PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Od solidarnosti do dejanj «V takem trenutku nas je tudi sram lepih besed». S temi besedanji ja tržaški župan Spaccóni izrazil globoko občuteno misel vseh demokratičnih sil, ko je obsodil atentat na našo slovensko šolo pri Sv. Ivanu, preden je tržaški občanski svet izglasoval resolucijo solidarnosti s Slovenci, ki so še enkrat postali tarča zločinskega fašističnega nasilja in ki je prva posledica hujskaškega Almiran-tejevega govora proti Slovencem, kateremu je služilo za povod neumestno stališče vlade glede suverenosti nad bivšo cono B. Ni pa dvoma, da spada atentat tudi v okvir širokopoteznih načrtov proti celotnemu sistemu ustavnih svoboščin v italijanski republiki, porojeni v odporniškem boju. Sram nas je lepih besed. Po atentatu pri Sv. Ivanu je Trst začel z obnovljeno močjo utripati v svojem ožilju. Na ceste je stopila mladina iz šol, so stopili njihovi vzgojitelji in delavci. Prvomajski manifestanti so še enkrat v veličastnem sprevodu z gesli in z vzklikanjem pred palačami državnih uradov in ustanov izpričali, da Slovenci nočemo več biti «talci», ne «bacili», še najmanj pa državljani druge kategorije, ki so izpostavljeni vsakemu prepihu, ki ga lahko povzročajo notranje ali mednarodne peripetije. Solidarnostne izjave stotin organizacij, strank, sindikatov, občinskih svetov in pokrajinskega sveta še enkrat dokazujejo, da je državljanska zrelost postala tudi v še do predvčerajšnjim s šovinizmom zastrupljenih krajih stvarnost in je prešla v zavest najširše fronte političnih dejavnikov mimo idejnih in programskih razlik. Slovenci izražamo zadovoljstvo nad takim razvojem demokratičnih odnosov do nas. Toda če je res, da je ves «ustavni lok», ki zaobjema poleg vseh vladnih sil tudi zmerno liberalno in močno levo komunistično o-pozioijo, moramo vendarle ugotoviti, da je med doseženo stopnjo zrelosti italijanskega političnega predstavništva in strukturami državnega aparata, ki je sredstvo odločujoče oblasti, globok prepad. Ce KD, PSI, PSDI, PRI, KPI in PLI izražajo Slovencem solidarnost in ponavljajo v isti sapi, da besede ne zadostujejo več, tedaj bi se morala ta enotno izražena obveza zrcaliti v dejanjih konkretne politične volje, torej v zakonodaji in upravi, kazenski preventivi in sodnem ukrepanju. Ne zadostujejo več vsi nujni in večkrat zahtevani varnostni ukrepi za slovenske šole in druge slovenske ustanove. Tudi ni dovolj, če policijski in sodni organi takoj u-krepajo, saj morajo to storiti po zakonu in zaradi samega političnega interesa države braniti mimo sožitje med o-bema tu živečima narodoma. Slovenci terjamo nedvoumnih političnih zakonodajnih in u-pravnih aktov parlamenta, vlade, dežele, pokrajine in krajevnih ustanov, ki bodo odražali duha dokumentov, ki govore o solidarnosti do Slovencev in potrebi po uveljavljanju določil ustave. Zato upravičeno pričakujemo, da parlament čimprej začne in zaključi razpravo o zaščitnem zakonu, za našo skupnost, da deželni organi na zakonodajni ravni uredijo odprta vprašanja, ki zadevajo Slovence v treh pokrajinah dežele, da krajevne uprave, od občin do pokrajin, dosledno in načrtno spoštujejo in zaščitijo koristi slovenskega prebivalstva v deželi. V vseh teh naših zahtevah so nam ob strani tiste demokratične sile, ki so že doslej podpirale in so same izvajale pritisk na ustrezne izvršne, zakonodajne in upravne organe, da se naši problemi rešijo. Zadnji dogodki so dokazali, da se je krog prijateljev in zagovornikov Slovencev razširil. Potrebno je torej, da tudi Slovenci sami, z združeno akcijo, strnemo naše ogorčenje in nezadovoljstvo nad tem, kar še ni bilo uresničeno v našo korist in skupaj terjamo, da čimprej pridemo do vseh narodnostnih pravic. Slovenci dajemo torej priznanje za izraženo solidarnost in za ogorčenje nad fašističnim sovraštvom do nas in nasiljem proti nam, vendar bomo lahko rekli, da bo republika, porojena v odporniškem gibanju in v čigar temelje smo vgradili tudi okrvavljena trupla naših žrtev, zares odgovorila na Almirantejeve grožnje in zadušila odmev zločinske eksplozije pri Sv. Ivanu ko bodo sprejeti otipljivi ukrepi, s katerimi bomo postali zares enakopravni državljani. VOLILNO PRAVICO IMA 31 MILIJONOV FRANCOSKIH DRŽAVLJANOV DANES V FRANOM PREDSEDNIŠKE VOLITVE SOOAUST MITTERRAND GLA VNI FA VORIT Po zadnjih anketah ima predstavnik združene levice največ možnosti za zmago tudi v morebitni balotaži PARIZ, 4. — 31 milijonov Francozov bo jutri šlo na volitve, da bi izbralo novega predsednika republike. Volilni sedeži bodo odprti od 8. do 19. ure, prvi rezultati pa bodo znani že nekaj ur po zaključku glasovanj. V prvem krogu volitev bo potrebno 51 odst. glasov za izvolitev predsednika republike, kar verjetno ne bo dosegel nobeden od kandidatov. Zato bo potrebna balotaža, ki bo v nedeljo 19. maja, ko se bosta pomerila kandidata, ki bosta na jutrišnjih volitvah zbrala največje število glasov. Po zadnjih anketah ima največ možnosti za izvolitev predstavnik združene levice socialist Francois Mitterrand, za katerega se je izreklo 43 odst. anketirancev. Na drugem mestu je predstavnik neodvisnih republikancev in sedanji finančni minister Valéry Gi-scard d’Estaing (30 odst.), med tistimi, ki sledijo pa je uradni kandidat degolistične koalicije in bivši ministrski predsednik Jacques Chaban - Delmas, za katerega se je izreklo 17 odst. anketirancev. Še bolj značilna je anketa, ki jo je izvedel francoski institut za javno mnenje po nalogu časopisa «France Soir» in ki zadeva dobo 2. in 3. maja. Po tej anketi ima Mitterrand 45 odst. možnosti, Giscard d’Estaing 30, Chaban - Delmas pa 15. Pri tem je treba tudi poudariti, da so ankete pokazale, da ima Mitterrand največ možnosti tudi v morebitni balotaži. Če bi prišlo do spopada med kandidatom združene levice in liberalcem Giscard d'Estain-gom, bi prvi zbral, po teh anketah, 48 odst. glasov, drugi pa 44. Še več možnosti za zmago bi i-mel Mitterrand v spopadu s Chaban - Delmasom, v tem primeru bi prvi zbral 52 odst. glasov, drugi pa 37. Koordinacijski odbor, ki skrbi za volilno propagando kandidata združene levice je mnenja, da bo vsekakor potreben drugi krog volitev. Med političnimi opazovalci si nihče ne upa predvidevati izvolitve naslednika Georgesa Pom-pidouja že jutri zvečer. Vsi pa soglašajo v tem, da je edini, ki bi lahko imel možnost, da bo izvoljen že jutri zvečer Francois Mitterrand. ki se lahko okoristi z notranjimi boji v vladni koaliciji. RIM, 4. — Predsednik republike Leone je sprejel danes na Kviri-nalu ministrskega predsednika Humorja. Po zadnjih anketah ima predstavnik levice Mitterrand (levo) več možnosti za izvolitev kot sedanji finančni minister Giscard d'Estaing (desno) Poziv SKGZ proti odpravi zakona o razporoki Glavni odbor SKGZ je na svoji seji dne 29. aprila razpravljal o položaju, ki je nastal z razpisom ljudskega glasovanja (referenduma) o državnem zakonu, s katerim je bila pred tremi leti uvedena možnost zakonske razveze. Italija je med številnimi evron-skimi državami zelo pozno stopila na pot omikanega, demokratičnega in človečanskega reševanja propadlih zakonskih zvez. Med zadnjimi je z državnim zakonom, ki je šele pred tremi leti stopil v veljavo, omogočila nekaterim družinam v razsulu, da poiščejo izhod iz zagate na podlagi moralnih in gmotnih jamstev za ureditev razmer med zakonci ter med starši in otroki. Na Tržaškem in Goriškem so naši ljudje poznali to možnost za časa stare Avstrije in nihče ni tedaj občutil ,da bi se rušili temelji družine in družinske sreče. Le s prihodom Italije v naše kraje so bili prebivalci pahnjeni v režim pravne nerazdružljivosti zakona, ki je marsikdaj povzročila tragedije, nesreče in moralni razkroj, ker so bili prav otroci v marsikaterem primeru priča pomanjkanja ljubezni in prisotnosti pravega sovraštva med starši, kar ni pozitivno vplivalo nanje in na njihovo vzgojo. Zato je nerazumljivo in čudno dejstvo, da so se v Italiji našle sile, ki hočejo ukiniti na podlagi ljudskega glasovanja zakon o razvezi s pretvezo, da prinaša raz- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiuiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia NEPRIČAKOVANO POTOVANJE GEN. COSTA GOMESfl V ANGOLO Kmalu pogajanja med vojaško junto in afriškimi osvobodilnimi gibanji? Pogoj za vstop levičarskih strank v novo vlado je prenehanje vojaške dejavnosti v Afriki - Nadaljevanje Soaresovega potovanja po evropskih državah LIZBONA, 4. — V Portugalski je povzročila precejšnje presenečenje vest, ki so jo objavili nekateri angleški časopisi in po katerih naj bi general Spinola, vodja vojaške junte že navezal politične stike s predstavniki gibanja za osvoboditev Mozambika, da bi omogočil prenehanje vojnega stanja. To vest naj bi posredno potrjevalo tudi potovanje člana vojaške junte generala Costa Go-mesa, ki je baje duhovni vodja novega protifašističnega portugalskega režima in ki je danes nepričakovano dopotoval v Angolo. Cilj njegovega potovanja doslej ni znan, menijo pa, da gre za stike s predstavniki afriških osvobodilnih gibanj o bodočnosti portugalskih kolonij. Glasnik vojaških oblasti ni izključil možnosti, da bo Costa Gomes obiskal tudi Mozambik. Istočasno s prihodom genera- la Gomesa v Afriko je vojaška junta sklenila zamenjati vse visoke poveljnike portugalskih o-boroženih sil na tem ozemlju. Politični opazovalci v Lizboni so mnenja, da bo bodočnost vojaške junte in vlade, ki jo bodo v prihodnjih tednih imenovali, odvisna predvsem od stališča, ki ga bo vlada zavzela do vprašanja kolonij. Levičarske stranke in organizacije so že izjavile, da bodo prisotne v novi vladi samo pod pogojem, da se takoj preneha vsaka vojaška dejavnost v Afriki. Kar zadeva sestavo nove vlade se nadaljujejo posvetovanja generala Spinole s predstavniki raznih političnih tendenc, pd socialistov in komunistov do naprednih katoličanov in liberalcev. Politično življenje je postalo po državnem 'udaru dokaj živahno. V petek so v Lizboni ustanovili novo ....................IIHIIIIIIIHIIII................................. KLJUB ZAHTEVI KASACIJE PO ZDRUŽITVI S POSTOPKOM PROTI FREDI IN VENTURI Proces Valpreda se bo nadaljeval Sodišče v Catanzaru se ni pokorilo kasaciji, češ da je združitev možna samo, če koristi poteku procesa - Zadovoljstvo Valpredovih branilcev CATANZARO, 4, — Proti vsem pričakovanjem je porotno sodišče v Catanzaru s pogumnim ter formalno in vsebinsko neoporečnim sklepom odločilo, da se bo proces proti Valpredi in drugim anarhistom zaradi pokola na Trgu Fontana nadaljeval do končne razsodbe, in to ne glede na sklep kasacijskega sodišča, ki se je izreklo za združitev procesa Valpreda s procesom proti fašistom Fredi, Venturi in Pozzanu. Po razsodbi kasacije, ki je sprožila val polemik in ki so jo mnogi ocenili kot poskus zavlačevanja, češ ne celo preprečitve, da bi sodno ugotovili resnico, si današnjega sklepa porotnega sodišča nihče ni pričakoval. O tem pnča tudi dejstvo, da je bila danes sodna dvorana v Catanzaru skoraj prazna: manjkalo je običajno občinstvo, pa tudi obtoženci so bili odsotni, saj je prevladovalo mnenje, da bo predsednik porotnega sodišča Celestino Zeuli na današnji seji samo sporočil odložitev če ne celo preprečitve, da bi milanske sodne oblasti poslale v Catanzaro svežnje o preiskavi proti Fredi in Venturi. Današnje zasedanje porotnega »odišča se je začelo prav z zahtevo javnega tožilca, naj bi v skladu s sklepom kasacije proces prekinili. Valpredov odvetnik Ma-lagugini pa se je zavzel za nadaljevanje obravnave in svojo zahtevo podprl z vrsto argumentacij ne samo juridičnega, ampak tudi političnega in moralnega značaja. Odvetniki zasebnih strank pa so zagovarjali tezo kasacije, čeprav bi to pomenilo, da bi bil proces šele čez eno leto ali še pozneje, če bi sploh do njega prišlo. Ko pa je predsednik sodišča Zeuli sporočil svoj sklep, je v dvorani završalo, saj se je prvič v sodni dvorani zgodilo, da je neko sodišče prezrlo oziroma zavrnilo sklep vrhovnega kasacij skega sodišča. V današnji razsodbi sodišče v Catanzaru razlaga, da je sklep kasacije obvezujoč samo glede pripisanja pristojnosti, da pa dokončni sklep o načinu izvedbe procesa pritiče samo pristojnemu sodniku. Poleg tega pa člen 413 zakonika o kazenskem postopku določa, da je združitev dveh ali več procesov mogoča samo v primeru, da bi to koristilo ekspeditivnosti sodnega postopka. V tem primeru pa bi se ta pogoj ne uresničil — ugotavlja sodišče iz Catanzara — kajti postopek proti Valpredi je že v fazi razprave, proces proti Fredi in Venturi pa šele v fazi preliminarnih dejanj pred razpravo. Porotno sodišče se dalje sklicuje na člen 6 evropske konvencije o človečanskih pravicah, ki jo je ratificiral tudi italijanski parlament in ki določa, da ima vsakdo pravico do pravičnega in javnega procesa v razumnem roku. V primeru procesa Valpreda je ta rok že zdavnaj zapadel, zaradi česar bi vsakršno nadaljnje odlašanje pomenilo kršitev omenjene konvencije. Zaradi vseh teh razlogov je torej sodišče sklenilo zavrniti zahtevo javnega tožilca: proces Valpreda se bo nadaljeval v ponedeljek z zaslišanjem priče Um-berta Importa, funkcionarja političnega urada rimske kvesture. Valpredovi odvetniki so bili iz redno zadovoljni s sklepom sodišča, saj se že štiri leta bojujejo proti poskusom, da bi zavlačevali s procesom v nedogled. Odv. Calvi je takoj telefoniral Valpredi na dom, da bi ga obvestil o nepričakovanem razvoju. Valpreda je dejal, da ga sklep razveseljuje in zagotovil, da bo navzoč v Catanzaru ob nadaljevanju procesa. Sam Calvi pa je komentiral, da se je po petih letih porazov prvič zgodilo, da je so dišče pritrdilo branilcem in da je sklep predsednika Zeulija pogumno dejanje. Drugi Valpredov branilec Sotgiu pa je ugotovil, da je današnji sklep z juridičnega vidika neoporečen, saj temelji na pravilni ugotovitvi, da lahko pride do združitve procesov samo v primeru, da to koristi poteku sodnega postopka. Današnji sklep morajo z zadovoljstvom pozdraviti vsi, je nadaljeval Sotgiu, ki jim je pri srcu spoštovanje pravic državljanov. Končno je odv. Lombardi u-gotovil, da današnji sklep dokazuje, da ni nujna ločitev med pravico in resnico. Povsem nerazumljive in naravnost histerične pa so bile reakcije odvetnikov zasebnih strank, kakor da bi jim ne bilo do tega, da bi čimprej prišlo do ugotovitve resnice o tragediji na Trgu Fontana. Nekateri odvetniki so celo zagrozili, da bodo zapustili proces. Napovedan proces proti bivšemu čilskemu zunanjemu ministru SANTIAGO DE CHILE 4 -Bivšega zunanjega ministra v A- llendejevi vladi Clodomira Almey-do bodo čilske fašistične oblasti postavile pred vojaško sodišče pod absurdno obtožbo, da je «koval zaroto» proti čilskemu letalstvu. Kot se je zvedelo, naj bi bivšemu ministru očitali udeležbo na sestankih z letalskimi častniki na sedežu državne banke. Prav zaradi tega, ker so bili «v zaroto» vpleteni tudi nekateri častniki, je po čilskih fašističnih zakonih pristojno vojaško sodišče. Skupaj z Almeydo bo sedel na zatožni klopi tudi bivši socialistični senator Erich Schnucke, ki ga prav tako obtožujejo prevratniškega delovanja proti letalstvu. Almeyda in Schucke sta bila aretirana na dan državnega udara 11. septembra lani in sta oba zaprta v Santiagu. Vojaška sodišča medtem delujejo s polno paro po vsej državi ter vsak dan izrekajo nove težke obsodbe proti bivšim pristašem Allendejeve vladne koalicije. V mestu Talca, 130 kilometrov jugozahodno od Santiago, so danes obsodili 17 oseb na kazni od dveh mesecev do deset let zapora zaradi posesti orožja in ker so bili člani levičarski1, strank. sredinsko stranko, katere najvidnejša predstavnika sta nekdanja liberalna poslanca Cameiro in Guerra, ki sta stopila iz stranke januarja 1973. Takoj po ustanovitvi so se predstavniki nove stranke sestali s člani vojaške junte. Novi vojaški glasnik major O-sorio, ki je zamenjal majorja Fernandesa, je danes poročal novinarjem o akciji skrajno levičarske skupine, ki je včeraj popoldne ugrabila dvanajst portugalskih padalcev, ki so bili na tem, da se vkrcajo na letalo, ki bi moralo odleteti v Afriko. Dva ugrabljena padalca sta se že vrnila in se predstavila vojaškim oblastem, menijo, da se bodo v kratkem vrnili tudi ostali. Do u-grabitve je prišlo iz protesta proti portugalski kolonialni politiki. S tem v zvezi je vojaški glasnik izjavil, da vojaška junta ne bo dovolila podobnih neredov in da ne bo trpela «mini - revolucij». Major Osorio je govoril tudi o stavki, ki naj bi jo delavci železarn uprizorili v prihodnjih dneh. Dejal je, da bodo morali to zadevo rešiti izven vojaške junte, s pogovori med delodajalci in delavci. V Portugalski je doslej veljala prepoved stavke, odločitev v zvezi s tem pa bo morala sprejeti bodočo civilna vlada. Tajnik portugalske socialistične stranke Mario Soares je v okviru svojega potovanja po nekaterih evropskih državah imel v Haagu dveumi pogovor z nizozemskim ministrskim predsednikom Den Uylom in z zunanjim ministrom Van Der Stoelom. Pogovor je zadeval predvsem politični položaj v Portugalski in vprašanje dekolonizacije afriških ozemelj. V tiskovni konferenci, ki jo je imel po pogovoru, je vodja portugalskih socialistov dejal, da bi morebitni propad politike novega režima na področju dekolonizacije in rešitve gospodarskih vprašanj privedel do katastrofe, ki bi bila hujša kot tista v Čilu. Nizozemski zunanji minister Van Der Stoel je dal razumeti, da ga je pogovor s Soaresom popolnoma zadovoljil in da je prepričan, da uživa novi portugalski režim podporo ljudstva. Poudaril je, da je nizozemska vlada mnenja, da Angola, Mozambik in Gvineja Bi-sau ne bodo sprejeli federalistične rešitve, temveč da bodo izbrali popolno neodvisnost. Italija in Švedska članici VS OZN? NEW YORK. 4. — Iz dobro obveščenih krogov