io ^f iC PoStnlna nbičsns ? eotrvfnL Leto XIII., štev. 301 Ljubljana, petek 30. decembra 191 Cena f B!« L>pravrm4tvu. L>juDi}ana Knafljeva unča a — re.eron št. 3122. 3123, »124 JI25 8120 Inserami oddeieK: Ljubljana. Selen. ourgova iu S — Tei H492 2492. Pooružnica Maribor: Gosposka ali. ca itev 11 — Teiefon St 2455. Ponružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Teiefon St l»ti RaCirni pri p*, št, ček za vod in: LJubljana St 11 842 Praga ftisio 78.180, 4t 105 241 Naročnina snas* mesečne L»in 25.—. Za tnozemstve Oln 4lc Stutide«, da 1e prtHSK ponedeljek 19. t. m. letelo nad Celovcem devet italijanskih vojnih letal v smeri pro-t Madžarski se je izkazala za točno. Italijanska letala so zares še istega dne pristala v bi'žrl ni Bud!m.oešte ter se spustila na zemljišču neke tovarne, ki že dalj časa n: več v obratu. Letala so letela tudi preko Budimipešte, kjer pa jim niso posvečali posebne pozornosti. Le nekateri pasanti so j h opazili ter komentirali ta dogodek do-kai naivro Nihče ni niti sanjal o tem. da g~e za vojna '.etala ki j"h pošilja Italija Madžarski Kljub tem«, da so madžarske oblasti čuvale vso stvar v najstrožji tajnosti pa so vendar prodrle v iavnost na-s'erlrn'e zaninvve podrobnosti, ki so vzbudile ne sa^io na Madžarskem, marveč tudi v inozemstvu vel'ko pokornost: V ponedeljek 19 t m dopoldne je krenilo iz MMana 10 italian^kih vojnih letal. Kmahi nato pa je nastal na enem letaku defekt in se ie moralo vm-'t: tako da ie r.afiqiievaV> poiet ie devet letat Letala so krfwv'q iz M"atia r»o nsTcrajši črti proti avejt*"H?iki mei.i. Nekaj čaca So lete1« ob ireii nato pa «*> krenila m av^tri^sko (-»-.rvn-llio Okr^cr rl.riprrjj gp et pl a ITI 3 - dža^ko meio v smeri prof Budimpešti. Ves čas poleta nad avstrijskem in madžarskim ozemljem so Pila letala stalno v višini 3 do 4 tisoč metrov, da bi se jih ne moglo tako hitro opaziti in točno razločiti. Okrog pol 3. popoldne so bila letala nad Budimpešto in so nato iiginila v smeri proti severu, kjer so se pozneje spustila na zemljo na terenu neke kenzervne tovarne. ki že dalj časa ne obratuje. Letala so takoj po pristanku spravili v prostorna skladišča tovarne in jih zastražrllj z vojaštvom. Naslednjega dne je pet letal krenilo v Szegedin ostala 4 pa ne23na.no kam Gotovo pr ie da so prav tako ostala na Madžarskem Aviioni so enosedežni. najnovejšega trna neke znane italijanske tovarne letal Opremljeni so s strojnicami m žarometi Iz Italiie na Madžarsko jih je pi loti rak) pet aktivnih ft&liHamslk'h letaliških oficirjev in Štirje madžarski letafiikl oficir-i:. ki so se vezali v itaiiianski vo-^sik« Italijanke oficirje so nasledmiera dne o»>».^la v BndimtpeSM. z'8«t! v vaTneteiu »La Bri-ol*. reiT naiemmik ie neki TtaOilfem ?n kjer se \roak \Tečer predvaia ti*1i italijanski dpi. P-r^m -Rii,- V(vc ^nc; v družbi le+nMrh ofe'ri®v. To ie v lcratkf dr>Ty že 'tqllia.nsii.-ih voinih letal na Madša r-" UV11VI Ul Ce varnil^! socialisti w opiiste svoie opozicije, namerava razmistifi T&rlanieiit w uvesH diktaturo Berlin, 29 decembra r. V dobro pouče n;h krogih ki imaio tesrse zveze s kanrr-lariern sreneratom Schie-icherrem zatriuieic da ie g-eneral Schle'c.he^ onustil svoio dr sedapir> r.eoet sestane nastopil z vso o^n.-Vioo+io Re'chstasr se bo se^al po v®M ok^np- 17 januar-;?) Pr?č3.ku1e se. da bo že na pr v: ser stavlien orei1^ nez.aurrvvVp ^"Vi^ev cheriev5 via odirsen od stališča ki ea bodo zavreli narodni hor nororln davek. nflzvan »Krizni davek«, ki znfša 1 do 4 od«t i-ščein Ker se protone rovci boje. da bi izdala njihove tajne načrte, t*o iih že včeraj skušali rešiti iz bolnice. Danes so ta svoj poskus ponovili. Dopoldne so se pripeljali v bolnico trije neznanci in se predstavili upravniku bolnice kot odposlanci policijske direkcije, češ da imajo naloa. naj prepeljejo Petrova in Traianova k zaslišanju. Uprav- Francoski parlament o posojilu Avstriji Živahna debata v francoski zbornici o dovolitvi posojila Avstriji za sanacijo njenih financ Pariz, 29. dec. sg. Poslanska zbornica je dopoldne začela razpravo o posojilu Avstriji. Na podlagi lausannske pogodbe je morala vlada zaprositi parlament, da jI dovoM izdati francosko tranšo tega posojila v znesku 100 milijonov avstrijskih ši- l:ngov Poso'ilo je mednarodno in je namenjeno za gospodarsko obnovo avstrijske renublike. Prvi je govoril poročevalec finančnega odbora La C o u r t, Ki je utemeljeval sklep odbora, da se posojMo dovoli, ter je nagla-šal, da narekuješ gospodarski interes^ ce-lo^u^ne Evrone emisijo tesra jK>soji1a in nrevzem 'amstva zanj po francoski vlad'i Poročevalec zunanje-nolitičnesra odbora zbornice V i enot je obrazložil politični značaj posojila in na-glašal. da se znatno razlikuje od prejšnjih posojili, ki jih je Francija dala vzhodnim evronskim državam Prejšnja nosoj.'la so izrzvala nesporazume zaradi ciljev francoske vlade, pri sedanjem pa gre za to, da se izrazi evropska solidarnost. Posojilo snada v ostalem v okvir veliKe finančne akcije za finančno in gospodarsko konsolidacijo sred-n;e Evrope, pri kateri bo sodelovala tudi Franci-a. Kar se tiče vprašanja o priključitvi Avstrije k Nemčiji, so vsi uvidevni krogi v Evroni mnen!a, da je v Evroni predvsem potrebna stabilizacij nvru in mir sam. Razen tega bo posojilo pokaz>alo Ze^injenim državam solidarnost evropskih držav 5n s tem pripomoglo, da se v Ameriki zbudi razumevanje za zadržanje Francije glede na vprašanje dolgov. Po govoru obeh poročevalcev je predsednik zbornice otvoril ^bato o avstrijskem posojilu. Poslanec desnice Marin je ostro nastonil proti posoiilu Avstriji, češ, da gre za naložbo an fond perdu. Poslanec Flandin ie otvoril «voj srovor z ugotovitviio. da bi se iz odMonitve osnutka o posoiilu ne smelo skleo;'ti, da bi bila Franeiia Avstriji sovražna. V osorvlje svo-iiih izvaiani ie nato spravil polom I\r,iditan-atalta. ki ea ie označil kot mednarodno ve-lebanko z avstriipko fasado. Avstriji nam<--niena finančna pomn? bi se v nrvi vrsti porabila za fttnaciio Kreditanstalta. torei predvsem za san3C'io mednarodne velebanke. pri čiemer bi bila zopet naiboli zainteresirana Anglija, ne pa Franeiia Med navajaniem nodatkov o pasivnosti avstrijske trgovinske bilance, je skušal Flandin med živahnimi ugovori levice opravičiti Tardieujev podu-navski načrt, ki je namesto izolirane akcije predlagal organ čno skupno rešitev. Flandin je zaključil svoja izvajanja z izjavo, da ie prisiljen ne samo v interesu Francije, temveč tudi v interesu Avstrije glasovati prof osnutku posojila. V več kot enournem govoru je nato bivši ministrski predsednik Herriot, ki ga je levica vedno znova prekinjala s frenetičnim odobravanjem, pr čel svoj govor z izjavo, da se čuti dolžnega, nastopiti ob strani Paula Boncourja za avstrijsko posojilo in pobijati napade, ki sta jih sprožila Marin in Flandin. Sedanje avstrijsko posojilo nima ničesar skupnega in ni v ničemer podobno prejšnjim f nančnim operacijam. Uvel javi jen >e zastavne pravice bi bilo iz taktičnih in tudi iz političnih razlogov izključeno, kajti z Avstrijo se ne more ravnati kakor s Kitajsko ali Turčijo. Ce Francija danes ne ratificira načrta o posoflu, ne bo zapadla sa-1 1110 francoska transa posojila, temveč vse posojilo sploh, za kar pa francoska zbornica ne more prevzeti odgovornosti. Po Herriotovem govoru je bila eeja za kratek čas prekinjena. Po spretni intervenciji Herriota 60 se okoliščine za sprejetje osnutka o posojilu bistveno izboljšale, tako da je verjetno, da bo osnutek v zbornici sprejet. Radikalno-socialisfična skupina v poslanski zbornici je oklenila z veliko večino, da bo glasovala za načrt o jamstvu avstrijskega posojila, vendar je verjetno, da vodstvo stranke ne bo zahtevalo brezpogojne discipline pri glasovanju. Tudi socialisti so skle. n'li gla«)vati za načrt pod pogojeni, da b« vlada postavila vprašanje zaupnice. Stalin bo odstopil? Rim, 29. decembra AA. Po vesteh iz Moskve se tamkaj vnovič govori o tem, da se Stal:n namerava umakniti iz političnega življenja. Kot njegov namestnik se imenuje Kirov, ki uživa splošen ugled in je zelo priljubljen v komunistični stranki. Poset nimun«keš da ne moreta zapustiti bolnice. Ko »o domnevni detektivi še nadalje vztrajali pri svoji zaht 'vi, •,<> stonil upravnik v drugo sobo in tekfonifiii« pozval policijsko direkcijo. Tam o vsem tem seveda niso ničesar vedeli in eo prosili upravnika, naj zadrži domnevne detektive tako dolgo, da pride policija. Verjetno i<\ da so odposlanci Protogerova ta razgovor slišali, ker so takoj nato jadrno pop hali. Pogreb žrtev Pogreb ubitega Eftimova in ostalih žrtev pe bo vršil jutri popoldne. Ker se bodo na pogrebu gotovo zbrali številni nrhajlova m se je bati. da bi prišlo do novih pokoPev, je izdala T>oliciia zelo stroge varnostna ukrepe. V«i udeleženci pogreba se boio morali legitimirati ter bodo vse preiskaM, da li nimajo orožja. Sprevod bo spremlja'* policijska četa in tudi pokopališče bo najstrožje zastraženo. Odmev v inozemstvu Kako silen odmev je imel včerajšnji dogodek v inozemstvu, pričajo deloma fantastične vesti, ki so razširjene v svetovn°ni t'sku. Dunaiski in berlinski listi celo poročajo o izbruhu revolucije, zaradi česar ?o dobili vsi bolgarski poslaniki v inozemstvu naročilo, naj te vesti odločno demantrao ter naglasi jo voljo bolgarske vlade, da za vsako ceno vzpostavi red in mir in napravi konec nepre^tinemn klanju med makejon-slvujuščimi. IsitesTveucifa velesil ? V političnih krosih se danes mnogo !;-kerfonstvuiušfih. Ministrski predsednik Mu-šanov je dal baje zadovoljiva zagotovila. Mošanov sestavila si©vi5 vlado Sofija. 29. decembra M. Po včerajšnjih konzultacijah predsednika Sobranja in predstavnikov vseh političnih skupin, je bil danes dopoldne ponovno sprejet v avdijs.m-') Mušanov. kateremu ie kralj poveril man lat za sestavo vlade. Mušanov je takoj nato pričel razgovore z zastopniki dosedanje vladne večine, is predstavniki zemljoradnikov ie imel ponovno sestanke, vendar pa do večera še ni prišlo do sporazuma. Zemljoradrr ki v načelu ne odklanjajo sodelovanja v vladi, zahtevajo pa razne koncesije in vrh te-j.t tudi nekatere personalne spremembe. Verjetno je, da bo Mušanov zahtevam zemljoradnikov v toliko ugodil, da si bo zasigurnl niihovo sodelovanje v vladi, v ostalem pa Ivo najbrž rešil krizo vlade z obsežnejšo pre-osnovo svojega dosedanjega kabineta. Devize za dijake v inozemstvu Beograd, 29. dec. p. Finančni minister je v zvezi s svojim odlokom z dne 16. novembra št. 2.k).4(>0 odredil, da se smejo izdajati pooblastila za nabavo deviz in valut za vzdrževanje dijakov v inozemstvu, v kolikor gre za stipendiste posameznih ministrstev, fondov in ustanov brez ozira in število absohiranih semestrov; nadalje za one dijake, ki posečajo v inozemstvu take fakultete in visoke šole. kakršnih pri nas v državi ni, pod pogojem, da so absolvirali že najmanj štiri semestre, ne vštevši zimski semester 1932-3 Zasedanje tarifnega odbora Beograd. 20. decembra, r. Na zahtevo prometnega ministra je bila sklicana seja tarifnega odbora, da razpravlja o novi železniški tarifi ter poda o njej svoje mišljenje. upoštevajoč splošne gospodarske prilike, naše trgovinske odnošaje in finančno stanje državnih železnic. Tarfni odbor zaseda že tri dni in je podrobno proučil predlog nove tarife odnosno pred-laigane izpremembe nekaterih dosedan;i!i tarifnih postavk. Predlog predvideva nekatera povišanja, ki naj bi dala po proračunu generalne direkcije skupno okrog 400 milijonov novih dohodkov. Tarifni odbor je po vsestranski proučitvi izrazil mnenje, da je z ozirom na sedanie gospodarsko. stanje povišanje železniških tarf neprimerno, ker hi moglo neugodno vplivati na nadaljnji razvoj gospodarskega položaja ter je sklenil v obš rni podstavki pojasniti finančnemu ministru svoje stališče V to svrho je bil izvoljen poseben ožji odbor, ki bo sestavil spomenico Zasedanje tarifnega odbora bo najbrže jutri končano. Pogajanja z Nemčijo o železniških tarifah Beograd, 29. decembra AA. Mešana nem-Sko-jugoslovensika železniška komisija, ld je pred kratkim izdelovala v Beogradu tarifo za železniški promet med Nemčijo in Jugoslavijo, bo svoje delo nadaljevala 4. januarja " Monakovem. Sedaj gre za izdelavo tarife za nemški izvoz v Jucosfavrio. Nemčija zahteva po-sebne ugodnosti za kemične izdelke. c^nVovo rudo ma^o za čiščenje plinov, stekleno blago, kailiieve soli za gnojila, seme sladkorne repe, železo, jeklo, stroje itd. Vladna kriza v Bolgar!]! Preosnova Kmetijske družbe v zadrugo Na včerajšnjem Izrednem občnem zboru se je Kmetijska družba razšla kot društvo in se preosnovala v zadrugo z o. z« Z odstopam zemljedel&kih ministrov »e je pnčeia v Sofiji vladna kriza, ki more postati zelo velikega pomena za nadaljnji politični razvoj na Bolgarskem. Ne gre namreč za osebne zadeve ali 'e za zamenjavo nekaterih ministrov, marveč gre za stvarne raz-li-ke zelo velikega pomena in za načelne probleme celotnega bolgarskega političnega življenja. Krizo je sprožila demisija zemijedel-skih ministrov. S tem ie že dokumentirano njeno jedro, ki ga tvori nasprotje med agrarno stranko in ostalimi strankami. tvorečimi vladno koalicijo. Tu imamo, ne gede na razna druga nasprotja. v glavnem dva popolnoma različna tabora, to je meščanske stranke (demokratsko, radikalno in liberalno), ki se, dasi med seboj različne, vendarle pred vsem temeljilo razlikujejo od zemliedelcev, ki imajo povsem agrarno-razredni značaj. Meščanske stranke sedanje vladne večine so se zbližale z zemljedelci v dobi. ko jih je družilo skupno opozicio-nalno nasprotje do režima, ki so ga predstavljali Ljapčev, Cankov. Burov in drugi. Ta režim se je bil postavil in utrdi! po prevratu, ki ie zrušil Stam-boli.Tskega m njegovo moigočno stranko v letu 19923.. in je gospodoval izredno dolgo, opirajoč se na silo, z'asti pa na častniške kroge in makedansivujušče. Toda svetovna gospodarska kriza, ki je z izredno ostrostjo pritisnila tudi na bolgarske razmere, ie bistveno pomagala izpodkopati njegove temelje, ki so se močno omajali že z nasprotji v taboru Dernokratičeskega zgodova samega. Tako ie moral režim Ljapčeva n Cankova končno likvidirati in dotedanja opozicija je prevzela vlado Sestavljali so io meščanski opozicionalci. ki so bili do večini, vendarle pi nikakor ne v celoti, levičarsko orientirani, in pa zernljedelci. ki so se bili. ko so pod Ljapčevom končno zavladale ko-!ikor to-Iiko normalne politične razmere. nekoliko opomogli. To ie bilo po strmoglavljeniu Stambolijskega prvikrat. da so postali zemHedelci vpošte-van.ia vreden faktor v bolgarskem političnem življenju, in da so se mogli povzpeti do ministrskih portfeliev. Zato pa so bili njihovi voditelji precej skromni in so se zadovoljili z matvšim številom ministrskih mest. nego jim ie šlo po razmerju strankine moči To sp n spremenilo tudi potem, ko so nove volitve prinesle novi vladi oeromno večino. v niei Da zemliedelcem d^eč nai-večii delež Zakai za nie ie pomenilo že ogromen usoeh. da so srečno oriši' iz dotedanieea zanostavlieneea no'oža-ia k' ie Domenial do,fra leta naravnost brezpravno stanie K-liub razmeroma slabemu znc-tnnstvu v lrnirstrsk-prn svetu so vendarle postali del v'adne večine in so mogli svoiim volilcem vsaj Zagreb, 29. decembra, n Danes ee je j pnče.a tu konferenca zastopn kov vseh ! j spora Italije s kako .sosedno d"žavo Ta ko bi morala Rumunija v primeru spori Italije z Jugoslavijo ostati nevtralna, s če mer bi .se razbila tudi Mila antinta Ob enem zahteva Italija naj se prej še skle ne trgovinsika pogodba, ki bi omogoč I* ita!i;ans>ki industriji premoč na rumun s&em trgu Rumuns-ki list poudarja. d° predstavlja ojačenje M"le antante na po slednji konferenci v Beog"idu indirekten odgovor Rumunije na iMM^nske predloge, ki streme po razb;tju Male antante. Nara«č?nie japonske konkurence Berlin, 29 dec. AA. Nemški gospodarski krogi so v silnih skrbeh zaradi k^nkuren ce, ki jc izvaja japonska industrija svile po vsem svetu Japonska industrija svile si namreč hoče pridobiti vsa glavna svetovna trži?ča in je zato njena akcija na perjen.a tudi proti nemški industriji Kakor poroča »Vossische Zeitung«. ie japonska industrija svile izvedla koncentričen nipad na druge dežele in meče na med narodna t-žišča svilo tako poceni, da d"u ge industrije sploh ne morejo konkurirati Ja^nski dumoing ie moaroč le zato. ker je delovna moč na Janonskem neverjetne poceni Nemški ^osno^arsk; kro?i s' fz te zagate ne vedo dru?ače pomasati. kakor da bodo zahtevali v ženevi od Jar>o.nSt?e naj uvede 48 urno de'o na teden, kakor to nredpisuie vvashinstonska konvencija Na ^mei strani naj bi se nroti Jarvonsk' zdru ž:!e podobne indust.ri"'e tudi v dma-ih dr žavah in nastonile v sklenjeni vrst; prot' ianonskemu di:mr>',nsrti Angleške reoresalije proti Perziji London, 29 decen^bra AA. J>News Chro n ele« poroča, da je angleška v'tada odbila sprejem 400 oficirjev in monnarjev iz Per zije ki 90 se hcteltf izrve?fbaiti v ang1 ešiki mornarici. Perzi-'eike ofic rje in mornarje ie sedaj prevzela itaVnarafca v1 a da Perzrj.sfca vlada se je itailijan^iki vladr takoj oddolži la s tefm, da je v itaTvamdk h ladjedelnicah naročila top^ča^k Japonska delegacija v Rimu Benetke. ?9. decembra A A. Japonska delegacija pri Društvu narodov je da.v: prispela v Benetke. Vod' io prv: delegat Ma-cuoka Delegati odpotu,1e^ noooj v Rim Zamotana ruska afera Mnribor 29. decembra Pred kratkim je prispela v Marlw neznano odkod mlada in precej čedna Rusinja. ki si je mala takoj pr'dob;ti zveze z neko bivšo visoko rusko aristokratko. ki živi v Mariboru T in je b'l prepričan, da ima namen odk-ižati se ga. Vso noč ni zatisnil očesa, naslednje jut^o ie pa zadevo prijavil maribors-ki poPcijl. Neznanki je bila povabljena na policijo, ki si ni b'la na jasnem, ali ne gre morda za novo vohunsko afero, ker je pri zasliševanju dajala tako zagonetne odgovore ali da je morda odposlanka Čeke ki jo je poslala k nam. da bi odstranila gotove osebe ruske em:gr»c*je Za zadevo se le zanimala tudi vojaška oblast Polkovnik Volkov 'n neznani Rusinja sta bila po tukajšnji preiskavi, k' se je končala brez rezultata poslana pod varnim nadzorstvom v Beograd, kjer so zasliševanje nidaMeva!' toda p"av tako b^ez uspeha Izkar"ln se je da vodijo razne rnti nazaj v Slovenijo kjer bi se ed;no d"1n dognif kni več Z-^ to sta bila oho poH stri? zonet pren^H^n* v M --''Vinr ! ^blist: nfldHJnjein nre?