v L) Mil" Do $ i o 2 9.'"!, m() v jpotovlin pril&đ: Leto LXIII., št. 169 V Ljnblf mi, ponedeljek 28. julija 1930 Cena Din 1.— OfENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. _ Inserati do 30 petit a Din 2—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 200 vrst a Din 3__. večji inserati petit vrsta Din 4—. Popust po dogovoru. Inseratni dauek posebej. _ >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12__, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In npravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5 Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Graiski trg št. 8.__ CELJE, Kocenova ul. 2. — Tel- 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. Jesenice, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. POTRESNA KATASTROFA V RUSIJI Ob Kaspiškem morju je potres porušil mesti Aleksandrovsk in Gurjev Berlin, 28. julija. Po vesteh iz Moške je divjal včeraj v južni Rusiji, vit potres, ki je opustošil cele pokrajine. Podrobnosti potresnega razdej detim ozemljem prekinjene vse zveze. Ve se zaenkrat le toliko, da sta Kaspiškem morju popolnoma v razvalinah. Moskva, 28. julija. Iz južne Rusije prihajajo Jobove vesti o strahotnem potresu, ki je divjal včeraj opoldne v vseh pokrajinah ob Kaspiškem morju. Vesti uradno še niso potrjene, vendar pa jih na merodajnem mestu ne demantirajo. Po prvih vesteh je katastrofa nedosledna ter je baje na tisoče mrtvih. Cele pokrajine so v razvalinah. Položaj v Italiji Rim, 28. julija. Število človeških žrtev potresne katastrofe je naraslo na 3200. Sedaj so pregledani že vsi opustošeni kraji in odpremljeni vsi ranjenci. Število ranjencev še ni točno znano. Po dosedanjih uradnih ugotovitvah jih je M30. Število porušenih hiš presega 2000. Rim. 28. julija. Mesta na apulski obali so glavni potres dobro prestala, čeprav je nekaj človeških žrtev in je nekoliko pošlo* pij dobilo razpoke. V Spinazzoli je neka ženska iz strahu predčasno porodila dvoj* čke. V Altamari so zvonovi stolne cerkve pričeli sami od sebe zvoniti. Po vsej Apu* liji vlada velika vročina. Temperatura zna* ša v senci do 40 stonini Rim, 28. julija. Vsi listi so složni v tem, da je škoda, ki jo je prizadejal potres v Južni Italiji, ogromna in da je danes ni moči niti približno preceniti. Pogreb nesrečnih žrtev je bil deloma danes, deloma bo jutri (AA). Rim. Og. julija. Včeraj in davi so v severni Italiji spet divjale nevihte in silne burje. Škoda je velika. Niže ležeči kraji se pod vodo. (AA). zlasti ob Kaspiškem morju, straho-anja še niso znane, ker so s priza-mesti Aleksandrovsk in Gurjev ob Potresno gibanje v Bolgariji Sofija, 28. julija. Zadnja dva dneva so zabeležili v Bolgari; močne potresne sun» ke. Strokovnjaki pravijo, da so potresi Bolgariji in v Grčiji v zvezi s potresno ka» tastrofo v Italiji, kjer se zemlja še ni po* polno* la umirila. Carigrad, 28. julija. Včeraj opoldne je bil tukaj zabeležen precej močan potres. Več starih stavb je močno poškodovanih. Človeških žrtev ni bilo. Potres v Nemčiji Berlin, 28. julija. V Duisburgu v bliži* ni Diisseldorfa so zabeležili močan potrs, ki je trajal več sekund. Prebivalci so v ne* popisni paniki zbežali na ulico. K sreči ni bilo resne škode. Tardieu o novi gospodarski organizaciji Potreba sodelovanja istovrstne industrije za izločitev nepotrebne konkurence — Letni izdatki Francije za javne potrebe znašajo četrtino narodnega premoženja Pariz, 28. julija. Včeraj je imel mini-strki predsednik Tardieu v Nancvju govor, v katerem je naglasil važnost državnega nadzorstva nad gospodarskim razvojem in potrebo, da ostane Francija še nadalje gospodarsko močna in si ohranila stališče, ki ga zavzema v svetovnem gospodarstvu- Nadalje je Tardieu dejal, da morajo industrijci najti nova pota za razvoj, za kar je pogoj, da tehnično obnove svoje obrate. Potreben je sporazum med industrijci, ki proizvajajo isto blago, da se organizira prodaja in izloči nepotrebna in škodljiva konkurenca. Na drugi stra- ni je treba dvigniti produktivnost delavstva in združiti razne panoge produkcije k skupnemu delu v korist sploš-nosti. Čustvo sodelovanja je bistvenega pomena za boljšo bodočnost delavstva. Glede na državni proračun je Tardieu izjavrl, da je največja nevarnost, ki grozi vsem Francozom, trajno naraščanje javnih izdatkov. Na leto izdaja Francija za razne javne potrebe 70 milijard frankov, kar predstavlja četrtino narodrega premoženja. Tardieu je zaključil, da bi bilo vsako povišanje izdatkov usodno za narodno gospodarstvo. Angleška premogovna kriza Zanimiva izjava angleškega trgovinskega ministra o mednarodni organizaciji premogovne trgovine London, 28. julija. V soboto je govoril trgovinski minister Granam na rudarskem shodu v Durhamu o premogovnem zakonu. Minister je dejal, da je vlada že v več važnih okrajih stopila v zvezo s prodajalci premoga na drobno in debelo. Ako bo vlada ostala še nadalje na krmilu in imela večino, bo na prihodnjem zasedanju parlamenta izpopolnila javno kontrolo nad trgovino s premogom. Prihodnja zakonodaja bo skušala izločiti posredovalce v trgovini s premogom in dati ljudstvu na razpolago premog po pravičnih, zmernih cenah. Nadalje je izjavil: »Čakamo na trenutek, ko bomo lahko rekli nemški in poljski vladi, da naj si ne režemo vratov drug drugemu, če hočemo ugoditi zakonitim potrebam ljudstva. Hočemo izpremeniti narodno sodelovanje v mednarodno, ker vemo, da se velike industrije ne bodo več mogle dolgo časa boriti med seboj.« Končno je Graham izrazil upanje, da bo vlada imela v prihodnjem zasedanju dovolj časa, da predloži zakonski načrt za nacionalizacijo rudnikov. Ogromna stavka v Franciji 22.000 delavcev zapustilo delo — Krvavi spopadi med delavci in policijo Pariz, 28. julija. Protestno gibanje zaradi socialnega zavarovanja zavzema vedno resnejše oblike. Delavstvo, ki ni zadovoljno z novimi socialnimi reformami, se bori z vsemi sredstvi za zboljšanje svojega položaja. Ker prve protestne stavke niso imele zaželjenega uspeha, je bila danes v Lillu proglašena generalna stavka. Skupno je zapustilo delo okrog 22.000 tekstilnih In kovinarskih delavcev. Gibanje se širi tudi v severnih provincah ter grozi izbruh ogromne stavke, kakršne v Franciji že desetletij nI bilo. V Rolu je prišlo med stavkujočimi in policijo do spopadov, pri katerih je bilo pet oseb ubitih, mnogo pa ranjenih- Policija je aretirala 30 oseb. Na pomoč je moralo priti vojaštvo. Nemški prekooceanski polet London, 28. julija. Nemška prekoocean-ska letalca Hirt in \Veller sta snoči ob 7. prispela v Turkwa]] na Orknejskih otokih. Davi sta nadaljevala polet. Barcelona, 28. julija. Letalo »DR«, ki ga je pilotiral Nemec Neuninger, je na po» letu iz Barcelone v Ninnes padlo v mor* je. Letalo se je razbilo, pilota pa je v zad* njem trenutku rešil neki francoski parnik. Orkan v Bolgariji Odrin, 28. julija. Snoči je divjal nad me-.tom strahovit orkan. Vsi minareti so porušeni, vihar pa je razkril tudi mnogo hiš Sadovnjaki so večinoma uničeni, ker je vihar ruval drevje. Brzojavne drogove i* lomilo kakor slamo. Vse zveze med me-stom in okolico so prekinjene. Več hiš je vihar popolnoma demoliral. Ostavka šefa kabineta ministra socialne politike Beograd, 28. julija. Dosedanji šef kabineta ministra socialne politike in narodnega zdravja dr. Julij Baton je podal ostavko na svoj položaj. Minister socialne politike dr. Preka je ostavko sprejel. Naslednik še ni imenovan. Španski anarhisti v Franci}! Pariz, 28. julija. Pariška policija je iz* vedela, da so sklicali španski anarhisti, ki se nahajajo v Franciji, včeraj zvečer v okolici Pariza tajno zborovanje, na katerem bi se imel določiti nadaljni akcijski pro* gram. Policija je označeno hišo obkolila in aretirala vseh 60 anarhistov. Prepeljani so bili v Pariz. Po zaključnem postopanju bodo vsi izgnani iz Francije. Pogreb Mafka TriSkovica Beograd, 28. julija. Danes se je ob veli* ki udeležbi občinstva in pokojnikovih prijateljev vršil pogreb bivšega predsednika Narodne skupščine Marka Trifkovica. Po njegovi žlji