 1 ' ' 1 1 frekvence 100 iiz Frekvenčna analiza vertikalnih vibracij na sedežu in na ohišju pokaže, da originalni sedež povečuje nizkofrekvenčne vibracije ohišja v območju od 1-50Hz do te mere, da presegajo z ISO standardom določene dopustne meje obreme·· njenosti delavca v 6 urah dela (produktivni čas, graf. 4). Ogroženo je celo zdravje traktorista, zato bi bilo treba namestiti sedež, ki bolje duši vibracije, oziroma ne povečuje tako močno nizkofrekvenčnih vibracij ohišja. Primerjavo s standardom dopustnih meja smo tokrat naredili tako, da smo v prikaz dejanskih izmerjenih pospeškov vibracij med poizkusno vožnjo čez oviro vnesli dopustne meje ISO, ki smo jih pomnožili s koeficientom linearno (na vsem frekvenčnem območju) izmerjenih pospeškov me-d spravilom lesa in med poizkusom (vožnjo čez oviro). želeli smo namreč tudi primerjati različne traktorje in sedeže samo na podlagi izmerjenih pospeškov pri poizkusnih vožnjah čez oviro, in to neodvisno od raz- mer pri spravilu lesa. Ta primerjava pokaže (graf. 5), da je bil pri poizkusih najboljši sedež TAP na traktorju IMT-558, najslabši pa originalni sedež na IMT-560. Lastna frekvenca originalnega sedeža na IMT-561, pa tudi Tapovega na IMT-558 bi morala biti potisnjena še v nekoliko nižje· frekvenčno območje okrog 1 Hz, da bi sedež zadovoljil standarde in bil uporaben za delo pri spravilu lesa. Iz razmerja linearno merjenih vibracij med vožnjo čez ovire na sedežu in ohišju traktorja IMT-561 je tudi razvidno, da sedež slabo duši vibracije pri vseh frekvencah (tudi visokih), saj znaša koeficient dušenja le 1,17 ali 15 °/o, medtem ko običajni sedeži dušijo preko 80 °/o vibracij ohišja. Vibracije na sedežu smo med spravi!om lesa proučevali samo na celotnem frekvenčnem območju (linearno). Tabela 2 prikazuje srednje pospeške po ele- mentih dela, tabela 3 pa primerjavo z drugimi traktorji IMT. Merjenje jakosti 102 vibracij na sedežu smo opravili med spravilom borove oblovine v Osojnici pri Pivki dne 28. 3. 1984. Traktorist je pri prazni vožnji uporabljal trdo relativno gladko vlako (950-1200 m), med polno vožnjo pa drugo strmo in močno blatno vlako (675-925 m). Tovori, ki jih je vlačil, so vsebovali 6-8 kosov, 4,22-5,18 m3 ali poprečno 4,63 m3 borovega lesa v lubju. Maksimalni vzpon vlake med prazno vožnjo je znašal 16 °/o, protivzpon pri polni vožnji + 7 °/o, maksimalni spust pa -37 °/o (na 25m razdalje). Poprečni produktivni čas enega ciklusa je znašal 49 minut. Ker se mu je pokvarila prednja odrivna deska, lesa pri nekaterih ciklusih dela ni rampal. Tabela 2. Srednja jakost vibracij na vsem frekvenčnem območju pri spravilu lesa s traktorjem IMT-561 Smer vibracij Sestava časa vertikal ne 1 horizontalne 1 aksialne Element dela Kvadratična sredina pospeškov % m/s 2 1 m/s2 1 m/s2 Prazna vožnja 19,9 2,91 2,08 1,64 Vezanje 20,9 o o 0,10 Privlačevanje 4,3 1,68 1,20 0,49 Polna vožnja 29,2 2,17 1,99 0.96 Odvezovanje 5,3 o o o Ram panje 1,0 1,17 Produktivni čas 80,6 1,96 1,67 0,99 Dodatni čas 19,4 0,67 0,21 0,02 Delovni čas 100,0 1,82 1,56 0,89 Tabela 3. Primerjava vibracij traktorjev IMT pri spravilu lesa Delovna operacija Vertikalno Horizontalno Aksialno Vektorska velikost Kvadrati čna sredina pospeškov m/s2 ----·· Traktor 1 558 560 561 1 558 1 560 1 561 558 560 1 561 558 560 1 Prazna vožnja 1,41 3,50 2,91 2,42 2,57 2,08 1,70 1,49 1,64 3,28 4,59 Razvlačevanje 0,08 0,16 0,46 0,12 0,30 0,06 0,55 0,21 Vezanje 0,11 0,16 0,50 0,02 0,17 0,10 0,51 0,23 Privlačevanje 0,72 3,26 1,68 1,36 3,22 1,20 0,86 1,43 0,49 1,76 4,80 Polna vožnja 1,24 2,97 2,17 2,75 3,50 1,99 1,83 2,29 0,96 3,53 5,13 Odvezovanje 0,19 0,30 0,36 0,81 0,99 0,91 1,03 Ram panje 1,23 2,63 1,17 1,94 1,62 2,81 2,63 Produktivni čas 1,02 2,62 1,96 2,00 2,73 1,67 1,40 1,42 0,99 2,65 4,04 Izmerjeni pospeški vibracij med spravilom lesa so bili največji v vertikaln: smeri in med prazno vožnjo traktorja. Med produktivnim časom spravila so po posameznih smereh znašali poprečno od 0,99-1,96 m/s 2 , izračunana vektorska velikost pa je bila 2,76 m/s2• Primerjava, ki zaradi različnih delovnih razmer in omejenega obsega merjenj ni popolnoma pravilna, pove, da so skupne vibracije na traktorju IMT-561 nekaj močnejše kot v poprečju na traktorjih IMT-558 (raz- lični sedeži) in manjše kot na traktorju IMT-560. 103 561 3,93 0,10 2.12 3.10 1 '17 2,76 Celovita ergonomska ocena Po enajstih kriterijih ergonomske presoje s pomočjo ergonomskih vprašalnih pol (KWF - 1977) smo z odgovori na zastavljena vprašanja celovito ocenjevali traktor IMT-561 Kubik. Hkrati smo skušali najti pomanjkijivosti prilagoditve stroja delavcu in c'elu. Skupino, ki je odgovarjala na vprašanja, so sestavljali strokovni C.:elavci VTOZD za gozdarstvo BF, GŠC Postojna in traktorist GG Postojna. V ta- beli 4 prikazujemo število ergonomsko ugodnih in neugodnih odgovorov in ga primerjamo z drugimi tipi traktorjev IMT za spravilo lesa. Tabela 4. Ergonomska presoja z vprašalniml palami - število različnih odgovorov 1 MT-561-Kubik IMT-560IIMT-558 ~ 1 o ·:;;: + c 2 "D Ergonomsko področje >(IJ o o o"C o g'o c 1 presoje c :::J :::J ·- :::J'- :::J'- .!>o:::Q. ""O :::J Q.) Q.) -ti+ ~+ ~+ 1 C/)> o "O c 1 Vstop in izstop 8 o 3 1 4 4 4 5 2 Delovni prostor 6 o 6 o o 6 4 4 3 Sedež 9 1 1 3 4 4 2 2 4 Kontrol. instrum. 9 o 6 3 o 9 8 7 5 Elementi za upravlj. 11 1 4 4 2 8 8 8 6 Vidljivost 8 1 5 1 1 6 2 4 7 Škodljivi vplivi 7 o 5 o 2 5 3 3 8 Obremenjenost 8 o 6 o 2 6 7 6 9 V8rnost 12 3 1 2 6 3 4 6 10 Navodila za upravlj. 3 o o o 3 o o o 11 Nega in popravila 11 o 3 o 8 3 8 4 Skupaj 92 6 40 14 32 54 50 49 Delež 100% 63% 61% 60% Primerjava ni povsem uprav1cena, ker so ocene izvedle različne skupine. ocenjevalcev in ob različnem času. Traktor IMT-561 Kubik je dobil 54 ugodnih in delno ugodnih odgovorov, kar pomeni 63 °/o ustrezno zastavljenih vprašanj. To je nekoliko ugodneje kot pri drugih doslej ocenjenih tipih univerzalnih trak- torjev, pa še vedno slabše kot pri gozdarskih zgibnih traktorjih . Zelo ugodno smo ocenili delovni prostor, kontrolne instrumente in vidljivost, slabo pa nego in popravila, navodila za upravljanje, varnost in sedež. žal imajo posamezni ne- ugodni odgovori večjo težo oziroma ergonomsko pomembnost kot oni ugodni. Po posameznih kriterijih ergonomske presoje so glavne in pomembne pomanj- kljivosti naslednje: Vstop in izstop s traktorja je sicer dovolj velik, vendar je prva stopnica pre- visoko in manjkajo ročaji za oprijem pri vzpenjanju. Pri vzpenjanju na traktor je nevarnost, da zdrsnemo, vzpon je preveč strr:n (kot 90°) in ovirajo nas ročice in pedala traktorja. Delovni prostor je dovolj velik, delno oblazinjen, varen (var- nostni okvir brez znanega atesta) in brez štrlečih in ostrih delov. Moti edino kontaktni ključ pred koleni traktorista. Sedež ni dovolj globok, oblazinjen je z gladkim (vročim) umetnim usnjem in ima premajhno (prenizko in preozko) na- slonjalo. Tudi njegove vzmetne lastnosti ne zadostujejo za delo na gozdnih vlakah. Lahko bi bil tudi delno vrtljiv zaradi dela z vitlom . Kontrolni inštrumenti za počasno 104 Graf. 6. Aazporedltev elementov za upravljanje pri traktorju IMT~561 Kubik. 105 delo pri spravilu niso tako pomembni. Sicer v celoti ustrezajo, le kontrolo olja s slabo vidno signalne lučko bi lahko nadomestil manometer. Pri elementih za upravljanje je predvsem neustrezna njihova razporeditev. Večina ročic, tudi pogosto uporabljanih, leži celo izven maksima/nega gibalnega -polja . Lego elementov prikazujemo na skici (graf. 6) . številne ročice (zlasti hidravlike) lahko traktorist doseže le v neugodnih pripognjenih in zasukanih: položajih telesa. Pedali sicer leže v pravilni višini in pred sedežem, vendar kadar postavimo sedež nazaj tako, da leže v optimalnem gibalnem polju, traktorist ne doseže volana in drugih ročic. Pedali bi morali ležati še bolj spredaj, da bi sedež lahko pomaknili bolj naprej . Nujna je zanesljiva ročica za ročni plin, ker ob zaviranju med privlačevanjem (ročna zavora ne drži) traktorist ne more uporab- ljati pedala za plin. Tudi stopalke pedalov bi morale biti večje . Povezava obeh stopalk zavor ni delovala zanesljivo. Vidljivost iz kabine je zaradi velikih steklenih površin dobra, dokler se stekla ne zamažejo, zaradi zaščitnih mrež pa jih ni mogoče čistiti. Luči na blatnikih ne delujejo, ker je električna napeljava speljana nezavarovano pod blatniki in se takoj potrga. Ugotovili smo (glej spredaj), da ropot in vibracije, ki jim je izpos- tavljen traktorist presegajo dopustne meje obremenitev. Ta dva dejavnika delov- nega okolja pa sta pomembna za ohranitev zdravja. Druge vplive okolja (npr. klimo) smo ugodno ocenili. Zasukani in pripognjeni položaji telesa, ki so pri delu s traktorjem potrebni, povzročajo neugodne statične obremenitve traktorista. Ker pa je tempo dela relativno svoboden, domnevamo, da je skupna fizična in psihična obremenjenost pod dopustnim! mejami z ozirom na zmogljivosti človeka. Varnost med delom smo ocenili slabo . Pri snetih vratih je traktorist premalo zavarovan pred udarci s strani . lU delovno območje (m) -~ c 400 soo 600 600 400 400 400 >~ working area višina stolpa (m) 8 8 8 8 6 6 6 height of the tower vrsta kamion kamion kamion kamion lasten lasten lasten type true k true k tru ck true k own own own cCl) o> moč (kW) Ol·- 59 107 129 129 33 33 33 o l... power CLO vozilo Unimog FAP TAM 170 TAM 170 pol pr. pol pr. pol pr. vechicle u 80 13SK T14 T 14 se mi tr. semitr. semitr. tip . BACO BK KOLLER-BACO BK Hmte~egg . 20_ 2 R KOLLER- ori g. ori g. type 20-2 R Grav1mat _ Ch.* SKA- 2,5 SKA- 1 ~Cl) zaustav. zaustav. Cl)O"l delovanje avtomat avtomat avtomat avtomat . avtomat stopping >() -~ operation časovni časovni časovni mehanski stop~mg mehanski .N t: devrce device oro >o teža (kg) weight 250 310 275 250 150 150 150 nosilnost (t) 2 2,5 2 2,5 1,5 0,8 1,5 cappacity ... choker glava 1 choker head Druga skupina, Mini Urusi, med slednje spada tudi domači TVS-1500, pa imajo lasten pogon, ki pa ni za premikanje naprave, imajo 3 bobne, stolp okrog 6 m in vozičke z nosil nostjo do 1,5 t. Pri naših dosedanjih meritvah smo ugotovili, da uporabljamo močnejše Uruse pri sečnjah v debeljaku, pri pomlajevalnih sečnjah in tudi pri končnih posekih, 110 medtem ko lažje Mini Uruse razporejamo na delo za redčenja drogovnjakov in debeljakov. Prav tako so lažje naprave primernejše pri sečnjah v slabo kvalitetnih sestojih z neugodno strukturo gozdnih sortimentov (tabela 2). Tabela 2. Koncentracija sečenj pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi s stolpi. Table 2. Concentration of cutting on the skidding sites. ---- 1 1 Naprava Urus Mini Urus 1 ha Device Lesna zaloga (m 3) 403 324 Growing stock Prirastek (m:l) 6.42 8.49 lncrernen 10-lelni etat (m 3) 113 82 Cut Intenziteta na prirastek (%) 176 97 1 n tensity/ i ne rement Intenziteta na zalogo (%) lntensity/growing stock 44 25 Ugotovljena koncentracija (m3) 127,33 61,12 Stated concentration Naprave tipa Mini Urus uporabljamo torej pri majhnih koncentracijah, od 0,10 do 0,30 m3/m trase ali v poprečju 0,25 m3/m, močnejše Uruse pa pri sečnjah, ki dajo • v širini pasu koncentracijo nad 0,60 m3/m trase ali v poprečju 1,06 m3/m trase. Pri kalkuliranju stroškov spravila ugotavljamo, da je delo s sodobnimi žičnimi napravami drago ne le zaradi visoke nabavne cene, temveč tudi zaradi velikega števila delavcev, ki strežejo napravi. V Sloveniji je pri vseh žičnih napravah najbolj udomačena organizacijska shema 1 + 2. Redko srečamo 1 + 3, še redkeje pa 1 + ; . V nadaljevanju si bomo ogledali dva primera organizacije de-la na delovišču pri spravilu drobnega lesa z Mini Urusi. 3. Spravilo drobnega lesa iglavcev z Mini Urusom Les smrekovih drogovnjakov in tanjših debeljakov spravljamo navzgor na gozdno cesto. Teren je gladek, vendar strm (55 do 80 °/o}. Na terenu so označene linije in stojišča naprave, prav tako so označena sidra in podpore. Posekana drevesa so usmerjena proti linijam žičnega žerjava . Drevje je okleščeno in raz- žagano na dolžine do 12m. Linije so med seboj oddaljene približno 30m (v praksi je ta razdalja nekaj večja), zato je največja razdalja zbiranja pravokotne od linije, in to 15m. Žični žerja~ s stolpom je montiran skupaj z motorjem na preprosti po·lprikolici, ki jo premika gozdarski traktor. Ta služi tudi za razvlačevanje in sortiranje lesa. Nosilnost vozička, ki je lahko avtomatski (npr. Koller SKA 1) ali mehanski , je med 1 in 1,5 t pri zračnem transportu. Z napravo delajo 3 delavci: Žičničar vodi žerjav na spravilu lesa, pomožni delavec pripenja les v delovišču, traktorist pa razvlačuje in sortira les vzdolž ceste. 1; 1 L:ični žerjav s stolpo1n znamke STAYER. Poprečno breme je težko 0,64 t na razdalji 140m. Pri zbiranju lesa uporabljajo 2-4 žične zanke. Poprečna velikost kosa je 0,22 t oziroma 0,23 m3 . Dejavniki, ki vplivajo s tveganjem 5°/o na produktivni čas ciklusa, so razdalja vlačenja, razdalja zbiranja, teža bremena, število kosov v bremenu in naklon linije. Zaradi primerjave smo izračunali učinke v t/delavca/dan pri razdalji zbiranja 10m, naklonu terena 60 °/o in pri 2 kosih lesa v bremenu. Učinke prikazujemo na diagramu 1. Razdalja vlačenja in velikost bremena sta najvplivnejša dejavnika. Z večanjem razdalje vlačenja učinki hitro padajo, z večanjem velikosti bremena pa dnevna učinkovitost močno narašča . 4. Spravilo drobnega lesa listavcev z Mini Urusom Strma pobočja (70-80 °/o) pokrivajo kvalitetno slabi bukovi sestoji. Redčenja drogovnjakov in tanjših debeljakov dajo pri nizkih koncentracijah pretežno ne- kvaliteten droben les, primeren za lesne plošče. Les vlačimo navzgor na gozdno cesto. Sečnjo in spravilo opravimo istočasno. Kot v prvem primeru so linije oddaljene med seboj okrog 30m. Napravo, ki je podobna prvi, premika traktor. Nosilnost vozička, ki je navaden z zaustavljači, je 0,8 t pri zračnem transportu. 112 ........ () Cl) > m rl Cl) "O .......... c:: O :::> >:.. Q) ~ t.. o :3: .......... Diagram l Fig. 20 15 >, lO ro "' .......... J,.) UJ .._, C) ~ 5 <.... w UCINKI SPRAVILA DROBNEGA LESA IGLAVCEV Z MINI URUSOM PRI ORGANIZACIJSKI OBLIKI DELA 1+2 EFfECTS OF SKIDDING OF THE SMALL SOFTWOOD WITH MINI URUS - ORGANTSATION FORM IS !+2 Naklon linije = 60 o/o Slope Razdalja zbiranja = lO m Skidding distance število kosov v bremenu ::; 2 Nurnber 'of pieces in the load Teža bremena (t) Weight of the load 100 200 Razdalja spravila (m) Transport distance 0,9 0,7 0,5 0,3 300 Sečnjo in spravilo opravita dva delavca, ki se pri delu tudi menjata. En delavec podira, delno oklesti in po potrebi prežaga podrto drevje ter opravi tudi vezanje bremena. Drugi delavec pa upravlja žerjav, razvlačuje les vzdolž ceste ter oklesti in po potrebi skroji privlečene kose na dimenzije, ki so primerne za cestni transport. Poprečno breme je težko 0,49 t na poprečni razdalji 100m in pri poprečni teži kosa 0,36 t ali 0,33 m3 . Vplivni dejavniki so isti kot pri spravilu !esa iglavcev z izjemo naklona linije. ·Na diagramu 2 prikazujemo učinke sečnje in spravila lesa v t/delavca/dan. Velikost bre·mena je· tudi pri spravilu listavcev najodločilnejši dejavnik, medtem ko kaže razdalja vlačenja manjši vpliv na delovne učinke. Primerjava učinkov med organizacijskima oblikama 1 + 1 in 1 + 2 pokaže, da je razlika v prid sheme 1 + 2 največja pri spravilu lesa na kratkih razdaljah in ·pri večjih bremenih. Na večjih razdaljah (recimo nad 100m) ter pri manjših bremen ih (pod 0,5 t) pa je oblika 1 + 1 v tem primeru učinkovitejša, ker ne smemo pozabiti, da opravimo hkrati sečnjo in spravilo lesa. 113 ~ o (\) > ro rl Q) "tj ........ c co ~ .1-J ~ Q) c ·rl >() => t.. (]_) .::.:: t.. o ~ ........ >. (lj 'O ........ J-) Ul .1-J o aJ c.... G-. w Diagram 2 Fig. 20 15 lO 5 U~INKI SEtNJE IN SPRAVILA DROBNEGA LESA LISTAVCEV Z MINI URUSOM PRI ORGANIZACIJSKI OBLIKI DELA I+l EFFECTS OF CUTTING AND SKIDDING HARDWOOD WITH MINI URUS - ORGANISATION FORM IS I+l 100 Razdalja zbiranja = 10 m Skidding distance Število kosov v bremenu 2 Number of pieces in the load Teža bremene. 200 Razdalja spravila (m) Transport distance 5. Zaključek Weight of tr:e 0,9 0,7 0,5 0,3 300 ( t) load Dnevni učinki žičnih žerjavov s stolpi tipa Mini Urus se v opisanih primerih gibljejo torej med 5 in 20m 3 pri nekaj nad 50 °/o izkoriščeni nosilnosti vozičkov na razdaljah do 250m. Tolikšni učinki pa so povezani tudi z nekaterimi organizacijskimi problemi, ki jih moramo reševati vsakodnevno. Gre zlasti za sprotni odvoz, saj je prostor na ozkih gozdnih pobočnih cestah največkrat skromno odmerjen. Pomembna je tudi pravočasna priprava dela, ki skrajša čase montaže in zlasti poveča varnost pri delu. Delo z žičnimi napravami je kljub novostim in nedvomnemu napredku še vedno težko in zahteva dobro usposobljene delavce in homogene ekipe. Žični žerjavi s stolpi so kos tudi najtežjim terenskim razmeram in hkrati. omogočajo ekonomično spravilo tudi ob manjših koncentracijah, torej tudi v proizvodnji drobnega lesa, zato pričakujemo, da bo njihova uporaba še naraščala. Literatura 1. Papič, F. (1983): Uporaba gozdarskih žičnic na območju SGG Tolmin iz tehničnih, ekonomskih in varstvenih vidikov; Soški gozdar, 1-2. 2. Lipoglavšek, M. (1984): Ergonomska ocena delovnih sredstev pri pridobivanju lesa v Sloveniji. Gozdarski vestnik 7-8. 3. Košir, B. (1984): Zastoji pri delu z žičnimi žerjavi s stolpi. Zbornik gozdarstva in lesarstva 25, Ljubljana 1984. 114 SKIDDING SMALL WOOD WITH IVIOBILE TOWER YARDERS ON DIFFICUL T TERRAINS Summary We use the mobile tower yarders for the wood extractlon from ditficult terrains today frequen11y than yesterday. The reason for this are demands for more intensive work also in stands on the difficult terrains, a sufficient density of forest roads and properties of such devices which allow rapid mantling and dismantling, and make possible economi- cal skidding of low wood concentrations. Mobile tower yarders which we are in Slovenia can be divided into the group of stronger Urus lit, which are more suitable for skidding bigger ./ogs, and the group of Mini Urus (here we include aJso the home made TVS-1500), which are more suitable for thinnings in pole-wood and mature forests. Such devices can be used economical/y also at cutting concentrations between 0,10 and 0,30 m3/m along the line. ln this paper we show two examples of small wood extraction with Mini Urus. When skidding sottwood we had three workers and when skidding hardwood only two workers, and they performed also the cutting. The comparision of the daily effects (t/day/worker) showed that the organisation form with three workers had better results when skidding greater loads on shorter distances. Organisation form with two workers is rational when transporting smaller loads on distances over 100m. We expect forther developing of wood extraction with mobile tower yarders, because of rapid mantling and dismantling and increasing demands for work intensity . 115 Oxf.: 848.1 :176.1 MEHANIZIRANA DODELAVA OBLOVINE LIST,AVCEV Edo Rebu 1 a • Rebu 1 a , E.: Mehanizirana docelava oblovine listavcev. Gozdarski vestnik . 43, 1985. 3, str. 116-119. V slovenščini, cit. lit. 5. Dodelava iglavcev na centralnih mehaniziranih skladiščih je v Sloveniji urejena. Pri lislavcih šele poizkušamo reševati vrsto problemov. V prispevku so navedena izhodišča in načela, ki jih moramo upoštevati pri mehaniziranju dodelave oblovine lislavcev. R e b u 1 a , E. : Mehanized working up of hardwood Jogs_ Gozdarski vestnik, 43, 1985, 3, pag. 116-119. ln Slovene. ref. 5. The working up of conifers on cenlral mechanized wood storage places in Slovenia is settled. But there are only trials to solve numerous probfems arising when handling hardwoods. The paper quotes starting points and principles to be taken into account for the mechanized working up of hardwoods. V Sloveniji že dobro desetletje obdelujemo in dodelujemo sortimente iglavcev na centralnih mehaniziranih skladiščih (CMS). Dodelava iglavcev na CMS je danes ob primerni koncentraciji sortimentov rešena tako tehnološko kot gospodarsko. V Sloveniji obdelamo na CMS približno polovico sortimentov iglavcev (Remic 1983). Da je temu tako, ima nedvomno največ zaslug prof. Zdravko Turk, ki je s svojimi deli (1967, 1969, 1974), mnogimi daljšimi ali krajšimi sestavki v slovenskih strokovnih revijah in aktivnim delom s strokovnjaki v praksi in v posebnih de·lovnih komisijah pravočasno, tekoče in na dojemljiv način posredoval svoje znanje in izkušnje ter sproti seznanjal z dosežki iz tujine. Danes slovenski gozdarji že nekaj časa stojijo pred problemom mehanizirane dodelave listavcev. Problem je večplasten. Kaže se zlasti v naslednjem: kako izločiti ergonomsko neustrezno in naporno delo sekača pri prežagovanju in cepanju sortimentov listavcev; kako zagotoviti oziroma omogočiti čim boljše ovrednotenje lesne surovine listavcev, zlasti bukve, ki ima pri nas daleč najpomembnejši delež. Drugače pove- dano pomeni to zagotoviti strokovno krojenje in izločanje vseh vrednejših sorti- mentov listavcev. Samo po sebi je razumljivo, da morajo vse rešitve zagotavljati ergonomsko ustreznejše delo in boljšo gospodarnost. Tudi ta problem rešujemo že 10 Jet. Le 1977. leta so postojnski gozdarji pognali prvo CMS za listavce v Ilirski Bistrici . Kuder (1977) označi ta dogodek takole: ''Rešitev je namreč izvirna in nakazuje pot vsej lesni industriji v Sloveniji in Jugoslaviji, in sicer, kako povečati uporabo drobnejše oblovine listavcev za mehanično in kemično predelavo, še posebno glede na vedno večje pomanjkanje hlodovine listavcev, posebno bukovine normalnih dimenzij.« Druga gozdna gospodarstva so reševala ta problem drugače. Z raznimi stroji in pripomočki so poskušala izboljšati delo dodelave sortimentov listavcev, bodisi na cesti v gozdu, na stiku faz spravila in prevoza, ali pa na drugih mestih, zlasti na skladiščih ob železniških postajah. Cilji teh prizadevanj so bili predvsem naslednji: • Or. E. R., dipl. inž. goz ., VTOZO za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. 116 racionalizirati izdelavo kratkih sortimentov (prostorninski les) listavcev, omogočiti čim popolnejšo izbiro drobnega tehničnega lesa listavcev, kot je kolarski les, tehnične okroglice, jamski les ipd., omogočiti in racionalizirati manipulacijo (prekladanje, prevoz) drobnih sorti- mentov listavcev. Način, kako reševati to problematiko pogojuje tudi izhodiščno stanje; nekatera ·gozdna gospodarstva (štajerci, delno Gorenjci) so vedno spravljala listavce » V dolgem« in izdelovala prostorninski les praviloma ob cesti. V pretežnem delu slovenskih gozdov pa se je v povojnih letih udomačil iznos prostorninskega lesa s konji. V tem primeru so izdelovali prostorninski les pri panju. V zadnjih letih se pri gozdnih gospodarstvih z majhnim deležem iglavcev pojavljajo ideje o gradnji CMS, na katerih bi z istimi stroji (strojna linija) obde- lovali iglavce in listavce. Ideje imajo korenine v spoznanju, da bi na takem skla- fdišču lažje dosegli potrebno koncentracijo lesne surovine. Tako naj bi laže· utemeljevali izgradnjo CMS in laže zagotavljali gospodarnost obratovanja. Prof. Turk je kljub svojim 80. letom, ki smo jih pred kratkim proslavili, še vedno sredi dogajanja. Budno spremlja razvoj po svetu in doma. Opozarja na zakonitosti in posebnosti pri listavcih ter razlike med iglavci in listavci, ki jih moramo upoštevati. Na njegovo spodbudo sva sestavila izhodišča, ki jih kaže upoštevati pri odločanju o mehanizirani dodelavi sortimentov listavcev. Ta izho- dišča so naslednja: 1. Listavce krojimo po kakovosti. Kakovost je edini kriterij. To pomeni, da z ozirom na kakovost (napake) lesne surovine ugotavljamo najvrednejši možni sortiment in tako določimo mesto prežagovanja. Pri iglavcih praviloma najprej odmerimo hlod in šele nato preverimo njegovo kakovost. 2. Smisel CMS za !istavce je ovrednotenje lesne surovine. Zagotovljeno mora • biti najboljše krojenje in omogočeno sortiranje sortimentov. Zato naj kroji stro~ kovnjak . 3. Prežagovanje sortimentov v zvezi s krojenjem listavcev oziroma določanje mesta prežagovanja ni možno avtomatizirati z raznimi mehanskimi in elektronskimi napravami, kot je to običajno pri iglavcih. To dejstvo izhaja iz določil točke 1 in 2. Samo prežagovanje lahko opravimo 11a več načinov : ročno: sekač z motorno žago - mehanizi rano: a) s kroji!ko v obliki krožne ali verižne žage v vzdolžnem pomiku na ustreznem transporterju, b) s procesorjem na hidravličnem dvigalu, c) industrijski les za predelavo v celuloze ali lesne plošče in drva prežagujemo na enake dolžine s stalnimi krojilkami v prečnem pomiku. 4 . Drevesna in debelna metoda sečnje in spravila sta bolj izjemni in bosta taki tudi v naprej. Pri listavcih se bo uveljavila poldebe·lna metoda (kombinirani hlodi, dolg industrijski les, goli) . Zato deblo pri panju praviloma prežagamo na dolžine, ki so primerne transportu sortimentov. Smotrno je prežagovati tako, da dobimo že ustrezne sortimente. Zato mora prežagovanje ob panju zadostiti kri- terijem točke 1 in 2. 5. V principu lahko krojimo in razžagujemo listavce : - pri panju - ob (na) cesti - na posebnih zbirnih skladiščih (CMS). 6. Zaradi narave dela ni možno (ni smotrno) zagotoviti, da bi pri panju krojil specialist. Zato lahko sekajo in prežagujejo debla listavcev pri panju le sekači, ki obvladajo načela krojenja listavcev. 117 Dokončno razžagovanje lesne surovine listavcev na sortimente pri panju lahko močno ovira nadaljnji transport ali pa celo onemogoči posamezne načine spravila. 7. Krojenje ob cesti zahteva primerne prostore. Ročno prežagovanje je ergo- nomsko neprimerno. Organizacijsko ga težko obvladujemo. Povzroča težave pri prevozu posameznih sortimentov. 8. Sortiranje sortimentov je lahko: - med transportom (ob cesti) - na skladiščih (CMS) . Pri sortiranju med transportom je nujno ločiti vsaj dve skupini sortimentov: hlode - ostale sortimente. 9. Na CMS za fistavce lahko dovažam o: - vso lesno maso listavcev (hlode in vse ostale sortimente) - ostale sortimente, razen hlodov. 10. Lokacija CMS za listavce mora omogočiti smotrno oddajo (odvoz) sorti- mentov. Zato na izbiro lokacije vpliva, ali na CMS vozimo vso lesno surovino listavcev ali le ostale sortimente. 11. Na CMS za listavce - sortimentov ne lupimo - sortimente ne sortframo po debelini - sortimenti so zelo različnih dimenzij (dolžine) in oblik. Pomembne so naj- krajše dolžine, ki so lahko tudi krajše od 1 m (tehnične okroglice) - sortimenti imajo veliko volumna težo. To so glavne razlike, poleg principov krojenja in prežagovanja, med listavci in iglavci. Te razlike zelo otežujejo ali celo onemogočajo dodelava listavcev in iglavcev na istih linijah. 12. število sortimentov in s tem število prostorov (boksov) za posamezne sortimente pri sortiranju je odvisno od: - kakovosti in količine lesne surovine - intenzivnosti izbire in sortiranja v zvezi z možnostjo prodaje. Minimalno število prostorov oziroma sortimentov je naslednje: - furnirski hlodi - hlodi za luščenje - žagovci - ostali tehnični les - industrijski les oziroma drva. Hlode lahko izjemoma sortiramo le na furnirske {F + L) in žagovce. 13. Po dosedanjih izkušnjah je gospodarnost CMS listavcev zagotovljena samo z boljšim ovrednotenjem lesne surovine. To dosežemo s popnlnejšo (integralnejšo) izrabo in intenzivnejšim krojenjem in izbiro. Samo mehaniziranje del v primerjavi s prejšnjimi načini ne zagotavlja pri- merne gospodarnosti CMS za listavce in tako ne opravičuje njegove izgradnje. 14. Sortimente listavcev težje merimo z zadovoljivo natančnostjo. Hlade lahko merimo: - ročno, s premerko - elektronsko . V obeh primerih je treba poprej rešiti vprašanje debeline lubja. Ostale sorti- mente lahko merimo praktično le: - po teži - elektronsko. Ročno merjenje drobnih sortimentov v lubju in razmeroma nepravilnih oblik je, ali zelo zamudno, ali pa premalo točno. 118 15. Pri obravnavi problematike CMS za Jistavce bi kazalo v sodelovanju z industrijo lesnih plošč in drugimi uporabniki rešiti še naslednja vprašanja: 15.1. Proučiti možnost, da bi industrijski les na CMS razsekali v primerne sekance. Pri intenzivni izbiri drobnega tehničnega lesa ostajajo kosi, ki so na- menjeni predelavi v lesne plošče, zelo razlicnih dolžin. Zato bi jih bilo smotrno razsekati v sekance in take transportirati nadaljnjim porabnikom. 15.2. Tako bi lako porabili tudi vse izsečke (odrezke). 15.3. V perspektivi je smotrno računati na intenzivnejšo izrabo lesnih ostankov, ki danes ostajajo še v gozdu. Predelava le-teh v obliko, sprejemljivo za trg tsekance, brikete ipd.) bo gotovo centralizirana in bo tekla vzporedno z dodelava ostalih sortimentov. 16. Večino drobnih tehničnih sortimentov listavcev, ki jih izvozimo v Italijo, uporabljajo za izdelavo zabojev za sadje in ribe. Te delajo v specializiranih obratih, ki zaradi visoke proizvodnosti lahko prenesejo visoko ceno surovine in transportne stroške. Zato je intenzivnost nadaljnjega ovrednotenja drobnih sortimentov listav- cev pri nas odvisna od izgradnje podobnih kapacitet. Pri presoji in odločanju o gradnji CMS za listavce bi kazalo upoštevati tudi možnosti postavitve ustreznih naprav za predelavo drobnih sortimentov listavcev. Zaključki in povzetek Dodelava iglavcev na centralnih mehaniziranih skladiščih je v Sloveniji ob primerni koncentraciji rešena tehnološko in gospodarsko. Pri mehanizirani do- delavi listavcev pa beležimo šele poizkuse. Tu je še mnogo dilem in težav. Med iglavci in listavci so glede na lastnosti surovine, principov krojenja, tehno- ~ logije dela in še drugih, velike razlike, ki pogojujejo različne pristope k reševanju mehanizirane dodelave. Težišče in glavni poudarek pri dodelavi listavcev je v omogočanju čim boljšega krojenja in izbire kvalitete ter prek tega ovrednotenje lesne surovine . Doseganju tega cilja mora biti podrejeno vse drugo. Literatura 1. Kuder, M. (1977): Mehanizacija rroizvodnje na gozdnem gospodarstvu PostOJna, Go:zd. vest. 35 (1977), s . 396. 2. Remic, G. (1983}: Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Sloven1je koncem lela 1982, IGLG, Ljubljana 1983. 3. Turk, Z. (1967): Mehanizirana lupljenje in drzanje lesa . IGLG, Ljubljana 1967. 4. Turk, Z. (1969): Ročno in strojno drzanje celuloznega lesa, IGLG, Ljubljana 1969. S. Turk, Z. (1974): Mehanizirana obdelava obfovine in njena ~konomičnosl, IGLG, Ljubljana 1974. 119 Oxf. : 331:164.4:176.1 Fagus silvatica L. ; 862.2 PROBLEMATIKA PRIDOBIVANJA I'N UPORABE DROBNEGA LES.A IN SEČNIH OSTANKOV V ENERGIJSKE NAMENE* Lojze ž gaj na r He Slovenija spada med najbolj gozdnate republike v Jugoslaviji, saj je z gozdom poraščene preko 50 °/o njene površine. Z intenzivnejšim gospodarjenjem, zlasti v zadnjih desetletjih, smo tudi močno povečali vrednost teh gozdov, saj se poprešne lesne zaloge že približujejo 200m 3/ha, poprečna hektarska proizvodnja pa je blizu 5 m3/ha. Kljub navedenim dejstvom pa se še kar naprej ubadamo s po- manjkanjem lesa, zlasti kot surovine za industrijo celuloze in plošč, torej drobnega lesa iglavcev in listavcev. Tako znaša deficit v bilanci lesa za l. 1984 že 800.000 m3. Pri tem je treba še vedeti, da pokriva industrija celuloze in plošč 22 °/o vseh svojih potreb z lesnoindustrijskimi ostanki in odpadki. Pokrivanje deficita z uvo- zom (50 °/o iz drugih republik, 50 °/o iz inozemstva) pa postaja vse bolj nezanesljive, pa tudi če ob tem dragocenih deviz sploh ne upoštevamo. Kroničnemu pomanjkanju lesa kot lesnoindustrijske surovine se je v zadnjih letih pridružila še energetska kriza. Pomanjkanje energijskih virov, zlasti pa naglo naraščanje cen vseh ostalih goriv, pogojuje namreč spet vračanje k rabi pra- starega kuriva, to je lesa. Les ima pred ostalimi viri energije nekatere pomembne prednosti, kot npr.: - je obnovljiv energijski vir - je na voljo v relativno zadostnih količinah - za proizvodnjo porabi le malo energije - je cenen energijski vir - daje čisto energijo. Navedene prednosti lesa in biomase nasploh, zlasti v primerjavi z nafto, so razlog, da lesu kot viru energije v zadnjih letih v svetu spet posvečajo vso po- zornost. Intenzivno iščejo pota in načine za racionalno, ekonomično in ekološko dopustno pridobivanje, predelavo in uporabo celotne razpoložljive biomase, še posebej pa biomase iz gozda. če smo še pred nedavnim, v zlati dobi nafte, ugotavljali, da se z zmanjševanjem porabe lesa za kurjavo povečuje količina surovine za industrijo celuloze in plošč, lahko že danes ugotavljamo obratne trende, to je naglo naraščanje porabe lesa za kurjavo. To pa povzroča vse večje probleme v industriji vlaknin in plošč. Tako je že danes v svetu, pa tudi pri nas, saj je v zasebnem sektorju realizacija pred· videnih sečenj vse bolj problematična. Poleg ostalih razlogov socialno-ekonomske narave je to gotovo tudi posledica vse večje domače porabe lesa za kurjavo, kot tudi vse večjega povpraševanja po lesu za kurjavo na tržišču. Nobena skrivnost ni več, da cena drv na »črnem tržišču« že presega ceno manjvrednega tehničnega lesa. Kljub temu pa letos spet ugotavljamo, da ne bo mogoče zadovoljiti z drvmi vseh potreb trga. Problemu pridobivanja drobnega lesa za lesnoindustrijsko predelavo se je pridružil še problem racionalizacije pridobivanja lesa za energetiko. Temu vpra- * Referat na posvetovanju Tehnologija pridobivanja drobnega ·lesa, Ljubljana, sep- tember 1984. •• Lojze L:gajnar, dipl. inž. goz., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljub- ljana, Večna pot 2. 120 Lesnih ostankov v gozdu in zunaj gozda je dovolj. Toda kaj, ko je bukova cepanica tako prikJadna, pa še poceni je. Foto M. Kmecl. šanju smo do sedaj posvečali vse premalo pozornosti. čeprav so bile prve raz- iskave o tem, koliko lesa ostane v gozdu neizkoriščenega, opravljene že v letih 1953-55 in pozneje še nekajkrat, je v glavnem vseskozi ostalo le pri oceni, da je te mase od 400-500 tisoč m3 . Razen nekaterih akcij organizirane oddaje sečnih ostankov krajanom, ki pa iz razumljivih razlogov, saj gre za fizično zahtevno delo, ki mu ni vsak kos, ni prineslo želenih rezultatov, ni bilo pri tem storjeno praktično ničesar. Zadovoljili smo se z ugotovitvijo, da je pridobivanje sečnih ostankov zamudno in drago, da ni porabnika tega materiala in drugo. Racionalizacija ,cridobivanja gozdnih lesnih sortimentov nas je prisilila k uporabi poldebelne in debelne metode pridobivanja. Z uvajanjem in uporabo teh metod pa se delež sečnih ostankov v gozdu še povečuje. I'Jamesto da bi povečevali izko- ristek drevesne mase, gremo v obratno smer. Tudi pri pridobivanju in uporabi drobnega lesa za kurjavo nismo dosegli kakega vidnega napredka. Razen delnega pridobivanja tega lesa v goleh, če· odštejemo uporabo motorne žage in traktorja, je tehnologija ostala skoraj takšna, kot so jo uporabljali naši pradedje. še posebej to velja za zasebni sektor lastništva in za način predelave in uporabe lesnega kuriva. Po grobih ocenah, pri tem smo upoštevali število kmečkih gospodinjstev ln poprečno porabo, ter dejstvo, da tudi vse večje število primestnega in mestnega prebivalstva uporablja les za kurjavo, vsaj v kombinaciji z drugimi kurivi, porabimo v Sloveniji za .. kurjavo letno okoli 2 milijona m3 lesa. Z ozirom na že omenjeno nesorazmerje cen posameznih sortimentov je razumljivo, da je v tej količini vsaj toliko lesa, ki bi ga bilo možno izkoristiti v industriji celuloze in plošč, kolikor znaša letni primanjkljaj v lesni bilanci. Povsod v svetu poudarjajo, da je les predragocena surovina za kurjavo, ker ga lahko koristneje uporabimo drugod. To dejstvo moramo seveda upoštevati tudi pri nas, čeprav bo les kljub temu izgoreval v pečeh, in to vsako leto v večjih količinah. Mislim, da je prav tu potrebno vse naše prizadevanje, da ba za kurjavo 121 uporabljen le najslabši les, takšen, ki za kakovostnejšo uporabo ni primeren . S tem pa se bodo tudi povečale količine lesa za predelavo . Za takšno zamenjavo pa so seveda potrebni določeni pogoji. Poleg ustrezne cenovne politike in ustreznejšega razmerja med posameznimi sortimenti, bo po- trebno zagotoviti racionalizacijo pridobivanja, predelave in uporabe tudi tistega dela gozdne biomase, ki je do sedaj ostajala v gozdu. To pa bo možno Je z izpopolnitvijo organizacije, tehnologije in tehnike, bodisi že pri dosedanjem pri- dobivanju gozdnih lesnih sortimentov, ali pa z uvajanjem novih tehnologij in tehnike, ki bo prilagojena izključno pridobivanju drobnega lesa in sečnih ostankov za energetske namene. Takoj po prvi naftni krizi v letih 1972/73 je ves razviti svet naklonil temu vpra- :šanju veliko pozornosti, tako pridobivanju kot predelavi in uporabi vseh vrst biomase, še posebej pa gozdni biornasi. številna raziskovanja, posvetovanja in izmenjave izkušenj, ki se kar vrstijo vsako leto in dosedanje praktične izkušnje, so že marsikaj doprinesla k današnjemu uspešnemu reševanju te problematike v vsakdanji praksi. Osnovni problemi, ki se pojavljajo pri pridobivanju sečnih ostankov, so nam v glavnem že poznani, saj se z njimi srečujemo pri pridobivanju drobnega lesa za industrijsko predelavo in tudi pri drveh. Pri sečnih ostankih so ti problemi še potencirani, saj pride zakon kosovnega volumna tu še bolj do izraza. Odločilni dejavniki, s katerimi se srečujemo, so naslednji: heterogenost sečnih ostankov po obliki in vsebini, majhna volumna gostota, majhna koncentracija, velika raztresenost po površini, neuporabnost sečnih ostankov v obliki, v kakršni nastajajo, problematika vlažnosti, sušenja, ekološko-varstveni vidiki odvzemanja sečnih ostankov iz gozda. Vsi našteti problemi se v svetu rešujejo na različne načine, prilagojeno pač vsakokratnim naravnim, družbenoekonomskim , gozdnogospodarskim in drugim razmeram posameznih držav. V ta namen uporabljajo različne metode, kot so: uporaba drevesne metode, metode komprimiranja (butare, bale, svežnji), homo- geniziranja z izdelavo sekancev različnih velikosti in oblik, s predhodnim naravnim sušenjem sečnih ostankov v gozdu, s puščanjem listja, iglic in drobnih vejic v gozdu in drugo. V splošnem pa lahko ocenimo, da gredo prizadevanja v svetu v tej smeri, da ima iz biomase pridobljeno kurivo čim več lastnosti, ki omogočajo zamenjavo nafte na čim širšem področju. Te lastnosti pa so predvsem: možnost avtomatizacije kurjenja, visoki izkoristki kaloričnih vrednosti, uporabnost na vseh področjih, kjer je možno nadomestiti dragoceno nafto, proizvodnja čim čistejše energije . Naštete lastnosti pa imajo proizvodi iz biomase pri višjih oblikah mehanična, termične in biološko-kemične predelave. Zato se danes uporabljajo različne metode stiskanja, sekanja, drobljenja, mletja, uplinjanja in utekočinjenja biomase. Vsi našteti načini predelave se danes v svetu tudi uporabljajo, saj ne predstavljajo nikakršnih tehnoloških problemov. Pri višjih oblikah predelave pa se seveda danes še pojavlja vprašanje ekonomičnosti. Za samo pridobivanje sečnih ostankov in drobnega lesa za energijo lahko- zaključimo, da v svetu prevladuje prizadevanje, da se pridobivanje te biomase obravnava integralno s pridobivanjem vseh ostalih gozdnih lesnih sortimentov. To pomeni, da se tehnologija pridobivanja, predelave· in transporta biomase za energijo smiselno prilagaja in vključuje v obstoječe in na novo uvajane tehno- logije pridobivanja lesa. Kot so v svetu v veljavi različni sistemi in tehnologije 122 Zelo neroden je transport lesnih ostankov. Toda -. takšna oprema obeta re~ volucijo v kurjenju. Ogre~ vanje z drvmi postaja že pravi luksuz. pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov, tako so poznani tudi različni načini pri- ,_dobivanja sečnih ostankov. Kljub temu pa se je še najbolj uveljavila metoda pridobivanja ostankov in drobnega lesa s predelavo v sekance, različnih dimenzij in oblik. Tudi glede ekonomičnosti ima ta metoda največ prednosti. Odvisno od številnih dejavnikov, zlasti pa od: naravnih, terenskih razmer, vrste in oblike sečenj, oz. gozdnogojitvenega ukrepa, uveljavljene tehnologije pridobivanja gozdnih resnih sortimentov, vrste, količine in koncentracije napadlega lesa in sečnih ostankov, namembnosti pridobivanja sečnih ostankov {za energijo, za lesnoindustrijsko predelavo} in oddaljenosti potrošnika sekancev; v svetu so znani in v praksi uveljavljeni predvsem naslednji trije postopki pridobivanja sečnih ostankov s predelavo v se kance: 1. Izdelava sekancev na sečišču pri panju ali gozdni vlaki, s predhodnim ali sprotnim zbiranjem sečnih ostankov. Pri tem uporabljajo mobilne sekalne naprave z vgrajenimi hidravličnimi čeljust­ nimi žerjavi in s priključenimi ali vgrajenimi kontejnerji za sekance. Za manjše količine pa uporabljajo tudi kmetijske in gozdarske traktorje s trotočkovno pri- ključenimi sekalnimi stroji na hidravliko traktorjev. Sekalni stroj poganja motor traktorja. Zbiranje sečnih ostankov je lahko ročno, s traktorskim vitlom, žičnico, 123 čeljustnim žerjavom ali kombinirano. Dodajanje materiala je prav tako lahko ročno, z žerjavom in kombinirano. Sekanci se pnevmatsko vpihuje·jo v kontejnerje, na po/prikolice, prikolice ali v posebne plastične vreče. Napolnjene kontejnerje puščajo na sečišču in opravijo transport z drugimi transportnimi sredstvi (večjih kapacitet); lahko je neposreden pretovor, možen je prevoz in pretovor ob ka- mionski cesti, ali pa se sekanci neposredno trans.portirajo do porabnika. Ta zadnji način se uporablja predvsem pri manjših količinah in pri majhni oddaljenosti porabnika, kot je naprimer pri zasebnih lastnikih gozdov. Pri velikih količinah in pri transportu na večje razdalje uporabljajo tranc.portna sredstva z veliko tovorno prostornino, tudi dc 100m3 . Ta sistem zahteva dobro prehodnost terena ali dovolj goste gozdne prometnice. Uveljavljen je predvsem v skandinavskih in vzhodno- evropskih državah. 2. Izdelava sekancev na skladišču ob kamionski cesti. Ta sistem zahteva predhodno zbiranje in spravilo ali prevoz sečnih ostankov do kamionske ceste. Tu se s pomoč;o težjih mobilnih ali po/stabilnih seka/nih strojev izdelujejo sekanci , ki se pnevmatsko vpihujejo na transportna sredstva večjih kapacitet tovornega prostora. Sistem je uporaben zlasti tedaj, kadar je izdelava in obdelava gozdn:h sortimentov prenesena od panja na skladišče ob kamionski cesti, kjer se kopičijo tudi sečni ostanki. 