«V»Vf> ;n rlcilšlio f 'ntenz-vTTm noii/vedovanierr) -ešit' to tež j ko uganko in zamotano afero. Ljubljana, 29. decembra. Danes opoldne je b.l v dvorani Delavske zbornice izredni občni ^bor Kmetijske druabe. Sklican je bil z namenom, da izvede preosnovo te najodli čuejše in naj* močnejše kmečke stanovske organizacije, ki je bila v formalnem pogledu do sedaj društvo, v zadrugo z ounejeno zavezo. Da se radosti zakonitim predpisom, je bilo v to svrho potrebno, da dosedanje društvo Kmetijska družba formalno sklene svoj raz-id in prenese vse svoje premoženje in vse svoje posle na zadrugo Kmet jsko družbo Delegati podružnic so bili v smislu družb.mih pravil isti. Ua so bili verificirani ze za prvi letošnji občn zbor KD. Razumljivo je, da je b la udeležba /eio številna, saj je 248 delegatov zastopalo 182 podružnic od 227, ki so bile upravičene prisostvovati občnemu zboru_ Zborovanje se ,e začelo kmalu po 11. uri Otvoril in vodil ga je predsednik glavnega odbora KD g. Oton Detela. Toplo je po-/•draviJ zbrane deiegate. ministra g. Ivana Puclia narodne poslance gg. Dnneija, Komand Makarja, Mravljeta. Petovarja L re» ka tn Žemljica, načenika kme-tj6'kega oddelka bani ke uprave g. Zidanška. policijskega svetn ka a Kobala in notarja dr Kuharja. ki je prisostvoval občnemu »boru, da notarsko overovi njegove -fclepe. Vdanostn« brzo;avka je bila poslana Nj. Vel. kraiiu, pozdravna brzojavka pa kmetijskemu ministru g Demetroviču Ban g. dr Maru&ic je pozdravil zborovanje pis» meno. Fomen in obseg preosnove Kmetijske družbe Za uvod v razpravo o dnevnem redu -»bčuega *.bora je predscdu.k g. Deie.a ori-aa.i dosedanjo zgodovino Kmetijske družbe in navedei vzroke, ki so privedli do odločitve naj se družba preosnuje iz dosedanjega društva v zadrugo Družiba, ki bo oodržaia tudi v bodoče svoje staro me. bo kot zadrug* iahko mnogo bolj uspešno po* magaia svo i m članom, ker bo lahko znatno razširila svoj oiagovni promet. Nakupovala bo ra^-ne kmetjSuit potrebšč ne in ji>h brez posredovalca odda-,ala čiauom. istočasno pa bo od č.anov kupovala kmetiiske pride.ke in jih v velikih množinah prodaiala naprej. Vse to bo kot zadruga mnogo lažje delala kakor je mogla dosiej kot društvo Razen tega imajo zadruge po zakonu razne ugodnosti, ki }ih društva nimajo (oprostitev davkov, prednost pri državnih dobavah, ugodnosti pri izvozu v inozemstvo Ud.). Poleg razširjenega blagovnega premeta pa bo KD še v bodoče izvrševala vse dosedanje naloge kot stanovska organizacija m predstavnica slovenskega kmeta Vsi do* sedanji člen iahko ostanejo d.am še naprej. ako podpišejo po zadružnem zakonu m svobodno razpolagale. Podrobno poslovanje podružnic bo urejeno še s posebnim pravilnikom. Svoj govor je zaključil predsedn ,k s pozivom. naj se vsi slovenski kmetje še tes* neje oklenejo Kmetijske družbe, pod katere okriljem se zbirajo že 165 let. Predsednikova izvajanja so bila sprejeta z velik.m in dolgim odobravanjem. Razprava o predlagani preosnovi Predsednik je imenoval za overovate-lja zapisnika gg- Ažmana in P pana, nakar se je oglasil k besedi podpredsednik KD, narodni poslanec g. Lovro Petovar Pojasnjeval je nujno potrebo, da se KD s preosno* vo v zadrugo postavi na trdnejši in stal ne j* ši temelj Iz družbe morajo izginiti poli tieni boji Sprememba je le formalna ker v bistvu ostane družba, kakršna je bila do sedaj Veliko večja je bila ona sprememba pred trenn leti Sedaj pa bodo vsi čla-n- ostali 6'ani tudi v bodoče. G posanec je končno navedel ugodnosti, ki jih bo imela KD kot zadruga, in zaključil s pozi* vom na složno delo na današnjem občnem zboru in v vse« bodočnosti. Tudi izvajanja g. Petovaria so b;la sprejeta z velikim odobravanjem K besedi so se oglasili nato razni g!a Kmeti iska druz* ba, kakršna je. dokler se ne bi spremenila v Kmetijsko 7ibornico Tudi s postopanjem pri preosnovi ne sog'aš« Vodstvo KD b-bilo moralo oorlari nova pravila vsem podružnicam da bi jih lahko proučile _ Izva jan ia a Steblovn ka so pr; veemi naletela na odpor k- se ie poka za z glasnimi ugovori ip medklici Minister g IvaD Pucelj je nrmerial naše gospodarsko življenje s tokom rffce. k vsak čas spremi-nia svojo obliko Tudi Kmetijska družb* se mora prilagodi potrebam in zahtevam j sedanjega časa Pri tem bo ostalo prav za , prav v«p pri starem vse do-edanie funk j c-ie druvihp v kolikor i;b 'e izvrševala. o«rane>o neokrniene nieno deloven ie se Kn cein n^vpč/il^ v n"avi' vnovčpvania l-ron*:;-!- -1- O-isa' . t„7<,vn- t<0 Živcih r>n , T«vili) p V.^npii kiet si stroko^iijaki m znanstveniki belijo gla* ve, kako od po moči tej težki gospodarski krizi Mi moramo s tem poioža;em tre.no računati in gledati kako se bomo v njem znašli. Tako na pr:mer se moramo kar sprijazniti z mislijo, cla bomo še par ier imeli izvozne in uvozne kontingente Pr' tem bo novo delo Kmetijske družbe še prav posebne važnosti Ta nova naloga, ki si jo ie nadela Kmetijska družba, predvsem vnov-čevanje kmetijskih pr delkov ;e sicer te* žavna. ali z dobro voljo m s požrtvovalnostjo ter potrebn-m razumevanjem bo bodoči glavn odbor s pomočjo članstva zamoge! tudi v tem pravcu doseči ono. česar vsi želimo namreč. d3 bodo naš' pridelki dobili tudi kupca po primerni ceni. G. minister je končno pozval delegate, naj brez razlke mišljenj pustijo, da se družba razvija v pravcu. kakor zahteva ta čas in naš kmet proizvajalec. Njegova iz* vajanja so zborovalci sprejeli z viharnim pritrjevanjem. Glasovanje Na predlog delegata g. Ažmcna (Lesce) so bili gg. Oton Detela. Ivo Sancm, Lovro Petovar, dr Spiller-Muvs m Milan Mravlje pooblaščeni, da sestavijo takoj po preosnovi družbe zaključni račun in bilanco dosedanje družbe ter izroče premoženje z aktivi in pasivi zadrugi Kmetijski družbi. Predsednik g. Detela ^je nato odredil poimensko glasovanje o formalnem razidu Kmetijske družbe kot društva in prenosu vseh njenih poslov na Kmetijsko društvo kot zadrugo. Ža preosnovo je gla-sovalo 183 delegatov in 35 članov glavnega odbora, torej skupno 218 upravičencev, proti pre. osnovi pa 46 delegatov, dočim se je 9 delegatov vzdržalo glasovanja. Predsednik je ugotovil, da ie dosežena dvetretjinsika večina, kakor jo zahtevajo pravila in da je s tem preosnova Kmetijske družbe v zadrugo postala pravomočna. Zborovailci so sprejeli iz d glasovanja z velikim navdušenjem. Ustanovitev zadruge Takoj nato se je zborovanje pretvorilo v ustanovni občni zbor zadruge Kmetijske družbe. Odobrena so bila zadružna pravila ter izvoljeni predsedstvo, izvršilni, glavni in nadzorni odbor Za predsednika je bil vnovič izvoljen dosedanji predsednik Kmetijske družbe g. Oton Detela za podpredsednika pa tudi dosedanja podpredsednika gg Lovro Petovar in Ivo Sancin Ob 13.45 je novi in ob enem stari predsednik g. Detela zaključi! pomembno zborovanje Večina delegatov se je zbrala k obedu ali po obedu v restavracij pri »Levu«. kjer sta p.slanca g. Petcn-ar in C rek poročala o razdolžitvi kmetov in o novem občinskem zakonu minister g Pucelj pa o splošnem poliričnem in gospodarskem položaju ter posebej o delu naših ministrov, senatorjev in poslancev v Beogradu Priporočal Je navzoči u S loz-i :u e^/delo-v«-nje v Kmetijski družbi in ostalih 1 met v j* skih organizacijah kakor tudi sodelovanje 6 poslanica, ker le na ta način se zamoremo uspešno borit- proti tej gospodarski stiski. Prijateljski sestanek je zaključil podpredsednik KD g. Ivo Sancin s prošnjo, naj vsi navzoč' posvetijo vse moči nadaljnjemu procvitu Kmetijske družbe in delu za ozdravljenje našega kmetijstv- Odobritev španskega proračuna Madrid, 29. decembra AA. Parlament je z 236 giasovi proti 20 sprejel proračunski zakon. Epidemija hripe v Angliji in Ameriki London, 29. decembra AA. španska hri-pa se je preselila iz Španije v Veliko Britanijo, kjer divja v obl ki pravcate epidemije. Posebno hudo je prizadeto prebivalstvo v pokrajini Portsmouithu, kjer trpi predvsem poštna služba zaradi obolelosti poštnih uslužbencev. Tud5 iz Zedinjen h držav poročajo o tej hudi epidemiji, ki razsaja posebne v New Yorku, kjer je že nad 10.000 bolnikov. Nesreče na morju šanghaj, 29. decemibra g. Kitajski parnik »Sinfutaj« je na vožnji iz Pekova v Pingfo zadel na čeri in se potopil. 35 mož posadke je utonilo. 17 mornarjev pa so rešili. \Vellingt'ekj Pretežno oblačno. Sneg. posebno v Južnih Alpab. Poslanec Prekoršek med svojimi volilci Na članskem sestanku JRKD za mesto Celje, ki se je vršil v sredo zvečer ob lep' ude ežb' v Celjskem domu, je poda! narod ni poslanec g -Ivan Prekorše.k zanimivo poročilo o raznih aktualnih gospodarsk b in pol tičnib vprašanjih Narnrej je razprav Ijai o letošnjem in o novem državnem pr« računu Avtonomne dafatvp v dravski ba novin? so narasle od 36 na 110 milijonov dinarjev Davčne uprave na.j bi za plače. van;e lavkov sprejemale vložne knjižice Izvedp na- se oprostitev zgradarine za hiše malih obrtnikov na dežel, in pravilno rezulira davčna onrostitev gospodarjev, ki Imaio 9 otrok Da se omogoči nadaljnje relno služ. be.no dobo; urediti je treba vprašanje obdavčenja novih zgradb, vprašanje najemnin za vojaške objekte in stroškov za vzdrževanje poslopja sreskega načelstva Pred. sednik g. dr. Kalan je zaključil zanimivi sestanek s prisrčnim novoletnim voščilom Prometne tarifne olajšave Beograd, 29. decemibra AA. Z odtokom prometnega ministra je podaljšana veljavnost dodatka k lokalni in pristaniški tarifi in sicer do preklica preko dosedanjega roka to je preko 1. januarja 1933.. ko bi imela veljavnost te tar fe prenehati. Prav tako ie podaljšana veljavnost olajšav za izvoz koruze in ostalih žitaric ter mlinskih •zdelkov do preklica, nadalje pa do 30. ianuariP 1933 Ureditev uvoza perutnine v Švico Beograd 29 decembra AA Zavod za pospeševanje zunanje trgovine objavlja ,1a je švicarska vlada s sfclepom z dne 16 t. m uredila vprašanje uvoza in prevoza pe-rutn ne skozi Švico Uredba stopi v velja vo 1 febrnari; 1933 ?rtve r»otre«?a v Mehiki !*fexico, 29 decembra AA Potres, ki je I rjal 19. t. m., je razdejal vas Tomatian. Konferenca zastopnikov borz za delo Proračuni javnih borz za delo znašajo za prihodnje leto 12,730.294 dinarjev — Resolucija o razdelitvi prispevkov za vzdrževanje posre- valnic za delo Maši kraji in ljudje Osnutki lepakov za velesejem Letošnji razpis ljubljanske velesejmske oprave za idejne osnutke velesejmskih lepakov je bil nad vse pričakovanje uspešen. čeprav za osnutke niso bile določene velike nagrade, se je razpisa udeležilo 63 arhitektov, uporabnih gTafikov in dijakov. arh. Janka O mah na, ki predstavlja pritr-kovaloa v narodni noši. Vsi osnutki ostanejo razstavljeni v novi izložbi v nefootič« n.iiku do novega leta. kjer si jih lahko vsakdo ogleda in prepriča, da tudii v pogledu tehnike modernega lepaka ne zaostajamo V poslanih je bilo 78 osnutkov. Po večini so dobri in ustrezajo današnjemu okusu in zahtevam dobrega lepaka. Nekaj pa je seveda tudi takih, ki jim ni mogoče pri so* diti originalnosti ali pa ne presegajo diie-fccrtskih poi:rkusov nižješoloa. Vendar pa razsodišče ni imelo lahkega tvoc^a. Pet aH šest je osnuicov. izmed katerih je določitev prvenstva le stvar okusa. Razsodišče se je odločilo za osnutcL inž. za nikomer. — Slika kaže lepake v izložbi. Levo od srednjega osnutka je lepak inž. arh. Ortrahr;a, ki je b;il nagrajen s prvo oceno. Dve drugi nagradi sta dobila Janko in Jože Trpri, tretjo pa stud. arh. Robert Tepež. Z. decembra. Snoči se je v prostorih Glasbene Matice vršil sestanek naših glasbenih umetnikov, ki ga je sklicala ljubljanska sekcija UJMA (Udruženje jugoslovenskih muzčnih avtorjev). da se že vendar enkrat doseže sporazum in enoten nastop vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih skladateljev v zadevi Avtorske centrale, ki že nekaj let sem vznemirja duhove v našem kulturnem življenju. (MMA se je ustanovila pred leti predvsem, cla zaščiti gmotne in duhovne interese glasbenih tvorcev v smislu avtorskega zakona, k: od vsakega javno predvajanega umetniškega deli odreja majhen honorar za avtorja. Ker organizacija sama na začetku ni razpolagala z vsemi tehničnimi in gmotnimi sredstvi, da bi srvia v praksi izvedla to zaščito in bi v lastiv režiji kasirala pripadajoče prispevke. je sklenila pogodbo z g. Aib;nijem v Zagrebu, ki je formiral deln^ko družbo in osnoval Avtorsko centralo. Pozneje je kot kompanjon pristopil še zagrebški lesni trgovec Bikarčič. ki je čez čas Avtorsko centralo prevzel sam v svoje roke. Reda v poslovanju ni b lo. Takse po avtorskem zakonu so se kasirale zelo strogo — v Ljubljani se je zgodil primer, da je zastopnik Avtorske centrale izterjal od di-letant^kega gledališča celo takso za Go-golja, ki je časovno in stvarno izven vsake avtorske zaščite. Umetniki, ki jim te takse pripadajo, pa so se neprestano pritoževali zaradi nerednega izplačevanja. Odpor proti centrali in proti g. Bakarčiču je zmeraj bolj rasel, ta bor1*! pa je tudi med umetniške vrste zanesla mnogo dc-moralizacije. Snočnji sestanek je imel namen, da se razmere razčistijo do dna in da LTJMA stori vse korake, da razdre pogodbo z Ba-kareičem in prevzame centralo v lastne roke. Sestanek je vodil prof. Adamič, prišli pa so med drugimi gg. Hubad, Lajovic, ŠanteL Prelovec. Osterc. Polič. Stritof, Nefat, dr. S vara, dr. Kozina, Bravničar. Grčar, Beran. Gregorc. Possbej je prof. Adamič pozdravil predsednika izvršnega odbora ravnatelja Bara no vi ca in prof. Lu-ciča iz Zagreba ter g. Vukdragovica iz Beograda. V kratkem pa zelo zanimivem Na Silvestrovo! Bomba smeha! »Nezaželjeni sinček« KINO »IDEAL« poročilu je g. Adamič izpovedal, da slovenska skupina ovira konsolidacijo in delo LTJMA, ker ni zadostno poučena o dejanskem stanju stvari. Zato so Slovenci povabili gospode od centralnega vodstva, da jih informirajo iz prvega vira. Ravnatelj Baranovič je v obširnem referatu podal vso zgodovino borbe okrog Avtorske centrale. Podrobno je navajal nepravilnosti, ki da jih je zakrivi! g. Bakar-čič, in njegovo prizadevanje, da prepreči enotni nastop umetnikov za skupne interen. Tako mu ;e tudi uspjlo, da s pomočjo svojih zaupnikov pridobi Slovence na svojo stran, in ima tako tudi pred inozemstvom in pred mednarodno konfederacijo v rokah močan adut, da se trdovratno vzdrži na svojem mestu. Po kratki debati, v katero so posegfi gg. Bravničar, Prelovec, dr. Švara in La-jevic, ki se je kot nečlan UJMA toplo zavzel z? to, da UJMA v interesu vseh glasbenih umetnikov zmaga v tem boju proti lesnemu trgovcu. Na koncu so prisotni umetniki enodušno sprejeli in podpisali resolucijo, ki izreka izvršnemu odboru UJMA vse zaupanje, odločno odklanja vsako akcijo, ki bi poizkušala razbiti enotnost UJMA, in ki s krepko besedo obsoja vsak poizkus komercialne eksploatacije umetniških interesov. — Sestanek je gotovo mnogo doprinesel k rešitvi težkih materialnih in moralnih sporov, ki zavirajo razmah naše umetnosti. Poskusen samomor in razne nesreče Ljubljana, 29. decembra. Snoči se je doma v Stražišču pri Kranju skušal usmriti 3t)letni tekstilni mojster Viktor Rosignal, zaposlen v tovarni Tek-6til-Indus. Obupanec se je že pred dnevi nabavil samokres in si pognal snoči kroglo v levo stran prsi. Nsšli so ga domačini, ki so nemudoma obvestili kranjsko reševalno postajo, nakar so hudo ranjenega f Rosignala odpeljali v bolnico v Ljubljano. Kaj je gnalj mladega človeka v obup, zaenkrat še ni ugotovljeno. V splošni bolnici so ga takoj operirali, vendar leži ranjenec še vedno v nezavesti. V vaseh nad Kranjem se je že dalje časa zadrževal 591etni brezposelni uradnik Ivan Gradišar. ki je hranil nekaj svojih predmetov, med temi tudi rf.zno obleko, v nekem skednju v čirčicah. Sinoči je skušal priti po lestvi na skedeni, pa mu je spodrsnilo in jo zgrmel na tla. Dobil je notranje poškodbe, hudo pokvaril pa si je tudi desnico. Na Stožicah se je 121etni Stanislav Jurman obesil na neki voz, s katerega pa je zdrsnil in padel pod kolo. Do- bH je notranje in zunanje poškodbe. Mehanik Karal Janež iz Dolskega je poskušal davi spraviti v pogon motorno vozilo. Vijak je na lepem udaril nazaj in mehanika z vso sik) treščil po nosu. katerega mu je popolnoma razmesaril. Posestnikov sin Anton Ž-ugelj, doma iz okolice Črnomlja, je včeraj doma padel in si zlomil desno nogo. Mlinar Vinko Studen iz Križev pri Tržiču je pred tednom padel doma po stopnicah in nato čutil hude bolečine v levi roki. Šele včeraj pa je odšel k zdravniku, ki je ugotovil, da ima roko zlomljeno in ga je poslal v ljubljansko bolnico. Užitkar Valentin Paučnik, star 69 let, doma iz Hrastja pri Mostah, je včeraj prekladal železno nakovalo, ki pa mu je padlo na nogo in mu jo v stopalu dobesedno strlo. Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih s »Franz Josefovo« vodo naj boljše uspehe pri iztrebljenju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Po zagonetnem begu razbojnika Horvata Novi Sad, 29. decembra. Kakor smo poročali, je 19. t. m. iz jet-nišnice mitroviškega sod'""a pobegnil prej na smrt obsojeni, pozneje pa v dosmrtno ječo pomiloščeni Alojz Horvat, ki ga imenujejo najnevarnejšega razbojnika in vlomilca v naši državi. Do tega žalostnega slovesa je prišel zaradi tega, ker je bil, star komaj 32 let, obsojen že poprej na blizu 35 let ječe, a je utekel ža iz raznih kaznilnic in je pri zadnjem svojem begu ubil tudi nekega stražnika, ki ga je zasledoval. Horvat je bil okovan in zaprt med drugimi jetniki v večji celici mitroviškega sodišča, zbežal pa je v noči. predno so ga na dosmrtno robi jo odvedli v kaznilnico, skozi strop ter vzel s seboj od sojetnikov samo nekega Zivkoviča, zaradi poneverb na parletno ječo obsojenega občinskega blagajnika. Zjutraj so pazniki našli v stropu precejšnjo odprtino, iz celice pa sta izginila Horvat in Zivkovič, dočim so drugi jetniki s .službujočimi pazniki vred trdili, da niso ničesar slišali. Deske stropa so bile prežagane in na podstrešju so našli Elitni kino Matica Danes premiera popularne operete B. Granichstadtena V glavnih vlogah ansambi največjih umetnikov: Svetiš lav Petrovič — Victor de Kowo — Liane Haid — Grigory Chmara Umetniška režija: MAKS NEUFELD Pesmi: »Pesem o cigareti« — »Pesem o balajki«. Film divne, nepozabne muzike in šlagerjev! Poleg tega: »Ufa« kulturni film: »Kako so postali Ali in Volfi prijatelji« in »TJfa« zvočni tednik. Danes ob 4U?1/4 8 in 9li zvečer. Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do pol 13. ure. tudi okove, katerih se je Horvat rešil s pomočjo svojih prijateljev, ki so mu omogočili beg. Ves ta čas se vodi vsestranska preiskava, da bi izsledili ubeglega nevarnega razbojnika in njegove pomočnike. Po nekih vesteh se je Horvat skrival v okolici Sremske Mitrovice m orožniki so ga zasledovali z največjo vnemo. Baje so ga neki vaščani že videli v vasi Binguli, orožniki pa so prišli tja prepozno. V isti vasi so v torek aretirali nekega Milorada Kolarovida, ld je bil dalje časa zaprt 9 Horvatom, a je že pred njegovo obsodbo zapustil zapore mitroviškega sodišča. Kakor kaže, je ta mož takoj, ko je bil prost, polagoma pripravljal sam, ah pa z neznanimi pomočniki odprtino na stropu Hor-vatove celice in bo potem takem le res, da sojetniki niso slišali nobenega žaganja in razbijanja v noči, ko je Horvat utekel. Drugi dan po tej aretaciji pa je bila izvršena predrzna tatvina v prostorih sreskega sodišča v Apatinu. Iz blagajne je izginila večja vsota in spominja način izvršitve vloma na vlomilske metode ubeglega Horvata. Ta nevarni zločinec mora imeti več pomočnikov, njegovo zasledovanje pa v mnogem ovirajo raznovrstne prijave od ljudi, ki iz strahu in dom šlji-je povsod vidijo nevarnega tolovaja. Tudi v zločin v čačku je ta domišljija vpletla na skrivnosten način ubeglega Horvata. Spomin na hrastniško nemško šolo Hrastnik. 29. decembra. Pred 25 leti je bila v Hrastniku otvorjena šola Schulverein. To 251etnico omenjamo prvič zarad' tega, da se nudi nov dokaz, kako je ponemčevanje uspevalo nabolj tam. kjer so mu nudili vso pomoč oni, ki so delili delo in zaslužek, drugič pa, da vidi današnja generacija, kako težke boje so morali bojevati nekdaj narodnjaki. Na najvažnejših mestih pri rudniku in hrastniških tovarnah so bili nekdaj sami Nemci in nemškutarji in oni so znali z vsemi sredstvi pridobili na svojo stran toliko domačinov, da so lahko svoji potuj-čevalni organizaciji priključili tudi nemško šolo. Ta je bila najprej enorazredna, pa se je prav kmalu razvila celo v štirt-razredno javno nemško šolo Poslopje je zgradil Schulverein sam, mislil pa je pri tem bolj na splošno agita-cijske, kakor pa na šolske namene. S šolo vred se je v poslopju takoj otvorila tudi nemška knjižnica, v šolskih prostorih pa sta se vežbala tudi nemški pevski zbor in orkester. V drugi svoji hiši nad Bantano-vo gostilno je Schulverein namestil druge nemške organizacije. Tako je bilo tam telovadno društvo, pod isto streho pa tudi nemški otroški vrtec. Nemški družabni večeri so se vršili v stari rudniški restavraciji. kjer je imel svoj sedež tudi nemški strelski klub. V šoli so se ves čas, zlasti pa med vojno, uprizarjale mnoge proslave, posebno razkošno pa božičnice, da bi p.i-vabile bedno slovensko deco in njihove starše. Proti tako dobro vsidram in vsestransko podprti nemški organizacij? so imeli zelo težko stailšče maloštevilni slovenski inteligenti, uči tel i ž in železniški uradniki. Nemška šola je poslovala 11 let, do prevrata. Tedaj so stebri in propagatorji nem-štva po večini odšli in krajevni šolski odbor je kupil poslopje nemške šole. Prvi so bili v tem poslopju, ko je prišlo v naše roke, nastanjeni naši vojaki — Srbi pod poveljstvom kapetana Zivka Lukiča. Ker je bilo poslopje bivše dekliške šole poškodovano od plazu, se je dekliška šola f>reselila v poslopje nekdanje nemške šo-e. Prostori sicer niso posebno ugodni za pouk, ker so preveč temni ter preveč ob cesti izpostavljeni prahu in ropotu. Avstrijske oblasti ne bi bile nikdar teh prostorov odobrile za šolo. če ne bi bili od Schulvereina. Dekliška šola je še vedno v teh prostorih, ker čakamo vsi na zgradbo nove šole. Mnogi so že pozabili, kakemu smotru je služilo nekdaj to poslopje, in je iz prej navedenih razlogov potrebno, oarežiti ta spomin. Žalostne posledice fantovskega boja Krško, v decembru. Tik pred božičnimi prazniki je okolico razburil poboj, ki se je odigral v vinsk'h goricah prijaznega Drenovca. LTgodna nedelja je .zvabila v vmski hram posestnika Alojza Dimca iz Senuš in njegove sorodnike. Med njimi je bil tudi 301etni kmečki fant Jožef Janko iz Arta. občine Studenec, s svojima sestrama, ki jih je gospodar Dime kot mimoidoče povabil v hram na kozarec vina. Kmalu za temi so prišli še senuški fantje in to Dimčeva sinova Jože in Franc. Lek-še Ivan in Škrle Alojzij iz Drenovca. Ko so že bili nekoliko vinjeni, je Lekše pozval Janka pred hram. kar je slednji v svojo nesrečo tudi storil. Komaj pa je HOTEL MILINOV Zagreb NA JELACIČEVEM TRGE Tekoča topla in niadna voda v vsen sobah. Telefon v sooah in ves ostali kom tort. — ZMERNE CENE. 219 Nežno kožo svojega miljenčka boste najbolje negovali, ako uporabljate za vsakodnevno kopelj edino lahko milo za deco PAKACELSUS. To milo plava na vodi in je pridelano iz najboljšega materijal a in je povsem nevtralno. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. HUTEL IM KESTAVKACirM KOVAČ, ZAGREB. GAJEVA ULICA ST 31 TELEFOr. »y..v taja mi-DO &i*tt »o* po iS—35 Oid Prve • ..-oria i«. ou&» njbrnjj Ufrrana aarava» rim V°lik ir Dla-n vrt. Pn nivanji; :>r-k<- 24 v 15 potuj sta - p-'. poT"** «» !»»t,mt OJURO PAJ1C * HOTEL mAS' ZAG!?^".. Pet-pska Najmodernejši hotel Zagreba. Eno minuto od glavnega kolodv--a. Najmoderreje z vsem komfortom opremli^ne sobe. Naiee-nejše in najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315 prestopil prag, sta ga Lekše in D mc pograbila in vrgla na tla. N'a tleh ležečega so pričeli nato vsi štirje pošteno pretepati. Janku se je sicer posrečilo dvigniti se in zbežati v vinograd. toda bojeviti fantje so ga dohiteli Prvi je bil za njim Lekše in ga je tako silno udaril s kolom po glavi, da se je Janko takoi nezavesten zgrudil na zemljo, nakai so ga «e ostali tolkli s kol; in bi ga bili gotovo na mestu ubili, da tega niso preprečili drugi ljudje. Hudo poškodovanega Janka so prepeljali v občinsko bolnico v Krško, kjer pa je na Štefanovo podlegel strašnim ranam. Poboj vse naše ljudstvo ostro obsoja. Napadalci so bili aretirani Podjetni tihotaoci tobaka v Bački Novi S i d. 29. decembra. Oddelek finančne kontrole v Baški Pa-lanki je te dni sestavil zanimiv pregled svojega celoletnega opravka s tihotapci tobaka. Tekom leta je razkrinkal mnogo tihotapcev, ki so se posluževali zelo spretnih in tudi uspešnih trikov. Imel je opravka z 800 prestopki in prekršitvami mono-polskih zakonskih določb. Pri mnogih preiskavah in zasledovanjih so finančni organi izsledili pri tihotapcih okrog 25.000 kg tobaka Zaplenili .so poleg tobaka tudi velike zaloge utihotapljenega cigaretnega papirja in cigaretnih stročnic, ki so jih tihotapci včinoma dobavljali© iz Italije. Baški tihotapci so se pri svojem poslu posluževali vseh mogočih trikov, ki pi so v navadi tudi po drugih pokrajinah. T-'ko so prenašali tobak v votlih hlebih kruha, v sodih najrajši pa so ga spravljali v vozove med seno. slamo in razne druge pridelke. Večkrat se je zgodilo, da so finančne patrulje zalotile cele karavane tiho-« tapcev, ki so z vozovi na raznovrstne načine maskirano prevažali tobak pred vozovi pa je bil po navadi pajdaš na kn-nju kot izvidnica, ki je voznike opozarjal na pretečo nevarnost Posebno podjetni tihotapci pa so časih vprizorili tudi svatnvske povorke: našemili so se v svate, oskrbeli so si tudi ženina in neves'o, v bali na vozovih pa so bile skrite velike zaUge tobaka. Naposled je bilo treba večkrat preiskati tudi nekatere ženske, ki so trdile, da so v blagoslovljenem stanju tn da hitijo v bližnjo vas k babici. Izkazalo se je, da imajo v posebno skrojeni obleki p-e-cejšnje zaloge tobaka. Ko so premetenim tihotapcem, Katcor že rečeno, oteli blizu 30.000 kg tnbika. se lahko računa, da so tihotapci s pomočjo vseh svojih zvijač srečno prenesli še trikrat toliko Če računamo kg tobaka po ceni cigaret »Sava«, je napravljena za vso to množino tobaka državi škoda, ki znaša okrog 18 milijonov dinarjev Di bo račun točen, naj se odbije od tega še 25 odst. kolikor približno monopolska uprava plačuje za sirovi tobak in za razre stroške, ostane pa vendarle še okrog 13 milijonov Din od tihotapcev povzročene škode Postani tn ostani Slan Vodnikove Jugoslovanski umetniki v Pragi Tudi v Pracri — kakor povsod po svetu — Čedalje bolj zmaguje melodija. Odklenkalo je kaka fop >'Pni m in četrttonskim skladbam. Občinstvo teh možganskih kombinacij :z-osriblje kakor hudič blagoslovljene vode. Melodija je zopet tolažnica in osvobojevalka človeških src. Sai se človek v bistvu ni spremenil Ce govore o novem tipu Evropca. ki je fipreiel vse sodobne tehnične pridobitve, pa na drugi stran' pozabliajo. da j- polutnn-ski Američan prav za prav oni isti sentimentalen ki je ustvaril romantiko in fcita-nizem. Nova povojna stvarnost je samo crnn bu-ba. iz katere se vedno izleže pisan motili? fantazije. Nič ne pomaga: ne izkušnje n:ti hladni razum, ko pa so človeška čutila ostala ista. Človek tudi danes rajši vdaja fantaziji in pozabiienju. kakor nrslim o socialni preureditvi in svetovni krizi. Srečen ie. če se lahko za hip otr?se svojid dolžno-sti Kdor resnično čuti glasbo, se je približal absolutnemu pojmu Boga. Glasba ie v noprestanem nastajanju, za nio — enako kot za vsenrrje — ne obstoji končna oblika. A vse te svetosti in ^lutnje lahko :zraža eamo melodija. V tem ie niena prvinska sila in vzrok, da zopet zmaguje in prodira v glasbi, Ni samo slučaj, marveč docela navaven pojav, da so Mozart. Schubert. Rosem', Verdi. J. Straues zopet z naskokom zavzeli svet. S taki mi in podobnimi idejami sem se bavil, ko sem nedavno prisostvoval premieri Charpentierieve »Luize*. Mafstro Artiro Lucon in režiser Branko Gavella sta nam ž njo pričarala dobo naših mladeniških sanj, ko srno odprtih oči sanja V in gledali svetove, proti katerim so vsa zemeljska kraljestva samo prazen nič. Bolezen, romantika, dekadensa, porečete — toda ti sanjarji so vsaj verovali v svoj sen, med *em ko današnji trezni in modri mladeniči ne verujejo v ničesar... B. Gavella si je kot gost Narodnega di-vadla pridobil splošne simpatije. Mnogo se ie trudil, da b'" z detajli ter z izdelano in dosledno stilitaciio vokviril omenjeno delo. Ni se zadovoliil s cenenim opernim efektom. marveč ie skušal to glasbeno dramo približati sodobnemu pojmovanju glledali-sča. Hotel je doseči diskretnost, mero in sklad. To mu je tudi uspelo. Enako srečen je bil nastop drugega jugoslovanskega gosta, F Rukavine. ki je nedavno dirigiral Boheme. Ob tej priliki smo se spomnili tudi njegove nedavne izvedbe opere Turandot. ko je glavno vlogo pela simpatična Zdenka Zikova. ki je minuli mesec presenetila praško občinstvo tudi kot komoina pevka. Božo Lovrič. Iz zagrehtke kronike Zagreb. 27. decembra. Dnevi okrog božiča so bili zopet polni raznih umetniških senzacij, ki pa eo bile tokrat domače ali vsaj prirejene z domačimi ljudmi. Kot prvo senzaciio naj omenim proslavo 25-letnice umetnostnega dela prvaka naše opeTe Josipa Križaia. Naše občinstvo je v največji meri pokazalo slavljencu svoje simpatije, ker je napolnilo gledališče prav do zadnjega kotička in obdarilo s'avljenca z ovacijam', kakor iih je lanko deležen samo izra-rit liublienec občinstva. Pa tudi z darili je počastila 6vojega Križaja. Razpoloženje v gledališču je bilo odlično in Križaj se je lahko prepričal, kako popularen je v našem Zagrebu. Izmed številnih govornikov in pozdravov na lej proslavi bodi omenjen samo en stavek, izjava nekega slo-večega »hudožestvenika«. ki io je na odru citiral operni ravnatelj Krešimir Baranovič. Citat se glasi tako-le: »Mi Rusr imamo Šaliepina. vi imate svojega Križaja!« To je zares značilno in zato vredno, da se zabeleži. — Po proslavi je b:la premiera novo naštudirane Straussove opere >Kavalir z rožo«, v kateri se naše gledališče sicer ni povzpelo na vrhunec svoie reproduktivne sile, ki pa je vendarle bila pripravljena z volio in ambiciio. Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu je priredilo slavnostno predstavo v proslavo šestdesethtnice rojstva slovenskega oisa telja F. S. Finž«arja. Prisotnemu slavljen cu je bil poklonjen krasen lovorjev venec. Po nagovoru vseuč. prof. dr. Borisa Zamika je spregovoril pisatelj Finžgar, o njegovem življenju in delu pa ie govoril dr. Ivan Esih, ki je omenil, da se s Slovenci na kulturnem polju premalo poznamo. Slednja izvedba »Divjega lovca« bodi prvi korak k intenzivnejšemu kulturnemu zbliževanju-Nato so člani Narodnega gledališča, med katerimi je seveda bilo mnogo Slovencev, vprizorili »Divjega lovca«. Ta vzorna ljudska igra je naravnost ustvarjena za ljudsko opero in se kar čudim, da se doslei še ni našel med Slovenci skladatelj, ki bi bil ta komad u glasbil. Nastopili so Podgorska. Nugid. Šimenc in dr., pa tudi nekateri Hrvatje. Vsi so vzorno govorili slovenski jezik in jim gre tudi za to vsa pohvala, da niti ne govorimo v izvrstni igri. Tragično je dejstvo, da je učinkovanje igralcev vezano na trenutke, v katerih se rodi in za katerimi takoj zamre, ne da bi ga lahko ohranili za bodočnost. Tako je žal tudi del umetnosti Ive Rniča pokopan ž njim vred. med tem ko veliki del njegovega umetniškega duha še vedno živi. Minila bodo leta. nastopilo bo pokolenje. ki ni videlo Raiča. Toda generacija, ki je ž njim delovala, še živi in oznanja njegovega duha. In v tem oznanjevanju Raidevega duha. ki je s pravim fanatizmom gorel za umetnost, leži niegova umetnostna d^dšči-na. Kot poklon njegovi veliki umetnosti so odkrili v gledališču foyeru soho tega slavnega igralca. Soho je izdelal kipar Antun Augustinčič. Za božič so izvajali v gledališču -Božično pravljico«, ki jo ie spisal in uglasbil Rudolf Matz. Ta dražestna igra se odigrava v neki vasi Hrvatskeja Prigorja. med tem ko je glasba sestavljena iz najbolj znanih ljudskih in božičnih popevk. Avtor je bil pri majhni in veliki deci deležen izrednega uspeha. Zanimiv večer je bila vprizoritev »Hri-kazanja od poroda Jezusovega«, cerkvena igra iz 16. stoletja, ki io ie spisal neznan dubrovniški avtor. Delo so igrali v primitivnem slogu a la commedia deli' art*> in z glasbo Antona Dobroniča. Maeterlinckova igra v treh deianjih »"sestra Beatrice« ie polna prekrasnih pesniških misli. Sestra Beatrire zapusti radi ljubezni samostan, a Madona stopi z oltarja in sprejme lik ubegle sestre Beatrice Pet in dvaiset let pozneje se nuna zopet vrne v samostan in Marija ii prepusti svoie mes*o. toda Beatriea vsa izčrpana in utrujena umrle. Vika Podgorska ie dala temu liku vso poezijo, mehkobo in toploto svoie duše Luigi Pirandello bi bil ostal Pirandeiio, tudi če ne bi napisal svoiega anologa v trch dejanjih »Človek, žival in krepost« 'L' uonio. Ia bestia e la virtu«), človek: to ie oni, ki je padel v ženske kremplje: žival — to je mož žene. ki s svojo soprogo ne izvršuje zakonsk;h dolžnosti, ker ima ljubico; krepost — to je žena. ki pričakuje od svoiega ljubimca otroka in ki hoče rešiti krepost tako. da se vda svojemu — možu Treba pa je prisiliti moža. da res izvrš-' zakonsko dolžnost To ii uspe z nekim zdravilom. ki je tako močno, da celo stara sluz- NAZNANILO! Oblačilnica za Slovenijo R. Z. Z O. Z. se je PRESELILA dne 28. decembra 1932 z Miklošičeve ceste 7 v poslopje GOSPODARSKE ZVEZE v Ljubljani Tyrševa (Dunajska) cesta štev. 29. in se cenjenim odjemalcem priporoča še v nadalje. 15410 ee vesti ♦ Za kongres pravnikov slovanskih držav, ki se bo vršil prihodnje leto 10 in 11. septembra v slovaški prestolnici Bratislavi, vlada med strokovnimi tovariši vseh slovanskih držav živahno zanimanje Odbor je že izdela; podrobni program za referate posameznih panog in v tem sporedu so v odličnem številu zastopam tudi naši pravni strokovnjaki Kot glavni poročevalci bodo nastopili: univ prof dr živojin Perič iz Beograda (poenotenje bračnega prava v slovanskih državah), oddel.ni predstojnik ministrstva zunanjih zadev dr Ivan Subotič iz Beograda (hipoteka na rečne parnike), dir Hugon Werk iz Zagreba (enotna ureditev predpisov o izvršbi, prisilni poravnavi i.n stečaju v slovanskih državah) in univ. prof Toma Živanovuč iz Beograda (potrebe in obseg poenotenja kazenskega prava v slovanskih državah) Od naših znanstvenikov so se doslej priglasili! za koreferente univ. prof dr Metod Dolenc (odgovornost za dejanje, izvršeno na ukaz predstojnika) in univ. docent dr. Otmar Pirkmajer (enotna načela o pridobivanju državljanstva in domovinske pravice v slovanskih državah) m univ prof dr Gregor Krek (poenofenje obligacijskega prava v slovanskih državah) Telo potrebuje jod ki se dovaja v pravilnih dozah z JOD-KALIKLORA zobno pasto. DKOGEEIJA GREGORIČ, Ljubljana Prešernova 5. ♦ Pevski tečaj Učiteljskega pevskega zbora. UPZ priredi za svoje članice in člane štiridnevni pevski tečaj v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani s pričetkom januarja ob 9. Vaje se bodo nadaljevale 6., 7 in 8. januarja. Zbor bo pod vodstvom svojega dirigenta Srečka Kumarja študiral popolnoma nov program, ki ga namerava izvajati še v tej sezoni Poleg vaj se bodo vršil: važni razgovori glede na daljnjega dela pevskega zbora V letošnjem letu priredi zbor pevski tečaj za brezposelne učitelje, v katerem se bodo udeleženci vzposobili za podeželske pevovodje in zapisovalce narodnih pesmi Poleg tega bo važno posvetovanje glede prireditev poleti ob priliki učiteljskega kon-' gresa v jubljani Važna bo tud.; razprava o pravilniku UPZ Glede na vse te važne zadeve je udeležba vseh nujno potrebna. Pri pevskem tečaju se bodo sprejemali nov j pevci in pevke, na kar opozarjamo vse one, ki bi hoteli sodelovat; v bodoče pri pevskem zboru ♦ Seja sreskega odbora JRKD za ljubljansko okolico bo v nedeljo 8. januarja v Ljubljani ob 9 dopoldne v restavraciji jZvezdi«, pritličje, desno. Tajništvo prosi vse odbornike sreske organizacije, župane in predsednike krajevnih organizacij, na ee se.je gotovo udeleže. ♦ Iz krogov odvetniških uradnikov nam pišejo. Že desetletja se odvetniškemu in notarskemu uradništvu izplačuje trinajsta plača v obliki novoletne nagrade. Odvet-rvišKa zbornica v Ljubljani pa je Izdala na svoje člane v decembru 1931 in septembru 1932 dve okrožnici, v katerih je govora tudi o novoletn:b nagradah in ki izzvene proti koncil tako. kakor da bi letos novoletne nagrade sploh odpadle Zato je od- ;•■:-: ■ '.i t .v, •. .'>•;•'..:.-, t •:' . '' .: ?