letnico obhaja letos "Amerikanski Slovenec" PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V « ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 21. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 30. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 30, 1941 LETNIK (VOL.) L. '------- ------------- -" r "** V Morgenthau pravi, da Anglija ne more plačati Zakladniški tajnik ponovno omenil, da Angliji ne bo mogoče, plačevati za sedanje nakupe, še manj pa poravnati vojne dolgove. — Zahteva po objavi vojnega cilja. Washington, D. C. — Po mnenju zakladniškega tajnika Morgenthaua je brezpomembno pričakovati, da bi Velika Britanija kdaj poravnala svoje zadnje vojne dolgove Amerik, in, da bi bilo torej najbolj na mestu, da bi se ti njeni dolgovi,ki znašajo nekaj manj kot šest miljard dolarjev, enostavno izbrisali. Morgenthau je izrazil to mnenje, ko je bil v torek poklican pred senatski odbor za tujezemske zadeve med zasliševanjem prič glede predsednikovega predloga o podpori Angliji; to zasliševanje je odbor otvoril v ponedeljek. Kakor pri svojem prvem pričevanju pred poslanskim odborom, je tudi zdaj predložil Morgenthau izkaz o dolarjem premoženju Britanije ter Je pri tem pripomnil, da Angleži enostavno nimajo več do-tai'jev, da bi plačevali za svoje nakupe po koncu tega leta. ^jih skladi dolarjev in zla'ta' 80 pričeli posebno hitro izginjati Po padcu Francije, je dejal toda obenem priznal, da ima Britanija svoje finančne vire sirom celega sveta, samo do-'ar.jev, da nima, da bi jih potrošila v tej deželi. Prvi dan senatskega zasliševanja, v ponedeljek, so se nasprotniki p r e d s e ctnikovega 1'redloga s podvojeno intenzivnostjo vrgli na delo da ta Predlog diskreditirajo p r e cl ljudstvom. Oba voditelja tega ctela, namreč senatorja Wheeler in Nye, sta v senatu stavila resolucijo, po kateri se naj bi naročilo predsedniku, da se °brne na vse države, ki so v v°jni, naj javno proglase, kaj Je njih cilj, za katerega se bore, in pod kakimi pogoji bi bile pripravljene k miru, kakor tudi vse tajne pogodbe, fovdarjalo se je pri tem, da lma Amerika pravico vedeti, v kako svrho bo dajala svojo Pomoč Angliji, in, da ima to-re.l Anglija najprej objaviti, kake cilje ima po doseženi zmagi. Isti dan zvečer je predsednik Roosevelt povabil k sebi \se voditelje v kongresu, de mokratske in republikanske. Konferenca je bila tajna, to-^a, kakor so se navzoči pozne-■le izrazili, je bila le nekak splošen razgovor v dosego edinosti ter se niso na njej skledi nikaki izrecni pakti. Med prvimi pričami, ki jih Je senatski odbor povabil na zasliševanje, je bil državni tajnik Hull. Ob času njegove-zasliševanja pa občinstvu 111 bil dovoljen dostop v dvora-Kot pa se ugotavlja, se je tej priliki obravnavalo napad na , abesmjo ■-- Angleži napadajo italijanske posesti v vzhodni Afriki. Kairo, Egipt. — Na italijanske kolonije v vzhodni Afriki so podvzele britanske čete resno ofenzivo na celi črti in so doslej že uspešno vdrle na nekaterih točkah v Eritrejo ter otvorile napade tudi ob za-padni meji Abesinije. Pri prodiranju v Eritrejo je bil v torek ujet neki italijanski general. Kot se trdi, je med domačini v Abesiniji dosegla kampanja za upor že tak uspeh, da Angleži z resnostjo računajo na njih pomoč. Bivši česar Sellassie je baje sam na delu, da svoje podanike organizira. V ANGLIJI BOSTA DVA POSLANIKA Washington, D. C. — Medsebojni posli med Anglijo in Zed. državami so se zadnje čase tako namnožili, da ste se obe deželi odločili, da dodate k svojemu diplomatskemu osobju izredne poslanike, česar doslej še ni bilo. Tako bodo imele Zed. države v Londonu poleg veleposlanika (ambasadorja) tudi enega poslanika (minister), dočim je imenovala Anglija za Washington celo dva "ministra" poleg enega "ambasadorja". -o—— KITAJCI OBHAJALI NOVO LETO Chicago, 111. — Kitajsko prebivalstvo tukaj in v drugih mestih je zadnji ponedeljek obhajalo svoj novoletni dan. Po njih koledarju, ki je najstarejši na svetu in, ki ga je upostavil kitajski cesar Juang Ti, ima leto, ki' so ga zdaj pričeli, številko 4578. -o- CHICAGO DOBI MEHIŠKEGA KONZULA Chicago, 111. — Mehiška vlada se je odločila, da bo tudi v tukajšnjem mestu nastavila svojega konzula, česar doslej ni bilo. Na to mesto je imenovala nekega R. Hilla, ki je že dolgo v diplomatski službi, dasi je star komaj 36 let. -o- WILLKIE DOŽIVEL ZRAČNI NAPAD London, Anglija. — Ameriški posetnik Willkie je ta torek do živel nekak ognjeni krst. Nemški aeroplani so namreč ta dan izvedli več ponovnih zračnih napadov, vendar pa so se omejevali pO večini na predmestja. SVARI DELAVSTVO PRED VOJNO Kankakee, 111. — Povdarja-joč, da bo ameriško delavstvo izgubilo vse pridobitve, ki si jih je priborilo tekom let, ako Zed. države-stopijo v vojno, je načelnik delavskega oddelka "America First" organizacije, James Jenkins, v govoru, ki ga je imel tukaj zadnji ponedeljek, pozival delavstvo, naj prepreči to katastrofo. Jenkins, ki je član neke delavske unije v Chicagi, je izvajal, da L(i vojna pahnila Ameriko v revščino in onemoglost, ter dejal, da neka skupina neumorno deluje na to, da ustvari zmedo med prebivalstvom, da bi ga lažje pridobila za svoj vojni program. Propagandi te skupine se mora delavstvo upreti z odločnostjo in junaštvom, je dejal. --o- VESTI O IZGREDIH V ITALIJI SE ZANIKAJO Berlin, Nemčija. — Iz nemških vladnih krogov se je v ponedeljek izrazilo enako odločno zanikanje vesti, da so v Italiji izbruhnili nemiri, kakor ga je povdarila že prej tudi Italija, sama. V Turinu, kjer so glasom omenjenih vesti pomagale nemške čete krotiti izgrednike, sploh ni nobenega nemškega vojaštva, pravijo ti krogi. Pač pa dostavljajo, da so nemške zračne čete bile v Milanu, in sicer na svoji poti v južno Italijo; tam pa so jih prebivalci prisrčno pozdravljali. Povdarja se zvestoba do držav osišča Nova rumunska vlada sestavljena v pretežni večini iz vojaških častnikov. — Revolucija povsem zadušena. — An-tonescu povdarjal zvestobo do osišča. BELA HIŠA NA BOLNIŠKI LISTI Washington, D. C. —•' Predsednik Roosevelt je moral zadnji ponedeljek zjutraj prekiniti svoje običajne posle in se odpraviti v posteljo vsled prehlada, ki se ga je prijel. Že prej so zboleli trije njegovi tajniki, da je bila ta dan večina uradne Bele hiše na bolniški postelji. krizemjveta — Dublin, Irska, — Ob južni irski obali ste v ponedeljek eksplodirali dve morski mini, pri čemer so bili ubiti trije vojaki, ranjenih pa število civilistov. Kot se poroča, je na irskem obrežju naplavi jenih še več min, ki so jih valovi prinesli od Anglije. — Rim, Italija. — Izdani so bili novi predpisi, po katerih se bo še bolj znižala kvota za živila. Od 1. februarja dalje se bodo smeli v restavrantih servirati spagati in nudi ji le na živilske karte. — London, Anglija. — Minister za rudarstvo je v radio govoru, v ponedeljek pozval prebivalstvo, naj s svojimi previsnimi zalogami premoga svojim sosedom, češ, da se v m n o g i h krajih pojavlja pomanjkanje kuriva zaradi prevoznih težkoč. PREDSEDNIK DOBI WASH-INGTONOV MEČ Vichy, Francija. — Kakor se je v ponedeljek objavilo, bo Francija izročila predsedniku Rooseveltu potom tukajšnjega ameriškega poslanika, Leahya, meč, ki ga je imel v rokah Geo. Washington. Ta meč je svoječas-no podelil Washington Lafa-yettu. iz juffosluvije Maribor gradi lastno radio oddajno postajo, katero zlasti pozdravljajo lastniki radio aparatov na Štajerskem. — Ponarejeni bankovci v steklenici za vkuhavanje sadja. — Smrtna kosa in drugo. Radio Maribor ima že lastno streho Bukarešta, Rumunija. — Z vojaško silo se je načelniku rumunske vlade, generalu An-tonescuju, posrečilo, upostavi-ti v deželi popolen mir in z enako vojaško silo se bo tudi v naprej pazilo na to. da se red obdrži. Dokaz, da ima An-tonescu namen, naslanjati se na vojaštvo, je v tem, ker je v novo vlado, ki jo je v ponedeljek sestavil, imenoval po pretežni večini višje armadne častnike. Po številu je v novi vladi 13 častnikov in le 7 civilnih osebnosti. Železni gardisti so iz nje docela izključeni. Med tem, ko je vodja cele neuspele revolucije, H. Sima, v zaporu, kakor se trdi, in ko oblasti izsledujejo še ostale osebe, ki so imele kaj opraviti pri revolti, pa je Antonescu v torek izrazil popolno zvestobo in vdanost državama