svetovne organizacije poročajo, da bosta Italija in Švedska prihodnjega januarja postali članici varnostnega sveta za dobo dveh let. Nadomestili bosta Avstrijo in Avstralijo. Imenovanje obeh držav za članici varnostnega sveta bo morala ratificirati generalna skupščina OZN na prihodnjem rednem zasedanju, ki bo septembra. Italija je že bila dvakrat v varnostnem svetu in sicer v letih 1959-60 in 1971-72. V Franciji bo danes prvi krog predsedniških volitev, na katerih bodo morali določiti Pomp.dou-jevega naslednika. Ankete, ki so jih izvedli v zadnjih dneh so pokazale, da ima največ možnosti za izvolitev predstavnik združene levice, socialistični tajnik Francois Mitterrand, za katerega se je izreklo 45 odst. anketirancev. Ker po vsej verjetnosti noben kandidat ne bo zbral na današnjem posvetovanju 51 odst. glasov, se bosta kandidata, ki bosta zbrala največ glasov pomerila spet 19. maja, ko bo dovolj navadna večina. Največ glasov bo poleg Mitterranda zbral verjetno Giscard d’Estaing, medtem ko se bo uradni predstavnik degolistične koalicije Chaban - Delmas moral umakniti. Eden najvidnejših predstavnikov portugalske vojaške junte general Costa Gomes je odpotoval v Angolo, kar je posredno potrdilo glasove o stikih med novim portugalskim režimom in afriškimi osvobodilnimi gibanji za rešitev vprašanja kolonij. Proces Valpreda v Catanzaru se bo nadaljeval kljub zahtevi vrhovnega, kasacijskega sodišča, naj bi ga prekinili in nato združili s sodnim postopkom proti fašistoma Fredi in Venturi. Porotno sodišče je namreč ugotovilo, da bi združitev procesov povzročila zavlačevanje sodnega postopka, kar je v nasprotju ne samo z zakonikom o kazenskem postopku, ampak tudi z evropsko konvencijo o človečanskih pravicah, ki določa pravico obtoženca do javnega in hitrega procesa. Sklep so Valpredovi branilci sprejeli z velikim zadovoljstvom. Proces se bo nadaljeval jutri z zaslišanjem nekega funkcionarja političnega oddelka rimske kvesture. Po pogovorih s sirskim predsednikom Asadom je ameriški državni tajnik Kissinger včeraj odpotoval v Aleksandrijo in nato v Tel Aviv, danes pa se bo spet vrnil v Damask. Semkaj bo dane* dopotoval tudi sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. kroj družine in nosi v sebi klice družbene in posameznikove propasti. Svoje poglede na svet, družbo in družino hočejo vsiliti vsem državljanom, ki vedo, da sta svoboda in možnost svobodne izbire načeli, za kateri se človeštvo nenehno bojuje. Med načeli svobode in možnosti svobodne izbire pa spada tudi možnost zakonske razveze v primerih ki jih ni mogoče drugače rešiti in predstavljajo pravo nesrečo za posameznike in družbo. Zato je glavni odbor SKGZ mnenja, da je tudi v interesu Slovencev opredelitev za nadaljnji obstoj zakona o razvezi, ki je aspekt svo bode in demokratične izbire. So pa še drugi načelni razlogi, ki velevajo Slovencem v Italiji, da se 12. in 13. maja 1974 na ljudskem glasovanju izrečejo za ohranitev zakona o razvezi in proti pusku-som, da bi ga odpravili. Ljudsko glasovanje so sprožile sile. ki pojmujejo družbo na nedemokratičen in nesvoboden način in si lastijo monopol nad verskimi čustvi prebivalstva. Dogodki pa potrjujejo, da so si sile, ki bi hotele odpraviti zakon o razvezi, poiskale v svojem nazadnjaškem pohodu za zaveznike najbolj mračne sile italijanske družbe, med katere spadajo v prvi vrsti Almirantejevi fašisti. Za ljudskim glasovanjem, ki so ga na temelju formalne ustavne določbe sprožile, se skrivajo drugi, globlji in nevarnejši nameni. Nazadnjaške sile hočejo spremeniti ljudsko glasovanje o zakonski razvezi v veliko gonjo proti naprednim in demokratičnim pridobitvam v Italiji. Že samo dejstvo, da so Almirantejevi fašisti na čelu pristašev odprave zakonske razveze nam dokazuje, da gre za poskus odprave sedanje ustavne ureditve, ki odnira pot kljub svojim pomanjkljivostim k boljšim in naprednejšim rešitvam. Zato se Slovenci ne moremo čutiti neprizadeti in se moramo postaviti na strani sil, ki so za ohranitev zakona o razvezi in za onemogočanje vsakršnega avtoritarnega ali diktatorskega poskusa v Italiji. Fašistični prvak Almirante je prišel v Trst, da bi govoril :roti zaknskoi razvezi v imenu tistega fašizma, ki nam je prizadejal toliko gorja in povzročil pr l ije toliko krvi, nam odvzel vse pravice, nas nameraval uničiti. To gorje še ni bilo popravljeno, pravice nam še niso bilo zagotovljene V svojem nastopu pa je v histerični revanšistični in napadalni ihti proti Jugoslaviji ponovno grozil Slovencem in pozval k našemu fizičnemu iztrebljenju. Zato. kako bi se mogel najti Slovenec, ki bi 12 in 13. maja na ljudskem glasovanju glasoval tako, kot bo glasoval Almirante? Kako bi mogel Slovenec glasovati tako. kot bo glasovala fašistična drhal, ki je 27. aprila i.1. nastavila bomba na slovensko šolo pri Sv. Ivanu? Spričo vseh navedenih dejstev je glavni odbor SKGZ prepričan, da so Slovenci kot manjšinska narodnostna skupnost poklicani tudi ob tej priliki prispevati k utrditvi svobode, svobodne izbire in demokracije, k utrditvi sedanje ustavne ureditve, k preprečitvi vsakršnega diktatorskega poskusa, ki bi tudi njim prinesel zlo, ki ga napovedujejo fašistični prvaki. V tem smislu glavni odbor SKGZ poziva Slovence v Italiji, uaj 12-in 13. maja na ljudskem glasovanju o zakonski razvezi glasujejo NE, ker bodo na ta način prispevali k ohranitvi in okrepitvi pridobitev demokracije in človeške o-mike in k porazu načrtov nazad- ni,5ki,,SU' Gl.»ni «Ibor SKGZ v Trstu Moro v Rabalu RABAT. 4. - Zunanji minister Aldo Moro, ki se mudi na uradnem obisku v Maroku, se je danes pogovarjal z maroškim ministrskim predsednikom Osmanom in z zunanjim ministrom Larakijem. Poleg dvostranskih odnosov so bili v središču razgovorov nekateri mednarodnopolitični problemi, kot so vojna na Bližnjem vzhodu, položaj na Por 'j galskem m posledice udara za afriške države ter evropska konferenca o varnosti in sodelovanju. I lede dvosirs.nski.1 odnosov pa je bil govor predvsem o italijanski pomoči v razvoju maroške industrije in gospodarstva. V tej zvezi je bil dan tudi predlog, naj bi Italija sodelovala pri izkoriščanju velikih ležišč bitumenskih skriljavcev, ki so jih pred kratkim odkrili v Maroku. Sinoči je ministra Mora sprejel tudi maroški kralj Hasan li. RIM, 4. — Podtajnik za zunanjo trgovino Bensi bo jutri odpotoval v Bagdad na čelu delegacije, v kateri bodo izvedenci največjih italijanskih zasebnih in javnih skupin. Bensi je bil v Iraku že januarja, ko je parafiral z iraškimi oblastmi poseben protokol. PnmorikìTinov’uk: TRŽAŠKI DNEVNIK ' ’-vl-V. , 5. maja 1974 Ob današnjem občnem zboru SGZ Slovenski poslovni ljudje iz tu kajšnjega zamejstva se bomo danes dopoldne zbrali na 11. občnem zboru lastne stanovske organizacije — Slovenskega gospodarskega združenja. Premerili bomo pot, ki so jo prehodili v zadnji poslovni dobi, pregledali opravljeno delo, se ob njem zamislili in začrtali pot za nadaljnja prizadevanja v korist naši manjšini in njeni gospodarski komponenti. Ob tem srečanju bomo zopet lahko našteli nekaj dosežkov, nekaj novih uspehov na trudapolni poti postopnega obnavljanja naše gospodarske osnove; žal pa bodo morali ponovno tudi ugotoviti, da prizadevanja še vedno zadevajo ob zapreke in da doseženi uspehi še zdaleč niso sorazmerni z vloženim trudom. Splošen gospodarski položaj na našem ožjem področju, kakor tudi v širšem zemljepisnem obsegu, ne nudi danes pogojev za ugoden razvoj: vse preveč zaviralnih dejavnikov zadržuje gospodarsko rast, povečuje pritisk na ekonomske dejavnosti in nalaga nova in nova bremena. Manjšinski poslovni krogi pa morajo poleg tega premagovati še druge ovire, kì se pogosto porajajo prav iz njihove pripadnosti našemu zamejskemu občestvu. Kolikokrat se morajo naša dobra volja, naša prizadevnost, naše pobude zaustaviti pred zaprekami, ki so prihranjene večinskemu narodu. Kolikorat se moramo odreči novim posegom, ker je naša sedanja gospodarska osnova kljub zgodovinskim spremembam v politični in družbeni sestavi države, kateri pripadamo, in kljub večkrat izrečenim obljubam, le medla slika tega, kar smo si znali ustvariti pred nastopom mračnih dni. In vendar vztrajamo. Življenjska sila, ki s"'o jo pokazali pred desetletji, ko smo postopno gradili svojo izvirno gospodarsko osnovo, nas še ni zapustila. Še vedno tli v starejših generacijah okrepljena z izkustvi, v mlajših združena s tvorno neučakanostjo. Čeprav smo v marsičem zapostavljeni, čeprav se nam pravice delijo po mačevsko, vemo, da se naša mnenja upoštevajo in da ima naš glas tudi v večinskem narodu svojo težo. Slovenski poslovni ljudje v okviru SGZ se niso ustrašili težav, ki so v prvem povojnem času ovirale njihovo pionirsko prizadevanje na naj različnejših gospodarskih in narodnostnih področjih. Ni dvoma, da bomo premostili tudi sedanje in bodoče zapreke. Zavedati pa se moramo, da bodo naša prizadevanja v tej smeri toliko bolj uspešna, kolikor bolj družno bomo nastopali, kolikor bolj se bomo strnili okrog svoje osrednje gospodarske organizacije v zamejstvu. .........lumi...................................... PREISKOVALCI NA SLEDI ATENTATORJEM? ŠTEVILNE PREISKAVE PO DOMOVIH IN SEDEŽIH TRŽAŠKIH FAŠISTOV Peklenski stroj v slovenski šoli je bil «domače» izdelave PRIHODNJO NEDELJO SE BOMO IZREKLI 0 ZAKONU 0RAZP0R0KI Kampanja prehaja v za referendum zaključno fazo Številna zborovanja v Trstu in okolici - Danes leteči shodi Slovenskega koordinacijskega odbora proti odpravi razporoke Po številnih ljudskih zborovanjih, okroglih mizah, predavanjih in drugih pobudah, ki so jih zagovorniki zakona o razporoki priredili v zadnjih tednih, prehaja kampanija ob bližnjem referendumu v svojo zaključno fazo. Stranke in druge organizacije bodo lahko prirejale javna zborovanja, lepile lepake in delile letake do petka, nakar bo do nedelje, ko bodo ljudje šli na volišča, zavladalo premirje. Zanimivo zborovanje je priredil odbor demokratičnih katoličanov za «Ne» na referendumu v Miljah. Zborovanje je naletelo na nadvse zadovoljiv odziv, kljub odsotnosti duhovnika - oporečnika Pietra Bru-gnolija. V prihodnjih dneh bo na sporedu še vrsta zborovanj. Socialistična sekcija «V. Pittoni» iz Rojana prireja danes ob 10. uri v kinodvorani Astra s sodelovanjem rajonskega odbora in drugih demokratičnih sil javno zborovanje o referendumu. Vrsto letečih shodov ima za danes v načrtu Slovenski koordinacijski odbor proti odpravi razporoke. Shodi bodo ob 9. uri v Devinu, ob 9.30 v Sesljanu, ob 10.00 v Mavhinjah. ob 10.30 v Šempolaju, ob 11.00 v Nabrežini, ob 11.30 v Zgoniku, ob 12.00 v Križu, ob 15.00 na Proseku, ob 15.30 na Kontovelu, ob 16.00 na Opčinah, ob 16.30 v Trebčah, ob 17.00 v Bazovici, ob 17.30 na Kati-nari ter ob 18.00 v Skednju. Pomembno javno zborovanje bo tudi v torek, 7. maja ob 20.30 v mali dvorani gledališča Verdi, kjer bo govoril don Franzoni, ki so mu cerkvene oblasti pred kratkim prepovedale maševanje zaradi njegovih naprednih stališč. KPI prireja danes zborovanja ob 9.45 pri Sv. Jakobu, kjer bo govoril Boris Iskra, ob 10.30 na Trgu Gioberti (govori Rossetti), ob 11.00 govori pri Sv. Jakobu G. Berton ter ob 12.00 na Kolonji, kjer bosta govorila Bruna Braida ter Luciano Rončel j. Številna zborovanja bodo tudi v zgornji okolici. Številna zborovanja bo KPI priredila tudi jutri. Med nasprotniki razporoke pa je za krščansko demokracijo včeraj govoril v Trstu državni podtajnik Granelli. • Sinoči se je v Trebčah sestal antifašistični odbor za vzhodni Kras, ki je razpravljal o razpredanje V preiskavi o atentatu na slovensko šolo in grozilnem pismu_ proti Slovencem in namestniku državnega pravdnika dr. Coassinu je nekaj novosti, čeprav niso še zasledili krivcev. Kaže, da so policija, karabinjerji in sodstvo na dobri sledi. Včeraj so agenti političnega oddelka in karabinjerji preiskali sedež zloglasne «Avanguardie nazionale» v Ul. Maiolica 17 in ducat stanovanj pripadnikov tega gibanja in že razpuščene fašistične organizacije «Ordine nuovo». Verjetno so tudi preiskovalci mnenja, da se je iz «Ordine nuovo» ob podpori «A-vanguardie nazionale» porodila tajna teroristična organizacija «Grdine nero». To bi potrjevalo tudi dejstvo, da so «avanguardisti» že večkrat delili letake z istimi minskimi črkami, s katerimi je bilo napisano grozilno pismo, in da so tudi objavili dokument o romunskem nacistu Codreanu, po katerem so imenovali tržaško «sekcijo Grdine nero». Da so zločinci tržaški škvadristi očitno kažejo tudi prve ugotovitve sodnega izvedenca, univerzitetnega docenta kemije prof. Cocca. U-gotovil je, da je peklenski stroj, ki je razdejal vhod slovenske šole pri Sv. Ivanu, vseboval nekaj kilogramov smodnika ali balestita, ki so ga atentatorji stlačili v kovinsko cev, katero so na obeh koncih zavarili. Gre torej za bombo «domače izdelave». V Trstu fašistov .ki se spoznajo na eksplozive, res ne manjka. Prav med temi «izvedenci» policija in karabinjerji vneto iščejo in zlasti preverjajo alibije za večer atentata in večer, ko so oddali ustrahovalno pismo. Prejšnjo noč so naslovili tudi na občinskega svetovalca PRI Garga-na grozilno pismo, vsebina katerega pa ni znana, Gargano nam je samo izjavil, da se grožnje nanašajo na njegov govor v občinskem svetu po atentatu na slovensko šolo. Konzulla za Greto, Rojan in Barkovlje obsoja atentat na slovensko šolo Rajonska konzulta za Rojan, Greto in Barkovlje je na zadnji seji ostro obsodila podli fašistični atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, ki predstavlja odprt napad na mirno sožitje ter skuša skaliti dobre prijateljske odnose in vzajemno spoštovanje med slovenskim in italijanskim prebivalstvom v Trstu. V izjavi, ki so jo na seji sprejeli, je med drugim rečeno, da si bo kon- zulta, v mejah svojih pristojnosti, prizadevala za vzpostavitev najboljšega sodelovanja s slovenskimi ustanovami na tem področju. Konzulta obenem poziva oblasti naj čim prej izsledijo krivce ter jih zgledno kaznujejo. V torek v Nabrežini zborovanje SSL Skupna slovenska lista v devinsko - nabrežinski občini vabi svoje somišljenike in prijatelje na protifašistično zborovanje, ki bo v torek, 7. maja, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini, župan dr. Dragomir Legiša in drugi predstavniki SSL bodo orisali stališče do zadnjih dogodkov in govorili o občinske uprave, da črne mreže pri nas in v Italiji. Odbor poziva prebivalce okoliških vasi na budnost in pripravljenost v primeru fašističnega izzivanja. SINOČI V IDRIJI Prodoren uspeh SAG s Torkarjevim «Požarom» Tržaško gledališče je nastopilo v okviru 1. področnega srečanja gledališč Primorske - Udeležba Goričanov V OKVIRU PRIPRAV NA MEDNARODNO KONFERENCO V Milanu okrogla miza o manjšinah V okviru priprav na mednarodno konferenco o manjšinah, ki bo v Trstu od 3. do 7. junija, bo v torek v Milanu, na pobudo združenja «Associazione Friuli - Venezia Giulia» okrogla miza o manjšinah. Sodelovali bodo Piero Bassetti, predi sednik deželne vlade Lombardije, Michele Zanetti, predsednik tržaške pokrajine in predsednik pripravljalnega odbora za mednarodno konferenco o manjšinah, ter časnikar Enzo Bettiza, diskusijo pa bo vodil Aldo Maria Maggio, predsednik združenja «Associazione Friuli - Venezia Giulia. iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiimiimimiiiiu«miiiiiiiiniii»iiiiiiiiiiiiinwiiiiiiiiiin!iiiiiiiiiiiuimn,,ii,»ii,,i NA POBUDO TRŽAŠKE LETOVIŠČARSKE USTANOVE PREDVIDEN JE BOGAT SPORED LETOŠNJIH LETNIH PRIREDITEV Poleg festivala znanstvenofantastičnega filma ter festivala operete bo več baletnih in varietejskih predstav V okviru prvega področnega srečanja gledaliških skupin Primorske, ki te dni poteka v Idriji, je snoči nastopilo v polno zaseileni dvorani idrijskega Kulturnega doma Slovensko amatersko gledališče iz Trsta z igro v dveh delih Igorja Torkarja «Požar». Občinstvo je zelo pozorno spremljalo igro obeh protagonistov Igorja Sancina in Saše Don ter ju na koncu nagradilo z zares toplim in spon tanim aplavzom. Torkarjev «Požar» je režiral Sergej Verč. Idrijsko srečanje, ki poteka v okviru 17. republiškega srečanja gledaliških skupin Slovenije (sklepna prireditev bo zadnji teden meseca maja v Celju) je prva tovrstna gledališka prireditev na Primorskem in vlada zanjo veliko zanimanje, saj je na tem festivalu dana možnost gledališkim skupinam s Primorskem (letos jih nar stopa, osem), da se pomerijo med seboj, najboljše, ki jih ocenjuje poseben selektor, pa se bodo u-deležile sklepnega srečanja v Celju. Danes dopoldne bo v prostorih hotela «Nanos» v Idriji tudi ustanovna skupščina Področnega združenja gledaliških skupin Slovenije Turistična in letoviščarska ustanova v Trstu je te dni objavila spored tradicionalnih letnih prireditev. «Poletje 74», ki obsega ves julij in avgust, bo kot vse dosedanje letne manifestacije, odpri festival znanstveno fantastičnega filma. Festival prehaja letos v svojo dvanajsto sezono in bo trajal od sobote, 6. julija, do sobote, 13. julija. Dobršen del naporov tržaške leto-viščarske in turistične ustanove je tudi letos usmerjen v Festival operete, ki ga prireja v sodelovanju z gledališčem Verdi. Skupno je predvidenih 21 predstav v gledališču Rossetti z začetkom 13. julija. Ljubitelji te glasbene zvrsti bodo letos lahko občudovali predstave operet «Pri belem konjičku» Benatzkega, Pietri-jevo «La donna.