-.' '-1-:*>. Hitite, da ne zamudite! Samo še danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer velefilm v stilu »Trader Horna« Kot dopolnilo »Foxov zvočni tednik« in »Ufa« film »Gora Athos« KINO »IDEAL« vetndško uradništvo iz dravske banovine vložilo protest pri odvetniški zbornici v Ljubljani in na drugih mestih ln zaprosilo za jntervencijo Delavsko zbornico v Ljubljani. Okrožnica uradno za odvetniKe ni obvezna, marveč je vsem odvetnikom prepuščena ureditev novoletnih nagrad s svojim urad.ništvom Pričakujemo torej, da oni maloštevilni odvetniki, ki so lani okrožnico menda smatrali kot uradno ob vezno ter svojemu uradništvu niso p'a-čaM novoletne nagrade, da svoje stališče revidirajo. ♦ Jugoslovenski svetovni potnik. Kakor poroča na skrajnem jugu Amerike, v Ma- galanesu, izhajajoči „Jugosloven u Čile«, je nedavno prispel tjakaj jugoslovenski »gLobetroter« Stjepan Micak, ki je na svojem potovanju okoli sveta obiskal tudi to jugoslovensko naselbino. Micak je po rodu Zagrebčan. Po svetu potuje že devet let ter je doslej obhodil vso Evropo ter severno, srednjo in južno Ameriko. O svojem potovanju bo Micak izdal obširen in bogato ilustrovan potopis. + Preskrba sirot. Banska uprava razglaša: V zvezi z razglasom, odnosno s pozivom banske uprave za prevzem osirotelih in zapuščenih otrok v brezplačno oskrbo ali pa za svoje, se vabijo stranke iz srezov Maribor desni ln levi breg. Preva-Ije, Sloven;gradec, Ptuj, Ljutomer, Dolnja Lendava iD Murska Sobota, ki žele spre jebl kakega otroka, naj se zglase osebno ali pa pismeno pri upravi banovinskega Dečjega doma v Mariboru, Stirossmajer-jeva ulica 4. ♦ »Jugoslovenski turista«. Pod tem naslovom je na Sušaku začela izhajat: reprezentativna turistična revija »Jugoslovenski turista« si je nadel nalogo, da pro pagira lepoto naših krajev v prvi vrst: pri domačinih ter da po potrebi izdaja tudi posebne številke v tujih jezik:h V prvi številki je na uvodnem mestu propagandni članek »Zimski šport v Sloveniji« (napisal Anton Gnldovec), nadalje »Herceg-novi« v Boki Kotorski, »Bolest hotelijer-stva«, »Gorski kotar«, »Rab«, »Saraje-vo« in razne zanimivosti, med drugimi vest o brezplačnem povratku posetnikov Jadrana v mesecih decembru, januarju in februarju, številka je okrašena s slikami, ki nrm kažejo zimski šport v Slovenji, v Gorskem kotaru ter Rab Hercegnov.5 ,n Sarajevo Revija izhaja mesečno ter sta ne za vse leto 100 Din, posamezna številka pa 10 Din ♦ »živalice in roparji.« Založništvo revije »žema in dom« je Izdalo knjigo pravljic »živalice in roparjit, ki jih je spisal znani češki pisatelj Adolf Wenig in prevedel do- Fran Bradič Knjigo je ilustriral M.ilko Bambič. za odličen tisk pa je poskrbela »Delniška tiskarna« Knjiga stane brošira*: a 20 Din, v platno vezana 30 Din. Naroča se pri upravi revice »žena in dom« v Ljubljani, Dalmatinova ulica et. 10. + Himen. Na Štefanovo se je roročil g. u&itetj Rudolf Bratok z gdč. Faniko Martinčlčevo. posestnico iln trgovko iz Cerkmce. Obilo sreče! ♦ Sokol št. Vid nad Ljubljano priredi v soboto 31 t. m. ob 20 Silvestrov večer v dvoran, br Kratkija. ♦ Cirii Metodova družba prosj svoje podružnnce, da nakažejo svoje prispevke za leto 1932 no položnici ♦ Kup starinskega denarja so našli te dni delavci, ko so podtirali in izkopava!? staro zadovje v Strumici Bilo je 42 ko madov srebrn;h novcev iz dobe Marije Terezije, Karla IV in Franca 1 ♦ Požar v dveh zidanicah. Na Štefanovo ponoči je nastal v Straži na Dolen'skem v zidanici kovača Frana Markoviča lz Gornjega Gradišča pri Toplicah požar, ki je uničii poslopje do tal Enako je popolnoma pogorela zidanica vinogradnika Simona na Drganjib selih ♦ »Franz Josefova« grenčica nudi pri hemoroidih prijetne olajšave. Zaloga dr. černetovega Poslovnega koledarja 1933 se manjša. Sedat še dobite, ne odlašajte. Din 3O,— v tr- ^nvinah. lf52{" Da bo v dnevih novoletnih nekaj uric reš prijetnih, nič ne cincaj, kar naroči vinček, ki ga Slamič toči! ♦ Smrt zaradj razburjenosti. V stanovanje pomorskega kapetana Mateja Grile-ja v Dubrovniku so na Štefanovo vlomili doslej neznani zlikovoi v času, ko sta Ka-petanova mati in služkinja bili odšli v cerkev, kapetan pa po opravkih v mesto. Ko se je služkinja vrnila domov, je našla v stanovanju vse razmetano. Takoj je obvestila o tem kapetana, ki je hitel domov, na hišnem pragu pa se je zgrudil in izdihnil. Zaradi velike razburjenosti ga je zadela kap. ♦ Tragičen konec ruskega begunca. V torek zvečer je v Beogradu Izvršil samomor mladi kozak Stjepan Lomskoj, ki je bil zaposlen na novi progi Požarevac— Kučevo. Pred smrtjo je poslal svojim roditeljem v Rusijo 25.000 dinarjev. Zapustil je ginlj.vo pismo, v Katerem piše, da je za vedno hotel najti mir pred nepremagljivim hrepenenjem po svoji domovini Za preproge nespremenljiva Smyrnp volna Toni Jager, Dvorni trg 1, Ljubljana ♦ Tihotapec je utonil. Iz Splita poročajo o žalostni smrti tihotapca Jureta Ben čiča. Ko so ga zasledovali finančni stražniki, je skočil v reko Cetiino, hoteč jo preplavati ,n se rešiti pred zasledovalci. Valovi pa so ga zagrnili. Tihotapca so mrtvega potegnili iz reke. ♦ Uboj SO-letnega starca. V Nišu je bil obsojen na leto dni ječe AleKsander Lazič iz Grnjana. ker je v prepiru ubil de-vetdesetietaega starca Bogdana Mlletiča. ♦ Obsodba po zakonu e zaščiti javne varnosti. Pred okrožnim souišče.m v Osi-jeku je sedel na zatožni klopi seljak Ivan Matkovič, ki ga je državni pravdnlk obto žil po zakonu o zaščiti javne varnosti, da je premišljeno hotel vzeti življenje občinskemu stražniku Antonu Luciniču, Ker mu je ta zaplenil svinjo zarad.i zaostalega državnega davka Matkovič se je branil, da je postopal v nujni obrambi Sodišče ga je obsodilo na dve leti težke ječe. RESTAVRACIJA KAVARNA EMONA bo priredila letos svojim cenjenim gostom prijetno SILVES VAN II PLES v restavraciji in v I. nadstr. Bogata, in apartna dekoracija. — Igra: Sonny Boy - Jazz. — 15405 ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jo-s. Reich. ♦ Nova pasta za zobe je »Diana«. Čisti odlično, varuje emajl, je izvrstnega okusa, desinfich-a usta Jn zobe. Cena normalne tube 5 Din, dvoine 8 Din. Iz LinMjane n— Trboveljski slavčkj v Ljubljani. V četrtek 5. januarja nastopijo v veliki dvoran.; Sokolskega doma na Taboru trboveljski slavčki Mladinski zbor iz Trbovelj je gotovo edinstven na vsem našem jugu; njegovo petje, čeprav izvira iz mladih grl. je v resnic; umetniško dovršeno To jim je priznala kritika in občinstvo na vseh njihovih koncertih širom Slovenije, predvsem v Ljubljani, kjer so že dvakrat nastopili, dalje v Beogradu im v Zagrebu. Zagreb je bil naravnost navdušen za nje in vse tamošnje ocene so take, kakršne redko kdaj dobivajo največji zbori. Slavčki se pripravljajo sedaj že celo zimo za pot na češkoslovaško, kjer nastopijo pomladi. Sedaj so se postavili v službo ljubljanske dobrodelne akcije in bodo izvajali 5. januarja na dobrodelni akademij,! pod vodstvom svojega odličnega zborovodje učitelja g. šu ligo j a Izbran spored. Začetep akademije bo točno ob 20. že danes opozarjamo občinstvo na ta večer, za katerega so vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. u_ Občni zbor krajevnega odbora Jadranske Straže se bo vršil 16. januarja 1933 ob 20. v restavraciji »Zvezdi« in bodo na dnevnem redu: poročila upravnega in nadzornega odboTa, predlogi in sklepanje o absolutoriju, volitev predsednika in članov upravnega in nadzornega odbora, predlogi članov, smernice za bodoče Da se zavarujemo proti krizi Da si ohranimo telesno in duševno ravnotežje v našem času depresije in skrbi, je potrebno v prvi vrsti, da si ohranimo zdravje. Potežkoče se nam zde večje, ako je naše zdravje slabo. Pomnite, da zavisi zdravje od vrednosti in pravilnosti prehrane. Naša redna hrana vsebuje premalo hranivosti, zato je potreb- delo, volitev delegatov za oblastno skupščino in slučajnosti. K občnemu zboru se vab:jo vsi člani in prijatelj) Jadranske Straže. Za potovanje v Ljubljano je odobril minister prometa z odlokom MSbr 27856 od 9 t. m vsem članom Jadranske straže, ki se udeleže občnega zbora, polo vično vožnjo na državnih železnicah, člani kupijo na vstopni postaji celo karto, katera velja tud; za povratek s potrdilom o udeležbi na obenem zboru Povlastica b0 veljala od 12 do 16. januarja u— Zglasitev 18 letnih mladeničev n starejših nabornikov. Po mestu je nalepljen razglas vojaškega urada mestnega načelstva. fci poziva k zglasitvi: 1 vse v Ljubljano pristojne nabornike, ki so ro jeni 1913 'eta ter one, k: so rojeni v letih 1912, 1911. 1910, 1909, 1908 i.n 1907. pa dos ej še niso bili pregledani ali pa so bili oglašeni za začasno nesposobne Zglas:ti se morajo najkasneje do 10. januarja 1933 2. Vse v Ljubljani bivajoče, pa drugam pristojne naborne obveznike, ki so rojeni v letih 1907 do 1913 3 Vse starejše vojaške obveznike operativne in rezervne vojske, k: so postali iz kakršnegakoli vzroka nesposobni za nadaljnje izvrševanje odkazane jim vojaške službe. 4 Vse mladeniče, ki so rojeni 1915. leta. Podrobnosti zglasltve so razvidne v razglasu, zve pa se zan:e tudi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev 7. Prizadet". naj strogo pazijo, da pravočasno opravijo svojo zgiaševalno dolžnost, kajti vojno-kazenskj zakon predpisuje za ne prijavljence hude kazni. Odsotne ali zadržane mladeniče so dolžni prijavit: njihovi starši, sorodniki, varuhi ali službo-da''a'c, ki so po vojno-kazej&kem zakonu soodgovorn zanje u_ »Melodija 1000 otokov«. Samo še danes ob 14.15 in 18. uri se bo predvajal ta nagradni film ZKD. Poset filma je zadovoljiv. apeliramo pa kljub temu na vse prijatelje našesra domačega filma na vso zavedno našo Ljubljano, na mladino in d>ijaštvo, da si prvo večje zvočno filmsko delo naše naglo se razvija-joče filmske industrije prav gotovo ogleda Poudarjamo še enkrat, da je g. Mate Ma-t.ič. lastnik hotela .Central« v Splitu, razpisal lepo nagrado 14-dnevnega brezplačnega letovanja v njegovem hotelu (hrana in stanovanje) Nagrado prejme dofcčnl. ki bo znal na naj'enši način v kratkih besedah opisati svoje vtise, ki jih je dobil od filma Dopise je noslati tajn:šf.vu ZKD v zairti kuverti do 31 t. m z natančnim naslovom pošiljatelj Posebna komisija pod predsedstvom notarja bo razsodila, komu pripade nagrada u_ Lepa nagrada. Foto-Revija v Zagrebu je iazpisa'a štiri božične nagrade za najlepše slike fotoa.materjev Prvo nagrado, krasen album češkoslovaških fotografij. je dobil že večkrat v ir^zemstvu odli. kovani znan-i naš fotoamater gosp. Ante Kornlč Album je razstavljen v Zveani knjigarni, šelenburgova 7. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Na Silvestrov večer naj se ves zbor zbere točno ob 20 v društvenih prostorih v Mestnem domu, ne pa tako, kakor je bilo oznanjeno v ,S!ov Narodu* - Odbor u— CeskoslovensUA Obec v Ljubljani ne-pof&dš. letos Svlvestra, žada však členy, aby se zfteastnili zabavy »Sokola Ljubljana« v Narodnim domS. Mista budou reservova-na v tšlocvičnč Vybor. u_ Kidanje snega. Po dolgem obotavljanju se je včeraj zopet pokazal snežec. Opoldne je prav na drobno snežilo, to'iko, da so se pobelile strehe. Menda ga je v planinskih krajih nekaj več. da bodo tako vendar uslišane molitve rogovilarjev, ki že nestrpno čakajo na pohod. Popoldne pa je tudi v Ljubljani začelo izdatneje snežiti. Mestno načelstvo opozarja hišne posestnike, lastnike parcel itd., da morajo, čim zapade sneg, poskrbeti, dp so hodniki ob hišah in parcelah temeljito osnaženi. Snaženje in posipanje je treba izvršiti v širini hodnika ali pešpota, odstraniti je treba sproti zledenele gruče Jn kepe snega ter vsako jutro znova posipati z žaganjem alii pepelom glp.dke in polzke hodnike Kadar zapade sneg ponoči ali se napravi poledica, je opraviti snaženje In posipanje vsaj do 7. ure zjutraj. Pri nepre- Na Silvestrov©! Bomba smeha! ))Pat in Patachon čarostrelcacc Kino »Ljubljanski dvor« no, da jo spopoinimo s nrano, ki je izredno bogata na vseh onih snoveh, ki dajejo zdravje in energijo. Ovomaltine je dragocena in ekonomična hrana To sta za današnje čase dve važni lastnosti ker moramo stremeti za tem. da dobimo za vsak i izdatek kolikor največjo možno vrednost. stanem sneženju je treba osnažiti hodn'1? ali pešpot večkrat na dan in ga tako posipati, da ni nevarnosti za pešec- Z dvor šč se ne sm«3 sneg ali ied skladati na cesto, temveč ga je izvoziti v Ljubljanico ali na odkazana skladišča Sneg. k- sam zdr-či ali se pomeče s strehe, morajo h šni posestniki ner.udoma na svoje stroške zvoziti s ceste Redno je tre1,a čistit: tudi kotanje m odtočne jarke ob hodn kih 1« ob južnem vremenu ne nastane poplava hodnika Kdor zanemar' ta določ:la t> kaznovapn; vrh tega sme mef.no načelstvo izvršiti opuščeno ali nemarno 0">rav Ijeno delo na stroške zamudnega lastnika hiše. u— Društvo »Tabor« priredi; v soboto v prostorih bedela »Tivoli« Silvestrov večer, katerega čisti dobiček je namenjen izključno nezaposlenim delavcem Na prireditvi bo nastopil priznani društveni mešani zbor, predvajali se bodo kuplet:, recitacije in alegorije Po programu prosta zabava s plesom, šaljivo pošto in drugim Za dobro pijačo in jedačo bo preskrbljen j. Pričetek ob 20 Vstopnina 8 Diu za osebo 20 Din za družino kinia ni varna pred moževo silovtostjo. Tako je rešena krepost! In Pirandello je apolosist takesa dejanja! ★ Hrv. glasbeni zavori je pfiredil svoj dru-eri društveni koncert, ki na ga žal ne moremo šteti med posebno uspele prreditve tega instituta. Društven orkester ni kos oro-pramu. katerega ie izvajal, a še boli le motil sam dirigent Bons Papandopulo. ki bi s svojim- nemirn;mi in raztrganimi kretnjami motil tudi vsak drug rutiniran orkester. Oratorijski zbor Sv. Marka je pod vodstvom svojega dirigenta Mladena Pozajiča prired i duhovni koncert z deli nekaterih domačih skladateljev (Mantuania, Dugona, Pozajiča i. dr.V Zbor je pel muzikalno, le intonaciji bi bil moral posvetiti večjo pozornost. Železničarsko pevsko društvo >Sava« ie tudi priredilo uspel koncert skladb naših moistrov. Grafični orkester mandolinistov in kitaristov je priredil matinejo s sodelovanjem, pevskih društev »Slo^e« in »Jednakostic. Ob tej priliki ie društven dirgent Ante Vrania elavil 25letnico svoiega "lnsbenega delovanja. Žiga Hirschler. Is naših znanstvenih revij V 6/7. številki »Zdravstvenega vestnika« je objavljen na uvodnem mestu člarnek prof. dr. Alojza Za'ok.iria »O naših bolnicah«. Pisec obravnava predvsem vprašanje bolniških zdravnikov, ki je nedvomno zelo važno v ce- lotnem kompleksu problema bolnic. V drugem delu svojega razglabljanja se ugledni strokovnjak dotika tudi nekaterih drugih vprašanj, ki so e tem v zvezi. Problem je važen zlasti zaradi tega. ker 6e je zdravniški kongres v Vrnjački Banji izrekel za noveliranje zakona o bolnici. Pisec zaključuje: »V vprašanjih bolniške politike bodo morali govoriti tudi drugi faktorji, ki so odgovorni za kulturni napredek našega naroda.« Dr. Tomaž Furlan je prispeval razpravo o kulturi Kochovega bacila. Sledi referat o re-sekeiii želodca in gastroenterostomiji (dr-G« zel j in dr. Baic), 0 tuberkuloznih čirih v grlu in njih zdravljenju piše dr. Franjo Rad-šel. Dr. M. Karlin je prispeval »Prilog k zdravljenju kostme tuberkuloze z »Abjirim« mazilom. (Tako se imenuje razkričano Polj-šakovo mazilo). Pisec opisuje popolnoma negativen učinek takega zdravljenja. Številko zaključujejo društvene vesti z raznimi beležkami Poljudni mesečnik »Zdravje« je pribočil v 9./10. številki članek dr. Iva Pirca »Med zdravjem in boleznijo«, v katerem naznaČuje celo vrnto naprav in uredb, ki bi še bile potrebne^ v iznooolnitev naše javne zdravstvene službe. Tako nimamo v naši banovini nobene infekcijske bolnice, ne ljudskega zdravilišča za tuberkulozne: dasi je v Prekmurju precej trnboma nimamo posebne bolnice za trahom. Takisto bi potrebovali poseben oddelek ali celo bolnico za rakasta obolenja, ki iih ie vedno več Potrebovali bi posebni bolniški zavod za alkoholike dabe zavod za internaciio idiotov in kretenov itd Pisec poudarja potnebo dispainzeriev za otroke, ker je treba socialne bolezni zatirati že pri otrocih. Obširneie razpravlia pieec o potrebi smo-trenejše zaščite slabotnega otroka, večje higienske propagande in poostritve higienskih ukrepov. Nestor naših psihiatrov dr. Fran Gosti razpravlja o duševno zaostali deci in karakteri-zira pojave idioti ie in imbecilnosti. Strokovni učitelj Fran Grm je prispeval za vse matere zanimiv članek »Zakaj ne začno otroci pravočasno govoriti«. Posebno tehten je prispevek sedanjega šefa . primarija kirurškega oddelka v Ljubljani dr. Mirka Černifa: »Naloge organizacije proti raku«. Pisec označuje rak kot »bolezen, ki je izmed vseh, kar iih poznamo, najbolj škodljiva človeštvu«. V Nemčiji umre za rakom vsak deseti človek: verjetno ie. da tudi pri nas ne bo nič boljše, če ne slabša. Pri raku ie najvažnejše to, da ga oravočasno spoznamo. V boj zoper tega morilca človeštva je treba pritegniti vse. ki so v stikih z ljudstvom. Pri nas vodi ta boj novo ustanovljeno Društvo za proučavanie in pobiianje raka. ki si je med drugim zastavilo tudi nalogo. da zbira denar, ki se bo porabil z,i poučevanje Uudstva glede raka in za nabavo pripomočkov za zdravljenje. (Sloveniia nima do danes niti trohice pri zdravljenju raka tako uspešnega radija) Pri tem le dr. Pernic poveda' tudi to-le krepko besedo našim premožneišim slojem: »Tn naši ma"o v Orodnem gledališči dosegla zelo velik uspeh. Šolski otfosi so najbolj izpostavljeni nalezljivim boleznim. Proti vhajanju klic skozi duplini ust grla vam bodo najbolj pomagale priljubljene / Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena velikega zavojčka Din 15; cena malega zavojčka Din 8. u— Policijska ura na Silvestrov večer. Kr. banska uprava je dovolila podaljšanje policijske ure za Silvetrov večer za gostilne in kavarne do 3. ure ponoči za območje mesta Ljubljane. u_ Tudj na to je treba misliti. Prihodnjo pomlad bo v mestu na novo tlakovanih več raznih ulic, mei njimi tudi Zaloška cesta, in sicer predel od šentpeterske cerkve in mimo splošne bolnice, že zdaj pa je treba razmišljati, s kakim materija-lom se bo tlakovala ta cesta, zlasti pred bolnicami, kajti ob tej cesti stoji tudi Leonišče, novi šlajmerjev dom, takoj zadaj za L*Kmlščem je še ženska bolnica. Ker se bo m^rda že zdaj pozimi nabavljal materijai za tlakovanje, je potreben preudarek, da tega predela Zaloške ceste ne kaže tlakovati s kockami, na katerih bi vozila povzročila silen ropot, ki bi bolnikom prav gotovo ine del dobro. Menda stroški za leseni tlak niso previsoki, a na takem tlaku se ropot še najbolj zaglušl. u_ Pazite r,a suknje in klobuke! V kavarni se človek tako prijetno zasedi, gleda skozi okno ali mežika v ilustrirane liste, skratka pazi na vse, samo ne na svojo suknjo, ki jo je obesil na poljubno kljuko. Zato pa suknje in klobuke natančnejše opazujejo gotovi ptički, k; kaj hitro izrabijo ugodne prilike. Tako je tat odnesel Vladimiru G. iz kavarne Emone 1940 Din vredno suknjo in klobuk. Suknja je bila temnosiva, klobuk pa svetl-o-rjav Osumljen je tatvine neki 28-letni moški, ki je govoril dunajsko nemščino. u— Na Silvestrovem večeru društva »Krke« pri Mikliču bo nastopila tudi gdč. Vedralova z več pevskimi točkam' članstvo bo gotovo zanimalo tudii to, da se bodo na tem večeru delile članske knjižice, ki so zelo bogato vezane in opremljene 6 številnimi slikami. Vstop vsakomur prost! Brez vstopnine! u_ Prikrojevalne tečaje za krojače in šivilje v Ljubljani prrred.i kr. banska uprava, referat za pospeševanje obrti, Stari trg 34/1. Tečaje bo vodil obrtni učitelj g. Knafeij Alojzij. Kdor se še namerava udeležiti, naj se ustno ali pismeno takoj priglasi referatu najkasneje do ln-januarja 1933. O podrobnostih bo vsak priglašenec pismeno obveščen. || Vsi, ki se hočete dobro zabavati, I pridite na SILVESTROVANJE ki se vrši v Sokolskem domu v Šiški. Plesna šola S. K. SVOBODE vabi na SILVESTROVANJE v dvorani Delavske zbornice. Začetek ob 20. uri. 15422 v restavraciji „SLONu Priljubljena Donny-Jazz kapela. s PLESOM VSTOP PROST. — Restavracija v jutranjih urah od 4. ure naprej odprta. — Cene zmerne, točna postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Saša Roth, restavrater " FOTO POTOVALNA KAMERA 30 X 40, Goldmann, popolnoma nova, uporabna za atelje, kompletna, z optiko kakor tudi Satinirni strej 40 cm, PRODA prav poceni FOTO TOURIST Šelenburgova ulica 6. TEHNIČNI BIRO Vsakovrstne aRh IVAN ZUPAN načrte, proračune, gradbeno vodstvo, obračune. Zgradb * zvrSite* ae nrev7em!