3. Izdelava sekancev na skladišču porabnika} predelovalca ali distributerja (sortimentov ali sekancev). Tudi tu je potrebno predhodno zbiranje, kompaktiranje in transport sečnih ostankov. Običajno pa dovažajo na skladišče cele drevje ali posamezne dele (krošnje), kjer izdelajo sortimente in kopičijo ostanke. Problem je tu transport bodisi ostankov, pri katerih je potrebno čim bolj zmanjšati volumen, kot tudi celih dreves, saj je to mogoče le pod določenimi pogoji. Za izdelavo sekancev uporabljajo velike mobilne ali stabilne seka/ne naprave s kapaciteto tudi prek 1 OO m3 sekancev na ure. Možna pa je tudi uporaba že obstoječih sekalnih in drobilnih strojev pri lesnoindustrijskih obratih , še posebej, če se sekance pro- izvaja za lesnoindustrijske namene. Poleg prikazanih treh osnovnih sistemov obstajajo še različne kombinaci;e, ki so prilagojene specifičnostim vsakokratnih razmer. Vsak od navedenih osnovnih sistemov ima seveda določene prednosti in pomanjkljivosti. Izbira in učinkovitost posameznega sistema je odvisna od številnih dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati. Zato je razumljivo, da dajejo posamezne države prednost različnim sistemom. Skandinavci, zlasti švedi, pa tudi vzhodnoevropske države, ki upo- rabljajo pri pridobivanju gozdnih lesnih sortimentov večnamenske stroje in avto- matizacijo celotnega procesa pridobivanja, se bolj usmerjajo v predelavo sečnih ostankov na sečišču. Srednjeevropske, zlasti pa še alpske države pa ob kamionski cesti. Povsod se za manjše količine sekancev, zlasti pri sekancih za kurjavo indi- vidualnih toplotnih naprav, uporabljajo majhni, ceneni sekalni stroji, ki so priklju- čeni na kmetijske· ali adaptirane gozdarske traktorje. Sekanci se transportirajo s pomočjo traktorskih prikolic ali polprikolic neposredno do mesta porabe, to je do silosa v bližini kurilnice. Kot smo že v uvodnem delu omenili, pri nas v Sloveniji do sedaj ni bilo prak- tično storjenega še ničesar za racionalizacijo izkoriščanja sečnih ostankov. Me- nimo, da je sedanja gospodarska situacija, ki sili k varčevanju na vseh področjih, še posebej pa pri energiji, ter dosedanji uspehi v drugih državah, dovolj velika spodbuda, da se resno in nemudoma lotimo tudi reševanja te problematike. še zlasti v trenutku, ko tudi strojna industrija in industrija toplotne tehnike načrtu;eta proizvodnjo ustrezne tehnike za predelavo in uporabo sečnih ostankov za kurjavo. Takoj je potrebno pričeti z neposredno akcijo pridobivanja in uporabe sečnih 124 -- Mojster Božo Kos pa še ne ve, kaj bo prišlo iz • mlinov za lesne ostanke. ostankov, v prvi vrsti za ogrevanje poslovnih, stanovanjskih in drugih objektov, s katerimi razpolaga gozdarstvo, zlasti v primerih, ko so takšni objekti locirani v gozdu ali v njegovi neposredni bližini (gozdarski domovi). še posebej pa tedaj, če se za kurjavo še uporablja dragocena nafta. Podobne možnosti so tudi pri zasebnih lastnikih gozdov, predvsem pri kooperantill, ki imajo večje gozdne površine. Gotovo bi se za to zanimali tudi kmetje, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom: ta zahteva več udobja. Pa tudi za manjše kmetije nabava manjših sekalnih strojev ne bi predstavljala večjega finančnega problema, saj bi lahko en se~žetev« v gozdarstvu pa je vsakih 80 do 100 let, tudi v nekaj naslednjih desetletjih realno ne moremo pričakovati več lesa. Eno od glavnih ovir (da ne bo več lesa) vidim v prevelikem deležu privatnih gozdov in še vedno intenzivnem drobljenju gozdne posesti . Privatni gozdovi so stvarnost in tu se ne da v kratkem času nič narediti. Z zakonskimi predpisi pa se lahko takoj uredi zaustavljanje drobljenja kmečkih gozdov {več lastnikov, več interesov, težje gospodarjenje). V takšni situaciji lahko gozdarji {in lesarji) rečemo naslednje: Gozdarji (ukrepi so lahko takojšnji). Lesarji lahko od nas gozdarjev zahtevajo kvalitetno skrojen (zlas.ti velja to za listavce) in pravočasno dobavljen les. če je naša sedanja gozdarS'ka organiz·ira- nost takšna, da tega nismo sposobni narediti, se moramo organiz·irati tako, da bomo takšno nalogo lahko opravili. Zaradi prevečkrat malomarnega in nestrokovnega dela, preveč že posekanega in izdelanega lesa delno propade ali povsem propade. 134 Gozdarji smo se navadili, da računamo pri poseku lesa s i5 °/o odpadkom (ostankom) lesne mase. Tehnologija predelave lesa (zlasti kemična) pa je že tako napredovala, da lahko predeluje že zelo drobne sortimente. Vsi vemo, da lahko -delamo pri iglavcih tramiče iz lesa, ki je na tanjšem koncu debel fe 9 cm . V iverne plošče in papir lahko predelamo še tanjši les. Gozdarji vemo, da so stroški izdelave in spravila takega lesa zelo visoki, vendar pa je treba lesarjem povedati, da ta les v gozdu je! Lesarji: Pričakujem, da bodo sami kaj ponudili. Saj lesa do 2000. leta ne bo bistveno več. Branko štampar O PLANIRANJU Ob pripravi planskih dokumentov za novo srednjeročno obdobje, skušamo na posameznih področjih družbene reprodukcije sestaviti bolj kvalitetne plane od sedanjih, jih izpopolniti in vsebinsko obogatiti. Priprave potekajo na osnovi izku- šenj v preteklem planskem obdobju, presoje možnosti razvoja v prihodnje za posamezne dejavnosti in celote, pri tem pa je za tista področja družbene re- produkc"lje, ki so temeljnega pomena za celotni družbeni razvoj, še posebej po- trebno upoštevati družbeno dogovorjene razvojne usmeritve. Gospodarjenje z gozdovi in urejanje lesnobilančnih razmerij je zaradi posebnega družbenega interesa pri ravnanju z gozdovi uvrščeno med takšne dejavnosti, za katere se opredeljujejo skupni interesi, ki so temeljnega pomena. Programiranje bodočega razvoja gozdarstva temelji na eni strani na pozitiv- nih elementih in izkušnjah dosedanjega razvoja. po drugi strani pa na iskanju učinkovitih ekonomskih in institucialnih rešitev za odpravo nekaterih vrzeli in • problemov. ki so za uresničevanje načrtovanega razvoja že doslej vplivali za- viralno. V dolgoletni praksi planiranja in načrtnega dela z gozdovi ugotavljamo nekaj osnovnih načel in posebnosti organizacije in ekonomike gospodarjenja z gozdovi. Glede na hkratnost in medsebojno prepletanje gospodarskih in splošno- koristnih funkcij gozdov se razvoj gozdarstva ne more zasnovati samo na osnovi ekonomske zainteresiranosti delovnih organizacij, ki jim je naloženo gospodarje- nje z gozdovi, temveč ga je zaradi splošne družbene zainteresiranosti pri gospo- darjenju z gozdovi potrebno spremljati in družbeno usmerjati tudi z ustreznimi regulativnimi ukrepi ter materialno podporo, zlasti na področju reprodukcije gozdov, ki je pogoj tudi za njihovo intenzivnejše izkoriščanje. Gospodarjenje z gozdovi je neločljivo povezano z razvojem predelovalne industrije, ki ji gozdovi zagotavljajo surovino. Glede na dolgoročnost, teritorialnost in druge specifičnosti, ki opredeljujejo ·gozdno proizvodnjo, se gospodarjenje z gozdovi lahko uspešno razvija !e na velikih površinah, z ekonomsko, gospodarno in stabilno organizacijsko obliko. Ekonomske rešitve za uspešen reprodukcijski proces smo v sedanjem srednje- ročnem obdobju zagotovili s pomočjo gozdarjev kot vseh uporabnikov lesne surovine. Uresničitev razvojnega programa bi morali zagotoviti z ukrepi regulativne na- rave in z ustreznimi dopolnitvami zakona o gozdovih in z izvršilnimi predpisi. Družbeno usmerjanje razvoja gozdarstva pa je namenjeno območnim gozdno- gospodarskim načrtom, ki so obvezni po zakonu o gozdovih. Obe nalogi nista usklajeni s programom oblikovanja srednjeročnih planskih ciljev. Zakon je časovno premaknjen v leto 1985, po vsebini pa odmaknjen od uspešno vpeljanega, obstoječega sistema financiranja gozdnobiološke reproduk- 135 cije in vlaganj v gozdne komunikacije. Zamuda pri uveljavljanju novega zakona o gozdovih je tudi vzrok za neobvladanje izvajanja plana v zasebnem sektorju. Problem spremembe načina financiranja reprodukcije pa panoga izpostavlja že skoraj 10 let. Potrjevanje območnih gozdnogospodarskih načrtov je tudi v močnem zao- stanku. Razlog za to je v prepozni sestavi in predložitvi teh načrtov v potrditev, z druge strani pa v premajhni učinkovitosti gozdarskih upravnih organov, ki so za to zadolženi, kakor tudi za njihovo dopolnitev in uskladitev na osnovi medsebojne konfrontacije in družbene usmeritve. Za pripravo bolj kvalitetnih planskih dokumentov, ki naj bodo v bodoče med območji usklajeni, moramo imeti usklajene strokovne osnove. Pozitivne rešitve financiranja gozdne reprodukcije iz preteklih in tekočih srednjeročnih obdobij, moramo zadržati tudi v bodoče, in sicer na ta način, da bomo dosegli ustrezne dopolnitve zakona o gozdovih. Branko Breznik KNJIŽEVNOST KOČE DRVARJEV IN OGLARJEV Tone Cevc: Arhitekturno izročilo pastir- jev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem. (Kulturnozgodovinski in etnološki opis). DZS, Ljubljana, 1984, 313 str. Dok'ler ne od!ožiš te zanimive Cevčeve knjige, kot nestrokovnjak sploh ne pomi- s/iš o dragocenosti arhitekturnega izročila občasnih bivališč in naselij pastirjev, polje- delcev, solinarjev, vinogradnikov in seveda tudi oglarjev in drvarjev. Cenenost gradiva, preprostost konstruk- cije in poudarjena enonamenskost teh zgradb so poleg občasnosti uporabe glavni vzroki, da se velika arhitekturna obdobja tega izročila skorajda niso dotaknila, tako da v njem neredko odseva še dediščina predzgodovinskega časa. Kot etnografa zanima dr. Cevca predvsem pričevanje o človeku, ki je to arhitekturo ustvarjal in z njo živel. Tak je namen dela, kot ga je postavil. Avtor je hotel podati predvsem podobo občasnih bivališč z etno- loškega zornega kota ter predstaviti značil­ nosti te arhitekture ter poiskati korenine stavbne tradicije v občasnih naseljih, da bi prispeval k globljemu razumevanju bivalne kulture pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem in vzrokov, ki so vplivali nanjo . Prostor, ki ga študija zajema, je omejen predvsem na naš alpski svet oz . njegovo obrobje. če drži, da je na Slovenskem prav to svet, kjer je pašništvo najbolj razvito, pa tega ne bi mogli trditi za (nekdanje) drvar- stvo in oglarstvo. Tu pogrešamo obširna področja Snežnika in Javornikov, Zasavja, Pohorja in Kočevskega (slednji sta pred- stavljeni le bežno), tako da verjetno vsaj za gozdarski del naslov obeta preveč. Tudi arhitektura občasnih naselbin odraža čas in okolje, v katerem je nastala organi- zacija človeške skupnosti, ki jo je uporab- ljala. Tako tudi ta naselja odkrivajo, kako je človek z de-lom in življenjem oblikoval svoj bivalni prostor. Medtem ko so planšar- ska naselja proučevali že geografi, nam manjka študij o oglarskih in drvarskih na- seljih. Izjemi sta le Mehorov opis Drvarske koče na Slovenskem, (G. V. XXII, 1964, str. 211-220), ki ga imamo lahko za pionirsko delo na tem področju, in Baševa knjiga Gozdni in žagarski delavci na južnem Po- horju v dobi kapilalistične izrabe gozdov {Obzorja, Maribor, 1969} . Obe deli seveda predstavljata le delno obdelavo te tematike, medtem ko Cevc skuša podati sintezo zna- nega o tem področju. Logično in pregledno niza spoznanje predhodnih raziskovalcev s spoznanji lastnih mnogoletnih študij te snovi. V uvodnih poglavjih, kjer razmišlja o danostih, ki pogojujejo nastanek in razvoj občasnih naselij, se podrobno loteva grad- nje, konstrukcije, stavbne opreme, prosto- rov in njihove uporabnosti, opreme in likov- ne kulture prebivalcev občasnih bivališč, da bi v sklepnem delu podal zanimiva razmiš- ljanja o izvorih stavbnega izročila, varstvu arhitekturne dediščine in zaključil s posku- 136 som tipologije občasnih bivališč, od zave- tišč do drvarskih in oglarskih koč. V dodatku sledi zanimiv slovarček nareč­ nih in strokovnih izrazov, obširnejši nemški povzetek in seznam zemljepisnih imen . Kljub preglednosti dela pogrešamo stvarno kazalo, posebej zaradi množice novih, vsaj nestro- kovnjaku manj znanih izrazov. Kot gozdarje nas seveda zanima pred- vsem, kako je v delu obravnavano arhi',ek- tu rno izročilo drvarjev in oglarjev: prvi vtis je namreč, da mu je posvečene:.:;a le malo prostora. Ob razmišljanju zakaj tako, bomo naleteli na precej dejstev objektivne in ~ubjeklivne narave, ki nam bodo arhitekturno izročilo našega gozdarstva postavila v objek- tivnejšo perspektivo, ne da bi se pri tem zmanjšal njegov pomen. Hkrati nam bo odgovor r.a to vprašanje tudi pokazal, kako zelo smo zanemarili to zanimivo poglavje naše strokovne zgodovine. Lahko trdimo, da imata oglarjenje in drvarjenje le malo skupnega z drugimi de- javnostmi, lbinije z zelenimi potaknjenci je dokaze.!, da lahko to robinijo na to način uspešno razmnožujemo, saj se je v najugodnejši poskusni varianti zakoreninila 84 °/o potaknjencev. Seme robinije ima zelo trdo lupino. Pri generativnem razmnoževanju moramo pred setvijo to lupino po posebnem postopku mehansko obrusiti s kremenčevim peskom, ali pa jo zrr.ehčati z vrelo vedo (Krussmann 1978). Razmnoževanje roblnije s koreninskimi potaknjenci se priporoča (Krussmann 1978) za jamborsko robinijo (R. pseudoacacia var. rectissima). Pri nas je bil osnovan nasad robinije s koren inskimi potalti robinije, elaborat. 51 str., 1977, Ljubljana . 2. Eleršek, L., Hočevar, M ., Jurc, D.: Razmnoževar.je srn reke in melasekvoje s potaknjenci, Gozdarski vestnik, 42, 3, str. 100-107, 1934, Ljubljana. 3. Hočevar, M.: Vegetalivno razmnoževanja gozcr.egn drevj3, Gozdarski vestnik, 42, 4. str. 198-210, 1934. Ljubljana. 4. Krussmann, G.: Die Baumschule, Verlag Paul Parev. 656 str., 1978, Berlin in Hamburg. PROGRAM GOZDARSKU-1 RADIJSKIH ODDAJ V maju in juniju 1985 bodo v oddaji Km 3lijski nasveti. ki so vsak dan ob 12.::0 uri na l. programu Radia Ljubljane, naslednje gozdarske teme : Maj Gospodarska gibanja v gozdarstvu v letu 1984 Hrastovo lubje, su rov ina za strojenje žival- skih kož Zaščita lesa v gozdu in na lesnih skladiščih Spremljava izvajanja gozdnogospodarsk:h načrtov Jun:j Graditev in vzd-rževanje gozdnih cest na slovenjgraškem območju Les raste le na lesu Gozdni rezervati na tolminskem gozdnogo- spodarskem območju lzcelava gozdnih lesnih sortimentov Tonica Elukic, dipl. oec., Splošno združenje gozdarstva Slovenije Franjo Jurhar, dipl. inž. gozd., Kranj, Ul. 31 . divizije 54 Mag. Riana Benko, dipl. les., VTOZO za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Ivan Rihtar, dipl. inž. gozd ., Gozdno gospodarstvo Celje Dušan Dretnik, d!pl. inž. gozd., Lesna, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gn::dec Franjo Sgerm, dipl. inž. gozd., Ljubljana. Ilirska ul. 25 Vito Mikuletič, dipl. inž. gozd .. Soško gozdno gospodarstvo Tolmin Ivan Krivic, dipl. inž . gozd., Soško gozdno gospodarstvo Tolmin Oddajo ureja F. Jurhar 149 Oxf.: 671 :683:931 :(497.12) ZAKON O RAZšiRJENI REPRODUKCIJI IN MINULEM DELU V GOZDARSTVU Slavka K a v č i č • 1. Uvod Po sprejemu Zakona o združenem delu in ZRRMD (Zakon o razs1neni repro- dukciji in minulem delu) se je v teoriji in praksi pojavilo več predlogov za delitev osebnih dohodkov na podlagi minulega dela (čeprav ima ZRRMD tudi druga določila). Prizadevanja za ta del uveljavljanja ZRRMD v praksi so verjetno tudi vzrok, da v vsakdanjem življenju pod pojmom minulo delo ponavadi razumemo le osebne dohodke iz minulega dela. Vemo pa, da so osebni dohodki le posledica uspešnega gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije, zato jih ne moremo šteti za minulo delo, saj so le rezultat uspešnega sprotnega gospodarjenja s tem delom. Pojem minulo delo zajema celotna sredstva družbene reprodukcije z denarnimi sredstvi vred. Je opredmetena tekoče delo, zato lahko rečemo , da smo s tem pojmom zamenjali izraz kapital. čeprav govori ZRRMD predvsem o osebnih dohodkih iz minulega dela, pa moramo takoj poudariti, da ti osebni dohodki v praksi niso posebna kategorija in imajo enak položaj kot osebni dohodki iz tekočega dela. To upošteva tudi panožni sporazum gozdarstva, ki določa , da je celotna osebna poraba pri razporejanju čistega dohodka nedeljiva celota, ki jo šele pri njegovi uporabi delimo na osebne dohodke iz tekočega dela, osebne dohodke iz minulega dela in skupno porabo. Celotna osebna poraba, torej tudi osebni dohodki iz minulega dela, je odvisna od velikosti dohodka, še več : vsi nameni porabe so sorazmerni z obsegom dohodka. 2. Odnosi pri gospodarjenju z investicijskimi sredstvi Kot vidimo iz uvodnih obrazložitev, je pojem minulega dela zelo širok. Zato tudi kot investicijska sredstva ne moremo razumeti samo tista sredstva, ki jih lahko uporabljamo zn nabavo osnovnih sredstev, še manj. ·pa samo velikih in- vesticij . Pod tem pojmom razumemo v ozdu vsa poslovna sredstva, ki mu omogočajo proizvodnjo. Ta. ustvarja s prodajo celotni prihodek in pridobiva dohodek. Logična posledica opredelitve minulega dela je, da je treba za ugotavljanje velikosti minulega dela upoštevati sredstva ozda in ne njegovega poslovnega sklada. Ena izmed prvih zahtev ZRRMD je, da mora biti delavčev osebni dohodek med drugim odvisen tudi od uspešnosti gospodarjenja in upravljanja s sredstvi druž- bene reprodukcije. Kako uspešno smo gospodari!i z minulim delom, ugotavljamo s kazalnikom: dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi , ki kaže donosnost poslovnih sredstev. Torej je rentabilnost sredstev tudi po- membno merilo za določanje obsega sredstev za osebne dohodke iz minulega dela. Celotna investicijska sredstva se lahko uporabljajo za različne namene (velike, male investicije, obratna sredstva itd .). Tveganje je pri velikih investicijah ponavadi * Dr. S. K., dipl. o ec ., VTOZD za gozdarstvo pri Biotehniški taku Ite ti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. "150 večje kot pri manjših, ali bolje rečeno: pozitivne ali negativne posledice velikih investicij bolj odločujoče vplivajo na uspešnost poslovanja ozda kot malih in~ vesticij . Zato ZRRMD obvezuje ozde, da v svojih samoupravnih aktih opredelijo velike in male investicije. Določitev velikih in malih investicij je za posamezen tozd različna (zneskovno), odvisno od načina proizvodnje, velikosti tozda itd. Zato meril za opredeljevanje velikih in malih investicij ne moremo iskati zunaj tozda, ampak v njem, saj je denimo investicija z enako predračunsko vrednostjo za neki tozd velika investicija, za drugi pa majhna. Tako menimo, da za določanje velike in male investicije ne more biti toliko pomemben znesek, ampak vpliv investicije na razmere pri poslovanju . ZRRMD določa velike in male investicije z vidika odločanja . Takšna oprede- litev velike in majhne investicije pa je daleč od opredelitve po kateri daje soglasje komisija za presojo investicij. Verjetno pa je bila, pri tistih predlogih, pri katerih je merilo za presojo, kaj je velika in kaj majhna investicija, podlaga za takšno odločitev prav obveznost družbene presoje o upravičenosti investicij. ZRRMD tudi predvideva, da je treba za vsako investicijo izdelati investicijski elaborat. V njem je treba prikazati vsa potrebna finančna sredstva in predvidene učinke investicij. čeprav zakon sicer ne dela razlike pri investicijskem elaboratu za velike ali male investicije, menim, da je s stališča racionalnosti odločanja in ugotavljanja učinka investicij le treba razlikovati elaborate za velike in male investicije. Za ugotavljanje učinkov velikih investicij je treba napraviti popoln investicijski elaborat z vsemi njegovimi deli, za male investicije pa zadošča le skrajšan elaborat, s katerim si bomo zagotovili investicije, ki ne dajejo negativnih učinkov. 3. Osebni dohodki iz minulega dela V panožnem sporazumu gozdarstva je razlaga, kako naj ozdi v skupni osebni porabi določajo tisti del osebnih dohodkov, ki so rezultat upravljanja in gospo- darjenja s sredstvi družbene reprodukcije. V njem se podpisniki ne sporazumejo o tem, kako deliti osebne dohodke minulega dela na posamezne delavce. V tistih ozdih, ki doslej niso posebej spremljali učinkov gospodarjenja s sredstvi družbene reprodukcije, ni mogoče ugotoviti začetnega zneska osebnih dohodkov iz mi- nulega dela, zato izhaja panožni sporazum pri opredelitvi izhodiščnega osebnega dohodka iz minulega dela iz konvencije. Vsaka sprememba v obračunu osebnih dohodkov vpliva na spremembo velikosti osebnih dohodkov posameznih delavcev. Zato se v panožnem sporazumu nekatera načela, ki jih morajo upoštevati vsi njegovi podpisniki, ko uveljavljajo obračun osebnih dohodkov po minulem delu. če teh načel ni mogoče upoštevati takoj, morajo določiti prehodno obdobje, v katerem bodo lahko uresničili ZRRMD, hkrati pa tudi upoštevali izhodišča, sprejeta s panožnim sporazumom . Ta načela so : a) Izhodiščni osebni dohodki iz minulega dela se oblikujejo po dosedanjem obsegu osebA-ih dohodkov za leta službe. b) Izhodiščni osebni dohodki iz minulega dela so rezultat tistih uporabljenih poslovnih sredstev, katerih učinkov ne ugotavljamo posebej; to pomeni, da so v teh osebnih dohodkih udeleženi vsi, ki so med uveljavljanjem ZRRMD v ozdu v delovnem razmerju. c) Iz tekočega dela ne more zaradi uveljavljanja določil ZRRMD dobiti nihče manj osebnih dohodkov, kot jih je dobil do zdaj za enako kakovost in količino dela. č) Del osebnih dohodkov iz minulega dela naj rabi tudi za pokrivanje razlik v osebnih dohodkih iz tekočega dela pri tistih delavcih, ki jim je zaradi zmanjšane delovne sposobnosti zmanjšana učinkovitost pri delu. 151 Ozdi, podpisniki sporazuma, lahko uvedejo predhodno obdobje le v začetlcu uveljavljanja panožnega sporazuma v praksi, ne pa tudi kasneje, ko zaradi sl:::tbih finančnih rezultatov ne bi bilo mogoče uresničiti vseh njegovih načel. Takrat posledica, ki je nastala zato, ker načeia niso bila upoštevana, ne bi bila več posledica spremenjenega obračuna, ampak slabšega gospodarjenja. Celotni znesek osebnih dohodkov, ki ga potem delimo po vseh vidikih, po minulem delu, ugotovimo z določili panožnega sporazuma. Ugotovimo ga tako, da primerjamo kazalnik k2 v tekočem letu (k21) s kazalnikom k2 v prejšnjem letu (k2o). dohodek k20 = --------- poslovna sredstva povečan dohodek k21 = --------- investicijska sredstva (investicijska sredstva = povečana poslovna sredstva) če se je dohodek povečal bolj kot pa investicijska sredstva, je kazalnik k21 večji kot k2o. Del povečanega dohodka je rezultat uspešnega gospodarjenja z minulim delom, zato v skupnih osebnih dohodkih povečamo izhodiščni osebni dohodek iz minulega dela. Tako ugotovljeni osebni dohodek iz minulega dela razdelimo naprej po štirih vidikih. a) Velika investicija Učinke velikih investicij ugotavljamo z investicijslsebni dohodki iz minulega dela, ki so rezultat prihrankov (vidik b); osebni dohodki iz minulega dela, ki so rezultat racionalizacij in drugih Jstvarjalnosti pri delu (vidik c). Iz tako izračunanega obsega sredstev zn osebne dohodke (OD minm) izločimo tisti del, ki ga delavci tozdov in tokov, združeni v isti delovni organizaciji, uporabijo na ravni delovne organizacije za plačilo razlike v osebnih dohodkill iz tekočega dela tistih delavcev, ki jim je opešala delovna sposobnost in zato dosegajo mc:njše osebne dohodke iz tekočega dela. Preostali znesek razdelimo na vse delavce po obrazcu: OD minm · delavca y = ODt y · Z · S, kje-r je: ODminm delavca y iz minulega dela po merilu č; ODty = osebni dohodek za tekoče delo istega delavca: Z = izračunan količnik; S = leta službe. 153 Z izračunamo po obrazcu: z = ODm Pri tem je: N,, N2 . .. Nn = osebni dohodek posameznega delavca za sprotno delo l1, L2 ... Ln = število let službe istega delavca Z izračunamo za določitev izhodiščnega osebnega dohodka iz minulega dela v delovni organizaciji, za vsako naslednje !eto pa izračunamo Z za vsak tozd in tok posebej. Z se v posameznih tozdih in takih, združenih v isto delovno orga- nizacijo, lahko iz leta v leto različno spreminja, v skladu z dejavniki, ki določajo ·obseg osebnih dohodkov iz minulega dela, tako v celoti kot po posameznih vidikih. Prikazan postopek izračuna upošteva domnevo, da obseg (maso) osebnih do- hodkov iz minulega dela v celotnih osebnih dohodkih oblikujemo na podlagi vnaprej določenih sintetičnih kazalnikov in ga vnaprej razdelimo glede na prispe- 'Vek posameznih prvin (a, b. c, č). Seveda bi bila pot lahko tudi obrnjena, da najprej ugotovimo, kolikšen naj bi bil znesek osebnih dohodkov na podlagi malih investicij in drugih uporabljenih sredstev, pri katerih učinkov ne ugotavlja- mo posebej in ta znesek povečujemo glede na druge vidike. Vendar menimo, da je opisani postopek bolj logičen, saj se morajo vsi vidiki upravljanja in gospodar- jenja z minulim delom pokazati v večjem dohodku. Zato so tudi kazalniki, ki opredeljujejo uspešnost gospodarjenja, večji. če bi določali velikost osebnih dohodkov iz minulega dela iz porabe, je nevarnost, da jim damo prevelik pouda- rek in s tem zmanjšamo obseg osebnih dohodkov iz tekočega dela. Ne smemo namreč pozabiti, da pridobljeni dohodek najprej razporedimo samo na dva dela, in sicer na osebno porabo in akumulacije. S pretiranim poudarjanjem bodisi skla- da skupne porabe bodisi osebnih dohodkov iz minulega dela pa lahko postavimo v podrejen položaj plačilo opravljenega sprotnega dela. To pa gotovo ni bil namen ZRRMD. 154 ~ Oxf.: 305:375.5:683 (497.12) čAS IN HITROST VOžNJE PRI PREVOZU LESA V članku Marjana Novaka HITROSTI IN ČAS VOžNJE PRI PREVOZU LESA V GOZDNI PROIZVODNJI v 2. številki Gozdarskega vestnika letos avtor podaja čase in hitrosti vožnje kamionov in kamionov s priklopniki na različnih razdaljah. čase in hitrosti, določene na različne načine, primerja avtor z določili panožnega sporazuma. Podatki v tabelah 2 in 4 se bistveno razlikujejo od določil sporazuma. Za razlike v članku ni mogoče dobiti ustreznega pojasnila oziroma razlago. Zato menim, da je prav če zadevo razčistimo . Normativi za prevoz gozdnih sortimentov, ki so sestavni del Samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za usmerjanje pri razpo- rejanju dohodka, čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (panožni sporazum) so naslednji: Nosilnost Relacija do 20 km Relacija nad 20 km Kategorija vozila GTK ton minut za 1 ton km minut za 1 tkm 1 tkm na dan 1 tkm na dan Lahka sam 5 0,9120 526 0,7981 601 s prikl. 1 i 0,5215 920 0,4328 1109 Srednja sam 8 0,5701 842 0,4988 962 s prikl. 14 0,3583 1340 0,3139 1530 Težka sam 11 0,4216 1138 0,3312 1449 s prikl. 22 0,2332 2058 0,1979 2425 Iz njih je možno izračunati. da je delovni čas vožnje za 1 km poti (polne in prazne) takšen, kot ga podajam v razpredelnici i. Razpredelnlca 1. čas vožnje 1 km poti (min) po normativih panožnega sporazuma za različna vozila in relacije Dolžina relacije Vrsta gozdarske transportne Nosilnost do 20 km nad 20 km kompozicije (GTK) ton 1 km/min 1 km/min Lahka kamion 5 2,2800 1,9953 kamion s prikl. 11 2,8683 2,3804 Srednja kamion 8 2,2804 1,9953 kamion s prikl. i4 2,5089 2,1973 Težka -'kamion 11 2,3188 1 ,8216 kamion s prikl. 22 2,5652 2,1769 V obravnavanem članku so v zadnjem stolpcu tabele 2 podatki o časih čiste vožnje po predlogu panožnega sporazuma za različne relacije. Iz njih je možno izračunati , da za 1 km vožnje porabi vozilo na relaciji 8 km 1,9012 min 13 in i8 km 1,7383 min 23 km 1,5204 min 28 in več km 1,3685 min 155 Vidimo, da so navedeni časi najmanj 16 °/a in največ 43 °/o krajši od časov v razpredelnici 1. Iz normativov in podatkov v razpredelnici 1 lahko izračunamo čase vožnje za posamezne relacije oziroma ustrezne poprečne hitrosti. Prikazujemo jih v razpredelnici 2, za primerjavo navaj2mo tudi podatke iz članlN o > C/) ro >() ..c E .::t:. ti ~ ..c cu c >(.) e> c. o a.. c .2 E E~ ~ C/) .::t:. CfJ c 6. E .2~ o f=.::t:..::t:. ~-~-c: c .2 E Ecu ~Cfl .::t:. UJ c 6. E .Q .2 o E..:.:: .::t:. ~-~·c: lahek srednji težki lahka srednja težka lahek srednji težki lahka srednja težka Panožni sporazum članek Panožni sporazum članek Panožni sporazum članek Panožni sporazum članek 45,6 45,6 46,4 50,2 45,6 57,4 50,2 51,3 55,2 50,2 26,3 26,3 25,9 31,4 34,5 20,9 23,9 23,4 28,5 31,4 91,2 91,2 92,8 91 '1 79,8 114,7 100,3 102,6 100 .~, 87,8 26,3 26,3 25,9 34,5 39,5 20,9 23,9 23,4 31,4 35,9 119,7 119,7 109,3 119,7 107,7 142,8 131,8 130,6 131,7 118,8 30,1 30,1 32,9 39,5 43,8 25,2 27,3 27,6 35,9 39,8 159,6 159,6 145,7 1~3.6 190,4 175,8 174,2 158,4 30,1 30,1 32,9 43,8 25,2 27 ,3 27,6 39,9 193.5 199,5 182,2 179,5 238,0 219,7 217,7 198,0 30,1 30,1 32,9 43,8 25,2 27,3 27,6 39,8 Določila v panožnem sporazumu še določajo, da časovne normative pri vož- njah na rels.cijah do 1 O km lahko pove čE! mo za 1 O 0/c pri relacijah r.ad 30 km pa lahko znižam o za 1 O 0/o. Edvard Rebula 156 PROPOZICIJE GOZDARSKEGA VESTNIKA Zapisene propozicije naj bi upoštevali vsi, ki pišejo v našo revijo. Obsegajo vsebinske, jezikovne in tehnične normative, ki bodo zagotavljali uresničitev oblikov- nega in vsebinskega programa GV. ki ju je sprejel uredniški svet. Vsebina GV ponuja svoj prostor v~em tistim, ki pišejo o strokovnih gozdarskih zadevah, o teoretskih in pral~t1čnih spoznanj:l1 gozdarskih strokovnjakov ter strokovnjakov z drugih področij, ki so v zvezi z gozdarstvom. GV čuti posebno dolžnost, da pomaga v svet vsem novim spoznanjem in zahte- vam, ki jih ima gozdarstvo kot razširjena, interdisciplinarna panoga v procesu družbenega in gospodarskega razvoja. Varstvo okolja, racionalna uporaba prostora, rekreativni in kulturni pomen gozdov, varovalni pomen gozdov, vzgoja javnosti itd., to je le nekaj teh dejavnosti. Urednik ali recenzent GV lahko vsebino prispevka popravi (recenzira), vendar le do meje vsebinske prvotnosti. Jezik GV je s!ovenska gozdarska revija. Kriterij za izražanje je slovenski pravopis. Slovnica stavkov mora biti v skladu s slovensko knjižno (učno) slovnico. če imamo slovensko besedo in če je ta povrhu še lepša od tuje, jo bomo uporabljali. Zaželer,o je, da že pisec sam odda svoj prispevek v pregled kakemu slavistu (ker gozdarji nismo slovničarji). Urednik ali jezikovni strokovnjak lahl>pre- tresljivih" dejstev, ki hipoma zamajejo neke empirične, že tradicionalne predstave o strokovnosti ·posameznih gozdnih gospodarstev. Poučna je, in kdor jo bo hotel brati, mu bo dala marsikakšen napotek za področje kadrovske politike, nam pa potrjuje nekatere ugotovitve, ki smo jih že navedli v besedilu . Koincidenca teh kazalcev je zelo značilna. V tabeli so zajeti samo gozdarski strokovnjaki, si+Naš cesar" avtorja Jožefa Apiha, ki jo je izdala Mohorjeva družba v Celovcu leta 1898, je med drugim tudi opis stanja in pogojev, 1<' so pogojevali sprejem gozdnega zakona iz leta 1852, z osnovnim namenom izboljšati gospodarjenje z gozdovi. Obdobje pred letom 1852 je značilno za politični vihar, ki je porušil ostanl jagode" privlačnih barv ostajajo na rastlini čez zimo in celo do pomladi, tiči kje drugje? E. W. Stiles je raziskoval usodo plodov v listnatih gozdovih severovzhodnega dela ZDA, v katerem raste čez tristo vrst rastlin, katerih semena razširjajo ptiči, v manjši meri tudi sesalci. Plodove je razdelil po velikosti, vsebnosti maščob in sladkorjev in po tem, koliko časa so ostali na rastlinah . Na temelju teh opazovanj je plodove razde- lil v dve kategoriji: na plodove, ki dozorijo poleti, in na tiste, ki dozorijo jeseni. Plodovi rastiln, ki dozore poleti, kot so borovnice, jagode, murve, robidnice in čes­ nje, vsebujejo veliko sladkorjev in drugih ogljikovih hidratov, le malo pa je v njih maščob. Te rastline so nizke in so zato plodovi dostopni tudi večini sesalcev. če pa so takšni plodovi visoko na drevesih, brž ko so zreli, popadajo na tla (murve, češnje). Ti plodovi ptičem niso izključna hrana. Med ' parjenjem in vzgojo mladičev se v veliki meri prehranjujejo z žuželkami in drugimi nevretenčarji. Te vrste hrana vsebuje ve- liko več beljakovin kot rastlinska. Prav be- ljakovlne so ptičem v času razmnoževanja najbolj potrebne. V manjši meri si ptiči pri- voščijo sladkih sadežev. Veliko plodov pu- stijo ptiči na rastlinah nedotaknjenih. Le-ti privabljajo sesalce (npr. lisice, rakune, med- vede, veverice). Ptiči in sesalci niso enako uspešni raznašalci semen. Ko ptiči ' pojedo mesnati del plodu, izpljunejo seme oziroma ga iztrebijo v določeni razdalji od matične rastline. Ko to seme vzklije, ne bo raslo v senci matične rastline in se z njo bojevalo za obstanek. Večja je verjetnost, da bo seme našlo ugodnejši prostor. kjer bo kon- kurenca manjša. Po drugi strani ptiči spu- stijo semena n~ tla posamič oziroma v manjših skupinah . Tako raztresena semena so varnejša pred plenilci, kakršni so v teh gozdovih belonoge miši. Ko ti glodavci pri- dejo do užitnega semena, iščejo naprej, da bi kje v bližini našli večjo količino semen, in nato vsa -semena pojedo. Sesalci so za rastline manj ugodni raznašalci semen. Plo- dov ne nosijo daleč od matične rastline in ker imajo večji prebavni trakt, se znajde velika količina semen v ·,.fljihovih iztrebkih na istem mestu. V tem primeru je večja verjetnost, da bodo semena pojedli plenilci. Rastline so se prilagodile na razširjanje semen s sesalci. Te vrste rastlin so nizke, da lahko plodove dosežejo tudi sesalcl, z višjih dreves pa plodovi padejo na tla, da so lažje dosegljivi. Da pa so semena varna pred plenilci, so drobna in zanje nezani- miva. Češnjeve pečke so dovolj velike, da se jih lotijo belonoge miši . Imajo pa trdo koščico, ki jo miši težko pregledajo in ob obilici druge vrste hrane, ki je lažje dostop- na, češnjevih pečk ne jedo. Pri večini rastlin, kot so dren, evgenija, sasafras in magnolije, plodovi dozorijo v zgodnji jeseni, konec avgusta in v začetku septembra. Jesenski plodovi niso sladki. če jih ptiči, l ogrožena vrsta, ogrožena pa je tudi trajnost gozdne proizvodnje. Umiranje jelke pomeni najhujšo degradaCIJO naših najboljših rastišč, z jelko izgubljamo vrsto, brez katere sr težko zamišJtamo stabilne in mešane sestoje. Ohranitev jelke je zato naravovarstvena zadolžitev in obveza gozdarstva. preprecevanje onesnaževanja okolja in zraka, ki je med poglavitnimi vzroki za umiranJe jelke. pa mora bill prednostna naloga vseh nas. CIMPERŠEK M: DIE-BACK OF WHITE FOR FOAESTS IN THE SOUTH-WESTERN PART OF THE PANNONIAN BORDER REGION. GOZDARSKI VESTNIK. 43, 1985, 5, p. 191-204. ln Slovene. ref. 31 The decline ol whole for lorests in the south-western part of the Pannonian border region has been traced since 1973 abready on five plots in the mountain of Boč and on one in the area of Log, where felling has been completly stopped. After two series of measurements, the forst results are published. showing !hat the white for is endangered its exislence, and also endangered is the continuity of the forest production. Dying back. of the white lir means the worsest degradalion of our best sites, leasing thas species mitiales a situation where stable and m1xed stands are hardly imaginable. Preserving the white for represents therelore an obligalion of nature preservation and foreslry, and avoiding the environment and air pollution, being among the main causes of the die-back ol the fir, has to be a charge of priority to all of us. 1.0. UVOD Napredek in višji standard, ki ga prinašajo sodobni gospodarski tokovi, žal spremlja tudi slabšanje naravnega okolja. Emisije najrazličnejših snovi v ozračje so zavzele že tak obseg, da so pričeli odmirati gozdovi. V CSSR, Poljski in obeh Nemčijah se gozdovi zaradi zastrupljenega ozračja na velikih površinah spreminjajo v močno zakisane travne stepe. Najbolj dramatično in grozljivo pa je deistvo, da se bolezen hitro in nezadržno širi v Skandinavije, na Nizozemsko, v Francijo in Svico ter se preko Avstrije usmerja k nam. Odmiranje jelke, na kar smo postali slovenski gozdarji pozorni pred dvema desetletjema, do,kazuje, da je tudi pri nas ekološko ravnotežje že močno načeto. Iz naših gozdov se umika brest, po daljšem zatišju se ponovno širi kostanjev rak, na novo se opaža sušenje smrek pa tudi bukev ni več povsem zdrava. Sušenje jelke je v panonskih predelih pričelo nekoliko kasneje kot drugod v Sloveniji, vendar je bil potek bolezni mnogo bolj agresiven. Iz kroničnega stanja je obolenje neopazno in hitro postalo akutno. Dramatično propadanje jelovih gozdov na Boču nas je· že leta 1973 navedlo na enostavno spremljanje poteka bolezni. Po dveh ponovljenih meritvah posredujemo prve izsledke. • M. C., dipl. inž. gozd., _,Gozdno gospodarstvo Celje, Celje, Ljubljanska cesta i 3 191 2.0. SIMPTOMATOLOGIJA BOLEZNI V celotnem arealu naravne razširjenosti spremljajo odmiranje jelke bolj ali manj enaki znaki: - rumenenje, rjavenje in odpadanje iglic ter svetlitev krošnje, - pojav zalubnic, - nepravilno oblikovano, rjavkasto, patološko srce, ki je mokro in ima vonj po trohnobi (kmalu po poseku izgine) ter - zmanjšana vitalnost, ki se odraža v slabši rasti in fruktifikaciji. O regresiji jelke je bilo izrečenih že toliko besed in napisanih še več člankov, zato se bomo omejili le na nekatere posebnosti jelke, ki pospešujejo njeno predispozicijo za sušenje. 2.1. Slaba prilagojenost jelke kot vrste Dr. Mlinšek je že leta 1964 izrazil mnenje, da je treba primarne vzroke umiranja jelke iskati v ekološkem kompleksu. Med vsemi Coniferami ima jelka najožje prilagoditveno amplitudo na nihanja podnebnih in talnih dejavnikov. V izoliranih arealih Panonskega obrobja se zaradi zoženega genskega sklada ta preobčutljivost še stopnjuje. 2.2. Življenjska doba iglic V filogenetskem razvoju iglavcev od najstarejše araukarije preko jelke in smreke do borovcev obstaja v enakem vrstnem redu upadajoči trend snovanja novih poganjkov: drevesna vrsta jelka smreka bor življenjska doba iglic 10-12 let 5-7 let 3-5 let Medtem ko listavci vsako leto zamenjujejo asimilacijsko tkivo, mora jelka vzdržati z njim kar 10 do 12 let. To pa je prav gotovo ena od usodnejših slabosti naše »mimoze" v boju za preživetje. Zaradi tega odmirajo najprej najstarejše ig lice, ki so spodaj in znotraj krošnje. Svetlitev krošnje poteka od spodaj navzgor in od znotraj navzven. Z meritvami so dokazali, da imajo osebki, ki so v večji oddaljenosti od emisijskega žarišča, zelene poganjke z višjo starostjo kot osebki, ki so bližje in bolj izpostavljeni škodljivemu ozračju . 2.3. Sekundarna krašnja Za vse naše gozdno drevje je značilna vsakoletna rast tistih meristemov, ki omogočajo novo nastalim asimilacijskim organom čim ugodnejšo osvetlitev. Takšno rast imenujemo akrotonija. Zaradi patoloških stresov prihaja pri obolelih srednjestarih jelkah do aktiviranja spečih popkov v srednjem delu debla. Takšno rast imenujemo mezotonija in je v normalnih pogojih značilna za grmovne vrste. 2.4. Gnezdasta rast krošnje Po kulminaciji višinskega in debelinskega prirastka, ki pri jelki v panonskem obrobju nastopa med 35 in 45 leti starosti, preneha rast poganjkov v višino, ohrani pa se močna horizontal na rast v zgornjem delu krošnje. Zgostitev poganjkov v samem vrhu ima obliko narobe obrnjenega stožca s povprečno debeline 1,5 do 2,0 m in po obliki spominja na štorkljino gnezdo. Pri zdravih osebkih se na zgornjih in zunanjih vejah gnezda množično pojavijo cvetovi in storži, pri obolelih drevesih pa je pojav le-teh slabši, pri zelo bolnih osebkih pa izostane vsaka fruktifikacija. Po mnenju nekaterih avtorjev je pojav gnezdarske zgostitve vej znak stresne situacije. 3.0. VZROKIIZUMIRANJA JELKE Veče desetletij trajajoča raziskovanja še do danes niso dala odgovora o vzrokih regresije jelke. Zlasti težko je zadostiti Kochovim postulatom o vzročni povezanosti med 192 povzročiteljem in boleznijo, izolacijo povzročitelja in umetno povzročeno reinfekcijo. Od leta 1982, ko je Ulrich objavil svojo ekološko hipotezo, se vse več strokovnjakov pridružuje mnenju, da je onesnaženo ozračje primarni vzrok za krizo, ki ni prizadela samo ene vrste, temveč kar celotne gozdne ekosisteme na velikih površinah. Dolga inkubacijska doba ter vrsta drugih sklopov, ki sodelujejo v obolenju, zameglujejo kompleksni značaj bolezni v taki meri, da je še do danes ostalo mnogo nepojasnjenega. Poleg emisij nastopajo še druge vzročne skupine, ki pospešujejo propadanje jelke. Časovno in regionalno se v različni medsebojni povezanosti pojavljajo: - onesnaženo ozračje, - neugodna podnebna nihanja, - rastiščne posebnosti in - živi organizmi. 3.1. Emisijski sindrom Emisijski sindrom, kot imenujemo še ne povsem razjasnjene odnose med ozračjem ter propadanjem živih rastlinskih delov ter neugodni mi tlotvornimi pojavi, razdelimo lahko na dva sklopa. 3.1.1. Emisije delujejo indirektno na gozdno drevje preko tlotvornih procesov. Dosedanja znanja na tem področju lahko strnemo v naslednje: Kisle padavine in depozit težkih kovin sproščajo v tleh toksične kovinske jone, zaradi česar se iz celičnih membran izpirajo kalcij in drugi, za življenje neobhodno potrebni biogeni elementi. Korenine odmirajo in z njimi tudi za prehrano dreves tako pomembni mikorizni odnosi. ••Acid rain" in depozit toksičnih kovin pa povzročajo poslabšano sestavo talne flore in favne. Vse to vpliva na spremembo prehrambenih verig, zavira procese humifikacije in se končno odrazi v slabši preskrbljenosti rastlin z vodo in hranilnimi snovmi. To slabša odpornost osebkov in omogoča vdor trohnobnih bakterij v korenine in spodnje dele debla. 3.1.2. Direktni vpliv zastrupljenosti ozračja pa se odraža v asimilacijskih organih. Sinergetsko delovanje najrazličnejših snovi, ki v obliki emisij prihajajo v ozračje, povzročajo motnje v pretoku snovi in transpiraciji ter odmiranje asimilacijskega tkiva. Med 45.000 različnimi kemičnimi snovmi, ki se spuščajo v zrak, po škodljivosti in količini izstopata SOz in NOx. Žveplov dioksid se sprošča pri zgorevanju fosilnih goriv, dušični oksidi pa nastajajo v prometu. Medtem ko se količine S02 postopoma umirjajo, se z eksplozivno naraščajočim prometom količine dušičnih spojin povečujejo. Tema dvema se pridružujejo še težke kovine kot svinec in kadmij, razni ogljikovodiki. fluorjeve spojine, radioaktivni delci in za rastlinska tkiva še posebno nevarni fotooxidanti. Najnevarnejša celična strupa sta ozon in peroxiacetylnitrat. Oba nastajata iz dušičnih spojin. V multiplikativnem efektu vseh navedenih snovi ne škodujejo samo gozdovom, temveč tudi kmetijstvu, pitni vodi, arhitekturnim in podobnim stvaritvam ter tudi zdravju človeka. Toda med vsemi temi so gozdovi najbolj ranljivi. 3.2. Neugodni klimatski ekstremi V termičnem in hidričnem področju pospešujejo umiranje jelke. Vremenoslovci ugotavljajo, da }9 po letu 1897 postalo podnebje s svojimi nihanji kontinentalnejše in bližje stepskim razmeram, ki so za jelko še posebno neugodna. Za obdobje zadnjih 200 let se ugotavlja opazno povišanje temperature zraka po letu 1935 in največje znižanje količine padavin v zadnjih sto letih za obdobje med 1943 in 1952. Na rast in razvoj rastlin imajo sušna obdobja dolgotrajne posledice, ki se odražajo v manjši prqizvodnji asimilatov, manjšem prirastku in manjši odpornosti na neugodne ekološke pojave. V povojnem razdobju zaznamujemo vrsto izrazito sušnih let 1 94 7, 1949, 1959, 1964, 1971, 1973, 1976 in 1983. Jelki pa škodujejo tudi ekstremno mrzle zime, te so bile zlasti v letih 1939/40, 1941/42, 1944/45, 1946/47, 1956, 1962/63 in 1985. ..!' 