osišča. Povdaril je, da naklonjenost osišču ni iz političnih ozirov, marveč, da je bolj izražanje vesti, ter, da se mora med obe-jma strankama razviti zavest skupnosti. LADJA TORPEDIRANA BLIZU AFRIKE Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!" Italija trdi, da je Anglija izgubljena r,vedvsem vprašanje glede Japonske in se je Hull baje iz-'azil, da ima Japonska v načr- tu, ustanoviti imperij, ki bi štel miljardo ljudi in, ki bi pomenil veliko nevarnost za A meriko. Rim, Italija. — Iz izjav, ki jih podajajo tukaj razne osebnosti, bi se utegnilo sklepati, da Italija ne polaga nobene važnosti na poraze, ki jih ji zadajajo britanske čete v Afriki. Nasprotno, kakor pravijo, so ti angleški šunki nekaki zadnji zdihljaji umirajo- I cega. Po mnenju teh krogov je angleška borbena sila čimda-lje v večji izolaciji, dočim se osišče na Sredozemlju vsak dan bolj krepi. Izgube, ki jih trpi britansko brodovje tamkaj, so take, da prihaja pomorska zveza med Anglijo in severno Italijo že ^ resno krizo. Tudi, ako bi bila točasiVJ Anglija še bolj uspešna v Afriki, se mora pomisliti, tako pravijo, da ni v Afriki nikakih municijskih tovarn in dostavljanje vojnega materijala tja iz Anglije ne bo več dolgo mogoče. Iz enakega vzroka, trdijo, se tudi Grčija ne bo mogla več dolgo upirati. Njene lastne rezerve bodo namreč kmalu izčrpane, na pomoč iz Anglije pa ne bo mogla računati, kajti Sredozemlje bo zaprt o, predno pa se bodo pripeljale čete okrog Afrike, bo najbrž že vsega konec. Splošno ti krogi napovedujejo, da je An-iglija takprekoč že izgubljena in, da ji bo Nemčija z lahkoto zadala zadnji sunek, še predno ji bo mogla priti kaka po moč iz Amerike. O Ameriki pa imajo Italijani še drugo besedo. Kakor se je v torek izrazil znani pisatelj Gayda, "so miroljubni na- rodi Nemčije, Italije in celega evropskega kontinenta ogroženi od Zed. držav," češ, da imajo te "velik ofenziv-ni načrt militarističnega in imperialističnega značaja." Pri teh trditvah ne gre sicer v nikake' podrobnosti, marveč pravi le, da bo Portugalska, oziroma njeno otočje na Atlantiku, prva padla kot žrtev ameriške ekspanzivnosti. Miami, Fla. 'otom radio se je v ponedeljek ponoči slišalo poročilo, ki ga je oddala kanadska ladja Empress of Australia, katera je bila v britanski vojni službi, v katerem je objavila, da je bila torpedirana in potem še obstreljevana. V 'torek se je nato iz Anglije objavilo, da je ladja na varnem. '— Ta ladja ima svojo posebno zgodovino. Zgrajena je bila v Nemčiji ter je bila že takoj s prvega početka določena za kraljevsko uporabo, kajti bila je predvsem namenjena za nemškega cesarja. Po določbah mirovnih pogodb pa je bila v letu 1921 oddana Angliji, na kar je bila nekaj časa v potniški službi med Kanado in Daljnjim vzhodom, pozneje pa na Atlantiku. V 1927 se je na njej vozil bivši waleski princ, zdaj windsorski vojvoda, s tedanjim min. predsednikom Baldwinom v Kanado, pred dvema letorpa pa je bila ponovno v kraljevski uporabi, ko se je angleška kraljeva dvojica pripeljala na njej na ameriški kontinent. Ko je izbruhnila vojna se je ladja pričela uporabljati za vojaške transporte. NEMŠKI GODBENIKI IGRALI ZA PAPEŽA Rim, Italija. — Trije nemški godbeniki, člani berlinskega fil-harmončnega orkestra, so zadnjo soboto priredili' privaten koncert za papeža Pij a. Papež jim je izrazil svoje priznanje za "brezhibno izvajanje" ter vsakemu od njih podelil srebrno svetinjico. Berlinski orkester se je mudil tukaj dva dni v zadnjem tednu. Maribor, koncem okt. 1940. — Še nikoli niso lastniki radio aparatov na Štajerskem s takšno nestrpnostjo čakali na to, da bi zapela slovenska kukavica tudi iz Maribora, kakor sedaj. Sprejem ljubljanske radio postaje se zadnje čase na severni meji dosti slabše ču-je, kakor poprej, ker jo motijo oddaje drugih postaj. Kot tolažilno sporočilo za boljše čase bodo sprejeli sedaj vest, da je poslopje oddajne postaje za "Radio Maribor" že pod streho ter je stavba v surovem stanju končana. Stavba je prav reprezentantna ter je po zunanjem izgledu j ako pestra in zanimiva. Stavba ima tudi veliko zaklonišče z dvema izhodoma; pokrito je s 2g cm debelo betonsko ploščo. Poleg zaklonišča se nahajajo kleti ter pro stor za centralno kurjavo. Poslopje bo imelo lasten vodovod ter bo dobivalo vodo iz 18 m globokega vodnjaka, ki je že izkopan. V bližini stavbe so pripravili sedaj tudi že vse potrebno za postavitev ogromnega, 110 m visokega oddajnega stebra. Temelj, na katerem bo oddajni steber stal, je globoko za-betoniran. Steber bo držalo v ravnotežju šest pri vrhu pritrjenih in v zemlji zasidranih jeklenih vrvi. Betonska sidra za te vrvi so tudi že pripravljena v zemlji. Zabetonirana so v tla okrog temelja v obliki trokrake zvezde, tako da sta po dve sidri v eni črti. Prvo sidro je oddaljeno od temelja 32, drugo pa 54 m. V stavbi se vršijo sedaj razne instalacijske montaže, ki bodo pa kmalu končane. Ker je zidovje že suho, bodo najbrž že letos končali. Tako bi bilo potem že vse pripravljeno i za otvoritev mariborske relej-1 ne oddajne postaje — če bi bili na razpolago potrebni oddajni aparati. Naročeni so pri znani nemški tvrdki Lorenz. Glede dobave pa so nastopile težave, ki so v današnjem položaju razumljive. Tvrdka Lorenz bo dobavila kompletno aparaturo in oddaljni stolp, vendar se bo rok za dobavo precej zavlekel. -o—i— ponarejene bankovce po primerni ceni. Grašičeva je odgovorila, da to lahko stori, ker ima še nekaj falzifikatov. Po dogovoru naj bi prišel kupec v mestni park, kjer sta ga Grašičlva in Grašičev znanec čakala ob določeni uri. Ker pa kupca ni bilo, sta se napotila proti kolodvoru. V, veži postajnega poslopja pa so policijski organi postali pozorni na zavoj, ki ga je nosila Grašičeva s seboj. Pozanimali so se za vsebino in so bili nemalo začudeni, ko so našli v hermetično zaprti steklenici za vkuhavanje sadja 25 ponarejenih bankovcev po 500 din. Organi javne varnosti so Grašičevo takoj zaslišali, razen tega so aretirali zaradi sovednosti še Grašičevega znanca ter neko Ano Kovačevo in Pavlo Letnarjevo. Varnostni organi so bankovce v skupni vrednosti 12.500 din zaplenili ter marljivo poizvedujejo za nadaljnjimi morebitnimi razpečevalci, da Obvarujejo^ prebivalstvo pred posledicami in škodo. Smrtna kosa V celjski bolnici je umrl Pavel Zupančič, rudar iz Slivne« ga pri Laškem star 55 let. — V Mariboru je umrl Henrik Hetzel, železniški uradnik star 50 let. — V Zagrebu je umrl Friderik Rukavina,' dirigent opere, ki ima velike zasluge za slovensko opero v Ljubljani. Rojen je bil v Ptuju v Istri in je bil star 60 let. -o- Razdejanje v gostilni V neko gostilno v Mariboru so nekega večera prišli trije že precej vinjeni moški, katerim natakarica ni hotela več dati pijače, ker je videla, da je imajo že dovolj. Pa jo je eden udaril s stolom po glavi s tako silo, da je razbil stol, ona se je pa zgrudila na tla. Na tleh so jo še suvali vsi tri-je, nazadnje razbili vse, kar jim je prišlo pod roke ter tako napravili skoro za tisoč dinarjev škode. -o- "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Ponarejene bankovce so hoteli dati v promet R a d v a n j e. koncem okt. 1940. — Radvanjčani so si ze lo oddahnili, ko so doznali za nov, lep u^peh naših varnostnih organov, ki so odkrili pr ženi že zajetega ponarejeval ca Grašiča 25 ponarejenih bankovcev po 500 din. . Neki stari Grašičev znanec je prišel te dni h Grašičevi že ni, ki stanuje v bližini Radva nja. Sporočil je, da ve za ne kega kupca, ki bi ji odkupi ZA VAS je Uprava "Am. Slovenca" pripravila krasne bogate nagrade v tej jubilejni kampanji. Marsikaj si lahko pridobite v tej kampanji, če greste o svojem prostem času le nekoliko na agitacijo k svojim prijateljem in znancem. Le nekoliko dobre volje, nekoliko navdušenosti, nekoliko zavednosti je treba, pa lahko vsak stopi od časa do časa na agitacijo za list "Am. Slov." in mu pridobi kakega novega naročnika. Storite tudi vi tako, ki to čitate in to čimpreje mogoče. AMERIKANSKI SLOVENEC ceni 1»«" Mm CM nji* t-i. ii>*.-.7» n.i tr, * .»■ • • 'If rrB4uuj"pr ntM i-.il .»I DtitriMilH t. UNITED FEATURE SYNDICATE. Inc. j "TAR7AN CAN NOT UNDO THIS MAGIC, NOR EQUAL IT.'" THE ARAB PRO • CLAIMED. THE APE-MAW KNEW HE WAS BALKED. ,THE SAVAGES HALTED. ''HE MAKES FIRE LEAP FROM HIS FINGERS."' ONE MU* 'MURED BREATHLESSLY. ' the Warriors surged forward, zalim stepped back. we pulled out a match and struck it with his thumbnail. LJ-bi____1 •.