> Zastopa le gradbenega gospodarja Informacije brezplačno Pokličite LJUBLJANA 'elefon 279» GRADIŠČE ST. 13 i Leichner Fettpnder je že 60 let svetovna znamka. 351 u_ Na Si I vest,-ov o gremo vsi na Tabor k Sokolu I, ca pozabimo za par ur na vse skrb. in težkoče. katerih je bilo polne staro leto Sokol I se je najskrbneje potrudil. da nas bo razveseli] z zanimivim m smehapolnim sporedom Poleg orvovrsi-n h pevskih in baletnih točk nam bo priznam taborski kom-='.{ br Rak. ki je naen-krat zase! me.i zgodovinarje, oodal v ve r,n' bese':,i kroniko 1. 1932 Na snoredu *o tudi telovadne točke in nastop', član-f,va ter ženskega naraščaja.-Zabave iv. smeha bo torej za vsakega jbilo. u— Sokol III. priredi tudi letos svoj obi-ca-m Silvestrov večer v društven:; telovadnici na letnem telovadišču ob Dunajski cesti in bo s svojim pe-strim sporedom Presenetil vse posefnlke Originalni spored. kareiega sreddšče bo imenitni cirkus »Pagalajmo« pod vodstvom nedesežnega d: rektorja Polominija, jamči za izvrstno zabavo. Po polnoč, ples' Začetek točno ob 20 uri Bežigrajčani! Ob zatonu leta Vfs\ ki ste dobre volje, v društveno telovadnico Sokola {II.! u_ Če zaspiš na ulici. Tone z Gline se je predolgo zadržal v družbi v mestu in je kolnvrarll proti domu p Kan Naenkrat se mu je zazdelo, da stoji že pri postelji in se je vlegel Zbudi! se je šele čez dobro uro popolnoma premražen. kar ni bile nč čudnega, kajti ležai je na cesti pred Narodnim domom Poleg tega. da se je na brž pošteno prehladih je pa Antoin tudi žalosten ugotovil, da mu je med spanjem pobral nekdo iz žepa ves denar ln to okrog 2S0 Din, beležnico in delavsko knolžico Na Silvestrovo! Bomba smeha! »Neza žel jeni sinček« KINO »IDEAL« •A a Jti\/y e— Opozorilo glede davčnih zaostankov. T prava sreskega združenja trgovcev v Celju je posiaia vsem zaupnikom v razn h krajih področjia združenja navodila, kako se naj ravnajo spričo izvržb za davčne zaostanke, ki jih ne mo-rej-o plačati. Nada Ije je posiaia zaupnikom še posebno .okrožnico, v kateri poziva davkoplačevalce. da ji sporočijo koik-etne primere ev preostrega postopanja pri izvršbah Uprava združenja svetuje članom, da se v ta nameri zgiasijo pri zaupnikih v vsaki ob. čl mi. kjer bodo prejeli navodila, zaupnike pa poziva, da se naj pravočasno zanimajo za težnje svojih tovarišev. e—' Osebna vest. Naš ožji! rojak g. Hinko Samec, uradnik jugoslovenskega konzulata v Parizu je po službeni potrebi preme -•St-en k našemu konzulatu -. Diisseldorfu e_ Slikarska razstava Elde Piščančeve m Rajka Slaperniks v dvorani Obrtnega doma odprta še do jutri opoldne. Obisk e zanimive umetniške razstave toplo priporočamo e_ žrtvi napadalcev. V Velenju je včeraj zjutraj ne.ki pekovski vajenec v pre piru napadel 19-letriega pekovskega pomočnika Konrada .vlbna z nožem ter mu prerezal vrat na desni otran:; in ga zato-Jel t hrbet. Napadalca so takoj aretirali in prepeljali v zaoore celjskega okrožnega Po lišča — D-ne 28 t. m. je Deznan moški napadel 31-letnega vinlčarja Štefana Laj-ha s Sladke gore pni Šmarju. Z nekim to- m predmetom ga je poškodoval po gla. v; i.ti mu zlomil desno golenico. Libna in Lalha so prepeljali v celjsko bolnico e_ Mestni kino. Danes ob 20.30 veličastni zvočni film .»Sveti plamen« po dra-m; Scmerseta Maughama z Gustavom FrohlU-hom in Dito Parlo. Zvočni žurnai. tem sajp« a— Odpri srce, odpri roke___! Niti toliko. kol kor dajemo mnogokrat beračem v enem ckievu, ne bo treba prispevati k fondu Protituberkulczne lige za zgradbo pre-potrebnega n, ia za tuberkulozne v Mariboru v mesečnih prostovoljnih prispevkih, c!a bo ta plemenita akcija v doglednem času končana z uspehom. Ta mesečna prostovoljna žrtev je tako malenkostna, da je gotovo ne bo n:hče odklon'1. Zaradi tega je pričakovati, da bodo vsi hišni posestniki in stanovanjski najemniki, ne glede na to, eii so č:an,i dot čmh društev, radevolje podpirali razveseljivo akcijo lige. Najemniki bodo izročali svoje prispevke ob prilik* pobiranja stanovanjske najemnine hišnim lastnikom oziroma njihovim namestnikom, k- bedo te prispevke s svojimi vred izro č3ti inkasantu lige Polagajte kamenček na kamenček k zgradbi azna. ki bo pomenil velik korak naprei v oobHamiu najtetra&nei-S1? kuge. ki mori naše ljudstvo! dne 20. decembra 1932. Številke za >značbo kraja pomenijo 1 Cas opazovanja. 2 stanje barometra 3 tem-,e>ra tura r^lat^Tia vlaea v *'» smer in brzina v^tra 6 oblačnost U. 10 7 v~rsra padavin S padav.ne v irm Tem ■>eratura prve številke pomenijo naiviš,i<- 1r'.?f- isin^io "°mnf>ratnrr. L;ubllana 7, 773 7, —2.0. 90. NE1. 10,__ —; Iv;ubi ja na 13, 773.4, _1.0, 90, NE1, 10, —; Maribor 7, 772.9, —2.0. 90, mirno. 10. Zaarreb 7, -2.0, 90, NE1, 10, 0.2. sneg; Beograd 7. 774.3, —1.0, 80. mirno, 10. Sarajevo 7, 774.fi. —5.0. L-»0. mirno. 10, Skoolje 7. 776.3, -2 0. 90. W2. 10. -, _; Solit 7, 769.8. 9.0. 90. E6. 6. 16.0. dež: Kumbor 7. 769.8. 8 0, 80. E2. 8. -. Rab 7, 769.7, 6.0, 80. mirno. 10. 20, dež; Vis 7, 769.1, 9.0, 80, mirno, 9, 26.0 dež Temperatura v Ljubljani —2.0, —3.0; v M ar boru —1.0, _3.0; v Zagrebu —1.0. — 2 0; v Beogradu —1.0, —2.0; v Sarajevu -3 0, —6 0: v Sltopliu —1.0. —2.0; v Splitu 11.0, 70: v Kumboru —, 4.0; n« Rabu 6 0: na Visu —, 6.0. Son^e vzha;a ob 7.39. zahaja ob 16.25 Luna vzhaja ob 9.46, zahaja ob 18.34 a— upokojeno ogtteijstvo iz Maribora in okol ce Ima svoj sestanek v četrtek 5. januarja ob 15. v Naibavljalni zadrugi na Rotovškem trgu. Udeleženci naj prinesejo s seboj slike in napisane življenjske podatke za album. a_ Spominsko silvestrovanje pri Ruški koči. ^eiošnje Silvestuovo bodo praznovali v Ruški koči poleg ostaiih planincev in smučarjev tudi trije turistovsk.i veterani, ki so praznovali presrčno planinsko Silvestrovo v isti koči že pred 20 leti Leta 1913 so se zbral' gg. Rotter, Nace Baloh, Lesjak Sernec s soprogo ter takratni lastmlk posestev na Glažuti in se odpravili v mrzli Silvestrov' noči proti sv. Arehu. Vo«V»l jih je neki drvar, ki je dobro pozna! pot v snegu tudi ponoči. V prijetnem razpoloženju so r-«'ičakovaK novo leto in kovali le->e načrte za bodočnost Slovenskega planinskega društva in slovenskih planincev. Mnogo ur.anja in vere je bilo v njih in drzne so bile n/hove ml si'i. ki so .-e pa pozneje !e uresničile. Od tedaj jc- ore. tek.o s..oro 20 let in od tedanje silvestrov- ske družbe so ostali živ. samo še trije člani gg. Rotter, Baloh i preizkušeni slovenski planinci zopet v- Silvestrovi noči na pobeljeno Pohorje, kjer bodo obujal; drage spomine in pričakovali z živo vero in vročim upi novo leto. a— Silvestrovanje v Pohorskem domu Mariborski mestn avtobus bo vozil v so boto na Silvestrovo ob 14 z Glavnega tr ga v Mariboru na Reko. V nedeljo 1. ja niuarja pa bo odhajal z Reke proti Mar: boru ob 17. ari. a— Zopet žrtev zahrbtnega napada. Pred dvema dnevoma je bil na povratiku pro L' domu nenadoma iz zasede napaden od ne kega neznanca 26 letni delavec Karel Krebf iz Selnice ob Muri. Neznan' napadalec ga je podrl na tla in ga Irljiib močne obramlr z nožem nevarno obreza.1 po levem licu Kreb"*ove poškodbe so tako hutde, da je moral na zdravljenje v bolnišnico tt f V O v Izvoz se je ponovno dvignil in je prekoračil lanski obseg. — Presežek izvoza nad uvozom ,je znašal v novembru 128 milijonov. Zo v našem božičnem gospodarskem pregledu smo opozorili na zelo razveseljivo dejstvo dviganja našega izvoza. Letos v iuliju ie naš izvoz po vrednosti padel na doslej najnižji mesečni znesek 172 mii'i j o no v Dm; naslednji mesec se je nekoliko opomogel na 216 milijono-v, v septembru je narasel na 273 milijonov, v oktobru na 320 milijonov, v preleklem mesecu pa je po pravkar objavljeni stat stiki dosege! skoro 360 milijonov in je pri tei višini prekoračil lanski izvo-z v tem mesecu. To gibanje izvoza je tembolj zadovoljivo, ker je pri nas v normalnih let h sezonsko na.ivečjl izvoz v avgustu in septembru. deloma še v oktobru, proti koncu leta pa običajno zopet popušča. Z izvozno vrednostjo 360 milijonov Din smo v novembru dosegli največji letošnji mesečni izvoz. Povečanje izvoza v novembru je deloma pripisati zopetmi vzpostavitvi redne trgovine z Italiio, ki ie bila prej ovirana zaradi italijanske devizne zapore; s 1. novembrom pa je kakor znano stopil v ve-Inavo klirinški plačilni promet s to državo. V splošnem pa je naš izvoz pospešila, kakor smo omenili že prefšnji mesec, uvedba premije v trgovini z devizami, ki ie olajšala izvoz in podražila uvoz. Zato opažamo vzporedno s povečanjem izvoza tudi nazadovanje uvoza, in sicer od 299 milijonov v septembru na 244 milijonov v oktobru in na 232 milijonov v pret. mesecu. Naša trgovinska bilanca ie bila zaradi tega v novembru visoko aktivna in je presežek izvoza nad uvozom dosegel znatno vsoto 128 milijonov Din, dočim je bila lani v tem mesecu trg. bilanca aktivna le za 4'1 milijonov že v oktobru smo .letos imeli za 76 milijonov Din aktivno bilanco). Vsega smo v novembru izvozili 278.827 ton (lani v novembru 263.852 ton) v vrednosti 359.5 milijona Din (lani 349.4 milij. Din). Naš izvoz se je torej v pret. mesecu v primeri z lanskim izvozom v novembru poveča! tako po količini kakor tudi po vrednosti, in sicer po količini za 14.975 ton aii 5.7%, po vrednosti pa za 10.0 milijona Din ali 2.9 °/c. Uvoz pa je znaša! v novembru 86.746 ton (lani 95.090 ton) v vrednosti 231.6 milijona Din nasproti 3:18.5 milijona Din v lanskem novembru. V primeri z lanskim novembrom se je torej uvoz zmanjšal po količini za 8.8°'o, po vrednosti pa za 76.9 milijona Din ali 24.9%. Od počefka leta je bilo gibanje naše trgovinske bilance naslednje (v rn;!ijo- n:h Din): januar februar marc april maj junij ju! i i avgust september oktober november Izvoz 218.3 203.7 212.7 271.0 219.S 246.7 172.2 2164 272.8 320.1 359.5 Uvoz 22S.2 229.4 246.4 248.9 234 6 2l>2.9 199.1 233.4 298.7 243.7 231.6 SaMo — 9.9 — 25.7 — 33.7 + 22.1 — 14.8 + 4,3.8 — 26.9 — 17.0 — 25.9 + 76.4 + 127.8 ian.-Oikt. 1932 2713.? 2596.9 + 116.2 jan.-okt. 1931 441,s 9 4502..3 + 83.4 jan.-0'kt. 1930 62S6.6 6437.6 —151.0 17 nr\nh 11 mesecih tekočega Ietp. i" se-v"'li vednost našega izvozi rn -le "V13 mil:ionov Din. to ie za 170* mM?ionov Din ali 3S.6 odst manj nwn v iptem razdobju pret leta in za 357- milimno" a!! za 5*7 odst mani ne<2o v istem nzdobi'! 1. lO.V) Se večii pa je oadec uvoza V rast doMu ianiiar-novernber t. 1 smo uvozili 7n 2507 miHj.-^nov D:n. to je za lOfv; milijonov D'n ali 42 3 r>dst manj nego lani in za 3S41 mPiionov ali za 60 odst. mani np-*o pred'anskim. 7.9 r&7clohie 11 meiecev tek leta je b'-la naša bil-mc^ nkti na 7,-1 Ufi mili ''aiov Din. doč;m ie bil1 lani za is'o rnzdoh i? pasivna za 83, predi mrkim pa za 151 nvli'onov. Pr; tem maramo še Ui>o"te-vati. da smo imeli leta 1<>?8 v istem r"z-dobiu za H38 urlijo-nov D:ti pasivno bilanco. a 1?fa 1(>?7 pa za 777 milijonov. Vmes ie bil'- do konca novembra le leto /929 aktivno Glavni predmeti našega izvoza v novembru »o HTi- nlenica (5 5 mdii D'nV koruza (35 9). moVa in ot~obi (1.8^ fižol (9.0). sve?e sadie (.36.4) suhe češnlje (22.1) 'nezga (2.4) zdrav-lna zelišča (1.3) hmeli (2.2) tobak (15*). konoplia (2 0). konji (1.8) govedo (7.5) svmie (23.3). drnbn:ea (8.4). pcu^nina (7 5). sveže meso (24 mas+ (1 31 sveže ribe (171 iaica (1191 nerie fl.l) i prilično v doseda njem okviiu. Največ izvažamo še svinj, izvoz govede pa se je le malo poboljšal (od 6.6 miliijona Din odn. 3421 glav v oktobru na 7.4 milj. Din odn. 4384 glav v pretek, mesecu). Znatno pa je oživel izvoz mesa (od 12.4 v oktobru na 24.5 miliijona Din v novembru); ta izvoz je bil celo ne koliko večji nego lani v tem mesecu. »Izvoz jajc je bil za malenkost večji nego lani. Izvoz lesa je bil kakor znano v oktobru zelo slab, v pret. mesecu pa opažamo tu. dil tu nekaj zboljšanja. Gradbenega lesa smo v oktobru izvozili 4266 vagonov za 29.7 milijona Din, v novembru pa 5391 vagonov za 38.7 milijona Din (lani v novembru 5722 vagonov za 59.0 milj. Din). Tudi izvoz drv je bil malo živahnejši; v oktobru je znašal 2165 vagonov odn. 3.2 milj Din, v pret. mesecu pa 2544 vagonov odn. 4.1 milj. Din. Izvozili smo tudtl 50.000 pragov (v oktobru le 1200). Nadalje je bil živahnejšii izvoz ekstran-tov za strojenje, dočim je bil 'izvoz cemen. ta zelo slab; znašal je le 5.3 milijona Din nasproti 13 milijonom v oktobru. Tudi oz-voz bakra je bil slabši nego v oktobru, vendar še večji nego lani v novembru. Glavni predmeti! našega uvoza v novembru pa so bili: bombaž (6.9 mrilj. Di.n), bomb predivo (17.7), bomb. tkanine (12.0) volna (1.4), volneno predivo (5.4), volnene tkanine (0.1), železo (1.9), žel. pločevina (2.8), cevi (1-7), železniški materijal (3.0) železno izdelki (10.5), stroji in aparat! (5.9), elektroteh. predmeti (7.2), prevozna sredstva (13.4), nafta (11.0), premog (9.1), steklo (2.1), sirove kože (6.7), riž (6.5), limone, oranže ki ostalo južno sadje 1.0), kava (7.5), oljni! plodovi (3.1) Za davkoplačevalce Delodajalci, ki morajo po členu 100. zakon« o neposrednih davkih plačevati uoiuz.betiski davek v davčnih znamkah, se pozivajo, da v smislu nare-dbe finančnega ministrstva z dne 10. septembra 1919 predložijo v teku januarja i. 1933. davčnim upravam n« pregled knjižice z a uslužben-ski davek, da 6e te prepričajo o rednem in pravilnem plačevanju uslužibeuokega davka v davčnih znamikah, ker bi se sicer proti njim postopalo po določilih čl. 139., odnosno v primeru zatajitve dfl\'ca po ČL 142. zakona o neposrednih davkih. Nadalje se vsi privatni delodajalci opozarjajo na zakon o davku na neoženjene moške osebe z dne" 20. decetnbra 1. 1930. Ta davek tso dolžni plačevati; a) vsi ne-oženjeni mošiki. b) vdovci brez zakonske dece, c) v-si moški, ki so ločeni sodno, če nimajo zakonskih otrok in ne vzdržujejo žen in otrok. Vse to velja od 1. januarja 1. 1932., če so izpolnili 30. leto in niso prekoračili 60. leta iD stunuijejo v mestih, mestecih. trgih in sreskih krajih. Oproščeni pa s^ tega davka; 1. vse posvečene osebe, ki jim je zakon prepoveda.i po cerkvenih predp «sih, 2. osebe, ki se zaradi cerkvenih predpisov ne morejo ponovno oženiti 3. vojak, iti podoficirji pod zastavo 13 nižji oficirji, 4. obsojenci v zaporih za. dobo odsedanja kazni, 5. tujci, 6. osebe, fci so po civilnem zakoniku nesposobne upravljati svoje imetje, 7. popolni inval:di, 8. osebe v stlužibenLh odnošajih, katerih plača ne znaša več kakor 2500 Din mesečno. Davek plačujejo osebe od 30. do 36. leta v iznosu 50 odst. neposrednega davka po členu 95. in 96. zakona o neposrednih davkih. Osebe med 35 do 40. letom plačajo 40 odst.. mod 40 Ln 50. letom 25 odst., med 50. iin 60 letom pa 10 odst. Po navedenem plačujejo davek na neoženjene osebe v iznosu 50 odst. vse moške osebe, ki so nai-kasneje 31. decembra davčnega leta dovršile 30 leto, pa ne prekoračile 35 leta svoje starosti v iznosu 40 odet. raoilie osebe, ki so do omenjenega dneva dovršile 35. leto. pa ne prekoračile 40 let« svoje starosti, v iznosu 25 odst moS:e osebe, ki 60 do navedenega dneva dovršile 40 leto. pa ne prekoračile 50 leta svoje starosti, v iznosu 10 odst moSke osebe, ki so do omenjenega dneva dovršile 50 leto, pa ne preko.ra?:le *0 leta pvoie »tarosti. Ta davek <-p -^'ačuie »kupno ? u^u^ben-skim davkem trfco od ponavljajočih se do- hodkov kakor od dohodikov od primera do primera. Pri obračunavanju davka se del Jmarja v iznosu 50 par ne upošteva, nad jO par pa se računa Uot cel dioar. Organi, ki izplačujejo plače »o dolžni ugotoviti od vsakega posameznega uslužbenca, ali je samčki, vdovec ali ločenec, dalje, ali je kot vdovec ali ločene*, mel zakonito deco, razen tega pa tudi, ali vzdržuje ženo in zakonske otroke. Prav tako so dolžni organi ugotoviti, koliko let je vsak mu uslužbencu ali nameščencu, ki je podvržen davku ob koncu davčnega leta Posvečenim osebam voskom i.n podof cirjem in nižjim oficirjem, dalje onim uslužbencem katerih mesečn dohodki so manjši od 2500 Din (brutto), ni treba dokazovat', da so oproščeni tega davka, ker se to lahko ugotovi na podlagi .iradnih podatkov Vse druge osebe, ki so naštete kot oproščene tega davka morajo pravico do oprostitve dokumti tirat- z listinam:. Prav tako morajo dokazati pri-adete o^ebe, da so sodno ločene n da ino rajo vzdrževati žene ali zakonsko deco. Nomeščenci, odnosno osebe. ki imajo devet ali več živih otrok in ki ne plačujejo čez 1000 Din letno neposrednega davka. so oproščene p!ačevan'a vseh davkov, torej tudi uslužbenskpga davka Pravico do oprostitve mora prijaviti davčn- zavezanec 6 polnoveljavnimi dokazi pristojni davčni upravi. Davek na neoženjene moške osebe 6e ne more plačati z davčnimi znamkami, am-^k se mora odvesti davčni blagajni mesečno v gotovini po služboda* >2\CU = Dospelost in plačilo davkov v prvem četrtletju leta 1933. Dne 1. ianuaria l. 193^. dospejo v plačlo prvi četrtletni obroki zeradarine. pridobnine. rentnine. družbene 66 zakli Dnna* Dno**- .T»^r->r> 1301 ^t^ats-eVnbabnrroooi 1559. Trbovlje u23 Alpine-Montan. 11.50. TAKO IZGLEDA skala aparata Sttper 33 6 4-1 cev Elektrodina-mičen zvočnik Dovršen sprejem vseh evropskih postaj na Kratkih in dolgih valovih 1500i a (SI dtundardtiodtv 1 Blage* iržišt- LES. -f Ljubljanska borza (29- t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila dva vagona bukovih plohov. ŽITO + Chitago. 29. t. 111. Zač '.ni tečaji: P5Oggi 265 — 280; *2< 245 — 260: »5« 225 — 235; »6" 180 — 190. »7« 130 — 140: 80-81. Ječmen: baški in sremski. 