193 3.3. Posebnosti rastišč V gorskem pasu med 800 in 1200 m ter v legah na osamljenih hribih imamo opraviti z zajezitvenimi conami in inverzijami. Zajezitev zračnih gmot pomeni večje količine padavin, ki zaradi povečanega vetrovnega srka pospešujejo dotok škodljivih snovi (slika 1) . Za vse panonske osamelce so značilne klimatske inverzije, ki so v obdobjih visokega zračnega pritiska izpostavljeni močnemu UV žarčenju. To še pospešuje tvorbo strupenih totooxidantov. Za naše razmere je značilno, da jelka hitreje odmira na apnenih kot na neapnenih tleh . Jelka nima kseromorfnega koreninskega sistema, ki bi ji omogočil preživeti su'šna obdobja. Ta pa so na apnencu vedno bolj izražena kot na nevtralnih ali kislih podlagah. Raziskovanja so tudi odkrila, da so alkalna tla bolj občutljiva na vnos kislih padavin. st 1. Rasti§čna izoostavljenost ROGAŠKO PODOLJE BOČ smtH s talnih vetrov N-5 DRAVSKO POLJE 3.4. Biološki škodljivci Povzročajo večinoma samo sekundarne škode. Pri spoštovanju minimalnih higienskih ukrepov podlubniki ne morejo ogroziti zdravstvenega stanja jelovih sestojev. Samo leta 1 97 4 smo na lokalno omejeni površini opazili na mladih jelov ih drevesih napad Dreyfusie nusslinii. Zelo neugoden, toda reden spremljevalec boln ih jelk je bela omela (Viscum album}, ki pospešuje oslabelost dreves. Ker je omela izrazito he!iofilna, se močneje razbohoti šele takrat, ko je krašnja že močno prosojna. · Posebno zaskrbljujoče pa je nenehno širjenje srnjadi in muflonov na Boču. Močna zapleveljenost in poslabšana proizvodnja semenja že močno zmanjšujeta možnosti naravnega obnavljanja sestojev. Če pa že kateri klici uspe preživeti otroštvo, pa postane prej ali slej žrtev divjadi . 4.0. JELKA V PANONSKEM OBROBJU Disjunktni in medsebojni izolirani areali jelke na Konjiški gori, Boču, Maclju, Ravni gori, lvanjščici, Medvednici in na Papuku so na skrajnem robu naravne razširjenosti jelke in predstavljajo posebno ekotipsko enoto, ki se bistveno razlikuje od srednjeevropske in dinarske (slike 2 in 3). Azonalno razširjenost jelke na navedenih osamelcih si razlagamo s podnebnimi posebnostmi . Zaradi majhne oblačnosti obstajajo ostrejše mikroklimatske razlike med severnimi in južnimi legami. Medtem ko so sušne južne lege preogrete, so senčna severna pcbočja podhlajena. Ta učinek pa se z rastočo nadmorsko višino, z zimskimi inverzijami ter večjo količino padavin in vetrovi še stopnjuje. V teh hladnejših legah se je jelka lahko ohranila. Danes zavzemajo sestoji z jelko okrog 20.000 ha. Jelka tu ne gradi čistih sestojev, temveč se redno pojavlja z listavci, med katerimi prevladuje 194 51.2. RAZŠIRJENOST JELKE bukev. V posameznih predelih se druži z gradnom in belim gabrom in se spušča celo do 250m n. m. V višino pa sledi pobočjem navadno do samih vrhov; posamezni celo presegajo višino 1000 m. Obolevanje lel ke je potekalo v smeri od zahoda proti vzhodu. Začelo se je na Konjiški gori, po letu 1964 se je število sušic nenadoma močno povečalo na Boču . V Maclju smo bolezen zasledili šele po letu 1971. Medtem pa je jelka leta 1978 na Papuku še povsem zdrava. Takšen potek obolevanja jelk si razlagamo z večjo rezistentnostjo na sušo vzhodneje ležečih ekotipov. Podobno zakonitost ugotavlja tudi • Marcet v južni Švici . ~ Bohor 5/.J. RAZŠIRJENOST JELKE V PANONSKEM OBROBJU J 195 Jelka se pojavlja na najrazličnejših geoloških podlagah. Na apnencu in dolcmitih je proces sušenja mnogo bolj agresiven kot na nevtralnih ali kislih kameninah. Jelki najbolj ustrezajo globoka distrična rjava tla. Zaradi zadostne vlažnosti in rodovitnosti ima na teh tleh največ možnosti za obstoj . Fitocenologija nam danes še ne more dati odgovora o prirednosti teh jelovih QOZdov. Njihova lega globoko v regiji Ilirskih bukovir. gozdov je klimatsko pogojena. Se bolj zameglen je njihov sistematslinovacija«? Boli enostavno bi jo opredelili kot uvajanje nečesa novega v najširšem smislu. K temu sodi koristen predlog, tehnične izboljšave ali celo izumi. Bistvena razlika med izboljšavo in izumom je v tem, da prva predstavlja novost na ožjem področju in ni takšna, da bi jo lahko zaščitili s patentom, medtem ko gre pri izumu za objektivno tehnično izvedljivo novost, ki jo zaščitimo . Privlačnejša je opredelitev inovacije, ki pravi, da je to novotarija, ki zapušča področje splošnosti in preide v domena uporabnosti. Družba prihodnosti, vsaj tako pravijo, je inovacijska družba in v tej družbi imamo tudi gozdarji svoje mesto. Lani smo v Jugoslaviji v vseh dejavnostih prihranili z izumi in izboljšavami naši družbi 17 milijard dinarjev. Drugo razsežnost pomeni podatek, če povemo še strukturo in število patentnih prijav. Slednjih je bilo 1500, od katerih je prijavilo 1 O% združeno delo, 2% instituti. Večina prijav torej ni rezultat načrtovane in organ1z1rane inovacijske dejavnosti, ampak rezultat inovacijske dejavnosti posameznikov. V tujini je razmerje ravno obratno. Za razvitimi deželami stokratno zaostajamo v številu patentov na prebivalca, iz česar lahko sklepamo, da je temu primerno nizko tudi število tehničnih izboljšav. Ko sem na zavodu za statistiko iskal podatke o inventivni dejavnosti gozdarjev, sem naletel na zanimive odgovore. Gozdarstvo, tako gospodarski del kot negospodarski del, so spremljali do leta 1979. Po tem letu niso več zasledovali inventivnosti, saj so ugotovili, da je le ena delovna organizacija v navedenem letu poročala o porabi sredstev za te namene. O raziskavah negospodarstva poročajo le gozdarski inštitut in gozdarske faultete. Zavod za statistiko ima vse njihove prijavljene inventivnosti razporejene v kategorijo: naloge, ki imajo prvine novosti. Po letu 1979 pa zavod za statistiko ni več zasledoval novosti v naši panogi, ker bi bilo to predrago in ker pri nas tako in tako ni inventivnosti. Pravijo, da bodo z novo metodologijo, ki jo pripravljajo, zajeli ponovno tudi gozdarje. Ob takih ugotovitvah, da inventivnosti v panogi ni, kljub dejstvu, da smo vsepovsod uradno sprejeli inovacijske pravilnike, vnesli posebno stimulacijo pri oblikovanju osebnih dohodkov iz naslova minulega dela, ne kaže na najbolje. Kaj pravi o tem praksa? V praksi pa inovacijska prizadevanja le niso tako majhna, saj tekoče delo zahteva nenehne izboljšave na tehničnem in biološkem področju. Teh izboljšav ne objavljamo, nasprotno, običajno se celo sprašujemo, ali gre v teh primerih za inventivnost ali za obvezno razmišljajoče tekoče delo. * B. B., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Ljubljana, Tržaška c. 2 210 Pred leti sem bral novico iz kranjske Save, v kateri so vsi delavci prejeli sicer simboličen znesek, ne kot trinajsto plačo, temveč kot inovacijski dohodek. Pri njih je letno 300 inovacij. Z navedenim prispevkom hočejo spodbuditi delavce k razmišljanju, k tehničnim izboljšavam in h koristnim predlogom. V isti sklop sodi tudi akcija ••predlagaj kaj koristnega«, ki je vsakemu, ki je predlagal kaj koristnega, o tem ali to zares je- je odločala komisija, namenila 500 din nagrade. Temu so sledile akcije bolj usmerjene (varčevanje z energijo) in z višjimi zneski, kar je premaknilo ljudi, ki niso nikoli niti pomislili, da bi mogli kaj spremeniti, da razmišljajo in predlagajo. Kakšna je razlika med sposobnostjo delavcev v tovarni Sava ali delavcev, ki delajo pri strojih pri gozdni mehanizaciji, pri sekačih ali kot strokovnjaki v pisarni? Le v tem, da niso vključeni v organizirano akcijo, ki običajno rodi sadove. V gozdnih gospodarstvih delujejo močne ekipe strokovanjakov, ki verjetno tudi v današnjem času dosegajo ustvarjalne učinke . Naj bodo le-ti s pravilnikom že tako ali drugače urejeni, strah pred očitki, da inventivni dosežki sodijo pač v okvir njihovega delokroga, je prevelik, da bi se ti strokovnjaki s srednjo, visoko ali z višjo izobrazbo in sposobnostmi odločali za prijavljanje dosežkov. Dosežene izboljšave ostajajo v zaprtih krogih delavnic, temeljnih organizacij, delovnih organizaciJ. Takšno stanje, ki je po moji oceni tudi posledica mentalitete ljudi v panogi, je zelo ne spodbudno. Prav zato se dogaja, da mladi ljudje, polni idej, ki prihajajo z visokih šol neobremenjeni, v takšno okolje, ki običajno ne spodbuja ustvarjalnega ozračja, potrebujejo vrsto let za privajanje, v tem obdobju včasih strokovno nepravilno vodeni, postanejo zagrenjeni. Tudi v naših vrstah imamo visoko ustvarjalne posameznike, ki bi jih morali podpreti. Namesto, da jih organizacije prepuščajo samim sebi, pa posmehovanju ali nevoščljivosti sodelavcev, raje usmerjajmo njihove napore, saj so le oni tisti, ki potencialno s svojimi idejami in delom lahko pomembno prispevajo k napredku panoge ali organizacije. Kaj nam pomaga vsa inovacijska veriga od osnovnih in aplikativnih raziskav, če v njej ni prostora za raziskovalce s pionirsko iilico. Če ima organizacija ali panoga kot celota denar za investiranje v inovacijsko verigo, ki zaposluje veliko poklicnih raziskovalcev, je ,naravnost nesmiselno, če zmanjka denarja za razmeroma majhno število ljubiteljskih zagnancev. Verjetno ni umesten izgovor, da le posamezni ljubiteljski raziskovalec prispeva k napredku, saj brez njih kontinuiteta inventivnosti ne more biti produktivna. Za našo dejavnost lahko ugotovimo, da ne znamo poiskati teh pionirjev, jim omogočiti pogoje ter jih spodbujati in opogumljati pri ustvarjalnih idejah. Prav bi bilo, da take razmere postopoma spremenimo. Informacije o inovacijah morajo postati javne, mesto morajo dobiti v rubriki ali na določenih straneh našega glasila, da o glasilih delovnih organizacij ne govorimo. če bo večina gozdarjev ugotovila povečano potrebo po takih aktivnostih, se moramo dogovoriti za akcije, ki morajo biti programsko usmerjene in stimulirana. To sodi vsekakor v napredno družbo, ki pa je le tista, ki je inovacijsko aktivna. Sem se prištevamo, upam, tudi gozdarji. '•. 211 Oxf.: 18:11 :(497.12 Kras) :971) POSVETOVANJE O EKOLOGIJI TRŽAŠKEGA IN GORIŠKEGA KRASA Marko K me c r· 26. aprila je bila v Boljuncu pri Trstu (S. Dorligo della Valle) predstavitev posebne študije' o ekologiji (italijanski kolegi uporabljajo termin - naturalistika) tržaškega in goriškega krasa, ki so jo pripravljali na Tržaški univerzi več let pod vodstvom tudi pri nas znanega profesorja Poldinija. V raziskavi so sodelovali številni strokovnjaki za naravoslovje in prostor kot Barocchi, brata Foeti, Perco, od gozdarjev pa znani gozdar iz Torina profesor Alberto Hofmann. Tem so asistirali številni strokovnjaki iz Videmske pokrajine; študija pa obsega 360 strani . Na posvetovanju smo sodelovali s prispevki tudi Tomaž Vuga, podpredsednik Republiškega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, sodelavec Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine SR Slovenije in Marko Kmecl. Na posvetovanju smo lahko začutili (govorniki smo lahko nastopili izbirno v italijanskem ali slovenskem jeziku - prevajanje pa zaradi zahtevnosti problematike in specifičnosti terminologije ni bilo najboljše), da je profesor Poldini zvest svoji raziskovalni pronicljivosti in prodornosti, tudi to pot začel delo vredno njegovega imena in sposobnosti. Težišče raziskave je bilo na vrednotenju kraskega naravnega prostora po različnih kriterijih kot na pr!mer geomorfološkem, zoološkem, gozdarskem, hidrološkem, speleološkem itd. S sintezo vseh teh vrednosti so poskušali generalno ovrednotiti obravnavani kraški prostor. Na posvetovanju so ocenili, da je to prvi takšen poskus, kar seveda ne drži popolnoma, kajti povsod po Evropi in tudi pri nas na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo je takšna metodologija znana in tudi rabljena. Res pa je, da je to pNi takšen poskus na ekološko izredno pestrem in občutljivem območju, kakršno je kraško. Interakcijski učinki raznih ekoloških parametrov nad in pod zemljo, v ozračju in drugod, niso nikjer drugod tako kompleksni ir. komplicirani kot ravno tod. Interpreti so veliko razpravljali o vključevanju tega dela v planske akte (tudi Italijani imajo zelo kompliciran sistem planiranja), o razkoraku med ugotovitvami naravoslovcev, željami ekonomistov ter ravnanjem politikov. llustrativna je bila primerjava med ekonomijo in ekologijo, ki je podobna kot med kapitalom, ki ga investiraš v tovarno kavbojk in tistim, ki ga nalagaš v srednjeročne in dolgoročne projekte. Pragmatični politiki hočejo in morajo imeti predvsem hitre učinke, torej ima ekonomija vedno prednost pred ekologijo. Ker bo na IUFRO kongresu eden težiščnih prikazov prav prikaz Krasa in problem njegove biorevitalizacije, smo tržaške gozdarje in ostale povabili, naj sodelujejo pri analizi in obravnavi Krasa. Povabili smo jih tudi na IUFRO kongres, o katerem niso vedeli še ničesar. Na posvetovanju je bilo večkrat omenjeno dobro sodelovanje občin na obeh straneh meje, ki bi pa lahko bilo še boljše. Sodim, da tudi gozdarji teh možnosti, ki niso majhne (za marsikatere pa niti ne vemo!) ne izkoriščamo dovolj . Pri preučevanju Krasa bi bili stiki s prizadevnimi naravoslovci, gozdarji, kmetijci in drugimi nadvse koristni. Politične razmere so tako ugodne, da bi tako gospodarstveniki kot raziskovalci lahko koristno sodelovali. • M. K., dipl. inž. gozd. oec .. lnštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana. Več­ na pot 2 212 Oxf.: 902.1 JESENKOVA PRIZNANJA 1985 Marko K m e c 1* Biotehniška fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani je s sklepom, sprejetim na skupni seji PZS in FS dne 9. oktobra 1972. leta vpeljala fakultetna priznanja in jih poimenovala po profesorju doktorju Franu Jesenku- Jesen kova priznanja. Ta priznanja je Fakulteta prvič podelila štirim priznanim in uglednim strokovnjakom s področja biotehniških ved leta 1973. Letos jih je podelila že trinajstič. Prejelo jih je osem strokovnjakov, ki so s svojimi delovnimi prispevki posebej obogatili biotehniške vede. Letos so jih prejeli zaslužni posamezniki) medtem ko pravila dovoljujejo podelitev tega ;:>riznanja tudi skupinam in inšitucijam in sicer za znanstvene, strokovne in organizacijske dosežke kot tudi za uspehe pri vzgojnem in izobraževalnem delu ter za pomembna znanstvena in strokovna dela, za tehnične rešitve, iznajdbe in odkritja, za selekcijo in vzgojo novih sort rastlin in pasem živali ter za druge vidne dosežke na področju strokovnega dela v proizvodnji. 14. marca letos so na zelo slovesen način v zbornični dvorani univerze predstavili in počastili izbrane dobitnike tega dragocenega priznanja. Podelitve se vedno udeležijo Mag. F;anjo Urleb, dipl. inž. gozd. prejema Jesenkovo priznanje . Foto l. Smolej * M. K., dipl. inž. gozd . oec., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, Več- na pot 2 ..~- 213 najbolj znani predstavniki univerze, družbenih in političnih organizacij, slovenske akademije znanosti in umetnosti vseh strok, ki sestavljajo biotehniko. Patron podeljevan ih priznanj Fran Jesenko je bil odličen vzgojitelj, raziskovalec, prvi pomembni genetik na ljubljanski univerzi, kjer je delal od leta 1921 do 1932. leta. Veliko sveta je prepotoval , govoril in pisal je lahko v šestih jezikih. Domovina se mu je oddolžila tako, da je po njem imenovala ulico v Šiški v Ljubljani, po drugi vojni so v Mestnem logu ustanovili državno posestvo in vrtnarijo Jesenkovo, smučarji in planinci so mu vzidali spominsko ploščo na Komarči, kjer se je hudo ponesrečil in 14. julija 1932. leta umrl. Ob vznožju Sišenskega hriba pa je spominsko obeležje, ki je bilo v letu 1982 prenovljeno (na pobudo naše revije op. ur.) . Za leto 1985 so Jesenkova priznanja dobili : Agronomija Miljeva Kač, diplomirana inženirka agronomije za poglobljene raziskave in uspehe na področju zatiranja bolezni, škodljivcev in plevelov pri hmelju. Za strokovni prispevek k uspešnem varstvu poljščin in nasadov v srednji Sloveniji. Za dolgoletno uspešno izobraževalno delo o fitomedicinskih metodah in za uspešen prenos strokovnih dognanj v kmetijsko pridelavo ter za plodno strokovno publicistično in uredniško delo. Biologija Prof. dr. Matija Gogala, diplomirani biolog za mednarodno pomemben prispevek k tiziologiji čutil pri žuželkah. Za organizacijsko in mentorsko delo v zoofiziološkem laboratoriju in za prispevek pri posodabljanju učnih programov na visokošolski temeljni organizaciji za biologijo. Gozdarstvo Mag. Franjo Urleb, diplomirani inženir gozdarstva. Mag. Franjo Urleb je diplomiral v prvi povojni generaciji na gozdarski fakulteti v Zagrebu. Po diplomi je opravljal pomembne naloge v gozdarski operativi, med drugim delo šefa okrajne uprave za gozdarstvo in direktorja gozdarske poslovne zveze. Pri svojem operativnem delu je kmalu spoznal izreden pomen planiranja kadrov in razvoja celotnega sistema strokovnega izobraževanja v gozdarstvu. Temu področju se je kasneje popolnoma posvetil. Že leta 1965 mu je uspelo organizirati in izpeljati prvi redni program za izobraževanje gozdnih delavcev v Sloveniji. Ko je prevzel naloge direktorja Gozdarskega šolskega centra v Postojni, je veliko prispeval, da se je bivša gozdarska srednja šola razširila v sodoben center za vzgojo in izobraževanje gozdarskih kadrov poklicne in srednje stopnje. Posebna kvaliteta pri tem je organizacija dislociranih oddelkov za praktični pouk gozdnih delavcev pri gozdnogospod~rskih organizacijah. Mag. Urleb je bil neposredni vodja posodobitve vzgojnoizobraževalnega programa za gozdarskega tehnika. Plod poglabljanja na področju planiranja in izobraževanja kadrov v gozdarstvu je njegov magisterij na Industrijsko pedagoški "fakulteti na Reki. Z bogatimi izkušnjami na področju planiranja kadrov ter organizacije izobraževanja v gozdarstvu je pomembno prispeval k dvigu organiziranosti in strokovne ravni slovenskega gozdarstva. Z vso energijo, nepogrešljivimi pobudami in objektivnostjo je sodeloval pri izdelavi programov za vse stopnje usmerjenega izobraževanja v gozdarstvu. Mag. Franjo Urleb je s svojimi prizadevanji veliko prispeval k razširitvi prostorskih kapacitet in izboljšanju delovnih pogojev za celoten vzgojno-izobraževalni proces v gozdarstvu od poklicne do visoke stopnje. Dosežki dela in prizadevanj mag. Urleba so znani širši gozdarski strokovni javnosti . Leta 1972 je bil proglašen za zaslužnega člana Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, v letu 1982 pa za zaslužnega člana Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Jugoslavije. Za širši družbeni pomen delovnih dosežkov je bil mag. Franju Urlebu leta 1983 podeljen Red dela z zlatim vencem. 214 Lesarstvo Anton Likavec, diplomirani ekonomist za dolgoletno uspešno pedagoško in organizacijsko delo na področju lesarstva. Še posebej za zasluge pri organizaciji in razvoju lesarskega srednjega šolstva ter za bogat prispevek v strokovni literaturi in pri razvijanju učnih pripomočkov. Veterinarstvo Prof. dr. Ivan Jazbec, diplomirani veterinar za uvajanje sodobnih diagnostičnih metod na področju zdravstvenega varstva živali, za uspešno zatiranje nevarne enzootske virusne goveje levkoze na velikih družbenih gospodarstvih in za obsežno pedagoško dejavnost. Živilska tehnologija Prof. dr. Venčeslava Šikovec, doplomirana inženirka agronomije za pomemben prispevek k razvoju študija vinarstva. Za znanstveno-raziskovalno delo na področju selekcije avtohtonih kvasnic in vpliva polifenolov na kvas nice pri sekundarni fermentaciji ter za razvojno-pospeševalna delo na področju vinarstva. Živinoreja Prof. dr. Jasna Stekar, dipolmirana inženirka agronomije za dolgoletno izobraževalno delo. Za obsežno raziskovalno delo na področju prehrane živali in za njene strokovne prispevke ter publicistično dejavnost na področju živinoreje. 215 Oxf.: 187 POKONČNA K RIŠI NA - RASTLI NA GRADOV NA SLOVENSKEM Milan P i s k e r n i k* Fevdalni gradovi so stoletja stare, večkrat pozidane obsežne zgradbe; taki so ekološko močno vplivali na neposredno soseščino, saj so jo zaradi svoje ovršne lege nadvladovali. Na kratko povedano: z razpadanjem ometa in zidov, pa tudi z odpadki so bogatili zgornji del pobočij, nad katerimi so stali ali pa s·cojijo še dandanes. Zato so ta pobočja gruščnata. Kako se ta vpliv pozna na današnji vegetaciji v gozdu pod grajskimi stavbami danes? V spomin se mi je vtisnilo, kar mi je povedal pred 30 leti nemški gozdar o zimzelenu: da je to rastlina nemških gradov, »grajska gospodična•< ; zrasla je namreč tam , kamor so plemenite grajske gospodične hodile brez prič. Naš zimzelen je simbol kmečkih uporov, torej kmečka rastlina! Toda pri nas raste še drugi, veliki zimzelen (Vinca major), ki je primorska rastlina; leta 1984 pa sem ga našel ob gradu v Pišecah - torej kot namestnika navadnega zimzelena. Gradovi ne slovijo samo po svojih slikovitih položajih, ampak velikokrat tudi po podnebne ugodnih legah. Za Pišečki grad pravijo, da je kljub ovršnemu položaju v izrazitem zavetju. Če pomislimo, da so bili graščaki nekdaj edini legitimni lovci in so torej živeli z naravo, nas taka izbira kraja ne bo začudila. Drugje izdaja ugodno podnebne lego rastlinje. Na primer Ptujski grad: pod njim uspeva v vzhodni legi lep odrasel orehov sestoj, prejkone edini v Sloveniji . Značilna Najbolj značilna naša "grajska .. rastlina pa je pokončna krišina, ki je zdravilna, poznali pa so jo že Rimljani. *Dr. M. P., dipl. biol., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2 216 grajska rastlina je bršljan, ki je razprostranjen po gozdovih Sredozemlja. Pod gradovi ali njihovimi ruševinami se pojavlja celo v predelih, kjer ga sicer daleč naokrog sploh ni. Tako je na primer na Starem gradu nad Radljami ob Dravi, pa tudi na Blejskem gradu. Ni izključeno, da so ga nekoč celo nasadili in se je kasneje razširil. Bršljanu se rad pridruži dišeči teloh (Helleborus odorus), ki je sicer manj občutljiv, toda v alpskem območju povsem navezan na bršljan. Med izrazito občutljive rastline lahko štejemo tudi česnovko (AIIiaria petiolata) in gozdno krebuljico (Anthriscus silvestris) . Najbolj značilna pa je pokončna krišina (Parietaria erecta), ki je naša grajska rastlina, tako kot je nemška zimzelen. Njeno latinsko ime je izpeljano iz besede paries = zid. Lahko rečemo, da je krišina v Sloveniji doma v kraški Lipici, v pasu hrastovih gozdov z javorom maklenom (Acer monspessulanum); ta javor je značilen za gozdove na Koprskem in Tržaškem krasu (apnencu). Krišina raste v Lipici nagosto pod nasajenimi sestoji črnega bora, v strnjenih pre progah. Je sredozemska rastli na, ki so jo gojili v Srednji Evropi kot zdravilno rastli no morda že Rimljani in se je razširila z okopov in zidov njihovih vojaških utrdb, tako da raste podivjano v večjih krajih, pri starih ruševinah in na grobljah. V obdonavskih logih pri Dunaju - v podnebnem pasu bršljana! - je morda prirodna; bohoti se pod sestoji dolgopecljatega bresta (Uimus laevis) v gostih preprogah, kakor daleč seže oko. Po mojem mnenju predstavlja pokončna krišina v naši Predpanoniji svojo združbo (Parietarietum erectae), ki je razvita na pobočjih pod ptujskim, borlskim in pišečkim grajskim poslopjem. V Alpah nima svoje združbe, ampak je vključena v združbo dišečega teloha (Helleboretum oderi) na Blejskem gradu, v združbo bršljana (Hederetum helicis) pa na radeljskem Starem gradu. Rastišča so povsod strma z nagibi 35-45·. v Alpah apnenčasta in prisojna, v Predpanoniji lapornata in osojna. V sestojih prevladujejo različne drevesne vrste: na Blejskem gradu gaber ali nasajena smreka, na radeljskem Starem gradu gorski brest, na Ptujskem gradu pravi oreh, na Borlu veliki jesen, na Pišečkem gradu pa gorski javor, mešan z obilno robinijo in redkim božjim drevesom (Ailanthus glandulosa), ki se dobro pomlaja. Vsi sestoji predstavljajo razvojne faze, v glavnem nekdanjih bukovih gozdov. Morda se bo kdo kdaj lotil popolnejšega pregleda )\grajske« vegetacije pri nas. 'Mislim, da bi bilo zanimivo. KRESNIČKE IZ GOZDARSKE ZGODOVINE »UMNI GOSPODAR" O POGOZDOVANJU KRASA Glasilo Goriške kmetijske družbe ~~umni gospodar" je 16. septembra 1865 objavilo prispevek J . Zelena o občnem zboru Avstrijskega gozdarskega društva (od 4.-6. sept . 1865) v Trstu, ki je bil posvečen pogozdovanju krasa. Le mesec dni kasneje (15. okt.) je Umni gospodar po Novicah posnel tudi najpomembnejše zakljupke tega zbora. Oba članka sta zanimiva, ker zgovorno slikata stanja in razpoloženje do vprašanja krasa - ~~uradno" in tisto domačinov, ki se je na koncu vendarle izkazalo za pravilnejše . .. Iz prispevkov je mogoče razbrati tudi, da se posveta v Tr st u ni udeležil nihče od domačinov oz. članov Goriške kmetijske družbe, čeprav so razpravljali o K ra su. ; PO GOZDOV ANJE KRASA Državno gozdarsko društvo (Umni gospodar, 16. IX. 1865) Na Dunaji je neko društvo, ktero si prizadeva · ·gozd s tvo po vsem cesarstvu povzdigniti ; ime mu je "državno gozdnarsko društvo" (Reichsforstverein). To društvo se vsako leto kjer druge zbere, obhodi in pregleda kraj, kamor pride, napravi sejo in se posvetuje o gozdnih zadev~h sploh in potrebah dotičnega kraja posebej . Letos, prve dni 217 tega meseca (4. 5. 6. sept.) je imelo na Krasu in v Trstu opraviti - šlo je za pog o z dova nje Krasa. Pogozdovanje Krasa! To je tista važna naša domača zadeva, o kteri se strašno veliko govori; to je- rekel bi, zastavica, ktero domačini in ptujci, izvedenci in nevedniki, teoretikarji in praktikarji, že davno al, žali Bog, zastonj ugibajo. Imamo pa glede na pogojzdovanje Krasa dve glavni stranki: Ena,- k tera prerada verjame, česar želi,- vidi že ves Kras zelen in zaraščen, samo da bi se kmetova trma in lenoba dobrovoljnim svetom vdala in dela poprijela; druga- stranka nevernih Tomažev -se iz »Sanjarjev" norca dela, vsakemu njih svetu posmehuje, ali pa, vsa brez upanja ter v svojo osodo vdana, dobre svete mrzlo sprejema. Med umnimi sanguinikarji in temi ob upniki pa je tudi tac ih mož dovolj, kteri, ne da bi posebno navdušeni bili, vendar zmerno upanje imajo, da bode kdaj boljši. ln za temi jo tudi "umni gospodar« potegne. Naša srednja zmerna stranka so tisti Kraševci, kteri so prepričani in trdijo, da je vse zastonj, do k 1 er se paš n i ki v saj de 1om a ne ra zde 1 ij o. Kdor kmeta pozna, ve, kaj pomeni: »To je moje<•. Le v »Svoje« je kmet zaljubljen, le za svoje vse moči žrtvuje; »Občinsko« ga ne mika, za »občino« delati, mu je- rab ota, »Občinsko" bi le še bolj pogoJil, če bi mogel ali smel. Dajte Kraševcu svoj kos pašnika in recite mu: »Tv oj bo, samo da si boš prizadeval, ga nekoliko pogozditi,« s tem več opravite kakor ne vem s čim. Sicer pa, se ve da, bojo morali občinski in okrajni predstojniki, duhovniki, društva, z eno besedo morala bo inteligencija preprostim ljudem v vsakem oziru svetovavka in vodnica biti. To niso samo »Gospodarjeve" misli, to so misli mož, ki Kras in Kraševce poznajo. To je, če hočete, neučen, pa zdaten svet.- Kaj se je v tržaški seji gozdnarskega društva zastran Krasa pretresala in sklenilo, ni nam še znano. Drugi pot morda o tem kaj povemo ... V Senožečah sv. Jerneja dan. J. Zelen IZ ZBORNE SEJE AVSTRIJSKEGA GOZNEGA DRUŠTVA 6. SEPT. T. L. V TRSTU ("Umni gospodar«, 15. X. 1865) Posvetovanje zastran pogozdovanja Krasa se je vrtelo, kakor pripoveduje 'dr. Orel v »Novicah", okoli teh-le vprašanj: 1. Je li mogoče Kras pogozditi? 2. Kako je to pričeti, in 3. Kakošen svet je za pogozdovanje porabiti? 4. S čim naj vlada pogozdovanje pospešuje? Na prvo prašanje so vsi pričujoči enoglasno potrdili, da se Kras, naj je še tako kamenit, da pogozditi, če ne naglo, pa saj sčasoma. Drugo prašanje se je rešilo tako, da se mora svet, namenjen in odločen za pogozdovanje, ograditi, paša v njem in vsaka drugačna poraba prenehati, da se kolikor mogoče sam zaraste, in kadar ni les gosto pognal, naj se pomaga s sadikami. Za zboljšanje in pomnoženje zemlje se je priporočal posebno črni bor, čegar les je posebne vrednosti za brodovje. O trejtem prašanji se je izgovorila želja, kar se tiče pašnikov tržaškega mesta, naj se vzame v pogozdovanje tretji del; kar se pa tiče pogozdovanja Krasa zunaj tržaške okolice, se je oziroma na okolščine Kraševcev, ki svoj živež vlečejo iz njiv, travnikov in spašnikov, želja izgovorila, naj vsaka soseska (komun) en del svojega spašnika (gmajne) za pogozdovanje odloči, kar mogoče po vrhu ležeče kamnje potrebi, s suhim zidom ogradi, in v njem pasti preneha. četrto prašanje se je tako rešilo, da se vlada naprosi, naj gruntni davek od sveta, odločenega za pogozdovanje, odneha za toliko časa, dokler se ne bode smelo po tem svetu pasti, ali les za se porabiti. Na prašanje, kako korist bode rodil ta ogled po Krasu, in posvetovanje o njegovem pogozdovanji, se da- pravi dr. Orel na dalje- odgovoriti: Zvedeni možaki v gozdnarstvu iz vseh avstrijskih krajev so enoglasno potrdili, da je mogoče pogozditi Kras, če je še tako kamen it, ker peščica zemlje med skalovjem je na vso moč rodovitna, ako se ji da dušek, 218 da vse, kar zraste, v miru ostane, in da zrastla trava in odpadlo listje v pomnoienje na tleh segnije; ako se samoraščemu lesu pridruži borovje, belo in črno, ktero veliko pripomore zboljšanju tal, je svetu primerno, čvrsto raste, in obilo koristnega lesa donaša za kurjavo in brodovje. Borovje v zavetnih krajih naj se zase je, v vetrnih pa zasadi. Sadike enega kvečemu dveh let se najraji primejo, ker imajo še obilo sesavnih koreninic. Sadika naj se v zemljo tako globoko posadi, kakor je prej stala v zemlji, razrušena zemlja naj se zakrije s kamenjem, da je veter ne odnaša, in da vlažna ostane. Ako seješ seme na prekrpane gredice, sejaj ga v vrste, čevelj narazen, kvečemu pol palca pod zemljo, in založi s kamnjem med vrstami, da zemlja samo po dva prsta nad semenom odkrita ostane. Koj drugo ali tretje leto zredi odgnala drevesca na čevelj saksebi, izpuljena pa drugam posadi, in tako si boš v kratkem borovšček izredil. Odgojeni gozdi v raznih krajih po Krasu, zlasti po robih hribov bodo Kraševcem mnogo koristili; oni bodo kroji li burji silno moč, in zavetje delali polju; solnce ne bo zemlje prehudo prepekalo in sušilo; na vlažni zemlji se bo več poljskega pridelka in krme dobivalo; hlad po gozdih bo oblake na se vlekel, da vec dežja pade. Vrh vsega pride še vrednost zrastlega lesa, ktera dan za dan poskakuje. Pripravil Boštjan A nk o TONETU HOČEVARJU V SPOMIN Sredi ustvarjalnega dela je mnogo prezgodaj preminil naš sodelavec Tone Hočevar, dipl. mz. gozd., dolgoletni vodja urejanja gozdov pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto. Rodil se je leta 1934 v Brezovici pod Gorjanci, v Trdinovem in svojem bajeslovnem Podgorju. Želja po znanju ga je zvabila v gimnazijo v Novo mesto, kjer je leta 1955 maturiral. Večno pomanjkanje ga je prisililo, da se je po odsluženju vojaškega roka najprej zaposlil in šele nato s privarčevanimi sredstvi nadaljeval šolanje na takratni Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterino v Ljubljani, kjer je leta 1964 diplomiral. Po diplomi se je zaposlil na Gozdnem gospodarstvu Novo mesto, kjer je ostal vse do svoje prezgodnje smrti. Njegovo strokovno delo je bilo osredotočeno na urejanje gozdov, kjer je od inženirja taksatorja in projektanta napredoval do vodje službe za urejanje gozdov. Ljubezen do gozda in narave je Tone izžareval na vsakemu koraku. Svoje bogato znanje o naravi in zdravem življenjskem okolju je pogosto v priljubljenih predavanjih prenašal na šolsko mladino, člane hortikulturnega društva in člane lovskih družin, v katerih vrste je st.opil zelo zgodaj. Zelena bratovščina ga je vzela za svojega učitelja, svojega najzvestejšega člana. Toneta sedaj ni več. Pogrešali ga bomo kot sodelavca in strokovnjaka, posebej pa še kot človeka in dobrega prijatelja s smislom za veder življenjski humor. Tega mu niti v najtežjih trenutkih ni zmanjkalo. Spominjali se ga bomo po zgodbah o šegavih Podgorcih, ki smo se jim od srca nasmejali. Naša srečanja bodo odslej mnogo bolj pusta, naše gozdarske vrste osiromašene. Ostal pa bo spomin in obveza, da nadaljujemo njegovo bogato, vendar nedokončano delo. Toneš epe c 219 K NJ IŽEVNOST DREVESA IN GRMI SLOVENIJE Jože Mlakar in ilustrator Boris Tinta: Dendro- logija - drevesa in grmi Slovenije, 164 strani, prek 1 OO sestavljenih ilustracij, Tehniška založ- ba Slovenije, Ljubljana, 1985. V 4. številki Gozdarskega vestnika, ko smo ocenjevali knjigo Drevesa, smo napovedali tudi oceno nove domače dendrološke knjige, doma- čega avtorja in domačega ilustratorja. Vzpored- ba teh dveh knjig ni zgolj formalna, izkoriščam jo za opozorilo na nekatera sistemska vprašanja našega zflložništva- ž.al negativna! Najprej pa k naši novi knjigi. Mlakarjeva Dendrologija je namenjena sred- njemu usmerjenemu izobraževanju za program gozdarja in je ena prvih učbenikov v tem progra- mu. Pisec je zelo dober poznavalec pedagoških posebnosti pri vzgajanju mladih gozdarskih strokovnjakov, hkrati pa občuteni razlagalec biologije, ki ni sama sebi namen, ampak jo smi- selno in prefinjeno vpleta v komplicirane delu- joč ekološki sistem. Kot pedagog ni mogel mimo spoznanja, da je Jasna zgradba knjige osnova za dobro sprejemanje in pogoj za dober izobraževalni us- peh. To je bralcu jasno že pri površnem pregle- du vsebine knjige. Splošni pojmi iz morfologije, ekologije, fiziologije in horologije rastlin je repe- titorij biološke poštevanke, da bi v posebnem delu začel s sistemom, ki čvrsto sedi na že kla- sicističnem dialektizmu razvojnega nauka. Kljub temu pa Mlakar izstopa iz faktografske obravnave in dodaja vrsto aplikativnih pred- vsem gospodarskih značilnic posameznih dre- vesnih in grmovnih vrst. To je pomembni detajl, dobrodošel vsem tistim, ki sovražijo npiflarsko« biologijo in rastlinskega sistema, ki žele rabno in koristno znanje za takojšnje delo v gozdu pa tudi za tiste, ki se bodo podali še na višje stop- nje zahtevnosti usmerjenega izobraževanja. Žal pa po metodični strani ni napravil še koraka dlje, da bi v opisih posameznih vrst poudaril (z marginalijami ali z drugačnim tiskam) tisto vse- bino, ki je pomembna za dosego opisanih (želenih) izobraževalnih ciljev Sistemska preciznost in doslednost (za razli- ko od knjige Drevesa) dajeta Mlakarjevi knjigi tudi še drugačno vrednost. S pomočjo ilustracij lahko rabi tudi kot ključ za določanje posamez- nih vrst. Ilustracije so delo slovenske, domače roke, ki je povrhu še gozdarska. Niso prerisane ali celo licencno nabavljene pri kakšni inozemski založ- bi. Ogromno in dolgotrajno delo, ki mu lahko za- ploskamo! Hkrati ali skoraj hkrati sta izšli dve knjigi na isto temo in sicer Drevesa Paola Lanzare in Ma- rielle Pizzetti, ki jo je izdala Mladinska knjiga in o kateri smo pisali v prejšnji številki Gozdarske- ga vestnika in Dendrologija Jožeta Mlakarja. Pr- va grafično razkošna v 14.000 izvodih, uvožena, toda z mnogimi pomanjkljivostmi, ko jo ocenju- jemo z vidika domačih izobraževalnih pa tudi bibliofilskih potreb. Druga grafično skromna, preskromna v i 400 izvodih, toda z jasnim vse- binskim konceptom in z jasnimi cilji. Ob tem se zastavlja več založniških vprašanj. Ali med založniki (ki niso oddaljeni niti 5 km) res ni nobenega sodelovanja ali vsaj koordina- cije, ki bi rodila racionalnejše programe in opti- malnejše realizacije. Dendrologije so redke iz- daje na našem knjižnem trgu in ko izidejo, izide- ta dve hkrati! Skoraj se ne da verjeti, kako brezglavo kupu- jemo tuje knjižne licence {koliko stanejo, ne vem), kakšne denarje vtikamo v sicer dopadljivo in vrhunsko barvno grafično opremo teh knjig, hkrati pa se ne dotaknemo vsebine, ki ne ustre- za našim potrebam in razmeram. Po drugi stran1 pa domačemu delu ne privoš- čimo kaj več kot črno-beli črtni kliše in srednje dober papir z manj kot skromnim ovitKom. Ta nesorazmerja potrjujejo oceno, da samo nekultivirani kupci knjig in nekateri založniški monopoli omogočajo kar osemnajstim knjižnim založbam na Slovenskem več kot dobro preživ- ljanje. Mlakarje.va Drevesa in grmi na Slovenskem je simpatična in potrebna pridobitev domače na- ravoslovne literature. Marko Km ec 1 GOZDOVI EVROPE (Walder Europas, Mayer Hannes) Gustav Fischer Verlag- Stuttgart- New York FN 93, cena 280 DM Hannes Mayer, profesor za gojenje gozdov, se je kot kaže, odločil, da na veliko objavlja te- me iz gojenja gozdov. Tako so v zadnjih nekaj letih izšle zajetne knjige, med njimi: Jelovi goz- dovi, Gojenje gorskih gozdov in sedaj še Goz- dovi Evrope. Njegova tehnika zbiranja gradiva je takšna, da omogoča produciranje zajetnih knjig. Predvsem pa je pomembno to, da avtor skrbno zbira vse, kar je bilo objavljeno in na tej podlagi publicira. Podobno je nastalo tudi delo Gozdovi Evrope, ki smo ga v resnici pogrešali. Treba je avtorju priznati, da ni le vnet zbiralec objavljenih del, temveč da tudi sam zelo zagnano raziskuje in poskuša pri tem obdelati tematiko z različnih zornih kotov. Gozdovi Evrope slone sicer na 220 rastlinskogeografskih temeljih, ne manjka pa jim tudi drugih izhodišč. Knjiga predstavlja prvo temeljitejšo inventuro o sonaravnih gozdovih Evrope. V njej tiči deset- letja dolgo delo v povezavi z IUFRO delovno skupino: Pragozdovi. Uvodni del predstavlja gozdnovegetacijsko podlago z najvažnejšimi krajinskoekološkimi klimatskimi gozdnimi tipi kakor tudi gozdovi ekstremnih rastišč . Podoba je podana z rastiščem, z združbeno zgradbo gozda, z rastnostjo in z glavnimi gozdnogojitve- nimi značilnostmi. Med obravnavanimi krajin- skoekološkimi gozdnimi tipi najdemo: Sever- noevropske gozdove iglavcev; severovzhodne in vzhodnoevropske listnato- iglaste gozdove; srednje-evropske hrastovo-bukove gozdove, zahodnoevropske gozdove listavcev; mešane gozdove iglavcev Alp; jugovzhodne evropske mešane gozdove listavcev; južnoevropske goz- dove trdih listavcev s severnoafriškimi gozdovi in gozdovi bl ižnjega vzhoda. V vsaki regiji so gozdovi prikazani po višin- skih stopnjah in to na pregleden način s pomoč- jo ekograma (ekologija vode in mineralne hra- ne) . S tem je avtor poskušal prikazati ekološko celoto nekega območja. Prikazani so sestojni profili, ki nudijo pogled v notranjost sestojev za pomembnejše rastlinske združbe . Knjiga je op- remljena s številnimi vertikalnlml proflli pra- gozdnih sestojev. Za vsako gozdno regijo je podan pregled naravnih in narodnih parkov ter pragozdov. Pregled ni popoln, vendar je prvi te vrste. Na koncu sledijo gozdnogojitvena raz- mišljanja, zaključki in smernice med njimi : ras- tiščni problemi, gozdno-genetska problemati- ka, posledice človekovega vpliva, poškodbe gozdov in gozdnogojitveno intenziviranje kot so nega gozda, ogozditve, integralne melioracije. Knjiga nudi zanimiv pregled in je dobrodošla vsakemu gozdarju, ki želi spopolnjevati svoje strokovno obzorje. Zanimiva pa je knjiga tudi za botanika, ekologa, biologa, agronoma, geogra- fa, praktično za slehernega, ki se ukvarja z ob- novljivimi naravnimi viri. O. M 1 inš ek IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE PAŠA V GOZDU V KRANJU IN V RADGONI Ocenili smo, da je letos problem paše živine v gozdu tako pomembno strokovno in politično­ gospodarsko vprašanje, da ga je potrebno gos- podarsko, znanstveno in politično ovrednotiti in oceno ponuditi slovenski javnosti. Paša v gozdu se je namreč v zadnjih dveh letih tako razmah- nila in zavzela takšne razsežnosti, kot jih niso poznali v teh krajih že od Marije Terezije dalje, ki je s posebno energičnimi ukrepi omejila ka- tastrofalne razsežnosti te skrajno ekstenzivne in slaboumne rabe gozda. V sklop opisanega programa bo Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo iz Ljubljane do junija zaključil raziskovalno nalogo opaši v goz- du, njenem gospodarskem (ne)pomenu, dobrih in slabih straneh, odnosu, ki smo ga imeli do te- ga problema pri nas v zadnjih sto letih in biblio- grafija strokovnih besedil na to temo. Inštitut bo s pomočjo gozdnogospodarskih organizacij pripravif'-tudi posebno predstavitev tega problema na dveh največjih kmetijskih se- jemskih manifestacijah v Sloveniji in sicer na gozdarskem in kmetijskem sejmu v Kranju ter na kmetijskem sejmu v Radgoni. Na sejmu v Radgoni bodo poleg posterske oziroma raz- stavne oblike predstavitve problema, sodelavci inštituta tudi z referatom in dia prikazi pojasnili stališča gozdarske znanosti do tega problema. Zelo čudno in nerazumljivo je, da mora goz- darstvo po več kot sto letih, ko so v tej deželi pr- vič ugotovili in tudi normativno loč i li živino od gozda in pričeli z intenzivnim pašnim gospodar- stvom, ko so se odrekli paši v gozdu dokazovati, kako je takšen način rabe gozda nesmiseln. Marija Terezija in vsi njeni nasledniki, pa še V. Vodnik, Bleiweis in mnogi drugi domači razum- niki so preganjali in prepričevali, kako nespa- metno početje je pasti živino v gozdu. Tudi po drugi svetovni vojni smo v vseh zakonih o goz- dovih zelo jasno ocenili takšno pašo- prepove- dali smo jo! Toda v zadnjem času se dogajajo vse bolj čudne reči: ekonomisti in agronomi pišejo ela- borate, kako zasesti gozdove z živino; krava v pohorskem gozdu je na primer že normalen po- jav in gozdarji postajajo s svojimi protesti do- mala že sovražniki napredne živinoreje, večje proizvodnje hrane, skratka nerazumni oportu- nisti »naprednega«. Odkod takšna stališča, takšne pobude, zagovori in sploh pogum dela biotehniške in druge inteligence zagovarjati takšne bolne ideje. To so razlogi, zaradi katerih se je izvršilni od- bor splošnega združenja gozdarstva Slovenije odločil, da gozdarji izkoristijo tudi nekatere strokovne, zlasti kmetijske manifestacije za opozorilo, kako nevarne so igrice z zaostalostjo in primitivizmom. Predstavitev problema na sejmu je poljudna, razumljiva, prilagojena potencialnim »porabni- 22~ Paviljon Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana na Gozdarskem in kmetijskem sejmu v Kranju. kjer je bila paša v gozdu predstavljena kot zaostala in slaboumna oblika rabe dra- gocenega gozda. Paviljon bo ponovljen tudi na Kmetijskem sej- mu v Radgoni avgusta letos. Foto· J . Kraigher kom"· Kmetu moramo dokazati, da je takšna paša sama izguba. Zato smo kot moto predsta- vitve izbrali resnico, ki najbolj drastično izpriču­ je ekonomski, živinorejski, gozdarski in socialni vidik paše v gozdu. KADAR JE KMET PASEL V GOZDU, TO NI NI- KOLI POČEL V SVOJEM! Marko Km ec 1 DRUŠTVENE VESTI MOZAIK VTISOV IZ SRBIJE Skozi okna spalnika se je trgala svetloba majskega jutra. Panonska nižina pred nami se je širila, daleč na obzorju sta se nebo in zemlja zlivala v neločljiv objem. Na železniški postaji v Beogradu so nas, tri študentke in tri študente .. vojaške generacije", tovariša Anka in Horvata, pričakali beograjski študenti hudourništva in prof. Velaševic, ki nas je bil povabil, naj se jim pridružimo na študijski ekskurziji. Ker pa je za terenski pouk pri predmetu Urejanje hudourniških območij po učnem programu namenjenih pet, potepanje po vzhodni Srbiji pa je zahtevalo kar krepkih osem dni, smo se bili s pomočjo prof. Anka odločili, da nam bo ta ekskurzija hkrati tudi absolventski izlet. Z avtobusom smo se odpeljali proti Deliblatski peščari, med potjo pa smo se ustavili pri protivetrnih pasovih na ravnih poljih v okolici Pančeva in si tako v živo dopolnili predstavo, ki smo jo o protivetrnih pasovih dobili na predavanjih. Deliblatska peščara se razprostira v južnem Banatu v obliki razpotegnjene elipse s približno dolžino 35 km in širino 11 km. Za poseben naraven rezervat, ki je zaščiten z Zakonom o Deliblatskoj peščari, so značilne geomortološke