ni bilo nikakih žalnih slovesno* sti. Kralja je zastopal na pogrebu polkov« nik Krstić, vlado pa minister Uzonović. Na vseh poslopjih ministrstev, katerih mi* nister je bil svoječasno nokojnik, so iz* obešene črne zastave. KonSerenca gospodarske Male antante Beograd, 28. julija. Koncem tega meseca se bo sestala v Sinaji konferenca gospodarskih ministrov držav Male antante, da se posvetuje o poglobitvi gospodarskih odnoša-jev v okvirju gospodarske Male antante. Z naše strani se bodo udeležili konference ministri DemStrović, Frangeš, Šibenik, dr. Švrljuga in dr. Kumanudi. Danes se je vršila v zunanjem ministrstvu ministrska konferenca, na kateri se je pripravljalo gradivo za to konferenco. Komunistična propaganda v Ameriki Newyork, 28 julija. Preiskava o komun istnc"-TM propagandi v Zedircjetrh državah je dovedla do senzackma'hvaga razkritja. Ameriške ofolaisti so ugotovile, da ie b:!o glavno središče komuni stične propagande v sovjeitsko-raskeim 'trgovskem zastopništvu, čigar * - "'■elji so bili agenti GPU. Na pod!fe(g; zbranega materiala sta bila voeraa aretirana glavna vodčtetfia ruske fnTgovin-ske misije Jakofo Krenite in Albraham Šairan. V stanovanju Kreitzsa so našli večjo zakago vti.ho-tapljejrih švicanskih ur, tajne potne ftste, iz katerih je jasno razvidno, da sta bila glavna vo-ditefrja komiinistučne propagande ki seznatn vseh tajnih sovjetskih agentov v Ameriki, na Kitajskem m Japonskem. Obtasti sodigo, da so s tem razkrinkale glavni stan OPU v Ameriki. Razkritje so fezvafa v javnosti ogromno senzacijo žn vsi ameriSki listi rabtevajo, naj oblasti takoj iz-ženjo vse sumljivce ter zabranijo vsako nas daljnje udeistvovanje sovjetskih »trgovinskih« zastopništev. Kongres dijakov Male antante Dubrovnik, 28. julija. Včeraj je tu pri* čela seja izvrševalnega odbora dijakov Male antante. Posvetovanju predseduje če-hoslovak Vaclav Paleček. Seja se je pričela z referati posameznih dijaških zvez. Romunijo zastopa Na rt i, češkoslovaško Paleček, Jugoslavijo Nedeljkovič. • Sorzna poročila« LJUBLJANSKA BORZA Devize : Amsterdam 22.70, Berlin 13.475, Bruselj 7.8915, Budimpešta 967.16— 090.16 (968.66), Curih 1094.4—1097.4 (1095.9) Dunaj 795.33—796.33 (796.83), London 274.54, Newyork 56.19—56.39 (56.29), Pariz 221.92, Praga 166.84—167.64 (167.24), Trst 295.48. INOZEMSKE BORZE Cnrih : Beograd 9.125, Pariz 20.25, London 25.05, Newyork 514.575, Bruselj 71.985, Milan 26.95, Madrid 56.75, Amsterdam 207.125, Berlin 122.925, Dunaj 72.71, Sofija 3.735, Praga 15.26, Varšava 57.70, Budimpešta 90.215, Bukarešta 3.06. Nesreče na evropskem krožnem poletu Uspehi evropskega krožnega poleta športnih letal — - Trije letalci smrtno ponesrečili London, 28. julija. Alanu Butlerju, ki se udeležuje evropske letalske tekme, se je pripetila v Poznanju nezgoda, ki k sre- či ni imela resnih posledic. Ko je Butler pristal, se mu je zlomil propeler in je moral ostati v Poznanju, da ga. izmenja. Butler je bil prvi, ki je prispel v Poznanj. Zaradi zamude pa ga je prehitel nemški pilot Poss, ki je nadaljeval polet v Varšavo. Med desetimi letalci, ki so včeraj opoldne startali iz Varšave proti Kraljevcu, so bili 4 Angleži. Varšava, 28. julija. Včeraj zjutraj je prispel iz Poznanja semkaj prvi angleški letalec Butler, ki je prejel novi propeler za letalo iz Berlina. Drugi je bil Morsik, ki sta mu sledila Passewaldt in Andrews. Butler je potreboval iz Poznanja v Varšavo 1 uro 21 minut. Vratislava, 2S. julija. Včeraj popoldne se je zbrala na tukajšnjem letališču ogromna ninožica ljudi, ki je čakala na prihod letalcev, sodelujočih na evropskem krožnem poletu. V zabavo občinstva je letalec Frode izvajal na svojem športnem letalu razne letalske akroba- cije. Ko je hotel napraviti lopping, j« motor nenadoma odpovedal in je letalo padlo na tla. Letalec se je ubil. Berlin, 28. julija. V krožni evropski letalski tekmi so prispeli včeraj v Berlin trije angleški letalci, in sicer kapetan Broad, Butler in Thorn. Pristali so na letališču Tempelhof. Prvi je prispel Broad, tri sekunde za njim pa Butler. Berlin, 28. julija. Pri krožnem poletu, čigar udeleženci so včeraj prispeli na berlinsko letališče, se je pripetilo več tragičnih nesreč. Letalo >CR<, ki sta ga vodila nemška pilota Offermann in Jerzebskv, rodom Poljak, je pri pristanku v Lyonu zadelo ob anteno na letališču. Udarec je bil tako močan, da je vrglo letalo na streho 10 metrov oddaljenega hangarja. Streha se je porušila ter je letalo padlo v notranjost hangarja na tla in se popolnoma razbilo. Oba letalca sta bila mrtva. Offermann je bil najstarejši nemški športni letalec, Jerzebsky pa je bil med vojno znan po svojih letalskih bravu-rah. Delavci zažgali petrolejske rezervoarje Sabotaža odpuščenih delavcev v romunskih petrolej* skih revirjih Bukarešta, 28. julija. Zaradi slabe konjunkture na svetovnem petrolejskem trgu so tudi runiunske petrolejske družbe sklenile, da znižajo produkcijo in onieje obratovanje. V izvajanju tega sklepa je bilo v soboto odpuščenih v posameznih petrolejskih revirjili več visoč delavcev, obenem pa je bilo objavljeno, da bodo sledili še nadaljnji odpusti. Med delavstvom je nastalo zaradi tega veliko razburjenje. Že v soboto popoldne, ko so bili objavljeni prvi odpusti, je prišlo v posameznih revirjih do velikih protestov in demonstracij, tako da je morala ponovno intervenirati policija. Zvečer se je razburjenje že toliko poleglo, da ni nihče pričakoval, da bi se nemiri ponovili. Toda ogorčenje delavstva je prišlo do izraza na drug, mnogo strašnejši način. Ponoči je v revirju Mi-slea večja skupina odpuščenih delavcev razdrla cevi ogromnega rezervoarja za surovo olje ter nato iztekajoče olje zažgala. V hipu je bil ves kompleks v plamenih. Ogenj se je bliskovito širil od rezervoarja do rezervoarja, ki so s strašnimi detonacijami zleteli v zral:. Ves revir je bil v par urah iz-preruenjen v morje plamenov. Ker na gašenje ni misliti, obstoja nevarnost, da se bo ogenj razširil na petrolejske vrelce, kar bi povzročilo nedogledno katastrofo. Vsa okolica je v nevarnosti, da postane žrtev plamenov. Iz gorečih rezervoarjev se dvigajo ogromni oblaki dušljivega dima, ki je zajel vso okolico na več kilometrov daleč na okrog. Alarmirano orožništvo, ki je prihitelo od vseh strani na avtomobilih, je obkolilo ves revir in aretiralo več delavskih voditeljev, osumljenih, da so izvršili to sabotažo. Zaradi bojazni, da pride tudi drugod do sličnih dogodkov, so vsi revirji strogo zastraženi. Škoda se Še ne da preceniti, gotovo pa sega v milijone. Nemško izzivanje v Radgoni Ob obletnici priključitve Nemške Radgone k Avstriji so Heimwehrovci priredili demonstracije proti Jugoslaviji — Demanti nemških oblasti o strelih z jugoslo- venske strani Gornja Radgona, 28 .julija. Včeraj so v Nemški Radgoni praznovali obletnico priključitve mesta k Avstriji. Svečanost je organiziral >Heimwehr«. Iz Gradca in vzhodnih pokrajin štajerske je prispelo v Radgono okrog 1000 Heimvvehrovcev, ki so se obnašali zelo objestno in izzivalno. Po oficijelnih prireditvah, pri katerih so bili izrečeni hujskajoči govori, se je večja skupina Heimvvehrovcev podala na lani zgrajeni novi radgonski most in pela tam izzivalne nemške pesmi, vmes pa je bilo slišati sramotilne vzklike proti Jugoslaviji. To postopanje avstrijskih nacijonalistov je zbudilo obsodbo med domačim prebivalstvom v Nemški Radgoni, na jugoslovenski strani pa razumljivo ogorčenje in razburjenje. Avstrijske oblasti so se čutile prisiljene, zabraniti prehod preko mostu, da bi ne prišlo do kakih neljubih incidentov. Tudi naše obmejne oblasti so zabranile prehod preko mostu in mirile razburjeno občinstvo, ki se je začelo zbirati na naši strani Mure. Večja skupina Heimwehrovcev je nato odšla nižje mostu k Muri, kjer so se kopali. Tudi tukaj so se obnašali tako izzivalno, da se je bilo bati resnih nemirov, če bi se Heimwehrovcem posrečilo priti preko reke na jugoslovensko stran. Na naši strani se je mudil med kopalci tudi sin nekega trgovca. Iz še nepojasnjenega vzroka je