-perduta» ter Kal-manovo «Grofica Marica». Med eno predstavo v gledališču Rossetti in drugo, bodo kot običajno, priredih več Večerov na odprtem in sicer na Gradu sv. Justa. Po pogajanjih, ki so jih imeli predstavniki ustanove z raznimi umetniškimi skupinami iz raznih krajev sveta, naj bi letošnji spored na prostem obsegal dva baletna večera z nastopom varšavske baletne skupine, z izvedbo «Labodjega jezera» Čajkovskega ter Delibesove «Coppelle». Dva večera bosta posvečena tudi indijskim plesom. Nastopila bo baletna skupina «Kathakali» iz Kerale, ki jo vodi ter v njej pleše največji indijski plesalec današnje dobe Krihnan Nayar. Skupina se bo udeležila revije «Maggio fiorentino» ter festivalov v Avignonu in Edimburgu. Veliko zanimanje vlada za varietejske predstave, ki se bodo razčlenjevale v pet večerov. Osnova teh večerov bo «Dancing Waters», ali neke vrste vodni ples ob znamenitih glasbenih skladbah. Drugi del posameznih večerov pa bo obsegal afriški balet, pop glasbo z naslonom ansamblov «Banca del mutuo soccorso» ter «Premiata forneria Marconi», jazz glasbo z nastopom orkestrov Romana Mussolinija ter Carla Loffreda, folk glasbo, ki jo bo izvajal ansambel Casadei ter lahko glasbo z nastopom Jule De Palme in Teddyja Rena. Celoten poletni spored bo dopolnjevalo se nekaj večerov z nastopom znanih italijanskih pevcev lahke glasbe in igralcev, medtem ko bodo v Miramarskem parku turisti lahko občudovali znamenito predstavo «Luči in zvokov» v italijanščini, nemščini in angleščini. Novi zakoni v deželnem vestniku V zadnji številki Uradnega vest-nika dežele Furlanije - Julijske krajine so objavljeni deželni zakoni štev. 13 z dne 16. aprila 1974 (zakon je že stopil v veljavo), ki se nanaša na deželno pomoč za gorske in jamarske reševalne postaje, zakon štev. 14 z dne 16. aprila 1974 (.dodaten prispevek v višini 100 milijonov ' lir za gorske skupnosti) in zakon štev. 15 z dne 17. aprila 1974 (deželna pomoč za turistične ustanove). Zadnja dva zakona bosta stopila v veljavo v drugi polovici maja. Uradni vestnik prinaša še pravilnik o izvajanju deželnih zakonov za ustanovitev in vodenje u-radnih spisov kmetijskih podjetnikov v naši deželi. za Primorsko, popoldne Pa bo nastopila druga zamejska skupina: amaterska dramska skupina «Mirko File j» iz Gorice z igro Jeana Anouilha «Ples tatov». O prireditvi bomo še podrobneje poročali. Delne spremembe Acegatovih avtobusnih prog št. 4 in 10 Acegat javlja, da bodo s ponedeljkom delno spremenili proge in postajališča avtobusov na progah št. 4 in 10. Avtobus proge 4 bo vozil na Opčinah po Narodni cesti, Pro-seški ulici do postajališča v Ul. Fiordalisi, avtobusi proge 10 pa bodo vozili po Nabrežju N. Sauro do Trga- Venezia, kjer bo zadnje postajališče, vrnili pa se bodo po istem Nabrežju. Na prograh bodo uvedli tudi nekaj novih postajališč, Mlada Bolgara ugrabila in oropala taksista Prejšnjo noč sta dva bolgarska «politična» begunca napadla 52-let-nega taksista Nerea Valentija iz Ul. Roncheto 71/1. 22-letni Zdravko Mitav in 19-letni Bogdan Georgiev sta sedla v njegov taksi vrste renault. ki je bil parkiran v Miramarskem drevoredu pri železniški postaji. Ko je ob 22.30 taksi privozil do begunskega taborišča pri Padričah sta Bolgara potegnila iz žepov samokres, ga naperila proti šoferju in ga prisilila, da je odpeljal proti «vedetti Alice». Tu sta mu odnesla 6.000 lir in ga prisilila, da je stopil iz avta, nakar sta urno odpeljala. Taksist je prijavil roparski podvig openskemu komisariatu in kasneje je karabinjerska izvidnica zasledila lopova pri Grljanu. Oba sta priznala rop in tudi taksist ju je prepoznal, v žepu pa so jima našli ključe ukradenega taksija. Prijavili so ju zaradi ropa, ugrabitve in nedovoljene posesti orožja. Karabinjerji odkrili tatinsko tolpo Karabinjerji so aretirali štiri jugoslovanske državljane, ki so izvedli v Trstu nekaj desetin tatvin v avtomobilih in verjetno tudi v stanovanjih. Gre za 27-letnega Anteja Jakšiča, 22-letnega Tomislava Ca-galja, 19-letnega Gorana Papiča iz Splita ter 22-le4Bega Dragomira. Saviča iz Kisiljeva. Sodišču so prijavili tudi 25-letnega natakarja iz Trsta Giuseppa Bedolica, ki je preprodajal ukradeno blago. Tatovom in preprodajalcu so zaplenili 5 ukradenih potnih listov, štiri samokrese, vrsto radijskih in magnetofonskih aparatov in drug material v vrednosti nad milijon lir. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ZA DEŽELO FURLANIJ0-JULIJSK0 KRAJINO VABI vse člane in druge gospodarstvenike, da se udeležijo 11. OBČNEGA ZBORA ki bo danes, 5. maja 1974, ob 9.30 v dvorani tržaške trgovinske zbornice, Ulica S. Nicolò 5. ukrepih občinske uprave, da se prepreči fašistično izzivanje. ...m,.........................................mm....immillili.mimi.................................mmmmmmmmmmmimmi......iiiiiiiiii vanni Mozetič in gospodinja Gian- Danes, NEDELJA, 5. maja MIRAN Sonce vzide ob 4.47 in zatone ob 19.16 — Dolžina dneva 14.29 — Luna vzide ob 18.41 in zatone ob 3.53. Jutri, PONEDELJEK, 6. maja JANEZ Vreme včeraj: naj višja temperatura 17 stopinj, najnižja 12,2, ob 19. uri 14,4 stopinje, zračni pritisk 1002,9 mb, rahlo narašča, veter 4 km na uro jugovzhodni, vlaga 91-odstotna, nebo oblačno padavine 11 mm dežja, morje skoraj mirno temperatura morja 14,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. maja 1974 se je v Trstu rodilo 24 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 71-letna Maria Carmela Zorba, 74-letni Anton Tence, 68-letna Maria Cabrin, 73-letna Lidia Giormani por. Bonetti, 62- letni Ferruccio Nicolazzi, 71-letna Natalia Christian por. Maestri, 84-letna Angela Scerri, 86-letni Angelo Radovan, 79 1etna Marija Kralj vJ. Stuckler, 74-letni Pietro Boz- zolina 12 dni stara Erika Mingar-di, 72-letna Virginia Cesca vd. Bernardini, 85-letna Giulia Gadban por. Rossi, 90-letna Emilia Trevi- Včeraj-danes BIRME 1974 Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE — ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urama in zlatarne LAURENT! Trst - Trieste, Largo Santorio 4 san vd. luri, 78-letni Ugo Demarchi in 87-letni Gustavo Polvani. OKLICI: uradnik Giorgio Prelz in uradnica Maria Grazia Belli, strojni častnik Paolo Turk in raču-novodinja Flavia Apagnoli, strugar Lucio Schiulaz in uradnica Elda Giacomini, tesar Renato Doro in bolničarka Concetta Castriotta, u-radnik Livio Millo in uradnica A-driana Sulich, delavec Esmeraldo Pellizzaro in uradnica Eliska Ri-hova, uradnik Dl no Marzari in študentka Susanna Garavaglia, ladijski načrtovalec Claudio Demarchi in prodajalka Maria Luisa Covacci, pristaniščnik Vinicio Baitz in učiteljica Anna Parovel, novinar Luciano Nardelli in učiteljica Nicoletta Illiasch, delavec Aurelio Chermaz in delavka Francesca Co-ciancich, delavec Dušan Grgič in študentka Sonda Zupancich, mehanik Luciano Casot in strežnica Nadia Smilovich, delavec Francesco D’Introno in prodajalka Renata Radislovich, inženir Claudio Svara in učiteljica dr. Silvana Ros-sitto, kemijski analisi Mario la-como in uradnica Ambra Mauro, cevar Marino Giurissi in delavka Lorina Hualich, dipi. ek. Roberto Dapretto in pravnik Paola Milocco, geometer Flavio Sabini in gospodinja Nives Mosca, financer Luigi Bottiglieri in delavka Celeste Sagliocchi, pomorščak Marino Riosa in bolničarka Tullia Vascon, Giorgio Cesari in Rita I Tamburini, pokraj. funkcionar Pier I paolo Zanetti in uradnica Marii; Grazia Teloni, botanik Pietro Cornelio in gospodinja Marina Moro, mehanik Gabriele Benedetti in študentka Tiziana Biagini, učitelj Nor-bert Tonon in učiteljica Orietta Miceu, vojaški podčastnik Vincenzo Acciarino in gospodinja A-malia Trematerra, finančni stražnik Ermes Marzaroli in delavka Libera Maiorana, zdravnik Eval-do Antonini in uradnica Daniela Bortolotti, podčastnik finančne straže Luigi Giordano in gospodinja Angela Croce, elektrikar Arnaldo De Pace in frizerka Nadia Sturmàn, prodajalec Fulvio Pizzulin in prodajalka Giacomina Giorgiut-ti, upokojenec Antonio Magnabo-sco in gospodinja Emilia Velloni, uradnik Alessandro Močnik in učiteljica Dina Furlan, delavec Gio- C//MAf7///Z4\ an/s£/> — na Dardi, univ. študent Ruigino Tonel in trgovka Danila Felician, delavec Franco Gigante in uradnica Annamaria Turco, natakar Andrea Pipitene in gospodinja Francesca Ragona, študent Paolo Ta-eoli in študentka Mario Olga But-tignoni, pleskar Emilio Travicich in šivilja Paulette Boillon. BARI LOTERIJA 12 4 84 28 62 CAGLIARI 63 4 51 80 38 FIRENCE 73 38 57 27 54 GENOVA 49 26 38 35 41 MILAN 80 8 57 70 67 NEAPELJ 55 7 28 8 74 PALERMO 47 49 31 69 7 RIM 73 1 81 35 50 TURIN 69 64 30 75 12 BENETKE 63 77 65 31 32 ENALOTTO 12 2 X 2 X X 2 2 2 1 1 KVOTE; 12 točk - - 15.000.026: 1 točk — 417.400; 10 točk — 31.600 Ur. TRST -Ul Manini foto kino optika 'ŽSp?33-367 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Piasoletto, Ul, Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, LI. Rossetti 33; Madonna acl Mare, borgo Piave 2; Costalunga, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec). LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel 226-165): Opčine (tel. 211-001); Pro- sek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel 225-596): Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); žav Ije (tel. 213137); Milje (tel. 271 124) DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA TER OBČINA DOLINA priredijo v DOLINI tradicionalno «MAJENCO» in XVIII. RAZSTAVO DOMAČIH VIN s sledečim programom: Danes, 5. 5.: ob 15. uri koncert godbe na pihala iz Brega; ob 17. uri nastop ŠALEŠKE FOLKLORNE SKUPINE iz VELENJA in pevskega zbora VINKO VODOPIVEC iz Ljubljane ob 19. uri ples z ansamblom SUPERGRUPA do 24. ure Ponedeljek, 6. 5.: od 20. do 24. ure ples z ansamblom SUPERGRUPA Torek, 7, 5.: ob 18. uri nastop godbe na pihala iz Brega ob 19. uri slovesno podiranje «maja» Vse dni bo odprta občinska razstava najboljših domačih vin. V tor-kli (stiskalnici oljk) pa bo odprta razstava amaterskih slikarjev iz občine Dolina. V primeru slabega vremena bo celoten program folklorne skupine in pevskeaji' zbora danes, ob 18. uri v občinski telovadnici. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Henrik Ibsen STRAHOVI drama v treh dejanjih Scena: SVETA JOVANOVIČ Kostumi: MARIJA VIDAU Režija ANDREJ HIENG Danes, 5. maja ob 16. uri ABONMA RED C V ponedeljek, 6. maja, ob 16. uri ABONMA RED H in I GLASBENA MATICA - TRST Mala dvorana Kulturnega doma sobota, 11. maja 1974, ob 20.00 I. zaključna AKADEMIJA GLASBENE ŠOLE s sodelovanjem ORKESTRA GLASBENE MATICE Solisti — gojenci Glasbene šole: Nives Košuta, Erika Slama, Marija Moreale, Riccardo Pergolis — blokflavte Tea Košuta — klavir Silvio Pibrovec-— klarinet Črtomir šiškovič — violina Dirigenta: Janko Ban Oskar Kjuder Vljudno vabljeni Vstop prost. OBČINA ZGONIK priredi danes, 5. maja, ob 11. uri v Zgoniku pred, občinskim spomenikom padlim PROSLAVO 29-LETNICE OSVOBODITVE Govori! bo poslanec Albin škerk Nastopila bosta domači mladinski pevski zbor «Rdeča zvezda» in godba na pihala s Proseka. Izleti V četrtek, 23. maja organizira zveza borcev iz Boljunca izlet na Bazo 20. Vpisovanja pri Lavri Kofol v mlekarni v Boljuncu. Slovensko planinsko društvo priredi 19. maja izlet na Blegoš za planince in obisk bolnice «Franja» za turiste. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/1 do 13. t.m. od 8.30 do 12.30. Kino Ariston - I.N.C. 16.00-22.00 «L’ulti mo spettacolo». Režiser Bogdano vič. Prepovedano mladini pod 18 letom. Nazionale 14.30 «Nè onore nè gloria» Alain Delon, Claudia Cardinale Excelsior 10.00—11.30 «Gli allegri pi rati dell'isola del tesoro». Excelsior 14.30 «Il dio sotto la pelle» Prepovedano mladini pod 14. letom Grattacielo 14.00 «La tana della volpe rossa» in dokumentarni film v barvah «Dove volano ancora i gabbiani». Fenice 10.00—11.30 «Il conte di Mon-tecristo». Fenice 14.30 «...altrimenti ci arrabbiamo!» Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film. Eden 15.00 «Sesso in confessionale». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 15.00 «La stangata». Paul New-man in Robert Redford. Barvni film. Aurora 14.30 «Serpico». Barvna kriminalka. Capitol 15.00 «Una 44 magnum per l'ispettore Callaghan». C. Eastwood. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 15.00 «Il viaggio». Sophia Loren in R. Burton. Barvni film. Impero 15.00 «La spada nella roccia». Filodrammatico 14.30 «Africa nuda, Africa violenta». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «L’arbitro». Joan Collins in Landò Buzzanca. Ideale 15.00—21.30 «Majerling». Catherine Deneuve, Omar Sharif, James Mason, Ava Gardner. Barvni film. Vittorio Veneto 14.30 «Piedone lo sbirro». Bud Spencer. Barvni film. Abbazia 14.30 «Sbafi, il detective». V glavni vlogi R. Roundee. Barvni film. Astra 15.00 «James Bond, agente 007, vivi e lascia morire». Igra Ro ger Moore. Kino Iris - Prosek 16.00 «Corvo rosso non avrà il mio scalpo». Barvni western film. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 5. maja, ob 16. uri — Henrik Ibsen «Strahov7!» za abonma red C. Ponovitve: jutri, 6. maja, ob 16. uri — abonma red H in I; v torek 7. t.m. ob 17. uri — abonma red J in K; v sredo. 8. maja, ob 20.30 — abonma red D - mladinski v sredo in red H -mladinski v četrtek; v petek, 10. maja, ob 20. uri — abonma red G in v nedeljo, 12. maja, ob 16, uri — a-bonma red F. SAG V torek, 7. maja, ob 20.00 v Dijaškem domu v Trstu. V četrtek, 9. maja, ob 18. uri v dvorani PD «Ivan Cankar», Ul. Mon-tecchi 6/IV. nadstr. izredna predstava za dijake slovenskih višjih šol v Trstu. Šolske vesti Ravnateljstvo srednje šole Simon Gregorčič v Dolini vabi starše otrok, ki obiskujejo to šolo, na roditeljski sestanek, ki bo na šoli v sredo, 8. maja, ob 20. uri. Društvo staršev in prijateljev mladine osnovne šole in vrtca v7 Ul. Dona. doni organizira v sredo, 8. maja, ob 20.30 v šolskih prostorih diskusijski večer, ki ga bo vodil psihopedote-rapevt Stanjša. Vljudno vabljeni. Slovenski klub prireja v torek, 7. maja ob 20.30 predavanje dr. Petra Sanzina ZAKON O RAZPOROKI IN REFERENDUM Predavatelj bo obdelal to vprašanje predvsem s pravnega vidika. Razna obvestila Jutri, 6. maja 1974 ob 20.15 bo v dvorani Slovenske prosvete v Donizettijevi ulici 3/1. Vukov večer eb 30. obletnici njegove smrti, ki ga priredi Društvo slovenskih izobražen’ cev v Trstu. V prostem razgovora o Stanku Vuku — človeku in ustvarjalcu, bodo sodelovali Vukovi osebni znanci dr. L.no Legiša in dr. Milko Matičetov iz Ljubljane in dr. Boris Pahor iz Trsta. Na sporedu so tudi recitacije članov Radijskega odra. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča upokojence, da so odborniki društva na razpolago za vse informacije glede pokojninskih zadev vsak četrtek, od 16. do 17. ure na sedežu društva v Ul. Cicerone 8/b pritličje. Tedaj bodo tudi sprejemali nove člane in pobirali članarino. PD Kraški dom — Repentabor vabi odbornike, člane ter prijatelje društva na sestanek, ki bo v dvorani občinske kopalnice v Repnu v torek, 7. t.m., ob 20.30. Govorilo se bo o ureditvi prostora za rekreacijski center. Predsedstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora vabi vse člane odbora na sejo, ki bo v torek, 7. t.m., ob 20. uri v Bazoviškem domu. V Vremah bo v petek, 10. maja, srečanje vseh partizanskih kurirjev. Proslave se bo udeležil tudi Tržaški partizanski pevski zbor, ki bo imel ob 19. uri koncert. Vodstvo zbora poziva vse pevce, naj bodo ob omenjeni uri zanesljivo na odru. SOŽALJE Sekcija KPI in prosvetno društvo «Primorec» iz Trebč izražata iskreno sožalje sinovom, hčeri in drugim sorodnikom ob smrti Marije StUckler. Dne 4. maja nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila naša draga mama in nona MARIJA KRALJ vd. STUCKLER Pogreb bo jutri. G. t. m., ob 15.15 iz splošne bolnišnice naravnost v cerkev v Trebče. Žalujoči: sinovi Marčelo, Emilijo, Lidija, nevesta Olga, zet Vinko, vnuk Edi ter drugo sorodstvo Trst, 5. maja 1974 Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3. tel. 38006 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage mame, babice in prababice KATERINE ŽULJAN vd. ŽULJAN Posebna zahvala č. g. župniku dr. Angelu Kosmaču za nagovor, duhovnikom, sorodnikom, dolinski občinski upravi, Slovenski skupnosti, cerkvenim pevkam, pevskemu zboru «Slavec», govorniku dr. Alojziju Tulu, vsem vaščanom, ki so se na katerikoli način spomnili pokojnice, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku. Družine Žuljan, Mikin, Velisc, Košuta, Lonza Ricmanje, Trst, Piran, 5. maja 1974 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage ANGELE PODOBNIK se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. SVOJCI Opčine, 5. maja 1974 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob prerani izgubi naše predrage NIVES Iskrena zahvala č. g. župniku, vsem, ki so nam pomagali, posebno g. Rozi Kodrič, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Družini Bari in Zaccaria Nabrežina. 