posebnosti ter raznovrstna flora in favna s številnimi endemičnimi in reliktnimi vrstami. Z zaščitenim območjem upravlja Sumsko-industrijski kombinat Pančevo, in sicer TOZD ~~Deliblatski pesak« . Živi pesek nekdanje »Evropske Sahare" je danes vezan z vegetacijo, ki jo v zadnjih 160 letih obnavlja človek z organiziranim načrtnim delom in pogozdovanjem. Na kontejnerski način danes pogozdujejo črni bor (Pinus nigra), Robinia pseudoacacia pa se naravno pomlajuje. Vegetacija, predvsem gozdna, vzdržuje stabilnost peska in preprečuje njegovo razširjanje na poljedelske površine. Puščava brez peska nas je seveda presenetila in za tolažbo smo se fotografirali na nekaj deset kvadratnih metrov veliki zaplati peska z valovitim dinskim reliefom eolskega porekla. Volka pa nismo srečali, čeprav je tu njegov edini naravni življenjski prostor v Vojvodini. Za prijetnejši pričetek drugega dne smo se ustavili v ugostioni" pri petstoletnem hrastu nekaj kilometrov iz Beograda. Natakarji v narodnih nošah so nas navdušili in notranjost v narodnem stilu nr.s je dokončno prepričala- v Srbiji smo. 222 V Timoski krajini so nas najprej pozdravili slikoviti kraji obronkov planin Rtnja in Kučaja . V Knjaževcu smo pogledali regulacijo Belega Timoka, popoldne pa smo se povzpeli v hribovit svet nad Aldinačko reko in Trgoviškim Timokom, kjer je huda nadloga erozija pobočij kot posledica pase in neustrezne kmetijske obdelave. Problem rešujejo s pogozdovanjem in zatravljanjem ogolelih površin. Dejstvo, da so lahko erozijski jarki globoki tudi deset in več metrov, nas je osupnilo in kar nismo mogli verjeti, da je kaj takega mogoče. Tu so nam prijazni domačini pripravili piknik v naravi z domačo jedjo iz ovčjega sira in koruzne moke, mi pa smo izrabili priložnost in se pobliže seznanili z našimi gostitelji, beograjskimi študenti. Prenočili smo v Gamzigradski Banji in se naslednji dan odpeljali proti Boru, kjer je zgrajen največji rudarsko-industrijski kom pi eks bakra v Evropi in je temu primerno- žal -tudi onesnaženje zraka in vode. Od Barskega jezera in mini elektrarne ob njem smo nadajevali pot proti Zlotskim petinam, ki so pomembne in svojevrstne speleološke znamenitosti na vzhodnih strminah Kučaja, v bližini Zlata. Skupna dolžina velikega števila jam in votlin je več tisoč metrov, površina pa več deset tisoč kvadratnih metrov. Takoimenovani Dubašniščki kras (82 km 2) je le drobec velikega kraškega območja v vzhodni Srbiji (4, 151 km 2 ). Ljudje, ki tu živijo, nad kraš kimi pojavi niso posebno navdušeni, so jih pa zato toliko bolj veseli jamarji, ki zadnja leta v vedno večjem številu raziskujejo ta podzemni svet. Med naravne redkosti tega kraja spada tudi enkraten kanjon Lazareve reke. Na levi strani kanjona izstopata med grebeni posrečena Sova in nenavadni Slon, ki sta takšni imeni dobila zaradi svojega videza. Po ogledu Lazareve peč:ine smo po pešpoti, ki je bila obnovljena leta 1976 (mogoče zabetonirana steza le ni najboljša rešitev?), odšli do kraške jame z bogatim jamskim nakitom . Nekateri menijo, da je dobila ime po vlaški besedi vrenjika - dragocena, ki se uporablja za neponovljive stvari izrednih lastnosti, kar Vernjikica vsekakor zasluži. Tudi srbske reke niso imune na najrazličnejše snovi, ki jih človek brezbrižno spušča vanje. Ena najbolj onesnaženih rek v Srbiji in na Balkanu je Crna reka, imenovana tudi Crni Timok. Mrtva reka je in njena voda ni primerna niti za namakanje polj; zahvala za to pa gre odpadnim vodam iz rudnika bakra v Boru . Pot nas je ob vznožju Deli Jovana pripeljala v Negotin, rojstni kraj Stevana Mokranjca. V smeri proti Kladovu smo najprej videli regulacijo Jaseničke reke, potem pa vzeli pot pod noge do soteske Vratanjske· reke, znane po velikih naravnih kamnitih mostovih pod katerimi bučijo brzice in slapovi. Pri Brzi Palanki smo se ustavili zaradi regulirane struge hudourniške Rečke reke, erozijo v koritu .pa smo si pogledali v reki Velika Kamenica- mnoge reke začenjajo kot neukročeni tokovi, a vendar nobena ne skače in se ne peni vse do morja . . . Velik del poti od Negotina proti Kladovu je speljan po zelenih bregovih Donave. Drevesa se sklanjajo k vodi, gledajo vanjo, pa se je ne nagledajo. Mogočna reka je, po velikosti druga v Evropi. V turističnem naselju »Karataš« blizu Kladova so nam predvajali film o gradnji orjaške akumulacijske hidroelektrarne Derdap. V letih 1964-1972 je bil dograjen hidroenergetski in plovni sistem z velikem betonskim jezom, dolgim 1280 m, prek katerega pelje "most prijateljstva" in povezuje jugoslovanski in romunski breg. HE f)erdap je po velikosti peta na svetu in ima moč nad 2 mil. kW, letno pa proizvaja okoli 11,5 milijard kWh električne energije. To vrhunsko stvaritev človeških rok, ki pa se ni mogla izogniti negativnim posledicam, saj se akumulacijski sistem zasipuje z naplavinami, smo si tudi ogledali in se zatem po obrežju velikega akumulacijskega jezera (180 km 2 ) odpeljali v E>erdapsko soteska. Leta 197 4 je bila proglašena za nacionalni park, ima drugo stopnjo zaščite in obsega 82 tisoč hektarov. Med vožnjo smo občudovali naravne lepote te največje in najdaljše (1 OO km) soteske v Evropi, ustavili pa smo se v Kazanu, kjer je rečno korito zoženo na komaj 150m. Po Donavi in ob njej so od nekdaj vodile pomembne vodne in kopenske poti, tako da so se ohranili tudi številni zgodovinski spomeniki. Z izgradnjo Derdapskega jezu in z dviganjem gladine Donave so bile potopljene ruševine Trajanovega mostu in Tiberijeve poti pa tudi dvajset naselij, med njimi tri mesta, nad katerimi so zgrajena moderna naselja: Orsova v Romuniji ter Tekija in Donji Milanovac v Jugoslaviji. Ureditev plazovitega terena s filtrsko drenažo in kinete smo si ogledali v Donjem Milanovcu in se sprehodili ob regulirani Paprenici. S krajšim pohodom do Lepenskega vira, arheološkega najdišča neolitskega naselja iz 6. tisočletja pred našim štetjem s plastikami posebne vrednosti, ki so verjetno najstarejši doslej znani primerki figurativnega prikazovanja človeškega lika, pa smo zaključili študijski del petega dne. Posestvo beograjske fakultete v Debelem Lugu ob reki Pek smo zasedli kar za dva dni in tri noči. Predstavniki TOZD Ogledno dobro so nam prikazali gozdarstvo tega območja:kjer od drevesnih vrst prevladujejo listavci (bukev, hrast, plemeniti listavci), nasadi bora in duglazije pa ne uspevajo najbolje. V okolici Debelog Luga je drevesnica listavcev, v arboretumu pa preizkušajo primernost posameznih vrst iglavcev za to področje, čeprav bodo v bodoče pospeševali predvsem avtohtone listavce. 223 V Majdanpeku, ki je središče velikega bazena bakrene rude v povirju Peka, smo med drugim videli boljšo rešitev problema odpadne vode kot v Boru, saj se voda preko zajezitvenega sistema ponovno vrača v proizvodni proces. Prav tako pa smo po ogledu še nekaj regulacij in pregrad ugotovili, da so zaradi dimenzioniniranja in hidrostatični pritisk vode pregrade v Srbiji debelejše kot pri nas v Sloveniji, kjer jih dimenzioniramo na pritisk zemljin. Blizu Majdanpeka je Rajkova pečina, ki ji pravijo tudi »Lepotica Homolja". Navdušeni smo bili nad njenimi stalaktiti in stalagmiti, ki jo uvrščajo med najlepše kraške jame v Srbiji, ob bližnjem umetnem jezeru pa smo preživeli sončno nedejsko popoldne. Naš absolventski večer je bil napolnjen z vonjavami pomladi in pečenja na žaru. Mladi iz Debelog Luga so nam zaigrali in zaplesali nekaj vlaških plesov, sledili so slavnostni govori in izmenjava spominskih daril, večer pa se je prevesil v absolventsko noč . Jutra po neprespanih nočeh pa so povsod enaka. Dih preteklosti in zlate mrzlice je zavel okoli nas, ki smo se zadnji dan peljali mimo zapuščenega rudnika zlata Blagajev Kamen in vzdolž toka nekoč (?) zlatonosne reke Pek. Ob železniški progi Kučevo-Požarevec smo se ustavili pri nasadu listavcev (jesen, akacija, topol), ki kot zaščitni pas varujejo progo pred snežnimi zameti, vendar prave predstave o njegovem funkcioniranju sredi pomladi le nismo dobili. Ob donavskem jezeru pri Velikem Gradištu smo prispeli do vasi Zatonje, kjer smo si ogledali ureditev struge hudournika v puhlici, ki ima vodo le enkrat ali dvakrat letno, zato pa takrat teče kar naravnost skozi vas. V kraju Kostolac smo pogledali še sanacijska dela na pepeliščih, kjer sadijo topol in akacijo, in se skozi Požarevac odpeljali proti BeoQ_radu. Tam smo z ogledom mesta sklenili naše kolo po vzhodni Srbiji. Cas pa je neustavljiv in tudi od naših gostiteljev smo se morali posloviti - začudeni in presenečeni, da lahko osem dni tako hitro mine. Domov smo se vračali z novimi zbirkami spoznanj, doživetij in obrazov v galerijah naših spominov. M Deklaracija ni podpisana, ni razloga za preplah V zadnjem času je razmišljanje o usodi na- ših gozdov vendarle obsedlo tudi druge, ne le gozdarje. Gozdarji se že nekaj casa napenjamo, toda šele katastrofa v Črni na Koroškem letos pozimi je končno segla tudi do ostalih družbenih in gospodarskih struktur. Pri "popularizaciji" tega primera imajo veliko zaslug gozdarski pro- pagandisti na Koroškem, ki so z mobilizacijo ra- dia, telev'lzije in casopisov, s tem primerom opo- zorili na splošni pojav umiranja gozdov, ki spravlja nekatere predele srednje Evrope že v mrtvaške krče . številni pogovori ob tem primeru so razkrili dejstvo, ki mu lahko rečemo naša dr- žavna sramota: Jugoslavija z Albanijo sta edini evropski državi, ki nista v Helsinški listini podpi- sati deklaracije o varstvu okolja. Če bi smeli biti Maja Hode birokratsko sarkastični, bi rekli : kaj pa toliko ro- govilimo, Helsinška deklaracija o varstvu okolja nas ne obvezuje, saj je nismo podpisali! Včasih izgleda kot da smo zelo blizu takš- nemu odnosu. Skrbimo za lepo tehniške govorico četrti simpozij slovenske tehniške besede v organizaciji Zveze inženirjev in tehnikov Slo- venije ter v izvedbi tehniške sekcije terminološ- ke komisije pri Slovenski akademiji znanosti in u.metnosti, ki je bil apri.la v Ljubljani, je odprl celo vrsto organizacijskih_ in strokovnih vprašanj, ki vse bolj ovirajo razvoj tehniškega terminskega in stavčnega izraza, ki je pogoj, ne le za jasno in lepo tehniške govorico, temveč tudi za učin­ kovito proizvodno, tehnološko in konstrukcijsko delo. Področje tehnologije in tehnike ostaja slej ko prej še vedno področje, prek katerega priha- jajo v naš jezik besede in konstrukcije, tudi mi- selne, kar je še zlasti nevarno, ki kazijo lepoto, preglednost in rabnost jezika. S področja gozdarstva sta na simpoziju so- delovala z referatoma o razvoju in posebnostih gozdarske terminologije sodelavca Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Marko Kmecl in Hojka Kraigher. 224 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vt2slnlk SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY 'LETO 1985 e LETNIK XLIII e ŠTEVILKA 6 Ljubljana, junij 1985 VSEBINA - IN HAL T- CONTENTS Janez Trošt 225 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Ivan Videnič 238 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Milan Piskernik 242 Klimaks na tržaškem l)črno kroniko«, s samo štirimi primeri, izmed mnogih težkih delovnih nesreč, od tega tri s smrtnim izidom. Prvi primer: Na pustni torek, v lepem sončnem vremenu, na ravnem terenu, razmeroma drobnem drevju, so delavci podirali drevje. V bližini je traktor spravljal les do kamionske ceste. Delavec Franc je podiral bor, ta pa mu je obvisel na drugem drevesu. Franc ni poklical traktorista, da bi mu sprostil obešena drevo, ampak je začel podirati sosednje drevo na obviselo drevo v neposredni bližini . Posledica: prižgane sveče ob Francovem truplu. Drugi primer: Delavec Z. je popoldan pri kmetu "na tuš<• podiral drevje. Pred tem sta oba pila pijačo, ne ve pa se, koliko sta popila. Pri podiranju se je drevo obesila na drugo drevo. Delavec se je nato lotil drugega drevesa v bližini, medtem pa se je prežagano drevo (verjetno zaradi vetra} sprostilo in padlo na delavca. Posledica: bil je na mestu mrtev . Tretji primer: Nekje v Halozah sta brata (eden je kmet, drugi pa delavec v tovarni aluminija v Kidričevem) podirala debele bukve na zelo strmem terenu. Zraven v gozd sta vzela njuno slaboumno teto, ki jima je pomagala pri odstranjevanju vej. Pri sproščanju že obdelanega bukovega debla in prežagovanju le-tega, je prišlo do nesreče, ko je zgornji bukov hlod pokopal pod seboj teto in enega izmed bratov. Posledica: teta je bila na mestu mrtva, eden izmed bratov pa je postal težek invalid. četrti primer: Skupina delavcev je podirala drevje. Med dopoldanskim odmorom so se šalili in stavili, kdo lahko najvišje spleza na tanjše bukovo drevo. Poskus za stavo je opravil Srečko in z višine 4 do 5 metrov nenadoma padel na tla. Ppsledica: dolgotrajni boin iški stalež. Vzrok za prve tri nesreče je nepravilna tehnika in neupoštevanje varstva pri delu. Vse naštete nesreče pa so se zgodile v času, ko so delavci delali ali bili brez nadzora! Poudarek je na zadnjih dveh besedah "brez nadzora«. Vseskozi govorimo, da je delo gozdnega delavca težko in nevarno. S šolanjem ljudi, uvajanjem mehanizacije, študijem dela, uporabe vsemogočih zaščitnih sredstev, rednimi zdravniškimi pregledi, itd., bi morali doseči to, da bi v gozdarstvu bilo manj nesreč in s tem invalidnosti. Kljub temu pa smo gozdarji na vrhu v statistiki delovnih nesreč. Z ozirom na našo organiziranost, ali bolje, neorganiziranost, smo prišli do tega, da so gozdni delavci pri delu v gozdu večinoma sami, gozdarji pa sedijo na sestankih- tudi nepotrebnih. Člena 320 in 323 zakona o združenem delu zaposlene delavce v temeljni organizaciji obvezujeta, da med drugim uresničujejo svoje družbeno ekonomske in druge samoupravne pravice v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in drugod. Ker pa smo ponekod v ustanavljanju temeljnih organizacij šli le nekoliko predaleč in imamo temeljne organizacije tudi s samo 1 O zaposlenimi ali malo zaposlenimi, nam to družbe nepolitično delo v tolikšni meri angažira gozdarski tehnični kader, da tega skoraj ni več v gozdu. • B. Š., dipl. inž. gozd ., Gozdno gospodarstvo Maribor, Tyrševa 15. 62000 Maribor, YU 284 Pa ja ne mislimo, da bodo na dolge in utrujajoče sestanke radi hodili delavci iz neposredne gozdne proizvodnje ali pa tistih nekaj uslužbenk na sedežu temeljne organizacije? Za takšno delo je v glavnem angažiran gozdarski strokovno-tehnični kader. Pa da mi ne bi kdo oporekal in trdil, da to ni res, kar sem prej zapisal. Poskusil bom malo razčleniti, kam vse morajo gozdarji hoditi, da je zadoščeno prej navedenima členoma zakona o združenem delu. Na razno razne sestanke z obilico papirnatega gradiva, morajo gozdarji hoditi v svoji delovni organizaciji in zunaj delovne organizacije. V delovni organizaciji imajo gozdarji naslednje obveznosti: - 2 krat mesečno seja strokovnega kolegija - 15 krat letno udeležba na sejah raznih komisij - 15 krat seje centralnega delavskega sveta, delavskega sveta temeljne organizacije in gospodarskega odbora - 8 krat razni sindikalni sestanki in sindikalna konferenca - zbor kolektiva zaradi bilance 4 krat in zaradi referenduma 4 krat - razni sestanki sindikalnih skupin zaradi obravnave planov, pravilnikov, samoupravnih sporazumov, sprememb vseh aktov- 40 krat - disciplinska komisija 2 krat Vse našteto nam pove, da imamo najmanj 90 raznih sej in sestankov letno v delovni organizaciji. Zunaj delovne organizacije pa imamo naslednje obveznosti: - najmanj 4 krat letno sestanek na občini zaradi izvajanja plana in izvoza - najmanj 4 krat letno dvigovanje materiala za SLO in OS na sekretariatu za ljudsko obrambo - najmanj 4 krat letno udeležba na raznih sejah krajevne skupnosti - najmanj 8 krat letno seja občinskega ali republiškega sindikata in splošnega • združenja - najmanj 4 krat letno udeležba na seji rezervnega sklada občine - najmanj 4 krat letno bi morali biti na seji članov banke - najmanj 2 krat letno je seja posebne izobraževalne skupnosti - najmanj 2 krat letno je seja vodne skupnosti - najmanj 4 krat letno je seja temeljne delegacije - najmanj 4 krat letno je seja splošne delegacije. Iz navedenega sledi, da se morajo ljudje, zaposleni v temeljni organizaciji najmanj 40 krat letno udeleževati raznih sestankov zunaj delovne organizacije. Ce seštejemo 40 in 90, dobimo številko 130. Pri 253 delovnih dnevih na leto vidimo, da polovico delovnih dni presedimo na sestankih . Res je, da vsi sestanki ne trajajo 8 ur. Res pa je tudi, če traja sestanek 3 do 4 ure, je ,, šihta« za udeleženca sestanka praktično konec. Včasih je človek po takšnem burnem sestanku še naslednji dan nesposoben za pošteno delo. Razen »Sestankovanja•< je še delo v pisarni, delo s strankami in na koncu je ostanek za strokovno delo na terenu porazno majhen. Bolj, ko razmišljam o naši neustrezni organiziranosti, bolj sem prepričan o tem, da ob u~trezni orga.,nizaciji ne bi imeli na vsakem GG po en »tozd invalidov". Ce je pri nas, na GG Maribor, od okoli 1000 zaposlenih kar 100 (ali 1 O%) invalidov, je verjetno podobno stanje tudi pri drugih GG v Sloveniji. Skušal sem navesti glavne vzroke za odsotnost gozdarjev iz gozda. Prav bi bilo, da pri gozdnem delu malih delovnih skupin brez nadzora sploh ne bi bilo, pri večjih pa bi moral biti prisoten vsaj gozdarski tehnik, pa tudi če je pri delavcih kdaj pa kdaj kakšen inženir, ne bi'bilo nič narobe. Za varno delo torej niso dovolj le nalepljeni opozorilni znaki, lepaki, plakati in napisi, pri delu je potreben stalen nadzor skozi ves delovni dan. Zato, da ne bi proizvajali novih delovnih invalidov, ki stanejo delovno organizacijo, zavarovalnico, povzročajo še druge posredne škode, psihične travme in socialne probleme, je sveta dolžnd'st gozdarskih strokovnjakov, da se organiziramo tako, da bo težko in nevarno delo gozdnega delavca manj težko in bolj varno. 285 OXF.: 375.5:663.24 PREVOZ LESA PRI GOZDNEM GOSPODARSTVU NOVO MESTO V OBDOBJU 1970-1984 Jože Ku re* Kure Joi.e: Prevoz lesa pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto v obdobju 1970-1984, Gozdarski vestnik 43, 1985, str. 286-295 . V slo- venščini, Lit. 7 Avtor opisuje organiziranost, učinkovitost in ekonomičnost prevo- za le.sa v zad~jih 15 letih pri GG Novo mesto in ugotavlja, da se Je pro- duktivnost pn prevozu lesa v obravnavanem obdobju povečala s stop- njo 19%. . K ure, Jože: Transport of wood at the Forest direction of Novo Mes- to-during the period of 1970-1974. Gozdarski vestnik, 43, 1985, p. 28&-295. ln Slovene, ref. 7. The author describes the organization, efficiency and economy of the wood transport during the last 15 years at the Forest direction of Novo Mesto stat ing that the productivity of the transport has been in- creasing at a rate of 19 %. Uvod Tehnologija sečnje in izdelave ter spravila gozdnih lesnih sortimentov je v zadnjih dvajsetih letih močno napredovala. Vzporedno s tem je napredoval tudi prevoz lesa; od prevoza s konjsko vprego in kamioni brez nakladalnih žerjavov, prek kamionov, opremljenih s hidravličnovrvnimi nakladalnimi ž.erjavi, do kamionov, opremljenih s popolnoma hidravličnimi nakladalnimi žerjavi in sicer bodisi kot kamion sam, bodisi v kombinaciji z eno ali dvoosno polprikolico. Dnevni učinek sodobnega prevoznega sredstva- kamion z dvoosno polprikolico (22 ton) je v primerjavi z dnevnim učinkom nekdanje konjske vrege (voz »šinar« 3 t), večji tudi do 22 in večkrat. To pa pomeni, da je tak prevoz tudi ekonomičnejši - gospodarnejši. Prevoz v sestavi kamion s polpriklopnikom in ustreznim hidravličnim nakladalnim žerjavom je cenejši v primerjavi s )) solo« vožnjo od 30-35 odstotkov (3). Tega pa se v praksi velikokrat premalo zavedamo. Znano je, da leta nazaj nismo imeli za prevoz niti za nakladanje lesa ne v Sloveniji, ne v Jugoslaviji povsem ustreznih kamionov in nakladalnih žerjavov- dvigal. Sodobni, tehnično izpopolnjeni hidravlični nakladalni žerjavi kot so: Jonsereds EB-1 OO, LIV 9-2201, novejši tipi Hiab-Foco in drugi, so bistveno pripomogli, poleg ustreznih kamionov in priklopnih vozil, k ekonomičnejšemu prevozu lesa. Ustrezna sodobna prevozna mehanizacija pa sama po sebi še ne zagotavlja tudi ekonomičnejšega prevoza. Le-ta je namreč odvisen, med več dejavniki, predvsem od izkoriščenosti razpoložljivih drugih prevoznih sredstev in še posebej od izkoriščenosti kamionov· - vlečnih vozil, opremljenih s hidravličnimi nakladalnimi žerjavi, seveda v kombinaciji s polpriklopnimi vozili. Menim, da je ravno izkoriščenost kamionov v sestavi s polpriklopnimi vozili zelo pomembna za ekonomičnost prevoza lesa, saj predstavlja vrednost kamiona, opremljenega s hidravličnim nakladalnim žerjavom, kar 85-90% celotne nabavne vrednosti take gozdarsko prevozne sestave (GPS) ali kompozicije. Vrednost polpriklopnika pa je le 10-15% vrednosti GPS. * J. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Gubčeva 15, 68000 Novo mesto, YU 286 O tem, kako je napredoval prevoz lesa vključno z nakladanjem in razkladanjem pri GG Novo mesto zadnjih petnajst let, z oziroma na število prevoznih sredstev, neto nosilnost, moč, izkoriščenost prevoznih sredstev in drugem, govori pričujoči sestavek. Gozdarsko prevozne sestave in njihova udeležba v skupnem prevozu lesa Gozdarsko prevozno sestavo, v nadaljnjem GPS, sestavljajo: kamion s hidravličnim žerjavom in priklopnim vozilom. Da taka specialna gozdarska oprema danes ni poceni, zlasti če je uvožena in da predstavlja pretežni del vrednosti take sestave kamion s hidravličnim nakladalnim žerjavom (85-90 %), vidimo iz naslednjega pregleda: Gozdarsko prevozna sestava (GPS) 1. Kamion z nadgradnjo (brez žerjava)neto nosilnost okrog 1 O ton Neto nosilnost okrog 6 ton 2. Hidravlični nakladalni žerjav Jonsereds i O ton LIV 9 ton LIV 6 ton • Skupaj (1 + 2) 3. Polpriklopnik z nadgradnjo 2-osna/12 ton neto i -osna/6-8 ton neto Skupaj (1 + 2 + 3) Z nakladalnim žerjavom Jonsereds 10 ton z nakl. ž.erj. LIV 9 ton 6 ton OPOMBA: Mag.-D 25fr320 17.650 6.600 24.250 2.750 27.000 v 000 din Sedanja orientacija vrednosti tehnične opreme TAM TAM % 260 % 190 % ~ 3.300 7.700 3.950 3.370 90 17.250 86 11.070 90 10 2.750 14 1.230 10 100 20.000 100 12.300 100 Vrednost tehnične opreme je le orientacijska, saj se zaradi nenehne devalvacije dinarja stalno spreminja in dviguje. Neto koristno nosilnost vozila predstavlja praviloma razlika med najveejo dovoljeno težo vozila s tovorom in težo ·praznega vozila z nadgrad njo ( 4). Neto koristno nosilnost vozil, ki jo navajam v tabeli 2, predstavlja tisto nosilnost vozila, ki jo še lahko koristno uporabljamo v skladu s cestnoprometnimi predpisi o dovoljeni osni obremenitvi, ne glede na registrirano (7}. Registrirana nosilnost gozdarskih vozil- kamionov je zaradi prekucne šasije, ki jo v gozdarstvu Slovenije največ uporabljamo, včasih tudi večja in ni v skladu s cestnoprometnimi predpisi. Da je prevoz lesa najgospodarnejši z omenjeno gospodarsko prevm.no sestavo, je sicer že dolgo znano, vendar je spoznanje o tem v praksi le s težavo utiralo pot, bodisi zaradi objektivnih težav, pa tudi zaradi subjektivnih slabosti. Med objektivnimi težavami naj omenim predvsem možnosti nabave in izbire ustrezne domače in uvožene tehnične opreme, med subjektivnimi pa premajhno prizadevanje za pocenitev prevoza, ki ga tudi danes še marsikje pogrešamo. 287 Tabela 1 Vrsta prevoznega 1970 1972 sredstva mJ % m' % Kamioni-solo 104.51 o 87 102.735 78 Kamioni s polpriko- li co 3.410 3 11 .583 9 Kamioni s prikolico 11.660 10 17.882 13 SKUPAJ: 119.580 100 132.200 100 Tabela 2 1970 1972 št. Neto št. prev. ton prev. sred. sred. Kamioni (število) 21 145 22 Moč v KW 1.942 1.896 Polprikolice (število) 2 12 6 Prikolice (število) 4 37 6 SKUPAJ: PREVOZNA SREDSTVA 27 34 NETO TON 194 Prepeljano m3 - skupaj 119.580 132.200 Realizirano tkm- skupaj 1.974.063 2.329.156 Prepeljano tkm na neto tono (koristne) nosilnosti kamiona 13.614 14.557 Dejanskih delav. ur 37.794 39.485 Prepeljano tkm (dejan. del. uro 52 59 Letno št. prod . dni/kam. 190 198 288 Neto ton 160 42 57 259 UČINEK PREVOZNEGA p 19 70 1974 m' 107.308 16.250 17.802 141.360 1974 Št. prev. sred. 20 2.237 7 5 32 141.360 2.944.447 17.954 40.152 73 179 1976 % m' % 76 103.814 77 11 24.145 18 13 7.488 5 100 135.447 100 1: KAZALCI NAPREDKA 1970 1976 Noto Št. Neto ton prev. ton sred. 164 20 168 2.267 50 8 62 50 5 50 33 264 280 135.447 2.396.190 2.' 14.263 33.189 72 192 \RKA V PREPELJANIH m3 -1984 1978 1980 m' o/o ml ;).432 68 64.596 8.888 29 68.932 3.538 3 3 .662 2.858 100 137.190 PREVOZNEGA PARKA 1984 1978 1980 št. Neto Šl. prev. ton prev. sred. sred. 19 163 19 1 2.311 2.645 1 1 98 11 5 50 3 35 33 310 32.858 137.190 78.090 3 .394.350 17.043 20.325 29.452 28.679 94 118 191 195 % 47 50 3 100 Neto Ion 167 11 o 30 307'1. 1982 m3 46.224 117.190 4.421 167.835 1982 st. prev. sred. 20 3.191 15 2 38 167.835 4.598.308 25.546 34.312 134 ./ 215 1983 1984 Indeks % mJ % m3 % 84 / 70 27 30.400 17 21.522 13 21 70 135.554 76 136.200 82 3.994 3 13.066 7 7.830 5 67 100 179.020 100 165.552 100 138 1983 1984 hde ks 84 / 70 Neto St. Neto št. Neto št. Neto Ion prev. ton prev. ton prev. Ion sred. sred. sred. 180 20 181 20 181 95 125 3 .491 180 150 17 162 17 162 850 1350 20 2 24 2 24 50 65 38 39 144 .350 367 367 189 179.020 165.552 131 5.766.200 5.743.486 291 31.857 31.732 233 34.216 28.710 168 200 385 215 215 113 289 12.)1'2.~1 ~1'2.31'2.~1'2.~ 1<-)?0 7'2. 74 76 7 3 Su B '2. 84 LEGENDA: 1-kami.on-s•ll\ 2-kamion+PP 3-lu~mion+P UCINEK PREVOZNEGA PHRKA V PREVOZ~NIH mtJ 1'~70 -1984 \:liii ~1!i. iti: ii jii~[ HlH! !i!li mf! .!!in ijjilj iilJ!: !!!!! !ili!! li dli liH!i liH It ni til i ~l! il iH Hi Him iHlH ii!U' mm HHH @li ... ..! mm mii! mm .i;jii iii ii! mm !i!lil !!!ii: iHif: !!lEj i!iii: 'liHi HE :::::1 H1~ ..... ! !:::1! ::::!: ~mii !i!li! ~mn jjg[! ::: :li 1970 7- 74. 76 78 80 82 84. IZKORISCENOST PREVOZNEGA PRRKA V tkm NA NETO TONO NOSILNOSTI VLECNEGA VOZILA NA GG N.M. 1971.21-1984 290 t'lS ooo 1oo.ooo "''S .ooo So ooo 15 Ooo o Pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto smo predvsem zaradi objektivnih težav še do nedavna, vse do leta 1980, prevažali les z okoli 50% tehnično zastarelim prevoznim parkom, saj so bili kam ioni in dvigala takrat stari povprečno 9 do 1 O let. Dislocirani prevozni park smo v letu 1981 združili v TOZD " Transport in gradnje" ter s tem, poleg drugih prednosti, postavili v enak položaj vse TOZD in TOK glede razporejanja prevoznih sredstev. Po letu 1981 smo nadaljevali z že začeto načrtno obnovo prevoznega parka ter povečali delež priklopnih vozil, zlasti 2-osnih 12-tonskih 't !:iii: ;!li§ t~~l ~! : ~; HU ::.;:: lil!il i~Hl iiHH ·m~ HiP: i:H!! mm ::;~ ::::~ !~:lii ~:!n: Hi Hi :::m HHU :~ili 1U!li ~:.:i;; mm :::'1: l970 7~ 74. 76 78 80 82 84 PRODUKTIUNOST PREVOZNEGR PRRK~ IZRAZENH U t~m NR DE0RNSKO DELRUNO URO NA GG N.M. 1970-1984 REALIZI~RNI tkrn P~EUOZ. PARKA 1~7121-1984 dia~F~Fa it . 4 llil:: ·~.!i . HI iiiiU ~JH! ffi~i ~m i.:. lj1r. !~Bl :-P. :r.m :mli lil~! mm mm h.!i! lift.' jjjii' 1·"' ai!i! 1'''" ~~~i 111:1 lil~! ~~ :;!ijl h ... r Hl::i ii!ili :;:i!l H!i!! H~ HHi =~~! 1970 72 74 76 78 80 e; e4 291 150 ' E .......... 1oo -o ,. ~ 500o o oo 4 .ooe oo o ~ 00() ODO 2ooo ooo 1 o oo o oo Q ~ E n 29 16 32 1 20 -., Cl] "O s 131 41 134 1 45 Cl] 38,3 30,1 32,5 10,2 23,6 .::.:. v Cl] E i 100 76 94 46 74 n 33 6 41 6 ...... 157 30 184 36,2 (ij s w Ul v 32,1 38,4 26,2 40,4 z Ci) i 105 100 97 117 o N E 62 o n 65 35 17 26 29 18 28 (.9 Cl] 313 122 120 90 235 97 121 73 'O s Cl] 25,3 31,9 20,6 25,8 21,2 31,2 18,7 20,8 .::.:. v Cl] 83 83 81 66 78 90 85 65 E -:> n 189 95 32 142 195 95 34 153 ~ s 870 390 217 541 879 374 219 530 0.. :::> v 30,6 38,4 25,5 39,3 27,1 34,5 22,0 32,0 ~ (./') i 100 100 100 100 100 100. 100 100 Opomba: n število podatkov (cestnih odsekov) s prevožena pot - km v povprečna hitrost km/h v kategoriji ceste indeks hitrosti - z ozirom na skupno povprečno hitrost V razpredelnici 3 smo prikazali podatke proučevanja 4 vozil. 3 so iz GG Postojna, pa iz GG Novo mesto. Vsa vozila so imela priklopnik. Iz podatkov v razpredelnici 3 lahko povzamemo: 1. Med posameznimi kategorijami cest so zelo velike razlike v pogojih voznJe. Kažejo se v doseženih povprečnih hitrostih. Te razlike dosežejo razmerje do 1 : 1 ,7. Razlike so podobne pri vseh vozilih (voznikih) in pri polni in prazni vožnji. 2. Znotraj posameznih kategorij cest so velike (do 20 %) razlike med polno in prazno vožnjo. Prazna vožnja je povsod znatno hitrejša. 3. Med obravnavanima tipoma vozil ni velikih razlik v hitrostih, pač pa je velika razlika med vozili istega tipa. Ta razlika izhaja verjetno iz voznika in njegovega načina vožnje. 318 4. Povprečna hitrost za celotne relacije je, poleg gornjih dejavnikov močno odvisna tudi od sestave (kakovosti) ceste. Ta se tudi bistveno razlikuje pri posameznih vozilih. 5. Podrobnejši pregled vplivov kakovosti ceste je podan v razpredelnici 4. Tu so podani skupni (povprečni) podatki za vsa 4 vozila. Na žalost so d(jleži (ponderji) posameznih vozil oziroma voznikov zelo različni, zlasti še v posameznih kategorijah. Te nekoliko izkrivlja sliko. Nekoliko večji delež imata počasnejša voznika. Podatki o prevoženih razdaljah kažejo, da gre za dovolj velik vzorec (preko 1 OO ciklusov), ki dopušča dovolj zanesljivo sklepanje in zaključevanje. Razpredelnica 4 HITROSTI (km/h) PRAZNE IN POLNE VOŽNJE NA RAZLIČNIH CESTAH ~ KAKOVOST VOZISCA KAKOVOST CESTE POV-z N KATEGORIJA CESTE 8 PRECJE o 2 3 5 6 > A - javna asfalt 53,6 39,0 37,4 41,6 48,8 41,5 30,7 40,8 <( B -javna makadam 35,0 36,4 40,0 24,3 36,0 z N C - gozdna asfalt 31,8 40,0 34,3 32,9 <( 0: D - gozdna makadam 21,0 21,9 32,4 25,4 25,4 28,8 24,2 25,3 Q. Povprečje 23,5 30,6 38,1 36,8 29,9 37,8 38,8 34.7 33,2 A - javna asfalt 32,1 36,3 33,7 27,2 37,9 36,7 32.9 34,1 <( 8 - javna makadam 23,5 29,2 34,0 27.7 29,4 z C - gozdna asfalt 24,8 28,8 21.6 27,9 ..J o D - gozdna makadam 19,0 20,3 19,3 16,5 23,3 22,0 20.~ 21,7 Q. Povprečje 23,0 22,8 35,9 31,7 23,6 27,7 33,4 30.6 28,7 Opomba: •Podatki so le tam, kjer so v odseku vsaj 3 podatki (merjenja) . Iz podatkov v razpredelnici 4 lahko zaključimo: 1. Kakovost vozišča (kategorija ceste) bistveno vpliva na pogoje vožnje. Tako je hitrost na drugih cestah večja od hitrosti na gozdni makadamski cesti. VRSTA VOZIŠČA Javna asfalt Javna makadam Gozdna asfalt Prazna vožnja 61% 42% 30% Polna vožnja 57% 35% 29% Vidimo, da je hitrost vožnje po javnih cestah bistveno hitrejša (okoli 40 %) od hitrosti na gozdnih cestah. Hitrost na asfaltnih cestah je okoli 20-30% večja kot na makadamskih. 2. Razlike v hitrostih so pri praznih vožnjah večje kot pri polnih . 3 . Razlike v hitrostih na posameznem vozišču (znotraj kategorij cest), ki nastajajo vsled naklonov in ovinkavosti ceste so znatne, toda bistveno manjše kot pri kakovosti vozišča. 4. Razlike med ekstremi so ogromne. Tako je pri prazni vožnji največja povprečna hitrost na cestnem odseku 2,6 krat večja od najmanjše. Pri polni vožnji je to razmerje 1 : 2,3. 5. Nobenega znaka ni, ki bi kazal, da hitrost vožnje narašča z dolžino relacije kot taka . Pač pa je več kot očitno, da je hitrost zelo odvisna od kakovosti ceste in cestišča. Tako je povprečna hitrost vožnje na celotni relaciji praktično odvisna le od deležev posamezne kakovosti ceste in cestišča. 6. Z upoštevanjem sestave (deleža) podatkov v posameznih kakovostih ceste so vse razlike med povprečji logične. To povečuje zanesljivost podatkov. 319 7. Razmeroma preprosto razčlenjevanje cest po njihovi kakovosti odkrije veliko koristnih ugotovitev, ki so lahko zelo uporabne v praksi. Našteli smo nekaj vsebinskih problemov, ki nastajajo pri računanju časa ali hitrosti vožnje. Tem pa se pri delu pridružuje še nekaj tehničnih. Izhajajo iz načina merjenja. Pri kronometričnem merjenju merimo čas s kronometri. Razdalje merimo s kilometrskim števcem vozila. Oboje jemljemo kot točno. Vprašljivo je dejansko le merjenje razdalj. Pri proučevanju· prevozov s tahografskih lističev ugotavljamo porabljen čas in prevožene razdalje neposredno iz zapisov na lističih. Poleg teh imamo praviloma še potne naloge, in oddajnice, na katerih je zabeležena prevožena razdalja. Ta služi običajno za izračun cene storitve in zaslužka voznika. Primerjava podatkov o prevoženih razdaljah na tahografskih lističih in potnih nalogih kaže vedno razlike. Te so včasih velike in sistemati6rie, to pomeni, da so razdalje iz potnih nalogov vedno in znatno večje, zlasti to velja še za polne vožnje . Z analizami (GGP) smo ugotavljali, da so razdalje po potnih nalogih za 10-17% daljše pri polnih vožnjah, pri praznih vožnjah so bile razlike do 6%. Postavlja se vprašanje, katere razdalje upoštevati pri določanju normativov? Pri tem se lahko vprašamo, kaj je točno in kaj je pravilno (pošteno)? Pri svojem delu sem vedno upošteval podatke iz tahografskih lističev. 5. SESTAVLJANJE IN RABA NORMATIVOV DELA Splošno poznana je zelo široka uporabnost normativov. Zaradi nje bi morali normativi zadostiti različnim pogojem, ki so si včasih tudi nasprotni. Tako bi morali biti normativi: - natančni, - podrobni, - ustrezati za vse okoliščine, - pregledni, - enostavni in hitri pri uporabi, - razumljivi itd. Že tu vidimo, da se prva tri merila kosajo z naslednjimi tremi. V naših razmerah, kjer velikokrat rabimo normative le za izračun akorda, pa bi morali biti normativi še vsakemu všeč. To preprosto ni mogoče. Zato so vsaki normativi vedno kompromis vseh zahtev. V literaturi, ki obravnava proučevanje in oblikovanje dela,- take imam.o precej tudi v gozdarstvu - so lepo opisani postopki in metode proučevanja dela in sestavljanja normativov dela. Tu bi želel zlasti poudariti splošen princip, da proučim o delo in določimo vse elemente, tudi normative, v točno opredeljenih okoliščinah. To delo se nadaljuje v prav takih okoliščinah in za to veljajo vse ugotovitve proučevanja dela. Takega slučaja pa v gozdarstvu ni. Pri nas se delo ne ponavlja, odvija se v okoliščinah, ki so več ali manj stične (ali različne). Zato dobimo prave normative le "za nazaj", torej za že opravljeno delo. Ti pa niso prav posebno uporabni. Pomagamo si pač tako, da ugotovitve nekega proučevanja uporabljamo v podobnih okoliščinah. O podobnosti pa razsoja vedno uporabnik normativov. Zato mora imeti dovolj informacij. Imeti pa mora tudi možnosti majhnih prilagoditev, odstopanj, za okoliščine, ki niso, ali pa uporabnik tako misli, enake kot tam od koder izvirajo normativi. Koliko in zakaj lahko spreminja normative pa mora povedati sestavljalec, ker le on lahko to ugotovi iz podatkov proučevanja dela. Zato imajo vsi normativi t. i. bonifikacije, dodatke. Uporabnik normativov pa mora biti toliko usposobljen, da lahko odloči, kateri normativi ustrezajo danim okoliščinam. Za usposobljenost v tem smislu pa ni dovolj le znanje pač pa je potrebna tudi velika mera objektivnosti in tudi malo poguma. Vsi naši (gozdarski) normativi so tako v bistvu nek sistem vnaprej predvidenih časov, kot jih poznamo iz (ameriške) literature. Vsebujejo normative za opredeljene okoliščine, kjer so bili ugotovljeni. Vsebujejo pa tudi napotke o moči (velikosti) in smeri vplivanja posameznih dejavnikov. Take normative so sestavljali že prvi naši (slovenski) 320 proučevalci gozdarskega dela v šestdesetih letih. Iz takih osnov uporabnik sestavi (določi, izračuna) normativ za konkretno delo v danih okoliščinah. Taki naj bi bili normativi za vsa dela in tudi za prevoz. S tem se načelno strinjamo vsi, zatakne pa se pri presoji, koliko svobode ima lahko uporabnik pri določanju konkretnih normativov. Ta problem se javlja na vseh nivojih; republiškem- na nivoju inženirjev, direktorjev gozdo.ih gospodarstev in vodij posameznih področij, prav tako pa tudi znotraj gozdnih gospodarstev- na nivoju direktorjev tozdov in tokov, predvsem pa na nivoju tehnikov, ki so izvajalci in neposredni uporabniki vseh normativov. Spor nastaja pri želji , kako omejiti subjektivnost in oportunizem, kar dopušča malo svobodo uporabniku normativov na eni strani, in kako omogočiti prilagoditev normativov danim okoliščinam na drugi strani, kar zahteva večjo svobodo uporabnika no'rmativov. Skrajnosti sta: Človek ali še bolje računalnik naj bi na osnovi meril določil konkreten normativ, brez kakršnega koli prilagajanja. Sistem zahteva množico normativov, ki pa iz objektivnih razlogov ne pokrivajo nikoli vse potrebe. še hujši so subjektivni kriteriji, ki jim nikoli ni mogoče zadostiti. Sistem ustreza zbirokratiziranemu okolju, brez zaupanja, strokovnosti in tudi brez odgovornosti. Druga skrajnost je sistem, kjer so normativi solidna in dovolj podrobna osnova, s katero odgovoren strokovnjak, z upoštevanjem vseh pestrosti in okoliščin dela, določi točen normativ. Sistem ustreza gozdarstvu in okolju z veliko zaupanja, znanja in odgovornosti. Ta spor oziroma njegovo reševanje pa se ne kaže le v vprašanju strokovnosti, zaupanja in odgovornosti, pač pa se odraža v vsakem sistemu normativov. v številu tabel, diagramov ali enačb, oziroma v določilih o njihovi rabi. Nič drugače ni pri normativih prevozov. Celo prejšnje poglavje sem porabil zato, da sem prikazal, kako pestre so razmere pri prevozih in kaj in kako vpliva na učinke prevozov. Od tam izhaja, da je lahko natančen normativ le, če ga določimo po principu vnaprej predvidenih časov za vsako relacija. To je danes ob informacijah in opremi, ki jih imamo (kataster cest, računalniki), tudi možno za vsa sečišča od koder vozijo les. Zahteva pa nekaj dela. Obseg dela najbrž ni vprašljiv, bolj vprašljivo je, kdo naj bi to naredil. Jasno je, da osebje sedanjih obratov za prevoz tega ne more. Da bi pa zato na novo zaposlovali, gotovo ni opravičljivo. Kakorkoli že! Dejstvo je, da sem že dvakrat predlagal tak, najtočnejši sistem pa ga niso osvojili. Prvič je bilo pri GG Postojna pred kakimi desetimi leti. Drugič pa sem tak sistem predlagal ob sestavljanju normativov prevozov za »panožni sporazum«. Prepričan sem, da so prisotni strokovnjaki znali presoditi prednosti in pomanjkljivosti posameznega sistema in so se pravilno odločili. Tudi tu je slo najbrž za vprašanje svobode in prilagodljivosti normativov ter zaupanja in subjektivnosti uporabnikov, kar smo obdelali zgoraj. V takih razmerah isčemo najboljse rešitve, ki izhajajo iz danih okoliščin in izhodiščnih predpostavk ter zahtev. Prav gotovo pa tu odloča tudi množica in pestrost objektivnih dejstev- informacij o delu-, ki jih kdo uporabi pri svojem odločanju. Tako poznamo različne rešitve z in brez upoštevanja dolžine relacij, z in brez konstante, poznamo pa tudi že normative po težavnost nih kategorijah- okoliših (GG Kranj), kar se približuje normativom po kakovosti cest. Vsak sistem ima svoje prednosti in pomanjkljivosti, ki se kažejo različno v različnih okoliščinah. Sistemi brez konstant so bliže »plačilu po delu" in (mogoče pretirano) nagrajujejo delo. Sistemi s prevelikimi konstantami se oddaljujejo od tega principa. Sistem, pri katerem dobi delavec kar 36% OD kot konstanta (NOVAK 1985 a) pa lahko vodi npr. v razmišljanje, kako bi iz dveh voženj napravil tri. Pri obravnavani problematiki normiranja pa ne moremo prezreti nekaj problemov, ki so tipični in dobesedno karikirani v naši družbi. Normative rabimo predvsem za uravnavanje zaslužkov in opravičevanje cen. Taka raba normativov postavlja direktorja in delavce nujno v položaj, da zahtevajo take normative, s katerimi bodo več zaslužili in lažje opravičili visoke cene, oziroma s kombinacijo obojega zahtevali višje cene. Pomen normativa kot ključnega instrumenta organizacije dela, od priprave do kontrole proizvodnje je močno zapostavljen. Zato ni potrebe po točnosti, realnosti normativov. 321 Posledica pa je taka organizacija in proizvodnost kot je v naši družbi . Stanje najbolje ilustrira anekdota nekega poznanega planerja. Ko so ga pros ili naj izdela kalkulacije, je vprašal, zakaj jo rabijo. Ob začudenju zakaj je to sploh pomembno, je pojasnil, da mora kalkulacije običajno prilagoditi namenu. Druga plat istega problema je, da rabimo normative za priganjanje delavca tudi tam in na tak način, ki ni niti potreben in velikokrat tudi ne opravičljiv. To je več ali manj povsod tam, kjer je vrednost osebnih dohodkov v primerjavi z vrednostjo (ceno) dela ali izdelka razmeroma majhna . Takih del je čedalje več tudi v gozdarstvu. Tudi delo voznikov je tako. Vrednost (strošek) osebnih dohodkov (skupno z dopusti, prazniki, bolovanji itd.), je po zadnjih podatkih (stroški kamionov v prvem polletju 1985 pri GG Postojna) le 92% stroškov goriva in maziva 82% stroškov popravil, vzdrževanja in gum 121 % stroškov amortizacije. V neposrednih stroških kamionov z dvigali je udeležen osebni dohodek in nadomestila le s 23%. Tistega osebnega dohodka, ki ga motiviramo (ali ne) z normativi pa je v skupnih neposrednih stroških le kakih 12-15 %. Vidimo, da ima taka raba normativov zelo omejen učinek in je vprašljivo ali sploh opravičuje vse tezave in stroške, ki nastajajo vsled normativov, od njihove sestave pa do ugotavljanja vseh osnov za rabo normativov in izračun osebnih dohodkov, zlasti če osnove ugotavljamo enkrat za obračun OD in drugič za obračun storitev. Ta problem ni nov. Sam sem o njem že večkrat pisal (REBU LA 197 4, 1980, 1983). Obravnavali so ga tudi drugi in je poznan. Le spremeni se ne nič , mogoče tudi zato, ker se stalno zaganjamo v akcije okoli urejanja OD. Trajajo en mandat. še predno do dobra osvojimo nove sisteme, se jim prilagodimo, odpravimo začetne pomanjkljivosti, začnemo s ponovnim iskanjem novih meril. 6. ZAKLJUČEK Mislim, da sedaj lahko zaključimo z naslednjo mislijo: izdelava m-eril in osnov za predvidevanje in ugotavljanje delovnih učinkov , stroškov, za uspešno in nujno potrebno kontrolo, skratka za primerno stopnjo organizacije in kakovostno gospodarjenje, je koristno strokovno in odgovorno delo. Sem sodijo vsi normativi, ki morajo zadostiti vrsti zahtev. Uporabljamo jih lahko tudi za ugotavljanje zaslužkov. 7. Literatura 1. Debevec, J. 1975: Poročilo o proučevanju mehaniziranega nakladanja s hidravličnimi nakladalnimi napravami HIAB 970 in JONSEREDS. Postojna (polikopija) 1975 2. Godnov, J. 1978: Kamioni za prevoz gozdnih sortimentov in njihova oprema. Poslovno združenje GGO, Ljubljana 1978 3. Krivec, A. 1967: Proučevanje mehanizacije transporta lesa, Ljubljana 1967 4. Krivec, A. 1972: Mehanizirane nakladanje pri prevozu lesa, Ljubljana 1972 5. Krivec, A., Košir, B. 1983: Nakladanje in razkladanje dolgega lesa iglavcev s hidravličnimi nakladalnimi žerjavi, Ljubljana 1983 6. Kure, J . 