oddal najprej v zrak, nato pa v vodo iz nekega starega samokresa par strelov, hoteč očividno dati duška svojemu ogorčenju in preplašiti avstrijske izzivače. Heim-wehrovci so se res po strelih takoj izgubili, toda razširili so po Nemški Radgoni vesti, da so jih pri kopanju napadli slovenski nacionalisti in da je streljala na nje jugoslo-venska obmejna straža. Te vesti so popolnoma izmišljene in imajo očividno namen, prikriti netaktno izzivanje Heimvvehrovcev. Gradec, 28. julija. O inendentu v Gor* nji Radgoni je bil danes izdan naslednji službeni komunike: Glede na to, da objavljajo vsi listi o spominski svečanosti v Radgoni vesti, da je bilo z jugoslovenske strani oddanih na Heimwehrovce pet strelov, ko so se kopa« li v Muri, je bila uvedena stroga preiska-va, lfi je ugotovila naslednje: Na avstrijski strani radgonskega mostu se je zbrala skupina Heimwehrovcev, ki je prirejala manifestacije in vzklikala »Heil«. Prehod preko mostu je bil zabra-njen. Več Heimvvehrovcev se je odšlo na-to kopat v Muro. Tudi na drugi strani Mure je bilo več kopalcev, ki so odgovarjali na nemške klice s slovenskimi. Nekoliko slaboumni sin nekega trgovca v Gornji Radgoni je bil zaradi *ega tako razburjen, da je iz nekega starega revolverja oddal več strelov v vodo. Na avstrijski strani ni bil nihče v nevarnosti. Vesti, da so streljali finančni organi, so docela neosnovane. Ali ste ie naročeni na ilu-strovano tedensko revi« o „ŽIVLJENJE IN SVET"? Stras 2 SLOVENSKI NAROD*, dne 28. julija 1930 Stev. 160 NAŠI OBRTNIKI ZA SVOJE STANOVSKE INTERESE Važno zborovanje Zveze obrtnih društev za dravsko banovino v Gel]« - Valne resolucije Celje, 27. jotij*. Danes $e je vršil v Celju zbor Zveze obrtnih društev za dravsko banovino, ka* terega se je udeležilo 31 delegatov obrt* nih društev iz cele dravske banovine. Predkonferenca in otvoritev zboro-• vanja Na predvečer v soboto je bila predkon* ferenca delegatov, ki je podrobno razprav ljala o vseh perečih obrtniških vprašanjih. Vodil jo je podpredsednik Zveze obrtnih društev, g. Jakob Zadravec iz Središča ob Dravi. Danes ob 9 uri je otvoril zbor Zveze g. Zadravec, konštatiral sklepčnost, ker se je izmed 19 včlanjenih društev udeležilo zbora 15 društev. Pozdravil je navzočega tajnika Zbornice za TOI v Ljubljani g. dr. Pretnarja in kot zastopnika Zanatske ban= ke v Beogradu glavnega direktorja g. Mi* lani Dragica. Uvodoma je predsednik pred* lagal udanostno izjavo Nj. Vel. kralju, ki je bila z navdušenjem sprejeta. Predsed* nik je v svojem poročilu omenil ustano« vitev Zvćže 1. 1920. Od takrat so se vršili že trije zbori in je sedanji četrti. Povdar* jal je veliko potrebo Zveze obrtnih dru» štev, ki naj bo obrtništvu v moralno, go» spođarško ift kulturno oporo. V Zvezi včlanjena društva So velevažen faktor v obrtniški organizaciji in je nujfto potrebno, da jih merodajni faktorji podpirajo. Za pozdrave se je zahvalil zastopnik zbornicfc TOI g. dr. Pretnar in pripomnil, da so in so bila obrtna društva močna go» nilna sila, ki je priznana celo v inozem« stvu. One stoje po4eg obrtniških zadrug in jih izpopolnjujejo. Zveza obrtnih društev pa je potrebna za osredotočenje celokup* nega dela. Želi, da bi imelo zborovanje največji uspeh. Tajniško poročilo Zvezin tajnik g. Drago Žabk&r je podal sledeče tajniško poročilo: »Na vseh občnih zborih je običaj, da podaja odbor s tajniškim poročilom obra* čun svojega delovanja za preteklo poslovno dobo. Gg. delegati, tudi vi ste gotovo pričakovali, da bo današnje tajniško po» ročilo naštevalo sistematično vse važnejše dogodke v poslovni dobi sedanjega Zvezi* nega odbora. Žal, da se mora tokrat po* ročilo omejiti samo na dejstvo, da je Zve» za kmalu po zadnjem občnem zboru 1. 1925 v Trbovljah skoro popolnoma prenehala s svojim delovanjem. Da ni popolnoma zaspala in razpadla, sem vsakokrat, kadar mi je bila dafia prilika, zastopal Zvezo na raznih obrtniških zborovanjih. Poleg te* ga je Zveza reševala tudi vse dopise, ki so priš. od oblasti. Nikomur naj se ne očita krivdo na pre» nehanju poslovanja Zveze, ker bi se s ta* kim očitanjem Zvezi nič ne koristilo. Naj* večjo krivdo je iskati v pomanjkanju gmo» tnih sredstev in v splošni gospodarski kri* zi, v katero so zašli najidealnejši vodilni možje organizacije. Odkar je Zveza z delovanjem prene« hala, se je čutila v obrtniški organizaciji vrzel, ki je postajala od dne do dne večja. Na mnogih zborovanjih je bila izražena želja, da ne rečem direktno zahteva, da se Zveza znova poživi in intenzivno raz* širi svoje delovanje. Tudi na zadnji seji vrhovnega obrtniškega sveta se je o tem razpravljalo in sklenilo, da bi vodstvu Žve* ze dali nalog, da Zvezo poživi in skliče v to svrho zbor v Celje. Današnje tajniško poročilo naj bo radi teh dejstev neka izje* ma in naj se peča v glavnem z začrtava* njem bodočega dela. Nikakor fte more ob* stojati vprašanje, ali je Zveza obrtnih dru* Štev za razvoj obrtniških organizacij po* trebna ali ne. Obrtništvo, ki je organizi* rano v svojih stanovskih strokovnih zadru* gah, je kmalu pOtem, ko so še iz Velikih kolektivnih zadrug ustanavljale zadruge za posamezne stroke, uvidelo, da manjka nc> ka vez, ki bi jih družila in uglajala med* sebojna nesoglasja posameznih organizacij. Obrtništvo je začelo ustanavljati prosto* voljne organizacije na podlagi društvenega zakona — obrtna društva. Že davno v predvojni dobi se je čutila ravno v Celju velika potreba po taki organizaciji in usta* novilo se je Občeslovensko obrtno društvo z delokrogom za vse slovensko ozemlje. Po osvobojenju pa je postal ta delokrOg prevelik in društveno vodstvo v Celju je prišlo do spoznanja, da je treba ustanovi* ti organizacijo, ki bo imela nalogo, da snu* je nova obrtna društva. Seme, katerega je zasejalo Občeslovensko obrtno društvo v Celju, je rodilo uspeh, obrtniška zaved* nost se je jačala in ustanavljala so se po vseh večjih krajih Obrtna društva, kate* rih je danes v dravski banovini 24. Veliko je še krajev, kjer bi se dalo ustanoviti obrtna društva ift po pregledu zemljevi* da dravske banovine se je ugotovilo, da bi bilo mogoče in življenja zmožnih najmanj 50 takih društev. Ideja in zamisel ustanovitve Zveze obrt. društev je bila dobra, pa je podlegla oni bolezni, ki je za organizacije najhujša in to je jetika v blagajni. Zveza obrt. dru* štev mora biti vodnica vseh prostovoljnih obrtniških organizacij, Ona mora dajati svojim članicam navodila, jih nadzirati v njihovem delovanju in uravnavati poslova* nje obrtnih društev po enotnih smernicah obrtniške gospodarske politike. Kakor sem že omenil, je obrtništvo si* cer Organizirano v strokovnih zadrugah. Ki pO sO prisilne in katerih član mora biti vsak obrtnik. Obrtnikova stanovska zavest se pokaže šele tedaj, kadar postane član prostovoljne obrtniške organizacije na društveni podlagi. T* društva so m mora« jo biti ventili, ki regulirajo morebitne na* petoirt ali nesoglasja med posameznimi strokami, v njih se vodi obrtniška gospodarska politiki, v njih se mora obračati največja pažnja obrtniškemu naraščaju. Obrtna društva so poklicana, da po svojih članih, ki se morajo smatrati za elito obrtništva, dajejo duška obrtniškim tež* hjam in zahtevam. Za enotno usmerjeno delo v posameznih obrtnih društvih je po* trebna osrednja organizaciji, ki to delo vo» di in nadzoruje in predstavlja v imenu vseh društev in v njih organiziranih obrtnikov \-eliko moč obrtništva. Na današnjem zboru boste, gospodje delegati, razmotrivali veliko vprašanj, ki so zelo važna za vse obrtništvo in ki se mora* jO na vsak način v najkrajšem času re* siti. Ako hočete, da bo ta rešitev v duhu pravil obrtniških organizacij in obrtništvu v korist, je potrebno, da se strnete vsi šlož* no v delo in tedaj bo na prihodnjem zbo* ru tajniško poročilo drugačno in pozitiv* ne j še, kakor je današnje. Končam svoje poročilo s klicem: Naj živi obrtniška sta* novska zavednost, naj živi Zveza obrtnih društev dravske banovine«. Tajniško pOročilo je bilo z odobrava* njem vzeto na znanje. Sprememba pravil Pri drugi točki dnevnega reda, spre* memba pravil, se je radi nove razdelitve države na banovine spremenil čl. 1. pravil sledeče: , »Organizacija se imenuje Zveza obrtnih društev dravske banovine v Celju«, in Ima svoj sedež v Celju. Delokrog Zveze obse* ga ozemlje dravske banovine. Čl. 2. se je spremenil takole: Namen Zveze je: »1. Druženje vseh na podlagi društvenega zakona ustanovljenih obrtnih organizacij v dravski banovini...