•'<» ......... . '. Jj"j jig £>lvjaki so obitali. "On napravi, da ogenj skoči if njegovih prstov!" je edea divjakov rekel skoro brez sape. g^an g ___AMERIKANSKI SLOVENEC___Četrtek, 30. januarja 1941 Priroda in vojna zemski, Belgiji in severni Franciji ter vojnimi možnostmi v državah Bližnjega vzhoda ter zlasti Turčije. V prilog tehnike moderne bliskovite vojne je na primer priroda za-padne Evrope, z majhnimi teritoriji, po veliki večini ravnim ali vsaj le malo razgibanim površjem, pa z veliko zgoščenostjo prebivalstva, z velikimi mesti, naseljenimi na gosto, ter enako zgoščenim cestnim in železniškim omrežjem. Na evropskem jugovzhodu in v prednji Aziji pa so nasprotno države, ki se jim ni mudilo, da bi si bile zgradile ceste in železnice. Ozemlja teh držav so zelo raztegnjena, kar ovira morebitnega sovražnika v mnogih pogle-aih, tem bolj, ker so sorazmerno redko obljudena. To so po ogromni večini gorata ozemlja, kjer imajo tudi letala večje ovire. Gradnja novih in popravljanje v vojni porušenih cest in železnic, ki so nujno potrebne za oskrbovanje velike moderne vojske, bi bila v teh ozemljih mnogo težja in mnogo bolj zamudna kakor pa v gosto obljudeni zapadni Evropi. S teh perspektiv mnogi strokovnjaki tudi možnosti moderne kolonialne vojne motrijo dokaj skeptično. Ali upravičeno ali ne, to bo morda pokazala že najbližja bodočnost. Saj v zimski dobi se bliža oni čas, ki je po svojih vremenskih prilikah na Bližnjem vzhodu še najbolj prikladen za vojaške akcije. V teh pogledih bodo brez dvoma prihodnji meseci izredno važni za ves bodoči potek sedanjega konflikta. " ,/ trudijo, da bi njih oti-oci dobili najpotrebnejše nauke o verskih resnicah, ali da bi jih ob nedeljah pošiljale k službi božji. — Vsakdo ima pač križe in težave na tem svetu. Toda, v duhu vere in v ljubezni do Boga, se še tako velike težave in trpljenje prenaša. Kateri ste videli pokojno Mrs. Cekada v bolezni, boste to potrdili. Ona je bila živa priča vdanosti v voljo božjo. — Bog ji daj in vsem vernim mrtvim, večni mir, preostalim naše so-žalje! Lovrenc -o- Gotovo še nobena vojna ni tako silno prenesla težišča borbe na tehnično stran kakor sedanja. Stroj je še bolj stopil v ospredje, dasi se mora reči, da je imel veliko vlogo že poprej. Tank in motorizirana kopna vojska, letalstvo in podmornica, to so poglavitne edinice, od katerih zavisi uspevanje vojnih podjetij v sodobnosti. Vse to so znana dejstva in ni treba, da se sploh kaj zadržujemo ob njih/ Toda v sedanji razvojni stopnji vojne se postavljajo še druga vprašanja, ki postajajo toliko bolj aktualna, kolikor bolj se je težišče vojnih dogodkov po izločitvi Francije preneslo na druga področja in je postavljeno pred drugačne pogoje. V sedanji razvojni stopnji vojne prihaja do besede zopet priroda. V času ko se je bojna vihra prenesla na nizozemsko in belgijsko ozemlje, je bilo še misliti, da bodo kanali pripomogli nizozemski obrambi do ojačenja. Že ponovno v zgodovini je v najbolj kritičnih trenutkih morje zaščitilo Nizozemce. Spustili so morje skozi nasipe in prepustili nizko ležeče ozemlje, da ga je zalila voda. Tudi v lanski spomladi so se nekoliko zanašali na tega svojega zaveznika, ko so pripravljali in potem zares tudi izvršili poplavitev nizko ležečih delov države. Toda morska pO' plava je to pot odrekla d'oltiala popolnoma. Tudi sicer se je v toku zadnjih mesecev morje pokazalo kot razmeroma slab naravni zaveznik, vsekakor slabši neko se je poprej pričakovalo. Velika Britanija se na primer čuti ogroženo kljub temu, da obvladuje morje s svojo pomorsko premočjo. Še nedavno neznano orožje vojne aviatike jo ogroža in varnost britanskega otočja bo obnovljena šele, ako se Angliji posreči, da si pridobi premoč v zraku. Za moderno strojno orožje je morje opasno področje, zakaj letalo more preleteti velike daljave brez kontrole in borba zoper njegovo napadalno silo je tu mnogo bolj otežkočena nego na kopnem. Pota čez morje so prosta tako podmornicam kakor letalstvu. Seveda pa se ietalska tehnika .ni še tako izpopolnila, da bi mogla letala sama obvladati tudi oceanske razdalje. Tu ima brodovje še vedno svojo prednost. Zdaj pa poglejmo na drugi konec v sedanji borbi krvavečega sveta. Italijani in Angleži se sučejo v svoji borbi okrog Egipta. To je važna dežela, ker tu je vhod v sueški kanal, ki veže Sredozemlje z Indijo in Daljnim vzhodofh. Za Anglijo je ta morska pot, glavna življenska žila. II Duče ima glede Egipta in sueškega kanala posebne špekulacije, ki mu rojijo po glavi. To rojenje hladijo Angleži zadnje tedne z učinkovito protiofenzivo v Egiptu, ki je uspela, da je pognala Italijane iz Egipta in Angleži so že globoko v Libiji. Ako bi Anglija zamogla izvesti še en tak ofenzivni sunek, bi pognala Italijane popolnoma z afriške obale. Ta možnost je jela zadnje tedne hudo skrbeti Hitlera samega. Ker Če bi morala Italija dati slove Afriki, bi postala Italija veliko breme za Nemčijo. Okrog Sueza in Egipta pa se zbirajo temni oblaki še naprej. Italijanom se je izjalovilo. Toda Nemci so bolj temeljiti v svojih nastopih. Ali bodo Nemci udarili m Carigrad in tam doli na Suez preko Turčije in Sirije? Radi bi. Toda tudi to je za Nemce nevarno. Nekateri so kar mnenja, da je,to politika Anglije zvabiti Nemce doli v Črno Afriko, da bo njihova fronta oddaljena, skrbeti pa bodo morali za vzdržavanje svoje vojske, pošiljati orožje in vojni material. S tem mislijo Angleži olajšati pritisk na angleško otočje. Politika hodi po čudnih potih. Angležem se v tej vojski prav nič ne mudi. Zgleda, da jim je na tem, da se vojska kolikor mogoče zavleče, sovražne sile pa razstrese po raznih oddaljenih frontah. Anglija upa, da bo ostala Turčija na njeni strani in Turčijo smatrajo angl. vojaški strokovnjaki za trdo kost, na kateri bodo celo Nemci precej časa lomili zobe. Med tem časom se bo obo rožila Amerika in ameriška industrija bo uvedla obširen masni program za izdelovanje orožja in situacija se bo spremenila. Vse to je mogoče toliko časa, dokler se An glija vzdrži na morjih in na svojem otočju, kjer je srce Velike Britanije. Kako bo, pokaže bodočnost. V uglednem švicarskem listu je pred nedavnim neki vojaški strokovnjak analiziral razliko med vojno v Nizo- ROJAKOM V AMERIKI! Ljubljana, 5. dec. 1940. Svetovni dogodki so povečali razdalje med staro domovino in njenimi otroki v tujih deželah ali jo pa celo popolnoma ločili od njih. V strahu trepeta za usodo vseh svojih v tujini. Toda vezi mecl V a m i v Ameriki in mecl nami v stari domovini so zrahljane ali pretrgane samo na videz, zakaj bolj globoka in bolj široka od morja, močnejša nego vse ovire je — ljubezen, ki z njo maji Slovenija premaguje dalja-/e in nevarnosti ter vse svoje :ia tujem vedno bolj tesno pri-/ija na svoje skrbno materinsko srce. Doma v stari domovini bomo storili svojo dolžnost in pomagali. da bo mati domovina izseljencem brez težav izkazovala vedno večjo ljubezen, Vi pa ostanite njeni zvesti sinovi in hčere! Vsem slovenskim in jugoslovanskim rojakom v Ameriki voščim prav vesele božične praznike ter srečno in mirno iovo leto! Župan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič, 1. r. Pripomba uredništva: Zgornje voščilo je datirano in odposlano z avijonsko pošto iz Ljubljane 5. dec. 1940. V Chicago je dospelo 27. januarja 1941. -o- KAJ NOVEGA MED ROJA-KI V JOHNSTOWNU? Johnstown, Pa. Le žalostne novice belježi-mo v novem letu. Smrt vihti ■svojo koso prav neusmiljeno >tad slovenskimi priseljenci Od božiča smo imeli že tri smrtne slučaje. Prvi jo umrl dan po božiču Jožef Kovšek, doma iz Podkraja pri Radečah. Bolehal je skoro tri leta za rudarsko naduho. — Dne 3. januarja je pa bil položen k večnemu počitka Frank Pressburg, (Požun). Bolehal je skoro tri mesece, ko pa je mislil, da se skoro vrne na delo, je zadet od kapi po nekaj urah preminul v bolnišnici, ka mor so ga bili pripeljali. Po kojni Frank je bil aktiven delavec na društvenem polju, tajnik društva sv. Štefana št. 184, v Johnstownu skoro 12 let. Zadnjih osem mesecev je vodil posle tajnika pri najstarejšem društvu v naselbini, društvu