60/66 kg 00 do 97.50. Oves: baški. sremski 95 — 97.50. Rž: baška 125 _ 127 50 'Mrobi: - ski 58 — 60: banatski 56 — 58. Fižol: baški beli 115 - 120. Šport Vse športne organizacije opozarjamo, da morajo vse objave za ncvoiet.no Številko, ki iaide v nedeljo zjutraj, oddati v uredništvu najkasneje v soboto do 11. dopoldne. Kasneje došle objave bodo brezpogojno izostale. Smučarski klub Ljubljana poziva vse člane, ki se nameravajo udeležit- tečaja in delati izpit za smučarske učitelje, da javijo klubu še pred koncem tekočega leta. 3. januarja ob 19.30 bo v damski sobi kavarne »Emone« sestanek tekmovalcev, ki so bili v prvem tečaju na Koprivniku. Udeleženci naj se sestanka zanesljivo udeleže Isti dan in na istem kraju bo ob 20.30 seja tehničnega odbora. Članstvo in ostali smučarji se opozarjajo, da bo do srede prihodnjega tedna na Mrzlem studencu tečaj za tekmovalce, zato bo ta čas zaradč izredno velike udeležbe težko dobiti prenočišča. Službeno iz OZDS pri LNP. De.egirata se za tekmi v nedeljo 1. januarja na igrišču Hermesa: ob 13. Korotan : Slovan g. Pevalek, ob 14.30 Hermes : Grafika °r Cirn-perman. Vzame se na znanje sporočila taj-n ka SZNS Ljubljana g. Držaja, da sta zaprosila za dopust gg. Betetto in Mahkovee s tem, da se ne delegirata za vodstvo tekem. Službene objave Sekcije Z1VS. Sekcva Zbora nogometnih sodnikov Ljubljana objavlja, da je upravni cdbor zbora pezval vse sodnike, da se v protest proti odpravi avtonomije sodniške orga.n'zac ie no slavni skupščini JNS ki ogroža osnovne interese nogometnega športa, abstinirajo od sodenia vseh tekem do izredne skupščine zbora, ki se bo vršila 8. januarja v Beogradu Sekc j? poziva po brzojavnem nalogu zbora in v smislu soglasnega sklepa na p'enarnem sestanku Itublianekrh ffavcv sekcije dne 28 t m. svoie redne č^ane kakor tud- podisavezne sodnike, da se eno-dušno odzovejo pozivu zbora in da ne sodijo dc nadaljnje odločitve zbora oziroma sekerie nobene tekme — Ta mik. Službeno »z Sekc\ie ZNS. Drevi ob 18.30 v kavarni Evrop: seja odlbora za kaznovanje sodnikov. Ljubl?an»kj zimsko športni podsaVez ima drevi ob 20 v d&mslk sebi kavarne Emo-De seVi uroravnega odlbora. Važno! SK Hfr ja. V nede1^ ob 14 od^a^a I. in II. garnitura trening tekmo. Sestava moštev bo oravoča^no obiavliena na ča^Ti^ m«itih V erardeTfai bo-ilte ob 13 30. SK Ilirija (Smučarska sekciia). Sestanek vseh tekmovalcev danes ob 18 2« v klubov* <*r»bi kavarne Evrope ŽSK Hermes (nogometna rekcria>. v nedeljo 1. 1 1933 bodo igTab z G^afko: Po-ženel P!e5 Sernec Klar-^nik Glavič K"e-tič Kofiennna Primar. škrafnar Zisnančifi. Mokorel Fa"diw"kz F^'1"! Tin -------- le danes sestanek ob 19 30 pn Beliču Vsi, ki Se n;so p^eieli »o-dcavezniTi legitimacij. do»>'V> ra seorf-a^ku TSK Slovan Dane« ob 20 redna =e-a cefntra^Ajrj, r>dibora Vfjh'-t/> pp Ku^a. 'rer F^« n-^Tl AT»iko M(»r9l{ 'n K"<-vlv npWec da i®" važ- nosti dnevnega reda sigumo navzoči Obilen otroški blagoslov Prehladi še nikdar do sedaj ni bila pripovedovana resnična povest o SING SINGU, najžalostnejšem kraju na svetu. Ravnatelj Lewis £. Lawes, ki fe nad 12 let neomejeno vladal v tej državi zločincev, pripoveduje brez bolne mentalitete in brez glasu £ana- |LEWIS E. LA\VES, ravnatelj SING SINGA tičnega reformatorja o izvrženelh človeške družbe, o silah, ki rode zločince is: kak® stopajo najbolj zakrknjeni lopovi na električni stol — v svoji seriji Na zadnjem mednarodnem naravoslovnem kongresu je prišlo na dnevni red tudi poročilo o pridelava moškega spolnega hormona v čisti obliki, danes pa imamo že prva poročila o velikih praktičnih uspehih s tem sredstvom. Silno nerada je narava tu izdala svoje skrivnosti, že oče pomiajevatae teorije, pa-r ški učenjak Brown-Sequard, se je zaman trudil, da ti ta hormon pridelal v čisti obliki. Vedel je, da biva v spolnih Žlezah mladih. krepkih živali in je zato prvotno enostavno injicirail kašo iz takšnih žlez. Znali net je dolgo časa sledila njegovi poti, potem pa je hotela iz žlez debiti čisto substanco. Stotine in tisoče žlez je v ta namen predelovala z vsemi megočimi kemič-n mi procesi, a uspeha ni bilo. Tako se je pomlajevalna metoda za moške omejila na operativne posežke v organizem, ki so bili uspešnejši od samih injekcij. Tedaj pa je neki učenjak ugotovil, da vsebuje seč še. vse večje količine hormona rego žleza ;n iz tega novega vira ga je poskusili pridelati. En sam znanstvenik je Na vprašanje, da-li se je mogoče varovati prehladu h bolezni, odgovarja moderna medicina pritrdilno. Nagnjenje k tem boleznim se da s čestiim dolgim bivanjem na prostem zmanjšati. Toda vsako telo reagira na to drugače in kar temu koristi, utegne drugemu škodovati. Posebno starim ljudem ni priporočati, da bi spaii n. pr. pri odinrtem oknu, če tega niso navajeni, ali poskušati druge utrje-valne metode brez nekega sistema. Isto tako se ne dauo tudi prehladne bolezni pri vsakem človeku ozdravljati na isti način. Včasi to. kar smatrajo laiki za prehlad, sploh ne spada v to vrsto bolezni in zahteva torej tudi posebne metode zdravljenja. To velja zlasti za otroke. Marsikatero kataralno obolenje zgornj h dihalnih organov izvira pri teh iz krč m h stanj v vr^-tu. ki temeljijo spet na motnjah prebavil. V teh primerih, kjer laik ne more ugotoviti zveze med boleznijo in želodčnimi ter črevesnimi finmkcijami, je najboljša zdravilna metoda dietebična metoda. Proces proti Bunik©wske-hsu v Parizu Francoska akademija je s posebno nagrado odlikovala zakonski par Dumontier, ki ima deset otrok porabil 25.000 1 seči, da mu je končno uspelo dobiti stotinko grama substance, ki jo je iskal. To je silno malo, toda v biologij. ne gre za količino, temveč za učinek. Milijon tinko grama čistega hormona n. pr. zadostuje, da vrne kastriranemu petelinu samčevske lastnosti, že pol ampule, kakršne rab jo za injekcije, zadostuje za isrti učinek pri moškem. V tej pol ampuli pa je učtalkovite snovi toliko kakor v kilogramu žlezne substance! Tako so imeli v rokah čudežno snov, s katero so lahko začel s pomlajevanjem moških brez vsake operacije. Celo vrsto starostnih težav, posebno takšoh, ki se pojavljajo predčasno pri relativno mladih moških, so lahiko odpravili na najbolj preprost način. Poseben pomen ima nova metoda za zdravljenje raznih bolezni, ki so v zvezi z ostarelostjo. Talco vrača človeku vsaj neko relativno mladost. Zadnje metode za pomlajevanje v popularnem srrrslu besede pa seveda še niso našli hi jo bodo tudi težko kdaj. Tudi smrt - revija Iz S točk ho lina poročajo o tragičnem koncu ondotnega »revijskega kralja« Ernesta Kult« B Io je na sveti večer, ko se je Roif snrl s svojo četrto ženo Tutto Berntzeno* vo. ki spada med vod lne igralke švedskega t i Ima Tutta se je namreč hotela ločiti od njega, čemur se je on upiral. Po prepiru se je Rolf odpravi v hotel, kjer je sam večerjal, nato pa je vzel počasi delujoč strup in naroč'1 svojemu slugi, naj pr de ponj z avtomobil', m. Ko je bilo vozilo pripravljeno, je velel zapeljati v vas Lidingoe v okolici prestolnice. Tam je planil iz avta r m ravnost v vodo. Suga je skočil za njmi in ga rešil iz hladnega groHa. Poklicali so zdravnika, ki pa ni mogel več reš'ti samomorilca. Strup je že tako razkrojil Roda, da so ga morati prepeljati v bolnišnico, kjer je izdihnil v strašnih bolečinah. Debut s tragičnim koncem V Josefstadtskem gledališču na Dunaju ■je prošlo nedeljo prvič nastopla mlada go-jenka iz Reinhardtovaga seminarja Inge ILeddihmova Debutirala je srečno z vlogo, ki io ie doslej predstavljala neka igralka ja. Burgthentra. Predstavi je prisostvoval tudi debutant-kin oče. dr. Erik Kiihnelt-Leddihin. Spremljal je pozorno vsako kretnjo hčere na odru, a med predstavo so ga nenadoma napadli srčni krči. da so ga morali odveeti iz avditorija ter pozvati 'gledališkega zdmv* nika Ta je takoj spoznal resnost položaja in velel odpeljati bolnika v snlošno bolnico, še prej pa mu je dai dve kamforovi 'n-jekciji. Ves trud na ie bi! odveč, kajti de-bntantkin oče je krra'u po prevozu v bolnico umrl. Vzrok smrti je bilo razburjen^, ki ga oče ni mogel obvladati, ko je videl svojo hčer prvič na odru. Milijonarji izumirajo? AmeriSki davčni urad objavlja statistični pregled o — katastrofalnem nazadovanju milijonarjev v Ameriki. V primeri z zadnjim davčnim izikazom, ko je bilo podvrženih davkom 17 milijard dolarjev, je zdaj prijavljenih oblasti le 13 milijard do* larjev milijona rs kega premoženja. 82 odst. vseh davčnih izjav pa ee nanaša na pridobitne kroge do 5000 dolarjev letno. Nasproti 150 osebam, ki so se še pred letom označile za milijonarje, ima danes Amerika samo 75 oseb z letnimi dohodki v zne-i-lt-u 1 milijona dolarjev. Kriza je torej hu« do pritisnila tudi ameriške bogataše. Najdenčkova sreča Poljski kmet;č Katuozinski le našel pred kiatklm v razoru na svoji njivi sveženj otroških cunj in srečko, ki ie bila z buciko pripeta k srajčki. Hotel je že šaro zagnati na sosedovo njivo, a se je premislil ter jo je pobral in nesel domov. Povedali so mu, da je za svoje odsotnosti dobil prirastek v podobi otročiea, ki ga je neznana oseba pustila v njegovi hiši. Mož in žena sta sedla k mizi ter začela ugibati, kaj bi storila z najdenčkom Sk.-d.njic se je žena odločila, da obdrži otroka pri hiši. Nekaj dmi pozneje je prišel v hišo blagoslov. SreSka, ki je bila priložena svežnju otroške obleke, je zadela dobitek v znesku 150.000 dinarjev, ki bodo pač zadoščali, da dorase dete v ugodnih razmerah. Samomor strojevodje Na neki postaji blizu Brna je ra božični večer izvršil samomor strojevodja Kocka. Splezal je na lokomotivo, slekel svoj kožuh, odprl vrabca pod kotlom in planil v ogenj. V nekaj sekundah je njegovo telo popolnoma zoglenelo. Pravijo, da je izvršil Kocka svoj čia v hipni duševni zmedenosti. Trčenje ladij v marsejskem pristanišču Na svoj ožnji iz marsejskega pristanišča je trčila francoska ladja j Bernardin de St. Pierre« v španski parnik »Navemar«. ki se je pri priči potopil Kakor smo včeraj obširneje poročali, teče v Parizu proces proti sleparskemu izdelovalcu zlata ing. Dunikowskemu, ki ga vidimo zgoraj na sliki. V prvi in drugi vrsti pod njim sedijo izvedenci in branitelji Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži kakor tudi želodčnim obolenjem, Ivi nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Paul Boncour v knežjih sobanah Novi francoski ministrski predsednik Joseph Pau.l-Boncour je dosegel po Her-riotovem odstopu čast, po kateri je hrepe* nel vse življenje. Vedno jc želel postati minister. Usoda mu je dolgo zapirala pot do te stopnje na lestvici slave, a dosegel jo je vendarle. Zato pa hoče čas svojega ministrskega predsedništva dobro izrabiti, kajti takšna prilika se človeku redko ponudi. Boncour, ki ni le ministrski predsednic, ampak tudi zunanji minister Francije, jc prelomil s tradicijo svojih prednikov v tem ministrstvu — s tradicijo Delcasseja, Bourgeoisa, Poincareja in Brianda. Vsi ti fio namreč delali v prostorih poleg slovite »dvorane za ure« v pritličju palače na Quai d'Orsav Paul Boncour se ni zadovoljil z n nri. Prepustil jih je svojemu tajniku Pierreu C lotu, sam pa se je nastanil v prvem nadstropju palače ob Seiui, kjer so bili prostori rezervirani le za obinke vladarjev. V tem knežjem apartementu vodi Paul Boncour svoje posle kot ministrski predsednik. Svojo delovno sobo si je dal naravnost luksurioz.no opremiti. Namestili so v nji najizbranejše pohištvo in najdragocenejše preproge. Samo oprema te dvo* rane velja dvanajst milijonov frankov. Prepovedano kajenje v vlakih Češkoslovaško železniško ministrstvo je izdalo zelo umestno uredbo glede kadilcev. V vagonih, kjer so kupe i' /a nekadilce, je odslej iiz zdravstvenih im varnostnih ozi-rov strogo prepovedano kajenje. Vagoni in kupeji za nekadilce bodo odslej ne le znotraj, ampak tudi na vrtanji str.ini označeni z zadevnimi tablicrmi Za vsak prestopek te vrste je uvedena denarna globa v znesku 5 Kč. Z jasnim m mireli?« pogledom nam slika enega najtežavnejših problemov naše dobe. Njegova napeta povest je začela izhajati s številnimi slikami v tedenski reviji »ŽIVLJENJE IN SVET", ki se naroča v Ljubljani, KnaSljeva ulica 5, in stane trimesečno samo 20 Din, mesečno 8 Din, posamezna številka 2 Din. Papež je proglasil „sveto lete" Na božični večer 24. decembra je imel Pij XI. socialno poudarjeno oznanilo, v katerem je posebno naglasil željo, da bi prenehalo sovraštvo med naroui Stoletnica založnika Cotte Dne 29. decembra so obhaja'i v Nemčiji stoletnico smrti znanega založnika Cotte. ki je izdal in založil ogromno število knjig, med drugim spise Schillerja in Goetheja. J G. Cotta je prvotno imel knjigarno v Tiibingenu, pozneje pa se je preselil v Stuttgart. Buffetni vagoni Zgledu Češkoslovaške, ki je sklenila na svojih progah dosedanje jedilne vagone spremeniti v vagone z buffetrm, sledi sedaj republika Avstrija. Jedilni vagoni^ se zaradi gospodarske krize niso več izplačali, ker zahteva občrustvo cenejših jedi v manjših obrokih. Tem pot n kom bo z uvedbo buffetni h voz nedvomno ustreženo. Ob* činstvu bodo v njih na razpolago jedila in pijače v majhnih količinah. Vagoni te vrste pridejo v promet že takoj na spomlad. 1 ■Katero je najvišje bije na zemlji?« »žirafa.« Razstava štedijivosti V Parizu so odprli razstavo, ki kaže, kako velja gospodariti v sedanjih hudih časih. Namen prireditve je poučita obiskovalce, kako se da vsaka reč izrabiti. Neki diagram n. pr. kaže, koiko papirja gre skozi reke posameznega človeka in kako se ta papir zavrže, namestu, da bi se izkoristil s pridem. Celo odrabljene škatlje za vžigalice, cele in razbite steklenice, koščki pločevine, razbito posod j« nam ahko rabi v življenju. Na stenah razstave visijo tablice z jako poučnimi napisi, n. pr. »Ne zametaj starih naramnic in podvez.« V konkretni obliki pa kažejo razstavljale:, kako se da vsaka reč porabiti. Pri vsakem predmetu stoji račun prihrankov v dobi povprečnega človeškega življenja Razstava je zelo instruktivna. ker kaže potrato ne le pri kadilcih, marveč tudi pri takšnih, ki ne umejo dovolj štediti s svinčniki, pe* resi, rezili za brtje itd. Razstava je vedno polna in je nihče ne zapusti brez odobravanja. Bankovci v klavirju V Tomažovu je dala rodbina nekega in* dustrijcj uglasiti klavir Oglaševalec je dolgo pregledoval instrument .n n; mogel odkriti, čeinu tako čudno doni. S ediijjič je pretaknil vse kotičke in naše*! pod strunami šope bankovcev treh držav: stare Av-stro-ogrske, cesarske Neinč ie in tarsxe Rusije. Prvih je bilo za 70.000 kron, drugih za 100.000 mark. tretjih pa za 70.000 rubljev. Seveda je danes ves ta denar brez vrednosti. doč;m bi se dal še pred dvajsetimi leti vnovčiti. Umetnine za dolgove Iz Nevv Yorka poročajo, da jie rciktor fa« kultete za lepe umetnosti v Nevv Yo,ku Philip Mac Mahon predlagal, naj bi evropske države, ki dolgujejo Ameriki velike vsote, plačale svoje dolgove, če ne morejo v denarju, pa z umetninami, ki jih hranijo v svojih muzejih. S tem bi si Amerika pridobila ogromne zaklade, katere hrani obubožana Evropa kot dokaz svoje visoke kulture Mac Mahon še pristavlja, da si je Evropa te umetnine osvojila bodisi z vojnimi pohodi, bodisi s konflskac:: mi. A me* rška javnost k temu predlogu še ni zavzela svojega stališča, a več kakor gotovo je, da bo Mac Mahonov predlog odklonjen. 114 let je učakala Te dni je umrla v Kelmorajnu najstarej« ša Nemka. Pisalr. se it Marija Zofija Gas •n je učakala visoko starost 114 let. Seveda je umrla kot vdova. ANEKDOTA Zdravniki nekega velikega vseučiliške-ga mesta imajo svoj orkester. Ko so nekoč napoveda'1 nastop, so vprašali neke. g-a tenorja, »da-li bo na koncertu nastopil. »Beg varuj,« je dejal. *saj si tudi slepiča ne dam operirati od filharmonikov.« NAZNANILO! Oblačilnica za Slovenijo R. Z. Z O. Z. se je PRESELILA dne 28. decembra 1932 z Miklošičeve ceste 7 v poslopje GOSPODARSKE ZVEZE v Ljubljani Tyrševa (Dunajska) cesta štev. 29. in se cenjenim odjemalcem priporoča še v nadalje. 15410 Domače vesti ♦ Za kongres pravnikov slovanskih držav, ki se bo vršil prihodnje leto 10 in 11 septembra v slovaški prestolnici Bratislavi, vlada med strokovnimi tovariši vseh slovanskih držav živahno zanimanje. Odbor je že izdelal podrobni program za referate posameznih panog in v tem sporedu so v odličnem številu zastopani tudi naši pravni strokovnjaki. Kot glavni poročevalci bodo nastopili: univ. prof. dr. živojin Peric iz Beograda (poenotenje bračnega prava v slovanskih državah), oddelini predstojnik ministrstva zunanjih zadev dr Ivan Subotič iz Beograda (hipoteka na rečne parnike), dr Hugon Werk •iz Zagreba (enotna ureditev predpisov o izvršb;, prisilni poravnavi i.n stečaju v slovanskih državah) in univ prof Toma Živanovič iz Beograda (potrebe in obseg poenotenja kazenskega prava v slovanskih državah) Od naših znanstvenikov so se doslej priglasili! za koreferente univ. prof dr Metod Dolenc (odgovornost za dejanje, izvršeno na ukaz predstojnika) in univ. docent dr. Otmar Pirkmajer (enotna načela o pridobivanju državljanstva in domovinske pravice v slovanskih državah) 10 univ prof. dr. Gregor Krak (poenotenje obligacijskega prava v slovanskih državah) Telo potrebuje jod ki se dovaja v pravilnih dozah z JOD-MLIKLORA zobno pasto. DROGERIJA GREGORIČ, Ljubljana Prešernova 5. ♦ Pevski tečaj Učiteljskega pevskega zbora. UPZ priredi za svoje članice in člane štiridnevni pevski tečaj v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani s prlčetkom 5. januarja ob 9. Vaje se bodo nadaljevale €., 7 in 8. januarja. Zbor bo pod vodstvom svojega dirigenta Srečka Kumarja študiral popolnoma nov program, ki ga namerava izvajati 5e v tej sezoni. Poleg vaj se bodo vršil; važni razgovori glede nadaljnjega dela pevskega zbora V letošnjem letu priredi zbor pevski tečaj za brezposelne učitelje, v katerem se bodo udeleženci vzposoVU.i za podeželske pevo-vodje in zapisov;; < e narodnih pesmi Poleg tega bo važno posvetovanje glede prireditev poleti ob : - ki učiteljskega kongresa v jiihljarn Važna ho tudi razprava c r>ra* ilniku UP Glede na vse te važne z 'eve je udeleži - vseh nujno potrebna. 1 pevskem teča;i se bodo sprejemali r pevci in pev :j na kar opozariamo v črne, ki bi hoteli sodelovati v bodoče pr. ^evskem zboru Seja sreskega odbora JRKD za ljubljansko okolico bo v nedel'jo 8. januarja t " jibljani ob 9 dopoldne v restavraciji ?Z. • zdi«, pritličje, desno. Tajništvo prosi v s ibornike sreske organizacije. župane ln redsednike kra;evnih organizacij, da 6; e gotovo udeleže < iz krogov odvetniških uradnikov nam p o. že desetletja se odvetniškemu in skemu uradništvi: izplačuje trinajsta P a v oblik novoletne nagrade. Odvet-n zbornica v Ljubljani pa je izdala na f člane v decembru 1931 in septembru Ive okrožnici, v katerih je govora o novoletnih nagradah In ki izzvene p.