« dalje nespremenjeno. Spremenil se je tudi čl 11., ki je predpi* soval, da obstoji odbor Zveze iz predsed* nika, dveh podpredsednikov, 12 odbOrhi* kov in 6 namestnikov Ta člen se glasi zdaj: »Zvezni odbor obstoji iz 1. predsednika, 2. dveh podpredsednikov, 3. osmih odbor* nikov, 4. štirih namestnikov, 5. dveh revi* zorjev. Predsednik, dva odbornika in dva namestnika morajo imeti stalno bivališče v Celju ali bližnji Okolici, oba podpred* sednika in ostali odborniki in namestniki dravske banovine po razmerju organizira* nih članov v včlanjenih društvih. Lahko se izvOli tudi predsednik z bivališčem iz* ven Celja, v tem slučaju pa mora biti iz* voljen prvi podpredsednik kot pošlovodeČi z bivališčem v Celju«. Položaj našega obrtništva Pri točki 3. dnevnega reda — referati — je podal predsednik Zveze Obrtnih za* drug v Ljubljani in član Zbornice za TOI v Ljubljani, g. Josip Rebek obširno poro* čilo o položaju obrtništva v dravski bano* vini. Dotaknil se je osnutka novega obrt* nega zakona, ki je za obrtništvo dravske banovine sprejemljivo z malimi korektu* rami Glde obrtniških komor je omenjal stališče slovenskega obrtništva, ki stOji na stališču neloče*vh zbornic in zahteva dO* ločbo obligatornosti zadrug v Zvezah. V obrtnem zakonu mora biti tudi določilo glede bolniškega, starostnega in posmrtne* ga zavarovanja obrtnikov, ki motajo biti avtonomna za posamezne banovine, veza* na pa v skupnosti v pozavarovanju. Gle* de Zanatske banke v Beogradu je postavil postulat, da mora ta v najkrajšem čašu ustanoviti v Ljubljani filijalko, kakor je to predvideno v zakonu te ban* ke. Da se dvigne gospodarska moč drav* ske banovine, je nujno potrebno, da 9e pri* stopi k čimprejšnji zgraditvi zveze dravske banovine z morjem. Glede zbor. za TOI v Ljubljani zahteva organizirano obrtništvo, da se čimprej spremeni zastopstvo, ki je bilo izvoljeno v najhujši strankarski po/i* tični borbi in ki ne odgovarja smetmtafn legalnih čbrtniških organizacij. Davek na poslovni promet je za malega obrtnika hud udarec in zahteva obrtništvo, da se ta malemu obrtniku ne predpisuje, kakor to ža* hteva davčni zakon. V Ljubljani izdaja zbornica za TOI, glasilo Jugoslovanski obrtnik, katero nima za nadaljhi obstoj ni* kake podlage. To glasilo naj še ukine in naj se podpre strokovno obrtniško glasi* so »Obrtni Vestnik«. V zbornici obstoja zavod za pospeševanje obrti, v katerem pa nima v ožjem odboru legalna obrtniška organizacija nobenih zastopnikov. VolHvfc odbora Referat g. Rebeka je bil z navdušenjem sprejet in so se v debati oglasili razni de* legati, med njimi g. Iglic iž Ljubljane, ki je v izbranih besedah podčrtal delovanje obrtniških organizacij. Pri točki — volitve — je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Golčer Jetn*}, Celje; prvi podpredsednik tglič Ptaft, Ljnb* ljana; drugi podpredsednik Vahtat Miha, Maribor. Odborniki: Lečnik Anton in Ku* kovec Vinko, Celje,, Berlič Miloi, Ptuj; Holy Josip, Brežice; koiin Miloš, Trbovlje; Volk Jakob, Šoštanj; Vrdnik Teodor, Lju* tomer in Gogala Ivan. Jesenice. Namestni* ki: Vrenko Miha in M6ldbat Stbjan, Celje; Ko/ar Josip, Vransko ih Gole* Rudolf, LaškO. Revizorja: Rutšt Atbett m Vehovar Franjo, Celje. Podružnica Obrtne banke v Ljubljani Nato je podal navzoči glavni direktor Zanatske banke g. Milšn Dragic referat o poslovanju Zanatske banke v Beogradu, ki je bil zelo iščrpen in temeljit. Po daljši de* bati, kater* šo se uieležili fazni delegatje in s katere debate še je ražvidelo. da je neomajari postulat slovenskega obrtništva, da se ustanovi v Ljubljani čimpreje po* družnica Zanatske banke, je podal g. glav* ni direktor izjavo, da se v Beogradu v centrali dela na to, da se bo ta filijalka čim preje ustanovila in da se ne bo usta* novila v nobenem drugem kraju filijalka, predno je ne bo v Ljubljani. G. glavni di* rektor je priporočal na podlagi razgovora, ki ga je imel svoječasno z zvezinim taj* nikom, naj bi obrtništvo organiziralo po vseh večjih obrtniških centrih obrtne kre* ditne zadruge, katere bi subvencionirala Zanatska banka potom filijale v Ljubljani. Te debate se je udeležil tudi zastopnik zbor., ki je g. direktorju toplo priporočal stališče slovenskega obrtništva. V tem pogledu je bil sprejet sledeči predlog: Kreditne zadruge »Za povzdigo in osamosvojitev obrtni-stva v dravski banovini je nujno potrebno poleg ustanovitve podružnice Zanatske ban ke v Ljubljani, da ps) ustanavljajo po obrt-niskih centrih, kjer je zato podana podlaga obrtne kreditne zadruge z omejeno zavezo, katerih pravila ,naj bodo enotna, obstoječa pa spremenijo pravila na ta način, da se glasi r.rslov Ob tr.a-kreditna zadrugi r z. o. z. in da smejo biti člani te zadruae edinde leg rimn. obrtniki in smejo sprejemati posojila erf-no'e obrtniki.« Šušmarstvo v Prekmurju Nadalje je bil sprejet sklep, da nad z?veza priredi enotna društvena pravila za vsa na novo ustanavljajoča se obrtna družtva v dravski banovini. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi zastopnik društva v Beltincih, ki se je pritoževal nad tamošnjo prakso obrtnih oblasti glede zatiranja šuš^ marstva. šušmarstvo je v Prekmurju silno razvito v največjo škodo obrtništva, ki itak ječi pod težko brezposelnostjo. Tudi finančna politika v Prekmurju je silno slaba in so mali obrtniki tam preko mere obdavčeni. Priporoča, da naj Zveza skrbi za to, da se ta nedostatki odpravijo, krivice pa popravijo. V tem pogledu se je sklenilo, naj Zveza obrtnih društev letos v Beltincih priredi veldk obrtniški tabor. Končno so bile sprejete sledeče resolucije L Na gošp. ministra trgovine in industrije: »Delegati obrtnih dru&tev iz dravske banovine, zbrani na zboru Obrtnih društev dravske banov ine. v Celju dne 27. julija 1930 naglašajo, da je 1. ) osnutek novega obrtnega zakona, ki ga je predložilo ministrstvo za trgovino in industrijo obrtniškim organizacijam, sprejemljiv in le v nekaterih določilih potreben korekture, želijo, da se ta novi enotni zakon čimprej uvede. V vprašanju komor stoje na stališču, da naj sc to vprašanje iz obrtnega zakona izloči in reši s posebnim zakonom. V pogledu komor zahtevajo, da naj bodo te skupne s trgovino, obrt in industrijo brez i natančne oblasti. Novi zakon naj tudi določa obligatornost zadrug v Zvezah. V zakonu naj bo določilo gjlede bolniškega, starostnega ih posmrtnega zavarovan-nja, ki pa mora biti avtonomno za posamezne banovine, pač pa vezana v skupnosti v pozavarovanju. Poseben v to . določen poslovnik naj predjpiše upravni postopek. 2. ) Zahtevajo takojšnjo ustanovitev podružnice v Ljubljani »Zanatske banke v Beogradu«, kakor je to predvideno v zakonu te banke. 3. ) Apeliramo na merodajne faktorje, da se čimprej pristopi k zgraditvi železniške zveze Slovenije ž morjem. 4. ) Zbornica za f 6l v Ljubljani ima zastopstvo, ki je bilo izvoljeno v najhujši strankarski in politični borbi In ki ne odgovarja smernicam legalnih obrtniških organizacij. Zato prosimo g. ministra, da odredi čimprejšnjo spremembo tega zastopstva. « II. Zbornici za TOI v Ljubljani: ■ Delegati obrtnih društev iz dravske banovine, zbrani na zboru Zveze obrtnih društev dravske banovine v Celju dne 2?. julija 1930 apelirajo, da se zbornica za trgovino, obrt in industrijo z vso odločnostjo zavzame: 1. ) da se davek na posloviši. promet ne predpisuje malemu obrtniku, kakor že to predrvidšva zakon in da davčna oblastva čimpreje pristopijo k reviziji neupravičeno obdavčenih davkoplačevalcev, ne glede na vložene rekurze posameznikov. 