sv. Cirila in Metoda JSKJ. sedaj SBZ. Rojen je bil na bivšem Štajerskem pred 55. leti. — V četrtek 16. januarja se je poslovila od tega sveta zavedna slovenska katoliška mati Terezija Cekada, v sta. rosti 62 let. Trpela je dve leti na neozdravljivi bolezni —raku. Bila je večkrat na operacijah, ki so ji pa prinesle le več novih bolečin, kot pa kakega izboljšanja. Vse je pa prena šala vdano, brez tožba. Enkrat mi je rekla: Sv. Job je ležal na gnoju zapuščen, ven dar je hvalil Boga, jaz pa imam streho, posteljo in postrežbo, pa moram biti toliko bolj hvaležna Onemu, ki vse prav stori za naše duše. Le eno mi je hudo, in to je, ker sem drugim v breme. — Težko je dandanes najti osebo na tem modernem svetu, ki bi tako junaško prenašala trpljenje, kakor ga je ta Bogu vdana duša Gotovo danes prosi Boga za svoje drage, ki so ji stregli v bolezni, za milost zdravja in sreče. — Dokler je bila zdrava, in še tudi v svoji bolezni, je delovala za katoliške ustanove, podpirala katoliške li ste. Vedno je imela za vsakega prijazno besedo in vedno pripravljena pomagati, bodisi za narod ali za cerkev. Kot mati je vzgojila otroke v prak tične katoličane, dasi oddaljena od cerkve in šole. — Da, mnoge, mnoge matere, ki imajo le par minut hoje do katoliške ceikvc in šole, se ne po- PROŠNJA IZ STAREGA KRAJA West Allis, Wis. Prejela sem prošnjo iz stare domovine, iz moje rojstne fare stopiške. Ker se ta prošnja ne tiče samo mene, ampak vseh nekdanjih stopiških fara-nov, vas na tem mestu opozarjam in prosim, da tudi vi pomagate kolikor je v vaši moči. — Pišejo in prosijo nas, naj jim pomagamo, da bi si sezidali v Stopičah "Prosvetni dom," katerega zares potrebujejo. Saj tolika fara, bi zares že morala imeti prosvetno dvorano, v katero bi se zatekala mladina in drugi ter se izobraževali v vsem dobrem in koristnem. Mi vsi, ki nas je poslala v svet stopiška fara vemo, da jim je potrebna čitalnica, oder za igre in sploh prostor, kjer naj bi našlo zavetje vse, kar služi vsem fara-nom sploh. Skoraj sramotno je, da smo tako zaostali, kajti tak dom bi moral stati v naši stopiški fari že najmanj pred 20. leti. — Vsi vemo, kako prijetna izletniška točka meščanom so Stopiče in da si ra di ogledajo vse zanimivosti, kolikor jih premore naša preprosta vas pod Gorjanci. Na prvem mestu je naša lepa cer kev s svojo zanimivo zgodovi no in še posebno prelepimi rezbanimi oltarji, kakoršnih, kakor pripovedujejo, nisi mo gel najti v celi stari Avstriji. Vsak si rad ogleda izvirek naše dobre Težke vode, kakor se imenuje, s katero si ugašajo žejo naši vedno žejni Novome-ščanje; potem šole, gostilne gasilski dom, elektriko in drugo kar imajo, kakor se spodobi za faro kmetskih ljudi. Ven-'dar pa jim manjka Prosvetni dom in dokler ga ne bo, se bo poznala vrzel nesloge, siromaštva, nazadnjaštva, ali kar že bodi, kajti nek vzrok že mora biti, da ga še nimajo. Zato rojaki, pomagajmo, da si ga sezidajo, saj bo tudi nam v ponos. Vedno je kateri še šel v domovino, če ne za vedno, pa za kratko časa, na cbisk, ter obiskal tudi našo prijazno vas in videl vse, kar imamo, s čimer se lahko ponašamo, dočim se_ s tem, česar nimamo, ne moremo ponašati. Vsak najmanjši dar bo dobrodošel in bo s hvaležnostjo sprejet ter bo pomagal graditi ta dom. Vsi ki boste kaj darovali ali nabrali v ta namen, pošljite na naslov: Slovensko Katoliško Izobraževalno društvo v Stopičah, ali pa na me, da jaz pošljem skupno s tem, kar sem jaz nabrala v ta namen. Vem, da vas je v vsakem mestu nekaj in da se najde tak, ki bi lahko potrkal na srca drugih naših rojakov in zbral v ta namen par dolarjev v ta namen. Ne pustimo, da bi ta prošnja na nas postala glas vpijočega v puščavi. Pojdimo in žrtvujmo nekaj časa za našo rodno vas. Jaz sem šla po naši naselbini in priznati moram, da se nisem nadjala, da bi ljudje tako radi darovali za stari kraj. Posebno sem hvaležna (tudi drugim rojakom, kot Štajercem, Primorcem, Belokranjcem ter drugim, ki so darovali, četudi ne vedo kje je ta kraj. Dosedaj so darovali sledeči: Po $2.00 družina L. Poto čar, Rev. W. J. Setničar, Mrs. M. Starich, Mr. R. Repovsh, Mrs. R. Može, Mr. J. Kozek. — Po $1.00 Družina J. Murn, J. Terskan, A. Murn, F. Ash, J. Vodisnik, F. Udovich, T. Verbnik, J. Mohar, M. Gor-nick, J. Bohte,'A. Florijan, F. Kobe, T. Valenchich, F. Gre-goricli. J. Kole, A. Koshniz, T Jerman, Krasa, A. Erste, F. Kern. Po 50c J. Schlosar, A. Godec, F. Redovicevich, E. Banko, F. Skok, M. Senika, F Arh, M. Vindisman, M. Ka-pac, T. Grze, M. Cazvoda, F. Knafelc, M. Madle, L. Lah, A. Kastelic, M. Krhin. Imena drugih darovalcev prihodnjič. —Najlepša hvala! Mary Murn 1918 So. 69th St. West Allis, Wis.' SLIKA IZ DALMACIJE, "Nova Doba," ki izhaja v Splitu, objavlja romantičen opis jesenskega sejmskega dne Ružarice" v Doljnem Kašte-lu, kjer da so pili in jedli "kakor da na svetu nikjer ni nič hudega," Vse je bilo "kakor da vsak hoče zapraviti čim več denarja." Stari ljudje da pripovedujejo, "v Doljnem Ka-štelu na "Ružarici" še nikdar niso spekli toliko janjcev kakor letos." List objavlja tudi statistiko o obisku, ter pravi, da je prišlo na Dolnji Kaštel nad 10.000 ljudi in so iz Splita vozile štiri posebne ladje. Prihajali so v avtobusih, avtomobilih, na kolesih in peš iz daljne okolice. In pili so in jedli, kakor da "nema nevoljne u svijetu." In kar je poglavitno, pristavlja list, da ni bila "gospoda," marveč sami "mali ljudje." — Dalmatincem je treba zares čestitati. ANEKDOTA General Wrangel je poklical k sebi nekega oficirja v službeni zadevi. Stari lisjak je imel bistre oči in je najprej premeril do-šleca od temena do pet. Vse na njem je bilo v redu, samo na škornjih je imel oficir drugačne ostroge, kakor je bilo predpisano po vojaškem regle-rnentu. Zato je general določil oficirju 24 ur domačega zapora. Oficir, ne bodi len, pogleda, kakšne ostroge nosi general Wrangel in ko vidi, da so njune ostroge popolnoma enake, si drzne to opomniti. General zaradi tega ni prišel niti najmanj v zadrego. Dejal je: "Lepo od tebe, moj sin, da dobro vidiš. Torej dodaj em tvojemu zaporu 'še 24 ur, da ^ooš sedel za obadva 18 ur!" Dogodki med Slovenci po Ameriki Poroke v Clevelandu Cleveland, O. — Zadnjo soboto sta se v cerkvi sv. Vida poročila Mr. Mathew Znidar-sic, sin Mr. in Mrs. M. Znidar-sic iz East 72nd Street in Miss Katherine Cestarich iz East 74th St. — Prav tako sta se v isti cerkvi poročila isti dan Miss Stephie Strauss iz Schaef-er Ave., in Mr. Wm. Pushmay-er iz Garden Ave. — V cerkvi Brezmadežnega Spočetja na Superior Ave. sta se zadnjo soboto poročila Joseph Zaletel iz East 52. St. in Rose Losin iz East 55th St. Poroka v Jolietu Joliet, 111. — Preteklo soboto 25. januarja sta se v tukajšnji cerkvi sv. Jožefa poročila Miss Olga Simonich iz 2233 N. Hickory St. Lockport, 111. in Mr. Frank Ambrožič iz East 71st St., Cleveland, O. — Mladi par bo živel v Clevelandu, O. — Prijatelji jima žele obilo sreče! Smrtna kosa na vzhodu New York, N. Y. — Tukaj je na svojem stanovanju na 1st Ave. zadnji teden umrl rojak Anton Maglica, ki je bolehal dolgo časa na naduhi. Doma je bil blizu Voloske in je bil po poklicu kočijaž, ki je svoj čas v Voloski in Opatiji vozil najvišjo avstrijsko aristokracijo, kot nadvojvode,kneze, itd. Dočakal je precej lepo starost 73 let. Nov grob v Clevelandu Cleveland, O. — Pretekli teden v petek je tukaj umrla Mrs. Helen Lukanc, in sicer je v Glenville bolnišnici podlegla nevarni operaciji. Pokojna ,je bila doma iz Trebnjega na Dolenjskem in njeno dekliško ime je bilo Helena Sila. V Ameriko je prišla pi*ed 29. leti. Zapušča soproga, enega sina, pet hčera in dve sestri, katerih ena je v Rock Creek, O. in ena v Jugoslaviji. Pokopana je bila zadnji torek iz cerkve Marije Vnebovzete na pokopališče sv. Pavla. Še ena poroka Lorain, O. — Dne 21. tega meseca se je tu poročila obče znana in spoštovana Miss Helen Polutnik, sestra Miss Mary Polutnik, glavne uradnice KSKJ., z ženinom John Kostyn. — Prijatelji jima iskreno častita jo! Poroka Cleveland, O. — V soboto 25. januarja sta se v. cerkvi sv. Vida (poorčila Miss Stephany Strauss, hčerka Mrs. Mary Strauss iz Schafer Ave. in Mr. William Pushmeyer iz Gordon Ave. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj' starejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. lire dopoldne na WGES postaji? U360 kilocycles. "=3 MAGIČNI OGENJ (130) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs ip/Myiw Vojaki so itopili proti Zalimu naprej Zali .h ac je umaknil, vzel v roko vžigalico iA jo z nohtom palca prižgal. "T.i-tan uu mor? razdejati tega magičnega Ognla, niti takega napraviti!" je Arabec razglasil. Tarzan je vedel da je oviran. "RETURN HOME," ZALIM ORDEREP, "ANO PREPARE ALL YOUR HUNTERS TO TRACK DOWN TARZAM'S ELEPHANTS "Pojdite domov," je ukazal Žalil*, "in pripravite vse svoje lovce, da gremo na Tarzanom slone!" Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene 1 list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891. ] Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon- 1 deljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. : Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva In uprave: Address of publication office: J849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 i 1 Naročnina: Subscription: Za celo leto____________________________________$5.00 For one year------------------------------$5.00 Za pol leta .....................................- 2.50 For half a year ................................ 2.50 Za četrt leta ...................................... 1-50 For three months ............................ 1.50 2a Chicago, Kanado in Evfopo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto__________________________________$5.00 For one year -----------------------------------$6.00 Za pol leta __________________________________ 3.00 For half a year _____________________________ 3.00 Za četrt leta _______________________________ 1.75 For three months .......................- 1.75 Posamezna številka ........................ 3c Single copy........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-ništvo ne vrača._ Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___, f 1941 ' RCA VICTROIA MODE!. Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: §5 — Res. 4080-W v 3500 letih - so se ljudje 3200 let vojskovali Spet divja nova svetovna vojna. Ni še minulo četrt sto-ietja, ko so se narodi pobijali med seboj, čeprav so ves ta čas tudi vihrali Marsovi prapori; ni še minulo četrt stoletja, odkar se je končala zadnja svetovna vojna, pa se zopet' svet istresa V bolesti in krvi. Ne pomagajo vsa mogoča Prizadevanja raznih apostolov miru. Zato ne bo odveč, Ce pogledamo nazaj v svetovno zgodovino. Pregled je silno Porazen in ob tem izgubljamo v«e zaupanje, da bi bilo kdaj boljše na zemlji. Zadnjih 3500 let svetovne zgodovine, za katere je mogoče zbrati vsaj kolikor toliko točne podatke, je trajala voj-mi nič manj kot 3200 let, le Pičlih 300 let je bil na zemlji mir- Med tem časom je bilo sklenjenih 8000 mirovnih pogodb, od katerih pa povprečno, ni trajala nobena dalje do dve leti. Ali moremo biti potem še optimisti? Predvojna ženevska konvencija ter znamenito haaško razsodišče sta spreje-]a marsikatere sklepe, tako n. P1'- prepoved uporabljanja dumdum krogel, prepoved strupenih plinov itd. Paragraf 171 versajske pogodbe je prepovedal tudi uporabo strupenih plinov, a ko jih je hotela konferenca v Washingtonu 1. 1922. sploh obvezno izločiti iz v'seh bodočih vojn, je doživela Popoln neuspeh. Mednarodna organizacija "Rdečega križh" je 1. 1925 Posredovala pri vseh vladah, da bi ratificirale te sklepe, dalje pa niso prišli, kot do tega, da naj se prebivalstvo iz ogroženih krajev prej izseli. Konferenci 1. 1928. v Bruslju ter 1. 1929, v Rimu nista rodi, 'i nobor.o.-ra uspeh;;. Ostane nam samo grozotna Mistika. Bilanca pretekle y°jne je sledeča: vsakih 5 sekund pH(je ena žrtev in to se 'Ponavlja dolga štiri leta! Vsako minuto 12 mrtvih! In to tu ^ 3500 letih — so se ljudje :]200 let vojskovali 24 fi štiri leta! Krs-te padlih >bor-cev bi segale položene ena za drugo od Pariza do Vladivo-stoka v vzhodni azijski Rusiji. ?a pustimo to pošastno mrtvo .;eto, naj koraka mimo nas! Po ivajset bi jih šlo v eni vrsti roči in dneve mimo nas! Ta dolga in široka procesija v ivajseterostopih bi šla mimo nas ves mesec! Vse žrtve zad-ije svetovne vojne J Ne štejemo pa vseh posrednih žftev v zaledju! Splošno naziranje je danes-: vojna je nepotrebno zlo! Pa vendar so pospešili oboroževanje, pa vendar je tu nova vojna, še strašnejša od zadnje 1 Treba in tudi skrajni čas je, da človeštvo z naziranjem "o potrebnem vojnem zlu" temeljito obračuna. Danes se dednost duševne obremenjenosti vedno bolj zanikuje. Kajti če bi absolutno priznali to dednost, bi zanikali s tem možnost vsakega zboljšana. Bi zanikali tudi vsako dobro vzgojo. Krivdo za svetovno klanje nosi vsaj delno sleherni od nas v sebi! Ali še niso v nas samih umrle vse težnje po maščevanju? Ali še niso izginile iz izložb vse nesrečni vojne igračke? Kaj še vedno zlo. Res je pa vojna je prepovedani greh človeštva! Pokojni Masaryk je rad trdil, da bo tedaj izbruhnila nova vojna, čim se bodo narodi prenehali oboroževati. Narodi se niso prenehali oboroževati, še pozastrupjamo mlado dušo z raznimi topiči, puškami, sabljioami, tanki itd. Kar vzgajamo, to bomo imeli! Pravico upodabljamo kot žensko z zavezanimi očmi s tehtnico v roki, na tehtnici leži meč. Tipična slika naših dni! Ženska ^lepa za vse dobro, slepa za' grozote vojne! Meč predstavlja golo nasilje, je vojskujoči svet; a druga ■stran prazne skodelice na tej lehtnici je pravo brez moči! Je pač prizadevanje ženevskega društva narodov. — Prava harmonija tega obojega je pa in ostane večno vprašanje vsega človeštva. To pa vse dotlej, da zginejo z naše zemlje sleherne imperialistične težnje celote in posameznika. .To bo pa menda le tedaj, ko človeštva sploh na svetu — ne bo več! F. D. Roosevelt je prvi ameriški predsednik, ki se je obdržal na svojem mestu za tretji termin. Slika ga kaže, ko je 20. januarja bil zaprisežen od načelnika vrhovnega sodišča, Hughesa (na levi). kadar podmornica napada V oddelku za posadko je le nekaj zložljivih postelj, miza ln stoli. Miza čestokrat nadomešča posteljo, kajti kdor ni-*na posla, mora ležati, da po-1>abi čim manj zraka. Kadalj-11 & ozka soba ima ponosen na-PlK: soba za častnike. Na levi strani so zopet pipe in ventili, na desni pa je nekaj zložiji-vih postelj. Dve, tri postelje so Vedno pokrite z mapami in Zemljevidi. Tudi oficirji žive P° načelu "toplo postelje,"kar Pomeni da tisti, ki koga zamenja v službi, leže na toplo Posteljo. To je tovariško. Sfc zelo važnega dela podmornice vam nisem opisal: to jo oddelek za torpeda. Tu le-2e 4 torpeda v ceveh, katerih Zadnji deli imajo komplicira-ne priprave za streljanje. Celokupna notranjost podmornice je tako komplicirana, da mora postati tudi mornar na Podmornici stroj. Vsak član Posadke pozna vse tajnosti Podmornice, kajti to so izbrani ljudje. Poročnik, tretji oficir in ne-u mornar so menda že stotič Pregledali torpeda in cevi,kajti rabili jih bodo vsak trenu-°k. Velika nesreča bi bila, če torpedo zgrešil svoj cilj. EJn !;am torpedo stane 2000 funtov ln tudi sovražnik bi podmornica ^odkril. Vse je v redu. Cevi in torpeda so v redu, gospod kapitan!" "Hvala! številka ena!" Kapitan je pogledal na svojo uro. "Da! Nekaj se čuje na hi-dron!" "Dvignite počasi podmornico na globino 70 stopinj!" Motorji so zarenčali, dolg, črn kazalec za merjenje globine se je vidoma pomikal nazaj. S skrbjo so ga mornarji gledali, toda brez strahu. Imeli smo enb samo skrb; izogniti so se morali usodni napaki, da se namreč sunkoma ne dvignejo na površino. "Trideset stopinj!" Periskop gor " Že se je približal periskop in odprtina za gledanje je bila na desnem očesu. Sivo-zelena morska voda je postajala vedno svetlejša. Stoj!" Vodene kapljice so se razredčile in kapitan je že gledal površino morja. Samo 20 cm je bil periskop nad površino in podmornica je plula tako počasi, da je bila brazda na morju neopazna. Samo nekaj sekund in padlo je povelje: '.Spustite periskop!" Odmaknil se je od periskopa in izdal nešteto povelj: "V desno za 40 stopinj! Desni motor z vso silo, levi počasi! Pripravite torpedo! Vse se je v hipu izvršilo. "Križarka v spremstvu ru-šilcev. Nahajamo se v 20 oglu z ozirom na njeno desno stran. Oddaljeni smo 0000 stopinj. Dajte podmornici brzino 18 vozlov!" Ponovno je prišel k periskopu in vse