5. maja 1974 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage žene, mame in sestre J0SIPINE ŠEMEC Posebna zahvala č. g. župnikom, pevskemu zboru, darovalcem cvetja, sorodnikom ter vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku. Žalujoče družine Nabrežina, 5. maja 1974 Ob pivi obletnici nenadne izgube dragega moža, očeta in nonota | IVANA SANCINA i;, se ga spominjajo žena Marija in hčeri Marta in Marija z družinama. Boljunec, 5. maja 1974 Poročilo dr. K. Šiškoviča na seji glavnega odbora SKGZ O ljudskem glasovanju 12. in 13. maja 1374 Dvanajstega in 13. maja bodo italijanski volivci odločali o usodi že obstoječega in tri leta veljavnega zakona o razporoki, t. j. o zakonu Fortuna - Basi ini. Prvič po uvedbi nove povojne ustavne u-reditve, ki je izšla iz načel antifašizma in demokracije, s katero ie bil prežet osvobodilni boj proti nacifašizmu, so volivci poklicani, da na podlagi ljudskega glasovanja (referenduma) povedo lastno mnenje o zakonskem dokumentu, ki sta ga leta 1970 izglasovali obe veji parlamenta. V tem primeru 9re za razveljavitveno ljudsko glasovanje, ki je nastalo na temelju Zahteve določenega dela volivcev. V svojem bistvu je ljudsko glasovanje, ki ga predvideva italijanska ustava, demokratično dejanje, s katerim se volilno telo tako ali drugače opredeljuje za ali proli določenim rešitvam, v tem primeru za ali proti obstoječi zakonski rešitvi. Če je ljudsko glasovanje z določenimi omejitvami, ki jih italijanska ustava precizira, v svojem bistvu demokratično dejanje, ni rečeno, da je vedno zaželeno. Slovenci in z nami italijansko ljudstvo se iz preteklosti spominjamo, kako je bilo v fašističnem obdobju ljudsko glasovanje uvedeno leta 1929 in 1934, da bi se pod hudim fizičnim in moralnim pritiskom volivci opredelili za krute, trinoške in antidemokratične cilje fašizma, ki ni dopuščal, da bi si kdorkoli upal izreči svoj NE nasilju in diktaturi. Zato je ljudsko glasovanje v nekaterih primerih in nekaterih prilikah lahko sredstvo, s katerim skušajo nekatere politične sile dobiti pečat demokratičnosti za an-fidemokratična dejstva. Ob sedanjem ljudskem glasovanju (referendumu) se Slovenci upravičeno sprašujejo, kot ostali volivci v Italiji, zakai je bilo razpisano in kakšne cilje zasleduje. Prilika za njegov razpis je zelo dvoumna. Sto in deset let po svo-jem zedinjenju je Italija na pobudo nekaterih demokratičnih in laičnih sil dobila zakon, ki dopušča v nekaterih primerih, ko so družine v popolnem moralnem, čustvenem in materialnem razsulu, razvezo zakonskih vezi in z Veliko previdnostjo, v točno o-predeljenih primerih in z vsemi možnimi jamstvi za šibkejše zakonce ter za otroke omogoča obnovitev življenja na novih teme-Hih. Že dejstvo, da zakon Fortuna-Baslini predpisuje določene roke In določena pravna dejanja, preden se odpre možnost razveze zakona, da daje sodnikom velike možnosti poseganja v postopek za razvezo, da je šibkejši zakonec tudi materialno zaščiten in da so Vsekakor stalno zaščiteni otroci in njih interesi, nas prepričuje, da je Italija stopila po zaslugi demokratičnih in laičnih strank zelo previdno po poti razveze zakona. Preplah, ki so ga dvignile neka-fere nazadnjaške sile ob uvedbi tega zakona, se je izkazal kot neurje v kozarcu vode, ker statistike dokazujejo, da je bilo v vsej Italiji v treh letih le nekaj več kot 66.000 zakonskih razvez in da so segle po zakonski razvezi le tiste osebe, ki so že imele abnormalno družinsko življenje, so bile ločene cela desetletja in so si u-stvarile nove družine. Ni bilo tistega vala razporok, ki so jih napovedale nazadnjaške sile, ki so v svoji gonji proti človečanski in o-mikani pravici, uvedeni v Italiji, dokazale, da uporabljajo svoje argumente proti zakonu Fortuna -Basiini za čisto politične cilje. Spričo takšnega stanja ne mo-femo mimo ugotovitve, da je razpis ljudskega glasovanja proti zakonu o razvezi, dejanje, ki ni v duhu ustavne ureditve kljub neoporečni zakoniti formalnosti, pač Pa dejanje, ki skriva druge namene. ' Dosedanji potek kampanje za referendum, ko so se z vso silo fašisti vrgli v boj proti razvezi žakona, nam dokazuje, da ne gre ob tej priliki za majhno epizodo v življenju italijanske države, marveč da skušajo reakcionarne, nazadnjaške in fašistične sile v tem delikatnem in kritičnem trenutku Političnega, družbenega in gospodarskega življenja v Italiji doseči Preokret na desno in se spustiti v pustolovščine, ki naj bi postopoma ali nenadno onemogočile nadaljnji demokratični razvoj države. V zadnjih tednih se opaža tako v Italiji kot pri nas stalno naraščanje politične temperatura, ki odkriva, kako je važno glasovanje v dneh 12. in 13. maja. V Italiji smo priča raznim atentatom in Provokacijam, ki naj bi v namenih svojih avtorjev, t j. fašistov, privedli do večjih nemirov in do položaja v katerem bi bilo vse mogoče. V Trstu pa smo bili v zadnjih 10 dneh priča dvema pojavoma, ki zaskrbljujeta in direktno Zadevata Slovence v Italiji. Izrabljajoč kampanjo proti razvezi zagona, je fašist Almirante pozval v Trstu na križarski pohod proti Slovencem, na likvidiranje vsakršne slovenske prisotnosti v javnem- življenju, na iztrebljenje «slovenskega bacila». Za Almiranteja je prilika kampanje o ljudskem glasovanju služila za pojasnjevanje ciljev, ki jih fašisti zasledujejo ob 12. in 13. maju. Atentat Proti slovenski šoli pri Sv. Ivanu je sad tega Almirantejevega nastopa in nas opozarja na posledice, ki bi jih lahko prinesla s seboj zmaga nazadnjaških in fašističnih sil na ljudskem glasovanju, zlasti še, ker so fašisti v Trstu povezali svojo dejavnost z odkri-timi revanšističnimi cilji proti sosedni Jugoslaviji, katere deli o-Zemlia še vedno zbujajo konkretne apetite. Dejansko je torej ljudsko gla- sovanje o razporoki preraslo okvire civiliziranega in demokratičnega boja mnenj in se je izkazalo kot možno sredstvo nekaterih sil v Italiji, ki bi želele na podlagi direktnega poziva volivcem dobiti mandat za pustolovščine avtoritarnega in diktatorskega tipa v notranjosti Italije, čemur bi prav gotovo sledila tudi pustolovska in napadalna zunanja politika, kar je potrdil Almirantejev nastop v našem mestu. Spričo teh dejstev in nevarnosti postaja jasno, da je sedanje ljudsko glasovanje za nazadnjaške in fašistične sile nedemokratično dejanje, ki naj bi pripomoglo k spremembi stanja v državi. V tem okviru se Slovenci čutijo poklicani, da prispevajo k porazu nazadnjaških in fašističnih naklepov, ker bi bili sami prva žrtev morebitnih novih notranjih in zunanjih pustolovščin. Vendar je poudarka vredno dejstvo, da se Slovenci opredeljujejo tudi za razvezo zakona, ki ni in ne more biti strah zbujajoča past, v katero naj bi se zapletle družine in družba. Razporoka je po svoji vsebini človeška, omikana in demokratična pot rešitve nekaterih nevzdržnih situacij, medtem ko je nerazvezljivost zakona sad avtoritarnega, dogmatskega in sektaškega pojmovanja življenja in zvez, ki jih človek sklene v življenju. Zlasti je nevarno pojmovanje nerazvezljivosti zakona, če se opira na verska čustva in na verske ukaze. V tistem trenutku postaja družina okamenela ustanova, ki lahko onesreči za vse življenje nekatere ljudi, kar v bistvu škoduje družbi in njenemu napredku. Fortunov in Baslinijev zakon ni prinesel v italijansko družbo nekaj novega za svet, marveč je u-veljavil v zelo omiljeni obliki nekatere pridobitve moderne družbe, ki so že kakšno stoletje značilnost nekaterih omikanih družb in jo ie naša starejša generacija poznala že v času avstrijske pravne ureditve. Razveza zakona je v naših krajih veljala do prihoda Italije in zato Slovenci vedo, da ni bila družina v stari Avstriji bolj rahla kot je sedanja družina. Avstrija prav gotovo ni propadla, ker je dopuščala razvezo zakona. Torej 12. in 13. maja imajo Slo-venci v Italiji več razlogov za glasovanje v korist nadaljnjega obstoja razporoke. Predvsem gre za pridobitev demokratičnega in omikanega značaja, ki jo je treba ohraniti, da se rešijo primeri nevzdržnega značaja, ki so kvarni za družino, za otroke in za družbo. Nato gre za naš prispevek v bbju za ohranitev sedanje ustavne ureditve, ki je v nevarnosti, ker ji grozijo s svojim križarskim pohodom, podobnim volilnemu o-zračju leta 1948. Slovenci smo za ohranitev sedanje ustavne ureditve, čeprav nas ne zadovoljuje kot italijanske državljane, ker m bila popolnoma in dosledno uresniče-na, in nas ne zadovoljuje kot pripadnike manjšinske narodnostne skupnosti, ker nam še ni zagotovila tistih pravic, ki so vanjo_ zapisane. Ta ustavna ureditev kljub vsem svojim pomanjkljivostim predstavlja še vedno edino pot, ki jo je treba prehoditi za boljše družbene, politične, gospodarske in narodnostne prilike. Vsaka druga dr-žavna ureditev v smislu hotenj nazadnjaških in fašističnih sil bi nam bila v škodo in bi nadaljevala začeto delo fašizma. Dalje, gre za naš prispevek k zmagi nad novim in starim fašizmom, ki se ponovno z vso silo in s svojimi krutimi in zločinskimi prijemi javlja v povojni Italiji, zlasti pa še pri nas. Ta naš prispevek proti novemu in staremu fašizmu s pravilnim glasovanjem 12. in 13. maja je velikega pomena, ker mora biti naše zavestno dejanje za izboljšanje političnih in narodnostnih razmer. In končno ob ljudskem glasovanju je velikega pomena tudi naš glas za prenehanje nasprotij in nesoglasij na naši meji, ker bi prav gotovo zmaga nasprotnikov razveze zakona, kot nam dokazujejo argumenti Almiranteja v Trstu in gnusno dejanje proti slovenski šoli pri Sv. Ivanu, prinesla nov nemir, nove nevarnosti in nove provokacije proti sosedni Jugoslaviji. Naši razlogi za pravilno ocenjevanje trenutka, v katerem se nahajamo in v katerem bomo klicani na glasovanie 12. in 13. maja, nam narekuieio, da pozivamo vse Slovence v Italiji, naj alasuieio NE in naj tudi na ta način pokažejo svoio pripadnost taboru demokratičnih svoboščin, med katere brez dvoma spada tudi razporoka. GLASOVALI BCMO TAKO! Tudi obrtniki imajo svoje obvezno zavarovanje, ki jim na podlagi plačanih prispevkov omogoči, da zaprosijo za invalidsko, starostno ali družinsko pokojnino. Leta 1959 je obvezno zavarovanje za invalidsko, starostno in družinsko pokojnino zajelo tudi imetnike obrtniških podjetij in njihove družinske člane - pomočnike. V ta namen je bilo s finančnega vidika u-stanovljeno pri INPS posebno neodvisno upravljanje. Obveznemu obrtniškemu zavarovanju so podvrženi sledeči osebki: a) imetniki in soimetniki obrtniških podjetij, ki imajo zdravstveno zavarovanje: b) družinski člani - pomočniki, ki navadno in pretežno delajo v podjetju in ki zaradi tega delovnega razmerja niso že zavarovani kot odvisni delavci. Kar se tiče obveznega obrtniškega zavarovanja so ................................................................................mi ŽIVAHNA DEJAVNOST REPENTABRSKE OBČINE Občinski odbor je izdal odlok za rušenje črnih gradenj na nezazidljivem področju Predlog o ustanovitvi konzorcija z zgoniško občino - Odobren načrt za razširitev osnovne šole POSVETOVALNA RUBRIKA PATRONATA KMEČKE ZVEZE ■ INAC | Obvezno zavarovanje za obrtnike Na zadnji seji repentabrskega razstavi in župan je povabil vse ■ ’ svetovalce, da pripomorejo k čim boljšemu uspehu obeh razstav. Pred kratkim so razpustili tehnični zdravniški in živinozdravniški konzorcij z zgoniško in devinsko-nabrežinsko občino. Repcntabrska občinska uprava se je sporazumela z zgoniško občino, da ustanovita konzorcij za omenjene službe. Za časno pa je imenovala za občinskega zdravnika dr. Ivana Hrovatina, za živinozdravnika pa dr. Florjančiča. Tehnično službo opravlja geom. Mario Cosma. Pokrajinska uprava je pred kratkim odobrila sklep o ureditvi ceste od «Križišča» do Cola (čez Glinco). Dela bodo stala 16.600.000 lir, pokrajinska uprava pa je za ta dela prejela deželni prispevek. Občinski svet je nato sprejel načrt o razširitvi nove osnovne šole, v kateri primanjkujeta dve učilnici. Načrt je izdelal arh. Jagodic: dela bodo stala 15 milijonov lir, ki jih bo kril vladni komisariat. To pomeni veliko razbremenitev za občino, ki je v letošnjem proračunu občinskega sveta so med drugim govorili o vrsti pomembnih vprašanj, ki zadevajo vse vasi občine. O teh vprašanjih je obširneje poročal župan Miha Guštin. V zadnjem času je nekaj zasebnikov postavilo več lesenih oziroma montažnih hišic na področju, kjer regulacijski načrt ne predvideva gradenj. Zasebniki seveda niso i-meli nobenega dovoljenja. Zato je občina resno proučila to vprašanje in občinski odbor je že izdal nalog za rušenje nekaterih črnih gradenj. Podjetje SIP je v zadnjem času postavilo nekaj novih telefonskih drogov in ob tem povzročilo škodo tako na občinskem kot na zasebnih zemljiščih, predvsem travnikih. Občina je že posegla in zahtevala, da se prizadetim domačinom povrne škoda. Letošnja občinska vinska razstava bo od 5! do 7. julija, v repentabr-ski občini pa bo letos tudi pokrajin ska vinska razstava in sicer od 26. do 28. julija. Občinski odbor se je začel temeljito pripravljati na obe iZBomm Umrla je najstarejša vaščanka Karlina Žerjal mače Katerinca. iz Ricmanj štev. 45. mati občinskega svetovalca Bernarda, ki je dobro znan kot marljiv in umen čebelar. Pokojnica, ki se je rodila 23. novembra 1889, je bila med domačini zelo priljublje na in marsikdo se je zatekel 1 njej, v primeru bolezni, po recept in zdravilna zelišča. V tem je bila Katerinca zelo vešča, imela je celo zbirko knjig, brošur in člankov. sama je pripravljala zdravilna zelišča in ie vsem rada do-magaia. Zelo rada je tudi prebirala leposlovne knjige, revije, časopise ter pripovedovala razne zanimivosti iz zgodovine svojega rojstnega kraja. Naj ji bo lahka domača gruda. Sinu in hčerkam izrekamo globoko sožalje. Slovenski taborniki Trst — Gorica prirejajo ob 20-letnici organizacije petdnevno taborjenje od 9. do 13. maja na Proseku. Vabljeni člani, medvedki, čebelice in prijatelji! Odbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora se iskreno zahvaljuje vsem članom zbora, njihovim družinskim članom in vsem ostalim, ki so sodelovali na prvomajskem slavju v Bazovici in tako pripomogli k lepemu uspehu. Ko smo ob 90. rojstnem dnevu obiskali Karolino Žerjal, najstarejšo vaščanko v Boljuncu, nam je izrazila željo, da bi pred smrtjo dočakala trenutek, ko bi postavili temelje Kulturnemu domu. Karolina Žerjal je bila, kot smo že povedali, najstarejša vaščanka. Rodila se je 6. oktobra 1883 v zavedni kmečki družini, po domače «od b'tana». Pokojnica je bila med ustanovitelji domačega pevskega -bralnega društva «F. Prešeren». Dolgo let je bila ne samo njegova članica, temveč tudi aktivna pevka. Tudi po drugi svetovni vojni je bila navzoča pri vsaki vaški prireditvi. Kako je bila pokojnica priljubljena, je pokazal pogreb, ki je bil v torek popoldne in ki se ga je udeležilo veliko število domačinov. Sorodniki,’ prijatelji in znanci so najstarejši Boljunčanki poklonili ve liko cvetja, domači pevski zbor «France Prešeren» pa ji je v slovo začel žalostinko. Naj ji bo lahka domača zemlja. Sinu Gigiju in drugim sorodnikom naše sožalje. IZ RICMANJ Katerince Žuljan ni več že predvidevala omenjeni izdatek svoje breme. Na isti seji so si svetovalci ogledali tudi osnutek variante k regulacijskemu načrtu, ki ga je pripravil arh. Kokoravec. | JkdMO- uiecUUittiui | Kakor sem pozval na premislek katoličane ob zadnjih pokrajinskih in deželnih volitvah, tako jih pozivam sedaj, nekaj dni pred referendumom, ki bo odločal o bodočem družbenem napredku in demokraciji v državi, da glasujejo 12. maja NE. Ob tem bi rad poudaril, da ne drži trditev, da zakon o razporoki, ki so ga z večino glasov sprejeli poslatiski zbornici in senatu in ga je ustavno sodišče potrdilo, sili ljudi, da se vsevprek ločujejo. Zakonca, ki sta srečna v zakonu, ne more odvrniti od skupnega življenja niti ogromna denarna nagrada. Treba pa je pomisliti na vse tiste, ki so v zakonu nesrečni. Kdor tega ne upošteva, dokazuje, da v njem ni najmanjšega socialnega, še manj pa krščanskega čuta. Ko sem pred dnevi poslušal po radiu razpravo med zagovorniki in nasprotniki razporoke ter nizkotne argumentacije slednjih, sem si dejal, da bi se ob njihovi nezaželeni zmagi na referendumu vrnili v temačno obdobje leta 1922, kajti na dlani je, da bi nasprotniki zakona o razporoki radi pomaknili kolo zgodovine nazaj. Zato se tudi čudim nekaterim slovenskim mašnikom, ki s prižnice ustrahujejo vernike s peklom, če bodo glasovali za razporo-ko namesto da bi jih pozvali nai glasujejo po svoji vesti. Ob tem bi pritrdil tistim, ki pravijo, da je cerkvena desnica vprežena v isti voz, ki ga pomika Almirante. Obenem bi poudaril, da so bili v težkem obdobju fašistične vladavine poleg Gortana in bazoviških žrtev preganjani tudi škof Fogar in Sedej, Bratuž in stotine drugih, ki so branili svojo zemljo, svoj rod in tudi svojo vero. Tisti težki časi se danes spet pojavljajo na našem obzorju, zgovorni primeri tega pa so italijanska nota jugoslovanski vladi, Almirantejevo hujskanje proti Slovencem ter podli atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu. Niko Kosmač pomočniki sledeči družinski člani: a) zakonec; b) zakonski ali nezakonski otroci, posinovljenci, legalni poverjen-ci in vnuki; c) bratje in sestre; č) predniki, starši, posinovitelji, očim in mačeha. Družinski član, ki je soimetnik podjetja, je vpisan kot imetnik, ne kot pomočnik. Iz tega izhaja, da tudi soimetnikovi družinski člani -pomočniki imajo pravico do zavarovanja. Za obrtniška podjetja smatramo tiste obrate, ki imajo za cilj proizvajanje umetniških ali običajnih artiklov oziroma uslug, ki so urejeni in obratujejo s poklicnim in ročnim delom imetnika in njegovih družinskih članov, za katere si je prevzel odgovornost. Podjetje spada v obrtniško kategorijo, če navadno razpolaga s sledečo delovno silo: 1. Ne več kot 10 podrejenih delavcev (vključno z družinskimi člani) in ne več kot 10 vajencev za tvrdke, ki ne proizvajajo serijsko; 2. Ne več kot 5 podrejenih delavcev in 5 vajencev za tvrdke, ki izključno serijsko proizvajajo, v kolikor ni proizvodnja povsem mehanizirana; 3. Ne več kot 5 podrejenih delavcev in 5 vajencev za prevozniške tvrdke. S pomočjo letnih poimenskih seznamov, ki jih izdaja pokrajinska obrtniška komisija, lahko ugotovimo, kateri osebki so vpisani v to obvezno zavarovanje. Z vpisom v obvezno obrtniško zavarovanje morajo zavarovanci plačevati prispevke. Imetnik obrtniškega obrata mora plačati prispevke tudi za svoje pomočnike. ★ * * PRISPEVEK ZA NAKUP NAOČNIKOV Vpr.: «Sem trgovec in sem redno vpisan v obvezno trgovsko zavarovanje. Zaradi slabega vida mi je specialist predpisal, da nosim naočnike. Mi trgovska bolniška blagajna vsaj delno krije stroške?» I.S. Odg.: Trgovska bolniška blagajna prispeva svojim zavarovancem posredno za kritje stroškov pri nakupu naočnikov v višini določenega zneska, ki odvisi od števila dioptrij le, ki jih potrebujejo. Višina zneska za vsak par naočnikov je sledeča; a) oblaste leče od 0 do 8 D 4.000 Ur b) oblaste leče nad 8 D 8.000 lir c) valjaste leče od 0 do 8 D 6.000 lir č) valjaste leče nad 8 D 12.00 lir d) dvožariščne leče do 4 D 8.000 lir e) dvožariščne leče nad 4 D 16.000 lir Naočnike mora predpisati zdravnik. Prošnjo za nakazilo zneska morajo prosilci predložiti trgovski bolniški blagajni v roku 30 dni od nakupa naočnikov in morajo priložiti račun. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na patronat Kmečke zveze INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt za stranke vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 18. ure. Ob sobotah pa urad sprejema od 8.30 do 12. ure. Vsak četrtek od 16. do 17. ure pa je na razpolago slovenski odvetnik, ki svetuje in vodi legalne postoiVke. URADNI TEČAJ BANKOVCEV 3. maja 1974 Ameriški dolar 635,— Funt šterling 1542,— Švicarski frank 214,30 Francoski frank 131,— Nemška marka 255,50 Avstrijski šiling 34,50 Dinar: debeli 40,— drobni 40,— MENJALNICA vseh tujih valut SPD «TABOR» OPČINE Do 12. maja vetncm domu na 1974 v Pros-OPČINAH RAZSTAVA DOMAČIH UMETNIKOV — AMATERJEV Umik ob nedeljah: od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Ob delavnikih od 18. do 20. ure. Vljudno vabljeni! Mali oglasi HOTEL OLYMPIA - 39048 Selva Gardena, išče strežno, sobno in kuhinjsko osebje v poletni sezoni od 1. junija do konca septembra. ZA VSA ZAVAROVANJA - nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala — vam je na razpolago AGENCIJA GENERALI - Opčine. Ul. SaUci 1 tel. 211489. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste. AUTOSALONE FIEGEL — Reška cesta 19 — tel. 766880 — pooblaščen zastopnik znamk Lancia in , Autobianchi razpolaga z veliko izbiro revizioniramh rabljenih avtomobilov. Možna tudi začasna prodaja vozil za turiste z obveznostjo ponovnega nakupa. Zavarovanje in druge formalnosti v teku dneva. OSMICA Lojze Parovel, Mačkolje 81, toči domače črno in belo vino. AUTORALLY Pahor Giorgio Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikiine — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih gum DUNLOP. OSMICA Pri Boletovih pri Piščancih točijo črno in belo domače vino. liiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vr .»..IM«! » 'f " '■l ': ’.' Darovi in prispevki V LETOPISU NSK: PETER PODREKA (1822-1889) «ŠTIRI NAREČNE PRIDIGE IZ LETA 1850-1854» . £ H f/* 4 ~ J od 18. letom. VITTORIA 15.00—21.30 «Sedicianni». E. Galleani. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 15.00-21.30 «Patroclooo!-e il soldato Camillone grande, grosso e frescone». P. Franco in P-Vida. Barvni film. Tržič AZZURRO 14.00—22.00 «Cinque matti al supermercato». Barvni film. EXCELSIOR 14.00-22.00 «Crazy Joe». Barvni film. PRINCIPE 14.00—22.00 «Giordano Bruno». Barvni film. Včeraj-danes Rojstva, smrti in poroke ROJSTVA: Giorgio Gon, Sandra Ma-tiussi. Luca Adani, Luca Plani. SMRTI: 69-letna upokojenka Elvira Donda vd. Cobas, 85-letna gospodinja Ortensia Lepre vd. Urbani. OKLICI: vrtnarica Rita Lai in karabinjer Costantino Marras, uradnica Franca Pacienza in uradnik Aurelio Cralli, frizerka Maria Laura Meneghini in častnik vojske Antonio Letino, uradnica Elvira Mauri in finan-car Antonio Barile, gospodinja Helena Kranjc in poštni uradnik Alessandro De Biasi, tipkarica Egle Paulin in trgovski potnik Diego Ruffoni, prodajalka Marisa Erotto in šofer Paolo Cristin, študentka Lucia Cappelli in zelezi car Gianni Migliorim, gospodinja Anionia Naldi in uradnik Giancarlo l'acioselli, hotelirka Nelly De-caillet. in šofer Gianpaolo Feletto. POROKE: študentka ' Esterina Bordon in financar Roberto Piros, delavka Rosalba Capotorto in delavec Luigi F.aJdassim uradnica Carmen Petierin in uradnik Miroslav Kusterle- DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 2268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 73328. Prispevki Za spomenik padlim v NOB in žrtvam nacifašizma na Vrhu so darovali: Ivan Gnij. Gorica, 6.000 lir; Ivan Cotič, Temnica, 10.000 lir; Dolfo Černič, Doberdob, 5.000 lir; Nada Rojec, Sovodnje, 10,000 lir; Julko Gergo-let, Poljane, 5.000 lir in Niko Černič, Gorica, 12.000 lir. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža. očeta in nonota BOGOMILA DEVETAKA z Vrha se iskreno zahvaljujemo g župnikoma Komjancu in Juraku, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna cahvala otroškemu pevskemu zboru z Vrha in pevovodji g. Janezu. Žalujoča družina Sovodnje, 5. maja 1974 koprsko kulturno pismo KULTURA 5. maja 1974 Živahna kulturna dejavnost v številnih središčih Primorske Nastop kitaristke Aliča Ari z love v Kopru - Slovenski komorni orkester v Portorožu Dramatizirana «Ukana» v Kopru - V Pivki 10-letnica vokalnega kvinteta «Javor» OBETAJOČA DEJAVNOST GLASBENE MATKE Do konca prejšnjega meseca se je na Koprskem zvrstilo še nekaj kulturnih prireditev. Društvo prijateljev glasbe v Kopru je zaključilo koncertno sezono z nastopom ameriške kitaristke Alice Artzt, medtem ko bo vrsto koncertov, ki jih je namenilo mladini, zaključil Pihalni kvintet RTV Ljubljana v prihodnjih dneh. Ta bo nastopil tudi v dvorani osnovne šole «Dušan Bordon» v Semedeli. Že dolgo niso bili prostori koprske glasbene šole tako prenapolnjeni kakor ob nastopu kitaristke Alice Artzt, ko je koncert, namenjen mladini v popoldanskem času, obiskalo nad 200 poslušalcev. Prav tako je bil izredno dobro o-biskan večerni recital. Obakrat so morali organizatorji odpreti še stranske prostore dvorane. Izvrstna kitaristka, ki je vzbudila veliko zanimanje tudi po o-stalih krajih Slovenije in seveda pozornost strokovne kritike, je bila tudi v Kopru deležna toplih priznanj. Odlikuje jo čista in jasna igra, ki dosega virtuozno dovršenost. Z lahkoto obvladuje zahtevne skladbe, v katerih se odraža smiselno grajenje, na trenutke prežeto s prav živim plamenom muzikalne ustvarjalkine osebnosti. Na sporedu so bila dela Weissa, Le Roya, Cuttinga, Holborna. Dow-landa Brittna, Johanna Sebastiana Bacha in Castelnuova - Tedesca. Najbolj nas je pritegnil prvi del sporeda. Drugi del je začela z Bachovo Drugo suito za lutnjo v a—molu, ki smo ji še zbrano sledili, medtem ko nas sonata «Posvetilo Boccheriniju» Castelnuova-Tedesca ni mogla več pritegniti k intenzivnejšemu poslušanju. Za kitaro, kot instrument izrazito komornega značaja, ki ne zmore večjih zvočnih dimenzij in barvitosti, je bil namreč spored le nekoliko predolg. Sicer pa so izbrana dela in njihova nazorna oblikovanost potrdila tehtna umetniška prizadevanja mlade koncertantke. V Portorožu, v dvorani «Avditorija», smo pozdravili nov orkester — Slovenski komorni orkester, ki je pred kratkim bil ustanovljen v Ljubljani. Pod vodstvom Antona Nanuta je imel 28. prejšnjega meseca svoje prvo gostovanje, ki je bilo obenem prvi njegov javni nastop. Spoznali smo skupino vnetih mladih glasbenikov, ki jih je gotovo združilo nagnjenje do prečiščenega komornega muziciranja. Sicer pa orkester izpolnjuje vrzel, ki smo jo že dalj časa čutili v glasbenem življenju na Slovenskem. Pogrešali smo ansambel, ki bi nas bolj povezoval z deli iz raznih ustvarjalnih obdobij, dal še večjo pobudo domačim avtorjem, na drugi strani pa, kot gibljivejša orkestrska skupina, še bolj obogatil koncertno življenje po vsej Sloveniji. Kolikor je dal slutiti prvi koncert, razpolaga ansambel z izbranimi dobrimi močmi, ki jih nadaljnje prizadevanje in delo utegneta zliti v čvrsto poustvarjalno enoto visoke ravni. Izredno dragocen poudarek koncertu sta dala mlada, nadarjena solista: flavtistka Irena Grafenauer je va, ki je izvajala Telemannovo Suito za flavto in orkester in violončelist Miloš Mlaj-nik, ki je izvajal Haydnov Koncert- za violončelo in orkester. O odlikah njune dovršene in jasne igre in o odzivu njunih interpretacij bi samo ponavljali tisto, kar smo že n tem mestu napisali ob priliki rjunih gostovanj pred kratkim v Kopru. Poleg teh dveh del smo slišali še Simfonijo v g—molu Johanna Christiana Bacha in Tartinijev Koncert v F—duru, št. 58. Orkester je svoj višek dosegel in zapustil globok vtis v oblikovanju drugega stavka tega dela — Molto adagio — ko sta se z dirigentom spojila v enovit kreacijski zanos, s kakršnim se redko srečamo. Sicer pa je bil v celoti lep koncertni večer. Pomanjkljivosti, ki so se pojavljale občasno pri prvih in deloma drugih violinah ob neenotnih vstopih ter ob koncu fraz, občasna rahla izstopanja posameznih instrumentov teh skupin pri dinamičnem razlikovanju ter nekatere ritmične nepreciznosti zlasti pri Telemannovi Suiti, so ob komaj začetnem delovanju razumljive, a ne take narave, da bi jih orkester ne mogel v kratkem odpraviti in izčistiti svoje igre. Posebej naj o-menimo izvrstni oboi in rogova ter solo - čelista. V koprskem gledališču je bila ob proslavi obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte predstava dramatiziranega dela po romanu Toneta Svetine Ukana. V mestni galeriji v Piranu so imeli zelo zanimivo razstavo reprodukcij del Lucasa Cranacha. Razstavo je pripravila Državna u-metniška zbirka v Weimarju — v počastitev 500-letnice velikega u-metnika, enega izmed vodilnih u-podabljajočih ustvarjalcev v prvi polovici XVI. stoletja, pomembnega slikarja in grafika v obdobju zgodnje meščanske revolucije. V Pivki so se ob 10 letnici tamkajšnjega vokalnega okteta «Javor» zbrali okteti iz Logatca, Maribora, Prevalj, Slovenj Gradca, Škofje Loke in seveda pevci domačega slavljenca — vsi delujejo v okviru podjetij lesne industrije Slovenije. Pred večernim koncertom v Pivki so imeli popoldanski koncert v Postojni. Zaradi tega so najbrž bili tudi nekoliko utrujeni, kajti drugače si ne bi mogli razlagati pomanjkljivosti, kakršnih nismo pričakovali. Petje malih pevskih ansamblov zahteva toliko več preciznosti v intonaciji, skladnosti v dinamičnih razlikovanjih, natančnosti v delovanju in zbranosti v izražanju. Vse to pa terja nekoliko več glasovne izobrazbe, kakor je je bilo čutiti pri nekaterih pevcih prav vseh ansamblov. Če primerjamo koncert oktetov lanskega leta v Šempetru pri Gorici, s katerega se spominjamo tudi ubranosti in pristnih interpretacij okteta «Jelovica» iz Škofje Loke, s sedanjim nastopom, je prvi v poprečju znatno odtehtal pivškega. In tudi škofjeloški oktet ni to pot dosegel večjega nivoja. Ne moremo trditi, da nekatere, predvsem ljudske pesmi, niso bile solidno izvedene, vendar so bile v celotnem sporedu redke tiste, ki so nas ogrele. Lahko bi govorili tudi o raznih manirah, katerim zapadajo bodisi posamezni pevci in solisti bodisi ansambli v celoti, ki pesmi izrazno slabijo. Vsekakor pozdravljamo pevsko vnemo in trud, ki ga brez dvoma podpira veselje do petja. Želimo pa, da bi svoje, po naravi dobre glasove, tehnično bolj učvrstili in skušali doseči večjo zlitost, enotnost in spiamo u-branost in da bi svoje usposobljenosti bolje izkoristili za poglob-Ijenejše ooustvarjanje. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij v Sežani je organizirala občinsko revijo pevskih zborov in instrumentalnih ansamblov. Nastopila sta otroški in mladinski zbor sežanske osnovne šole, o njunih dosežkih smo na tem mestu že poročali ob priliki revije mladinskih zborov v Divači. Prav tako so nam že z revije «Primorska poje» znani ženski, moški in mešani zbor iz Divače. Tem sta se priključila še obnovljeni moški zbor iz Herpelj pod vod- stvom Edija Raceta in moški zbor iz Dutovelj pod vodstvom Milivoja Širce, vtem ko je prvič nastopil moški zbor iz Ponikev pod vodstvom pevovodje Pegana. Prvi in zadnji se borita z začetniškimi težavami, zbor iz Dutovelj pa je o-hranil svoj zvok, le čuti se, da ne dela stalno dovolj intenzivno, zaradi tega se najbrž tudi ni prijavil letos na revijo «Primorska poje». Vsekakor je stalno delo tisto, ki krepi in dviga. No, tega ne moremo odrekati zboru iz Herpelj in Ponikev. Kot gost je nastopil Tržaški oktet, ki je tokrat pevsko in muzikalno bil boljši kakor na reviji «Primorska poje». Sodelovala sta še harmonikarska skupina glasbene šole iz Sežane in godba iz Divače. Revijo so zaključili združeni moški zbori ob spremljavi godbe. Ivan Silič O zaščiti spomenikov V goriški reviji «Iniziativa Ison-tina» je bila na naslovni strani lansko leto objavljena fotografija v barvah, na kateri je bilo prikazano baročno stopnišče v hiši 6. v Ul. Mazzini kot lep primerek tega sloga v Gorici, ki ga je komisija za zaščito in špomeniško varstavo vzela pod svojo zaščito. To je tudi držalo vsaj toliko časa, dokler so bili lastniki Slovenci. Očitno pa to ne velja, odkar je stavba zamenjala lestnika in je sedanji tržaški lastnik že podrl zaščiteno stopnišče ter ruši tudi vso stavbo z očitnim namenom, da bo zgradil novo stavbo. Pianistka Verenka Terčelj Pianist Tomaž Simčič Harmonikarji Aleksander Beltrami, Peter Doljak, Andrej Kralj, Zoran Lupine, Ivan Milič in Massimo Vodopivec NOVA PESNIŠKA ZBIRKA PARTIZANSKIH PESMI v' V'" Črtomir Šinkovec: «BRAZGOTINE» Pri založbi Borec v Ljubljani je te dni izšla zbirka pesmi partizanskega pesnika Črtomira Šinkovca z naslovom: Brazgotine. Zbirka obsega 51 pesmi, v katerih avtor prikazuje Primorsko in njene ljudi v narodnoosvobodilni borbi. S svojim značilnim naslovom «Brazgotine», oživljajo šinkovče-ve pesmi spomine na tista leta ko so fašisti tako sovražno, divjaško in nekulturno divjali po Primorski, pobijali ljudi, jih zapirali in uničevali njihove domove. Kako močno je to povedal z verzi: Bratje, jaz nimam besed za grozo srhljivo teh dni: ko srečujem človeške zveri, ko srcu nož govori, ko svinec ljudi rešeta, ko vislice so drevored, ko nismo doma več doma... Pesnik se spominja tudi tistih prvih let nastopa fašizma, ko so zloglasni škvadristi napajali zavedne Slovence z ricinovim oljem, s puškinimi kopiti vdirali hišna vrata, uklepali naše ljudi v verige in jih vlačili v zapore. Takrat je bilo tako hudo da — Le upanje nam še pomaga živeti. Pesnik se je v zbirki oddolžil tudi spominu organizatorja oboroženega upora Jaki Platiši -Francu iz Poč na Cerkljanskem. Platiše - Franc je padel dne 23. aprila 1943 v Trstu v borbi s kvesturini. Moč in odločnost njegove besede, ko je pred odhodom v Trst organiziral ljudi na Cerkljanskem in Idrijskem, je pesnik takole izrazil: v rokah vršijo mu viharji, v besedi bije mu plat zvona od hiše do hiše, od srca do srca. niiiiiiiiHiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiinHiiiiiiiiHiiiiiiainiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiiiini OB JUBILEJNI 20. OBLETNICI VELIK USPEH «V. VODOPIVCA» V MONTREUXU Primorski pevski zbor «Vinko Vodopivec» sodi med slovenske pevske zbore, ki so se do danes povsod nadvse uspešno uveljavili. Prijetna dolžnost nam je, da lahko na tem mestu objavimo dopis njegovega člana Bogdana Martinčiča, še zlasti, ker je zbor spet pri nas v gosteh. ' 20. aprila je zbor «Vinko Vodopivec» na 11. tekmovanju pevskih zborov v švicarskem mestu Montreux dosegel nov uspeh. V hudi mednarodni konkurenci 20 zborov iz Francije, ZR Nemčije, Italije, Avstrije, Čehoslovaške, Velike Britanije. Islandije, Švice in Jugoslavije, se je uvrstil v kategorijo petih najboljših zborov, imenovanih «excelent». Žirija, ki so jo sestavljali profesorji petja in kompozicije s konservatorijev Lausanna, Turina in Bukarešte, je dodelila edino prvo nagrado v višini 4000 švicarskih frankov italijanskemu moškemu zboru «Coro stelutis» iz Milana. Naš zbor pa je z enakim številom glasov zasedel drugo mesto v kategoriji moških zborov. Publika je glasovala za simpatični otroški zbor «Petits Chan-teurs de Vencennes» iz Francije. Zbor je presenetila in osrečila ugotovitev, da so tuji zbori (Nemčijo, Francije itd.) sprejeli v svoj repertoar skladbe jugoslovanskih avtorjev: Simonitija, Mirka, Gotovca, Hrističa in Gallusa, ki so ga odpeli kar štirikrat. Po nastopu je zboru «Vinko Vodopivec» čestital jugoslovanski konzul v Švici Vaša Milanovič, ki se je s člani zbora zadržal v prijetnem razgovoru. Med potjo po severni Italiji so si člani zbora ogledali Milan, Verono in Padovo. V Milanu so si ogledali Duomo in Leonardovo sliko «Zadnja večerja». V baziliki sv. Antona v Padovi je zbor s pesmima «Ecce quomodo mo-ritur» (Gallus) in «Oče naš» (Trubar - Tomc) prijetno presnetil prisotne. Uspeh v Montreuxu je ob 20. obletnici zbora še eno potrdilo njegove kvalitete. Ta uspeh se pridružuje uspehom, ki jih je dosegel na mednarodnem polifon-skem natečaju 1. 1958 in 1962 v Arezzu, kjer je zasedel prvo oziroma tretje mesto. Prvi nastop zbora, ki ga je u-stanovila skupina primorskih študentov v Ljubljani, je bil 24. marca 1954 v Kanalu ob Soči pod vodstvom Antona Nanuta. Zbor si je nadel ime po znanem primorskem skladatelju Vinku Vodopivcu, ki je nekaj let prej umrl v Kromberku, kjer je preživel večji del življenja. Ob poslušanju žab iz bližnje luže, ki so ga motile pri delu, mu je šinila v glavo misel, da napiše skladbo o žabji svatbi. Tako je nastala pesem «Žabe», ki jo ima zbor za svojo himno. O uspehu 1. 