2. ) Apelirajo na Zbornico ih njen zs>V6d za pospeševanje obrti, da s stališča skupnosti lojalno vzameijo.ha znanje naš sklep, da se > Jugoslovanski Obrtnik« ukine, ker je dosedanja praksa pokazala, da ta list nima in ni dobil odziva in nima nobene podlage ža hadal$ni fafcvoj. 35borniea nad pristopi z razpoložljivimi sredstvi v pomoč edino strokovnem« $la*Uu obrtništva dravske banovine iObrtfiemn Vesfcniku*. To glasilo mora užiivatfi veo podporo In pomoč, vsake druge eksperimente v toni pogledu pa smatramo za nepotrebne in škodljive. in. Splošna resolucija: »Delegati obrtnih društev iz dravšle banovine .zbirani na zboru Zveze obrtnih društev dravske banovme v Gelju dne 27. julija 1930, ugotavljajo po vsestranskem temeljitem razmotri van ju obrtniškega položaja dravske banovine, da je smer obrtniškega delovanoa in oršanizacide pravilna, izražajo predstavnikom obrtndn drganiiaeij popoln o zaupanje in žele, da v okvirju današpije razprave zastavijo vse Bile, fei naj bodo obrtništvu dravske banovine v korist in ha-predek Apelirajo na vee of>itaJ5tjv6 dravske banovine, da prdetopi k temu delu, da se združuje v Obrtnih druitvin, katera naj nam bodo usmerjevalci tešenj gc«podar»ke«a, so-ciamega ih kuMtornega napredka. V okvirjih teh društev naj se izobražuje naša učeča se obrtna mladina in daje pripomočke pomočniškemu osobju za izpo* S»mo Se danes ob 4., pol 8. in četrt na 10 polnjevanjo njegove strokovne in kulturne naobrazbe. Vsak zaveden obrtnik mora biti naročnik ^Obrtnega Vestnika«, ki naj bo duševna vez vsega obrtništva, kateremu naj poleg drugega donaša vesti o najnovejših strokovnih pridobitvah. pozivajo vsa ona obrtna društva v dravski banovini, ki še niso včlanjena v Zvezi obrtnih društev*, da k tej zvezi, katera naj bo osrednja matica obrtno - društvenega življenja, pristopijo in jo podpirajo.« Vse tri resolucije so bile z velikim navdušenjem in odobravanjem sprejete. G. Zadravec častni predsednik Zveze Do izvolitve Zvezinega predsednika je vodil občni zbor g. Zadravec iz Središča, ki je s svojim dolgoletnim, vztrajnim, požrtvovalnim in nesebičnim delovanjem obrtniškim organizacijam stal vedno in povsod na razpolago. Gosp. Zadravec si je pridobil Nepreklicno zadnjikrat imate možnost danes ogledati si to prekrasno filmsko opereto! ELITNI KINO MATICA Telef6n 2124. poleg že priznanih obrtniških voditeljev za obrtniško gibanje velike zasluge in Se danes deluje v vseh obrtniških organizacijah z isto čilostjo in verziran ostjo kakor nekdaj. Da se mu obrtništvo vsaj deloma oddala i in pokaže svoje visoko sp oš to vanje do neumornega voditelja in sodelavca, je Zveza obrtnih društev dravske banovine nA predlog delegata iz Ljutomera g. Horvata izvolila g. Zadravca za častnega predsednika Zveze obrtnih društev dravske banovine v Celju. Ta izvolitev je bila sklenjena fc take vehe-mentnimi izrazi in pritrjevanjem, da se je z obrazov vseh videlo, da je prišel predlog g. Horvata, d asi ravno spontano stavljen, iz srca vseh navzočih delegatov. Po krajši debati, kateri se je udeležilo več delegatov, ki so imeli različne predloge glede delovanja bodoče Zveze obrtnih društev itd., je predsednik g. Golčer zaključil lepo uspeli zbor s pozivom na aložno in vztrajno delo v prid slovenskih obrtniških organizacij in slovenskega obrtništva. Po plavalnih tekmah v Ljubljani Lep napredek našega plavalnega športa —- Več novih državnih pod- saveznih rekordov LhAriiana, 3S. }uiHa V soboto in \ čeraj so sc visite v kopališču IHrnj« plavalne tekme za -prvenstvo LPP. Za prrrediirve je vladalo v Ljusbfiani zelo ve Irko zanimanje, oba dni je poseti'io kopališče Ilir rje oko-K 250 zledakev. Rezultate tekmovantja in končno stanje točk po včerajšnjem dnevu je pr:obč;! že dana<§nji »Ponedeljek*; omenin pa hočerno H nekatere podrobnosti. Plavalni sponr, toi }t pri nas šek v razvoju, polagoma napredaive. Zanimanje a» plavalne prireditve je vsako leto veoje, "tekmovalcev vedno več. Seveda je to v prvi vrsti zasluga obeh domačih vodilitih klubov, Ilirije in Primorja, zlasti pa liinje, ki ie s svojim modernim športnim kopališčem postavita temelje vsemu plavalnemu spotitiu v Sleveniji. Reculitati marljivega in sistematičnega treninga pri obeh. klubih so se pokazali voera}. Na startu oe bik) ofeal 150 plava-čev in plavačic, večinoma lepa, zdrava, zagorela in harmonično ratzvita telesa. Že vejpko število pfioav je preseneti-lo. še bolj pa seveda od-iččna kvaliteta posameznikov., zlastii v juniorski skupim. Naši juniorji in juniorke so res prvovrstni. Reizuil'tati so biM večinoma zboljšani, dosežem so bili ,novi podsavezni in rud! več državnih rekordov, prezreti pa 'tudi ni dejsttvo, da so jurii-orji doseeli znatno boliše retzultate na progah, na katerih so plavali rudi seniorji. To je kon-č-no srazum!»jivo, kajti seniori: imajo večinoma še staro šolo., neracionalno in neekonomično, zastarel stil in druge napake, kč jih ni več mogoče popraviti. Mladini pa se pozna ie moderna šo-la, nov srtil, dober trenimg in sistematična vzgoja pod vodstvom trenerja. IHrija ie imela na razpolago profesionalnega tresenja i. Demtza, Priimorje je .treniralo pod strokovnim vod-srvoim amaterskega trenerja, vedno požrtvovalnega in neumornega g. inž. Ivo Medveda. Pri jiuniOTjih so se pojavili naravni talenti. Eden teh je Vilian. Užitek je gledit; talentiranega plavača. s kakšno lahkoto in v kako vzvrstnem stilu spninta, naravnost sijajefl je v hrbtnem plavanju, kjer Se tudi prekosil jugoslovenski državni rekord. Prepričani smo, da mu v tej disciplini tudi v državnem prvenš^vni ne bo nihče kos. Primorje naj dobro pazi nanj :n na njeigovo konaftcijo, kaV-! VtJUna rma-mo yn-čakovati še mno'jša sptrvterica. Njen čas na 100 met nov z 1:27 je naravnost krasen an »di se, d» muk ona v državnem prvenstvu, ne bo »meta konkurence. Tudi čas Zorke Bradačeve (Ih) e 1.31 it presenetljivo dolber, oba sta bolj&a od sicer ne-oficielnega driavne.ga rekorda na 100 metrov. Ne-da je pole« tega tiudi itrvrsnrta hrbtna piava-čica, njen bbrtni oTawI je jdaJen. Potem e >č ce«la vrsta talentov. Na i onieoi-mo Prekuhovo (Pr.), ki je preseneti v prsnom in hribi nem plavanja. Žtrovnika voj najboljši Čas. Ixre4-no pridni in ■poŽT.tvova-lnu so tudi Otruba (R.). GaiberŠek (Pr). rn Grjlc. ki so nešnetokra.! startali za barve svojega k'lufba. Dočfen srnio s se-niorj'i lahko razmeroma še zadovoljni, se s se-rviorkami ne moremo pohvalni. Teh namreč »i. Riirrja jih sploh ni imela, Primorje pa prece-j, *.^-»a njUhova svak'reta z>a resno tekrnovanje ne tiride v poš-tev. Skoka šo nefcolita) razočaral;. Razen Kor4el'£& v seniorski skupini in Zifierla v j mro rš ki, kri sta še vedno razTed zašee, ni včeraj noben skakač pokazal kaj posebnega. Zdelo se je, da bo v«i ne razpoložen i. Cerčeic, Sfernad in Trosrt so odpovedali, dT'uri pa šo ž^li na mM z nezadostnsm treningom. V splošnem je treba reči, da je nal plavt^mi sport lepo napredoval ns da bo4o Jme^li morski klubi v državrem prvens^viu z domačimi prečeg dc'-i. Zlasti vel'ja to za juniorsko tekmovanje, M se bo vršilo 9. in 10. av»wsta v Ljufelijani in xl katero se Vsi feiai&i v državni že temeljito prt-pravi jar». — L spelen nastop Sokola v Stspanji vasi. Sokol v štepahji vasi je imel včeraj na svo jem letnem telovadisču javni nastop, ki je vsestransko dobro uspel. Javnega nastopa sta se po svojih članih udeležili tudi bratski društvi Sokol I in Sokol Moste. Prireditvi je prisostvovalo mnogo domaČega občinstva, pa tudi številni Ljubijaneani, kajti v štepanii vasi je bilo včeraj žegnanje. Med odličnimi sokolskimi gosti so bili tudi starosta ljubljanske sokolske župe br. dr. Pi-penbacher, podstarosta Sokola I br. Josip Turk, občinski svetnik 2. Likozar in drugi. Pri prireditvi je sodelovala godba Sokola I, ob zvokih katere se je po telovadbi razvila animirana zabava s plesom v prostorni dvorani štepanjskega Sokola. Sport — Motokolešarskl klub Ilirtja sklicuje za dr^vi ob 20. sestanek članov motoodseka zaradi sestave liste udeležnikov izleta v Avstrijo v dneh 15. do 17. avgusta t. 1. Na pozneje došle prijave se nikakor ne bo oziralo. — Ob 21. seja upravnega odbora. Vsi