oči posadke so bilo uprte vaiij. V 'očeh se mu je začrtala slika, ki jo je gledal le dve sekundi. Rad ;bi še gledal, toda podmornica hiti in brazda bi se poznala. Brzina pa mora biti, zlasti pa brzina v odločnosti. "Ustavite oba motorja! Menjajte smer! Globina 30 stopinj !" Popolen molk, le motorji lajajo vedno počasneje .. . Podmornica skoraj stoji. "Dvignite pogasi periskop!" Kapitan bulji v periskop. Posadka ga nemo gleda — odigrava se drama ... "Ustavite /periskop!": — le malo je gledal. "Spustite!" Velika bronasta cev je skoraj padla. Njen tanki rob je bil na površini le hip in dovolj je bilo. Moralo je biti dovolj! "Poglejte k cevem!" Se ne kaj nemih pogledov, še malo razmišljanja. V duhu je že štel sekunde: če vzdigne periskop preka&no, je za vedno izgubljena prilika, če se prenagli, bo morda opažen in izgubljen. Odločil se je: "Počasi dvignite periskop* Roke je vtaknil v žep, da ga skušnjava ne zmoti in ne dvigne preveč. "Dovolj! Doli periskop!" Samo hipec je gledal in dovolj je videl: kapitanski most sovražne križarke točno v središču periskopa! "Zažgi!" Povelje je odjeknilo po vsej podmornici, ki se je stresla, ko je prvi torpedo izletel, nalah-ko žvižgajoč. Takoj za njem je izletel še drugi. . . "Spustite periskop! Oba motorja s polno brzino! Še nižje v desno!" Podmornica je dvignila rep in globoko potonila. Silna eksplozija: prvi torpedo je udaril v cilj. Nekaj članov posadke je pokazalo zobe, eden pa se je celo nasmejal ... Čeprav so bili globoko pod vodo, so slišali nad sbboj rusilcev, propeler. Hotel jih je ujeti, pa so ušli. Toda rušilcc ima globinske Ubmbe. Takrat pa se je podmornica nagnila v stran zaradi silne eksplozije. Elektrika je ugasnila, varovalk*1 so zgoivde. Podvodne bombe so bile že blizu. dajte!" Kapitan govori mirno, kakor da je na manevrih v domačih vodah ... "Številka ena! Poglejte kakšno škodo so nam napravili!" Podmornica je bila 200 stop. globoko. "Voda vdira v podmornico na nekaterih mestih, a ni nevarnosti !" "Dobro!" Toda nova eksplozija v bližini je pokazala, da rušilci iščejo. "Položaj je resen — poslužimo se prevare!" 200 stopinj nad podmornico so rušilci opazili na površini zračne mehurčke, ki so prihajali iz podmornice. Čakali so in gledali! Takrat se je na površini pojavil še bencin iz rezervnega tanka št. 6 in jo napravil masten madež, ki se je stalno širil. Radijske postaje na rušilcih so javljale na vse strani novico ... Rušilci so odpluli. V globini pa se je podmornica oddaljevala od kraja napada in se je namestila na morskem dnu, da si odpomore. Pred mrakom se ne sme pojaviti na površini, da bi znova napolnila akomulatorje in sporočila svetu po radio-telegra-fu, da je potopila križarko Mornarji so legali k počitku 200 stopinj pod gladino. (Iz franc. Edo U.) Z žepnimi lučmi so stekli mornarji k aparatom. Druga, tretja bomba, toda ta je že dalje. Kazalci kažejo 100 stopinj globine. "150 stopinj! 200 stopinj ji kaj se sliši po svetu? nju ponesrečenih letalcev. Vojak tudi ne bi znal sam voditi malega čolna. Dolgo časa sta iskala po morju ponesrečence, a brez uspeha. Peggy Prince je nazadnje izkrcala vojaka, ker je ta mislil, da je vsako iskanje zaman. Junaška in požrtvovalna učiteljica pa ni izgubila upanja, da se ji posreči najti ponesrečence in jih je dobri dve uri iskala po morju. Končno je opažal človeka, ki se je obupno boril z valovi. Potegnila ga je v svoj čoln. Od ponesrečenca je zvedela, da se je boril že več kot dve uri z valovi. Pogumno dekle je rešenega letalca povabila domov, kjer mu je postregla s toplim čajem. Za svojo požrtvovalnost je bila potem odlikovana z redom angleškega imperija. PRVA LETALKA Prva ženska, ki se je dvignila z letalom v zrak, je bila Američanka Mrs. Edith Druce. To se je zgodilo leta 1908 v francoskem mestu Le Mans. Mrs. Druce je tvegala prvi ženski polet na majhnem lesenem letalu tvrdke Wright, ene prvih' letalskih tovarn na svetu. Vodil ga je lastnik Wilbur Wright sam. Letalo se je majavo dvignilo z zemlje, se povzpelo do višine 100 metrov in je ostalo cele tri minute v zraku. Ko je pristalo, so priredili pogumni letalki navdušene o-vacije. Njeno ime je bilo ob-1 javljeno v vseh časopisih, prvi ženski, ki se je dvignila z le-! talom v zrak, je postala naj-' priljubljenejša junakinja sve-f ! ta. » Ni dolgo od tega, ko je priredila neka amerikanska letal-i ska družba letalski dan v • jNewyorku. Pri tej priliki se je I spomnila prve letalke in jo je povabila na "spominski izlet." Nudila ji je velikansko moder-t no potniško letalo za polet nad Newyorkoru. MivDruce je vabilo ljubeznivo in hvaležno i sprejela. Ko je letalo krožilo nad nebotičniki, je postala naenkrat zaskrbljena. Vsa bleda je napisala na listek nekaj besed in jih izročila pilotu. To so bile besede prve junakinje zraka: "Ne prehitro, mladi mož, in lie previsoko!" Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. POŽRTVOVALNOST AN-GLEŠKE UČITELJICE Mlada miss Peggy Prince, stara dvaindvajset let, je bila pred kratkim odlikovana s kolajno za državljanske zasluge. V veliki nevarnosti za svoje lastno življenje je rešila nekega angleškega letalca iz morskih valov. Rešeni letalec je padel v morje; njegovo letalo je namreč sovražnik sestrelil. Peggy Prince je učiteljica na neki šoli v Dymchurchu, v Kentu. Neko noč je zaslišala močno trkanje na vrata. Odprla je in pred hišo je stal vojak, ki jo je prosil, naj mu posodi čoln. Hotel je rešiti letalce, ki so padli v morje. Mlada učiteljica ni dolgo pomišljala, temveč je šla kar v nočni obleki hitro z vojakom do obale, kjer se je ponudila, da bo sama pomagala pri iska- PODPREDSEDMK ZAPRISEZEN Novi podpredsednik Zed. držav, H enry A. Wallace (na levi), ko je "bil zaprisežen v svoj urad od prejšnjega podpredsednika Garnerja, . ... zveze s starim krajem so zdaj bolj peredne. Navadna pošta s parniki vzame včasih mesece, da pride na svoje nesto. Hitrejša je zračna pošta, ki stane za navadno pismo 30c. Pa tudi ta potuje neredno, včasih pride skozi od dva do tri tedne, včasih je kje zadržana, ali čaka na letalo in tudi zakasni. Kar se tiče pošljanja denarja v Jugoslavijo je za enkrat najbolj priporočljivo poslati po kablu brzojavno. To sicer stane 1 dolar ekstra, a jc dostavljeno od pet do deset ali dvanajst dni. \ NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ: Za $2.20................100 Din Za $11.00............ 600 Din Za $4.00................200 Din Za $12.75............ 700 Din * Za $5.75................300 Din Za $14.50............ 800 Din Za $7.55................400 Din Za $16.25............ 900 Din Za $9.00................500 Din Za $17.50............1000 Din Pri višjih zneskih poseben popust. Pošiljatelje prosimo, da nakazujejo svoje, pošiljatve v ravnih svotah v dinarjih, ravne sto in se poslužujejo zgorajšnjih cen.—Zgorajšne cene rsljajo za pošiljatve po zračni pošti. Za BRZOJAVNA nakazila dodajte k vsaki pošiljatvi $1 00. CENE LIRAM: Za $4.85..................100 lir || Za $9.20..................200 lir Za $21.75....................500 lir Pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1&49 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS PTICE UČE GOVORITI O itčlijanskh trgovcih s pticami in rejcih ptic pravijo, da imajo poseben talent, da naučijo ptice govorjenja. V resnici izvirajo najzanimivejše živali te vrste iz Italije ali pa vsaj iz rok italijanskih strokovnjakov, ki uče ptiče govoriti. V novejšem času uporabljajo sicer drugod kot učile čedalje bolj gramofonske plošče in tako izgubljajo italijanski učitelji ptic tudi čedalje bolj svoj posebni položaj. Najboljše "govornice" so slej kakor prej papige in vrane, a tudi druge ptice se nauCe nekoliko besed ali celih stavkov. Seveda ni govora o tem, da bi živali smisel besed, ki jih izgovarjajo, tudi razumele. Sčasoma sicer lahko po izpolnitvi kakšne svoje želje sklepajo, da vsebuje stavek, ki ga izgovore, določeno vprašanje, a to je bolj stvar privajenosti, nego pa umevanja. -o- VOJAŠKO GLEDALIŠČE V RUSIJI Po zgledu nekaterih držav, ki se med vojno brigajo tudi za umetniške ustanove, je sovjetska vlada sklenila, da bo nudila od časa do časa svojim vojakom in mornarjem nekoliko umetniškega užitka. Osnovala bo zaradi tega turneje gledaliških igralcev in pevcev po vojaških taboriščih. Stvar se že prakticira in tako je pokazalo gostovanje umetniške družine Gorki med vojaštvom velik uspeh. Družina "Gorki" je že 1. 