-- koncu tako. kakor da bi letos novo-nasrade sploh odpadle Zato je od- Hitite, da ne zamudite! Samo še danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer velefilm v stilu rTrader Horna« I ADU Kot dopolnilo »Fo.vov zvočni tednik« in iUfa« film »Gora Athos« kino »ideal« vetniško uradništvo iz dravske banovine vložilo protest pri odvetniški zbornici v Ljubljani ln na drugih mestih ln zaprosilo za intervencijo Delavsko zbornico v Ljubljani. Okrožnica uradno za odvetniKe ni obvezna, marveč je vsem odvetnikom prepuščena ureditev novoletnih nagrad s svojim urad.ništvom Pričakujemo torej, da oni maloštevilni odvetniki, ki so lani okrožnico menda smatrali kot uradno ob vezno ter svojemu uradništvu niso pla-čalii novoletne nagrade, da svoje stališče revidirajo. ♦ Jugoslovenski svetovni potnik. Kakor poroča na skrajnem jugu Amerike, v Ma-galanesu, izhajajoči »Jugosloven u čile«, je nedavno prispel tjakaj jugoslovenski »gLobetroter« Stjepan Micak, ki je na svojem potovamju okoli sveta obiskal tudi to jugoslovensko naselbino. Micak je po rodu Zagrebčan. Po svetu potuje že devet let ter je doslej obhodil vso Evropo ter severno, srednjo m južno Ameriko. O svojem potovanju bo Micak izdal obširen Ln bogato ilustrovan potopis. ♦ Preskrba sirot. Banska uprava razglaša: V zvezi z razglasom, odnosno s pozivom banske uprave za prevzem osirotelih in zapuščenih otrok v brezplačno oskrbo ali pa za svoje, se vabijo stranke iz srezov Maribor desni ta levi breg, Preva-lje, Slovenigradec, Ptuj, Ljutomer, Dolnja Lendava in Murska Sobota, ki žele spre jefcl kakega otroka, naj se zglase osebno ali pa pismeno pri upravi banovinskega Dečjega doma v Mariboru, Strossmajer-jeva ulica 4. ♦ »Jugoslovenski turista«. Pod tem naslovom je na Sušaku začela izhajati reprezentativna turistična revija »Jugoslovenski turista« si je nadel nalogo, da propagira lepoto naših krajev v prvi vrst; pri domačinih ter da po potrebi izdaja tudi posebne številke v tujih jezikih. V prvi številki je na uvodnem mestu propagandni članek »Zimski šport v Sloveniji« (napisal Anton Gnldovec), nadalje »Herceg-novi« v Boki Kotorski, >Bolest hotelijer-stva«, »Gorski kotar«, »Rab«, >Saraje-vo« in razne zanimivosti, med drugimi vest o brezplačnem povratku posetnikov Jadrana v mesecih decembru, januarju in februarju, številka je okrašena s slikami, ki nnm kažejo zimski šport v Sloveniji, v Gorskem kotaru ter Rab Hercegnovi m Sarajevo Revija izhaja mesečno ter sta ne za vse leto 100 Din, posamezna številka pa 10 Din ♦ »živalice in roparji.« Založništvo revije »žena in dom« je izdalo knjigo pravljic >Živ-alice jn roparji«, fci jib je spis«! znani češki pisatelj Adolf Wenig in prevedel dr Fran Brad^ Knjigo je ilustriral Milko Bambič, za odličen tisk pa je poskrbela »Delniška tiskarna« Knjiga stane broš'rar.a 20 Din, v platno vezana 30 Din. Naroča se pri upravi revioe »žena in dom« v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 10. ♦ Himen. Na Štefanovo se je roročil g. učitelj Rudolf Bratok z gdč. Fanlko Martinčičevo, posestni-co iln trgovko iz Cerknice Obilo sreče! ♦ Sokol št. Vid nad Ljubljano priredi v soboto 31 t. m ob 20 Silvestrov večer v dvoran, br Kratkija. ♦ Ciril Metodova družba prosi svoje podružnice, da nakažejo svoje prispevke za leto 1932 no položnici. ♦ Kup starinskega denarja so našli te dni delavci, ko so podilrali in izkopavali staro zidovje v Strumici. Bilo je 42 komadov srebrnih novcev iz dobe Marije Terezije, Karla IV in Franca I ♦ Požar v dveh zidanicah. Na Štefanovo ponoči je nastal v Straži na Dolenjskem v zidanici kovača Frana Markoviča iz Gornjega Gradišča pri Toplicah požar, ki je uničii poslopje do tal. Enako je popolnoma pogoreia zidanica vinogradnika Simona na Drganjih selih. ♦ »Franz Josefova« grenčica nudi pri hemoroidih prijetne olajšave. Zaloga dr. černetovega Poslovnega koledarja 1933 se manjša. Sedaj <*a še dobite, ne odlašajte. Din 30,— v tr- ~*<*vinah. 1*257 Da bo v dnevih novoletnih nekaj uric res prijetnih, nič ne cincaj, kar narodi vinček, ki ga Slamič toči! ♦ Srp rt zaradj razburjenosti. V stanovanje pomorskega kapetana Mateja Grile-ja v Dubrovniku so na Štefanovo vlomili doslej neznani zlikovoi v času, ko sta Ka-petanova mati in služkinja bili odšli v cerkev, kapetan pa po opravkih v mesto. Ko se je služkinja vrnila domov, je našla v stanovanju vse razmetano. Takoj je obvestila o tem kapetana, ki je hitel domov, na hišnem pragu pa se je zgrudil in izdihnil. Zaradi velike razburjenosti ga je zadela kap. ♦ Tragičen konec ruskega begunca. V torek zvečer je v Beogradu Izvršil samomor mladi kozak Stjepan Lomskoj, ki je bil zaposlen na novi progi Požarevac_ Kučevo. Pred smrtjo je poslal svojim roditeljem v Rusijo 25.000 dinarjev. Zapustil je ginlj.vo pismo, v Katerem piše, da je za vedno hotel najti mir pred nepremagljivim hrepenenjem po svoji domovini. Za preproge nespremenljiva Smyrip volna Toni Jager, Dvorni trg 1, Ljubljana ♦ Tihotapec je utonil. Iz Splita poročajo o žalostni smrti tihotapca Jureta Ben. čiča. Ko so ga zasledovali finančni stražniki, je skočil v reko Cetimo, hoteč jo preplavati se rešiti pred zasledovalci. Valovi pa so ga zagrnili. Tihotapca so mrtvega potegnili iz reke. ♦ Uboj 90-letnega starca. V Nišu je bil obsojen na leto dni ječe Alessander La_ zič iz Grnjana, ker je v prepiru ubil de-vetdesetletnega staroa Bogdana Mlletiča. ♦ Obsodba po zakonu e zaščiti javne varnosti. Pred okrožnim souiščem v Osš-jeku je sedel na zatožni klopi seljak Ivan Matkovič, ki gia je državni pravdnlk obtožil po zakonu o zaščiti javne varnosti, da je premišljeno hotel vzeti življenje občinskemu stražniku Antonu Luciniču, Ker mu je ta zaplenil svinjo zaradi zaostalega državnega davka. Matkovič se je branil, da je postopal v nujni obrambi. Sodišče ga. je obsodilo na dve leti težke ječe. RESTAVRACIJA KAVARNA EMONA bo priredila letos svojim cenjenim gostom prijetno SILVESTROVANJE II PLES v restavraciji in v I. nadstr. Bogata in apartna dekoracija. — Igra: Sonny Boy - Jazz. — 15405 ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. ♦ Nova pasta za zobe je >Diana«. čisti odlično, varuje emajl, je izvrstnega okusa, desinficlTa usta Jn zobe. Ceina normalne tube 5 Din, dvojne 8 Din. Iz LluMfane n_ Trboveljski slavčkl v Ljubljani. V četrtek 5. Januarja nastopijo v veliki dvoran. Sokolskega doma na Taboru trbovelj-ski slavčkl Mladinski zbor iz Trbovelj je gotov© edinstven na vsem našem jugu; njegovo petje, čeprav izvira iz mladih grl, je v resnici umetniško dovršeno To jim je priznala kritika in občinstvo na vseh njihovih koncertih širom Slovenije, predvsem v Ljubljani, kjer so že dvakrat nastopili, dalje v Beogradu in v Zagrebu. Zagreb je bil naravnost navdušen za nje in vse tamošnje ocene so take, kakTŠne redko kdaj dobivajo največji zbori. Slav-čki se pripravljajo sedaj že celo zimo za pot na češkoslovaško, kjer nastopijo pomladi. Sedaj so se postavili v službo ljubljanske dobrodelne akcije in bodo izvajali 5. januarja na dobrodelni akademiji pod vodstvom svojega odličnega zborovodje učitelja g. šuligoja izbra® spored. Začetep akademije bo točno ob 20. že danes opozarjamo občinstvo na ta večer, za katerega so vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. u_ Občnj zb®r krajevnega odbora Jadranske Straže se bo vršil 16. januarja 1933 ob 20. v restavraciji »Zvezdi« in bodo na dnevnem redu: poročila upravnega ln nadzornega odbora, predlogi in sklepanje o absolutoriju, volitev predsednika in članov upravnega in nadzornega odbora, predlogi članov, smernice za bodoče Da se zavarujemo proti krizi. Da si ohranimo telesno in duševno ravnotežje v našem času depresije in skrbi, je potrebno v prvi vrsti, da si ohranimo zdravje. Potežkoče se nam zde večje, ako je naše zdravje slabo. Pomnite, da zavisi zdravje od vrednosti m pravilnosti prehrane. Naša redna hrana vsebuje premalo hranivosti, zato je potreb- delo, volitev delegatov za oblastno skupščino in slučajnosti. K občnemu zboru se vabijo vsi člani in prijatelji Jadranske Straže. Za potovanje v Ljubljano je odobril minister prometa z odlokom MSbr. 2T&56 od 9 t. m. vsem članom Jadranske straže, ki se udeleže občnega zbora, polovično vožnjo na državnih železnicah, člani kupijo na vstopni postaji celo karto, katera velja tudi za povratek s potrdilom o udeležbi na občnem zboru. Povlastica bo veljala od 12 do 16. januarja. u— Zglasitev 18-letnih mladenlčev in starejših nabornikov. Po mestu je nalepljen razglas vojaškega urada mestnega načelstva. ki poziva k zglasitvi: 1. vse v Ljubljano pristojne nabornike, ki so rojeni 1913. leta ter one, ki so rojeni v letih 1912, 1911, 1910, 1909, 1908 im 1907, pa doslej še niso bili pregledani ali pa so bili oglašeni za začasno nesposobne. Zglaslti se morajo najkasneje do 10. januarja 1933. 2. Vse v Ljubljani bivajoče, pa drugam pristojne naborne obveznike, ki so rojeni v letih 1907 do 1913. 3. Vse starejše vojaške obveznike operativne in rezervne vojske, ki so postali iz kakršnegakoli vzroka nesposobni za nadaljnje izvrševanje odkazane jim vojaške službe. 4. Vse mladeniče, ki so rojeni 1915. leta. Podrobnosti zglasitve so razvidne v razglasu, zve pa se zanje tudi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev 7. Prizadeti naj strogo pazijo, da pravočasno opravijo svojo zgiaševalno dolžnost, kajti vojno-kazenskj zakon predpisuje za ne-prijavljence hude kazni. Odsotne ali zadržane mladeniče so dolžni prijaviti njihovi starši, sorodniki, varuhi ali službo-da'alc, ki so po vojno-kazeuskem zakonu soodgovorni zanje. u— »Melodija 1000 otokov«. Samo še danes ob 14.15 in 18. uri se bo predvajal ta nagradni film ZKD. Poset filma je zadovoljiv, apeliramo pa kljub temu na vse prijatelje našega domačega filma na vso zavedno našo Ljubljano, na mladino in dijaštvo, da si prvo večje zvočno filmsko delo naše naglo se razvija joče filmske industrije prav gotovo ogleda Poudarjamo še enkrat, da je g. Mate Ma-tič. lastnik hotela »Central« v Splitu, razpisal lepo nagrado 14-dnevnega brezplačnega letovanja v njegovem hotelu (hrana in stanovanje) Nagrado prejme dofrčni, ki bo znal na najlepši način v kratk'h besedah opisati svoje vtise, ki jih je dobil od filma. Dopise je poslati tajništvu ZKD v zaprti kuverti do 31. t. m. z natančnim naslovom pošiljatelja. Posebna komisija pod predsedstvom notarja bo razsodila, komu pripade nagrada. u— Lepa nagrada. Foto-Revija v Zagrebu je razpisala štiri božične nagTade za najlepše slike fotoamaterjev. Prvo nagrado, krasen album češkoslovaških fotografij, je dobil že večkrat v irozemstvu odlikovani znani naš fotoamater gosp. Ante Kornič Album je razstavljen v Zvezni knjigarni, šelenburgova 7. u_ Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Na Silvestrov večer naj se ves zbor zbere točno ob 20 v društvenih prostorih v Mestnem domu, ne pa tako, kakor je bilo oznanjeno v »Slov Narodu« — Odbor u— československa Obec v Ljubljani ne-pof&dš. letos Sylvestra, ž&dA však členy, aby se zilčastnili zšbavy »Sokola Ljubljana« v Narodnim domfe. Mista budou reservovš,-na v tčlocvičnč Vybor. u_ Kidanje snega. Po dolgem obotavljanju se je včeraj zopet pokazal snežec. Opoldne je prav na drobno snežilo, toliko, da so se pobelile strehe. Menda ga je v planiinsklh krajih nekaj več, da bodo tako vendar uslišane molitve rogovilarjev, ki že nestrpno čakajo na pohod. Popoldne pa je tudi v Ljubljani začelo izdatneje snežiti. Mestno načelstvo opozarja hišne posestnike, lastnike parcel itd., da morajo, čim zapade 6neg, poskrbeti, da so hodniki ob hišah in parcelah temeljito osnaženi. Snaženje in posipanje je treba izvršiti v širini hodnika ali pešpota, odstraniti je treba sproti zledenele gruče in kepe snega ter vsako jutro znova posipati z žaganjem aLi pepelom gladke in polzke hodnike Kadar zapade sneg ponoči ali se napravi poledica, je opraviti snaženje in posipanje vsaj do 7. ure zjutraj. Pri nepre- I Na Silvestrovo! Bomba smeha! i »Pat in Patachon čarostrelca« 1 Kino »Ljubljanski dvor« 1 hhhhhbhbh kinja ni varna pred moževo silovtostjo. Tako je rešena krepo=ti In Pirandello je apologist takega deianja! Hry. glasbeni zavod ie priredil svoj drugi društveni koncert, ki pa ara žal ne moremo šteti rne0 naših bolmcah«. Pišoč obravnava predvsem vprašanie bolniških zdravnikov, ki je nedvomno zelo važno v ce- lotnem kompleksu problema bolnic. V dru-ffem delu svojega razglabljanja se ugledni strokovnjak dotika tudi nekaterih drugih vprašani, ki so e tem v zvezi. Problem je važen zlast! zaradi tesa. ker se je zdravniški kongres v Vrnjafki Banji izrekel za noveliran ie zakona o bolnici. Pisec zaključuje- >V vprašanjih bolniške politike bodo morali govoriti tudi drugi faktorji, ki so odgovorni za kulturni napredek našega naroda.« Dr. Tomaž Furlan je prispeval razpravo o kulturi Kochovega bacila. Sledi referat o re-sekciii želodca in gastroenterostomiji (dr-Guzelj in dr. Baje). 0 tuberkuloznih čirih v arlu in mih zdravljenju piše dr. Franjo Rad-sel. Dr. M. Karlm je prispeval »Prilog k zdravljenju kostne tuberkuloze z »Abjirim« mazilom. (Tako se imenuje razkričano Polj-sakovo mazilo). Pisec opisuje popolnoma negativen učinek takega zdravljenja. Številko zaključujejo društvene vesti z raznimi beležkami Poljudni mesečnik »Zdravje« je pribočil v 9./10. številki članek dr. Iva Pirra »Med zdravjem in boleznijo«, v katerem naznačuje celo vrsto naprav in uredb, ki bi še bile potrebne v izpopolnitev naše javne zdravstvene službe. Tako nimamo v naši banovini nobene infekcijske bolnice, ne ljudskega zdravilišča za tuberkulozne: dasi je v Prekmur-iu precej trahoma nimamo posebne bolnice za trahom. Takisto bi potrebovali poseben oddelek ali celo bolnico za rakasta obolenja, ki iih ie vedno več Potrebovali bi posebni bolniški zavod za alkoholike, dalie zavod za internacijo idiotov in kretenov itd. Pisec poudarja potrebo dispanzerjev za otroke, ker je treba socialne bolezni zatirati že pri otrocih. Obširneje razpravlja pisec o potrebi smo-trenejše zaščite slabotnega otroka, večje higienske propagande in poostritve higienskih ukrepov. Nestor naših psihiatrov dr- Fran Gosti razpravlja o duševno zaostali deci in karakteri-zira pojave idiotije in imbecilnosti. Strokovni učitelj Fran Grm je prispeval za vse matere zanimiv članek >Zakaj ne začno otroci pravočasno govoriti«. Posebno tehten je prispevek sedanjega šefa - primarija kirurškega oddelka v Ljubljani dr. Mirka Černifa: >Nalose organizacije proti raku«. Pisec označuje rak kot »bolezen, ki je izmed vseh. kar iih poznamo, j najbolj škodljiva človeštvu«. V Nemčiji umre za rakom vsak deseti človek; verjetno ie, da tudi pri nas ne bo nič boljše, če ne slabše. Pri raku je najvažnejše to, da ga pravočasno spoznamo. V boi zoper tega morilca človeštva je treba pritegniti vse, ki so v stikih z ljudstvom. Pri nas vodi ta boj novo ustanov-| Ijeno Društvo za proučavanje in pobijanje raka, ki si ie med drugim zastavilo tudi nalogo. da zbira denar, ki se bo porabil za poučevanje ljudstva glede raka in za nabavo pripomočkov za zdravljenje. (Slovenija nima do danes niti trohice pri zdravljenju raka tako uspešnega radija) Pri tem je dr. Čer-nič povedal tudi to-le krepko besedo naSim premožneišim slojem: »In naši maNa zrak in na solnce« in »Glasnik higienskih ustanov«. Celica. Juša Kozaka novo delo iz revolucionarne preporodovske dobe pred dvajsetimi leti je pravkar izšlo v zbirki »Slovenske poti« (Tiskovna zadruga). O knjigi, ki predstavlja svojevrstno, danes nadvse aktualno moistrovino našega pripovednika, bomo še obširno poročali. — Namesto Lebno-vih »Problemov slovenske vzgoie« izide kot zadnja knlga v letošnji seriji »SSlovenskii noti« Kreftova drama »Celjski grofie«. 1< ie z uprizoritvi;o v Narodnem crledališčii dosegla zelo velik uspeh. no, da jo spopolnimo s hrano, ki je izredno bogata na vseh onih snoveh, ki dajejo zdravje in energijo. Ovomaltine je dragocena in ekonomična hrana. To sta za današnje čase dve važni lastnosti, ker moramo stremeti za tem, da dobimo za vsak izdatek kolikor največjo možno vrednost. stanem sneženju je treba osnažiti hodnik ali pešpot večkrat na dan in ga tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. Z dvorišč se ne sme sneg ali led skladati na cesto, temveč ga je izvoziti v Ljubljanico ali na odkazana skladišča. Sneg, ki sam zdr-či ali se pomeče s strehe, morajo hišni posestniki nemudoma na svoje stroške zvoziti s ceste. Redno je treba čistiti tudi kotanje m odtočne jarke ob hodnikih, da ob južnem vremenu ne nastane poplava hodnika. Kdor zanemari ta določila, bo kaznovan; vrh tega sme mestno načelstvo Izvršiti opuščeno ali nemarno opravljeno delo na stroške zamudnega lastnika hiše. u— Društvo »Tabor« priredi v soboto v prostorih hotela >Tivoli« Silvestrov večer, katerega čisti dobiček je namen* 'n izključno nezaposlenim delavcem. I\a. prireditvi bo nastopil priznani društveni mešani zbor, predvajali se bodo kupleti, recitacije in alegorije. Po programu prosta zabava s plesom, šaljivo pošto in drugim. Za dobro pijačo ln jedačo bo preskrbljen^. Pričetek ob 20. Vstopnina 8 Din za osebo. 