1982: Primerjava ekonomičnosti prevoza lesa z različnimi kamioni in sestavami kamionov s polprikolicami. Zbornik gozdarstva in lesarstva 20, Ljubljana 1982 7. Novak, M. 1985 a: Hitrost in čas vožnje pri prevozu lesa v gozdni proizvodnji. Gozdarski vestnik 43 (1985) s 67 8. Novak, M. 1985 b: Hitrost in čas vožnje pri prevozu lesa v gozdni proizvodnji. Gozdarski vestnik 43 (1985) s 246 9. Rebula, E. 197 4: Treba je do poln iti sistem nagrajevanja. Gozdarski vestnik 32 ( 197 4) s 289 1 O. Rebula, E. 1979: Zakaj in koliko lahko poenostavimo izračun delovnih učinkov pri kamionskih prevozih lesa. Gozdarski vestnik 37 (1979) s 104 11. Rebula, E. 1980: Motiviranost za proizvodnejše delo v gozdarstvu . Gozdarski vestnik 38 (1980) s 1 12. Rebula, E. 1983: Nekateri problemi merjenja in vrednotenja dela v slovenskem gozdarstvu. Gozdarski ve~tnik 41 (1983) s 363 13. Rebu la, E. 1985: Cas in hitrost vožnje pri prevozu lesa. Gozdarski vestnik 43 (1985) s 155 14. Rebula, E. 1977: Anketa o cenah prevozov in prekladanja (polikopija}, Postojna 1977 322 15. Remic, C. 1971: Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta i 970, Ljubljana 1971 i 6. Remic, C. 1983: Stanje mahanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta i 982, Ljubljana 1983 i7. Verbinc, F. 1979: Slovar tujk, Ljubljana i 979 18. GGP- 1976-1977: Razne analize, poročila in normativi, GG Postojna Normierung des Transportes von Holzsortimenten aus dem Walde Zusammenfassung Die Studie behandelt die Untersuchung der Transporte von Holzsortimenten aus dem Walde wahrend der letzten zwei Jahrzehnter in Slowenien. Der Transport wird in weiterem Sinne behandelt, d.h. die Fahrt und die Verladung der Sortimente. Die Feststellungen der alteren Studien werden mit den neueren vergleichen. Die Studie ermoglichte folgende bedeutende Feststellungen. 1. Be im Holztransport verrichtet der Arbeiter mit der Maschine verschiedene Handlungen, die zusammengefasst werden als - Fahrt- volle und leere - Verladung- Aufladung und Entladung der Sortimente. Bei den Studien betreffs Arbeitszeit ist es unumganglich festzustellen, warum verschiedene Leerlaufe entstehen und wozu verschiedene Nebenzeiten dienen um sie bei der Formierung von Zeitnormativen auch dorthin einzureihen. 2. Die Arbeitstag des Fahrers ist wesentlich ki.irzer als von Jahren. Die Handlungen wechseln schnell und dauern vorwegend kurze Zeit. Es verflechten und erganzen sich psychische und korperliche Belastungen. Deshalb ruhen bei einigen Handlungen die Muskeln, bei anderen das Nervensystem mit Sinnesorganen. Es bleibt also geraume Zeit fOr aktive Entspannung frei. Deshalb ist der Anteil nicht produktiver Zeit wegen Pausen und anderen physiologischen Bedi.irfnissen des Fahrers verhaltnismaBig klein, er erreicht nur etwa i 4% der Gesamtzeit. Die ubrige nichtproduktive Zeit wegen Organisationsstorungen (verschiedene Wartezeiten) betragt rund 3%. Die Struktur der produktiven Zeit ist von der Lange (Entfernung) der Fahrt, der Art der Holzsortimente und der Art der Ladevorrichtung abhangig. Im Durchschnitt dauert die Fa~rt rund • 50% der Arbeitszeit, 20% wird zum Aufladen und Entladen verbraucht. etwa 10% aber fOr verschiedene Hilfshandlungen. 3. Die Fahrgeschwindigkeit hangt von der Strassenqualitat und der Fahrbahn ab. Die Qualitat der Fahrbahn hat aut die Geschwindigkeit der Fahrt den meisten Einfluss. Auf affentlichen Asphaltstrassen ist daher die Geschwindigkeit um etwa 60%, auf affentlichen Makadamstrassen um etwa 48% und auf asphaltierten Waldstrassen um etwa 22.% haher als aut Makadamstrassen im Wald. Zusatzlich wird die Geschwindigkeit noch durch Neigung und Kurwigkeit der Strasse beeinflusst. Die Unterschiede sind bei der leerer Fahrt absolut und relativ grasser als bei der vo lien Fahrt. Die durchschnittliche Geschwindigkeit der Fahrt aut der ganzen Relation ist von der Qualitat der Strassenstruktur abhangig. Sie wird praktisch nicht von der Relationslange beeinflusst. Es stimmt jedoch, dass auf kurzeren Relationen der Anteil von schlechteren (Waldstrassen) zunimmt weshalb die Geschwindlgkeit sich vermindert. Bei langeren Relationen ist der Anteil besserer (affentlicher) Asphaltstrassen haher und somit auch die Geschwindigkeit grasser. •A. lnfolge von Tatsachen, die im vorangegangenen Absatz beschrieben sind, sind alle »durchchn ittl ich en" F ahrtnorma tive oh ne Beachtung der Strassenqualitat s eh r u nzu langlich. · Gegenwartig stehen notwendige lnformationen (Strassenkataster) und entsprechende Behelfe (Computer) zur Verfugung zwecks Anwendung genauerer Normative die aufgrund der Strassenqualitat festgestellt und somit den einflussreichsten Faktor beachten wi.irden, der uber die Fahrgeschwindigkeit entscheidet. 5. Eine Zusammenstellung der Normative nur zwecks Feststellung und Zurechtlegung der Arbeiterlohne ist sehr fraglich, wenn nicht gar sinnlos. Das gibt am meisten bei.dem Tei! der Arbeiter, bei welchen der Ante il der Personaleinkommen in den Transportkosten verhaltnismassig gering ist. Deswegen ist der Effekt der Motivierung einer hoheren Leistung, die durch Akkordarbeit erreicht wird, sehr beschrankt. Bedeutend sind aber auch die zusatzlichen Kosten bei der Feststellung der Grund-Akkord. Deshalb ist es dringend, neue Aspekte der Arbeitsbelohnung zu fordern, wahrend die Lohnermittlung moglichst einfach gestaltet wird. 323 OXF. 305/306: 848:(497.12) ERGONOMSKA USTREZNOST KOMAN ONIH PUL TOV NA CENTRALNIH MEHANIZIRANIH LESNIH SKLADIŠČIH** Igor P o t o č n i k* Potočnik, Igor: Ergonomska ustreznost komand nih pu ltov na centralnih mehaniziranih lesnih skladiščih . Gozdarski vestnik 43, 1985, str. 324-334. V slovenščini s povzetkom v nemščini, graf. 5, tab. 1, lit. 7 Analizi rana je ergonomska ustreznost 8 centralnih mehaniziranih lesnih skladišč v Sloveniji. Ugotovljeno je, da komandni pulti niso bili oblikovani po ergonomskih zahtevah. Neupoštevanje ergonomskih načel povzroča slabšo vidljivost, neudobnost na delovnem mestu in s tem povečanje obremenitev delavca. Predlagane so smernice za oblikovanje komandnih pultov v bodoče s konkretnimi primeri. Potočnik, Igor: Ergonomics of controlling desks on central mechanized yards in Slovenia, Gozdarski vestnik 43, 1985, str. 324-334. ln Slovene, with summary in German, Ref. 7 The author is analysing ergonomics suitability of 8 central mechanized yards in Slovenia. The statement is that conrolling desks were not formed by ergonomics demands. Uncosidereding of ergonomics demands is causeing worse visibility, incommodity on working place and with this increase burdens of worker. The author is proposeing lines for forming controlling desks in future with concrete examples. 1. UVOD V Sloveniji dodelamo les iglavcev na centralnih mehaniziranih lesnih skladiščih (CMS). Naporno ročno lupljenje je zamenjalo mehanizirana lupljenje, kar pomeni veliko racionalizacijo dela. Do sedaj je bila pri nas narejena le ena ergonomska raziskava dela na CMS (3), ki je analizirala ropot. Pričujoča ergonomska analiza CMS je le nadaljevanje dosedanjih ergonomskih raziskav dela v gozdarstvu. · V tej analizi smo se omejili na delo operaterjev ob krožnih žagah in lupilnih strojih na CMS. Delovno mesto operaterjev je sedeče za komandnim pultom, preko katerega vodijo in kontrolirajo proces lupljenja in krojenja oblovine. Delo operaterjev na CMS je fizično in psihično zahtevno (odprava zastojev, upravljanje z drago napravo, krojenje oblovine, ropot, neprimerna klima). Poleg naštetih obremenitev so pomembni tudi komandni pulti . Ustrezno oblikovan komandni pult nudi operaterju udobnejši delovni položaj in tako zmanjšuje obremenitve, ki jim je operater izpostavljen. Komandni pult je posebna delovna miza, na kateri so razporejeni elementi za upravljanje (gumbi, ročice) in kontrolo (kontrolne lučke, monitorji). V analizi smo zajeli 8 CMS v Sloveniji, s katerimi upravljajo gozdnogospodarske organizacije. Namen analize je prikazati ergonomsko ustreznost komandnih pultov. Pri terenskem snemanju sta delala dva snemalca, da je bilo snemanje hitreje opravljeno. Za vsak komandni pult analiziranih CMS smo ugotavljali: - velikost vertikalnega vidnega polja operaterja nad linijo, - vertikalno gibalno polje rok in nog operaterja, - horizontalno gibalno polje rok in nog operaterja. ~ l. ,P., dipl. ·inž. gozd., BF, VTOZD za gozdarstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YtJ ** Clanek je povzetek diplomskega dela na BF VTOZD za gozdarstvo 324 Komandne pulte narisane v narisu in tlorisu smo primerjali z optimalnimi gibalnimi polji rok in nog odvisno od dejanske SRT (SRT- sedežna referenčna točka -točka, kjer se stikata naslonjalo in sedežna površina sedeža). Za elemente za upravljanje smo ugotavljali pogostost dotikov oz. frekvenco gibov. S tem smo želeli ugotoviti) kje na komandnem pultu ležijo najpogostje uporabljeni elementi za upravljanje. PogostQst dotikov smo preračunali v relativne frekvence in jih združili v 5 frekvenčnih razredov. Poskušali smo podati tudi celovito ergonomsko oceno analiziranih komandnih pultov. Z ocenami od 1-5 smo ocenjevali vidljivost linije, prostor za noge, dosegljivost elementov za upravljanje, višino komandnega pulta, sedež in delovno okolje. Na koncu smo izvedli še manjšo anketo med operaterji analiziranih CMS o težavnosti njihovega dela. Iz analize komandnih pultov in ergonomskih načel smo oblikovali smernice za oblikovanje komandnih pultov v bodoče. 1.1 Ergonomsko ustrezno delovno mesto Ergonomsko ustrezno delovno mesto operaterjev na CMS je sedeče za komandnim pultom. Zagotovljena mora biti preglednost nad linijo in elementi za vidno kontrolo, ter dosegljivost elementov za upravljanje. Ustrezne dimenzije delovnega prostora si ponazorimo s pomočjo detinirane delovne višine, višine sedeža in delovnega področja rok. Delovna višina: v tej višini morajo biti elementi za upravljanje. Merimo jo od višine sedeža navzgor. Za operaterje na CMS naj bi delovna višina 300 mm omogočila, da se operater nasloni na pult brez pretiranega sklanjanja naprej. Višina sedeža: je razdalja od naslona za noge do sedežne površine. Stol mora biti na kolescih, sedežna površina pa prevlečena s trpežnim blagom (ne iz umetnih snovi). Višina je 400-550 mm. Delovno področje rok: je prostor nad površino delovne mize, ki ga posameznik brez • težav doseže. Če so roke naslonjene, je optimalno gibalno polje oddaljeno 300-400 mm, če pa niso naslonjene pa 250-300 mm od delavčevega trupa. · Ergonomsko ustrezno sedeče delovno mesto prikazuje graf. 1. (mere v mm) T 200-300 + 700-740 400-450 }--- 600 -t- 850 325 Vertikalno vidno polje znaša maksimalno od +55 do-70", optimalno pa 35-40" ± 6,3" pod horizontalo (2). Vsi elementi za upravljanje na komandnem pultu morajo biti nameščeni tako, da so lahko dosegljivi in pregledni. Najpogosteje uporabljeni elementi za upravljanje morajo biti v optimalnem gibal nem polju rok. Elementi za vidno kontrolo so lahko izven maksimalnega dosega rok. komandni pult mora imeti dovolj prostora za noge. Ergonomsko ustrezen komandni pult prikazuje graf. 2, graf. 3 pa prikazuje enega od analiziranih komandnih pultov. Graf. 2 ERGONOMSKO USTREZEN KOMANDNI PULT IN ODNOS DO MAKSIMALNEGA IN OPTIMALNEGA GIBALNEGA POLJA ROK IN NOG <"". ~ l \ r l __ komandni pult .___ ___ __.1 maksimalno gibalno polje 1 J 111111111 optimalno gibalno polje 326 ~·~ril 1 1 lf 1 --------- --..., 1 1/ 1 1 1 ------------ 1 600 1 1 1 1 1 1 t 120 j 600 Graf. 3 CMS OTIŠKI VRH -VERTIKALNO GIBALNO POLJE ROK IN NOG OPERATERJA OB LUPILNEM STROJU NA LINIJI ZA DROBEN LES 1 c=:::::J maksimalno gibalno polje miE optimalno gibalno polje 2.REZULTATIRA~SKAVE 2.1 Rezultati ergonomske analize komandnih pultov Za vsako centralno mehanizirane skladišče posebej prikazujemo povzetek ergonomske analize komandnih pultov. Na vsakem skladišču na kratko opisujemo komandne pulte, analiziramo vertikalno vidno polje ter primerjamo komandne pulte z optimalnim gibalnim poljem rok in nog. Navajamo razlage in ocene ergonomske primernosti vseh komandnih pultov. Hkrati dajemo že nekatere predloge za ergonomske izboljšave. Ergonomska analiza CMS Rečica Analizirali smo komandni pult ob krožnih žagah. Sestavljen je iz dveh delov, operater pa sedi med njima in upravlja z obema hkrati. Vertikalno vidno polje znaša 49· pod 327 horizontalo. Dobra je vidljivost krožnih žag in prečnega transporterja, slabša pa vzdolžnega transporterja. Prostora za noge ima operater dovolj, le desni komandni pult ni spodrezan tako kot levi . Višina komandnih pultov je primerna, vendar sta prevelika , da bi operater dosegel . vse elemente za upravljanje brez naprezanja . Oo večine najpogosteje uporabljenih elementov za upravljanje se mora operater sklanjati. Sedež je primeren pisarniški stol na kolescih in z nastavljivo višino. Ergonomska analiza CMS Bohinjska Bistrica Vertikalno vidno polje operaterja ob komandnem pultu za krožno žago znaša 30' pod horizontalo. Slaba je vidljivost vzdolžnega transporterja. Za boljšo vidljivost operater večkrat stoji za komandnim pultom. Večina elementov za upravljanje leži izven maksimalnega dosega rok. Komandni pult je prevelik in previsok, da bi bil ergonomsko ustrezen. Prostora za noge je premalo. Zato operater sedi bolj odmaknjen od komandnega pulta, kar pa poslabša dosegljivost elementov za upravljanje. Ergonomska analiza CMS Pivka Operater ob krožni žagi sedi (na ergonomsko primernem stolu) med dvema komandnima pultoma. Na levem je le ročica za upravljanje transporterja. Vertikalno vidno polje znaša 51 ' pod horizontalo in ga omejuje šele pod kabine. Desni komandni pult je previsok, levi pa prenizek. Na desnem komandnem pultu je le del elementov za upravljanje dosegljiv brez naprezanja. Prostora za noge je dovolj. Operater najpogosteje uporablja ročico, ki je v maksimalnem dosegu rok (v vertikalni in horizontalni smeri). Tastatura računalnika je izven maksimalnega dosega rok. Gumb »Stop" za ustavitev linije je daleč izven maksima! nega dosega rok, kar je ergonomsko neustrezno in nevarno. Ergonomska analiza CMS Marof Komandni pult ob krožni žagi je podobne izvedbe kot na CMS Pivka, kjer operater sedi med dvema komandnima pultoma. Na levem komandnem pultu je ročica za upravljanje transporterja . Operater uporablja tudi dva prosto gibljiva pedala za upravljanje krožne žage . Vertikalno vidno polje znaša 44° pod horizontalo in ga omejuje šele pod kabine. Komandna pu Ita sta previsoka. Na desnem komandnem pultu operater doseže le nekaj elementov za upravljanje v horizontalni in vertikalni smeri. Tastatura računalnika leži izven maksimalnega dosega rok. Prostora za noge je dovolj, stol pa je tudi primeren. Velika pomanjkljivost tega komandnega pulta je, da se mora operater do nekaterih elementov za upravljanje celo obračati nazaj. Ergonomska analiza CMS Ribnica Na tem CMS smo analizirali dva komandna pu Ita: ob krožni žagi' in ob lupilnem stroju. Operaterja sedita v isti komandni kabini, vendar gledata vsak v svojo smer. Operater lupilnega stroja ne vidi del prečnega in vzdolžnega transporterja, operater krožne žage pa del vzdolžnega transporterja. Operater krožne žage sedi za previsokim komandnim pultom, ki ima premalo prostora za noge. V komandni kabini so naknadno dvignili tla z leseno stopnico (boljša vidljivost), na višino komandnih pultov pa so pozabi ji. S tem, da je operater bolj odmaknjen od komandnega pulta (ni prostora za noge), se poslabša dosegljivost elementov za upravljanje. Komandni pult ob lupilnem stroju je prenizek in ima tudi premalo prostora za noge. Večina elementov za upravljanje na obeh komandnih pultih leži izven maksimalnega dosega rok. Oba operaterja imata pisarniške stole na kolescih, vendar sta v slabem stanju. Ergonomska analiza CMS Limbuš Tu smo analizirali dva komandna pulta ob krožnih žagah- na liniji za droben in debel les. Operaterja krožne žage na liniji za droben les ovira ograja na podestu tako, da slabo vidi vzdolžni transporter. Vertikalno vidno polje znaša 16° pod horizontalo. Na liniji za debel les je vertikalno vidno polje operaterja 19° pod horizontalo; slaba je vidljivost vzdolžnega transporterja. Komandni pult ob krožni žagi na liniji za droben les je primerne višine, vendar ima premalo prostora za noge. Ker je bil pod kabine naknadno dvignjen, 328 komandni pult pa nespremenjen, je premalo prostora za noge. Zato sedi operater daleč nazaj, kar poslabša dosegljivost elementov za upravljanje. Komandni pult ob krožni žagi na liniji za debel les je nekoliko previsok in nima primernega prostora za noge. Večina elementov za upravljanje na komandnem pultu krožne žage na liniji za droben les je na robu ali izven maksimalnega dosega rok. Komandni pult krožne žage na liniji za debel les je sestavljen iz dveh delov; levi del je dobro dosegljiv, desni pa je manj primeren, ker je izven maksimalnega dosega rok. Oba operaterja imata pisarniška stola, ki pa nista v najboljšem stanju. Ergonomska analiza CMS Radlje Vertikalno vidno polje operaterja znaša 24° pod horizontalo, omejuje pa ga zadnji rob komandnega pulta. Zato operater slabše vidi vzdolžni transporter. Da bi to odpravil, se mora nekoliko skloniti nad komandni pult, kar pa ni ergonomsko najbolj ugodno. Komandni pult je primerne višine in ima dovolj prostora za noge. Dodali bi lahko še lesen podstavek za noge. Ročica za upravljanje transporterja je v optimalnem gibalnem polju rok v vertikalni smeri in v maksimalnem dosegu rok v horizontalni smeri. Tastatura računalnika je na robu optimalnega dosega rok v horizontalni smeri. Ostali elementi za upravljanje so izven maksimalnega dosega rok, vendar bi lahko najpogosteje uporabljanje približali maksimalnemu in optimalnemu dosegu rok. Tako bi komandni pult postal ergonomsko ustreznejši. Stol je pisarniški na kolescih in je primeren. Posebnost CMS Radlje je hidravlični žerjav Jonsereds za nakladanje oblovine na linijo. Na drugih CMS to delo opravljajo viličarji. Žerjav je montiran na betonskem podstavku, operater pa sedi za njim nad točko pritrditve žerjava. Žerjavist sedi na ergonomsko primernem sedežu, ki se po tirnicah premika levo- desno. Na naslonjalih za roke sta dve ročici za upravljanje žerjava. Ugodno ergonomsko podobo pokvari manjši komandni pult pred žerjavistom, ki je prenizek, da bi bilo dovolj prostora za noge. Elemente za upravljanje bi morali prenesti iz komandnega pulta na naslonjala za roke pri sedežu . Velik problem v majhni komandni kabini je vročina in ropot kompresorjev (žerjavist sedi nad kompresorji "- loči jih lesen strop). Poskrbeti bi morali za primerno klimatsko napravo in boljšo toplotno in zvočno izolacijo kabine. Ergonomska analiza CMS Otiški vrh Analizirali smo dva komandna pulta ob liniji za droben les -ob lupilnem stroju in krožni žagi. Komandnega pulta ob krožni žagi na liniji za debel les nismo posebej analizirali, ker je enak kot na CMS Pivka. Vidno polje operaterja ob lupil nem stroju {14 • pod horizontalo) omejuje previsoka prednja stena komandne kabine. Zato operater slabo vidi vzdolžni transporter, ki vodi skozi lupilni stroj. Dobro preglednost nad linijo ima operater krožne žage. Dobro vidi prečni in vzdolžni transporter ter krožno žago. Komandni pult ob lupil nem stroju po višini delno ustreza, prostora za noge pa je premalo. Zato je sedež pomaknjen bolj nazaj kot bi bil sicer. Tla v komandni kabini so naknadno zvišali, na višino komand nega pulta pa so pozabili. Zaradi tega je dosegljivost elementov za upravljanje slabša. Komandni pult ob krožni žagi je s 520 mm višine prenizek in ima premalo prostora za noge. Operater zato sedi bolj oddaljen od komandnega pulta. Večino elementov za upravljanje doseže operater lupilnega stroja le s sklanjanjem naprej. Stikalo za izklop leži delno v optimalnem gibalnem polju, kar je ergonomsko ugodno. Na komandnem pultu ob krožni žagi večina elementov za upravljanje leži v optimalnem, nekaj pa v maksimalnem dosegu rok. Oba operaterja sedita na pisarniških stolih, ki pa sta že dotrajana in bi jih bilo potrebno zamenjati. 2.2 Celovita ergonomska ocena analiziranih komandnih pultov Pri celovitih ergonomskih ocenah moramo upoštevati naslednja dejstva: - delovno mesto smo opazovali krajši čas {do 2 uri) - ocenjeval je le en snemalec, zato so ocene subjektivne - to je le poskus opredelitve celovite ergonomske ocene. 329 Celovite ergonomske ocene prikazujemo v tabeli 1. Pri tem smo uporabili ocene od do 5 in skupno oceno izračunali kot enostavno aritmetično sredino. Tabela 1 CELOVITA ERGONOMSKA OCENA KOMANDNIH PUL TOV ergonomsko vidljtvost lini je prostor za dosegljivost vi sina sedež delovno skupna področje CMS in oblovine r>oge elementov za komandnega okolje ocena upravljanje pu Ila Rečica 3 4 2 4 4 4 3.5 B. Bistrica 2 2 2 3 2 2.0 Pivka 4 5 2 2 4 3 3 .3 Marof 4 5 2 2 4 4 3.5 Ribnica (lup. st.) 2 2 2 3 1.7 Ribnica (kr. žaga) 2 2 2 3 1.7 Limbuš (drobna 1) 3 4 2 2 2.1 Limbuš (debela 1) 2 2 3 2 3 2.1 Radlje 3 4 3 3 4 4 3.5 Otiški v. (lup. st.) 3 2 2 3 2 3 2 .5 Otiški v. (kr. žaga) 4 3 2 3 2.3 Vidljivost linije in oblovine je dobra na CMS Pivka in Marof. Operater sedi med dvema komandnima pultoma in ima neoviran pregled. Dobro vidi tudi operater krožne žage na liniji za droben les na CMS Otiški vrh. Slaba preglednost linije je na CMS Bohinjska Bistrica, Ribnica in Limbuš (linija za droben les) . Odlično smo ocenili prostor za noge na CMS Pivka in Marof. Najslabše ocene so dobili CMS Bohinjska Bistrica, Ribnica (oba komandna pulta), Limbuš (oba komandna pulta) in Otiški _vrh (krožna žaga). Zadovoljujeta CMS Rečica in Radlje. Dosegljivost elementov za upravljanje smo v povprečju najslabše ocenili. Nekoliko izstopata CMS Radlje in Otiški vrh (krožna žaga). Višina komandnega pulta je primerna na CMS Rečica in Limbuš (droben les). Popolnoma neustrezna višina komandnega pulta je na CMS Ribnica (lupilni stroj) in Otiški vrh (krožna žaga). Dobre sedeže imajo operaterji na CMS Rečica, Pivka, Marof in Radlje. Drugod so sedeži izrabljeni in neprimerni. Pri oceni delovnega okolja smo upoštevali klimatske razmere, osvetljenost, ropot v komandni kabini. Dobro smo ocenili CMS Rečica, Marof, Radlje, slabo pa CMS Bohinjska Bistrica in Limbuš (droben les). V skupini celoviti oceni izstopajo CMS Rečica, Marof in Radlje. Pri oceni CMS Marof moramo pripomniti, da je komandni pult popolnoma neprimeren. Skupna ocena je pri CMS Marof neupravičeno visoka zaradi dobrih ocen drugih ergonomskih lastnosti delovnega mesta. Kljub dobrim ocenam pa ta tri CMS še zdaleč niso brez napak v ergonomskem smislu . Problematična je dosegljivost elementov za upravljanje, pa tudi vidljivost linije je pomanjkljiva. Ostala CMS so dobila slabše ocene, ker nimajo dovolj prostora za noge, zaradi slabe vidljivosti in neprimernih sedežev. Težko je presoditi, kateri komandni pulti so dobri ali slabi. Nekateri so boljši, drugi slabši, vsi pa imajo nekaj pomanjkljivosti, ki so v nasprotju z znanimi ergonomskimi principi. Zato bi na koncu raje rekli, da sta komandna pulta na CMS Rečica in Radlje samo nekoliko boljša med slabimi. 330 2.3 Rezultati ankete med operaterji Povprečno je operater star štirideset let in ima dvajset let delovne dobe. Večina jih je pred tem delala v gozdu, vendar so se zaradi bolezni prekvalificirali. Menijo, da je delo duševno zahtevno. V veliko pomoč jim je računalnik. Operaterji se pritožujejo nad slabimi in izrabljen imi stoli, ki imajo prevleko iz umetnega usnja. Pri delu jih najbolj motita ropot in vročina . Neugodno vpliva tudi monotonost dela. Z organizacijo dela so operaterji zadovoljni, jezijo se nad slabo obdelanimi korenovci . Vsi menijo, da so za svoje delo premalo nagrajeni. Kar polovica anketiranih operaterjev ni zadovoljna z delom in bi ga raje zamenjala z delom v gozdu. 3. SMERNICE ZA OBLIKOVANJE USTREZNIH KOMANDNIH PUL TOV Na osnovi znanih ergonomskih načel in ergonomske analize komandnih pultov smo oblikovali smernice za oblikovanje ergonomsko ustreznih komandnih pultov. 1. Primerna višina komandnega pulta je 700-7 40 mm. Prenizek ali previsok komandni pult po nepotrebnem otežuje delo operaterjev. Graf. 4 ergonomsko oblikovan sedež ERGONOMSKO USTREZEN KOMANDNI PULT- SEDEŽ oblazinjenje za podlahti 331 \ l elementi za upravljanje možnost spreminjanja višine 2. Horizontalna razdalja 700 mm pred sedei:no referenčno točko (SRT) je meja, ki jo človek še dosei:e brez naprezanja na delovni površini. Elementi za upravljanje ne bi smeli biti dlje od te meje. 3. Namestitev elementov za upravljanje mora biti funkcionalna in ne sme slediti geometrijskim vzorcem. Merilo pravilnosti namestitve je njihova priročnost, smiselnost zaporedja ter diferenciranost po barvi in obliki. 4. Komandni pult mora nuditi dovolj prostora za noge, ki mora meriti vsaj 850 mm v globino od SRT ter 600 mm v višino in širino. 5. Sedežna višina mora biti nastavljiva od 400-550 mm od tal. Stol mora biti na kolescih, sedežna prevleka pa iz obstojnega blaga. 6. K izboljšanju preglednosti nad linijo in kontrolo delovnega procesa bi veliko pripomogla interna televizija, ki bi s kamerami pokrivala slabo vidna_področja. Podobno bi vidljivost lahko izboljšali s pomočjo primerno razporejenih ogledal. Ce bi dvignili prečne in vzdolžne transporterje nad sedanjo višino in bi oblovina potovala pred operaterjem (ne pod njim), bi tudi izboljšali vidljivost. 7. Delovno okolje mora biti primerno. Komandne kabine naj bodo toplotno in zvočno izolirane in opremljene s klimatskimi napravami. Pomembna je tudi razsvetljava zaradi dela v slabših svetlobnih razmerih (ponoči, pozimi). Primerna je in direktna svetloba, ker delo operaterja ne zahteva pretirane ročne spretnosti in natančnega gledanja. 8. Oblikovali smo dva predloga za oblikovanje komandnih pultov v bodoče : Graf. 5 ERGONOMSKO PRIMEREN KOMANDNI PULT c=J maksimalno gibalno -polje ~ optimalno gibalno polje ~ optimalno vidno polje ' ...... -..... ...... ...... ......... ...... ......... ...... ....... 332 ........... • oblazinjenje za podlahti tastatura računalnika elementi za vidno kontrolo a) graf. 4 prikazuje komandni pult- sedež. Vsi elementi za upravljanje so vgrajeni v naslonjala za roke delovnega sedeža. Naslonjalo ima oblazinjenje za podlahti. Sedež je na kolescih in oblikovan po znanih ergonomskih načelih. Pred sedežem je še lesen podstavek za noge. b) graf. 5 prikazuje razporeditev elementov za upravljanje v primerjavi z optimalnim gibalnim in vidnim poljem. Elementi za vidno kontrolo so vidni hkrati s prečnim transporterjem, ki je nekoliko dvignjen zaradi boljše vidljivosti. Komandni pult ima dovolj prostora za noge; pod njim je tudi lesen podstavek za noge. LITERATURA 1. Kaminsky, G., Pilz, H. E.: Gestaltung von Arbeitsplatz und Arbeitsmittel, Frankfurt!Main 1970 2. Lipoglavšek, M.: Ergonomija, Sripta za študij gozdarstva, Ljubljana 1979 3. Lipoglavšek, M.: Ropot na mehaniziranih lesnih skladiščih, rokopis, Ljubljana 1984 4. Potočnik, 1.: Ergonomska ustreznost komandnih pultov na centralnih mehaniziranih lesnih skladiščih, BF, Ljubljana 1984 (diplomsko delo) ·s. Schmidtke, H.: Uberwachungs, Kontroli und Steuerungstatigkeiten, Frankfurt/Main 1966 6. Turk, Z.: Mehanizirana obdelava oblovine iglavcev in njena ekonomičnost, Znanstvena in strokovna dela, Ljubljana 197 4 7. Menschengerechte Arbeitsgestaltung, 2. lnformationsschrift. Ergonomische Eignung der Kommandopulte aut mechanisierten Holzlagerplatzen ln Slowenien wird das Holz der Nadelholzer auf zentralen mechanisierten Holzlagerpli:ltzen (ZMH) verarbeitet. Mit der vorli~genden Studie wurde die ergonomische Eignung der Kommandspulte analysiert. Die Uber~icht der Linie ist mancherarts wegen zu grasser Kommandopulte ungenOgend. Di~. beste Ubersicht gewahren die (ZMH) Marof, Pivka und Otiški vrh - Starkholzlinie. Eine relativ gute Ubersicht haben die Aparature aut den ZMH in Radlje, Rečica und Otiški vrh - Zirkularsage fur Schwachholz. Aut den ZMH in Rečica sind die beiden Kommandopulte zu lang daB der Operateur alle Kommandselemente ohne Schwierigkeiten erreichen konnte. Auf dem ZMH in Bohinjska Bistrica ist das Kommandospult in ahnlicher Weise ungelegnet, da die Operateure sich sogar weit ruckwarts drehen mussen, um alle notigen Kommandselemente zu erreichen. Die Kommandspulte 333 auf dem ZMH in Ribnica ha ben zu wen ig Platz fur die Be ine; diesel be Unzulanglichkeit besteht auch auf dem ZMH in Limbuš, in Radlje ist nur der Platz fur Knie zu eng. Aut dem ZMH in Otiški vrh hindert der vordere Rand des Kommandospu!tes die Knie des Operateurs. Die Hersteller der AusrOstung tur mechanisierte Holzlagerplatze verfolgen mehr die geometrische Anordnung der Kommandoelemente als die wirkliche Handlichkeit. Aut den ZMH in Rečica und Bohinjska Bistrica befinden sich zahlreiche Kommandoelemente ausserhalb der maximalen Armreichweite. Die Kommandopulte auf den ZMH Marof und Pivka mach en die normale Sitzposition des Ope rate urs unm6glich. Auf dem ZMH in Ribnica sitzen die Operateure zu weit weg vom Kommandopult (die Seine haben nicht genug Platz). Aut dem ZMH Limbuš mussen sich die Operateure ziemlich anstrengen, damit sie alle Kommandoelemente erreichen (vor allem den rechtsseitigen Teil aut der Starkholzlinie). Mit der Umstellung einiger T.asten wurde das Kommandopult auf dem ZMH in Radlje an ergononiischer Eignung gewinnen . Ahnliches gibt auch fur den ZMH in Otiški vrh. Es wurde auch der Versuch einer ganzheitlichen Einschatzung der Kommandopulte gemacht, und zwar nach 6 ergonomischen Komplexen; hierbei erhielten die h6chste Rangstufe die ZMH in Rečica, Marof und Radlje . Am wenigsten geeignet sind die beiden Kommandopulte des ZMH in Ribnica. Eine Nachfrage unter den Operateuren zeigte, daB sie am starksten durch Litze und Uirm gestčrt werden. Die Halfte von ihnen ist mit ihrer Arbeit unzufrieden. Der Arbeitsrhythmus wird durch unbearbeitete Stammbasen und zu kleine Leistungstahigkeit der Ladetraktoren ungunstig beeinfiOsst. Derergonomisch geeignete Kommandopult soll kunft ig ?OObis 740 mm hoch sein. Die Kommandoselemente k6nnen sich bis 700 mm vor dem Operateur befinden. Der Platz fOr Beine mul3 mindestens 850 mm in die Tiefe und 600 mm in die Hčhe und Breite messen. Die Sitzh6he muB von 400 b\s 500 mm regulierbar sein , der Sitz selbst mit dauerhafter Stoff Oberzogen werden. Das Arbeitsmillieu mul3 angemessen ausgeformt sein, mit Mčglichkeit wirkungsvoller Liftung, Wi;irmung und Beleuchtung. Es werden auch zwei konkrete \/orschlage von ergonomi§·ch geeigneten Kommandopulten angetohrt . POPRAVEK V 6. številki Gozdarskega vestnika nam je pri bilanci prikodkov in odhodkov od 1. 1. do 31. 12. 1984 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije pomotoma izpadel naslednji sklep: Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije je na svojem 13. zasedanju dne 19. junija 1985 obravnavala zaključni račun skupnosti za gozdarstvo za leto 1984 in o tem sprejela naslednji SKLEP Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije sprejema zaključni račun skupnosti za gozdarstvo za leto 1984 s tem, da se presežek prihodkov v znesku din 63.480.805,40 razporedi v vir dolgoročnih sredstev za pokritje odobrenih dolgoročnih kreditov v letu 1984 v znesku din 57.790.319,60 in preostala namenska sredstva v znesku din 5.6g0.485,80 za vlaganja v gozdove v letu 1985. 334 Predsednik skupščine skupnosti za gozdarstvo Ivan Videnič XVIII. KONGRES IUFRO - LJUBLJANA 1986 ' OXF. 971 : 972.21 lUFRO (595.) ZASEDANJE IUFRO IZVRŠILNEGA ODBORA V MALEZIJI Izvršilni odbor IUFRO organizacije se je sestal na svojem rednem letnem zasedanju. To pot v Maleziji, v njenem glavnem mestu Kuala Lumpur. Organizator in gostitelj zasedanja je bilo ministrstvo za obnovljiva naravne vire in Gozdarski inštitut . Gradivo za zasedanje pa je pripravila Biotehniška fakulteta- Gozdarski oddelek (gojenje gozdov). Na obsežni listi programa je bil velik del zasedanja posvečen osemnajstemu kongresu !UFRO v Ljubljani septembra 1986. Na zasedanju se je dokončno dooblikovala podoba kongresa. Narejen je bil pregled vseh referatov. Pripravljena je bila tudi skica resolucije in priporočilo o bodočem raziskovalnem delu in ravnanju v gozdarstvu. Na zasedanju je bil prikazan in kritično vrednoten jugoslovanski prispevek kongresu - ekskurzije kot sestavni del raziskovalnega programa. Člani izvršilnega odbora so želeli nekatere dopolnitve in spremembe. Predvsem je bila izražena želja po specializiranih ekskurzijah. Tej želji je možno le delno ustreči in to za tiste dejavnosti, ki so v gozdarstvu pri nas specifične kot npr. plantažiranje, hudorništvo, lesna industrija. Drugi del ekskurzij naj bi bil le močneje obaNan glede na določene gozdnogospodarske dejavnosti; npr. pridobivanje lesa. Tretja skupina glavnina ekskurzij pa naj ostane široko zasnovana. Te ekskurzije naj prikažejo naš koncept, kako poskušamo kompleksno gledati na gozd kot večnamenski obnovljivi naravni vir. Na kongresu pričakujemo približno 350 naročenih referatov, prav toliko >)plakatnih referatov«. Kongres bo spremljalo 19 velikih ekskurzij in 8-1 O poldnevnih ogledov gozda in naše ožje dežele. Po vseh dosedanjih vesteh je zanimanje za kongres izredno veliko. Še večjo pozornost pa vzbuja vse večje onesnaževanje okolja in umiranje gozdov. Zasedanje v Maleziji je bilo povezano z ogledom tropskih gozdo·v. Poznano je, da spadajo malezijski pragozdovi med najbogatejše v tropskem dežnem pasu. Veliki posegi in brezobzirno krčenje ter uničevanje tega bogastva tudi v tej deželi pa bo v kratkem tudi ta gozd uničilo. V nižinskih in gričevnatih predelih pragozd zamenjujejo nepregledne monokulture kavčukovca, predvsem pa palme oljnice in kakavovca. V strmejših legah izsekujejo gozd domačini- kmet po že poznanem načinu »Shifting cultivation«- potujoče kmetijstvo, ki izčrpa tla in jih prepusti izpiranju. Prav roparsko pa izgleda »moderno gozdarstvo« z ogromnimi stroji, ki na hitro zgradi v gozdu gosto cestno mrežo, pobere vrednejši les, pomen dra vse preostalo rastje in tako zapusti opustošen gozd. Že po pol leta, najpozneje pa v enem letu voda odnese mostove, udornine zasujejo na mnogih mestih cesto- gozd je prepuščen eroziji. Ameriško pravilo, včasih na žalost tudi naše: »hitreje, več, bolje" se uresničuje predvsem v bliskovitem načinu eksploatiranja. Po načrtih, ki so nam jih pokazale firme, ki eksploatirajo, pospravi že majhna firma na opisan način 2000 ha gozda v nekaj mesecih. Da ne bi daleč transportirali lesa, so postavili v sredo pragozda ob morski obali najsodobnejšo predelovalno industrijo: žago, furnirnico in tovarno iverk, ki bo v naslednjih 15 letih pogoltnila vse lesno bogastvo in za sabo pustila revnega Malezijca v kolibi, s štirimi stenami- s prostorom polnim revščine. Ko se pogovarjaš z gozdarji, zaposlenimi pri firmi, !e-ti prepričujejo o genialnosti takšnega početja. Gozdarji domačini šepetaje kritizirajo, obsojajo vlado in svetovno banko v Washingtonu. Gre za početje, ki se zagabi vsakomur; med člani izvršilnega odbora ni bilo nikogar, ki tega ne bi obsojal. Tisti, ki vidi to pNič , se zgrozi nad tem početjem na koncu dvajsetega stoletja, polnega parol o varstvu našega planeta. 335 ' XVIII. KONGRES IUFRO - LJUBLJANA 1986 Malezijski organizatorji so dolgo časa omahovali, ali bi pokazali ta del svojega gozdarstva ali ne. Nazadnje so se le okorajžili. Ta poteza se nam je izredno dopadla. Znak, da gozdarji, razen izjem, čutimo do narave tisto kar nas posebej odlikuje. Zasedanje v Maleziji je dalo priznanje našim naporom za pripravo kongresa o znanstvenoraziskovalnem delu v gozdarstvu, pri čemer pa jim nismo povedali, s kakšnimi težavami se srečujemo in kako jih hrabro in spretno rešujemo. Z zasedanjem so mnogi udeleženci absolvirali še eno gozdarsko fakulteto krepitve svojega odnosa do gozda pa tudi osvestitve. Škoda le, da takšnega pouka ni mogoče množično organizirati . Prof. dr. D. M 1 i n š e k OXF. 971 : 972.21 IUFRO (497 .12) _SREČANJE EVROPSKIH PROFESORJEV ZA GOJENJE GOZDOV LJUBLJANA, SEPTEMBRA 1985 Pod odkriljem IUFRO organizacije so se prvi teden v septembru 1985 sestali profesorji za gojenje gozdov gozdarskih fakultet vse Evrope. Posvetov-anje je bilo na Biotehniški fakulteti, Vtozd za gozdarstvo pod Rožnikom. Posveta so se udeležili: Austrija H., Mayer DR Nemčija H., Thomasius Anglija S., Thompson Madžarska E., Csesznak D., Malcolm ~oljska E., Bernardzki Belgija M., van Miegroet Ceškos lovaška S., Korpel N., Lust Italija P., Piusi Finska M., Leikola Grčija . S., Dafis Rasanen Švica J., Ph. Schutz Norveška 0., Haveraanen J., FR. Matter Švedska F., Bergman Holandija R., Oldeman Francija L., Lanier Jugoslavija D., Mlinšek ZR Nemčija P., Burscherl B., Prpic D., Sch61zke s., Matic R., Mosandl in J.: Huss ZD Amerike R., Hermann Gre za prvo tovrstno srečanje evropskih učiteljev gojenja gozdov z namenom, da bi razpravljali o problemih visokošolskega pouka- predvsem o metodah rednega pouka in o metodah spopolnjevanja gozdarjev v praksi. Posvetovanje je bilo organizirano brez predavanj. Ves čas je bil namenjen usmerjenim razpravam . Za uspešnost razprav pa je poskrbel ~)gozdni del« programa- obisk gozdov na Pohorju (Mislinja) in gozdov ob Krki (Straža) . Gozdarji v Slovenj Gradcu, Mislinji in Straži so odlično pripravili in opremili ogled gozdov. Gradivo, o katerem se je razpravljalo v gozdu, se je povsem dopolnjevala z gradivom glavne razprave. Za sprotno prevajanje v dveh jezikih so poskrbeli udeleženci sami. Osrednja razmišljanja, probleme in rešitve je bilo moč strniti v deset točk. Naj naštejemo med njimi le nekatere misli: 336 XVIII. KONGRES IUFRO - LJUBLJANA 1986 ' Pouk iz gojenja gozdov je potrebno posodabljati s pomoejo novih izsledkov s področja temeljnih ved kot so fizika, biologija, psihologija in tudi medicina. Pouk gojenja gozdov ne sme vsebovati kmetijskega koncepta mišljenja. Strogo je pri pouku razlikovati delo z gozdom in delo s plantažo. Kmetijska miselnost v ravnanju z naravo ni zaželena; je med drugim tudi v mnogočem razlog za dualizem, ki nastaja med gojenjem gozdov in enostranskim, strojnim oblikovanjem gozdnega dela. Močneje je uveljaviti celosten koncept gojenja gozdov; vgrajevati gozdarsko politiko in razvijati metode in pomagala, ki razvijajo pri slušatelju sposobnost opazovanja in sklepanja. Še posebej pa je razvijati metode za iskanje odločitev (določanje ciljev in ukrepov). Samostojnemu delu in samorazvoju slušatelja je posvetiti vso pozornost; saj se gozd nenehno spreminja in zahteva nenehno nove, samostojne odločitve. Pouk gojenja gozdov mora biti sestavljen didaktično iz dveh delov: redni pouk in dopolnilno izobraževanje in informiranje gozdarja v praksi. Zaradi umikanja gozdarja iz gozda s starostjo je razviti metode prenašanje novega znanja, ki gozdarja pritegujejo v gozd. Posebno pozornost je posvetiti hevrističnim metodam dela in ne iskati konvencionalne poti pouka. V gojenju je močneje kot doslej razvijati zgodovinski način razmišljanja in posredovanja znanja. Pri pouku je v večji meri uporabjati učne stroje in računalniške pripomočke . V poštev pridejo predvsem tista področja, kjer je potrebno memoriranje. Uporaba računalnika je • priporočljiva, vendar v takšni obliki, da le-ta ne krni svobode razmišljanja in ustvarjalnosti. Pouk v gojenju gozdov pomeni sintezo, sintetični način razmišljanja in ne ' priučevanje receptov. Za takšen način oblikovanja gradivo je potrebno mnogo časa; še več pa, če je študij prestavljen v gozd. Kurikula iz gojenja gozdov zahtevajo zato več časa. Pouk gojenja gozdov je optimirati. Strogo je selekcionirati novo znanje in razvijati pouk v obliki učne delavnice in s teamskim delom učiteljev. Kot učinkovit pripomoček pri pouku se je pokazala pritegnitev slušateljev k delu v gozdu, ki ga je prizadela katastrofa. Pri odstranjevanju posledic katastrofe slušatelj spozna vse napake dela z naravo v preteklosti Zaradi vse večjega obsega obolelih gozdov in zaradi vse večjih površin degradiran ih gozdov je oblikovati ·•gojenje gozdov za katastrofna področja«. Temu delu lahko v veliki meri·pripomore pospešeno raziskovanje gozdov na ekstremnih rastiščih, kjer se gozd uveljavlja pri neugodnih pogojih. Za lažje medsebojno sporazumevanje gozdarjev med različnimi celinami in geografskimi regijami je potrebno razvijati »primerjalno gojenje gozdov ... Ta tip gojenja gozdov bo močneje prispeval k izvirnim rešitvam in k dodatni privlačnosti tega osrednjega dela gozdarstva. Udeleženci so po štiridnevnem zavzetem delu odšli zelo zadovoljni s kopico novih idej, načrtov in zahval gostiteljem prireditve -slovenskim gozdarjem. Prof. dr. D. M 1 i n še k 337 OXF. 233/25 : 903(497 .12) DVE ALTERNATIVI BODOČEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI Silvij 8 1 a j* Ignacij Piš 1 ar·* Ob prebiranju Gozdarskega vestnika št 6/1985 se je širša gozdarska javnost v Sloveniji lahko dodobra seznanila, koliko smo bili uspešni v naših prizadevanjih za dosledno izpolnitev predvidenih nalog na področju pridobivanja gozdnih sortimentov in bioloških vlaganj. Članek ima naslov: »Uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana SlS za gozdarstvo SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v letu 1984". V glavnem so rezultati teh prizadevanj zelo spodbudni in pozitivni, saj jih je skupščina SlS za gozdarstvo SR Slovenije tudi potrdila in sprejela. Podrobnejša analiza skrbno zbranih podatkov pa vendarle pokaže nekatera odstopanja pri izvedbi del iz gozdno biološke reprodukcije. Ob tem, da so bila predvidena dela pri obnovi gozdov prekoračena, pa dela pri negi gozdov niso dosegla planiranih, predvsem so zatajila tako imenovana zakasnela redčenja. Glede na načrtovana dela v tem obdobju je bilo po vrstah gozdnogojitvenih del doseženo naslednje razmerje: 1. plantažni nasadi 134% vsi gozdovi 2. obnova gozdov i 19 ·%vsi gozdovi 3 . nega gozdov 96 % vsi gozdovi 4. zakasnela redčenja 62% vsi gozdovi Brez posebnega poglabljanja v vsebino problema nam pogled na podatke pove, da smo bili mnogo uspešnejši pri tistih delih, ki ob nas zahtevajo manj sredstev in strokovnih naporov. V zahtevnejših , a za naše gozdove pomembnejših ukrepih, pa smo zaostajali in nismo dosegli predvidenega. Oglejmo si torej pobliže realizacijo tako imenovanih zakasnelih redčenj po gozdnogospodarskih območjih v letu 1984. (Tabela 1) Koliko teh redčenj smo v letu 1984 v Sloveniji opravili? Opravili naj bi jih zaokroženo 5800 ha, zares pa je bilo preredčenih le 3600 ha gozdov. Če izvzamemo gozdove, s katerimi gospodarijo druge OZD v Sloveniji, ki niso gozdarske, vidimo, da je bilo doseganje planskih zadolžitev v družbenih gozdovih 75 %, v zasebnih gozdovih pa le 62 % . Sicer pa se največji izpad zakasnel ih redčenj kaže prav v tistih območjih, kjer delež listavcev presega polovico letnega etata. Za družbene in zasebne gozdove skupaj so to gozdnogospodarska območja Tolmin, Novo mesto, Brežice, Murska Sobota, Radgona in Kras. Če pa obravnavamo samo gozdove v zasebni lasti, pa se prej naštetim območjem pridruži še Celje . Skušajmo se poglobiti v vzroke za takšno stanje. Pri globlji presoji tega problema se naposled izkaže, da je vzrok le en samcat, da je ekonomske narave; ima pa seveda več vidikov, v grobem tri . V nadaljevanju članka jih bomo navedli in jih bomo na kratko komentirali . 