1922. z velikim uspe-dajala predstave za vo-pod ravnateljstvom igral Ivana Moskvina. -o- "MODERNA" OTROŠKA IGRA Francoski otroci so si izmislili novo igro. Igi'ajo se "begunce." Vse, kar so videli spomladi in poleti, sedaj ponavljajo v igri: vzamejo otroške vo^ičkv, -za.vij.ajo odeje, '/glavnike, rjuhe, obleke, vse nalože na voz, ves tovor pritrde z vrvico in se podajo na "daljno pot... Bilo bi res težko iznajti sodobnejšo igro. Toda komu ne krvavi srce pri misli na u-sodo nedolžnih otrok, ki žive v tako žalostnih in grozot polnih časih, da najde še v njih nezavestno celo snov1 za svoje igi'e. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" NAJVEČ IN NAJBOLJŠO ZABAVO VAM DA RCA l/ičtic&i, kombiniran aparat Console Model V-170 RADIO IN VICTROLA SKUPAJ RCJA VICTROLA V-170 je izde. lana jako lično v zelo popularnem modernem tipu. Predstavlja krasen komad pohištva. RCA Victrola je kombinacija Radio m gramafonski aparat, ki igra automatično 10 in 12 palčne plošče, ki jih aparat sam spre-minja, jih automatično nasaja na aparat. Radio je močan, da dobite z njim vse domače in tujezemske radio programe iz tujih dežel. Ima šest močnih RCA Victor tubovt, automatično elck-trično uglaševanje. Antena je vključena v aparatu. Velikost 33x/i inčev visok, 2%i dolg in l6l/2 širok. STANE: $89.95 Za vaš stari radio dovolimo zelo visok popust. Z vsakim aparatom dovolimo še posebej pet gramafonskih plošč, kakoršne si kdo ubere. Pridite in oglejte si ta kombiniran aparat. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cerntak Road, Chicago, Illinois Četrtek, 30. januarja 1941 AMERIKANSKI SLOVENEC "* Stran S ZGODOVINSKI TRENOTEK TRETJE INAVGURACIJE AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 30. januarja 1941 TBnnaou milini . »wvfwwiWV9V v w JUBILEJNI j Maršal ali kraljica? jI Da bo letošnja jubilejna kampanja nadvse zani- | miva in da bo na njo ostal med nami tudi najlepši ! spomin, zato je vodstvo lista določilo tudi posebne ! jubilejne volitve, v katerih bojno izvolili JUBILEJ- j NEGA MARŠALA ali JUBILEJNO KRALJICO ! vseh naročnikov zlatega jubilanta , * "AMERIKANSKEGA SLOVENCA", j Arolitve bodo trajale od 1. februarja pa do 12. maja 1911. < 1. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo pre- S ^ jel(.i) v času med 1. februarjem 1941 pa do 3 m. fin 12. maja 1941 najvišje število glasov, bo izvo- 2 ljtn(a): J ROMAN P. Rourget: J. M. Trunk, vrata človeku, ki je bil kriv vsega njegovega trpljenja. Oče ni bil tak. Zato je rajši trpel, ko da bi storil kaj takega. Imel je dovolj moči in se je znal tako premagati, da je Ter-mondii kazal hladen obraz, da je z njim govoril le najpotrebnejše reči, da mu je stiskal roko s hladno vljudnostjo, ki ustvarja prepade med pravimi prijatelji. Ni hotel, da bi prišlo med njim in med Termondom do kakega razburljivega prizora, ker je vedel, da bo za tem prizorom prišel prav tako buren ali pa še hujši prizor z lastno ženo. Zato se je do Termon-da držal, kar se je le dalo rezervirano in ga dražil z drobnim zbadanjem. Vse to je očetovo trpljenje še pomnožilo, rekel bi, podesetorilo. Vedel je, da se žena in tisti človek, ki je bil zaradi njega ljubosumen, sestajata, da se lepo pogovarjata na njegovem lastnem domu, on pa se mora prav tiste ure ubadati z najpu-stejšim delom pod soncem. In vse dela, samo zato, da bi imela ta žena, kar se da kraljevsko razkošje. Ona, ki ga ne bo nikdar, nikdar ljubila, čeprav je nosila njegovo ime, čeprav je mislil, da mu je zvesta. Zadnje očetovo pismo se je končalo z besedami, ki dovolj kažejo, kako je bilo mojemu ubogemu očetu ob vsem tem hudo v srcu: "Tako žalostno je čutiti, da si v lastni hiši odveč, da imaš ženo, ki je po vseh božjih in človeških postavah tvoja, ki ti daje vse, kar je njena dolžnost. Vse, samo srca ne. Srce pripada morda nekomu drugemu. Morda se ona niti tega ne zaveda, a je vendarle res. Vidiš, včasih doživljam strašne ure, ko si govorim, da sem majhen človek, da sem bojazljivec, da me žena ne mara, da ima nekoga drugega in da se oba norčujeta iz mojega neumnega zaupanja in iz moje slepe ljubezni.. . Nikar ne bodi huda name, draga sestra.To so grde in zoprne misli, preganjam jih, kar le morem in se zato zatekam k tebi. Za tebe vsaj vem, da sem ti vse na svetu." To pismo je napisal prvo soboto v juniju leta 1864. Naslednji četrtek, čez kakfe štiri dni, je človek, ki je pisal to pismo, šel na sestanek, kjer ga je doletela zavratna smrt. Ta smrt je dala njegovi vdovi priliko in možnost, da se poroči s pokojnikovim zahrbtnim prijateljem. V meni je začela vstajati strašna misel. Položil sem očetovo pismo nazaj na peč in stisnil glavo med roke. Zmeda strašnih slik se je začela poditi po moji glavi. Čutil sem, kako se me je polaščala vročica. To je bila strašna, nesrečna misel, ki ji ni bilo mogoče uiti. Moja duša jo je slutila in bežala pred njo. Ali je tudi teto mučila ta grozna sum-nja? Ali je tudi ona prišla na misel, kdo bi utegnil biti očetov morilec? V spominu so se mi obujala razna majhna dejanja, ki so kazala, da je tudi sestro mojega očeta obhajala misel, ki je mene popadla s tako silo zdaj, ko sem prebral očetova pisma. Mnogo čudnih dogodkov sem zdaj na mah razumel; prej si jih nisem znal nikakor razložiti. (Dalje prih.) To je bilo najbolj opaziti, glede glasbe. Oče je rad videl, da je mati zvečer, ko smo bili sami, igrala kaj na klavir. Odkar je Termoncl začel zahajati v hišo tako pogosto, je igrala vedno samo tiste pesmi, ki so ugajale njemu. Družba, s katero je občevala prej moja mati, je bila popolnoma drugačna kakor očetova, ki je >xlej živela v njej. Prej je bila vajena najboljših krogov, v katere je oče le redkokdaj zašel. Njegova družba je bila skromnejša. Da se materi ni tožilo po prejšnji, je bilo vzrok samo to, ker je pri novih prijateljih, ki so bili skromnejši od prvih, šele prihajala njena velika lepota do popolne veljave. Termond ji je s svojo navzočnostjo vzbujal spomine na preteklost in na družbo. ki se je včasih v njej gibala. Oče je videl, kako se mati dolgočasi v svojem salonu. Polagoma je prav v vsaki stvari, vsakem dejanju opažal skriti vpliv Termondov. Molčal je kljub vsemu. V njem sta se borili ljubosumnost in bojazen, ki ga je navdajala pred ženo. Cim bolj je bil nesrečen, tem bolj je postajal občutljiv. A svojih bolečin in skrbi ni znal in ni mogel pokazati njej, ki jih je zakrivala. Nekatere ljudi navdaja trpljenje s pogumom in jih dela močne, drugim pa vzame še zadnje sile in še tisto malo odločnosti, kar so je imeli v sreči. Moj oče je bil že tak. Vedno in vedno se je izpraševal: "Kaj naj storim?" Čim bolj je iskal in razmišljal, tem manj je vedel, pri čem je. Saj bi zahteval, naj mu ona vse pojasni, kako in kaj. Toda videl je, da ji ne more pravzaprav nič pravega in določnega očitati. Če pa človek sa-i mo sumi in sluti, pač ne more iz sumni-čenj in šumenj sestkiviti bbtožbe. V naslednjih pismih je govoril, da nič več ne dvomi o tem ali ga žena ljubi in ali mu je zvesta. Morda ni bil sam pri sebi do dna prepričan o tem, kar je trdil v pismih. A kljub temu je prosil teto, naj zaradi tega njegovega sumničenja prav nič manj ne ljubi in spoštuje njegove žene. Prosil jo je, naj ji nikar ne pravi o dvomih, ki so ga mučili in ki se jih je sramoval, kadar se je spomnil nanje. Očital si je svoje lastne napake. Dolžil je samega sebe, da ni bil dovolj nežen do žene in da je ni znal ljubiti, tako, kakor bi bilo prav. To so bila žalostna razodetja iz dna njegove duše! Opisoval je prizore, ki so se dogajali, kadar sta zvečer bila z ženo sama v salonu. Ona je sedela pri mizi in brala ob svetiljki. Kaj je brala? » Brala je roman, ki ji ga je prinesel Termond. Brala je in zraven vsa raztresena brskala po laseh z zlatim nožem za papir, ki ji ga je podaril za rojstni dan — Termond. Vse je bilo Termondovo. Oče je ob takih prilikah odložil list, ki ga je držal v rokah. Iskal je besedi, da bi ji povedal, kake muke ga navdajajo pri pogledu na vse to, da bi povedal vse to temu ljubemu bitju, ki mu je bilo tako daleč in že tako tuje, a ga je vendar še vedno tako silno ljubil. To ni bilo lahko, zakaj oče ni bil robat človek, ki bi brez treznega pomisleka vzrojil in zavpil nad ženo: "Ljubosumen sem" in kratkomalo zaprl Če noski: ZA ČASTNEGA JUBILEJNEGA MARŠALA vseh naročnikov "Amer. Slovenca". Če ženska: ZA ČASTNO JUBILANT-NO KRALJICO vseh naročnikov "Amer. Slovenca". 