20 Din za družino Šolski otroci so najbolj izpostavljeni nalezljivim boleznim. Proti vhajanju klic skozi duplini ust grla vam bodo najbolj pomagale priljubljene 'A aV V/ Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena velikega zavojčka Din 15; cena malega zavojčka Din 8. u— Policijska ura na Silvestrov večer. Kr. banska uprava je dovolila podaljšanje policijske ure za Silvetrov večer za gostilne ln kavarne do 3. ure ponoči za območje mesta Ljubljane. u— Tudj na to je treba misliti. Prihodnjo pomlad bo v mestu na novo tlakovanih več raznih ulic, med njimi tudi Zaloška cesta, in sicer predel od šentpeterske cerkve in mimo splošne bolnice. Že zdaj pa je treba razmišljati, s kakim materija-lom se bo tlakovala ta cesta, zlasti pred bolnicami, kajti ob tej cesti stoji tudi Leonišče, novi šlajmerjev dom. takoj zadaj za I>on;ščem je še ženska bolnica Ker se bo morda že zdaj pozimi nabavljal mater i jat za tlakovanje, je potreben preudarek, da tega predela Zaloške ceste ne kaže tlakovati s kockami, na katerih bi vozila povzročila silen ropot, ki bi bolnikom prav gotovo ne del dobro. Menda stroški za leseni tlak niso previsoki, a na takem tlaku se ropot še najbolj zaglušl. u_ Pazite na suknje in klobuke! V kavarni se človek tako prijetno zasedi, gleda skozi ofcno ali mežika v ilustrirane K>-ste, skratka, pazi na vse, samo ne na svojo suknjo, ki jo je obesil na poljubno kljuko. Zato pa suknje ta klobuke natančnejše opazujejo gotovi ptički, ki kaj hitro izrabijo ugodne prilike. Tako je tat odnesel Vladimiru G. iz kavarne Emone 1940 Din vredno suknjo in klobuk. Suknja je bila temnosiva, klobuk pa svetlo-rjav. Osumljen je tatvine neki 28-letni moški, ki je govoril dunajsko nemščtao. u_ Na SUvestrovem večeru društva j.Krke« pri Mikliču bo nastopila tudi gdč. Vedralova z več pevskimi točkami, članstvo ho gotovo zanimalo tudi to, da se bodo na tem večeru delile članske knjižice, ki so zelo bogato vezane in opremljene 8 številnimi! slikami. Vstop vsakomur pro»t! Brez vstopnine! u_ Prikrojevalne tečaje za krojač« to Šivilje v Ljubljani priredi kr. banska uprava, referat za pospeševanje obrti. Stari trg 34/1. Tečaje bo vodil obrtni učitelj g. Knafelj Alojzij. Kdor se še mame* rava udeležiti, naj se ustno ali pismeno takoj priglasi referatu najkasneje do 10-ja-nuarja 1933. O podrobnostih bo vsak prlglašenec pismeno obveščen. U Vsi, ki se hočete dobro zabavati, I pridite na SILVESTROVANJE ki se vrši v Sokolskem domu v šiški. Plesna šola S. K. SVOBODE vabi na SILVESTROVANJE v dvorani Delavske zbornice. Začetek ob 20. uri. 15422 SILVESTROVANJE v restavraciji „SL©NU Priljubljena Donny-Jazz. kapela. s PLESOM VSTOP PROST. — Restavracija v jutranjih urah od 4. ure naprej odprta. — Cene zmerne, točna postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Saša Roth, restavrater FOTO POTOVALNA KAMERA 30 X 40, Goldmann, popolnoma nova, uporabna za atelje, kompletna, z optiko kakor tudi Satinirni stroj 40 cm, PRODA prav poccni FOTO TOURIST Š-Jenburgova ulica 6. TEHNIČNI BIRO Vsakovrstne aRu IVAN ZUPAN □acrte, proračune, gradben« vodstvo, obračane. Zgradb t '"^r," LJUBLJANA Drevzema GRAD|SCE SX « Zastopa le gradbenega gospodarja. Informacije brezplačno. Pokličite telefoa 279« MIchel Zgvaco: 228 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. •Nazadnje je menih obstal. Hrup in trušč je bil takšen, da sami sebe niso slišali. Kriki so postajali redkejši, prehajali so v hro.penje. Menih je oberoč zagrabil za nekakšen vzvod in ga potegnil k tlom. Močan resk se j e začul, kakor da bi se nekaj sprožilo. Pe iekt Goulard je planid k velikemu gumbu in potegnil zanj. Stena se jc razdelila, in pokazalo se je široko, visoko okno, skozi katero je suvala rahla svetloba. Pardaillan in njegovi trije spremljevalci so planili naprej. Zagledali so Jehana Hrabrega, ki je kakor blazen dirjal po ne* kakšni kotanji. Kotanja je zdaj mirovala, a velika železna krogla je še vedno švigala in skakala po njej in neprestano grozila nesrečnežu, da ga stare s svojo ogromno težo. Jehan ni videl preplašenih obrazov, ki so se sklanjali proti njemu, niti ni slišal prijateljskih glasov, ki so ga klicah. Begal je, skakal, liropel in se opotekal, slep in gluh za vse drugo razen peklenske krogle, ki ga je lovila. Kakor iz uma je dirjal pred njo okoli in okoli kotanje, ki se je bila ustavila, ne da bi bil kaj opazil. Ko je pridirjal mimo opazovalcev, se je iztegnila četvorica krepkih rok, ga ujela, ga vzdignila in ga nezavestnega odnesla. Jehanova omedlevica je bila kratka. Tovariši so mu o^-sence z vodo, Acquaviva mu je vlil v usta nekega krepčila, ki ga je imel pri sebi — in mladi človek je spet odprl oči. Morda mu je pomagala misel na nevarnost, v kateri je bila Bertille, in ga krepila, da je prenesel strašno borbo? Naj je bilo to ali kaj drugega, Jehan je odprl kalne, zmedene oči in vzdihnil. »Rešen je!« je rekel Acquaviva. Pandaillan je takoj uganil skriti pomen teh besed. Resno je nagnil glavo in odvrnil: »Na nič drugega nočem misliti, gospod, kakor na to, da niste krivi strašnih muk, ki jih je moral ta nesrečnež pretrpeti. Idite, pr. zanesem vam.« Nato je pa s pretečim glasom dodal: »Verjemite mi, da bi bilo zaman, če bi vztrajali v svojem trdo" vratnem prizadevanju, da ga oropate njegove lastnine. Izpodletelo bi vam, to pravim jaz — zanesite se na mojo besedo. Razen tega pa mislim, da bi bilo zelo pametno, če bi se vrnili v deželo, iz katere ste prišli... Za svojo molčečnost sem vam porok — za potrpljenje pa ne.« »Vaš svet se mi zdi dober,« je hladno rekel Acquaviva. »Ubogal ga bom.« Ne da bi dodal kako besedico, se je s počasnimi, a trdnimi koraki vrnil v svojo podstrešno sobico. Jehan je pogledal okoli sebe, kakor da bi se še vedno bal tiste strašne krogle. Videl je Pardaillana, ki se je sklanjal k njemu. \ del je plakajočo Perretto in svoje tri vrle tovariše, ki jim ni do> manjkalo do solz. Spoznal jih je in uganil, kaj se je bilo zgodilo. Ni se začudil, ni se zahvalil, nikogar ni vprašal, kako m kaj. Planil je pokoncu in rekel z glasom, ki je drhtel od silne tesnobe: »Kateri dan je danes?« »Četrtek, sinko,« je z mehkim glasom odvrnil Pardaillan. Obraz mladega moža je od radosti zasijal. A že se je vrnila nanj prejšnja tesnoba. »Koliko je ura?« je nadaljeval. »Pol enajstih dopoldne utegne biti.« »Oh,« je zavrisnil Jehan, »saj sem vedel! Še pridem za Časa! Pojdimo — pojdimo!« Ne da bi komu kaj pojasnil in ne da bi gledal, ali gredo za njim ali ne, je planil k vratom, ki jih je Periekt Goulard prav tisti trenutek odprl. Pardaillan, Perrette, Gringaille, Carcagne in Escargasse so vsi začudeni in vznemirjeni stekli za njim. Jehan je dirjal vse tja do Celadarske ulice. Sveži zrak ga je očividno nekoliko pomiril. Obstal je, kakor da bi okleval. Nato se je odločil in skrivnostno odgovoril na Fardaiilanovo vprašanje: »Ker je šele pol enajstih, lahko grem najprej v Louvre!« To rekši je stekel proti ulici Sv. Dionizija. Spotoma je kratko ponovil Pardaillanu razgovor Leonore Galigai s Concinijem — tisti usodni razgovor, ki ga je bil slišal, med tem ko je hropel v celic; z žarečim železnim podom »Reuilly! je vzkliknil Pardaillan. »Zdaj razumem meniha, ka. je hotel reči!« Nato je dodal: »Konj bo treba. Pojdiva najprej k .Velikemu odpiraču'!« »Tudi jaz sem že mislil na to. gospod.« je rekel Jehan in s tem dokazal, da je bil vzlic dozdevni zmedenosti svojega ravnanja popolnoma zdrave pameti. Med tem ko si je Jehan sedlal konja, je Pardaillan izročil Per" retto gospe Nicoli v skrb in ji zabičal, naj pazi nanjo kakor na svc.o rodno hčer. Nato je šepnil Gringaillu nekaj na uho, in vsa trojica je odhitela, kakor da bi jo veter nesel. Cene malim oglasom Zantfva bt dopisovanje*. trsoKo besede L fin i.— ter enkratna prt-trojbina ta iifro ali ta dajanje naslova Din 5.— Oglasi trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Dt*> L— Po Dm l,— ta besedo ta taračunajo nadalje vs» oglasi, ki tpadajo pod rubrika »Kam pa kam*, »Auto-moto*. »Kapital*, »V najem*. »Posest* »Lokali* »Sta novanja odda* »Stroji* »Vrednote* »Informacije*. »živali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* trt »Zaslu-tek*. če ta t oglasom nudi zaslužek. oziroma, če te tiče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama iiča tasluika ali tlulba. plača ta Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, kt ta taročunajo po Din 1.— ta besedo, te earačuna enkratna pristojbina Dm 5.— ta iitro aH ta dajanje naslova V ti ostali oglasi toctalnega enačt. /s te računajo po 50 par ta vsako beseao Enkratna pristojbina ta titro ali za da fanta naslova pn oglasih, ki ce taračunajo po 50 par za vsako besedo tnaia Din 3.—. NajmanlH tnesek pel oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10.—, 9rl oglasih po I Din ta besedo pa l>in 15.—. V te pristojbine ta mala oglase \e plačati pri predati naročila, oziroma tth ta vpnslatl r oismv obenem t naročilom. Pozor, gostilničarji, restavrater jI! Bermet vino črnino lz Fruške gore nudi B. Marinkov, Sremski Karlov«, Fru&ka gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vtno je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami Brez Bermei vina Vaša gostilna ne t>o napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Sremski Karlovci. Fruška gora. 3(1'/ Kd.nr išče mesto (Krt Etika. plača 7,3 vsako besedo 50 [«a.r; ta da ;.inje raaioi-a ali ta iifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, pl3 Ča besedo po 1 Din; ja dajanje naslona ali :r.a šifro pa 5 Din. (5) Ra?on. zastopnika za Ljubljano in Maribor i.-.-e domača tekstilna n-d«istrija. Pridni io resni, pri konfekcijonarjih in tr-givcih dobro vpeljani re-fiektanifo naj pišejo pod &i f ro » Prov isionsvertret er« na Pttbiicitas d. d.. Za g-.jb, Ilica 9. 52266-3 'HM'!u.i J Vsaka beseda 50 par, ta da'&nie naslova ali ta šifro na S Din. (1) Žagarja cirktriaTista -.n brusača ra-b no ia t«nkoj. Samo ?pn--obnt i>n hitri delavci naj *•• sglastjo. Vešči izdelave b kovine imajo prednost. P:.rna ž;tga Loče pri Polj-čaua.h. 52072-1 Prodajalko k: bi t.udii pomagala pri gvapodnnjstvu. sprejmem v trgovino mešanega biaga na deželi. Le dela voljne in poltene, z dobrimi pri-pmroiHH naj pošljejo po-n idbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod »Dežela«. 52671-1 Natakarico jrV.-.So. pošteno. si-impat-iJS-i, ■ in pri: jiuoljeivo pri go-?" :i. sprejmem s 3. janu-t rjem. Pri-d.nost ima tista, k: zna kuhati. Na-slov p«, ve ogasni oddelek Pur«. 52784-1 Samostojne kuharice »•n vsa hiena dela. išče p 'sredov-slnica v šelenbirr-3 v; ulici 7/1. Na pismene r - -i u.lbe se ne ozira. — [■:■• • .....'na dekMa dobe " V r-. Naroča liet »Gospodinjska pomoč n i m«. 52808-1 Iščem več kuharic, sobaric, natakaric, začetnic za tambura-ško kapelo in deklet za hišna dela. Služb imamo dosti na razpolago. — VsaJca reflektantinju mora osebno priti radi namešče-uja. Na pismena vprašanja odigova-rjamo samo, če se pošlje znamko 2 Di-n. Prenovitve zelo poceni. — Vsaka dobi službo v najkrajšem času. — Služimski zavod, Zagreb. Gajeva 27. 52760-1 Služkinja k.i m« dobro kuhati, in je urna v vsakem delu, il-obi stalno mesto v meščanski hii-ši. Eimšpiierjeva, št. 215. 523:0-1 Prodajalko mlajšo, čedne zunanjosti, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra« pod ši'fro »Takoj 55<. 52S57-1 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova aH šifre oa 5 Din, (9) Štiricevni radio z akumulatorjem in zvočnikom )-ocen.i prodam. — Dopise na oglasni oddelek »JJuitra* ;>cd šifro »1.100«. 52W9-9 Avto, moto Vsaka beseda z« dajanje našli za šifro pa 5 Din. (101 1 Din j ali Elektro-motior trofa.znji, dobno ohranjen, iy2—.2 HP. dati med 1. itn 4. uro. 52691 6 Špecerijsko opravo poceni prodam. Poizve se na Resljevi cestii štev. 23. 52780-6 Prodam sani eno- in dvovprezne, 4—5-sedežne. Na ogled v avto-garaži Stupica. Slomškova ulic« 6. 52822-6 Smuči 320 cm, ugodno prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 52-869-6 Oglasi trg. tnačaja po 1 DiD beseda; za dajanj« naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega tnačaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za iifro pa 8 Din. (7) Kartoteko rabljen-o. najraje Agrippa, kupimo. Ponudbe na »gl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna cena«. 52852-7 Vsaka besed« i Din; ta lajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din (16) Hranilno knjižico Celjske posojilnice do D'n 75.000 'n Posojilnice Ma ribo.ru. Narodni d.om io 50.000 Dn prevzamem. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pon šifro »Denar« 52540-16 Družabnika agilnega in treznega sprejme tekstilna tovarna na Gorenjskem. Ponudbe pod »Sigu.Tno.st Ii56« Da ogla«, oddelek »Jutra«. 5269G-16 150.000 Din posojila iščem za kratek rok prots prvovrstni garanciji. Pla čam mesečno 3O00 Din k"4 obresti. Poinudbe na >gl. oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina«. 52650-16 Hranilno knjižico Ljubljanske kredit, banke z vlogo 45.000 Din prodam proti gotovini. Ponudbe tia oglas, oddelek »Jutra« p>d šifro »Gotovina«. 52649 16 Dolarje do 600 komadiov plačam po visoki cenii. ker jih nujno rabim. Nasl»»v pove oglasni oddelek »Jutra«. 52703 Vsaka beseda 1 Din. ia dajanj« naslova aH ta iitr« pa 5 Din. (30) Posredovalnica VVoliova ul. 1 posreduje najhitreje pri nakupu in prodaji biš ter poses-tev. Borza za stanovanja iu lokale. 52506-20 Lesni trgovci! Xaga na vodni pogon je ugodno naprodaj na Jezer skem prt Kranju. kj«r je središče tneces rvovih in smrekovih gozdov Intere seoiti naj pošljejo naslove na oglasni oddeleik Jutra pod toačko »Zaga« 53539-20 Sredi Maribora (Mlinska 8) ramenj«m aJJ prodam manjSo trgovsko, moderno hišo. 52565-20 Stavbno parcelo solnčno. peščeno, v severnem delu Lj-ubl ja ji e prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jjtra«. 5281:1-20 Prijateljem gorskih letovišč! Naprodaj krasna stavbna parcela na Jezerskem pri Kranju. Interesenti naj pošljejo naslove na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kra«na«. 52538 20 Hišo n« prometni ci-stii najbližje okolice Ljubljane poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 524-ik>-20 Hišo v Novem Vodmatu. 10 minut od električne železnice, s 3 sobami, kuhinjo i.n pralnico, elektrika, vodovod in sadni vrt. takoj oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 52G'J2 20 21.000 m! stavbnih parcel v Ljubljani naprodaj po Din 31 m:. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Parcele«. 52775-20 Vl;r>kopritilčno hišo novo, kupim v Božni d-o-lini blizu mes-ta in t,r.:m vaja. Plačam po ovic« v gotovina, ostanek s hipoteko. Pon-ud.be na oglas™ oddelek »Ju.tia« pod šifro »M. N«. 52779-20 Enonadstrop?ia vila lepa. dvostanovanjsika. s parke tj in vsemi pr'.ik!i-nmmi. vodovod.om ter elektriko. s 3.">0 m2 veliko parcelo naprodaj na zelo prometni cesti. P o izve se v Sp Šiški, Cernetova ulica št. 32/1. 52S16-20 mtdttm l'rg. oglasil po 1 Dn beseda; za dajanje na slova ali za šifro 5 l>i Oglasi »ocialnega zna čaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova tli za šifro 5 Din (13) Zimski suknjič kratek, zelo dobro ohranjen, poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 012821-13 V n&jiht Vsaki beseda 1 Din. ta dajanj« naslova ali ta ftifro pa 5 Din (17) Gostilno in trgovino na zelo prometnem kraju ob deželni cesti v Loški dolini oddam ugodilo v no jem. Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod šifro »V najem«. 52812--17 Modna trgovina staroznana, dobro vpeljana, se proda ali sprejme družabnika. — Ponudbe ix)d »Center Liubljana« na oglasni odd. »Jutra«. 51847-10 Gostilno n« prometnem kraju od; dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52823-10 Lokal z opremo za modno trgovino — na ugodnem mestm Ljubljane, ai samo opremo poceni prodam. Naslov je pustiti v og-lasmm oddelku Jutra pod značko »33«. 52S38-19 Vsaka beseda 1 Din; !za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (31) Sobr> in kuhinjo v Mos'ah oddam za 160 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutia«. 52763 21 1'risoh. stanovanle z vsemi pritiklinami oddam s 1. ffbrua.rj^-m 1933 v Dalmatiiro-vi ulici 3/III. Poizve se v stavbni p,-sarni na Rimski cest? ;/X. 52794 21 St^novanie suho. sobe. kulti nje in pri-Mkiin oddam manjši družini ali novopo-očencema v Zg. Šiški, Vodnikova 184. 5^836-2il Stanovanja Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za š-ifro 3 Din. (21-a) Trisob. stanov an'e išče stranka odraslih oseb. Ponudbe na oglas, oddelek »JJutra« pod šifro »Točen p.aonik 200«. 52816-31/a Vsaka b«seda 50 par za dajanje naslova ali ta šifro 3 Din. (23) : Vsaka bttseda 1 Du.. za dajanj« naslova aH ta šifr« oa 5 Din. (33i Vinski kis pristen, večjo količino prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52737 33 Fino seno poceni naprodaj v Lj ubijam, Opekarska ces'a 31. 52861-33 Vsaka beseda l Dui. ta lajanj« naslova ali ta Wro o« 5 IHn (16) Deske obia.ne, ladijiska tla in late 3X5 c.m, fioeenii naprodaj v Ljubljani, Opekarska c. št. 31. 5&s63 15 Lokali Vsaka beseda 1 Din. aa dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (ID) Velik lokal na Mestnem trgu štev. 17 v Ljubljani oddam Pojasnila v trgoTi®i Keoda. 51854-18 Skladišče veliko in suho. sredi mesta takoj odda špediic.ija Turk. Ljubljana 52795-19 Sobo lepo opremi'jeno. takoj odda gosjiodu Bom, Poljanski uasiip 8. 52697-23 Sobo porketiramo. lepo opremljeno za 2 a'i 3 »sebe, takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jrrtra«. 52710-33 Sobo lepo opremi jeno, eofočno itn snažno, s prostim vhodom, oddam sta l ni. srwž-ni im solidna osebi v vili na Mi r ju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 50664-23 Prijazno sobo lepo opremljeno in separirano, oddam stal mi oseb:, event. dvema, z vso postrežbo in zajtrkom — na Mirju Naslov v og as. oddelku »Jutra«. 52665-33 Opremljeno sobo s pos-eb. vhodom, elekiri-kjo. kopalioico in klavirjem. v eemtru m<*^a takoj oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 52773-23 Opremljeno sobo lepo, 6 posebnim vhodom oddam gospodični pri Tivoliju, Škrabčeva u.l. 6/1. 32799-23 Separirano sobo « komfortom. v centru oddam takoj boljšemu in 9'olnemu pos.podu. Naslov v oglasnem odde!ku Jutra 52813-23 Na Taboru oddam toplo, preprost o »o bieo s posebnim vhodom in elektriko. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 52801-23 Sobo lepo oprtim'.'eno, s posebnim vh"d"m. ? hra.no oddam na Smartin^iki c. 24/1 53825-23 V solnčno sobo spre'mem 2 osebi z vso oskrbo aii brez. — Fortič. Vrh«*veear: | za dajanj« naslova ali S za šifro pa 3 Din (28) i Zlata očala (Lorgnoo) sem :»gnbt'o 27. t. m. od ceste Za gradom, po Poljanski cesti :n Uo-varniški ulici do kolodvora in Mik'ošičevi cesti. — Pošten najditelj na.j jih proti nagradi odda v Dgt. oddelku »Jutra«. 52731-28 Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (37 Telefon 2059 PREMOO suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Za mal denar kupiš barve, firnež i. t. d. pri tvrdki DRAGO FRANZ Stari trg štev. 11 po zmernih cenah stalno na zalogi pri Gospodarski svezl 15373 ©glejte si! zalogo moških klobukov. Krasna izbira, nizke cene, preoblikovanje 25—45 Din. FRANC BERMK družba z o. z., Dunajska cesta 14, vhod poleg trgovine Agnola 15250 KOLINSKO VODO parfum v vseh dišavah in ustno vodo dobite odprto po nizki ceni, če prinesete steklenico s sebej. Parfumerija URAN Ljubljana, Mestni trg 11. V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena mamica, babica, prababica, sestra in tašča, gospa Marija Repič roj. Herbsf posestnica in vdova po trgovcu danes po krajši bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 72. letu svoje starosti, izdihnila svojo blago dušo. Pogreb blage pokojnice bo v petek, dne 30. decembra ob 15. na župnem pokopališču v Ljutomeru. Maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 31. decembra ob pol 7. v župni cerkvi v Ljutomeru. Ljutomer, Radenci, Kutina, Ljubljana, dne 28. decembra 1932. Žalujoče rodbine Repič, Žemljic, Baukart, Drvenik, Dr. Sedlaček, Dr. Damask in Žarsaj. 15413 Urejuje Davorin Kavljea. izdaja za Koostaraj »Jutra« Adoli tiUnmkm. 4a Narodno tiskarno