1. Proizvodnja drobnih sortimentov nasploh, še zlasti pa drv v manjših sestojih listavcev, je zelo draga. Drag je posek, drago je spravilo in manipulacija. Prodajna cena * S. B, dipl. inž. gozd ., SGG Tolmin, TOZD Gozda rstvo Idrija, Trg svobode 2; 65280 Idrija, YU ~~l. P., dipl. inž. gozd., SGG Tolmin, TOK Gozdarstvo Idrija, Trg svobode 2; 65280 Idrija, YU 338 Tabela 1 PLAN IN IZVRŠITVE ZAKASNELIH REDČENJ V LETU 1984 * Družbeni gozdovi OBMOCJE Zasebm gozdovi VSI gOZdOVI Plan Izvr s. % PI al" Iz vrš. % PI al" Iz. vrš. % 1. Tolmin 352 334 95 300 202 67 652 536 82 2. Bled 54 19 35 59 3 5 113 22 19 3. Kranj 140 104 74 232 304 131 372 408 110 4. Ljubljana 31 31 100 889 712 80 920 743 81 5. Postojna 500 320 64 500 320 64 6. Kočevje 84 84 7. Novo mesto 290 237 82 365 157 43 655 394 60 8. Brežice 303 90 30 303 90 30 9. Celje 26 28 108 4"10 411 100 436 439 101 1 O. Nazarje 86 77 90 17 10 59 103 87 84 1 1 . Slovenj Gradec 75 75 150 12. Maribor 295 295 100 190 188 99 485 483 100 13. Mur. Sobota 14. Radgona 25 30 120 10 8 80 35 38 109 15. Kras 115 18 16 550 8 665 26 4 SKUPAJ 1573 1173 75 3900 2413 62 5473 3586 66 .Qozdovi pri drugih OZD 300 300 VSE SKUPAJ 1873 1173 63 3900 2413 62 5773 3586 62 * Poročilo SlS za gozdarstvo Slovenije. tega lesa pa v razmerju do žagarske hlodovine v zadnjem času še močneje zaostaja. Če bo šlo tako naprej, bo kmalu znašala komaj še polovico cene za hlodovina listavcev. 2. Priprava dela je za redčenje mnogo zamudnejša in zahteva gostejše pokrivanje terena s strokovno operativnimi delavci. To je zlp.sti očitno v zasebnih gozdovih, kjer je treba kontaktirati za enako velik posek z mnogo številnejšimi lastniki gozdov, kot pa če bi izvajali direktno premene, saj redčenja zajemajo veliko večje površine gozdov za enako realizirano količino blagovne proizvodnje lesa. 3.' Za praktično izvedbo predvsem negovalnih del, zlasti v melioracijah (sajenje, žetev), zaposlimo lahko tudi priložnostne delavce, oz. takšne, ki stanejo manj kot pa reden, kvalificiran in dober gozdni delavec, sekač, kvalificiran za to, kar je pri redčenjih še zlasti pomembno, da z malomarnim delom ne poškodujemo lepih dreves, nosilcev funkcij v sestoju. Draga proizvodnja, zamudna priprava dela ter zahtevna izvedba del v redčenjih, so torej trije poglavitni vidiki pod eno samo streho ekonomskih zadreg, ki so nas odvračali od redčenj v letu 1984 in nas bodo odvračali od tega dela še naprej, če ne bo sistemskih rešitev, ki bi takšno stanje bistveno izboljšale. Ko nadalje razmišljamo o dveh izredno pomembnih zahtevah in sicer o: Gozdovi moramo z redčenji, prvimi, drugimi in z vsemi naslednjimi negovati. To nam veleva naša stroka in naša strokovna zavest. Stroka in strokovna vest nam narekujeta nadalje tudi čas in način, kako gozdove obnavljati. Načelo trajnosti je naše osnovno načelo, ki ga predpisuje tudi zakon o gozdovih in ga nikakor ne smemo narušiti, hkrati pa to zahtevajo tudi splošno koristne funkcije gozdov. 339 Zahteve družbe po lesni surovini so velike. Tu je žagarska industrija, industrija celuloze in papirja, industrija plošč. Tu je zaradi energetske krize vse večje povpraševanje po drvah za kurjavo. Kako zadostiti vsem tem povpraševanjem? Obe zahtevi, zahteva po pravilnem in strokovnem gospodarjenju z gozdovi in izpolnjevanje načela trajnosti ter zahteva po dogovorjeni stopnji pokrivanja potreb po lesu v družbi, se morata pokrivati. To je s srednjeročnim planom SlS za gozdarstvo SR Slovenije in 1 O-letnimi območnimi gozdnogospodarskimi načrti tudi dogovorjeno in urejeno. Vsakršna notranja prerazporeditev etatov iz redčenj v etate, pridobljenih na račun povišanih sečenj v gospodarskih gozdovih pa bi narušilo osnovno načelo naše stroke, zapisano v zakonu o gozdovih, to je trajnost gospodarjenja z gozdovi. Bojazen torej je, da bi se v ekonomski stiski, kakršna danes je, nekaterim DO v revnejših območjih, v bitki za preživetje lahko kaj takega zgodilo. Kot primer si oglejmo stanje v tolminskem gozdnogospodarskem območju. Najprej spregovorimo o strukturi gozdov območja. Od 88.500 ha gospodarskih gozdov, je 8700 ha mladovij in kar 52.400 ha prirastnikov. Od tega je kar celih 33.300 ha letvenjakov in mlajših drogovnjakov bukve s primešanimi drugimi listavci, predvsem plemenitimi. Ta površina obsega kar 38% vseh gospodarskih gozdov v območju. Povsem jasno je torej, da smo prisiljeni dobršen del etata črpati iz redčenj v letvenjakih in mlajših drogovnjakih in tako razbremenjevati etate v starejših prirastnikih in pomlajencih . Ker pa je v mlajših razvojnih fazah sestojev bukvi primešanih več plemenitih listavcev, se z intenzivnimi strokovnimi posegi da prigospodariti še precej več plemenitih listavcev, kar bi nam v perspektivi zagotavljalo večji vrednostni učinek . Z redčenji na Tolminskem že danes realiziramo 45% blagovne proizvodnje lesa. Območje je tudi sicer znano po tem, da pridela daleč največ drobnega lesa listavcev v SR Sloveniji. Drobnega lesa je kar 48% od celotne količine lesa, 63% vsega drobnega lesa pa pridobimo z redčenji. Taka usmeritev SGG Tolmin je povsem v skladu s smernicami SlS za gozdarstvo SR Slovenije o možnostih gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji v srednjeročnem obdobju 1981-1985. Citiram: »Pomembne možnosti za povečanje sečenj so v zasebnih gozdovih in to predvsem v drobnem lesu .listavcev, ki ga v sedanji predelavi zelo primanjkuje. Največje možnosti za povečanje sečenj drobnega lesa so v mladih in srednjedobnih sestojih listavcev, ki čakajo na redčenje.« V tolminskem gozdnogospodarskem območju je bila v letu 1975 blagovna proizvodnja lesa 141.000 m3 . Sledil je nagel vzpon, ko je v letu 1983 dosegla višino 212.000 m3. Takega obsega proizvodnje nikakor ne bo moč obdržati, kolikor se ne bomo takoj in zelo aktivno lotili iskanja znatno večjega deleža poseka iz redčenj. Druga težava na Tolminskem je izredno majhna odprtost gozdov. Z 12 tekočimi metri gozdnih cest in 1 ha gozda smo na repu v Sloveniji. Večji kompeksi gozdov kot so Golobar, Porezen, Masore ne dajejo prav ničesar, saj so praktično nedostopni. Današnja ekonomika namreč ne prenese tako visokih proizvodnih stroškov. Na primeru tolminskega gozdnogospodarskega območja, ki ima sicer silno neugodno sortimentno strukturo (skoraj polovico drv)- 48 %, slabo odprtost z gozdnimi prometnicami (12 tm/ha) ter zaradi težavnih gorskih terenov (žičnice) tudi sicer izredno drago proizvodnjo. Na dlani je, kako bomo kaj kmalu, ob tem, ko se škarje ekonomike hitro in neusmiljeno zapirajo, morali poseči po eni od naslednjih alternativ, boljši ali slabši: 1. Boljša alternativa gospodarjenja z gozdovi pomeni obdržati blagovno proizvodnjo na dosedanji višini, zadovoljivo oskrbovati lesno predelovalno industrijo in prebivalstvo z gozdnimi sortimenti, se kadrovsko krepiti in dvigati kvaliteto strokovnega dela ter se držati načel trajnosti in dobrega gospodarjenja z gozdovi, kar nam veleva tudi zakon o gozdovih. 2. Slabša alternativa gospodarjenja v bodoče pa je drastično zniževanje blagovne proizvodnje (pri SGG Tolmin- 60.000 m3 1etno), manj strokovnega dela. ekstenziviranje gozdne proizvodnje, opuščanje nege v gozdu. Morali bi vsekakor izbrati boljšo alternativo. Izbrali pa jo bomo lahko samo v primeru, če bo celotna slovenska gozdarska javnost spoznala, da vsa gozdnogospodarska območja v Sloveniji nimajo enakih pogojev za razcvet ali pa celo za obstoj. SlS za 340 gozdarstvo SR Slovenije, katere prvenstvena naloga je izravnavanje pogojev gospodarjenja z gozdovi Slovenije, mora kmalu kaj pokreniti. Pokreniti kaj učinkovitejšega. Drobtine so premalo in ne bodo zaobrnile toka dogodkov. Potrebne so torej sistemske in dolgoročne rešitve, katerih se moramo skupaj lotiti čimprej. Debeljak v Razorih odd. 1 /li Doslednim redčenjem v nekaj desetletjih sledi velika kvaliteta drevja in sestojev Letvenjaki (mešani), v katerih je z velikimi stro- ški nujno potrebno izvajati nego. Spravilo lesne mase iz teh sestojev je koristno, toda zelo drago. 341 OXF. 906 BIOENERGIJA (BIOMASA) PRIDOBIVA VSE VEČJI POMEN Lojze ž g aj n a r* Čeprav sta naftna šoka v letih 1973 in 1978, ki sta povzročila energijsko krizo in močno omajala tudi najtrdnejše svetovne ekonomske sisteme, že nekoliko utonila v pozabo, je vprašanje energije še vedno močno v ospredju svetovne gospodarske politike. Spoznanje, da je "zlata doba" poceni nafte dokončno za nami, je izhodišče pri oblikovanju dolgoročnih energetskih planov razvoja vseh držav v svetu, ki nimajo na voljo tega bogastva. Edini alternativi sta skrajno varčna poraba vseh vrst energije in iskanje novih, domačih in obnovljenih energijskih virov. Pri iskanju novih vrst energije posvečajo vse večjo pozornost tudi biomasi, ki naj bi nadomestila vsaj del dragocene uvožene nafte. Obnovljivost, mah na poraba energije pri proizvodnji, lastne zaloge, široka uporabnost in čistost pridobljene energije so pomembne prednosti te energije. Kolikšen pomen pripisujejo bioenergiji v razvitem in tudi nerazvitem svetu, je ponovno dokazala tretja evropska konferenca Energija iz biomase, ki je bila od 25. do 29. marca letos v Benetkah. Organizator konference je bila komisija pri EGS. Na konferenci je bilo več kot 600 udeležencev z vseh kontinentov, največ seveda iz držav članic združenja. Kot običajno na teh konferencah je bila celotna problematika razdeljena in obravnavana po teh temah: 1. Zaloge (količine) in vrste biomase 2. Pridobivanje biomase 3. Predelava biomase 4. Možnosti uporabe biomase Poleg 31 glavnih referatov, številnih koreferatov, več sto posterskih predstavitev je delo konference potekalo tudi v obliki okrogle mize in sejma idej, z vsemi najnovejšimi avdiovizualnimi pripomočki. Čeprav je bil pomen biomase in bioenergije obravnavan v svetovnem okviru, tako za razviti kot tudi za nerazviti svet, je bilo vseskozi čutiti poudarek specifičnim razmeram držav EGS, ki so predvsem tele: - velika poraba energije na prebivalca, ki se bo do leta 2000 povečala za 1 OO odstotkov, - 40% vse energije se danes uporablja za kuhanje in ogrevanje. Z različnimi ukrepi je možno porabo te energije močno zmanjšati. - velika odvisnost od uvožene nafte, katere cena naj bi se do leta 2000 povečala za 1 OO odstotkov, - veliki bioenergijski potenciali, ki so še malo izkoriščeni. Cenijo, da je ta potencial ekvivalenten 3600.106 GJ, to je enako 7 odstotkov predvidene porabe vse energije v letu 1985 ali čez 1 OO milijonov ton nafte (34 GJ je 1 m3 nafte). Zanimiva je struktura teh bioenergijskih potencialov, in sicer: - 13% živalski odpadki (prašičereja, govedoreja, reja kokoši in piščancev), - 14% poljedelstvo (slama, koruznica, sončnice idr.) - 9 % gozdni in lesnoindustrijski ostanki * L. Ž., dipl. inz. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU 342 - 12% gospodinjski in komunalni odpadki - 7% drva - 32% biomasa iz lesnih in energijskih plantaž s kratkim proizvodnim ciklusom - 1 O% ostanki in odpadki morskega ulova, morske in sladkovodne mikro in makro alge ter vodne plantaže. ..,.. Preseneča visok delež biomase iz gozdov ter lesnih in energetskih plantaž, ki je sicer prognoziran šele za leto 2000. To naj bi dosegli z večjim deležem produktivnih gozdov, od sedanjih 19 na 26 milijonov hektarjev (od 12 na 17% vseh površin). z zmanjšanjem deleža površin malodonosnih gozdov od 23 na 14 milijonov hektarjev ter s snovanjem energijskih plantaž na površini 7 milijonov hektarjev. Velik del teh prognoz gre na rovaš sedanjih kmetijskih površin, ki naj bi jih zmanjšali na 7 milijonov hektarjev. Poleg velike energijske lakote to zmanjšanje pogojujejo tudi vsakoletni veliki tržni presežki hrane (Kakšna nasprotja! Hkrati zaradi lakote umira milijone ljudi). Pri veliki proizvodnji mesa in mlečnih izdelkov članic evropske skupnosti nastajajo tudi velike količine živalskih odpadkov, ki povzročajo hkrati hude ekološke probleme, zlasti še prašičereja . številni raziskovalni in razvojni projekti so zato namenjeni hkratnemu reševanju obeh problemov. Tako danes že obstajajo številne bioplinske postaje, ki uspešno in tudi gospodarno izrabljajo ta vir energije za ogrevanje, kuhanje pa tudi za pogon kmetijskih strojev. Sedaj deluje v Evropi že 550 takšnih bioplinskih naprav. Veliko pozornost je bilo na konferenci namenjeno tudi gospodinjskim in komunalnim odpadkom . Ž:e v letu 1983 je v Evropi izkoriščalo te odpadke 36 večjih mest bodisi z neposrednim sežiganjem, s predhodno predelavo v brikete in pe lete ali pa za proizvodnjo bioplina. Iz ene tone takšnih odpadkov pridobijo 5-1Om3 plina. V ZRN bioplin že nadomešča 1 milijon ton kurilnega olja na leto. V Angliji iz gospodarskih odpadkov izdelajo 1 8.600 ton briketov za kurjavo na leto. V skandinavskih deželah, kjer je že sedaj delež bioenergije 9 %, v letu 1990 pa načrtujejo celo 15-odstotni delež (Finska 28%, Švedska 20 %). bodo glavni viri biomase Tudi najbogatejše države na svetu, ki imajo dovolj svojih fosilnih goriv in so bogate z gozdom, najrealneje upostevajo gozdno biomaso kot alternativni vir energije 343 gozd, šotišča, trstičja in energijske plantaže. Pri teh plantažah zlasti veliko obetajo vrbe, jelše, topoli, evkaliptus idr. Letna proizvodnja suhe biomase je tudi prek 40 ton/ha. V Južni Ameriki in Afriki namenjajo veliko pozornosti sladkornemu trsu, različnim mlečkom (Euphorbia sp.), artičokam, različnim sekulentam, vodni hiacinti, soji, oljni repici, sončnici itd., iz katerih bi proizvajali plinaste, tekoče in trde proizvode za pridobivanje energije. V Angliji so začeli celo izkoriščati in predelovati orlovo praprot v brikete. Na en hektar površine pridobijo letno 9 ton suhe snovi. Iz vresja pridobijo 1 tono briketov na hektar. Za proizvodnjo alkohola postaja zanimiv celo navadni regrat. V nekaterih državah so raziskave usmerjene na pridobivanje energije iz sladkovodnih in morskih mikro in makro alg ter plantaž vodnega rastlinja. Zlasti veliko obeta vodna hiacinta, ki proizvaja na leto do 67 ton suhe snovi na 1 ha površine, obenem pa učinkovito čisti onesnažene vode. Zanimanje za vse možne vire bioenergije se tako v zadnjih letih naglo veča in širi. Še v lanskem letu, na svetovni konferenci o bioenergiji na Švedskem, je bil glavni poudarek dan biomasi iz gozda. Na letošnji konferenci pa so bile enakovredno obravnavane tudi vse druge vrste biomase. Občutne so tudi nagle spremembe v sami tehnologiji pridobivanja, predelave in uporabe biomase za energijo. Pri iskanju novih virov se vse bolj uveljavljajo visoke biotehnologije in genetski inženiring za čim hitrejšo, večjo in trajnejšo proizvodnjo biomase. Tudi pri predelavi biomase si vse bolj prizadevajo k višjim oblikam, k tehnologijam, ki dajejo proizvode s čim več nafti podobnih lastnosti uporabe; to pa so plinasti in tekoči proizvodi. Čeprav so danes te tehnologije razmeroma drage, se v svetu vse bolj uveljavljajo, še posebej pri proizvodnji pogonskih goriv za motorje z notranjim zgorevanjem, kjer naj bi nadomestili bencin. Tako npr. ZDA predvidevajo v letošnjem letu proizvodnjo 7580 milijonov litrov gasohola, to je mešanice 1 O% etanola in 9% bencina. Etanol pridobivajo iz lignoceluloze in odpadnih sulfitih tekočin pri proizvodnji celuloze. V novejšem času si veliko prizadevajo za izboljšanje tehnologije encimske hidrolize. Hiter razvoj tehnologije za predelavo biomase spremlja tudi razvoj strojne industrije in industrije motorjev. Nove konstrukcije motorjev za pogon osebnih in tovornih avtomobilov, delovnih strojev generatorjev, agregatov idr. so prilagojene prav izkoriščanju goriv, pridobljenih iz biomase. Tako pri pridobivanju kot pri uporabi teh goriv je čistost energije ena izmed najpomembnejših zahtev tehnologov in konstruktorjev. Velik razvoj je dosežen tudi pri pirolizi lesa, to je pri termokemični reakciji pooglevanja, ki je poznano že več tisoč let in se v zadnjem času spet bolj uveljavlja. Medtem ko je bilo pri starih postopkih možno ohraniti le okrog 50% energije, nove aparature omogočajo izkoristek že prek 90 %. Seveda se pri te.m zajemajo tudi vse plinaste in tekoče frakcije. Takšna proizvodnja je tudi ekonomična, saj je npr. na Švedskem cena oglja 3,7 Skr za KWh, cena drv v vrečah pa 5 Skr/KWh. Vse večji interes velja tudi za energijske plantaže. s katerimi so že dosežene prve izkušnje. Z večletno izbiro in preizkušanjem ustreznega materiala (drevesnih vrst, varietet, klanov), ki je odporen, se dobro regenerira iz panja in naglo prirašča, so doseženi ugodni rezultati. Po švedskih ugotovitvah so plantaže ekonomične že pri letni proizvodnji 12-15 ton suhe snovi na hektar, kar je ekvivalentno 5-6 ton nafte. Dejanska proizvodnja na takšnih plantažah pa je tudi prek 30 ton suhe snovi letno na hektar. Razmerje med porabljeno in pridobljeno energijo (neto energija) je po švedskih izkušnjah 1 : 5 do 1 : 1 O. Še veliko nedorečenega pri takšnih plantažah pa je ostalo zlasti glede trajnosti proizvodnje in ekološke problematike nasploh. Kolikšen pomen pripisujejo evropske in tudi druge države bioenergiji, izpričujejo številni raziskovalni in razvojni projekti, s katerimi se ukvarjajo obsežni timi strokovnjakov z različnih področij in za katere porabijo velika finančna sredstva. Samo evropska komisija sofinancira okoli 1 OO takšnih projektov. Kanada daje na leto 15 milijonov dolarjev za program bioenergije, in že sedaj z njo pokriva sedmino porabljene nafte. Brazilija daje za takšen program 46 milijonov dolarjev na leto. še bi lahko naštevali, toda mislim, da so že navedeni podatki dovolj ilustrativni in nas lahko prepričajo, da bioenergija ni le utopična želja nekaterih zanesenjakov, ampak stvarnost, ki zasluži vso 344 pozornost. Gotovo je v izjavi: nBiomasa je za Evropo edinstvena priložnost. Biomasa je za Evropo edina možnost!«, ki jo je zapisal Biomass News International, precejšnje zrno resnice. ln kako je pri nas?! Kot običajno spet zaostajamo za tovrstnim razvojem v svetu in bolj ali manj neprizadeto in z nezaupanjem gledamo na to vrsto energije. Ceprav imamo na voljo velike količine biomase iz različnih virov, ne znamo ali nočemo izrabiti tega bogastva. Prisegama le na velikopotezne energetske projekte (hidro in termoenergetski sistemi, jedrske elektrarne), ki so izjemno dragi, ekološko problematični in proizvajajo nekajkrat dražjo en-ergijo. Lahko bi dejal, da spet lovimo golobe na strehi, namesto da bi obdržali vrabca v roki. Res je, da biomasa ne more rešiti naših energetskih in gospodarskih težav, zanesljivo pa lahko v veliki meri prispeva k ublažitvi sedanjih kriznih razmer. Če v tem smislu razmišlja in ukrepa ves svet, tudi najbogatejše države, nimamo razlogov, da ne bi biomasi in bioenergiji tudi pri nas posvetili nekaj več po2ornosti. PROGRAM GOZDARSKIH RADIJSKIH ODDAJ (Kmetijski nasveti) November Način pridobivanja semena gozdnega drevja Vlake v naših gozdovih Ugotavljanje starosti dreves Izobraževanje žena kmečkih gozdnih posestnikov na območju Radelj ob Dravi December Nega kmečlPreši«.) Gosp. R. pravi nadalje: »Moje skušnje .. ·" Oh, gotovo bi bil vse hribe in doline omenil, ako bi bil poskus\! kaj po goličavah posaditi: pa kjer tega ni omenil, ni dvomiti, da njegove skušnje ne sežejo čez rečeno gojišče tik koroške ceste. ln tak človek se predrzne v prepir zastran skušnje! Kar tiče g. Varglienovo ajlantišče na Volovskem, pojdem ga kmalu obiskat;- med tem pa le to povem, da je g. Verglien zemljo dal prekopati, kostanje in druge drevesa izruti, kamenje iztrebiti in zemljo tako pripraviti, kakor da bi se bil imel vinograd posaditi- in va-njo je ajlant sadi!. (Tako sem nekaj iz njegovih ust, nekaj po drugih izvedi!). Da tukaj dobro raste, bo vsak verjel - ali vprašanje se nam nudi: Mu pa to delo prinese tudi dobiček, ali se mu bodo stroški kdaj povrnili? Okoli tega vretena se ima sukati gospodarstvo! Kar g. R. na dalje govori, da naj se ne vzame obzir na moj spis v "U. G." 17. dec. 1864 str. 99, mu je všeč, s tem sem prav zadovoljen;- naj se nihče ne ustraši moje malenkosti, -marveč vsi poskušajte ajlant saditi, ase vsaj enkrat videlo, kdo ima prav. Da me pa "z božjo pravico" straši. ne morem drugače, nego da se glasno zakrohotam. Viš plent! Ta me bo še nazaj v semenišče poslal, češ, da se dogmatike in morali nisem dobro naučil! O ndomoljublju" ne govorim, zakaj nehote bi dal morda komu pelina pojesti. Da kmetijstvo-gojzdnarski Dunajski listi odbor Tržaški božje drevo visoko čislata, mi je drago; bo vsaj več skušenj, ako ga tudi ona posadita. Ker g. Polaj piše, da ima lepih ajlantovih debel, je verjetno, pa spet moram omeniti, da ima tudi Sežanski Kras prav dobre zemlje, in da v Sežani raste vsaka vrsta žita, sočivja, zelenja, trti in žlahtnega sadja; ali spet rečem, vse to dobro napreduje v obdelani zemlji, in ni čudno, da v taki tudi ajlant napreduje,- da bi bil pa g. Polaj na pustem Krasu po občinskih goličavah z dobrim vspehom ajlant sadil, in tako pušče pogojzdil, v omenjenem dopisu ni rečeno. Sicer pa bom tudi Polajeve ajlante obiskal, vsaj do stoletnice Goriške kmet. družbe. 349 Zastran trditve, da »se ajlanta nobena žival ne dotakne," naj oznanim mojo skušnjo, da je lačna ovca na drevesce planila in ga hipoma objela; res je pa, da listja ni požrla, ampak ga iz gobca vrgla; - ali kaj mi je koristi, ako ga ne je, kedar ga vendar poškoduje?! Dosti bi se še moglo mojemu nasprotniku ugovarjati; ali bojim se, da čast. bravcov v njihovem potrpljenji ne utrudim, zato: Amen po vse veke o ajlantu! G. Radizza je pa s tem vljudno poprošen, da naj ne nepada ljudi nesmotreno (nepremišljeno), in da naj jih ne šteje med lažnike, dokler ne bode njihovih skušenj s svojimi očmi videl in svojimi prsti otipal.- Naj pride moje ajlante gledat, kako borno da životarijo na pustem Krasu. V mojem vrtu je ta spaka zgubila pravico za vek. V Bršec-u (v Istri) 8. februarja 1865 Urban G o 1 m a j e r DODATEK SOSTAVKU PROTI NAPADU g. Radizze zavoljo aj 1 an ta, v listu 3. »U. G." t. l. Varljenov ajlantov gojzd na Volovskem sem 28. dan preteklega mesca videl, in med mnogimi ravnimi drevesci tudi dovoljen broj (število) lepih, (kakor so bliže ali dalje od kakega od poprej tam stoječega drevesa) do 5 nog (čevljev) visokih zapazil. Ali, poslušajte, kako so delali, kedar so te drevesa zasajali! Kjer sedaj ta ajlant raste, je bil senožeten gojzd (gost gojzd mnogovrstnih dreves, npr. jesenov, kostanjev itd. in med drevesi je trava rastla, koja (ki) se je o svojem času požela. Ta gojzd si je g. Varljen očistil, drevesa s koreninami izkopal, tako da omenjenega gojzdnega drevlja sedaj le malo sem ter tie raste. Med temi redkimi, največ hrastovimi drevesi, je g. V. jame (grabne) skopati dal, kakor se vidi na goli zemlji, ki je še ni trava pokrila, jaz bi rekel jame 1 1/2 nogo široke, a koliko globoke, ne morem soditi. Tukaj je ajlantove drevesca sadil okoli 1 seina eno od druzega, -in nasajenega se mi zdi, kolikor sem v deževnem vremenu na hitrem pregledati mogel, okoli 2 orali (joha) . Ajlant sadaj dovoljno (zadosti dobro) raste, in zakaj bi ne rastel v rodovitni krvavici (rdeči zemlji)? ali kadar pridejo hrastove korenine do njega, bo po njem! Pa ko bi tudi omenjeni gojzd še tako lep bil, s tem ni proti moji skušnji nič dokazanega; zakaj jaz sem na golem, pustem Krasu ajlant sadil , on pa v dobri rdečej zemlji , kakoršna je na Volovskem ontod, koder gojzd in vsaka rastlina prav dobro napreduje. S tem, da je g. Varljen gojzd očistil, si je dosti drvi za kurjavo pripravil, gojzd je pa za mnogo let poškodoval, - trave bo celo malo nažel, dokler se ne bodo aj!antovi grabni (zasipi) obrasli - iz aj!anta pa kako korist bodo imel? Potrosil je za omenjeno ajlantovo posajenje gojzda, 300 gold., kakor mi je moj in njegov prijatelj povedal. No gospodarji! kaj se Vam zdi o takem gospodarstvu? G. Varljen je bogat mož- on je mogel to storiti,- storil pa ni tega za pogojzdenje Krasa, ampak za svilno obrtnosti voljo . Kdo ga bo posnemal? On se je bil iz prva namenil še več ajlanta nasaditi, ali opustil je to delo, kjer mu ne kaže (dobička ne obeta). kakor sam v >> Atti e mem" list. stran 70. odkrito govoril. ln okoli tega se mora vse kmetovavsko dejanje in nehanje vrteti. Kjer nasprotniki naprenehoma to ravno drevesce hvalijo, pustimo jim to veselje; skušnje jih bodo že izučile . U. Go 1m aje r 350 IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE OBISK NA 9. KWF·DNEVIH Kuratorium fUr Waldarbeit und Forsttech- nik je organiziral v Ruhpoldingu (ZRN) v dneh od 13. do 16. maja 1985 deveto srečanje gozdar- skih strokovnjakov na temo gozdu prilagojene tehnike izkoriščanja gozdov. Prvi dan so bili na vrsti referati, v naslednjih dveh dnevih pa smo si lahko ogledali različne tehnologije pri praktič­ nem delu v gozdu ter razstavo gozdarske meha- nizacije in opreme ter gozdarski muzej. Obisk na KWF dnevih je bil izredno koris- ten, saj so organizatorji poskrbeli, da so si ude- leženci lahko v naravnem okolju ogledali različ­ ne tehnologije in načine dela. Na dvajsetih toč­ kah so v gozdu prikazali skoraj vse vrste tran- sporta . Ročno spravilo debelih hlodov iglavcev smo opazovali na strmem jarkastem terenu, traktorsko spravilo smo videli na bolj ravnih ali manj nagnjenih terenih, v različnih kombinaci- jah zbiranja in vožnje. Med raznimi vrstami spra- vilnih sredstev so pokazali tudi zbiranje s ko- njem, spravilo lesa po plastičnih rižah ter celo spravilo s helikopterjem. Posebna vrsta meha- nizacije so žične naprave, ki so jim na različne načine posvetili zelo veliko pozornosti. Docela so že uveljavljeni večbobenski žični žerjavi s .stolpi, ki postajajo z uporabo sodobnih univer- zalnih vozičkov (spravilo navzdol) izredno učin­ koviti pri spravilu lesa na težkih terenih. Njihova majhnost, praktičnost, vedno večja izpopolnje- nost, pa tudi sorazmerno majhna nabavna vred- nost, jih tudi po ekonomski plati uvršča med de- lovna sredstva, ki imajo v gozdarstvu še veliko prihodnost. Razstava gozdarske mehanizacije je bila prav tako organizirana z velikim poslu·hom za gozd, težnjo po razvijanju in uporabi takšne me- hanizacije, ki ne prinaša le trenutnih dobičkov, temveč ohranja okolje in skrbi za nemoten raz- voj sestojev. Različni razstavljalci, ki niso našli prostora v prikazih različnih tehnologij, so na razstavnem prostoru, ki je bil prav tako v gozdu, prikazovali množico strojev, pomožnega materiala, drobne opreme ter nekaj računalniškega hardwara. Na razstavnem prostoru je bila prikazana skupina strojev za predelavo drobnega lesa in lesnih ostankov v sekanice. Videli smo tudi množico traktorskih priključkov za cepljenje, žaganje in sekanje drobnega lesa, vse z name- nom, da bi tudi pri majhnim količinah lesa (manjši gozdni posestniki) postalo nadomešča­ nje ročnega dela s strojnim ekonomično. Težnja po gospodarskem izkoriščanju drobnega lesa se je pokazala tudi pri konstruk- ciji različnih strojev za spravilo lesa, ki postajajo zopet lažji, okretnejši, pa tudi manj robati, bolj udobni, varnejši. Posebna zanimivost je gozdarski muzej v Ruhpoldingu, ki je organiziran v manjši skupil},i izvirnih dNarskih koč v naravnem okolju lepe al- pske doline . V prostorih posameznih koč najde- mo različno orodje, makete, predmete iz vsak- danjega življenja gozdarjev v preteklosti ter ku- hinjo, ki radovednim turistom pripravi posladke iz davnih časov. Vsekakor je izkušnja tega mu- zeja vredna, da o njej razmislimo in povzamemo, kar je dobrega. Menim, da je bil obisk na KWF dnevih ko- risten za vse udeležence. Takšnih razstav in prikazov si lahko vsekakor želimo še več . Mag. Boštjan K o š i r DOMAČ IZDELEK- KLEŠČE ZA PRENOS HLODOVINE IN REZANEGA LESA ZA V1LIČARJE IN NAKLADAČE Težave, ki pogosto spremljajo lesno pre- delovalno in gozdarsko industrijo so pogosto tudi v tem. da mora razne stroje in priključke uvažati za drage in težko pridobljene devize. Med njimi so bili tudi priključki za prenos hlodo- vine rezanega lesa in podobno s pomočjo vili- čarjev in nakladačev (VOLVO), zlasti v ootra- njem transportu. To vrzel je uspelo zapolniti domačim stro- kovnjakom v SGD Beton TOZD Grad metal iz Li- tije. Naporno delo več let je bilo kronano z us- pehom in sedaj že več klešč - prijemal za hlo- dovina uspešno obratuje v več obratih lesno predelovalne industrije. Primerno je za montažo na viličarje nosilnosti od 5 ton do 1 2 ton različ­ nih proizvajalcev in tipov. Kapaciteta znaša 4 do 9m 3 hlodovine dolžine 4 m. Max. premer stebla je 180 cm. Te klešče pa je možno mon- tirati tudi na nakladače domače in tuje proiz- vodnje. Lesna industrija je do sedaj uporabljala v glavnem uvožene nakladače VOLVO. Sedaj pa obstoji možnost opremiti nakladače domače proizvodnje (zlasti UL T 160 in 220 proizvajalca 14. oktober) s kleščami in navedeno kapacite- to . Kot posebnost pa velja poudariti, da je isti proizvajalec razvil avtomatsko priključno plo- ščo za domače nakladače. S tem je omogočena menjava raznih orodij v eni minuti (žlice, klešče, žlica za lahke tovore ipd.). Zamenjavo lahko opravi strojnik sam. S tem se izkoristek stroja močno poveča. Naslednja zanimiva novost v proizvodnjam programu GRADMET AL-a pa je poseben pri- ključek (orodje) za prenos sodov in drugih cilin- dričnih predmetov. Montira se na viličarje različ­ nih proizvajalcev, nosilnosti od 13 KN do 30 KN (1 ,3 do 3 t) . Prenaša lahko 1. 2 ali 4 sode; olja, goriva, barv, lakov in drugih tekočin. V kombina- 351 ciji z vgrajeno rotacijsko napravo lahko tekoCi- ne tudi izlivamo. Učinek in ekonomičnost se od- raža v hitrejšem in varnejšem delu, z manj de- lovne sile, manjše pa so tudi izgube zaradi po- livanja. Možna je tudi uporaba za prenos bal pa- pirja za zavijanje ipd. Najnovejši dosežek razvoja pa je univer- zalni nakladač s hidrostatičnim poganom. Up- ravljanje je enostavno (kot pri tanku} z dvema ročicama, obrača se na mestu, gabaritne mase pa mu omogočajo gibanje in delo na izredno majhnem prostoru, kot so vagon, v trupu ladje ipd. Možna je montaža vseh priključkov, ki so namenjeni za viličarje, poleg tega pa še: kopač, nakladač, metla za čiščenje ulic, dvigalo ipd . . Preizkušnjo je uspešno prestal in prva serijska proizvodnja je že stekla. Z besedami bi rekli »Majhen zunaj, velik znotraj". Zanj pa se zani- majo celo kupci iz zahodne Nemčije . Analiza tržišča je pokazala, da se uporab- lja veliko nakladačev STT. Za te je v pripravi tudi izdelava zajemalk za žagovino ipd. Realizacija pa je odvisna od interesentov. Prav gotovo bodo navedene naprave v not- ranjem transportu lesno predelovalne industrije pripomogle k večji učinkovitosti in laž:jemu delu ter hkrati služile kot spodbuda za iskanje novih resitev, saj bodo lažje dostopne kot tovrstni iz- delki iz tujine. Franc G ro š e 1 j OBVESTILO Raziskovalna skupnost Slovenije bo predvidoma koncem leta 1985 organizirala znanstveno-tehnološki posvet s področja biotehniških ved pod naslovom »BIOTEHNIŠKA ZNANOST V SLUŽBI ČLOVEKA«. Posvet sam naj bi pomagal preseči anonimnost celotnega biotehniškega področja, podal raziskovalne dosežke tega srednjeročnega obdobja v funkciji preusmeritve in prestrukturiranja kmetijskega prostora in na osnovi znanstvenih in strokovnih ugotovitev podal smernice za bodoči racionalni razvoj in politiko na tem področju. Organizacijski odbor za pripravo posveta je opredelil naslednja tematska področja: l. Sodobne tehnologije v kmetijstvu in gozdarstvu z vidika uresničevanja temeljnih razvojnih ciljev (hrana, surovine, okolje) 11. Prestrukturiranje proizvodnje z vidika racionalnega izkoriščanja proizvodnih danosti in pocenitve proizvodnje hrane 111. Družbeno-ekonomski odnosi v kmetijstvu in gozdarstvu IV. Revitalizacija hribovskega sveta V. Biotehniške raziskave z vidika ohranjanja okolja Za vsako od gornjih tematskih področij je ustanovljena delovna skupina, ki bo v okviru sprejetih tez pripravila referat. Referati bodo pripravljeni in razmnoženi pred posvetom sam im. S tem predhodnim obvestilom o organizaciji posveta želi organizacijski odbor seznaniti vse zainteresirane in vso strokovno in politično javnost tega področja. Organizacijski odbor 352 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vt2slntk SLOWEN ISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1985 e LETNIK XLIII e ŠTEVILKA 1 O Ljubljana, december 1985 Ciril Remic 35 3 Gozdarstvo na prelomu dveh srednjeroč­ nih obdobij 356 Propadanje (umiranje) gozdov v Sloveniji 362 Mnenje o genetskih vzrokih propadanja in umira nja gozdov Hojka Kraigher 365 Razvoj in sedan je stanje v slovensk i goz- darsk i te rminolog iji Jože Papež 370 Kako gospodariti z malodonos nimi gozdo- vi? Jože Maček 379 Gospodarjenje z gozdov i na državn i gos- po ščini Jurklošter na prehodu iz 18. v 19. stoletje Jože Sterle 385 Dosedanje izku šnje pri delu z zago za Ciš- cenje Husqvarna 1 65 R na postojnskem obmoeju 389 Društvene vesti . Ugotovitve in usmeritve posveta Z IT gozdarstva in lesarstva Slo - ven ije - 7. juni ja 1985 v Novem mestu Anton Pre lesnik 392 Naravos lovni dnevi - izz iv gozdar jem 1 Dušan Jurc 393 Visoko priznanje fitopatologinji Stani Ho- cevar 394 Književn ost 397 Program gozdarskih radijsk ih oddaj 398 K re s ničke 401 Vsebina- Letnik XXXXIII. Naslovna stran: Žled je poškodoval letos ze čez 500.000 m3 lesa Ti sk: Tiskarn a Tone Tom ši č , Lju bljana Gozdarsk i vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin. predsednik dr. Janez Božic Mitja Cimperšek Jože Čermelj Franc Furlan Marko Kmec l Janez Kos ir Boris Krasnov Jože Kovačič Tone Modic Tone Šepec Marjan Trebežnik Uredniški odbor dr. Boštja n Anko dr. Janez Božič Marko Kmecl dr. Dušan Mlinsek dr. Marjan Lipoglavšek mag. Zdenko Otrin Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo in uprava Editors ' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 .Ž:iro r·acu n - Cur. acc. ZIT GL SRS Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-6 78-48407 ,Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna naročnina 600 din Za ustanove in podjetJa 2000 din za študente 280 din za inozemstvo 3000 din ali 50 DM Ustanovitelj ici revije sta Zveza ini.enirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Sa- moupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije Poleg nJiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za pros•Jeto in kulturo (št. 421 - 1/74 z dne 13. 3 . 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. OXF.: 903 GOZDARSTVO NA PRELOMU DVEH SREDNJEROČNIH OBDOBIJ Ob koncu letošnjega leta, zlasti pa še ob izteku srednjeročnega obdobja 1981-1985, se vsiljuje razmišljanje, kako je gozdarstvo zaključilo eno in drugo odobje, kako je bilo (ne)uspešno, kako je izpolnilo nalogo do gozda in do družbenih obveznosti. V isti sapi pa nam misli že hitijo naprej, v naslednje leto, naslednje srednjeročno obdobje. Ujeli smo tre- nutek na tej prelom nici z ambicijo, da bralcem Gozdarskega vestnika prikažemo gozdarstvo v čimbolj realnem položaju, ki ga zavzema v naši družbi. Obračun za nazaJ; S-letni in letošnji, je sorazmerno dober. Dober zlasti zaradi velikih tegob, ki jih je gozdarstvo v tem času doživlja/o in uspešno prebrodila. V mislih imam velike naravne katastrofe, ki so se v tem času vrstile iz leta v leto. Začelo se je z žledom v Brkinih. 5. novembra 1980. leta, ko je pod ogromnimi obtežbami ledu padel brkinski gozd in je žled poškodoval skoraj 500.000 m3 1esne mase. V treh letih je bila zaključena sanacija z veliko solidarnostno pomočjo vseh slovenskih gozdnih gospodarstev pa tudi lesne industrije in šir- še družbene skupnosti. V naslednjih letih, kot da je bil brkinski žled šele uvod, pa so se vrstile naravne ujme • iz leta v leto. - Na Idrijskem so dvakrat v letu 1982 hudi nalivi in hudourniške vode trga le gozdne ko- munikacije in rušile mostove. - Februarja 1983. leta je hud vetrolom na Gorenjskem, nekaj pa tudi drugod, podrl za skoraj 400.000 m3 gozdnega drevja, predvsem ig/avcev. V novembru pa je hud žled zelo pri- zadel bukove gozdove na Idrijskem in podrl nekaj nad 100.000 m3 najlepših bukovih sestoje v. - Pa tudi v letošnjem letu nam ni prizaneslo. Hud žled v novembru je ponovno hudo pri- zadel Gorenjsko, zlasti okolico Škofje Loke, lomil pa je gozdno drevje, zlasti listavce (bukev) tudi v Zasavju in drugod. Polomil je okoli 500.000 m3 drevja. Zaradi naštetih naravnih katastrof je razumljivo, da se je gozdarstvo v tem srednjeroč­ nem obdobju, ukvarjalo v veliki meri z zdravljenjem težkih ran v gozdovih, s pospravljanjem poškodovanega drevja in s sanacijami devastiranih gozdnih površin ter gozdnih komunika- . cij. Pretežni del teh površin je že ne novo pogozden, z izjemo površin, ki jih je prizade/le- tošnji novembrski žled. Sedanje srednjeročno obdobje je bilo tudi sicer, brez naravnih katastrof. še posebej težko in zahtevno. Začetki stabilizacijskega obdobja so v letu 1982 terjali od gozdarstva za 200.000 m3 več lesa za lesno in kemično predelovalno industrijo, kot bi ga moralo dati v nor- malnih razmerah, oziroma šele v zadnjem, to je letošnjem letu, kot je terjala dinamika po- seka v tr:m obdobju. Kljub temu smo lahko zadovoljili potrebe obeh, za naše gozdove ozi- roma našo surovinsko osnovo predimenzioniranih industrij le v višini 69 %, z reciklaža les- nih ostankov pa v višini 79 %. Ostale količine lesnih surovin je morala industrija iskati na drugih trgih v državi in tujini, predvsem v vzhodnoevropskih državah. Gozdarstvo je v teh težkih letih svoje obveznosti do družbe v celoti izpolnilo, saj je v tem času realiziralo vse planske obveznosti pri poseku in blagovni proizvodnji, čeprav v ne- katerih primerih na račun družbenih gozdov in ig/avcev. S posebnim zadovoljstvom pa lahko zapišemo, da se je tak trend, ki je bil značilen za prva Jeta tega obdobja, v letošnjem letu krepko popravil in lahko pričakujemo ob zaključku leta normalno realizacijo plana tako v družbenem in zlasti še v zasebnem sektorju lastništva gozdov, podobno pa tudi po strukturi drevesnih vrst. Od vseh drugih dejavnosti v gozdarstvu, zlasti tistih, ki so namenjena gozdu in njego- vemu razvoju, imamo negativen predznak edinole pri negi gozdov z zakasnelimi redčenji in pri melioracijah malodonosnih gozdov. Izvrševanje teh dveh aktivnosti se giblje v preteklih letih okoli 90 % oziroma 85 %. Pri tem pa se vprašujemo, če ni bil plan v teh dveh postavkah preoptimistična zastavljen, zaradi objektivnih težav, ki izhajajo iz lastništva gozdov. Zadnje leto tega srednjeročnega obdobja, to je letošnje leto pa je za gozdarstvo bilo še zlasti pomembno zaradi dveh dogodkov. Po več kot 6-letnih pripral(ah in razpravah smo dobili nov republiški zakon o gozdovih, opravljena pa je bila tudi 1 O-letna revizija območnih gozdnogospodarskih načrtov z zaključnimi analizami gozdnih fondov, prirastka in vseh dru- gih elementov, ki vplivajo na odločitve o gospodarjenju z gozdovi v naslednjem 10-letnem obdobju pa tudi dolgoročno za naprej. Nov zakon o gozdovih nam je prinesel med drugim nekatere nove rešitve, predvsem na področju financiranja biološke reprodukcije gozdov in gradnje gozdnih cest. Sredstva za ta namen bo v bodoče moralo gozdarstvo pretežno zagotavljati samo, prav tako tudi za sofi- nanciranje izvajanja dejavnosti posebnega družbenega pomena na krasu, katere del so se doslej financirale iz republiškega in občinskega proračuna. Skratka: nov zakon, nove večje obremenitve gozdarstva! Z novim zakonom pa so dane tudi možnosti za novo, racionalnejšo obliko organiziranosti znotraj delovnih organizacij. Na osnovi temeljito opravljene študije o optimalni organiziranosti v gozdarstvu, ki je bila narejena v okviru Biotehniške fakultete - VTOZD gozdarstvo, so bili postavljeni normativi za organiziranje tozd in tok, ki pogojujejo osnovanje takih temeljnih organizacij, ki bodo sposobne ustvarjati toliko dohodka, ki bi, neupoštevajoč dohodek iz izjemnih ugodnosti, zadoščal za: - pokrivanje obveznosti, določenih z zakonom o. gozdovih in za obveznosti, sprejete z družbenim dogovorom o organiziranosti; - minimalno akumulacijo, določeno s samoupravnim splošnim aktom delovne organi- zacije ter - osebne dohodke in skupno porabo delavcev po samoupravnih splošnih aktih delovne or- ganizacije. Revizija gozdnogospodarskih načrtov pa nas je v bistvu pripeljala do ugotovitve, da smo v sedanjem srednjeročnem obdobju izkoriščali gozdove maksimalno, na gornji meji zmogljivosti ter da si tolikšnih sečenj ne moremo več pn'voščiti. Zato je v predlagqnih plan- skih dokumentih za obdobje 1986-1990 predvidena nižja sečnja v gozdovih za skoraj 200.000 m 3 letno, kot je bila v zadnjih letih. Na tako odločitev so vplivale tudi številne na- ravne ujme v preteklih letih in pojav umiranja gozdov, katerega resnost obseg in katastrofo za naše okolje in nacionalno bogastvo smo začeli dojemati šele letos s hudim »ožigam'' goz- dov v Mežiški dolini, ki se je potem nadaljeval v Šaleško-Mislinjski dolini, pa v Savinjski, itd. Pojavu umiranja gozdov velja posvetiti še nekaj besed. Ko smo se gozdarji uosvestili(f nad tem pojavom, je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo začel ugotavljati obseg škod oziroma stanje obolelosti gozdov. Po prilagojeni in korigirani evropski metodi je opravil po- pis gozdov, katerih rezultati se računalniško proučujejo, skupaj z rezultati snemanja gozdov z infra rdečimi žarki. Rezultatov še nimamo, prvi kazalci pa kažejo, da je že najmanj 1/3 na- ših gozdov bolnih in v fazi umiranja. V razmišljanju, kako zaustaviti ta pojav in izboljšati se- danje stanje, prihajamo do nedvoumnega spoznanja, da umiranja gozdov ni mogoče pre- prečiti z gozdarskimi strokovnimi ukrepi, pač pa edinole z drastičnim zmanjšanjem ones- naženosti zraka. Dokler ne bo saniran izvor bolezni (veliki onesnaževalci zraka}, toliko časa ne moremo računat; na izboljšanje stanja, kvečjemu le še na poslabšanje. Za tako sanacijo pa je potrebno pristopiti k organizirani in celoviti akciji na vseh področjih gospodarske in družbenopolitične dejavnosti, na področju zakonodaje, planskih dokumentov, raziskovalne dejavnosti, osveščanja javnosti, inšpekcijskih služb in ukrepov, itd. Konkreten program dela in ukrepov je pripravilo Splošno združenje gozdarstva, verjet- no pa bo v kratkem verificiran tudi v nekaterih republiških inštitucijah (Gospodarski zbornici Slovenije, Zvezi sindikatov Slovenije idr.). štejemo si za uspeh, da je po najmanj trikratni menjavi zadevnega teksta v dopolnjenem osnutku srednjeročnega plana, objavljena kon- kretna obveza, da se do leta 1990 zmanjša emisijo S02 za najmanj 15% glede na stanje iz leta 1980 in do leta 1993 še za nadaljnjih 15 %, kar je v skladu z mednarodno konvencijo 354 o varstvu zraka. Tekst med drugim tudi našteva, kateri največji onesnaževalci zraka morajo to storiti. Kakšni so obeti v gozdarstvu za prihodnost? Slabi, če pojava umiranja gozdov ne bomo zaustavili! Znani botanik Pančič je pred več kot 100 leti zapisal: "Kdor hoče uničiti nek na- rod, naj mu uniči gozdove!" Takrat še ni poznal pojava umiranja gozdov zaradi onesnaže: nega zraka. Ali si bomo sami uničili gozdove in s tem tudi sami sebe? Zato je imperativ naše in gozdarske prihodnosti: - za vsako ceno ohranffi in čuvati teh, več kot 50 % površin pokritih z zdravim zelenim drevjem; - v okviru zmogljivosti gozdov zagotavljati naši predelovalni industriji največje možne količine lesnih surovin brez škode za ohranitev gozdov; - skrbeti za splošno koristne funkcije gozdov najmanj tako enakovredno, kot za les- noproizvodne in skratka - z gozdovi dosledno gospodariti po znanem, gozdarskem načelu "trajnega gospodar- jenja". To pa naj bo napotilo tudi za srečno in uspešno Novo leto 1986. Ciril R e m i c, dipl. inž. 355 OXF.: 425.1 (497.12} PROPADANJE (UMIRANJE) GOZDOV V SLOVENIJI Glede na izredno perečo problematiko umiranja oz. propadanja gozdov v Slove- niji, ki ga povzroča onesnaženost zraka, objavljamo paročila Republi~kega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo ter Inštituta za biologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, ki obravnavajo propada- nje gozdov, mnenje o genetskih vzrokih tega pojava in aktivnosti Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo na področju proučevanja posledic prekomerno onesnaženega zraka na gozdove. S temi poročili so bile seznanjene tudi republiške inštitucije, razprava pa je in tudi še bo potekala v republiški skupščini, ki bo prav gotovo o tem pojavu sprejela svoja stališča. Okoli leta 1980 so izbruhnili v Evropi prvi preplahi, da gozd umira na velikih površi- nah, da boleh ajo in tudi že propadajo vse drevesne vrste na vseh rastišč ih. Umiranje goz- dov se je po površini in intenziteti bliskovito širilo. Stanje se je iz leta v leto za 200 in več odstotkov poslabševalo, površina veča la. Osnovna smer širjenja je bila severozahod-ju- govzhod. Frapantne so številke o deležih poškodovanega in umirajočega gozda iz nam bližnjih in po ekologiji sorodnih dežel (70% Bavarska, 34% v Švici, v Avstriji 40 %, tako tudi v drugih alpskih predelih) . Upali smo, da nas umiranje gozdov v lpku za Alpami ne bo doseglo, odnosno da našemu naravi najbližjemu gospodarjenju z gozdom ne bo moglo do živega . Zmotili smo se. Natančno ne vemo, kdaj je bila na slovenskih tleh prvič omenjena imisijska poško- dovanost gozda. Zagotovo sovpada z zgodnjim industrijskim razvojem na prelomu sto- letja ali nekaj desetletij prej. V obdobju od 1926-1969. leta so bile pri nas narejene številne raziskave tega po- java, bile so osnova za sistematično proučevanje celotnega gozdnega prostora, ki se je začelo v letu 1969 (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana) . (Glej priloga 1 ). V letu 1976 je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo objavll prve re zu Ita te svojega dela na področju izločanja klasično imisijsko poškodovanih gozdov v Sloveniji . Tabela 1 lm . območje Pov. v ha A B Glavni vzrok poškodb Zasavje 6.400 2.000 4.400 SOz, HF, prah Celje 4.200 600 3.600 HF, S02, Ti02 Mežiška dolina 5.600 1.000 4.600 802, PbO, HF, F203 Jesenice 2.100 200 1.900 802, F20J Kidričevo 4700 1 oo 600 HF Ostali 3.000 300 2.700 razno SKUPNO: 22.000 4.200 17.800 A = eksistenčno ogrožen gozd B =vidno poškodovan gozd Poleg tega so že takrat po kemijski analitski metodi določili še 50.000 ha gozdov s tako imenovanimi nevidnimi poškodbami, vendar proučevanje ni zajelo cele Slovenije, zato je bil ta podatek že takrat ocenjen kot odločno premajhen. 