gg. odborniki so vabljeni k sigurni udeležbi. — Predsednik. Obrekovanje. — 'Pravijo, da se je Edvatd poročil s teboj samo zato, da bi lahko pofavnal dolgove. _To je grdo obrekovanje. On sploh ni mislil na to, da bi jih poravnal- escttfcci KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 38. lobija 1930, katoltrčai«: Viktor, pfivošiavni: 15. juli-ja, Kiril ; Juda. Daaasnje prireditve Kino Marica: Rk> Rita. Kino Ideal: Pustolovec. Dežurne lekarne Daoea: Bahovec, Korifresni trt, Ustar. Sv. Pe-ira česna, Hočevar, Sp. Šiška. Mrčes ima najraje blondinke Zdi se, da blondinkam ne dajejo prednosti samo moški, temveč tudi muhe in moskiti. Ameriški zoolog Herman Horning, ki se je mnogo pečal z muhami in moskiti in velja na tem polju za svetovno avtoriteto, pravi, da moskiti z večjim navdušenjem pikajo ljudi bele polti in svetlih las. Učenjak je ugotovil, da muhe in komarji temnopoltih ljudi sploh ne or>azijo, če so pri rokah ljudje bele polti* Na tem pojavu ni nič novega, pravi Horning. Mrčes je namreč za svetlobo zelo občutljiv, vse svetlo ga vabi in privlači. Tudi v orijentalskih deželah so že davno opazili, da dajejo moskiti prednost belokožcem pred domačini. Prvotno so učenjaki mislili, da ima mrčes raje novo kri tujcev, nego kri domačinov, katere se je že do sitiega napil, zdaj se je pa izkazalo, da to ni res. Stran 3 JUTRI! KUHARI) TAl BEK najslavnejši nemški tenorist m e n o v a n nemiki Caruio" v zvočnem filmu Ne verujem več nobeni ženski! Dnevne vesti Ameriški Slovenci na oddihu — Izpremembe v naši vojski. Imenovani bo; za Vršilca dolžnosti načelnika **aba komande moravske divizijske oblasti sedanji pomočnik načelnika štaba isle komande pehotni podpolkovnik za ^eneralštabne posle Vladimir Vauhnik, za komandanta 8. artiljerijskoga polka dosedanji k6mandant 2. diviiijona istega polka polkovnik Emil Radi, za komandanta 24. artilerijskega polka dosedanji komandant 2. bataljona 1. polka trd-njavske artiljerije polkovnik Dragotin Ha-ner, ža pomočnika komandanta 16. artiljerijskega polka dosedanji komandant 2. di-v:zijona artilerijskega polka III. armijske oblasti polkovnik Svetišlav Popovie, za referenta artiljerijske komande savske divizijske Oblasti polkovnik Ernest Baldas, doslej v službi pri referentu artiljerije komande IV. armijske oblasti, za referenta artiljerije komande dravske divizijske oblašli dosedanji komandant 2. divizijona 21. artiljerijskoga polka polkovnik Ljuba Novaković, za referenta artiljerije komande drinske divi-rijske oblasti podpolkovnik Vi.tomir Srebfip, doriej. na službi komande Boke Kotorske, za pomočnika komandanta 2. konjeniškega polka >Carja Dušana* dosedanji komandir I. eskadrona 6. konjeniškega polka 5Kneza Arsenija- podpolkovnik Egon Škrinjar, za komandanta 2. bataljona L pionirskega polka dosedanji komandir dijaške čete inže njerske podčastniške šole ^Kralja Petra Velikega Osvoboditelja« inženjerski major Ve-koslav Cener. za komandanta I. bataljona 2. pionirskega polka dosedanji komandant 2. pionirskega bataljona inženjerski major Vladimir Celestin, za komandanta brezžičnega bataljona brzojavnega polka dosedanji komandant brzojavne komande inženjerski podpolkovnik Franjo Kapicelj, za referenta inŽenjerije komande 2. armijske oblasti dosedanji načelnik inženjerskega oddelka ko mfltnde dravske divizijske oblasti inženjerski podpolkovnik Stevan Rađović, za referenta inženjerije komande jadranske divizijske oblasti dosedanji načelnik inženjerskega oddelka komande savske divizijska oblasti inženjerski podpolkovnik >Vladimif Babic, za komandanta I. bataljona 5. peš-polka ^Kralja Milana* dosedanji komandant I. bataljona 4. pešpolka >Stevana Nemanjei Viktor Hrngel, za komandanta 2. bataljona 23. pešpolka major Dragotin Medla, doslej na razpoloženju vojnega ministrstva, za ko^ mandanta 2. divizijona 2. artiljerijskega polka pOleg rednfe dolžnOsti kraljev ordonan-cni oficir major Peter fciler, za vršilca dolžnosti komandanta I. divizijOna 4. artiljerij-skč&a polka dosedanji a dj titan t komande artiljerije vrbaske divizijske oblasti kapetan I. klase Jo<*ip Lončarevič, za vršilca dolžnosti komandanta I. divizijona 19. artiljerijskega polka dosedanji komandir 7. baterije artiljerijskega polka V. armijske oblasti kap**-tan L klase Rudolf Čeh, za vršilca dolžnosti komandanta I. divizijona 22. artilerijskega polka dosedanji komandir . baterije istega polka kapetan I klase Franjo Korda. — Kazenski etro&ki na področju apela-cijskega sodišča v Ljubljani. Minister pravde je v sporazumu s finančnim rniniBtrom na predlog viš. državnega tožilca odredil višino kazenskih stroškov na področju ape-lacijskega sodišča v Ljubljani za računsko leto 1930/31, ifi sicer dnevno za 1 osebo za sodišče v Ljubljani 7.55, Cerknici 9.92, Kranju 10.10, Litiji 10.92, Ložu 9.42, škofji Loki 9.42, Vrhniki 11.42, Konjicah 10.42, Laškem 9.92, Sevnici 10.42, Šmarju 10.67, Vranskem 10.42, Črnomlju 9.60, Kostanjevici 9.92, Metliki 7.42, Radečah 9.17, Trebnjem 10.42, Višnji gori 10.42, Mariboru 7.55, MarenbergTl y.l7, na Brdu 9.92, v Kamniku 9.42, Kranjski gori 9.42, Logatcu 10.67, Radovljici 10.42, Celju 7.55, Gornjem gradu 11.42, Kozjem 11.42, Rogatcu 9.92, Slovenjgradcu 10.17, v Šoštanju 10.42, Novem mestu 7.55, Kočevju 10.67, Krškem 8.92, Mokronogu 9.92, Ribnici 9.17, Velikih Lascah 9.57, Žužemberku 10.42, Dolnji Lendavi 9.60, Ljutomeru 9.92, Murski Soboti 9.42, Ormožu 9.52, Ptuju 8.92, Sv. Lenartu 9.92, Frevaljah 11.42 in Slčvenski Bistrici 10.42. — Brezposelnost v prvem poletju. Centralni odbor za posredovanje dela objavlja, da je ostalo iz lanskega leta prijavljenih brezposelnih 4633 delavcev in 1029 delavk. V prvem poletju tekočega leta se je prijavilo 6S.254 brezposelnih delavcev in 11.303 delavke. Z>elo je bilo na razpolago 23.359 delavcem in 7251 delavkam. Posredovanj je bilo za 19.039 delavcev in 5353 delavk. Odpadi* je 46.664 delavcev in 5172 delavk. Koncem poletja je bilo brezposelnih Se delavcev in 1807 delavk. Redne podpore so znašale 1,354.504.50, isredne pa 295.120 Din. — Davčne olajšave za »Putnika«. V finančnem ministrstvu je bil izdelaa *4-kon, s katerim se dovoljujo društvu »Put* nik« razne davčrtfc olajšave. Po tem zakonu še temu društvu zrižajo od 1. januarja 1930 do 1. januarja 1933 društvene in samoupravne doklade za 75%, za naslednja tri leta za 50%, za nadaljna tri leta do vštetega leta 1941 pa za 25%. Društvo se oprošča tudi vsakih taks za izvrševanje svoje i^klame. — Železniški popust za obisk velesej- ma. Prometno ministrstvo je dovolilo vozne olajšave za poset velešejmov, ki bodo prihodnje mesece v Jugoslaviji in v inozemstvu. Tako je dovoljen 50% popust rta naših železnicah za pošet velesejma v Osijeku, ki bo od .30. avgusta do 9. septembra, velesejma v Zagrebu od 13. do 22. septembra in velesejma v Ljubljani od 31. avgusta do 15. septembra. Razen tega so dovoljeni popusti ža pošet velešejmov na Dunaju, v Gradcu, Libercu, Bratislavi, Lipškem in v Pragi. — Slovaški otroci iz Jugoslavije na Slovaškem. Na Slovaško je prispelo 30 šoloobveznih otrok iz slovaških vasi v Bački, Bari ait u in Sremu pod vodstvom učitelja F. Klatika. Otroci ostanejo na počitnicah mesec dni. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 1. do 7. t. m. je bilo v dravska banovini 26 primerov tifuznih bolezni, 138 škrlafcmke, i 47 ošpic, 68 dafvice, 60 dušljivega kašlja, 10 šena, 8 vraničnega prisada, 3 krčevite odrevenelosti, 2 nalezljivega vnetja možganov ter po 1 dremavice, griže in vnetja priušes-ne šlezavke. — Razid društva. Občni Zbor Prvega slovenskega tamburaškega društva ^Kriim*, ki se je vršil 6. t. m., je sklenil, đa se društvo razpusti, ker im/r premalo izvršujočih članov. — Nova drž. kožarska usnjarska šola. V Visokem (drinska banovina) je bila ustanovljena državna kožarska usnjarska Šola. Pouk traja 2 leti. šola razpolaga z dobro opremljenimi delavnicami. Pouk je teoretičen in praktičen. Sprejemajo se učenci, ki so se izučili kožarskega obrta ali trgovina in ki so dovršili obrtno ali vajeniško šolo. Obrtniki, ki se žele vpisati v šolo, morajo imeti dovršena 2 razreda srednje meščanske šole ali druge slične šole. Vpis se vrši do 10. septembra. Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno vreme. Včeraj je bilo tapo samo v Splitu, drugod pa nekoliko oblačno. Najvišja temperatura je znašala ▼ Splitu 31, v Skopi ju 28, v Beogradu 27.5, v Ljubljani 26.6, v Zagrebu in Sarajevu 26, r Mariboru 23 stopihj. Davi je kazal barometer 762.6 mm, temperatura je znašala 14 stopinj. — Velik požar v Sreiti«ki Mitrovid. V p^tek zvečer je v suiftniči 'posestnika *n vetetrfcovea Milfvcva Vu'jaškovića v Srenrski Mitrovdci izbruhal velik požar, ki se je zaradi nakopičenih zalog bcnDbaža strafiovito naglo razširil in ogroža? Številna so-sedma poslopja. Gas-Hci so takoj prrfHtel: gas : in so rešili vsa] bližnja poslopja, škoda znaša 400.000 Din, je pa deloma krita z zavarovalnino . — »Črna roka« v Debeljaci. Vele trgovec z žitom Guttmann ,fe Debeliače je te dni preje! risovo s podpisom »Orna roka% v ka-terem zahteva p>isec 30.000 Din. Den-ar rea»j pošlje posestnik na ■določeni kraj, sicer bo njegova rodbina »mrla nasilne smrti. Posestnik je r-e-s poslal denar na dotični kraj, obenem j-e pa o*bve*t:l po-1'icijo. Pisec te -pr'sel po denar ;n pčlicnja za 5e pr:;ela. Gre >za 20iefne rad čiital fcramtaini z^dbe. Pri zaslisa.ni.hi je dejal .da je hote! počen*' priti do iiftniintrBit — V četrtek pa se je v DeibeMači pripetil še dru>s tak primer, ki je v s;cer vedno mirnem kraju povzročil veliko razburjenja. Direktor debelja§ke Kreditne banke Josip Kraus je iprejel grozilno -pismo, v katerem mu an«n:irrrnn pisec »rozi, da ga bo usmor!! vpr?.Co njegove roriide'jo na vrsto tudi njegova žena in o*roci. Za aronimnim pis-m poizvedujejo orot''ki — Borba m lOOrnilhonsko dedščino. Vojvodina je srečna dežela, kjer se vsak hip pulijo za militionske dedščine. Borba za miilijonsko ded-ščrino umorjene Trme Mornarjeve še ni končana nn že teče tožba v zadev: lOOmil i ionske dež:l tožbo proti: zi-vodiu. ki mu »oče pz^lačat: dedsčine ter proti upravitelji posestva pokoj ne ffa Locha. Seveda i 3 takrat to«ibo iajgubil. Toda mož ni o-dn-eihal m ker asadeva, ni zastarel-a, l-c vložil novo tožbo. Njegov zastep-n-iik, ochvehii'k dr. Kristjan Rhoriig. je dosegel, da se bo v zadevi milijonske dedščaie vršila nova naiprava. — C« se otrdel stepo. V Rum! so se v petek popoidn« «i»rta iai stepw otroci posestnikov Gju-r.jfird in VitailoV. V prewr se je vmešala tod i Ojiifičifieva žeaiš, ki je Vatatove otroke pretepla. Otde raibito poki občdn-stva. ki se je prišlo oficiemo in neoficiel-no poslovil od priljubljenega godbenika Branka Cvetka, ki mora že danes o-drinifi k vojakom. Gospod Cvetko je preijel mno^o cverki in dar.rl, do* km splo^n?h sšmpat'ij, ki jih H užival v Ljubljani. Upamo, da sa bomo drogo lerto zope.t videli v »Zvezdi«« b>— »Rto Rita«, na-jkTas-nejša f?lirr»ska opereta, 4ci je doslej s 'svojimi divnim i pritzori in otmaon-It-tivo sladkimi a ni jam i očaraia še vsakega žle-•daka. ie dane^s nepreklicno zadnjikrat na sporedu v Kinu Matici pri predstavah ob 4., pol 8. iti en Četrt na 10. zvečer. Vsakdo, ki sedaj fHma še ni videi, naj pohiti d«nes v Kimo Matico rn sn to čarobne filmsko delo ogleda. Cene pri vseh predstava-h globoko znižane, tori nov program, in sicer slavni nemški komorni pevec Rihard Tauiber v lepem ganljivem flilimu »Ne verujem več nobeni ženski«. —Ij Darila za Malejevo mater. Med sobotnim izkazom daril za Malejevo mater je pomotoma izkazan Antosiewicz z 20, namesto 120 Din. —Ij Dve mali papigi, ena švetlomorira-siva, druga bela, sta ufill. Kdor ju vjame, je naproien, da ju proti nagradi vrne na Trnovskem pristanu Št. 4 v I. nadstropju poslopja na dvoriSču. ■ —Ij Znani kolesar, ki je v noći od nedelje na ponedeljek našel na Bleivveisovi cesti pred hišo štev. 5 kovček z damsko obleko in perilom se prosi, da ga izroči proti dobri nagradi hišnici iste hiše 413/n lj^- Nesreča in pretep. V črni vasi pri Ljubljani je včeraj n2arje« in tisti preklicani pekrčan sta pa prohibicijonistom na dopustu razvezala jezike in ogrela srca, da nikdo ni mogel resno misliti na bližnje solze bridkega slovesa. Med funkcijoharji Slovenske narodne podporne jednote in njenega izletnega urada so sedeli dr. Henrik Turna kot stolOrav-natelj, Cvetko in Boris, sinova pok. Antona Kristana, največjega prijatelja Slovenske narodne podporne jednote in inici-jatorja izleta, bivši župan Viktor Grčar iz Maribora, ravnatelj Zveze za tujski promet g. Pintar in zastopniki raznih delavskih organizacij s svojimi duševnimi delavci in pisatelji na čelu. Od banske uprave smo opazili izseljeniškega komisarja g. Finka edinega, na drugih banketih običajnih dostojanstvenikov pa menda ni bilo. Popoldne sta svoje znance obiskala tudi bankir g. Sakser in g. Rems, ki je pravzaprav konzul ameriških Slovencev v domovini. Najprej je spregovoril John Olip, odbornik Jednote in član gospodarskega odseka izletnega odbora ter vodja I. skupine izletnikov, ki je pozdravil s prisrčnimi besedami vse domače in ameriške Jugoslovane ter predstavil pri delu za delavstvo osivelega dr. Henrika Turno. Dr. Henrik Turna je prečital ginljivi pozdrav ge. Anke Kristanove ter pozdravil navzoče v imenu vseh zadrug in društev, ki jim je načeloval Anton Kristan, češ, da je rojake prignal iz novega sveta spomin na lepo domovino, na brate in sestre in na mladost, ko so morali bedni oditi čez morje, kamor jih je gnalo hrepenenje po svobodi. Spoznali in občutili so svobodo in dajo naj nam ta občutek svobode. Tudi tam ni sama sreča, ker ni resnica, da bi bogastvo ustvarilo vso kulturo, kakor pravita Carnegie in Ford. Veselje do dela je izseljence vodilo čez morje in volja do dela jih je zopet pripeljala nazaj. Tisti ^Hočem!«, ki z njim Američan zmaguje, naj odneso iz našega kraja seboj kot vez med novim in starim svetom, ki Jo najmočnejšo ustvarja Jednota. Pozdravlja vse, ki stoje na čelu Jednote, z željo, da pripeljejo delavstvo do zmage. Domačin 4fuk Je pozdravil ameriške goste v imenu strokovnih organizacij in 12 tisoč članov strokovne komisije z željo, da bi se še bolj poglobili stiki med njo in strokovno organiziranim proletarijatom Severne Amerike, ki ga med Slovenci zastopa Jednota. V imenu Zveze gospodarskih zadrug je govoril sodrug Koblar, nato je pa spregovoril šef Izseljeniškega komisarijata gosp. nadzornik Fink: Dragi rojaki, ameriifci Slovenci, cenjes ne dame in gospodje! Dovolite mi, da vas dragi bratje in sestre, ki ste prišli iz dalj* ne Amerike, v imenu naše izseljeniške službe kot izseljeniski nadzornik prav iskreno in prisrčno pozdravljam. Obenem vam izrekam tudi priznanje in zahvalo za va§o ljubezen do stare domovine, katero ste dokazali s svojim posetom iz daljne Amerike, ne ozirajoč se na naporno poto« *anje in na stroške. Pri tej slavnostni priliki prvega araeri* škega dne v Ljubljani mi dovolite, da omenjam nekaj faktorjev in momentov, ki so s tem v zvezi. Pošiljamo s te priredi* tve naše srčne pozdrave vsem našim tiso* čerim bratom in sčtram, ki se nahajajo v Zed. drž. Amerike, v veliki Kanadi, v od« daljeni Avstraliji, v Braziliji, Argentini, Uruguavu, ChiH, Egiptu, Franciji, Nemci* ji. Belgiji, Holandiji in povsod tara po širnem svetu, kamor jih je zanesla sreča ali usoda. Spominjamo sc vaše nove domovine, Zed. drž. Amerike, kateri izrekamo zahva* lo za njeno pravičnost in gostoljubnost. Nedavno je priobčil neki ameriški slo» venski list pod naslovom »Slovenska za' vest* naslednji članek: »Ameriški Sloven* ci, tisti, ki smo se preselili iz Evrope, smo bih prej Slovenci kot Američani. Slovenci smo po krvi, v sloventkem jeziku smo iz* razah stoj« čuetva *• v otroških letih in prvo naobrazbo srao dob Hi v slovenskem jeziku. Ko smo se preselili v Ameriko smo si pridobili državljanstvo te velike repub* like. Ponoeni smo na to, da smo Ameri- s svojimi prijatelji in znanci pred na Jadran čani, kljub temu smo in Ostanemo dobri Slovenci. Tu v Ameriki ni nobena narod* nost priviligirana, nobena