2. Oni tekmec, ali tekmovalka, ki bo prejel(a) v omenjenem času drugo najviše število glasov, bo izvoljen(a): Če moški: ZA ČASTNEGA JUBI-LANTNEGA POD MARŠALA, v pomoč častnemu jubilantnemu maršalu ali jubilantni kraljici. Če ženska: ZA PRVO ČASTNO JUBI LANTNO PRINCEZINJO v pomoč jubi lantnemu maršalu ali jubilantni kraljici. 3. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo pre-jel(a) v omenjenem času tretje najvišje števi lo glasov, bo izvoljen(a): Če moški: ZA DRUGEGA ČASTNEGA PODMARŠALA v pomoč jubilantnemu maršalu ali jubilantni kraljici. mvmmm če žens^a: za drugo častno ju- j^jltf^m bilantno princezinjo v pomoč jubi-' fer^^^MB lantnemu maršalu, ali jubilantni kraljici. ! POLEG ČASTNIH TITELNOV DOBIJO IZVO-j # LJENI ŠE SLEDEČE NAGRADE: i Prvi glavni zmagovalec(ka) prejme častno jubilejno nagrado: KRASNO ZMAGOSLAVNO JUBILEJNO POZLAČENO TROFEJO. i Drugi glavni zmagovalec (ka) prejme kot častno jubilej nagrado: ! LEPO ZLATO URO. ' Tretji glavni zmagovalec (ka) prejme kot častno jubilejno nagrado: - KRASEN ZLAT PRSTAN. [ Poleg glavnih1 treh zmagovalcev, bodo izvoljeni TRIJE, ki bodo ! > prejeli za prvimi tre-ni najvišjimi zmagovalci najvišje število glasov za | JUBILEJNE SVETOVALCE. Oni TRIJE, ki bodo izvoljeni za JUBILEJNE SVETOVALCE, [ bo prejel vsan izmed njih KRASNO SPOMINSKO ZLATO JUBI-, j LEJNO MEDALJO. > Tako bo v tej kampanji šest glavnih jubilejnih zmagovalcev. [ Nagrade se bodo razdelile po končani kampanji in končanih vo- > litvah. ! PRAVILA ZA TE VOLITVE IN TEKMO SO: ( i 1. Kandidat za to tekmo postane lahko vsaka oseba moški ali žen-| | ska, bodisi, da se priglasi sam(a), ali ga(jo) nomirfira kdo drugi. Od t te pravice so izključeni samo oni, ki so vposleni v Upravi, uredništvu ali | tiskarni Amer. Slovenca. • i ........2. Pogoji za nominacijo ali priglašenje kandidatov so: (a) z priglašenjem ali z nominacijo se mora poslati najmanj enega novega naročnika za list "Amer. Slovenec" z naplačilom na-! jročriine; b) tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kandidat se t objavi v listu. ! POSEBNOST V LETOŠNJIH JUBILEJNIH VO-; LITVAH SO IMENOVALNI (NOMINACIJSKI) GLASOVI: < | TO JE: da vsak, ki pošlje Upravi lista novo naročnino in nominira kandidata ima poleg tega, kolikor glasov je deležen vsak za naročnino » plačan dolar, še sam takozvani imenovalni ali (nominacijski) glas, j ki šte 20,000 GLASOV DO DNEVA 31. MARCA 1941. — Po vem dnevu OD 1. APRILA PA DO 12. MAJA 1941, to je do zaključka kampanje, pa imenovalni (nominacijski) glas pade za polovico v števttu in šteje samo 10,000 QLASOV. To je zelo važno in naj te-( ga določila noben ne prezre. » OSTALO GLASOVANJE PA SE VRŠI PO SLEDEČEM REDU: a) Glasovanje se vrši od 1. FEBRUARJA 1941 PA DO 12. MAJA 1941. Veljavnost in število glasov je razdeljena v DVE DOBI, i kakor sledi: b) Glasovi se štejejo po Upravi "Amer. Slovenca" prejetem de-i narju za naročnine za list in sicer: | c) V dobi od 1. febr. 1941 do 31. marca 1941 šteje vsak dolar, ki se plača na račun, poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE , 1000 (tisoč) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej prvi dobi za NOVE NAROČNIKE, šteje 10,000 (deset tisoč) glasov, i d) V drugi dobi začenši 1. aprila 1941, pa do konca kampanje 12. maja 1941, se število glasov za vsak za naročnino plačan dolar » zmanjša za polovico manj od števila v prvi dobi in sicer šteje [ vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi na račun poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 500 (pet sto) glasov. Vsak [ dolar, ki se plača v tej drugi dobi za NOVE NAROČNINE » šteje 5,000 (pet tisoč) glasov. < i 4. Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest) | mesecev od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili naroč- > niki na list. [ 5. Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se j [ listu odpovedal mož in bi 6e žena naročila, ali obratno. To je, da bi se < i enemu list ustavil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je, če se želi j [ naročiti mož zase in žena zase in da oba prejemata vsak svoj list. Isto < i velja za sinpve in hčere v eni in isti družini, na enem in istem naslovu. J 6. Vsak, ki pošilja naročnino, mora jasno omeniti, komu naklanja < i svoje glasove. Pravico do volitve ima vsak, ki pošilja naročnino. t | 7. Glasove se objavlja v listu. 1 8. Za slučaj, da se pripeti pri objavah glasov kaka napaka, spreje- < > ma list le to odgovornost, da objavi pravilno popravo. 9. Vsakdo lahko priglasi ali nominira samega sebe aH kogarkoli < i drugega ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu, j [ 10. Glasov, ki ao enkrat objavljeni v listu se ne more prenesti v ko- < > rist drugemu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloni komurkoli, t [ dokler niso objavljeni. J ' 12. V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v tej \ i kampanji ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista. J 13...Za slučaj, da dobita dva kandidata enako število glasov, dobita < i oba enake nagrade in titelne. ] Svoji k svojim! Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO ■SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ^^ in stane samo: Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois J Slovenci, slovenska društva in slovenslrapoajefcja, naro- Jjf^jM čajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša WStiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, društva in KjglS' druge, LIČNO in POCENI. « TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1840 Went Certntk Road, Tel' Can«! 5844 CMcago, Mnols "Ljubezen, ki ubija" v Naša pcmoč Angliji obstoji dozdaj večinoma še v tem,' da nekaj pomagamo, ker nam na ta način Anglija pomaga do j — dolarjev. Naši brezposelni ; naj bi dobili posel, delo, in naši kapitalisti naj bi ne ubo-žali in morali morda celo še v. ! purhaus. Imam izkušnje, ko je pomagal Rdeči križ, da bi •si pomagali uslužbenci in imeli "a good lime" pri plačah in bi 'bilo hudo prekemo, ker ni bilo dela, toraj nobenih plač. Vsaka prava pomoč mora biti v nekih žrtvah, pri goli dobičkariji je pomoč najmanj j umazana. Pri vsem tem pa je i zopet vrlo.dvomljivo, ali bi res j ta "pomoč," ki naj bi pomagala bolj do dolarjev, res tudi pomagala v smeri dolarjev. Vsi dolarji in vsa tista dolarska pomoč v prvi svetovni vojski je ostala do danes na papirju, ker Anglija in razne druge države so tedaj dolarsko pbmoč z veseljem sprejemale, ampak dolarjev niso da-' le in jih s prav malimi izjemami (Finska .. .) nočejo dati, ker dolarje same potrebujejo, da se morejo med seboj tepsti. Tako dela vsak dolžnik, ki prej pri nebu in zemlji zatrjuje, da bo vse pošteno in do zadnjega beliča poplačal. Ker pa so Amerikanci le precej smart, kakor je te dni povedal celo Nemec na radiju, so nekaj sklenili, da mora biti pri sedanji pomoči "pret" denar (cash and carry). Well j tudi pri tem je še sto lukenj, in prav Angleži pri teh luknjah niso na glave padli Upajmo, da bodo vsaj delavci dobili nekaj dolarjev pri mezdah. Ce 'bo res tudi delavcem kaj pomagala ta dolarska pomoč, je zopet vprašanje, ko se svet suče po načelu: kakor došlo, tako prošlo. Ko jen j a delo, je jenjalo prav vse. Pa je še nekaj pri "pomoči^ za Angleže. Omenil sem, da so se razmere tako zasukale, da če morajo zdaj Angleži sami boriti za svojo- kožo. Grška pomoč v Albaniji je nekaj, pa gre Grkom bolj zase, in bile so vesti, da bi Grki sklenili mir, ako bi jim kazalo, in v ta-, kem slučaju pustili Angleže, I da si sami pomagajo, ' kakor | morejo in znajo. Politika je šment. Dalje so se glasile tudi vesti, da bi tudi Angleži nekako poravnali, ako bi njim kazalo, in pustili Amerikance na cedilu, da sami pojedo, kar so si podrobili s pomočjo Angležem. Vsaj vesti so bile vržene v našo javnost. Pri vsem tem pa je nekaj vrlo značilno. Angleži, zdaj še z Grki vred, hudo mažejo Lahe In z Lahi malo le tudi Nemce. Mussolini sicer pravi in trdi, da so i!:B!!i!ioiiiiiiiiiiiia!!UiB!itfi Stran 3