356 Iz tega poročila lahko povzamemo, da je leta 1976 najmanj 7% \!Seh slovenskih goz- dov že kazalo znake poškodovanosti, oziroma propadanja, predvsem v okolici znanih emitentov škodljivih plinov. Po tem obdobju je prišlo do močnih ožigov gozdov v Žerjavu leta 1977, ki je proces propadanja gozdov na tem območju še pospešil. To se je potrdilo letos, ko so ekstremne vremenske razmere odkrile pravo podobo zdravstvenega stanja naših gozdov. Posebej izrazito se je to pokazalo v okolici znanih velikih onesnaževalcev ozračja, ki že daljše ob- dobje onesnažujejo okolje s škodljivimi plini. Iz poročila posebne strokovne komisije Republiškega komiteja za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano, ki je bila imenovana z nalogo, da posreduje podatke o stanju gozdov po spomladanskem ožigu v občinah Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Titovo Ve- lenje, povzemamo osnovne podatke o površini in stopnji poškodovanosti gozdnih se- stojev. Strokovnjaki gozdnih gospodarstev Slovenj Gradec in Nazarje so v oktobru leta 1985 po dogovorjeni metodologiji ponovno opravili pregled poškodovanih gozdov. Te podatke smo vključili v enotno tabelo, ki nam kaže trend gibanja vidnih poškodb na se- stojih tega območja in razsežnost tega pojava v tem delu Slovenije. V tabelah so gozdovi razvrščeni v kategorije poškodovanosti, ki pomenijo: l. kategorija: gozdovi z zaznavnimi poškodbami, gospodarjenje z določenimi motnja- mi še možno. 11. kategorija: gozdovi z znatnimi poškodbami, gospodarjenje je močno moteno. 111. kategorija: gozdovi z močnimi poškodbami, redno gospodarjenje je onemogoče- no. Proces propadanja gozdov v tem delu Slovenije je bil v tem letu izrazito poudarjen. Kako hitro je zaradi različnih razlogov obseg poškodovanih sestojev narasel, se vidi iz naslednjih številk: Občina Ravne na Koroškem Slovenj Gradec Titova Velenje Odstotek poškodovanih gozdov spomladi jeseni leta 1985 28,3% 70% 61,0% 72% 38,0% 81% Pri popisu gozdov spomladi tega leta niso bile registrirane poškodbe, so pa se po- javile jeseni v naslednjih občinah: Dravograd Radlje ob Dravi Mozirje 31% 45% 18% Ti podatki opozarjajo na to, da je propadanje gozdov zavzelo razsežnosti, ki pome- nijo ogrožanje rednega gospodarjenja z gozdovi. To je razvidno iz naslednjih podatkov: Poškodovani gozdovi na območjih občin Dravograd, Slovenj Gradec, Ravne na Ko- roškem, Radlje ob Dravi in Titova Velenje so razvrščeni v naslednje stopnje poškodova- nosti: L stopnja 11. stopnja 111. stopnja Skupaj 32.953 ha 14.662 ha 2.868 ha 50.483 ha Delež v% 65,2 29,0 5,8 100,0 Skupna gozdna površina "1 02.532 ha Iz tabele je razvidno, da slaba polovica vseh gozdov v teh občinah kaže znake pro- padanja z različnimi stopnjami poškodovanosti. Obseg omejitev rednega gospodarjenja s temi gozdovi je razviden iz gojitvenih smer- nic, ki jih je sprejela strokovna komisija, ko je spomladi pripravila poročilo o stanju po- škodovanih gozdov v občinah Slovenj Gradec in Titova Velenje. 357 Tabela 2 Stopnje poškodovanosti Delež Občina Opomba poškodb 11. JII. Skupaj gozdov Ravne družbeni 2.020 ha 538 ha 795 ha 3.353 ha stanje na zasebni 876 ha 294 ha 440 ha 2.61 O ha spomladi 28,3% Koroškem skupaj 2.896 ha 1.832 ha 1.235 ha* 5.963 ha 1985 družbeni 4.000 ha 1.600 ha 1.332 ha 6.932 ha stanje zasebni 4.000 ha 3.200 ha 630 ha 7.830 ha jeseni 70% skupaj 8.000 ha 4.800 ha 1.962 ha' 1.762 ha 1985 Skupna površina gozdov: družbeni 11 .131 ha zasebni 9.892 ha skupaj 21.023 ha Slovenj družbeni 2.284 ha 1.088 ha 119 ha 3.491 ha stanje Gradec zasebni 6.500 ha 1.225 ha 223 ha 7.948 ha spomladi 6~% skupaj 8.784 ha 2.313 ha 342 ha• 11.439 ha 1985 družbeni 2.700 ha 1.500 ha 300 ha 4.500 ha stanje zasebni 7.000 ha 1.760 ha 250 ha 9.01 O ha jeseni 72% skupaj 9.700 ha 3.260 ha 550 ha 3.51 O ha 1985 Skupna površina gozdov: družbeni 7.087 ha zasebni 11 .587 ha skupaj 18.674 ha Titovo družbeni 870 ha 220 ha 160 ha 1.250 ha stanje Velenje zasebni 1.800 ha 450 ha 530 ha 2.780 ha spomladi 38% skupaj 2.670 ha 670 ha 690 ha 4.030 ha 1985 družbeni 1.125 ha 516 ha 21 ha 1.662 ha stanje zasebni 5.096 ha 1.641 ha 131 ha 6.868 ha jeseni 81% skupaj 6.221 ha 2.157ha 152 ha 8.530 ha 1985 Skupne površine gozdov: družbeni 2.660 ha zasebni 7.824 ha skupaj 10.484 ha Dravograd družbeni stanje 31% zasebni 1.000 ha 350 ha 1.350 ha jeseni skupaj 1.000 ha 350 ha 1.350 ha 1985 Skupna površina zasebnih gozdov 4.337 ha Radlje družbeni 2.000 ha 1.500 ha 150 ha 3.650 ha stanje ob Dravi zasebni 2.000 ha 600 ha 2.600 ha jeseni 45% skupaj 4.000 ha 2.100 ha 150 ha 6.250 ha 1985 Skupna površina gozdov: družbeni 6.143 ha zasebni 7.606 ha skupaj 13.749 ha 358 Občina Mozirje družbeni zasebni skupaj 1.403 ha 2.629 ha 4.032 ha Skupna površina gozdov: Stopnje poškodovanosti 11. 111. 894 ha 1.101 ha 54 ha 1.995 ha 54 ha družbeni 14.340 ha zasebni 19.9'15 ha skupaj 34.265 ha Skupaj 2.297 ha 3.784 ha 6.08'1 ha Delež Opomba poškodb stanje jeseni '1985 gozdov 18 °/o.,... *V tretjo stopnjo poškodovanosti smo vključili tudi IV. stopnJO (05e ha), ki predstavlja gozdne po- vršine v okolici Žerjava, ki so ogolele in je vegetacija že uničena . l. stopnja onesnaženosti Ti sestoji imajo še možnost preživetja, če bi se stopnja onesnaženosti zraka takoj bistveno zmanjšala. V primeru, da bo ozračje še naprej onesnaženo kot doslej, sestoji nimajo možnosti za preživetje- predvsem to velja za iglavce, oziroma- smreko. Proces postopnega propadanja se bo nadaljeval. Predvideni etat po določilih gozdnogospodar- skih načrtov bo dosežen s sečnjo suhih ali močno oslabelih osebkov. 11. stopnja onesnaženosti Gozdovi nimajo stvarnih možnosti za preživetje do sečne zrelosti tudi v primeru ta- kojšnjega zmanjšanja onesnaženosti zraka. Pri gospodarjenju ne moremo več računati na smreko, kot glavno dreves no vrsto. Etat, določen v gozdnogospodarskih načrtih, bo s sečnjo suhih in močno oslabelih dreves, oziroma higienskih sečenj 2- do 3-krat pre- sežen. 111. stopnja onesnaženosti Gozdovi morajo biti izločeni iz rednega gospodarjenja. Postopno propadanje teh gozdov se bo nadaljevalo tudi po polni sanaciji ozračja, sestoji smreke nimajo nobenih možnosti za preživetje. Natančnejši vpogled v zdravstveno stanje gozdov v tem delu Slovenije, kjer je vpliv velikih onesnaževalcev zraka na zdravstveno stanje gozdov najbolj očiten, nam daje dovolj osnove za veliko zaskrbl=enost nad usodo naših gozdov. Še neobdelani podatki popisa zdravstvenega stanja slovenskih gozdov, ki je bil opravljen v tem letu, pa vsiljujejo oceno, da je zdravstveno stanje slovenskih gozdov nasploh slabo, kajti približno 1/3 slovenskih gozdov kaže vidne znake propadanja. Ta ocena najde svojo potrditev tudi v podatku, da v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela tudi do 50% načrtovanega poseka realizirajo s sečnjo suhih ali oslabljenih osebkov, ki se bodo kmalu posuši li (higienske sečnje se mora opraviti, sicer grozijo kalamitete klasičnih gozdnih škodljivcev- zalubniki). KRATKA PREDSTAVITEV POJAVNIH OBLIK SUŠENJA SESTOJEV Jelka je prva dreves na vrsta, ki je na spremenjene, ekološke pogoje opozorila s svo- jim sušenjem že pred desetletji. Njej sta se pridružili v zadnjem času v največjem obsegu še smreka in bor (manj izrazite znake poškodovanosti kažejo tudi druge drevesne vrste) . Zunanji vidni znaki umiranja gozdov se kažejo v redkih presvetljenih krošnjah iglavcev, porumenelih iglicah in večjemu deležu suhih vrhov. lglice odpadajo preko celega leta, vendar v določenih letnih časih veliko močneje, kar je zlasti značilno za stabilne vremenske razmere v zimskem in jesenskem času. Mi- kroekološke razmere v sestojih se tako bistveno spreminjajo; neenakomeren je porast z iglicami, poveča se število stranskih poganjkov, opazni so znaki povečanega in pred- časnega seme·nenja. Vsi opisani znaki že od daleč kažejo videz oslabelosti sestojev, ki ga še posebej potrjujejo posamezna drevesa ali skupine dreves, ki so se že posušila . 359 BODOČE GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN MOŽNE POSLEDICE UMIRANJA GOZDOV Naravno okolje je danes pod različnimi vplivi. To je praviloma prekomerno obreme- njeno, kršijo se prirodne zakonitosti razvoja in ruši naravno ravnotežje. Škode v gozdovih, ki so dobile v Zahodni in Srednji Evropi in v večjem delu severne zemeljske poloble zaskrbljujoči obseg, samo potrjujejo naše ugotovitve. V svetu je o možnih vzrokih za ta. pojav opravljenih veliko raziskav, kljub temu še ved- no ni sprejeta enotna znanstvena ocena. V strokovnih krogih prevladuje prepričanje, da je onesnažen zrak eden od poglavitnih vzrokov za umiranje gozdov, ni pa enotne ocene o tem, kateri sestavni deli dimnih polucij in njihovo medsebojno delovanje naj- več pripomorejo k umiranju gozdov. (Glej prilogo 2). Pojavne oblike propadanja (umiranja) gozdov pri nas- ekstremno obliko imamo že v Žerjavu v Mei:iški dolini, nas neposredno pripeljejo do zaključka, da so splošno koristne in lesno proizvodne funkcije gozdov neposredno ogrožene. S tem so ogrožene ustavno opredeljene funkcije gozdov, kot dobrine spk>šnega pomena, kjer je postavljena za- hteva, da je gozdove treba izkoriščati v skladu s splošnimi v zakonu določenimi pogoji, s katerimi se zagotavlja njihovo smotrno izkoriščanje in drugi splošni interesi. Ogro- ženo je tudi uresničevanje pogojev iz 3. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 18/85), to je: - trajnost gozdov in njihovih funkcij; - naraščanje prirastka in donosov; - usklajenost gojenja in izkoriščanja; - trajna in racionalna regeneracija gozdov; - najustreznejše izkoriščanje zmogljivosti gozdnih rastišč. Glede na povedano so našteti pogoji gospodarjenja z gozdovi že načeti. Tržna bla- govna proizvodnja se bo stalno zmanjševala, saj prirastek hitro pada zaradi zmanjševa- nja vitalnosti sestojev in nižjih lesnih zalog. Stroški izkoriščanja, go jenja in varstva gozdov se povečujejo, redna obnova gozdov je v najbolj ogroženih območjih izključena, je neracionalna; zagotoviti bo potrebno še do- datna sredstva za sanacijske, meliorativne, protierozijske ukrepe, ker obnova sestojev z gospodarskimi drevesnimi vrstami ne pride v poštev. Socialna varnost gorskih kmetov je ogrožena v območjih, kjer prevladuje velika gozdna posest (Zg. Savinjska dolina, Koroška). Tako gospodarjenje z gozdovi v različnih razvojnih stopnjah propadanja in sanacije ne more več zagotoviti varovalnih, hidroloških, klimatoloških, higiensko-zdravstvenih, estetskih in turistično-rekreativnih funkcij. . Usmerjanje gozdne proizvodnje k postavljenim ciljem gospodarjenja je torej onemo- gočeno, gozdarji so lahko le še pasivni opazovalci (grobarji) dokončnega propadanja gozdov. DOSEDANJE AKTIVNOSTI 1. Naravne ujme (snegolomi, vetrolomi, žled) so v zadnjih letih v nekaterih predelih Slovenije močno načele trajnost in stabilnost gozdnih sestojev. Vse bolj grozeči podatki o propadanju (umiranju) gozdov so bili povod, da smo v zadnjih dveh letih posvetili po- sebno pozornost vsem preventivnim in sanacijskim ukrepom, s katerimi naj bi preprečili kalamitete gozdnih škodljivcev. V tem smislu smo posredovali vsem gozdnogospodarskim organizacijam posebno navodilo, s katerim smo opozorili na dosledno ukrepanje v smislu zaščite gozdov pred lubadarji in drugimi gozdnimi škodljivci. 2. Na 4 x 4 km kvadratni mreži (v predelih z večjim deležem iglavcev 4 x 2 km) so gozdnogospodarske organizacije Slovenije pod strokovnim vodstvom Inštituta za gozd- no in lesno gospodarstvo opravile popis gozdov, da bi tako po enotni metodologiji ugo- tovili pravo podobo o zdravstvenem stanju gozdov ter o obsegu in intenziteti poškodb. Ta popis je napravljen na 800 stojiščih, v oceno pa je bilo vključenih okrog 20.000 dre- 360 ves. Terenska obdelava podatkov je zaključena, prva poročila računalniško obdelanih podatkov pa lahko pričakujemo proti koncu leta. 3. V letu 1985 je postavljena srednjeevropska bioindikacijska mreža v izmeri 16 km x 16 km, na kateri bodo določali vsebnost žvepla (S), v letu 1986 pa bodo merili količine ozona, fotooksidantov in dušikovih oksidov. Zveplova vzročna teorija o umiranju gozdov, kot vse enostranske teorije iz izkušenj po svetu, namreč ne dajo pravih odgo- vorov o vzrokih propadanja gozdov. 4. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije je pripravil program inter- disciplinarnih raziskav fenomena umiranj gozdov. V ta program so vključeni tudi sode- lavci drugih znanstveno raziskovalnih inštitucij. Raziskave, ki so trajne, so vsebinsko usmerjene predvsem v: - določanje površin in stopenj poškodovanosti gozdov, - ugotavljanja trendov, vzrokov in oblik poškodovanosti gozdov, - oceno izvedenih sanacijskih ukrepov, - delo na imisijskih normativih, - odškodninsko problematiko, - razvijanje metodologije popisov poškodovanih gozdov, - izdelovanje osnov za gospodarjenje z gozdovi v spremenjenih ekoloških pogojih, - biološko sanacijo degradiranih gozdov, - skrbi za pravilno pojmovanje fenomena propadanja in umiranja gozdov. 5. Gozdnogospodarske organizacije Slovenije, Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo, VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete in republiški upravni organi, pristoj- ni za gozdarstvo in varstvo okolja, se aktivno vključujejo v mednarodne aktivnosti pro- učevanja pojava umiranja gozdov tako v okviru Alpe-Jadran, Alpe-Argo, Celovškega sej- ma in ad hoc delovnih strokovnih skupin predstavnikov avstrijske Koroške in Slovenije. 6. Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije in vse ob- močne skupnosti za gozdarstvo so že imenovale posebne strokovne komisije, ki imajo po določilih zakona o gozdovih nalogo, da usmerjajo aktivnosti pri ugotavljanju vplivov škodljivih snovi na gozdove in da predlagajo ukrepe za odpravo posledic . 7. Sredstva javnega obveščanja so skupaj z gozdnogospodarskimi delovnimi orga- nizacijami, Splošnim združenjem za gozdarstvo Slovenije, znanstveno raziskovalnimi in- štitucijami ter družbenopolitičnimi organizacijami in društvi aktivno, strokovno in objek- tivno seznanja le slovensko javnost s kritičnim zdravstvenim stanjem slovenskih gozdov. PREDLOG UKREPOV 1. V skladu z mednarodno sprejetimi obveznostmi moramo sprejeti dolgoročni pro- gram postopnega zmanjševanja vseh oblik emisij škodljivih plinov v ozračje. Za začetek je potrebno opraviti analizo izvajanja vseh zakonov, ki normativno urejajo skrb ia varstvo zraka in okolja kot celote in zagotoviti njihovo dosledno izvajanje ter jih po potrebi do- polniti. 2. Takoj moramo pripraviti projekte za učinkovito zmanjšanje škodljivih emisij pri največjih onesnaževalcih okolja. (TE Šoštanj, Rudnik svinca in cinka v Mežici, Topilnica Žerjav, TE Trbovlje). V tem delu Slovenije so v tem trenutku gozdovi neposredno najbolj ogroženi. 3. V srednjeročne in dolgoročne razvojne programe in letne resolucije moramo ena- kopravno vgraditi elemente razvoja, ki bodo sloneti na ekoloških načelih . To pomeni, da moramo pri postavitvi novih industrijskih objektov dosledno zagotoviti uvedbo tehnolo- gije, ki ne sme v nobenem primeru onesnaževati okolja. 4. Posebno skrb moramo posvetiti tudi v naprej interdisciplinarnim raziskavam vzro- kov in posledic propadanja (umiranja) gozdov in se pri tem vključevati v mednarodne pro- jekte raziskovanja. Cilje gospodarjenja z gozdovi in gozdnogospodarske ukrepe moramo prilagoditi spremenjenim pogojem. 361 5. Ker je umiranje gozdov pojav evropskih razsežnosti, je potrebno podpreti priza- devanja, da se v program ugotavljanja stanja gozdov in program ukrepov sanacije vključi vsa Jugoslavija. 6. Razvijati moramo vse oblike obveščanja javnosti o stanju in razvoju gozdov v po- gojih onesnaženega ozračja in o sprejemu ukrepov za zagotovitev ustavno opredeljenih funkcij gozdov. OXF.: 425.1:48:165.3 MNENJE O GENETSKIH VZROKIH PROPADANJA IN UMIRANJA GOZDOV Ob registriranju zunanjih, vidnih znakov propadanja in umiranja gozdov ne smemo prezreti dejstva, da so ti zunanji znaki le posledica sprememb in poškodb v notranjosti rastlin, ki lahko prizadenejo življenjsko važne organe le, organe ter v končni fazi tudi ge- netski material. Poškodbe genetskega materiala pa povzročajo tako imenovani genotok- sični agensi, ki so poleg ostalih onesnaževalcev v okolju prisotni v čedalje večjih koli- činah . Mednje med drugim uvrščamo tudi S02, NOx, fotooksidante in ozon (same ali nji- hove reakcijske produkte). ki jih neprestano omenjamo v vzorčni zvezi z umiranjem goz- dov. Kaj prisotnost genotoksičnih agensov pomeni, si ni težko predstavljati, če se zave- damo, da poškodbe genetskega materiala, ki jih ti agensi povzročajo, v bistvu pomenijo poškodbe informacijskega materiala, od katerega je odvisno oblikovanje vseh naših last- nosti, vse naše bitje in nehanje. Čim več informacijskega materiala je poškodovanega, tem več lastnosti se spremeni ali celo izgine in tem težje je organizem prizadet. Ker gre pri tem v veliki meri za ireverzibilen proces in je zaradi porušenja genetskega ravnotežja večinoma prizadeta še reprodukcijska sposobnost organizmov, to pomeni, da je od stop- nje poškodovanosti genetskega materiala neposredno odvisna tudi zmožnost in stopnja preživetja organizma in zmožnost ohranitve vrste kot take . Ker po naših preliminarnih raziskavah, ki potekajo v Citogenetskem laboratoriju In- štituta za biologijo Univerze, ugotavljamo poškodbe genetskega materiala pri vseh do- slej analiziranih vzorcih rastlin s področij, kjer opažamo poškodbe slovenskega gozda zaradi onesnaženega zraka, dobi s tem fenomen umiranja gozdov novo- genetsko di- menzijo, novo težo. Še več, poškodbe genetskega materiala ugotavljamo tudi na nekaterih lokalitetah, kjer jih zaradi- po našem splošnem mnenju- še čistega zraka sploh ne bi pričakovali (primer Pokljuka). Kljub temu, da so poškodbe genetskega materiala prisotne na vseh doslej test iranih mestih s povečanimi ekološkimi obremenitvami, pa hkrati ugotavljamo, da vse rastlinske vrste niso enako občutljive na delovanje genotoksičnih agensov. Kadar deluje nek ge- notoksičen agens, namreč ni vseeno, koliko genetskega materiala vsebuje neka rastlin- ska vrsta. Čim več je genetskega materiala, na tem več mestih lahko pride do poškodb in čim več je poškodb, tem težje jih rastline prenesejo, tem težje se izvrši reparacija po poškodbah. Na ta način si razlagamo mnogo večjo občutljivost iglavcev od listavcev, saj imajo v primerjavi z listavci mnogo višjo poprečno genetsko maso in s tem poveza.no mnogo večjo občutljivost genetskega materiala. Daleč največjo genetsko maso ima npr. jelka (dvakrat večjo od smreke), ki tudi dejansko na prizadetih področjih najprej propade. Torej je tudi od količine genetskega materiala in od tega odvisne stopnje poškodo- vanosti genetskega materiala neposredno odvisna odpornost rastlin, zmožnost in stop- nja preživetja rastlin, propadanje in umiranje gozdov, umiranje vegetacije. 362 Pomen teh ugotovitev je mnogostranski: - Glede na to, da se zaradi poškodb genetskega materiala in s tem povezane zmanj- šane frekvence nastajanja spolnih celic zmanjša reproduktivna sposobnost rastlin, je na ekološko prizadetih področjih močno zmanjšano ali v skrajnem primeru tudi onemogo- čeno naravno pomlajevanje gozda. Posledica tega je, da je ogroženo tudi pronaravno gospodarjenje z gozdom. - Zaradi poškodb genetskega materiala je zmanjšana vitalnost celic, pojavlja se manjša celična aktivnost in manjše število celičnih delitev. Tudi od tega je odvisna in- tenzivnost rasti organizma, kot posledica pa se javlja manjši prirastek, manjša proizvod- nja lesa. - Po prisotnosti poškodb genetskega materiala lahko tudi na mestih, kjer zaenkrat še ne opazimo vidnih poškodb vegetacije, sklepamo, kje se bodo vidne poškodbe prej ali slej pojavile. Ali, po stopnji poškodovanosti genetskega materiala lahko sklepamo, kdaj bo kak gozd začel tudi na zunaj, se pravi z vidnimi znaki propadati. Torej lahko go- vorimo o tako imenovani mikroskopski, genetski ali bolje rečeno citogenetski bioindika- ciji. - Na osnovi ugotovljene poprečne genetske mase in s tem povezane občutljivosti posameznih rastlinskih vrst lahko predvidevamo, katera rastlinska vrsta bo v verigi pro- padanja vrst na nekem področju naslednja na udaru oz. lahko predvidevamo, katere rast- linske vrste se bodo na določenem prizadetem področju najdlje ohranile. Te ugotovitve imajo nesporen pomen pri gospodarjenju z gozdom, ne glede na to ali gre za sečnje ali pa za pogozdovanje. - Izhajajoč iz velike genetske mase iglavcev in s tem povezane njihove velike ob- cutljivosti na delovanje genotoksičnih agensov, zaradi cesar so (če ne bo prišlo iz ka- kršnegakoli vzroka do njihove revitalizacije) verjetno v naslednjih desetletjih obsojeni, bo potrebno vzgojo vrst za pogozdovanje temeljito preorientirati na tudi genetsko odpornej- še vrste. - ln ne nazadnje, kadar se pokaže prizadetost na nivoju genetskega materiala se z vso resnostjo lahko vprašamo, kako je z zdravjem ljudi in živali in ali ter v kolikšni meri je prizadet tudi njihov genetski material. AKTIVNOSTI INŠTITUTA ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO NA PODROČJU PROUČEVANJA POSLEDIC PREKOMERNO ONESNAžENEGA ZRAKA NA GOZDOVE V letu 1969 so na Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo (lGLG) stekle sistema- ticne raziskave gozdarske imisijske problematike. Zadeli smo si nalogo, da po enotni me- todologiji preučimo ves slovenski gozdni prostor- da naredimo inventarizacijo sloven- skega gozda s stališča poškodb po za gozd prekomerno onesnaženemu zraku. Vsi po- datki, ki so se pojavljali v poročilih in so navedeni tudi v tem poročilu, so iz tega prouče­ vanja. Govorimo o imisijski klasiki in naj ne bo odveč, če povemo, da pod tem pojmom razumemo propadanje gozdov zaradi znanih polucij iz poznanih izvorov onesnaženja. V tem času umiranja gozdov v današnjem pomenu besede še nismo poznali, no in na ta fenomen se nanaša drugi del opisa aktivnosti Inštituta za gozdno in lesno gospo- darstvo. Že ob prvih obvestilih o nekem povsem drugačnem propadanju gozdov smo bili na IGLG pozorni že v letih 1980 in 1981. Mislili in upali smo, da nas umiranje gozdov ne bo doseglo in da našemu modernemu sonaravnemu gospodarjenju z gozdom ne bo moglo do živega. Leta 1982 je minilo v tem upanju. Slabo kondicijo gozdov smo v letu 1983 pri- pisovali hudi suši. To leto smo začeli resno razmišljati o raziskavi umiranja gozdov, in na- redili veliko testiranj po vsej Sloveniji s težiščem v koroški regiji in v alpskem prostoru. Mejnika v tem prizadevanju sta bila sestanek delovne skupnosti Alpe-Jadran meseca septembra 1983 v Monakovem in sestanek Evropske gozdarske komisije pri FAO me- seca decembra 1983 v Rimu. Na prvo imenovanem sestanku smo ugotovili, da na tem področju delamo premalo, na drugem sestanku v Rimu pa smo se odločili, da Slovenci prekinemo nerazumljivi jugoslovanski molk na tem področju. 363 V letu 1984 smo se na raziskave fenomena umiranja gozdov temeljito pripravili, v l. 1985 pa so po za naše prirodne in gospodarske pogoje prilagojeni alpsko-srednjeev- ropski metodologiji stekle sistematične raziskave fenomena umiranja gozdov. STROKOVNO MNENJE O PROPADANJU GOZDOV V SR SLOVENIJI (Ne zajema propadanja- bolehanja gozdov zaradi znanih biotskih in abiotskih dejavnikov) a) Imisijska klasika V bližnji in srednje oddaljeni okolici naših industrijskih obratov in obratov za proiz- vodnjo energije- toplote, propadajo in bolehajo gozdovi zaradi v glavnem neposrednega delovanja žveplovega dvokisa, vodikovega fluorida, raznih prašnih depozitov, dima in ae- rosolov. V primerih močnega zaplinjanja in zapraševanja nastanejo akutne imisije (imisijske poškodbe) , v primeru dolgotrajnega manj akutnega delovanja imisij pa kronič­ ne poškodbe. Obe obliki, prva hitro in neposredno, druga pa počasi in pogosto v interak- ciji z drugimi stresi, vodita v končni fazi v propad gozda. Oblike poškodovanosti so se v zadnjih dveh desetletjih močno menjavale. Splošni trend pa je bil do leta 1976 večanje akutnosti, po tem letu pa večanje kroničnosti. Vzroki tega so bili: uporaba drugačnih goriv, menjavanje tehnologije, odpraševanje in gradnja visokih dimnikov. Leta 1977 nam je prineslo prvo večjo plinsko pozebo v Zgornji Mežiški dolini, leta 1985 pa katastrofalno, prav tako plinsko pozebo v Mežiški in Šaleški dolini, delu Pohorja, Graški gori, Podgorju in verjetno neregistrirano v manjšem obsegu še marsikje drugje. Izredno močan, do sedaj pri nas še neregistriran pozno jesenski ožig je v fazi pro- učevanja. Izgovarjanje samo na sušo ni sprejemljivo! Naj za konec rečemo, imisijska klasika je v letu 1985 dobila dimenzije umiranja goz- dov, s tem na problematiko umiranja gozdov tudi prehajamo. b) Umiranje gozdov Čeprav gre v osnovi za imisijsko poškodovanost, so že samo z dejstvom, da umirajo vse drevesne vrste na vseh rastiščih (tako ugotavljajo v Zahodno-evropskih državah), vsi principi propadanja gozdov, poznani pri imisijski klasiki, postavljeni na glavo. Vzročnost je zapletena in v marsičem še nepojasnjena, znano je samo dejstvo, da brez onesnaženja zraka umiranja gozdov zagotovo ne bi bilo, vsaj·ne v takšnih dimenzijah in intenziteti, kot so v svetu že in pri nas v porajanju. Žveplene vzročne teorije, ki v letu 1985 drastično povečano imisijsko klasiko dobro in zanesljivo potrjujejo, v primeru umi- ranja gozdov odpovedujejo. Na delu so drugi agensi iz naslova "onesnaženo ozračje«. Dejstvo pa je, da gozdovi umirajo tudi pri nas. Dimenzije in intenziteto tega pojava ter njegovo prostorsko razširjenost pa smo posneli letos poleti s popisom gozdov v 4 x 4 kvadratni in 4 x 2 km vrstni mreži. Popis do sestave tega poročila še ni izvrednoten, vendar pri tem ugotavljamo, da so pojavne oblike povsem enake z onimi, ki jih navajajo druge dežele, države, da je smer šir- jenja )>fenomena" umiranje gozdov ista kot v Evropi (to je SZ-JV) in da umiranje gozdov ni rastiščno in sestojno pogojeno, ter da s tem ne vidimo rešitve problema v nadomestnih drevesnih vrstah (listavci, kar je deloma možno pri imisijski klasiki. Kot kažejo vse do- sedanje raziskave v svetu, nadomestnih drevesnih vrst pri fenomenu umiranja gozdov ni. Naj za zaključek izrazimo še misel, da če se enkrat imisijsko klasika natovori z umi- ranjem gozdov, se natovorita dva dejavnika, na katera gozd ni adaprtiran, potem so per- spektive za naš splošno družbeno koristni gozd skrajno črnoglede. Oba problema pa sta rešljiva samo s sanacijo ozračja. Naj bo to naš kategorični imperativ. 364 OXF.: 0--011.1 RAZVOJ IN SEDANJE STANJE V SLOVENSKI GOZDARSKI TERMINOLOGIJI Hojka K ra ig he r* Kraigher, Hojka: Razvoj in sedanje stanje v slovenski gozdarski terminologiji, v slovenščini. Gozdarski vestnik 43, 1985 str. lit. 16. Avtorica v članku prikaže razvoj gozdarske terminologije od prvih objav gozdarskih članov v slovenščini do izdaje prvega slovenskega gozdarskega slovarja ter načela dela terminološke komisije pri pripra- vah na novi gozdarski slovar. Delo temelji na obširni kartoteki, bodo- čem rednem, sistematsko zasnovanem delu z njo in predvidoma na uporabo računalnika. Kraigher Hojka: Development and situation in Slovene forest ter- minology, in Slovene, Gozdarski vestnik 43, 1985, p ........ , ret. 16. The author represent the development of forest termino!ogy from the first notes to the first pub!ication of Slovene forest dictionary. He shows us also the principles of. work of terminological committee, which is preparing this new forest dictionary. The work is based on lar- ge card- index and on sistematical future treatment with computer ap- plication. 1. UVOD Pravilna raba strokovnih izrazov (terminov) je nujna za razumevanje, shranjevanje in pretok informacij v stroki in med strokami. Razvoj na vseh področjih človeške aktiv- nosti spremlja razvoj novih pojmov, novih terminov in njihovih pomenov. Nauk o strokov- nem izazju, terminologijo, razlagajo (Felber, 1984) kot: 1. interdisciplinarno znanost, ki se ukvarja s strokovnimi pojmi in njihovo predstavitvijo, 2. zbirko terminov kot sistem ter- minov s posameznega področja, 3. ·publikacijo, v kateri je sistem pojmov s posameznega področja predstavljen s termini. Rezultat terminološkega dela so razlaga Ini in prevaja Ini slovarji ter vmesni stopnji pri delu : glosar in področna nomenklatura. Prevajalni slovarji vsebujejo izraze posamezne stroke ter ustrezne prevode v raznih jezikih. V enojezičnih razlagalnih slovarjih pa je vsak izraz kratko, jasno in natačno razložen. V okvir rezultatov terminološkega dela uvrščajo tudi dokumentacijske težavne, abe- ced ne spiske deskriptorjev brez razlag, ki nastajajo v IN DOK službah in služijo kot vir in- formacij o objavah na določenem področju znanosti. 2. RAZVOJ GOZDARSKE TERMINOLOŠKE DEJAVNOSTI Razmišljanja o pravilni rabi gozdarskih izrazov povezujejo zgodovinarji (Sevnik, 1971) s prvimi objavami gozdarskih člankov. V začetku 19. stol., ko so v Mariabrunnu ustanovili višje javno gozdarsko učilišče, so na ozemlju Slovenije začeli delovati prvi šo- lani gozdarji. Med njimi zasledimo tudi pisca prvega gozdarskega članka v slovenščini leta 1821 je lvan Cerar (1789-1849) sestavil obširen spis o nujnosti pogozdovanja Kra- * H. K., dipl. biol., dipl. inž. goz., IGLG, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 365 sa: ))Od potrebe zareje drevja v premskem kotoru postojnske kresije<•. Leta 1824 je slov- ničar Franc Metelko poslovenit gozdni red iz leta 1771 in s tem ustvaril podlago za slo- vensko gozdarsko terminologijo. V prevodu je uvedel npr. poklicne nazive kot veliki gozd- nik, podložni gojzdnik, gojzdner ali borštnar, logar, gozdni hlapec. V naslednjih desetletjih so izhajali strokovni gozdarski članki v slovenščini, pred- vsem v Kmetijskih in rokodelskih novicah oz. Novicah kmetijskih, rokodelskih in narodnih reči ter v Naznanil ih kmetijske družbe na Kranjskem (Šivic, 1959}. Konec 19. in v začet­ ku 20. stol. so slovenski avtorji objavljali predvsem v Kmetovalcu, kjer je gozdarski del urejal A. Guzelj. Po prvi svetovni vojni so ob ustanovitvi Jugoslovanskega gozdarskega društva v Za- grebu osnovati tudi odsek za enotno gozdarsko terminologijo pod vodstvomA. Ugreno- vica. Predvideli so obširno akcijo za zbiranje gradiva med ljudmi, kar naj bi dopolnili z iz- pisovanjem iz literature in po potrebi z neologizmi. Gradivo bi potem v odseku pregledali, prečistili in utrjevali pravilno rabo. V navodilih za zbiranje gradiva je Ugrenovic predvidel zapisovanje gesel v zvezah, s sinonimi, razlagami in opisi ali skicami, dodali naj bi jim tudi slovnično obliko, naglas in vir ali lokacijo, kjer se ta izraz uporablja, ter zbiralca. Že tedaj pa so spoznali problem neaktivnosti sodelavcev, zato delo ni steklo. Prizadevanja goz- darskih društev na ozemlju Jugoslavije in lastne objave so v tem času vzpodbudi le k delu v terminologiji tudi enega najvidnejših slovenskih gozdarjev na tem področju, A. Šivica. Leta 1931 so ustanovili v Mariboru gozdarsko šolo in pokazala se je nujnost stro- kovnega gozdarskega glasila v slovenščini , hkrati pa tudi pomanjkljivost slovenskega strokovnega gozdarskega izrazja. Zato ne preseneča, da je urednik S. Sotošek že od pr- ve številke Gozdarskega vestnika leta 1938 objavljal Gradivo za slovenski gozarski slo- var. Že v prvem letniku glasila so objavili več ko 250 izrazov s sinonim i. s področjem, kjer se je izraz uporabljal, kratico zbiralca ter večinoma zelo obširno razlago, tako da je gra- divo deloma izpolnjevale vrzeli ob pomanjkanju slovenskih gozdarskih učbenikov. Gra- divo je, s premorom med vojno, izhajalo do leta 1947. Takoj po ustanovitvi je v Gozdarskem inštitutu leta 1948.začela delovati terminološ- ka komisija. Ta je leta 1951 prevzela odA. Šivica približno 9000 izrazov v gozdarskega (4000} in lesarskega področja ter jih izpopolnila z gradivom, objavljenim v Gozdarskem vestniku (Brinar, 1970). Naloga komisije je bila pregledati že zbrano gradivo, ga dopolniti, opremiti z razlagami in zbirati novo. Komisija je delovala v dveh sekcijah: gozdarsko je vodil J. MikJavžič, lesarsko pa L. Žumer (Robič, 1972). Lesarska sekcija je svoje gradivo objavila pod našlovom Gozdarsko lesna terminologija v reviji Les v letih 1956-1957. Delo komisije je finansirala Uprava za gozdarstvo LAS v okviru posebne pogodbe. Gradivo je obsegalo okoli 1700 gesel brez razlag, bralci pa naj bi odločali o njegovi pravilnosti in o manjkajočem gradivu . Gozdarska sekcija je svoje gradivo objavila kot Gradivo za strokovni slovar v Goz- darskem vestniku v letih 1960-1962. Vsebovalo je ca. 5000 izrazov s kratkimi razlagami. V razpravi o gradivu se je pokazala vrsta pomanjkljivosti (Brinar, 1963}. Leta 1964 je Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije (ZIT GLI) imenovala posebno komisijo za sestavo slovarja, ki se je ponovno razdelila v gozdarsko in lesarsko sekcijo (Robič, 1972). Lesarska sekcija, ki jo je ponovno vodil L. Žumer, je v reviji Les objavila leta 1969 Strokovni slovar industrije ivernih plošč. Gozdarska sekcija pod vodstvom M. Brinarja pa je leta 1970 izdala Gozdarski slovar. V njem je zbrano in razložene bogato gradivo, ki ga je objavljal Gozdarski vestnik ter gozdarski del Šivicevega gradiva, dopol- njeno z izrazi iz nekaterih strokovnih in znanstvenih del IGLG. V naslednjih letih se je pokazalo, da je v Brinarjevem Gozdarskem slovarju premalo gesel s področja izkoriščanja in gozdnih prometnic, kar je izpopolnil urednik Z. Turk z ure- ditvijo slovarja uSiovar s področja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij(( leta 1981. V tem slovarju so gesla prevedena v več jezikov, nimajo pa razlag, razen nekaj terminov s področja transporta lesa. Medtem je od leta 1962 do 1980 že dvakrat izšel Splošni teh- niški slovar, pri katerem je sodeloval L. Žumer, od leta 1979 pa M. Kmecl. Pri pripravah Slovarja slovenskega knjižnega jezika so zastopali gozdarstvoM. Brinar, lesarstvo pa L. Žumer in J. Humar. 366 3. SEDANJE STANJE V SLOVENSKI GOZDARSKI TERMINOLOGIJ! Z razvojem stroke se je razvijalo tudi strokovno izrazje, zato jeZIT GLIS leta 1983 imenovala novo terminološko komisijo, ki naj bi v nekaj letih pripravila nov gozdarski slo- var. ,- Strokovni slovar naj bi opozarjal na to, kaj se uporablja v stroki, v kakšnem pomenu in v kakšnih okoliščinah. Pri tem se sestavljalci slovarja nujno srečujejo z dilemo- pri- praviti terminološki slovar, npr. gozdarski terminološki slovar, ali gozdarski slovar, ki naj zajema obširnejše besedišče in upošteva več pomenov besed. Problem pri terminologiji mladih interdisciplinarnih strok je tudi naslanjanje na izrazje fundamentalnih in stičnih področij ter strok. Gozdarstvo sloni na spoznanjih bioloških, tehniških, ekonomskih idr. zananosti. Za- radi svojega osnovnega načela, načela trajnosti in dolgoročnega načina mišljenja, ki iz- haja iz dolge življenjske dobe drevesnih vrst in gozda, pogojuje pa ga ohranjanje dina- mičnega ravnovesja v naravi, se je predvsem v zadnjih letih začelo gozdarstvo uveljavljati na vrsti prej obmejnih področij, zlasti v prostorskem planiranju. Le-to nujno povezuje na- ravne možnosti, načela in zahteve trajnosti z naravnega in gospodarskega vidika in v od- visnosti od tehnologije. Tako prevzema gozdastvo tudi izraze, ki bi sicer sodili še v vrsto drugih strokovnih slovarjev, in izraze, ki naj bi jih vsakdo poznal iz splošne izobrazbe. Ob snovanju nove izdaje slovarja se je pojavila potreba po oblikovanju zbirke izrazov, ki so kakorkoli povezani z gozdarstvom. V kartoteki je zbrano vse do sedaj objavljeno slovarsko gradivo, ki se stalno dopolnjuje s prispevki strokovnjakov za posamezna pod- ročja, z izpisovanjem iz strokovne in znanstvene literature, učbenikov, skript in drugih publikacij z gozdarsko tematiko, ki so izšla po letu 1970 (literatura do tega leta je do- mnevno zajeta že v Gozdarskem slovarju M. Brinarja). Tako zasnovana kartoteka ima značaj študijskega gradiva, ki se stalno dopolnjuje in posodablja. Kartoteka je trajnega pomena za gozdarstvo, iz nje bo mogoče vselej izdelovati razne področne slovarje, nove · izdaje gozdarskega slovarja, predstavlja osnovo za večjezične slovarje. V kartoteki so zajeti tudi vsi narečni, žargonski in nepravilni izrazi, zbrani v izpisih ali na terenu . Pri sestavljanju prve nove izdaje gozdraskega slovarja namerava terminološka ko- misija upoštevati vse pozitivne značilnosti Gozdraskega slovarja iz leta 1970, npr. na- vajanje slovničnih karakteristik, naglasa, primerno zgoščenost razlag. Pri izboru izrazja se namerava ravnati po priporočilih F. Novaka ( 1971) v oceni Gozdarskega slovarja- v strokovni slovar naj bi sprejeli izraze, ki imajo v gozdarstvu poseben pomen in izraze, ki so v gozdarstvu pomembni (npr. zemljiška odveza, katere posledica je velika razdroblje- nost zasebne gozdne posesti). Razmerje med ožje gozdarskimi izrazi in izrazi iz obrobnih ter za gozdarstvo fundamentalnih področij bo poskušala določiti z deleži, ki bodo odvisni od predvidene strategije stroke v naslednjih desetletjih (odvisno od časa naslednje iz- daje slovarja) . Že od prvih objav Gradiva za slovenski gozdarski slovar so se gozdarji ukavarjali z vplivi nemške llterature na naše strokovno izrazje. Posledica neposrednega prevoda iz nemščine so izrazi, kot visoki, srednji, nizki gozd, visoko- in nizkodebelno drevo, razna poimenovanja za stroje itd. Take primere bo komisija v novem slovarju skušala rešiti z ovrednotenjem sinonimov zanje, npr. zvezi visokodebelno drevo bo nadrejena zveza dol- godebelno drevo. Poimenovanja za stroje so se ob uvajanju nove tehnologije pogosto uvajala nesistematično. V takih primerih bi bilo usmerjanje uporabnikov na primernejše izraze bolj zapleteno, saj bi bilo potrebno ob sodelovanju vodilnih strokovnjakov in ope- rative uvesti docela novo, sistematično zasnovano poimenovanje, ki bi se morebiti lahko uveljavilo z dosledno uporabo šele po nekaj generacijah . Strokovni slovarji naj bi utrjevali rabo sprejetih izrazov, zato prevelika sinonimika moti . Sinonim i. ki se uporabljajo, pa naj bi bili ovrednoteni. Narečnim, žargonskim in za- starelim izrazom naj bi se novi slovar izogibal; če zanje ne bi bilo primernega nadomestila, jih bo potrebno ovrednotiti s kvalifikatorjem (nar., pog., žarg.) V gozdarstvu se srečujemo tudi z raznimi boleznimi in škodljivci gozdnega drevja, ki nimajo slovenskih imen. V takih primerih bi morali strokovnjaki za ta področja sklicati po- 367 sebno komisijo, ki bi poskrbela za njihovo slovensko poimenovanje, saj bodo latinska ali poslovenjena latinska imena uvrščena v slovar le izjemoma. Gesla bodo v novem slovarju praviloma razložena, ne definirana (torej manj odvisna od vloge posameznega pojma v sistemu pojmov}. Razlage naj bi bile zgoščene in jasne, v obsegu, kot je nakazan v Gozdarskem slovarju iz leta 1970. Nanašale se bodo na naj- bolj značilno, razlikovalno funkcijo, obliko ali lastnost predmeta ali pojma. Rastlinske in živalske vrste bodo okvirno uvrščene v sistem, pri tem pa bo višji taksonomski enoti v primeru enakega poimenovanja v slovenščini sledila nižja taksonomska enota. Sledile bodo morebitne druge razlage za geslo, zveze z razlagami in ilustrativno graGlivo. Vsi v razlagi uporabljeni termini bodo uvrščeni v slovar kot gesla in razloženi . 