narodnost ni boljša od druge. Amerika ne brani priselje* ni narodnosti, da ne živi duševno in kul* turno po svoje, vsaj do gotove meje. Ame* rika nam ne skuša nasilno uničiti našega jezika, naših šol, naših časopisov, naših podpornih organizacij in organizacije kul* turnega in gospodarskega pomena«. Tako piše ameriški slovenski list in ker veste, da je to res, mislim, da je prav, da se mi pri tej slavnosti hvaležno spominja« mo pravičnosti in gostoljubnosti Amerike. Nadalje se moramo spominjati marlji« vosti in vztrajnosti Slovencev v Ameriki. Ne samo da skrbe naši ameriški Slovenci za svojce tam in tukaj v sedanjosti, skrbe tudi za bodočnost, za čase nesreč in nez* god. Ustanovili in organizirali ste občeko« riitna društva, posebno podporne jednote in izmed teh je najmočnejša vaša dična Slovenska narodna podporna jednota. ki je obhajala lani 251etnico svojega velekorist« nega delovanja. Ta jednota je v spretnih rokah Slovencev, njih sinov in hčera in je v vseh krajih in naselbinah Amerike In Kanade, kjer prebivajo Slovenci, ustanovila svoja krajevna društva, že skoro 700 z nađ 60.000 Članov in 4 milijoni dolarjev pre* moženja. Kaj je Slovenska narodna podporna jednota ta čas že dobrega storila, vedo najbolje povedati po smrti članov njih vdove, sirote, starši, bratje in sestre, ke* terim je jednota, — tudi onim ki so ži* veli v stari domovini. — potom Zadružne oanke v Ljubljani najhitrejše izplačala za* varovalnine in podpore. Zato čast in hva* la Slovenski podporni jednoti! Velevažen je naš slovenski tisk v Ame* riki. Veliki dnevniki, kakršnih niti v domo* vini nimamo, pišejo v našem milem slo« venskem jeziku in širijo med našim naro* dom splošno svetovno kulturo in naobraz* bo, obenem pa tudi utrjajo jugoslovensko zavest. Listi, kakor n. pr. ProSveta, Ame* riŠka Domovina. Enakopravnost, Amerl* kanski Slovenec in Glas Naroda, nam pri* čajo, da so Slovenci v Ameriki zaveden del našega naroda in da je kultura in naobraz* ba pri naših ameriških rojakih na visoki stopnji tudi pri delavstvu. Slovenski tisk v Ameriki ni samo pripomogel, da naši izseljenci v Ameriki niso zaostali za na* mi, temveč tudi, da so izšli iz delavskih krogov močni intelektualni in gospodarski delavci. Zato je prav, da se pri današnji ameriški prireditvi na tleh dravske bano* vine hvaležno spominjamo tudi koristnega delovanja ameriškega tiska, kateremu gre posebno še zasluga, da čutijo naši ameri* ški Slovenci tudi jugoslovansko. In ta pojav je za domovino najveselej« ši. Združena in na novo urejena naša kra* Ijevina Jugoslavija je v vednem napredku in ni se ji treba sramovati v tujini. Kakor ste se na svojih potovanjih po mestih in deželi in v Svojih rojstnih krajih prepričali, vladata pri nas splošen red in pravičnost. Utrdite s to našo lepo kraljevino, z svo« jo staro domovino še tesnejše zveze. Vaš4 potomci v Ameriki naj vedo, odkod ste prišli in kje ste doma, naši nasledniki tu« kaj naj imajo pa zabeleženo, kdo iz našega naroda je pomagal predelati ameriške pra* gozdove v cvetoča mesta, v mesta, ki so za zgled vsemu svetu. Ostanimo torej v dobri zvezi, — vi a nami in mi z vami in v procvit te dobre in obojestransko koristne zveze vam kli* čem naš jugoslovenski: Živijo in zdravo! Ko se je po bodrilnih izvajanjih ofici* jelnega govornika poleglo viharno odobra« vanje, je sledilo še več vsebinsko bogatih govorov, o katerih bomo še poročali. Izletniki so se davi ob 7.27 odpeljali v Split. Dubrovnik, Boko Kotorsko, Saraje* vo, Beograd in Zagreb, kjer se 4. avgusta razidejo domov po slovo pred svojim od* hodom po Velikem šmarnu na daljno pot čez morje. Blaznež, ki govori 12 jezikov V neko mardžar. umobolnico So pripeljali orožniki moža, ki se je :zdn al za sina prestolonaslednika Rudolfa. V umobolnici je takoj zahteval, naj ga Upu«tft, češ, da hoče povedati nekaj presenetljivega. Rlaz-neš rti imel nobenih dokumentov, trdil pa je, da je bil rojen 1S96. In da je študiral na univerzah na r-unaju, Londonu, Parizu, Pekingu in ri^mbavm Tega ni bilo mogoče dognati, pač pa $6 Oblasti vsaj približno dognale, kOiikč je resnice na njegovi trditvi, da govori dvanajst jezikov. Oblasti so ugotovile, da govori blaznež res gladko nemško, francosko, angleško, češko, srbsko, madžarsko, rusko in poljsko. Da-li obvlada tudi tur-ščino, kitajščino in dva indijska jezika, niso mogli ugotoviti, ker ni bilč pri rokah človeka, ki bi znal te jeiike. Tudi napovedano odkritje je prtš\# na dan. Mož je namreč dejal, da njegov oče, prestolonaslednik Rudolf, sploh ni umrl, temveč da je bila niaverltnSka tragedija iz političnih vzrokov izmišljena. Blazneža so pridržali v umobolnici« V soli. Učiteljica: Kakšna ptici Je to? Deklice v za govoriti. Kaj pa ste po poklicu? — Rokoborec, {Hranilnica icmec/cih občin v JC;ubijani tem potom vljudno javlja cenjenim vlagateljem, občinam ustanoviteljicam, č. župnim uradom in ostalemu občinstvu, da se preseli z dnem 1. avgusta t• /• v nove poslovne prostore v palačo nVza|etirte zavarovalnice" na Miklošičevi cesti. Jlrofff/fftcc temec/cif* >f»c# Za stavbe vsakovrsten suh tesan tn žagan les, ladijska tla ceno oddaja Pran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T VELIKA PRODAJA dežnih plaščev, pelerin, plaht za vozove, avtomobile, itd. se vrši radi preselitve po izredno nizkih cenah samo še do 3. avgusta. Jančigaj Tavčarjeva 1 (poleg Pigovca). 2094 Karla Maya 32 večinoma vezanih knjig za Din 600.—. — Naslov 11 upravi »Slov. Naroda« pod šifro »Kari May 2113«. Stanovanje 2—3 sob s kopalnico in priti-klin, iščem. — Ponudbe na upr >Slov. Naroda« pod »Kopalnica 2091«. SOBA novoopremljena, z elektriko in parketi, separaten vhod s e odda. — Kavškova 16, Ljubljana VII. 2115 Zahvala Ko nam je neusmiljena smrt ugrabili našega prisrčno ljublje-negi sina, brv ta Toneta Maleja smo prejeli iz vseh delov naše države in inozemstva toliko tolažilnh sožalnic, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zato izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki ste ga krojili, mu poKlonili toliko cvetja in ga tako častno spremili na njegovi zadnji poti. Vaše solze, ki ste jih pretakali z nami, so bile in so nam še v največjo tolažbo. Bog plačaj vsem vse! Rodbina Hale jeva. Klavirji! Svarim pred nakupom oavid-zne-blaga, cenih klavirjev 1 KuT>'t]te na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: b6-en dorfer. $te)nway Forster H?^7l. Stlngl original, ki so nesporno najboljši I (lahka, precinza meha-n:ka) Prodaja jih lzkjučno le sod izvedenec in brv. učit. Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trs 3 Najcenejša po soje v al niča. L. Milcuš 1U51JANA riestn tro 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalni n palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Obiskovalcem J j gos to venskega gasilskega kongresi se priporoča na Jri Jer i"m) Prešernova ulica štev. 9, dvorišče Toč'lo se bo dvojnom u č<»o zagrebško pivo, prvovrstna Štaierska v na. Gorka In mr/a jedila vedno na razpo-ago. — Senčnat vrt, kegljišče. 2 17 Priporočata se J. in A. /irkar za strojni oddelek tovarne lesnih izdelkov SPREJMEMO. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve, referencami in plačilnimi zahevki na ^Jloma Ccmpanv, anončni zavod. Ljubljana. Aleksandrova cesta 2 1 Poceni in vendar najboljša fe SEVERJEVA OTOMANA e 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 570.— do 850.— po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! aajboljfti materijali RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg št. 2 IMlakuCaturni papit ^todaja uprava ,S£cven6&ega fla\odaf 99 OLLA GUM. .! Antiseptično prepariran AH »OLLA« je mnogo boljša. dokazano nedosegljiva! Izdelujejo ae najnovejAt angleški modeli OTROŠKIH VOZIČKOV ->d priproatega ao najfi-aejseg* Upa. Ceniki rranko. Prodaja na obroke. Tribuna F. B. L. 'ovarna dvokolee in otro-ih vozičkov, LJubljana, Karlovska cesta 4. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in inseratni del Usta: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani. 3115