4. ZAKLJUČEK Razvoj stroke spremlja razvoj pojmov, ki morajo ustrezati obstoječemu sistemu, ozi- roma se morajo razvijati po določenih načelih in sistemu. Odgovornost do stroke in jezika vzpodbujata strokovnjake in jezikoslovca k skupnemu delu in prizadevanjem za pravilen strokovni jezik. Pri delu se srečujejo z nemalo problemi, od nepravilnih in nesistematično sprejetih tujih ali domačih izrazov do nezanimanja strokovnjakov za lasten občevalni je- zik. Iskanje in tvorba terminov ter natančo definiranje pojmov sta hkrati znanstveno in terminološko delo, zasnovano nujno dinamično in sistematsko. Široko zasnovano kar- toteke bo nujno stalno in sistematično vzdrževati, pregledovati, dopolnjevati in uporab- ljati. Tako delo, predvsem uporabo kartoteke si je danes moč olajšati s pomočjo raču­ nalnika in računalniško zasnovane banke terminov. Z računalnikom bi si že takoj po vno- su obstoječe kartoteke olajšali delo pri urejanju gesel, preverjanju in popravljanju razlag ter pri zbiranju prispevkov za v kartoteke. S pomočjo računalnika bi bili možni sprotni iz- pisi, ki bi jih strokovnjaki, operativci in ostali uporabniki sproti dopolnjevali in predlagali razlage . Strokovni slovar bi bil le tako stalno pripravljen na novo izdajo kot proizvod red- nega, ne kampanjskega dela. Termine loško delo in strokovno izrazje je med strokami precej neusklajeno (Sklepi 4. STB, Ljubljana, 1985). Pri uporabi računalnika bi se bilo zato primerno dogovoriti o enotnem pristopu k delu, torej o enotni obliki terminološke kartice, kompatibilni strojni in programski opremi . S profesionalnim pristopom k delu v posameznih strokah in s po- vezavo s terminološko banko podatkov v Sloveniji, Jugoslaviji in tujini bi lahko uspešno usklajevali rabo in pomen terminov, s tem olajšali prenos znanja in vzpodbudili zanimanje ter sodelovanje uporabnikov. · S. POVZETEK Urejena in ustrezno razložena zbirka strokovnih izrazov, terminologija, predstavlja osnovo znanstveno-raziskovalnemu delu v stroki, prenosu znanja, prevajanju . Sloven- ska gozdarska terminologija se je začela razvijati s prvimi gozdarskimi objavami v slo- venščini v začetku 19. stoletja. Organizirano terminološko delo, ki je zaživelo zlasti po drugi svetovni vojni, je leta 1970 privedlo do izdaje prvega slovenskega razlagalnega gozdarskega slovarja, ki ga je dokončno uredil M. Brinar. Z razvojem gozdarstva- v zadnjih letih je razširilo območje delovanja- se je spre- minjalo in razvijalo tudi strokovno izrazje. Zato jeZIT GLIS imenovala leta 1983 novo ter- minološko komisijo, ki naj bi v nekaj letih pripravila nov gozdarski slovar. Osnovo novemu slovarju in bodočemu rednemu sistematskemu delu v gozdarski terminologiji predstavlja obširna kartoteka, v kateri je zbrano gradivo iz Gozdarskega slovarja M. Brinarja, dopolnjeno s prispevki strokovnjakov in izpisi iz literature, ki je izšla po letu 1970. Delo s kartoteke, oblikovanjem in rednimi občasnimi izdajami slovarja je v bodoče predvideno s pomočjo računalnika. 368 6. Literatura 1. Adamič, F.: Prizadevanje Janeza Bleiweisa za napredek kranjskega kmetijstva, Zb. za zgod. nar. in teh ., Ljubljana, 7. 1983, 49-80 2. Brinar. M.: Gozdarski slovar, Ljubljana, ZIT GUS, 1970, 320 str. 3. Felber, H.: Terminology manual, Paris, UNESCO in INFOTERM 1984, 426 str. 4. Kmecl, M.: Aktualna terminološka vprašanja mlajših in interdisciplinarnih strokovnih pod- ročij, 4. STB, Ljubljana, 1985 (tipkopis) 5. Novak, F.: Gozdarski slovar, Gozdarski vestnik, Ljubljana, 29, 1971, 108-112 6. Robič, D.: Pregled dela za slovensko gozdarsko in lesarsko izrazje, Spominski zbornik BF, Uubljan~ 1972, 97-100 7. Sevnik, F.: Zapiski o začetkih gozdarstva na slovenskem, Gozdarski vestnik, Ljubljana, 29, 1971, 2~7-238 8. Sivic, A.: Iz preteklosti slovenskega gozdarstva- Kmetijska družba in njen pomen, Gozdar- ski vestnik, Ljubjana, 11, 1953, 82-85 9. Turk, Z. idr. : Slovar s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij, Ljubljana, IGLG, 1980, 2f37 str. . 10. l)grenovič, A. : Sumarska terminologij~, Sumarski list, Zagreb, 46, 1922, 44-51 11. ~umer, L.: Aktualnost naše strokovne literature, Les, Ljubljana, 8, 1956, 37-40 12. Zumer, L.: Gradivo za slovenski gozdarski slovar, Gozdarski vestnik, Ljubljana, 1938, 1939, 1940, 1941, 1946, 1947 13. ,?.umer, L.: Gradivo za strokovni slovar, Gozdarski vestnik, Ljubljana, 1960, 1961. 1962 14. ~umer, L.: Gozdarsko-lesna terminologija, Les, Ljubljana 1956, 1957 15. ~umer, L.: Sklepi 4. simpozija tehniške besede, Ljubljana, 1985 (tipkopis) 16. Zumer, L.: Slovar industrije ivernih plošč, Les, Ljubljana, 1969, 21, 107-118, 138 369 OXF.: 25:226:242 KAKO GOSPODARITI Z MALODONOSNIM I GOZDOVI? Jože Papež* Papež, Jože: Kako gospodariti z malodonosnimi gozdovi, Gozdar- ski vestnik, 43, 1985, str. 370. V slovenščini, s povzetkom v nemščini Lit 5. Na Tolminskem uporabljamo direktno premene v malodonosnih gozdovih. Raziskave so pokazale, da so degradirani in pionirski sestoji primernejši za indirektno premene. To je značilno tudi za mnoge druge predele v Sloveniji. Vprašanje je, kdo bo kril izgubo, ki nastaja z red- čenjem sestojev pri indirektni premeni. Predlagamo spremembo krite- rijev pri natečaju za dodeljevanje sredstev za biološka vlaganja pri SlS za gozdarstvo SR Slovenije in prednost indirektni premeni pred direkt- no premene. Papež, Jože: How to Manage Small-Profit Forests. Gozdarski vestnik, 43, 1985, p. 370. ln Slovene, with summary in German. Ref. 5 ln the region ot Tolmin, the method of direct conversion is prac- ticed in small-profit forests. But research results have shown, that degraded and pioneer stands are more sui table for indirect conversion where parts of the existant tree populations are used. lndirect conver- sion, thinning being its essential part, is not financed by special funds like plantation in direct conversion. Therefore the existing regulations for flnancing of conversion of degraded stands in Slovenia should be changed. · 1.0 UVOD Po podatkih popisa malodonosnih gozdov in grmišč iz l. 1977 imamo v tolminskem gozdnogospodarskem območju 45.750 ha malodonosnih gozdov in grmišč ali kar 20% vseh malodonosnih gozdov v Sloveniji. Na podlagi teh podatkov je bil v okviru srednje- ročnega plana SlS za gozdarstvo tolminskega gozdnogospodarskega območja zastav- ljen .ambiciozni plan direktne premene v višini 160 ha letno, dejansko pa vsako leto iz- vršimo le 60-70 ha direktne premene. Ker planirane seč nje dosegama in celo presega- mo, je na prvi pogled nelogično, da ne izpolnjujemo obvez iz razširjene reprodukcije. Ven- dar temu ni tako, saj je detajlno gojitveno načrtovanje v malodonosnih gozdovih poka-· zalo, da smo podcenili sestojno zasnovo in lesno zalogo pionirskih gozdov, ki smo jih uvrstili med malodonosne gozdove, in da pri prvih redčenjih in panjevski sečnji napade dosti več lesa, kot smo predvidevali. Da bi operativnemu terenskemu osebju pomagali pri gospodarjenju z malodonosni- mi gozdovi, smo v letih 1981 in 1982 organizirali dva seminarja iz go jenja gozdov, na ka- terih smo obravnavali problem gospodarjenja z malodonosnimi gozdovi. Ker so izsledki prvih raziskav zanimivi, jih želimo predstaviti tudi širši gozdarski javnosti. 2.0 METODE DELA Ker je največ pionirskih gozdov v g.g.e. Brda, smo se odločili, da z raziskavami pri- čnemo v tej enoti. Zaradi velike pestrosti rastišč in sestojev smo se za začetek omejili le na gozdno združbo Luzulo-Fagetum submediteraneum (Košir 1974, n.n.), v okviru te • Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Cankarjeva 28, 65000 Nova Gorica, YU 370 združbe pa na ostanke bukov ih sestojev in na pionirske sestoje, v katerih so prisotni ple- meniti listavci. Terenski ogled je pokazal, da se bukove sestoje in večino pionirskih se- stojev s plemenitimi listavci splača negovati naprej, manjši del pionirskih sestojev pa je že v obnovi ali pa je obnove potreben. Zato smo se odločili, da bomo posebej proučili se- stoje, za katere sodimo, da so potrebni nege in ločeno sestoje, ki so potrebni obnove. V tem se stavku smo se omejili le na prikaz izsledkov, do katerih smo prišli v sestojih, za katere smo sodili, da se jih splača negovati. 2.1 Izbira objektov Skupno smo izbrali 6 vzorčnih ploskev, od tega 3 v bukovih sestoj ih in 3 v pionirskih sestojih s plemenitimi listavci. Vse vzorčne ploskve leže v nadmorski višini 350-600 m na vzhodnih in jugovzhodnih legah, nagib je 25-35·, geološka podlaga pa je v vseh pri- merih eocenski fliš. Bukovi sestoji so stari 70-11 O let, izbrali pa smo naslednje značilne sestoje: bukov drogovnjak- debeljak, bukov panjevski drogovnjak in bukov drogovnjak s primesjo grad- na (bivši steljnik). Starost pionirskih sestojev s p'lemenitimi listavci je 40-60 let, izbrali pa smo nasled- nje značilne sestoje: drogovnjak velikega jasena, drogovnjak v. je sena, č . jel še, lipe in os- talih listavcev in drogovnjak lipe in kostanja. Pri izbiri vzorčnih ploskev smo upoštevali: - da je vsaka vzorčna ploskev homogen reprezentant določene kategorije s esto jev, - da v pionirskih sestojih še ni bilo sečenj, - da v bukovih sestoj ih ni bilo sečenj najmanj 1 O let in - da je bila velikost ploskev 0,20-0,30 ha. 2.2 Zbiranje podatkov Na vseh ploskvah smo oštevilči li vsa drevesa z nad 1 O cm prsnega premera in jim zabeležili vrednost naslednjih paramentov: - drevesna vrsta, - prsni premer v cm, - sloj, vitalnost, razvojna težnja (biološki vidiki IUFRO klasifikacije), - gojitvena vloga, tehnična vrednost, dolžina krošnje (gospodarski vidiki IUFRO kla- sifikacije). Na vsaki ploskvi smo pomembnejšim drevesnim vrstam izmerili še 5-15 drevesnih višin (za določitev tarif) in s Pressleryevim svedrom ugotovili starost v prsni višini pri 2-5 osebkih na vsaki ploskvi (odvisno od drevesne vrste smo nato dodali še 5-10 let). Vrednost posameznih ugotovljenih parametrov nam je bila v pomoč pri določanju iz- brancev ali nosilcev funkcij, števila jalovih celic, konkurentov in s tem tudi pri odkazilu. Za presojo rentabilnosti pridobivanja drobnih sortimentov listavcev smo na vsaki vzorčni ploskvi ugotovili tudi najprimernejšo tehnologijo sečnje in spravila in ocenili od- bitne postavke za normative sečnje in spravila. Pri izračunu stroškov pridobivanja sortimentov smo uporabili norme, ki smo jih izra- čunali iz podatkov vzorčnih ploskev in običajne elemente proizvodnih stroškov pri SGG Tolmin. 3.0 REZULTATI RAZISKAV 3.1 Dosedanje gospodarjenje Ostanki bukovih sestojev na rastiščih gozdne združbe Luzu lo- Fagetum submedi- teraneum se razprostirajo na strmih flišnih pobočjih, pretežno na severnih in vzhodnih le- gah. V preteklosti se je v njih skrajno ekstenzivno gospodarila, prevladovala pa sta pre- 371 biranje in panjevska sečnja. Značilnost prebiranja je bila v tem, da so v vsaki generaciji gozda odstranjevali najvitalnejše drevje in s tem sprošča li posamezne manj vitalne oseb- ke srednjega in spodnjega sloja. Hkrati je dotok svetlobe omogočil razvoj poganjkov na panjih posekanih dreves. Posledica takega načina gospodarjenja so sestoji s slabšo dedno zasnovo, precejšnjim deležem panjevskih osebkov in ponekod z manjšo regene- racijsko sposobnostjo. Zametki pNih pionirskih gozdov v Brdih sovpadajo s pričetkom IL svetovne vojne, ki je pospešila opuščanje kmetijskih površin. Po koncačni vojni se je pričelo z gradnjo dveh velikih industrijskih centrov v Novi Gorici in Ahnovem. Posledica je bilo naglo zmanjše- vanje deleža kmečkega prebivalstva in opuščanje površin, ki so bile in so še prepuščene stihijskemu procesu prirodnega zaraščanja. Pri ugotavljanju starosti smo za nekatere osebke ugotovili, da so starejši od 40 let. To pomeni, da so se posamezni osebki pojavili na košenicah in pašnikih že pred letom 1941, da izkoriščanje in obdelava kmetijskih po- vršin nista bila več tako intenzivna kot nekoč (vzrok je bilo izseljevanje) Jn, da je pričetek vojskovanja na naših tleh samo pospešil proces opuščanja kmetijskih površin. 3.2 Pojavljanje drevesnih vrst Sedanja vegetacija je odraz naravnih zakonitosti in vpliva človeka. Da sta v neka- terih sestojih močno prisotna kostanj in graden, je posledica pretiranega steljarjenja in pospeševanja kostanja zaradi plodov. Pionirski sestoji, ki jih predstavlja pisana paleta različnih drevesnih vrst (tabela št. 1 ), pa so odraz naslednjih dejavnikov: - načina in intenzivnosti izkoriščanja tal, - časa trajanja izkoriščanja, - stopnje degradacije tal, - prisotnosti drevesnih vrst v kmetijskih ekosistemih pri avtarkičnem gospodar- jenju, - sposobnosti drevesnih vrst, da osvoje opuščeno kmetijsko površino, - vnašanja tujih drevesnih vrst, - pospeševanja ali iztrebljanja določenih drevesnih vrst, - oddaljenost semenskega vira in načina prenašanja semena, - prepletanja različnih ritmov rasti v višino - in faktorja slučajnosti. 3.3 Primerjava ploskev s sestojnimi tablicami Osnovni podatki vzorčnih ploskev so prikazani v tabeli št. 2. Vzorčne ploskve št. 1-3 smo primerjali s tablicami donosov za bukev švicarskega zavoda za gozdarska razisko- vanja iz leta 1968, ploskve 4-6 pa s tablicami donosov po Schwappahu. Primerjava za pionirske sestoje je težka, saj so tablični podatki na razpolago le za bukev, graden, veliki jesen in črno jelšo. Zato smo za kostanj uporabili podatke za hrast, za vse ostale dre- vesne vrste pa tablične podatke za črno jelšo. Primerjave so pokazale naslednje: - lesna zaloga tako imenovanih malodonosnih gozdov je precej večja, kot smo mis- lili dosedaj;- bukove sestoje združbe Luzulo-Fagetum submediteraneum lahko uvrstimo v 3.-6. bonitetni razred, odstopanja od tabličnih podatkov pa so zanemarljiva;- v nered- čenih bukovih sestojih je število drevja večje od tabličnih podatkov za 8-21 %, lesna za- loga pa za 0-16 %; - vse pionirske sestoje lahko uvrstimo v 1. bonitetni razred; - lesna zaloga sestojev, v katerih pravladujeta jesen in črna jelša, je večja od tab- ličnih podatkov, isto velja za višino srednjega drevesa, medtem ko je premer srednjega drevesa manjši; - število drevja v pionirskih sestojih jesena in jelše je za 20-50% večje od tabličnih podatkov; 372 - pri kostanju in lipi ni odstopanj od tabličnih podatkov. Kot kaže primerjava s tabličnimi podatki, so v preteklosti velikokrat krčili gozdove tudi na najboljših rastliščih. To pri gospodarjenju z gozdovi premalo upoštevamo in pio- nirske gozdove največkrat meče mo v isti koš, ne da bi upoštevali razlike v plodnosti ras- tišč in rastnosti sestojev. 3.4 Združbene razmere in stopnja negovanosti sestojev Združbe ne razmere so prikazane v grafikonu št. l. Analiza združbenih razmer in os- novnih podatkov iz tabele št. 2 je za bukove sestoje pokazala naslednje: - med ploskvami ni bistvenih razlik v deležu najvitalnejših osebkov y zgornjem s loju; - graden je na določenih rastiščih (bivši steljniki) konkurečno enakovreden bukvi; - plemeniti listavci so prisotni, vendar niso kos agresivnejši bukvi; - ustrezno število nosilcev funkcij je v razponu 0,55-0,80; - najkvalitetnejši je mešan sestoj bukve in gradna; · - obravnavani bukovi sestoji so izredno zanemarjeni, saj znaša stopnja na negova- nosti sestojev kar 1, 13-1,30. Ostanki nekdanjih bukovih sestojev, v katerih se je krilo potrebe po drveh in stelji, so zanemarjeni. To se kaže v relativno majhnem številu ustreznih nosilcev funkcij in ve- likem številu konkurentov. Kljub temu je nosilcev funkcij dovolj in z biološkega stališča ni potrebna umetna obnova sestojev. Za pionirske sestoje na domnevnih rastliščih združbe Luzulo-Fagetum submedite- raneum je značilno: - velika pestrost drevesnih vrst; - od vseh drevesnih vrst je veliki jesen najbolj vitalen in agresiven; - hitro izloči večino ostalih drevesnih vrst, nakar se prične borba med osebki iste vrste; Tabela 1 POJAVLJANJE DREVESNIH VRST Drevesna vrsta Stevilo drevja na ha 1 2 3 4 5 6 Bukev 680 557 748 1 2 Veliki jesen 5 711 320 12 Gorski javor 20 54 4 7 ty1alolistna lipa 22 97 172 Cešnja 81 3 76 Črna jelša 10 9 90 153 48 Breza 5 47 12 Trepet lika 10 Kostanj 60 40 388 Graden 275 Cer 5 44 Črni gaber 18 90 37 8 Beli gaber 18 3 36 Mali jesen 76 53 28 Maklen 27 Hruška 10 Oreh 9 3 Macesen 23 Skupaj: 1.055 629 761 1.129 806 836 373 Tabela 2 OSNOVNI PODATKI O VZORČNJH PLOSKVAH število drevja N/ha Lesna zaloga m3/ha Delez Vzorčna Opis seslojev Starost h d panjevca Nosilci Ostalo Število Idealno Ustreznost NosilCI Ostalo ploskev let m cm v% Skupaj jalovih st. nosiL št. nosil. Skupaj funkcij drevje celic funkciJ funkcij funkcij drevje Bukov drogovnjak s primesjo gradna 70-90 17,9 20 52 1.055 195 860 50 245 0,80 267 104 163 2 Bukov drogovnjak- debeljak 80-90 25,9 24 38 629 83 546 56 139 0,59 366 104 262 3 Bukov panjevski drogovnjak 90-110 17,3 22 70 761 103 658 88 191 0,55 235 68 167 4 Drogovnjak velike- gajesena 40-60 21,7 19 44 1.129 153 976 11 o 263 0,59 291 84 207 w 5 Drogovnjak jesena, ~ jelse. lipe, ost. lesa 40-60 21,4 22 12 806 107 699 80 187 0,57 332 88 244 .t:>- 6 Drogovnjak kosta-nja, lipe 50-60 19,4 23 32 836 44 792 156 200 0,22 316 23 293 Tabela 3: OO KAZILO Skupno Odkazano stevilo drevja Skupna Odkazana lesna masa (bruto m3 ) V zorc na stevilo lesna ploskev drevJa Konkurenti Ostalo drevje Skupaj zaloga Konkurenti Ostalo drev)e SkupaJ Niha Niha % Niha % Niha % m'lha mJ/ha % m3 /ha % m3/h(l "lo 1 1.055 220 21 30 3 250 24 267 42 16 3 1 45 17 2 629 108 17 43 7 151 24 366 57 .15 11 4 68 19 3 761 116 15 - - 116 15 235 28 12 - - 28 12 4 1.129 207 18 230 20 437 38 291 50 17 34 12 84 29 5 806 127 16 169 21 296 37 332 52 16 40 12 92 28 6 836 52 6 740 89 792 95 316 13 4 280 89 293 93 - črna jelša in češ nja imata približno enak ritem višinske rasti in nista sposobni kon- kurirati velikemu jesenu; - lipa se obnaša kot polsen čna dreves na vrsta in se v šop ih pojavlja v spodnjem in srednjem sloju; 500 450 400 350 3 2!:1J 200 150 100 50 soo 450 LOO 350 300 250 200 150 100 50 - kostanj zaradi kostanjevega raka ni vitalen in je slabe kvalitete5 - ustrezno število nosilcev funkcije je v razponu 0,22-0,59; GRAFIKON ŠT.1: BIOLOŠKI VIDIKI IUFRD KLASIFIKACIJE 1. ploskev 2. ploskev J.ploskev ('~ l\J' ~ ...,... ~ 'Tablice<<- druga najstarejša slovenska gozdarska knjižica? Mavricij Scheyer (1837-1894) že itak velja za avtorja najstarejše slovenske gozdarske knjige (»Narod, kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele soseske z gozdom", Ljubljana 1869). Verjetno pa mu bo mogoče pripisati tudi drugo samostojno gozdarsko delo v slovenščini. Scheyer, po rodu sicer Ceh je, služboval v naših krajih (Planina, Slatno pri Litiji, Idrija, Radeče pri Zidanem mostu v letih 1858 do 1894). Svoje delo (Navod) je zaključil, ko je služboval v Idriji. Bilo je napisano v nemščini, prevedel pa ga je Ivan Tomšič. Zato je toliko bolj zanimivo, da je svoje naslednje delo, ki ga tu predstavljamo. Tablice, . tri ali štiri leta kasneje ža napisal v slovenščini. V njegovem uvodu posebej poudarja, da ga je k pisanju pripravilo »pomanjkovanje bukev. v katerih bi bila kubična mera lesa v slovenskem jeziku razložena .. ·'' Ker ni znano, da bi med letoma 1869 in 1872 izšlo kakšno pomembnejše slovensko samostojno delo z gozdarsko vsebino, Scheyerjeve Tabele po pravici lahko štejemo kot drugo slovensko knjigo z izključno gozdarsko vsebino - če že ne prvo, saj je bila kot prva napisana v slovenščini. Dela literatura ne omenja (navaja ga le Šivic v Gozdarskem vestniku 1960, str. 121), niti ga ni najti v nobeni od naših večjih javnih knjižnic. Tako edini doslej znani izvod hrani ing. Tine šetinc iz Tržiča, ki me je nanj tudi opozoril. ablioe se zvtj, kako se obsfzek led v .kubičn~ mere prerajta. Mavricij Scheyer D&d.IDpr -- ...... -.,..____ V LjubiJtftt, 1872. \ > 1· "1 prodi) pr1 Jaaen Hloathal·jll, ~ukvt.rjl. 398 Predgovor. ~omaojkovanje bukev, v kterih bl bila kubična mera lesa v slovenskem je'-liku ruložena, je mene napravilo, da sem te bukvice sestavil, in želim, da bl z njimi t-.; potrebi vRtregel. p.Sestavljenje štev!Jek je veei del JJQ Grabnerjevih tablicah, k tere so v nem- škem jeziku za narboljše spo~;nane, do- veršeno. Rozločil sem več tablic, in Bem M< navadne mere slovenske po deželi nar- bolj deriat. Tablice sem razložil uto , da ae vsaka sorta lesa posebej razločiti zna, Prva io druga tablic& 'T:!Izlagat~ 1~ mero plo~stega, okroga lesa .jp p~ 1. lO 11 Ta.blica. I. Iz srednje premere, obseg ali okr~g debla, okroglega lesfi razločiti. Srednja 1 Okro~;la 1· Srt>tlnja l Okro11la 1·SreJ11ja 1 Okrosi• 1 1 Sud'j' l Okro''' SrellOJ~ 1 Okro~l~ Srtduja l Ol..~& me111 lllere mera . rncra mt ra mora v ,. \' 1 , . \' \' 111crA mero me nt v v ,. palcih v•lclh palcili ' VDicih p~ldh palcih palc,ll 1 p~lcih pa leih ' 31 41 tii 7t g~ 11 12~ 14 15! 17t 1 8f 20~ 22 ~3~ 25 26f 28-! Z9f 10 i 10~ : 11 1 111 1 12 ; 1~i 1 13 13~ ; 1-t. 14! : 16 . 15} ( 16 1 16~ 1 };1 ., 18 1 18~ 1 1 3q 33 34~ 3G 37~ 3St! 1~J. 1 ~ 44 45l 47 ~ 41:1 ~ r~oi 51 1 53~ 55 !)(j~ 58 19 19~ ~o ~o~ 21 ~1! ~2 ~~~ 23 ~3{ ~4- 24~ 25 2S~ 26 26~ 27 27~ 59f 611 62f G4 66 67~ 1 69 . 70f 72f 73f 75~ 77 78~ 80 Slf 83f 84f 86f ~ tH~ 37 2~i 1 g8~ 37~ ~9 i 91 38 29~ !12! 38~ HO · ~-!t 39 ao~ 1 ~5~ 39~ 31 1 U7~ 40 31 ~ 99 40~ :i2 ! 100~ 41 :12~ 1 102 41~ 3:~ 1 103t 42 33j 1 105! 42~ 34 1001 43 !14~ i 1081 43~ 33 110 44 a:;~ 111~ 44~ !i6 113 45 :-«>~ 114i 45! Priporočijoč lo knjii.ico, 1!:1 h'o do.-. bro closla in goillnl po.c;cR(nikl bodo rndi po nji 8egali, ob enem pa prosim, da bi ~e mi vsaka zelja za mogočno drugo sestavljenje k pridelku &li dodatku, oa Enanje dala, ostanem neutrudljivi. V ~ rneseca mnjnika 1871. Sestavitelj. 399 1 mm mer~ l lO Orl 1u~cil• \ ' 1 v )lAkih ~·kih liG! 46 1 144~ 117 i 47 147f 118~ 4~ 150! 1~1 4H 154 12~~ 50 157 lU 51 wo 125f ~2 1 16~~ 127! ~o 166! 1:21:$! 44 169~ . 1301 55 172t IIS2 56 176 133~ ~7 179 135 ~A : 1 ~2i I3u~ 59 ) 18fi1 1138 GO 188~ 13Ut l4q 14J 1 l Pripravil: Boštjan An k o Gozdarski v12s1 lk Mesečni list za gozdarstvo Letnik XXXXIII. Ustanoviteljici Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije in Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Odgovorni in glavni urednik Marko Kmecl, dipl. inž. gozd., oec., od 1. do 4. št. Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd., od 5. do 10. št Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Janez Božič, Marko Kmecl, dr. Dušan Mlinšek, dr. Mwjan Lipoglavšek, mag. Zdenko Otrin, Zmago Zakrajšek Uredniški svet mag. Zdenko Otrin, predsednik, dr. Janez Božič, Mitja Cimperšek, Jože Cerme/j, Franc Furlan, Marko Kmecl, Janez Košir, Boris Krasnov, Jože Kovačič, Tone Modic, Tone $epec, Marjan Trebežnik Tisk CGP DELO Ljubljana, od 1. do 4. št Tiskarna Tone Tomšič, od 5. do 10. št. Naklada 1900 izvodov Ljubljana 1985 400 VSEBINA 1. GOZDNA EKOLOGIJA IN GOZDNO PROSTORSKO NAČRTOVANJE Gozd, del tebe smo!, Janez P et k o š ...... ...... .. ... ...... ... ............................... .. ............ ........... .. ...... .. .. 22 Mednarodna aktivnost na področju propadanja gozdov, Marjan šo 1 ar ........ .... ................. .. 28 Prehrana gozda v okoliščinah umiranja gozda, Janko Ka 1 an in Mal-jan Zupančič ... 30 Vpliv človeka na gozd, Marjanca Pa v 1 e .. .. ................. .... ... ................................... ...................... .. .. 34 Odvisnost podnebja od gozdov, Marko K m ec 1 .......... ..... ..... ......... ................. ..... ............. ... ...... ... 41 Povečevanje količine C02 v zraku in spreminjanje klime, Julijana Le be z ........................... 42 Jelka v drugačni ekološki luči, Milan Pi s kern i k .............................. .... ...................... .. ... .......... 49 Usklajevanje lov nega in gozdnega gospodarstva na Pohorju, Janez č o p .. ............ ......... ..... 57 Kaj narava prenese, Braco Zavr n i k ....................... .... .. .. ...... ...... .... ....................... ... ..................... 89 Ali ljudje ali muflon i. Vida V r h n j a k ..... .. ....... .. ..... ......... .................. ................................... .... ... .... .. 1 76 Goloseki ob železnicah, Ivan Veber .... ..... ..... ........................... ... ... .. .. .. ............. .... ............ ....... ..... . 179 Propadanje jalovih gozdov v jugozahodnem delu panonskega obrobja, Mitja C i m pe r š ek 191 Rastlinsko fiziološki pogledi na umiranje gozdov, Zvonimir D ev i de .. .. .. .... ................. ·.. ..... .... 208 Posvetovanje o ekologiji Tržaškega krasa, Marko Km ec 1 ................. ........ .. .. ... .. ..... ..... .. .. .. ...... 212 Pokončna krišina- rastlina gradov na Slovenskem, Milan Pi s kern i k ..... ..... .... ... .. ............ 216 Paša v gozdu v Kranju in v Radgoni, Marko Km ec 1 ...................... .. .. .. .................................. ..... 221 Ali idrijskemu gozdu grozi uničenje zaradi po žleda, Franjo K o r d i š .... .. ...... ... ... .............. ..... . 265 Kako ustaviti umiranje gozdov, Ciril Re m ic .. ...... .. .... .. ............. ..... ...... ... ............ .. .... ..................... 276 Propadanje (umiranja) gozdov v Sloveniji, Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ...... .... ................. .. .............. .. ........... ...... ......................................................... .. ....... ......... .... 356 Mnenje o genetskih vzrokih propadanja in umiranja gozdov, Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani ... .. ..... ... .. ......... .. .... .. .. ............... ... ... ................. .... .... . .......... .. .... ... .... .. .. .. .. .. .. ....... ....... .. ........ ... 362 Aktivnosti Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo na področju proučevanja posledic pre- komerno onesnaženega zraka na gozdove, IGLG ..... .... .... ..... ..... .... ..... ....... ......... ...... ............ 363 2. GENETIKA, DREVESNIČARSTVO IN GOJENJE GOZDOV Mamutovec (Sequoiadendron giganteum /Ljudi./ Buch.) tudi pri nas hitro raste, Lado Eleršek .................... ............................. .......... ... .. .. ............................... ... .. ...... ............................. 18 Izkušnje z nasadi velike jelke na gozdnem obratu Syke, Lado E 1 e r š e k .. ... .. ............. .... ..... 139 Srebrna jelka je drevesna vrsta višjih leg?, ~ado E 1 er še k ......... .. ..... .. .. ...... .. .. ................. ...... 140 Vegetativno razmnoževanje kasneje cvetoče robinije, Lado E 1 e r še k in Milan H o č e v a r ... ... ...... ...... .. .......... .. .... ................. .. .... ... ... ........................ .... ....................... .... .... ~. .. .. ...... 145 Plodovi za vse sezone, Andrej Se 1 i g e r ........ .. ...... ................. .. .. .. ....... ........... .. ...... .... ................ .. . 179 Klimaks na Tržaškem Krasu je- bukov gozd, Milan Pi s kern i k ........ .. ... .... .. .. ... .. ................. 242 Dve alternativi bodočega gospodarjenja z gozdovi, Silvij 8 1 aj, Ignacij Piš 1 ar .............. . 338 Kako gospodariti z malodonosnimi gozdovi, Jože Papež .. ....................... .. .................... ... .. ....... 370 3. IZKORIŠČANJE GOZDOV, GOZDNA MEHANIZACIJA IN ERGONOMIJA 18. simpozij- Mehanizacija gozdnega dela na Norveškem, Marjan Lip og 1 av še k.... .... 32 Kam potuje hlodovina, Peter Potočni k .... ................................ .. .. ........................ .... ...... .. .. ...... ... 43 401 Plodovi gozdnega drevja in grmovja kot del naše rastlinske hrane, Lado Ele r še k ......... 62 Hitrost in čas vožnje pri prevozu lesa v gozdni proizvodnji, Marjan No va k .......... ............... 67 Prve izkušnje pri predelavi sečnih ostankov v iveri in sekance za izdelavo ivernih plošč, Lojze Žgajnar ... .. ....... ... ............. ..... ...... ..... .... ... ............... ...................................... ....... ............. ..... ........ 92 Ergonomske značilnosti gozdarskega traktorja IMT 561 KUBIK, Marjan Lip og 1 av še k 97 Uporaba žičnih žerjavov s stolpi pri spravi lu drobnega lesa na težkih terenih, Boštjan K oš ir 109 Mehanizirana dodelava oblovine listavcev, Edo Rebu 1 a .. .. ............... .. .................. .. .......... .. .. ..... . 116 Problematika pridobivanja in uporabe drobnega lesa in sečnih ostankov v energijske name- ne, Lojze Žgajnar ......... .. ..... ... ...... .. .. ................ ................ ... .............................. ....... .. .... ............... 120 Uporaba motornih žag v družbenih gozdovih Slovenije, Pavle Kumer in Marjan Li p og 1 a v š e k . .. .. .. .. . . . . . . . . . . . . . . .. . . .. . . .. . .. .. . . . .. .. ... .. .. .. .. . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. . .. .. .. .. .. . . . . . . .. . .. .. . .. .. .. . .. . . . . .. . . . . .... .. .. 1 26 Humanizacija dela v gozdarstvu, Marjan Lipoglavšek ..... .. .. , ... ... ..... .. ......... .. ..... ....... .. .... .. ........ 138 čas in hitrost vožnje pri prevozu lesa, Edvard Rebu 1 a .. ............. .. .. .. ...... ....... .. ... ..................... 155 Uporaba radialnih pnevmatik pri spravilu lesa s traktorji, Boštjan Košir ........ .... ............. ... .... 205 Hitrost in čas vožnje pri prevozu lesa v gozdni proizvodnji, Marjan No va k ................. .......... 246 Spravilo lesa z motornimi sanmi, Boštjan Košir .............. ...... .................................... ... .... ."............ 250 19. mednarodni posvet o mehanizaciji v gozdarstvu, Edvard Rebu 1 a ........ ...... ... .. .... .............. 252 ELMIA 1985, Marjan Lipoglavšek ........ .. .............. .......................................... ... .............. .. .. .. .... ...... 253 FAO/ECE/ILO Seminar o zdravju in rehabilitaciji gozdnih delavcev na Finskem, Marjan Li po g 1 av š e k . . .. .. .. . . .. . .. .. .. .. .. . .. .. . . . ... . . . . .. .. .. . .. . . . . .. .. .. . .. .. .. .. .. . ... .. . . . . .. .. .. .. . . . .. .. .. . .. .. .. . . . . .. . .. .. . . .. .. . .. . .. . . .. .. 2 55 Prevoz lesa pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto v obdobju 1970-1984, Jože Ku re .. 286 Zakaj se odločajo za motorne žage Sachs Delmar, Margareta Gregorič ... .... ................. ..... 299 Ergonomska ustreznost komandnih pultov na centralnih mehaniziranih lesnih skladiščih, Igor Potočnik .................... .................. ................ ... ..... ........ .. .................... .... ............. ... .. ............... 324 Bioenergija (biomasa) pridobiva vse večji pomen, Lojze Žgajnar .......... .... ........ ....... .. ............. 342 Obisk na 9 . KWF dnevih, Boštjan Košir .. ....... ... ....... .. .............. .. ............. ... ...... ................. .. ..... ....... 351 Domač izdelek klešč za prenos hlodovina nerezanega lesa, za viličarje in nakladače, Franc Gro še lj ................................................................................................ ................. .. .... .. .. ......... ... ...... 351 Dosedanje izkušnje pri delu z žago za čiščenje Husqvarna 165 R na postojnskem območju, Jože St r 1 e . . .. .. .. .... ... .. .. .. ........... ... .. ........... ....... .. .... . .. .. .. ........ . .. ...... .... ..... .... .. .. .. .. . .... .. .. ......... .... .. ... . .. 385 4. EKONOMIKA, ORGANIZACIJA IN ZGODOVINA Ra ču nalni ški izhod na m ikrofi Im, Vid Mi ku 1 eti č ... ...... .............. ......... ................. ... .... .. .. .. ...... ... ..... 1 O panožnih sporazumih- tudi o gozdarskem, Tonica f)ukic .......... .. .. .......... ,...... ............... .... ... 9 Kazalniki iz gozdarskega panožnega sporazuma ter njihova raba, Slavka Ka v čič .... .. ....... 1 2 Kresničke iz gozdarske zgodovine Gozda reja ( 1869), Boštjan An k o . .. .......... ... ... .. ...... .. .. ... . .. . 35 Pomembni razvojni dejavniki slovenskega gozdarstva in lesarstva v srednjeročnem obdobju 1986-1990, Posvetovanje v Rogaški Slatini, 24. novembra 1984, Janez Pogač·nik . 75 Kresničke iz gozdarske zgodovine Gozdoreja (1869), Boštjan Anke .. .. .. ........................... .. ... 78 Analiza porabe goriva in maziva pri GG Postojna v letih 1982 in 1983, Franc Vang ust .. 130 še o posvetovanju v Rogaški Slatini, Boljši les, Branko štampar ............ ...... .... ....... .. ........... 134 O planiranju, Branko Brezni k ........ ... ............. ... ... ......... .... ..... ............ .... ... .. .... ........................ ..... ....... 135 Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu v gozdarstvu, Slavka Ka v čič ........ ....... ...... 150 Poročilo o delu Splošnega združenja gozdarstva Slovenije v letu 1984, Jože Petrič .. .. .... 158 Kresničke iz gozdarske zgodovine, Tone Perovnik .. ......... .... ....................... .. ..... .... ... ................. 175 Novemu zakonu o gozdovih na pot, Zvone Nastran ............. .. ............. .. .... ................. .. ......... ...... 185 Napredna družba- inovacijska družba, Branko Brez·nik ................. ....... ... .. ............ .. .. ............... 2i0 Kresničke iz gozdarske zgodovine »Umni gospodar« o pogozdovanju Krasa, Boštjan An ko 217 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije, Poročilo o uresničevanju amoupravnega sporazuma o temeljih plana SlS za gozdarstvo SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v letu 1984, Janez Trošt ...... ..... .............. .. .. .. .. ... ............. ..................... ...... ..... .. ... . 225 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije, Sklep o dodelitvi sredstev udeležencem natečaja za vlaganja v gozdove v letu 1985, Ivan Videni č .................... . 238 402 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije, Bilanca prihodkov in odhod- kov od 1. 1. do 31. 12. 1985 ......................................................................................................... 240 Lubje gori koristno, Ivan Veber .......................................................................................................... 256 Kresničke iz gozdarske zgodovine, Boštjan An k o . ......... .... ...... ................. .. .. ............. .... .. . ............ 25 7 Dober gospodar načrtuje svoje delo, Naloge in priložnosti lovskih organizacij v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju, Janez černač . .. ... .. .. .. .. .. .. .... .. .. ..... .... .. .. .. ....... ......... .... .. 279 Pravilna organizacija in predvsem nadzor pri delu, manj delovnih nesreč- manj invalidnosti v gozdarstvu, Branko štampar . .. .. .... .. . .... ...... ................... .. .. .. ....... .... .. .. .. .. ..... .. .... .. .. .. . .. ...... .... .. 284 Kresničke iz gozdarske zgodovine "Umni gospodar" o ajlantu, Boštjan An ko ..................... 306 Normiranje prevoza gozdnih lesnih sortimentov, Edvard Rebu 1 a ............................................. 313 Kresničke iz gozdarske zgodovine »Umni gospodar" o ajlantu, Boštjan An k o .. ................... 348 Gospodarstvo na prelomu dveh srednjeročnih obdobij, Ciril Remic ........................................ 353 Gospodarjenje z gozdovi na državni gospoščlni Jurklošter na prehodu iz 18. v 19. stoletje, Jože Maček ..................................................................................................................................... 379 Ugotovitve in usmeritve posveta ZIT gozdarstva in lesarstva Slovenije- 7. junija 1985 v No- vem mestu, Uredništvo ................................................................................................................... 389 Kresničke iz gozdarske zgodovine, Boštjan An ko ........................................................................ 398 5. KADRI, IZOBRAŽEVANJE, INFORMATIKA Program gozdarskih radijskih oddaj, Franjo Jurhar ..................................................................... 8 Inž. Janez Juvan - osemdesetletnik, L. F. ......................................................................................... 38 Mednarodno tehnološko sodelovanje, Marko Km ec 1 • .. .. .. ••• ...... ...... ........ ••• .... .. ....... ...... .• ............. 41 Skozi gozd do Pekla ali dogodek prve vrste v popularizaciji gozdarstva, Igor Smo 1 ej ....... 43 Žandarska uniforma postaja inšpekciji pretesna, Marko Kmecl ............................................... 44 • Bolje, lepše, pravilneje, Marko Km ec 1 .............................................................................................. 48 Program gozdarskih radijskih oddaj, Franjo Ju r har ..................................................................... 56 Dragu Korentu v spomin, F. Cafnik .................................................................................................. 82 Albe rtu Krope ju v s pom in, Blaž Lu kan . . .. .. ... . .... ... ... ... .......... ..... ... . .... .... .. .. .. ... .... .. .... ... .... .. .. ...... ... .. .. 83 Razmišljanje pred panoji, Miro Skudnik .... .. .. .. .. .. ... .. ....................................................................... 87 Moderni muzeji so drugačni, Igor Smolej .. .. .. .. ... .. .. .. ....................................................................... 93 Bolje, lepše, pravilneje, Marko Kmecl ........ .. .................................................................................... 95 Bolje, lepše, pravilneje, Marko Km ec 1 .............................................................................................. 142 Program gozdarskih radijskih oddaj, Franjo Ju r har ..................................................................... 149 Propozicije Gozdarskega vestnika, Uredništvo ................................................................................ 157 Bolje, lepše, pravilneje, Marko Km ec 1 .............................................................................................. 163 Poplačana vztrajnost, Marko Kmecl .................................................. :.............................................. 164 Gozdarski vestnik v letu 1984, Marko Km ec 1 •• .. .. .. .. .. .. • .......... .... ..... .... .. .. .. ........... .. .. ......... ...... ....... 1 66 Šolski zvezki po gozdarsko, Marko Km ec 1 • .. .. .. . .. .. . •. .. .•. .. .... .. .. .. .. .. ... .... .. .. .. .. .............. .... .. .. .... .. ... .. .. 1 80 Jesenkova priznanja 1985, Marko Kmecl ..... .. .. .. .. .. ... ................... _................................................. 213 Tonetu Hočevarju v spomin, Tone Šepec ....................................................................................... 219 Program gozdarskih radijskih oddaj, Franjo Ju r har ..................................................................... 263 Just Belja (Pravdoje), pogozdovalec otoka Raba, Franjo Ju rh ar ............................................. 296 Otmimo jih pozabi, Franjo Jurhar ...................................................................................................... 301 Program gozdarskih radijskih oddaj, Franjo Ju rh ar ..................................................................... 311 Zasedanje IUFRO izvršilnega odbora v Maleziji, Dušan M 1 inš ek ............................................. 335 Srečanje evropskih profesorjev za gojenje gozdov, Ljubljana, septembra 1985, Dušan M 1 i n še k . .. .. ...... ............... ...... .. .. .. .. .... ...... ... .. .... .. .. .. .. . ........ .... .. .. .. .. ..... .... .. .... ... .... .. .. ..... .. .. .. .. ......... .... 336 Program gozdarskih radijskih oddaj, Franjo Ju r har ..................................................................... 345 Franc Pečnik, doktor gozdarskih znanosti, Tone Potočnik ....................................................... 348 Razvoj in sedanje stanje v slovenski gozdarski terminologiji, Hajka Kraigher .................... 365 Naravoslovni dnevi, izziv gozdarjem, Anton Pre 1 es ni k . .... ............... .... .. . .. .. .. .. .. ........... ... .. .. .. .. .. .. 392 Program gozdarskih radijskih oddaj, Franjo Ju rh ar ..................................................................... 397 Visoko priznanje fitopatologinji Stani Hočevar, Dušan J u rc ..................................................... 393 403 6. KNJIŽEVNOST Biomasa borovega in macesnovega gozda, Julijana Lebes .. ...... .................................. .. ........... 40 Umiranje gozda, Marjan Zupančič .. ....... ... .. .. ................. ... .. ....... ... .......................... .... .. .. .... ............. 84 O gozdnih otokih v kultu mi krajini, BoštjanA n ko ................... ............................ ..... ...... .. .............. 85 Koče drvarjev in oglarjev, Boštjan An k o ... .......................... ... ... ... ..... ..................... ... ....... ......... .. ..... 136 Drevesa, Marko Km ec 1 ..... .... ... .. ....... .. .. ..... .. ....... .... .... ... .... .. .. .. .. .. ...... .. .. ....... ..... .... .. .. ..... .. .. .. ................ 1 77 Drevesa in grmi Slovenije, Marko Kmecl .... ........... .. .. .............................. .. .... ................................ .. 220 Gozdovi Evrope, Dušan M 1 inš ek ........... ........... .... .. .... ............... ......... ......... ... .. .. .. ........................... .. 220 Prof. dr. Branko Kraljič, Teorijsko-metodološka istraživanja važnijih organizacijskih i eko- nomskih alemenata privredivanja u šu marstvu, Viktor K 1 aj n šček ..... .. ........ ... .. .............. 303 V slepi ulici razvoja, Marjan Zu pančič .. ... ....... ................... .. ...... ................................. ...... .............. 394 Leibundgut, H.: Die naturliche WaldverjOngung, Marjan Zupančič ......................................... 396 7. DRUŠTVENE VESTI Obisk pri madžarskih gozdarjih, Branko štampar ....................... .. .. .. .. ... ............ ... .. ...... ........ .. ..... 181 Srečanje gozdarjev in lesarjev mariborskega področja, Branko štampar ..... ... .... ................. 182 40 let Gozdnega gospodarstva Novo mesto, po Dolenjskem gozdarju, 1985, 2 .. .. ........... .. ... 183 Mozaik vtisov iz Srbije, Maja Hode ...... .. ............................. .. . .... .. ............... ... ........... .. .. .. .... ...... .. ...... . 222 XXII. republiško tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev, Branko štampar .............. .. .... .... 258 Novi organi Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva, Uredništvo .......... .. ............ 261 Srečanje gozdarjev treh dežel, Branko štampar ....... .. ..... ......... .................. .. ....................... ... ..... 308 Ekskurzija upokojenih gozdarjev in lesarjev, Dušan Dobnik ................... .. ............ .. .... .. ............. 309 Program dela Zveze društev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije (ZVEZE) za ob- dobje 1985- 1987, Alojz Le b ........... ... .... .................................................................... ............ .. 346 8. Z ENIM ZAMAHOM Št. i, str. 47-48; št. 2, str. 2; št. 3, str. 143-144; št. 4, str. 184; št. 5, str. 224; št. 6, str. 264; št . 7-8, str. 312 404