1958 v Arezzu si je zbor nadel naziv «akademski». Od takrat do danes je imel najmanj tristo šestdeset nastopov. Poslušali so ga po vseh krajih Slovenije. Ploskali so mu v Zagrebu, Banjaluki, Sarajevu, v tujini v Wroclavu, Varšavi, Poznanju, Krakovu, Solunu, Atenah, Kairu, Alessandrii, Tolmezzu, Montreuxu in drugod. Vsa leta delovanja je zbor z največjim veseljem nastopal pred svojo publiko v domačih krajih ter na Tržaškem in Goriškem. Stalni problem zbora je, da se vsako leto izmenja skoraj polovica članov. V zboru ne pojejo samo primorski študentje, ampak tudi iz ostalih krajev Slovenije in zamejstva. V njem je pelo veliko število današnjih kulturnih delavcev na Primorskem. Mednarodni uspeh, ki ga je zbor dosegel v Montreuxu, je njegove člane spodbudil k še večji delavnosti, saj se zdaj pripravlja za nastop v Slovenski filharmoniji, kjer bo sodeloval pod vodstvom Oskarja Danona pri krstni izvedbi kantate Rada Simonitija «Na kozlovem robu». Svoj jubilejni program bo posnel na RTV Ljubljana za TV oddajo «Naši zbori pojo». V bližnji bodočnosti pa bo svoj program posnel na ploščo. Vsa leta obstoja so skrbeli za umetniško rast zbora skladatelji: Alojz Srebotnjak, Blaž Arnič, U-bald Vrabec in drugi. Veliko zahvalo so Vodopivci dolžni letošnjemu jubilantu, skladatelju Radu Simonitiju, katerega pesmi zbor letos največkrat izvaja. Posebno prizadevnost je kazal odbor, ki nosi celotno breme organizacije. Bogdan Martinčič O POLJSKEM RODOLJUBU EMILU KORYTKU Zbral je in slovenskih izdal prvo zbirko narodnih pesmi Bil je obtožen prevratniškega delovanja ter obsojen na pregnanstvo v Ljubljano Tu je spoznal Prešerna in druge predstavnike slovenske kulture - Ovire pri objavi njegove zbirke - Zakaj mu je Gaj odpovedal prijateljstvo in sodelovanje Ko so veliki zgodovinski dogodki odnesli Napoleona daleč na Atlantik, na otok Svete Helene, ter zaustavili njegovo razsajanje po Evropi, je bilo s tem konec tudi novega duha svobode, ki ga je rodila francoska revolucija, med evropske narode pa ga ponesle Napoleonove vojne. Narodi, zlasti slovanski, ki so živeli v Avstriji in so v času francoske zasedbe dosegli nekaj svobode, so po odhodu Francozov spet občutili trdoto ukrepov, ki jih je ponovno uvedla državna policijska uprava Metternichove absolutistične vlade proti vsem onim. ki so se v času njene odsotnosti predali lepim sanjam o svobodi. Kdor ni sprejel novih trdih ukrepov ter ni spet ponižno klonil, je bil obsojen na ječo, ali na prisilno bivanje daleč od doma — v pregnanstvu. In kot skoro po vseh deželah, kjer so se vrnili stari časi zatiranja, so tudi v onem delu Poljske, ki je ječala pod avstrijskim jarmom, delovale skupine ljudi, posebno študentov, ki so hrepeneli po svobodi in so želeli, da bi se njih dežela otresla tujega gospodarja, da bi Poljaki svobodno zaživeli v svoji lastni domovini. Bilo je leta 1834. Policijske o-blasti so prišle na sled eni od omenjenih skupin; osumile se nekaj «prevratnikov», ter jih vtaknile v ječo, kjer so nesrečniki presedeli nad tri leta v preiskovalnem zaporu. Med kaznovanimi je bil tudi 26-letni univerzitetni študent Emil Korytko. Čeprav še mlad, se je bavil z zbiranjem narodnega blaga ter je bil že priznan na področju, ki mu danes pravimo «etnografija». Kot rečeno, ga je policija vtaknila v ječo, a ker mu niso mogli dokazati prevratnega delovanja, so ga kot osumljenca obsodili na pregnanstvo. Za mesto prisilnega bivanja so mu določili Ljubljano. V slovensko prestolnico je prispel 27. januarja 1837. Ker je prebil skoraj štiri leta v ječi, je bil ob prihodu v Ljubljano telesno oslabljen in živčno strt toda kmalu si je opomogel ter se lotil z vnemo mladega človeka dela, ki ga je gojil že v svoji domovini, to je zbiranje narodnega, tokrat, seveda, slovenskega blaga. V Ljubljani se je spoznal najprej s Kastelcem, ki je bil knjižničar v licejski knjižnici, a kmalu tudi s Prešernom, s katerim se je srečal pri dr. Crobathu, kjer je naš pesnik služboval. H Croba-thovim je Korytko zahajal skoro sleherni dan, ker je bila odvetnikova žena Poljakinja in je nesrečni pregnanec videl v svoji rojakinji vsaj bežen odsev daljne domovine. S Prešernom sta si takoj postala prijatelja ter drug drugega učila lasten materni jezik. Ko se je Korytko seznanil še z drugimi slovenskimi kulturnimi možmi, se je seveda z njihovo pomočjo lotil zbiranja narodnega blaga, predvsem pesmi. Obrnil se je do raznih zbirateljev, ki so že delali na tem področju, da bi mu pomagali ali izročili to, kar so že sami zbrali. In res so mu od- Zbor «Vinko Vodopivec» med izvajanjem stopili, kar so imeli: Prešeren, Kastelic, Smole, Rudež, Metelko, Matevž Ravnikar-Poženčan in še drugi. Tudi Stanko Vraz, ki je že zapustil slovenski knjižni jezik ter se pridružil ilirskemu gibanju, mu je poslal nekaj že nabranih pesmi. Največ pa se je potrudil in nabiral sam. Zahajal je na podeželje, kolikor mu je bilo pač kot političnemu internirancu dovoljeno, kjer je prišel v stik s preprostimi ljudmi in jih prosil, da so mu povedali ali zapeli pesmi. Te pesmi je takoj zapisal ter vključil v zbirko, ki je kar zadovoljivo naraščala. In ko je videl, da se je teh pesmi nabralo že precej, je začel resno misliti na izdajo celotne zbirke. Tedaj pa je naletel povsod na velike ovire, ki so zavlekle tiskanje preko predvidenega časa. Najprej se je začel pogajati s hrvaškim tiskarjem in preporodi-teljem Ljudevitom Gajem. Gaj je bil vodja «ilirizma», a je bil še posebno znan, ker je uvedel nov črkopis, po njem imenovan «gajica». In ker je bil, kot že omenjeno, vnet pristaš ilirskega gibanja, to je gibanja, ki je težilo za tem, da naj bi vsi južni Slovani uvedli enoten književni jezik, in sicer ilirski, so nastale precejšnje težkoče. Korytko, ki je živel v Ljubljani in je bil kolikor toliko pod vplivom Prešerna, ki je zagovarjal samostojnost slovenskega jezika, ni hotel povsem sprejeti Gajeve zahteve glede ilirščine. Prejel je tudi od učenega in vplivnega jezikoslovca Kopitarja vzpodbudno pismo, v katerem zagovarja in hvali slovenski jezik češ, da je slovenščina, če ji porežemo, kar je v njej tujega, najčistejše in najbolj starinsko narečje, najbližje staroslovanščini. Spodbujen od omenjenega pisma, se je Korytko vdal Gajevim zahtevam le toliko, da je spremenil naslov, ki naj bi se glasil: «Ilirske pesmi naroda krainskoga», namesto «Slovenske pesmi krajnskiga naroda». Toda na poti do tiskanja je čakalo zbirko še mnogo zaprek. Razni cenzorji so zahtevali rokopis v pregled ter zahtevali, da se ta ali ona pesem črta, da naj se skrči ali celo opusti predgovor itd. In ko so bile končno tudi te ovire premagane in je rokopis dopotoval v Zagreb h Gaju, je bil Korytko prepričan, da bodo šle njegove Pesmi v tisk, da bo kmalu izšla celotna zbirka ter da bo tako poplačan njegov trud. Toda Gaj mu je nepričakovano in brez pravega pojasnila ter vzroka odpovedal tiskanje Pesmi, vmil rokopis ter mu v zelo neprijaznem pismu o-drekel tudi prijateljstvo in vsako nadaljnje sodelovanje na vsakršnem področju. Po tem nepredvidenem zaplet-Ijaju, je razočarani Korytko po- nudil Pesmi ljubljanskemu tiskarju in založniku Blazniku. Ta je ponudbo sprejel ter začel tiskati prvo kujigo, ki je izšla leta 1839. Tiskana je bila, kot tudi pozneje ostale štiri, v bohoričici, ker Blaznik še ni imel na razpolago novih črk gajice. Korytko pa te svoje zbirke ni nikoli videl natiskane, ker je umrl, preden je izšla prva knjiga. Usoda se je še drugače kruto poigrala s tem plemenitim Poljakom. Oblasti so namreč njegovo ponovno prošnjo, da bi se smel vrniti domov, ugodno rešile ter mu po desetem januarju 1839 odposlale tozadevno obvestilo; toda pismo, ki je prinašalo veselo novico je prispelo, ko je bil ubogi Emil že mrtev. Umrl je 29. januarja 1839. Zbirka «Slovenske pesmi krajnskiga naroda» obsega, kot že rečeno, pet knjig ali zvezkov majhnega formata. V njih je zbranih 228 pesmi in nekaj pregovorov. Lado Premru (Nadaljevanje na ' strani) Trpljenje in stradanje družin po samotnih kmetijah je pesnik občuteno in resnično opisal; Tihi so otroci. Sirka ni, ne kruha. O, kako bi s srcem mati jim ga /dala; k sebi jih privija vsa slabotna, /suha. Tuja soldateska kravo je odgnala. Vendar pa je skozi vse gorje, razdejanje, pogorišča in grobove padlih partizanov, posijal žarek upanja na lepšo bodočnost in svobodo: Oči zidarjem mladin zablestijo ko prvi nagelj v oknih zacveti. Šinkovčeve pesmi pritegnejo bralca, da jih znova in znova jemlje v roke in bere. V njegovih pesmih je tista moč, ki so jo med NOB občutili partizani, aktivisti in vse naše ljudstvo, ko so z besedo, puškami in bombami sejali smrt v sovražnikovih vrstah. Nekdanji partizani, aktivisti, terenci in mladina, bodo te Šinkovčeve pesmi radi in z zadoščenjem brali. Pesnik je z njemu domačo pesniško besedo znova oživil spomin na grozljivo podobo časa, ko: V teh hudih nočeh nihče ne ve, kdo prvi imel bo v lisicah roke. Vendar pa ne obupuje, marveč z velikim upanjem pove: že od maja k nam prihaja tiha radost — glas upora: našli smo rešilno bilko, bilko trdno kakor gora. Še nekaj življenjskih podatkov o pesniku. Črtomir Šinkovec je rojen na Vojskem nad Idrijo dne 30. januarja 1914. Že od rane mladosti je rad bral knjige in se iz njih navzel veselja do literarnega ustvarjanja. Med NOB je bil najprej partizan, kasneje pa je bil imenovan za referenta za šolstvo in prosveto v idrijskem okrožju. Po osvoboditvi je končal študije na ljubljanski univerzi in kasneje postal urednik Cicibana in zatem član uredništva revije «Tovariš». Leta 1952 je Mladinska knjiga izdala njegov pesniški prvenec, zbirko otroških pesmi «Rožna zibelka». Leta 1963 je Zavod Borec izdal njegovo knjigo «O-blaki nad sončno deželo», v kateri opisuje dogodke med NOB na Vojskem. Letošnjo zimo je pri Kurirčku izdal pesniško zbirko za otroke «Lovec na hoduljah», pri Kulturno umetniškem klubu na Jesenicah pa pesniško zbirko: «Škorčeva šola». Tako je najnovejša njegova pasniška zbirka «Brazgotine», skupaj z zbirko «Partizanska ljudska pesem» že njegova šesta knjiga. Naj zaključim. Tiha radost je v nas ob ugotovitvi, da je zgodovina NOB na Primorskem postala bogatejša še za eno knjigo res dobrih in lepih pesmi. Zbirko je ilustriral Ivan Seljak - čopič. Andrej Pagon - Ogarev Dežela kjer radi berejo 1 iskarski stroji v SZ trenutno natisnejo okrog štiri milijone knjig dnevno. Številne sovjetske družine imajo priložnost, da svoje zasebne knjižnice letno povečajo za 50-100 novih knjig. Povprečno kupi vsaka sovjetska družina letno 25-30 knjig. Vrhu tega imajo sovjetski čitatelji še posebne prednosti kar zadeva tujo literaturo. Od 1. 1946 do 1972 je bilo v SZ objavljenih nad šest tisoč knjig ameriških avtorjev, približno e-nako število francoskih, okrog štiri tisoč angleških in tisoč knjig italijanskih avtorjev. Nova jugoslovanska ustava: kaj, zakaj, kako VODENJE ZVEZNE DRŽAVE 15. Voditi državo že samo po sebi ni lahkp, še manj je to lahko, če je to država, v kateri živi več narodov in številne narodnosti, ki so se združili vanjo na podlagi različnih zgodovinskih potov, na različnih stopnjah razvoja. Napredna misel v Jugoslaviji je spričo teh in še drugih razlogov morala in mora ves čas biti boj na dveh frontah. Prvi nasprotnik Jugoslavije kot socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti je bil in je unitarizem. Ta ideja državne ureditve (še bolj pa praksa) v imenu enotnosti terja tudi povsem enoten, hierarhičen državni ustroj, v katerem ni prostora za federativne odnose. Zato tudi unitarizem neogibno vsaj zapostavlja, če že ne izriva vse posebnosti posameznih narodov vse tja do zanikanja njihovega obstoja, kot kaže zgodovina predvojne Jugoslavije. Znano je, da je tudi po vojni Jugoslavija morala obračunati z nekaterimi unitarističnimi težnjami, ki so hočeš nočeš peljale v neenakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Drugi nasprotnik Jugoslavije so sredobežne sile, nacionalizem raznih vrst, od srbskega velikodržav-nega hegemonizma do velikohrvat-skega separatizma; no, najnovejša zgodovina je tucj; pokazala, da noben narod ni imun pred nacionalizmom. Če potegnemo črto pod politične bitke zadnjih let v Jugoslaviji, lahko zapišemo, da je bitka na obeh frontah dobljena, in sicer ne le deklarativno, marveč z realnimi ukrepi. Na fronti boja zoper unitarizem so bile spodrezane korenine zlasti z odpravo zveznih investicijskih skladov in zveznega državnega kapitala sploh. Na fronti boja zoper nacionalizem so mimo političnih, idejnih obračunov največ napravili ustavni amandmaji, ustavna dopolnila iz 1971. leta, ki so utrdila in zakoličila pravila federativne ureditve, temelječe na enakopravnosti, na odgovornosti vseh narodov in narodnosti oziroma republik ter obeh pokrajin za delo federacije. To, v novi ustavi dopolnjeno spoznanje pač ne bi bilo mogoče brez dialektične povezanosti med razraščanjem socialističnega samoupravljanja na podlagi položaja delavskega razreda v združenem delu in razvojem odnosov med narodi in narodnostmi. Realna, prava osvoboditev delavca in vseh delovnih ljudi na podlagi iz dela izvirajočih pravic je najreal-nejši pogoj prave osvoboditve narodov in narodnosti, katerih najnaprednejše jedro in prednji o-dred je ravno organizirani delavski razred. Zavoljo tega je bilo tudi možno v jugoslovanski ustavi odnose med narodi opredeliti brez majorizaci-je, brez nadrejenosti in podrejenosti v političnih odnosih med subjekti večnacionalne skupnosti. To je v resnici nova vrsta odnosov v federaciji, zasnovana na sporazumevanju in dogovarjanju, ne pa preglasovanju, odnosov, ki hkrati pomenijo upoštevanje po- sebnosti in različnosti ter poglabljanje medsebojnega zaupanja in solidarnosti. Le tako je mogoče še bolj poglobiti enakopravnost narodov in narodnosti, jamstvo enotnosti in trdnosti jugoslovanske federacije. Naj v tej zvezi opozorim na radikalno ustavno rešitev: republiške skupnosti so prevzele federalne pristojnosti glede vseh bistvenih vprašanj gospodarske politike. Zbor republik in pokrajin, v katerem so delegacije republiških in pokrajinskih skupščin, namreč na podlagi soglasja republik in pokrajin, sprejema družbeni načrt, določa politiko in sprejema zakone, ki se tičejo monetarnega sistema, denarne emisije, deviznega in zunanjetrgovinskega sistema, kreditnih in drugih odnosov s tujino in podobno. Omenili smo že vlogo enega od obeh zborov zvezne skupščine. Drugi zbor, zvezni zbor opravlja naloge, opisane v 17 točkah ustave, predvsem pa odloča o spremembi ustave, določa temelje notranje politike in zunanjo politiko SFRJ, sprejema zvezne zakone, proračun federacije odloča o spremembi meja SFRJ, odloča o vojni in miru. V zveznem zboru je po 30 delegatov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij iz vsake republike in po 20 iz vsake avtonomne pokrajine. V zboru republik in pokrajin pa je po 12 delegatov iz vsake republiške skupščine in po osem iz pokrajinskih. Da ima zvezna skupščina odslej dva zbora, ne pa pet kot PIŠE V Jožp Šircelj doslej je treba pripisati predvsem doslednejši ureditvi federativnih odnosov, pri katerih na ravni federacije poteka usklajanje v republikah in pokrajinah sprejetih stališč. Kar zadeva položaj predsedstva SFRJ in predsednika republike, v novi ustavi tega niso bistveno spremenili. Spričo zgodovinskih zaslug Josipa Broza Tita u-stava predvideva njegovo izvolitev za predsednika republike brez omejitve mandata. Pač pa se je na podlagi nove ustave zmanjšalo število članov predsedstva SFRJ. Prej je imela vsaka republika tri zastopnike, pokrajini pa po dva. Zdaj imata tako republike kot pokrajini po enega, predsednik Zveze komunistov Jugoslavije pa je član predsedstva SFRJ po položaju. Mandatna doba članov predsedstva je pet let in član je lahko na to položaj izvoljen največ dvakrat. Predsedstvo zastopa SFRJ doma in na tujem, skrbi za usklajanje skupnih interesov republik in pokrajin, je najvišje telo za vodenje oboroženih sil, predlaga kandidata za predsednika Zveznega izvršnega sveta daje pobude za ukrepe in skladno dejavnost pristojnih organov pri izvajanju dogovorjene politike v zunanjih zadevah in zaščiti ustavne ureditve ter opravlja druge z ustavo določene naloge. Ustava tudi določa, da je predsednik renublike predsednik predsedstva SFRJ. Davčna posvetovalnica V tej rubriki seznanja naš davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak čitatelje z novostmi, ki jih uvaja nova davčna reforma. Prav tako odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in na vprašanja, ki kakarkoli zadevajo davčne obveznosti državljanov. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovni združenji Slovensko gospodarsko združenje ali Kmečka zveza, obe v Trstu v Ul. Cicerone 8/2. Posredni davki: INVI M Doslej smo v glavnem obravnavali vprašanja, ki so zadevala tri obstoječe neposredne davke in sicer davek na dohodke fizičnih in juridičnih oseb ter krajevni davek na dohodke (ILOR). Danes pričenjamo z vrsto sestavkov o posrednih davkih («imposte indirette»). Tovrstni davki so tudi po reformi še vedno pretežni del davčnega vira, saj predstavljajo le nekaj manj kot 2/3 celokupnega državnega davčnega prihodka. Določbe o posrednih davkih, kakršne je uvedla davčna preosnova, so stopile v veljavo že s 1. januarjem 1973, se pravi leto dni pred uvedbo novih neposrednih davkov. Steber posrednih davčnin je davek na dodatno vrednost («imposta sul valore aggiunto»), ki ga na kratko imenujemo IVA in ki je nadomestil davek, ki je bil dolga leta v veljavi z vsem znano kratico IGE. Samo ta davek prinaša državnim blagajnam preko 4.000 milijard lir, to je več. kot vsi neposredni davki. Drugi posredni davek je «občinski davek na prirastek vrednosti nepremičnin («imposta comunale sullincremento del valore degli immobili»), ki se s kratico imenuje 1NVIM. Kakor gre ILOR pri neposrednih davkih v korist krajevnih ustanov (občin, pokrajin, dežel, trgovinskih zbornic, letoviščarskib ustanov), tako so dohodki tega posrednega davka namenjeni občinskim financam, čeprav ga ugotavlja in pobira državna uprava ob nebistvenem sodelovanju občinskih uprav. Reformatorji upajo, da bo 1NVIM pripomogel, da bodo obupana občinska gospodarstva prišla vsaj do sape. Naslednji posredni davek po važnosti prihodkov je davek na zapuščine in daritve («Imposta sulle successioni e donazioni»). Gre za davščino, ki je bila že od nekdaj v veljavi, vendar so ji z reformo dodali nekatere novosti in so prilagodili alikvote zlasti v zvezi z na novo uvedenim davkom INVIM. Sledijo registrski davek («Imposta di registro») in hipotekarni in katastrski davek («Imposte ipotecarie e catastali»). Če omenimo še: kolkovni davek («Imposta di bollo»), takse na oblastvene koncesije («Imposta sugli spettacoli») in občinski davek na oglašanja («Imposta comunale sulle pubblicità») smo izpopolnili seznam vseh posrednih davščin, ki jih obravnava davčna preosnova. Seveda s tem niso še vštete vse druge posredne davščine, ki jih nazivajo «takse» ali «davke») (kot so npr. pristojbine na izdelavo bencina, takse na vozniška dovolje nja, takse na avtomobile itd.) in ki so in so bile vir velikih erari-alnih dohodkov. Na koncu splošnih pripomb o posrednih davkih naj še omenimo, da je davčna refonna odpravila nekatere stare davščine kot je bil srednjeveški davek na sol in prav tako srednjeveško trošarino («Imposta di consumo»). Občinski davek na prirastek vrednosti (odslej ga bomo imenovali vedno le s kratico INVIM) in davek na zapuščine (in nekoliko manj registrski davek) sta zelo važna za lastnike nepremičnin. Lahko za- trdimo, da bo imela vsaka druga slovenska družina v Italiji prej ali slej opraviti s sedaj omenjenimi davščinami, ker je med Slovenci, kot je vsem znano, nepremičninsko lastništvo zelo razširjeno. Nujno je; da se vsi zainteresirani seznanijo vsaj z glavnimi določbami teh davščin. Poznavanje zakonskih določil je potrebno zlasti za majhnega nepremičninskega lastnika, saj je večkrat znanje edina učinkovita ob- ramba proti takšnemu davčnemu vijaku, ki so ga naperili tudi proti mali lastnini. Mali davkoplačevalci nimajo namreč sredstev za najemanje dragih davčnih izvedencev in braniteljev, ki jim za drag denar lahko olajšajo in olajšujejo bremena. Zaradi tega svetujemo in priporočamo vsem zainteresiranim, da nam v naših izvajanjih pozorno sledijo in da nam za morebitne nezadostno pojasnjene probleme zastavljajo ustrezna vprašanja. Pričeli bomo s konkretnim obravnavanjem INVIM, ker bo ta nova davščina prav krepko posegala v žepe -davkoplačevalcev in so obenem njene določbe med vsemi morda najtežje razumljive. INVfM ' ni*" oljsbfutn« novost, saj so podobno davščino uvedli že leta 1963 v korist občin, vendar je novi davek značilen posebno zaradi dveh okoliščin. Stari davek, ki so ga imenovali davek na prirastek vrednosti zazidalnih zemljišč («Imposta sull’in- cremento delle aree fabricabili»), se je nanašal samo na zazidalne parcele in ne na druge nepremičnine. Poleg tega predvideva INVIM pobiranje davka tudi v primeru nepremičninskih zapuščin, kar je glavna novost in morda tudi njegova krivičnost. Princip za nalaganje INVIM je pravzaprav preprost. Davek se namreč odmerja na prirastek vrednosti vseh nepremičnin za obdobje med enim lastninskim prenosom in drugim. Vendar, če je poteklo med enim in drugim prenosom več kakor 10 let, se vzame v poštev samo desetletno obdobje. Treba je zategadelj ugotoviti tako imenovano začetno vrednost («valore iniziale»), ki jo je imela nepremičnina ob prejšnjem prenosu, ali največ deset let nazaj, in končno vrednost («valore finale»), ki jo ima ista nepremičnima ob zadnjem prenosu (vsekakor po 1.1.1974). Davek nalagajo s progresivno lestvico na razlike med začetno in dokončno vrednostjo. Zakon dopušča, da se ta razlika (in s tem seveda naloženi davek) zmanjša za doložene zneske. K obravnavanju vseh omenjenih elementov in drugih podatkov se bomo povrnili prihodnjič. Odvetnik svetuje V tej rubriki seznanja goriški odvetnik dr. Peter Sanzin čitatelje našega dnevnika z vsakdanjo problematiko pravnega značaja tako z lastnimi sestavki kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6/11.) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali v pisarni dr. Sanzina v Gorici, Ul. Duca d'Aosta 42. O raznih vrstah sodišč in njihovih pristojnostih Najmanjša «sodna celica» je spravni sodnik (Giudice Conciliatore), ki je imenovan od sodne oblasti za vsako občino. Ta sodnik je neplačan, imenovan v glavnem na predlog župana med uglednimi vaščani, seveda pod pogojem, da ima vsaj neko splošno izobrazbo in sposobnost. Spravni sodnik je pristojen samo za civilne zadeve manjše ekonomske vrednosti (do 50.000 lir). Sicer pa je njegova vloga važna, kolikor mu uspeva preprečevati sodne spore med domačini tako, da primerno svetuje in pomirja prizadete. Na naslednji stopnji je okrajno sodišče (Pretura): tu smo že pri poklicni magistraturi, sodniki so namreč poklicni državni uslužbenci s primerno univerzitetno izobrazbo in habilitacijskimi izpiti. Okrajni sodnik je pristojen tako za civilne kot za kazenske zadeve. Teritorialno je njegova pristojnost omejena z mejami ene ali več občin (za tržaško ozemlje imamo enega okrajnega sodnika, za goriško pokrajino štiri o-krajne sodnike). Pristojen je v sporih o premoženjsko - pravnih zahtevkih do 750.000 lir, v vsakem primeru v sporih o posestvih, v stanovanjskih sporih itd. Na kazenskem področju okrajni sodnik sodi o prekrških za katere zakon določa kazen v višini ne več kot treh let zapora. Temu sodniku je dano tudi nadzorstvo o varstvu in vzgoji otrok (Giudice Tutelare), kakor tudi nadzorstvo in prisojanje v zemljiških zadevah (Giudice Tavolare). Okrožno sodišče je še na višji stopnji, z večjim teritorialnim obsegom (v naši deželi jih imamo pet: trst, Gorica, Videm, Tolmezzo in ^ A/ Pordenone). Razumljivo, da so kompetence tega sodišča veliko zahtevnejše c hroma — lahko rečemo — da je okrožno sodišče pristojno za vse spore, ki so odvzeti okrajnemu ali spravnemu sodniku: za nekatere vrste sporov (davčni spori, ločitve itd.) je izključno pristojno okrožno sodišče. Podobno je v kazenskih zadevah, kjer ta sodni organ razsoja o davčnih prekrških in nasploh o težjih kazenskih prestopkih, za katere ni izrecno poverjena kompetenca porotnemu sodišču. Porotno sodišče je poseben kazenski sodni organ, ki ga sestavljajo poklicni sodniki in porotniki (ljudski sodniki, izžrebani med državljani vsako leto). To sodišče sodi o najtežjih zločinih, kot so umor, ugrabitev, rop itd. Imamo še razna posebna sodišča: sodišče za mladoletnike, pristojno za kazenske prekrške mladih izpod 18 let: vojaško sodišče, ki sodi vojakom in končno še razne manj važne organe z omejenimi pristojnostmi. Za nekatere vrste sporov, ki se tičejo javnih služb, določenih javnih storitev, davčnih sporov itd., so pristojni posebni administrativni organi, kot so novoustanovljeno Deželno upravno sodišče (Tribunale Amministrativo Regionale), Državni svet (Consiglio di Stato) itd. Za razliko od sosedne republike, v Italiji ni več gospodarskega sodišča; njegove nekdanje pristojnosti so prešle na redna civilna sodišča. Gornja pojasnila se nanašajo na sodišča, ki sodijo na prvi stopnji. Znano je namreč, da je zoper sodbo možen priziv. V tem primeru razsoja o zadevi drugi, višji sodni organ, Tako odloči okrajni sodnik zoper razsodbe spravnega sodnika; okrožno sodišče pa bo odločalo o sodbah okrajnega sodnika. V drugostopenjski fazi pa je najvažnejše prizivno sodišče (Corto di Appello), ki se teritorialno identificira z deželnimi mejami in je pri- stojno za razsojo zoper odločbe o-krožnih sodišč; poleg tega ima prizivno sodišče še razne kompetence, ki izredno kvalificirajo ta sodni organ. V zadnji fazi sporov in kazenskih postopkov je možen priziv na vrhovno sodišče v Rimu (Corte di Cassazione). To je najvišje državno sodišče, ki razsoja o zahtevah za varstvo zakonitosti zoper razsodbe vseh prej obravnavanih sodišč. Na koncu naj omenim še obstoj ustavnega sodišča (Corte Costituzionale), kateremu je dana najodgovornejša naloga, da skrbi in varuje,1 da ne bi državni zakoni urejevali naše družbe v nasprotju s črko in duhom ustave. Upam, da bo ta bežen, nujno omejen in pomanjkljiv pregled obstoja in vloge raznih italijanskih sodišč, koristil čitateljem vsaj toliko, da da bodo razumeli temeljne značilnosti današnjega sodnega ustroja. Hlinili.. KORYTKO (Nadaljevanje s 5. strani) Trinajst pesmi je pod naslovom «Pesme od Hrovaške meje», pisane so v hrvaškem narečju. Na zadnji strani prve knjige je dodana sledeča opomba: «Predgovor se bo drugima zveziku priložil. Tukaj se le napove, da je pismi vri-čujočiga zvezika nabral ranki Emil Koritko.» Toda napovedanega predgovora ni bilo ne v drugem ne v naslednjih zvezkih. Zbirka je bila zelo zanimiv in važen pojav v našem slovstvu tedanje dobe. Mladi Poljak Ko-rytko se je s tem svojim delom pokazal, česa je zmožen človek, ki ga vodi dobra volja do plemenitega dela. Postavil je slovensko narodno pesem na vidno mesto, kot še nihče pred njim. In res se je čuditi temu poljskemu internirancu, da je v tako kratkem času — dve leti — opravil to veliko in važno delo, posebno še, ker ni znal do prihoda v Ljubljano niti besedice našega jezika. Verjetno je, da bi, če bi mu bilo ušojeno daljše življenje, uresničil mnogo načrtov, ki jih je gojil glede narodopisja slovenskega in seveda predvsem svojega poljskega naroda. Za kar je storil, ga bo ohranil slovenski narod v lepem spominu. NEDEUA, 5. MAJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maia m V nedeljo ob 12. uri 12.15 Kmetijska oddaja 12.50 Risanje 13.30 DNEVNIK 14.00 Ov.oci kapitana Nema 15.30 ARSENE LUPIN Aretacija Arsena Lupina Neverjetno, toda resnično: Arsene Lupin je bil aretiran. Z veseljem mu je tako zagodel njegov nepomirljivi nasprotnik, komisar Guerchard. Do tega je prišlo na neki družabni prireditvi, katere se je Lupin udeležil pod lažnim imenom. Toda, ali gre za resničen uspeh? Vtem ko se Guerchard in njegovi pomagači veselijo, jim neki notar prinese Lupinovo pismo: v njem jim sporoča, da se bo pustil aretirati, da bi si s tem ustvaril priložnost za nov pobeg. Jasno je, da se s tem samo posmehuje svcjim nasprotnikom. Kmalu zatem pridrvi na policijo baron Cahorn, kateremu je Lupin takisto pisal pismo in mu v njem sporočil, da mu bo ukradel tri dragocene slike. Lupin je sicer resda pod ključem, kar pa Guercharda ne zadovolji docela, zato sprejme vrh tega še nekatere druge varnostne ukrepe. Toda omenjene slike navzlic temu izginejo, natanko tako, kot je bilo sporočeno. Lupin pa sporoči, da nima namena prisostvovati svojemu procesu, nakar pobegne, toda kmalu zatem se znova prostovoljno vrne v zapor. Končno pride dan razprave, toda namesto Lupina se na njej pojavi neki klatež. In Lupin? 16.30 Program za prihodnje dni 16.45 Program za otroke Princ in berač 17.30 DNEVNIK 17.45 Rezultati in kronike italijanskega nogometnega prvenstva 18.00 Nagradno glasbeno tekmovanje IL MANGIANOTE 19.10 Italijansko nogometno prvenstvo 20.00 DNEVNIK 20.40 MALOMBRA Tretji del nanizanke, ki sta jo po delu Antonia Fogazzara pripravila Diego Fabbri in Amleto Micozzi. 21.40 športna nedelja 22.30 DNEVNIK DRUGI KANAL 15.00 Neposredni prenos športnega dogodka 18.40 Italijansko nogometno prvenstvo 19.00 NA STRANI ŠIBKEJŠEGA Harryjeva dolga noč 19.50 športne vesti 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 NON TOCCHIAMO QUEL TASTO - Glasbena oddaja 22.00 Sedmi dan — Kulturne aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir TV dramska nadaljevanka 10.15 LJUDJE IN ZEMLJA Oddaja za kmetovalce 11.25 Otroška matineja: Beli kamen, Preplah med trsjem 12.20 POROČILA 15.00 šentjernejski oktet in ansambel Rudija Mohorka 15.30 Komu je potreben Vaška? — film 16.25 Za konec tedna 16.45 Rokomet Zagreb — Crvena zvezda, prenos 18.05 POROČILA 18.10 MORSKI VOLK — Film 19.45 Risanka 20.00 DNEVNIK 20.25 Zunanjepolitični komentar 20.40 Quien - Gluševič: Odgle in gasilci — TV komedija 21.30 Mesta: Split, II. del reportaže o mestih 22.00 športni pregled 22.25 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.45 Oddelek F, mladinski serijski film 20.15 Kanal 27 — pregled tedenskega programa 20.30 DOLGO PRIČAKOVANJE — film 22.00 Jazz z mednarodnega festivala 73 PONEDELJEK, 6. MAJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 10.10 - 11.30 Šola 12.30 Poljudna znanost: Kulturno ažurniranje 12.55 Tedenska knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 15.00 - 17.00 Šola 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino 18.45 Aktualni sindikalni problemi 19.15 Italijanske kronike 20.00 DNEVNIK 20.40 TAMANGO Film je režiral John Berry, v glavnih vlogah igrajo Dorothy Dandridge, Curd Jurgens, Jean Servais in drugi. 22.30 DNEVNIK DRUGI KANAL 18.45 DNEVNIK 19.00 Koncert jazza s sodelovanjem Conte Candolia, Franka Rosolina in Tonyja Scotta 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 TV razprave 22.00 Kdo, kje, kdaj Protagonist te oddaje je švicarski kipar Jean Tinguely, rojen v Friburgu 1. 1925 in trenutno živeč v nekem pariškem predmestju. Je predstavnik tako imenovane kinetične umetnosti, h katere mednarodni uveljavitvi je že od petdesetih let v dokajšnji meri prispeval s tem, da je razvil nekaj posrečenih intuicij predstavnikov futurizma in dadaizma. Pri tem je eksperimentalno uporabil vrsto možnosti glede gibanja v umetnosti, začenši od svetlobnih do mehaničnih in elektro-magnetičnih pripomočkov, s čimer je posredoval življenje venomer se spreminjajočim strukturam, ki pa se povsem skladajo z natančnim, strogim programom domala znanstvenega značaja. Druga značilnost kinetičnih umetnikov je njihova nagnjenost s kolektivnemu raziskovanju in delu: o takem plodnem sodelovanju nam pripovedujejo kiparka Nicky de Saint Phalle, slikar Yves Klein in drugi umetniki, ki so živeli in delali s Tinguelyjem. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 9.30, 14.10 in 15.30 Šola: V živalskem vrtu, Pravljice, Norveška 17.00 Šolska TV: Koroški kmečki upor leta 1478 17.50 Koko, Moko in Vrabček Skoko — lutkovna nadaljevanka za otroke 18.15 Obzornik 18.30 Na daljnem Severu: Pesem močvirja Posebnost finske dežele so močvirja. Čeprav so skoraj nedotaknjena, vendar obstaja nevarnost, da bi jih človek ne uničil zaradi svojih rastočih potreb. Naša civilizacija ne more ohraniti močvirij, ki so bila tisoče let bivališče velikih ptic med poletom preko Evrope. Film nam prikazuje laboda, losa in druge živali. 19.00 Mladi za mlade 19.30 Kaj hočemo? 19.45 Risanka 20.00 DNEVNIK 20.30 Sodobna oprema 20.40 Matej Bor: RAZTRGANCI Predstava MG Ljubljana Borovo dramo Raztrganci so prvič uprizorili v septembru 1. 1944 v «Slovenskem narodnem gledališču na osvobojenem ozemlju». Raztrganci so ljudsk igra v najboljšem pomenu besede ter predstavljajo živ spomin na dneve hudih bojev slovenskega človeka. Predstavo režira Jože Gale, igrajo pa Franci Presetnik, Tina Leonova, Judita Kahnova, Julij Guštin in drugi 21.55 Kulturne diagonale 22.25 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.00 Risanke za otroke 20.15 •"DNEVNIK' 20.30 V GOSTEH PRI ORKESTRU — prva oddaja zabavne glasbe 21.30 Dokumentarna oddaja 21.50 «Bakubi» — film iz serije «Umetnost in človek» TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi: 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 15 45 Kraška balada — radijska priredba; 16.45 Revija glasbil: 17.30 Šport in glasba; 18.30 Nedeljski koncert; 19.20 Mojstri jazza; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Pesmi za vse. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Kako si? Dobro, hvala, prosim; 9.30 Minghettijev show; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Prijateljica Vanna, nasveti; 12.00 Razgovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 15.30 Iz studia 14 RTV Ljubljana; 16.15 Poskočnice; 16.30 Melodije Johana Straussa; 17.00 Sosednji kraji in ljudje; 17.30 Programi tedna; 17.35 Glasba po željah; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Poje Eva Sršen; 19.00 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Prenos RL; 20.00 Prijeten večer ob glasbi; 21.00 Športna nedelja; 21.15 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 9.30 Maša; 12.00 Plošča poletja; 15.10 Hit Parade; 15.30 Glasbena oddaja z Ginom Bramierijem; 16.20 Program z Milvo; 17.00 Nogomet od minute do minute; 18.20 Nedeljski koncert; 19.45 Jazz koncert; 20.20 Ra- dijska priredba; 22.00 Ponovno na sporedu z M. Ranierijem. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11 00 Šaljiva igra; 12.00 Športne vesti; 12.15 Na rimski način; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Glasbeno-govomi spored; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.35 Plošče; 16 30 Nedeljski šport; 18.50 Plesna glasba; 19.55 V svetu operete. III. PROGRAM 8.25 Jutranji koncert; 10.00 Koncert za začetek; 13.00 Simf. koncert; 15.30 Angleščina; 16.55 Koncert; 19.15 Večerni koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila; 8.05 Radijska igra za o-troke; 8.40 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 9.55 Pet minut za EP; 10.00 Vremenska napoved in poročila; 10.05 Koncert iz naših krajev; 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.20 in 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —• vmes ob; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.15 in 13.30 Obvestila in zabavna glasba; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.25 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 14.50 Deset minut za EP; 15.10 Nedeljska reportaža; 15.30 Popularne operne melodije; 16.30 in 18.30 Nedeljsko športno popoldne; 18.30 Vedri zvoki; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 Pet minut za EP; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Gla’ in orkester; 19.15 Odvetnik za vsakogar; 19.25 Jazzovska glasba; 20.00 Šport; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Glasba v noč. KOPER 6.30, 7.30, 12.30. 14.30, 16.30, 17.30. 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.45 Glasbeni album; 10.10 Šolska oddaja za višjo stopnjo; 10.45 Prijateljica Vanna, nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Ponedeljkov športni pregled; 14.40 Longplay club; 16.15 Poskočnice; 17.00 Glasbeni mozaik, 17 45 športni pregled; 18.00 Aero-izlož-ba hitov; 18.30 Primorski dnevnik; 20.00 Operni oder. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 19.00, 21.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Program z Lino Vo-longhi; 13.00 Hit Parade: 14.05 Odprta linija; 14.00 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 «Sončnica»; 17.55 Glasbeno-govomi spored; 19.15 Nabožna oddaja; 20.20 Koncert: 21.40 XX. stoletje; 22.00 Program z Omello Vanoni. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Nada in Ringo Starr; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.50 Plošča poletja; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Glasbeni program; 13.35 Glasbeno-govorni spored 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Kulturne aktualnosti; 15.40 Poseben program; 17.30 Reportaže; 17.50 Telefonski pogovori; 20.00 Plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Radio za šole; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 17.25 Enotni razred; 18.20 Jazz; 18.45 Mali planet; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Radijska priredba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pisana paleta lahke glasbe; 9.40 Izberite pesmico; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Majhni ansambli v studiu 14; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S tujimi pihalnimi godbami: 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Sodobna oprema prostorov; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Minute z ansamblom «I Musici»' 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 18.45 interna 469; 19.00 Lahko noč. otroci!; 19.10 Obvestila; 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka; 19.25 Pet minut za EP; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Zvočne kaskade; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno — G. Strniša: Modra luč; 23.15 Popevke se vrstijo. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 7. DO 11. MAJA 1974 TOREK, 7. maja 1974 8.10, 10.50 in 15.30 TV šola; 17.40 Beli kamen — serijski otroški film; 18.10 Obzornik; 18.25 Od zore do mraka: Ob dvojnem jubileju; 19.00 Glasbene minute; 19.20 Ne prezrite; Koncertni atelje DSS; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.25 Rotterdam: Nogometni finale za pokal prvakov — prenos EVR; 22.15 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.00 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Nogomet iz Rotterdama: prvenstvo za pokal pokalnih prvakov; 22.00 Zabavno-glasbena oddaja. SREDA, 8. maja 1974 8.10, 14.10 in 16.40 TV šola; 9.35 in 15.35 Francoščina; 17.00 Po poteh partizanske Ljubljane. Mednarodni kolesarski kriterij; 17.00 Poročila; 17.05 Po poteh partizanske Ljubljane: Sprejem Titove štafete, Partizanski marš in štafeta zmage, Tek prijatelj- stva; 19.15 Naš ekran; 19.45 Barvna risanka; 20.00 Dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih; 20.40 V. Zupan: Dve glasni priči — TV nadaljevanka «Vest in pločevina»; 21.15 Četrtkovi razgledi: Spomini na 1.VI.1924; 21.45 Glasbeni nokturno: Ansambel De camera; 22.00 Dnevnik. Koprska barvna TV 17.00 športno popoldne; 20.00 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 «To-tò, Fabrizi in današnja mladina» — igrani film; 22.00 Klesarji — dokumentarni film. ČETRTEK, 9. maja 1974 8.10 in 14.10 TV šola; 10.50 in 15.45 Angleščina; 17.35 Veseli tobogan: Sladki vrh — II. del; 18.10 Obzornik; 18.25 Etnomuzikologija: Spoznavajmo afriško glasbo, serijska oddaja; 18.50 Atletika: teki in kratke proge; 19.15 Pet minut za boljši jezik; O novih prevzetih besedah v slovenskem knjižnem jeziku; 19.25 TV kažipot; 19.45 Risanke; 20.00 Dnevnik; 20.25 Tedenski gospodarski komentar; 20.30 Propagandna reportaža; 20.45 Dnevi vina in vrtnic — celovečerni film; 22.40 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.00 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.35 Sod amontilada — film iz serije «Nenavadne zgodbe»; 21.05 Sto belih strani — film iz serije «Človek in mesto»; 21.55 Naši zbori — zbor iz Dutovelj. PETEK, 10. maja 1974 9.30, 10.35 in 12.00 TV šola; 16.25 Rokomet: Krivaja - Partizan — prenos; 17.45 Obzornik; 18.00 Kje izvira Nil? — serijski film; 19.00 Gledališče v hiši; 19.30 Likovni nokturno: Gustav Janoš; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar; 20.40 4 ASI — zabavnoglasbena oddaja; 21.35 Cannon — serijski film; 22.25 Dnevnik. Konrska barvna TV 19.45 Film iz serije «Ljubezen na podstrešju»; 20.00 Dnevnik; 20.30 Morilec — film iz serije Colditz; 21.20 Ujetnica — film iz serije «V zadnjem trenutku»; 21.50 Party — baletna oddaja. SOBOTA, 11. maja 1974 8.10, 9.35, 10.05, 14.10 in 17.00 TV šola; 17.45 Peli so jih mati moja: Mlada Breda; 18.05 Risanka; 18.10 Obzornik; 18.25 Jazz na ekranu: Summit; 19.00 Marksizem v teoriji in praksi: Družbenozgodovinski vidik marksizma; 19.20 Mozaik kratkega filma; 19.45 Risanka; 20.00 Dnevnik; 20.35 Pogovor o ... Samoupravno sporazumevanje glede osebnih dohodkov; 21.25 W. S. Reymont: Kmetje — dramska TV nadaljevanka; 22.20 Dnevnik. Koprska barvna TV 20.00 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Voda je bila tako čista — japonski film; 22.00 Mongolija «Zmaga nad smrtjo» — dokumentarni film. IZ NAŠIH KRAJEV 5. maja 1974 S POLAGANJEM OBRAČUNA O STORJENEM TER NAČRTI ZA BODOČNOST Ajdovščina proslavlja svoj občinski praznik obletnico ustanovitve prve slovenske vlade Na današnji dan pred 29 leti se je v Ajdovščini rodila prva narodna vlada Slovenije. Kadar se spomin v radosti in z upravičenim ponosom še in še sprehaja po poteh, koder so se od vsepovsod, iz gozdov jn od morja, zgrinjale v Ajdovščino množice svobodnih ljudi, se še danes marsikomu utrne solza. Po stoletjih lx>jev in krvi, muk in trdih preizkušenj, je bila tu kronana nova bodočnost in poverjena novim, srečnejšim rodovom, da bi jo ob nenehnem oplajevanju z nekdanjimi pravičnimi in zmagovitimi ideali naprej bogatili in osveževali. Danes s hvaležnostjo postavljamo junaški preteklosti spomenike. Veliko jih je iz hladnega kamna ali brona posejanih širom po naši domovini, najtoplejši in najsvetlejši pa je tisti, ki ga delovno ljudstvo postavlja dan za dnem s svojim delom, z neutrudno graditvijo samoupravnih odnosov v socializmu, z utrjevanjem ideje bratstva med narodi, z bogatitvijo lastne kulturne zakladnice in tako naprej. Ravno zato ni 5. maj, datum, ki si ga je Ajdovščina prisvojila za občinski praznik, le priložnost, da se spomnimo zmag nad narodnim zatiralcem, temveč predvsem trenutek za premislek o tem, kaj je nova družba uresničila v zadnjih letih za družbenogospodarski razvoj, za odpravo vseh ostankov družbene diferenciacije ter za boljši življenjski standard vseh občanov. V tem je torej ajdovski občinski praznik priložnost za polaganje obračuna o storjenem ter pregled načrta za to, kar je treba še storiti. Ajdovščina je v zadnjih letih stopila naglih korakov na pot splošnega razvoja. 0 tem priča marsikaj. O tem pričajo ponosna stanovanjska poslopja, ki obkrožajo staro naselje z ozkimi ulicami; pričajo nove tovarniške zgradbe; pričajo statistike s spodbudnimi številkami o stopnji narodnega dohodka na prebivalca v občini, o družbenem produktu in sredstvih za reprodukcijo v družbenem sektorju gospodarstva, o stopnji zaposlenosti ter osebnega dohodka; in o tem priča bogati kulturni razvoj. Neutrudno ajdovsko prebivalstvo si je znalo skratka ustvariti vse pogoje za nagel napredek in razvoj, čeprav je pred njim, kot povsod, še veliko problemov. Usoda Ajdovščine je seveda veliko odvisna od njene geopolitične lege. Središče Vipavskega leži ob potoku Hublju, kjer se Hišno dno razširja v kot med strma in čudovita pobočja Čavna in Kolka. Rodovitna tla ob stičišču raznih geoloških plasti, od pečenja-ka in tenkoplastnega laporja do apnenca, bogastvo voda ter izredno milo, skoraj sredozemsko podnebje so zelo prikladni tako za vinogradništvo in sadjarstvo kot za poljedelstvo in živinorejo. Obenem vodijo tod pomembne prometne zveze, kar daje moč turizmu in trgovini. Nič ' čudnega torej če so ti kraji sorazmerno gosto naseljeni, kar odpira ugodne možnosti tudi za industrijski razvoj. Vse te ugodnosti kraja so znali ljudje izrabiti v časih, ki so zaviti v meglo davnine. Celo rimski imperij je tod pustil sledove, ki jih danes zaznavamo v ostankih ruševin glavne vojaške postojanke in njenega dolgega obzidja s stolpi. Tu so vojščaki branili severne meje imperija pred vedno pogostejšimi vdori «barbarov». Utrdbe niso dolgo zdržale in v teh krajih so se kasneje neselili Slovenci, ki so kraj preimenovali v Ajdovščino po prejšnjih prebivalcih «ajdih», kot so tedaj rekli poganom. Na-selek se je naglo razvijal in postal v 18. stoletju najpomembnejše središče v Vipavski dolini. Prebivalci so namreč znali izkoristiti vodno moč Hublja, ki priteka iz devetih razpok izpod sten Kolka. Najmočnejši curek iz Črne luknje je nekdaj padal v 50 metrov visokem slapu, kjer so avstro-ogr-ske oblasti pozneje uredile elektrarno. Že od nekdaj so se v teh krajih razvile razne gospodarske dejavnosti, od predelovanja železne rude, žaganja in obdelovanja lesa in mletja barv, do raznih drugih obrti in bogatega trgovanja. Predvsem pa se je razvijalo vinogradništvo, sadjarstvo, poljedelstvo in živinoreja. Pozneje so v Ajdovščini nastale tekstilne tovarne in žage, ki so obdelovale les s planot. Leta 1902 je Avstrija speljala skozi dolino tudi železniško progo in s tem odprla novo poglavje v trgovinski izmenjavi. Štiri leta kasneje so progo podaljšali do Trsta, kamor se je potem usmeril skoraj ves izvoz lesa in drugih surovin. V novejšem času, predvsem po osvoboditvi, se je marsikaj spremenilo. Kot gobe po dežju so zrastle nove tovarne in podjetja. Domače surovine ki so šle včasih samo v izvoz, predelujejo sedaj domači industrijski obrati, lesnoindustrijsko podjetje «Lipa», Vinarska zadruga, gradbena podjetja in drugi. Na 21.485 ljudi, kolikor so jih našteli v občini Prebivalstvo Vipavske doline je znalo ustvariti pogoje za nagel napredek in razvoj, čeprav ostaja pred njim še veliko problemov Ajdovščini 31. decembra 1973, je bilo v preteklem letu zaposlenih v družbenem sektorju 5.637 ljudi, kar predstavlja glede na stanje decembra 1972 kar petodstotno povečanje. Gospodarske dejavnosti so zaposlovale 89,1 odst. vseh zaposlenih (od tega industrija 59,6 odst.). Vidno raste tudi narodni dohodek na prebivalca v občini, čeprav nekajletna primerjava pokaže, da je narodni dohodek na prebivalca v primerjavi s Slovenijo še nizek. Medtem ko je bil leta 1967 ta dohodek 67,2 odst. republiškega, je danes že 76 odst., od leta 1970 naprej pa je tudi rast občinskega narodnega dohodka na prebivalca za 5 odst. višja od rasti republiškega narodnega dohodka na prebivalca. Še vidnejši premik je opaziti pri poprečnem osebnem dohodku. V letu 1973 je ta dohodek znašal 2.209 din, medtem ko je samo leto prej znašal 1.835 din, kar pomeni, da se je zvišal za 21 odst. Najvišje poprečne osebne dohodke so zabeležili v elektroenergiji (2.778 din), naj višji porast teh dohodkov pa beleži gostinstvo s 36 odst. Zgovorno nam pričajo o desežkih v preteklem letu tudi sledeči podatki : skupna vrednost industrijske proizvodnje je 1. decembra lani presegala za 0,7 odst. planirano vrednost za leto 1973 in je znašala skupno 767.105.000 din. Pri tem je vrednostno najbolj povečal obseg industrijske proizvodnje kombinat Fructal-Alco (za 47 odst.) ter Lipa Ajdovščina (za 39 odst.). Največ pa sta presegli plan podjetji Mlinotest (za 7,1 odst.) ter Tekstilna (za 2,5 odst.). Tudi doseženi izvoz industrijskega blaga je že 1. decembra za 25,6 odst. presegel planiranega in je znašal 4.576.816 ameriških dolarjev. Vrednost odkupa kmetijskega blaga pa je v letu 1973 porasla za 48 odst. glede na leto 1972. Pri tem je najbolj porastel odkup perutnine in jajc ter lesa, predvsem tehničnega lesa. Pomemben dejavnih ajdovskega gospodarstva je nedvomno turizem in gostinstvo. Glavno vlogo igra na tem področju Proizvodno trgovski kombinat «Mlinotest» — TOZD Gostinstvo. Največ je gostinstvo tako v družbenem kot zasebnem sektorju iztržilo od prodaje hrane, vina in tobačnih izdelkov, obenem pa se je povečal iztržek od prenočitev (za 69 odst.). Trenutno pa je gostinstvo tudi na tem področju zašlo v delno krizo. Temu je nekoliko botrovalo poslabšanje odnosov s sosednjo Italijo, v prvi vrsti pa je temu kriva naftna kriza, ki je zajela deloma vso Evropo, in iz nje izvirajoči splošni povišek cen. Kot je bil v Ajdovščini do nedavnega turistični promet izredno razvit, tako danes nekoliko stagnira. Skratka, od samega začetka kaže, da bo leto 1974 za turizem eno najbolj problematičnih let sploh. V Ajdovščini je ta problem še toliko bolj občuten, ker so zadnja leta vložili v ta sektor precej sredstev. V okviru Proiz-vodno-trgovskega kombinata «Mlinotest» deluje sedaj kar šest o-bratov. Med temi sta dva hotela s skupno zmogljivostjo 130 ležišč. Stari hotel «Planika» je C kategorije, nasproti tega pa so zgradili nov hotel B kategorije z velikim parkirnim prostorom ter prijetno urejenim vrtom z 200 sedeži. V hotelu samem je poleg bara in restavracije z 280 sedeži tudi banketna dvorana in šti-ristezno avtomatsko kegljišče, sodobna kuhinja pa nudi gostom številne domače in tuje specialitete. Tudi glede cene ni treba segati pregloboko v žep. Eno posteljna soba s tekočo vodo, prho, WC, telefonom in zajtrkom stane na primer 83,80 din, medtem ko so v starem hotelu cene za 30 odst. nižje. Pojem turizem je tesno povezan z lepotami in zanimivostmi kraja. Vipavska dolina s svojo okolico pa nedvomno ustreza tej povezavi. Nadvse ugodno podnebje ter Čaven s svojim čudovitim rastlinstvom, ki se spreminja na vsakem koraku, so kot nalašč za počitnice. Tudi v sami Ajdovščini se pogled popotnika upre v marsikaj zanimivega in lepega. V bližini mesta se razteza letališče, kjer si lahko vsakdo privošči prijeten polet z aerota-ksijem. Varen dvomotorec vas ponese v širokem krogu nad Ajdovščino, Novo Gorico, Komen in Štanjel, od koder seže oko do Trsta in še dlje. Tudi cene leta so nadvse ugodne — polurna vožnja stane namreč šest tisoč starih din na potnika. Komur prija bolj umirjen šport, se lahko odloči za prijetno osvežitev v velikem bazenu olimpijskih mer, ki so ga zgradili leta 1968, ali pa se lahko odloči za ribolov v reki Vipavi, znani daleč naokrog po potočnih postrvih, šarenkah in lipanih. Nove perspektive se na tem področju odpirajo s poživitvijo tako imenovanega agroturizma. Trud turističnih operaterjev je usmerjen v to, da bi uredili tipične kmečke kleti, kjer bi turistom nudili pristne domače jedi in pijačo, od tokaja, rebule, merlota do domačega pršuta, sira in sadja, s katerim je Vipavska dolina še posebej bodeta. Te načrte bodo začeli uresničevati s prihodnjim letom. Vzporedno z naglim gospodarskim razvojem se v Ajdovščini uspešno razvija tudi kulturno življenje. Žal Ajdovščina nima razvitih profesionalnih ustanov, zato pa se v svojem kulturnem življenju s tem večjo vnemo poslužuje obiskov profesionalnih skupin iz drugih krajev. Med najbolj uspešne profesionalne u-stanove gre šteti v prvi vrsti Lavričevo knjižnico z oddelki v Vipavi in Podnanosu. Knjižnica beleži enega najboljših obiskov v Sloveniji sploh. Lani je ta knjižnica uvedla izposojo knjig tudi po delovnih organizacijah, kar je naletelo na dober odziv. Največja lanska kulturna pridobitev za Ajdovščino pa je bila Pilonova galerija, ki so jo uredili v slikarjevi domačiji. V njej so od lanske jeseni redno vrstijo razstave, pa tudi koncerti in lite-rami večeri. Zadnjo razstavo baroka in impresionistov si je, na primer, ogledalo nad dva tisoč ljudi. Kot rečeno, popestrujejo kulturno življenje obiski profesionalnih kulturnih skupin iz raznih krajev Slovenije in iz zamejstva. Kulturna skupnost je namreč razpisala gledališki a-bonma za predstave tržaškega, novogoriškega ter ljubljanskega mestnega gledališča, z letošnjim letom pa je uvedla tudi glasbeni abonma. Poleg tega prireja Kulturna skupnost predstave in koncerte za mladino. Poprečno prirejajo letno deset koncertov ter tri gledališke predstave za šoloobvezno mladino. Kulturno življenje v ajdovki občini je skratka zelo pestro in bogato. Skupno je Kulturna skupnost organizirala lani nad 50 kulturnih prireditev, v letošnjem letu pa računajo, da jih bo še več. Glavni problem, ki se ob tem odpira, je predvsem problem prostorov. Ajdovščina sicer ima lepo urejen kulturni dom, problemi pa nastajajo na podeželju, kjer ni primerno urejenih dvoran. Letos bodo sicer preuredili dvorani v Vipavi in Dobravljah, kljub temu pa bi bilo treba še veliko storiti predvsem za gorska področja. Med amatersko kulturno dejavnostjo je najbolj razvito zborovsko petje. V občini aktivno in redno deluje pet zborov (Ajdovščina, Vipava, Brje, Col in Vrtovin) ter dve amaterski gledališči (Ajdovščina in Col). Ajdovščina je tudi sedež Združenja pevskih zborov Primorske, ki že nekaj let uspešno deluje in prireja s sodelovanjem Slovenske prosvetne zveze iz zamejstva vsako leto znamenito revijo pevskih zborov «Primorska poje». Lani so v Ajdovščini, poleg te revije, priredili tudi festival «Revolucija in glasba». Iz te prve uspešne pobude se je prirediteljem porodila zamisel, da bi v letošnji jeseni festival revolucionarnih pesmi še razširili. Po tej zamisli naj bi bile na letošnjem festivalu zastopane vse jugoslovanske republike ter tri zbori iz vzhodnih in tri iz zahodnih držav. Kulturna skupnost Ajdovščina finansira tudi spomeniško in muzejsko varstvo ter arheološko de-jevnost. Na tem področju ima v načrtu nekaj pomembnih akcij kot so dokončna ureditev cerkve v Brjah v Podnanosu, kjer so znameniti oltarji iz 17. stoletja ter odkrivanje fresk v gradu Zemono pri Vipavi, ki je po spomeniški vrednosti spomenik prve kategorije. Grad bo lesno pod- jetje «Lipa» nato uredilo za svoje razstavne in prodajne prostore. | V drugi fazi nameravajo urediti i v gradu tudi gostišče, kar bi slu- j žilo turističnim namenom. Med j bodoče spomeniške akcije gre šteti tudi obnove na rimskem vodovodnem stolpu nad Vrtovinom, ki je najstarejša stoječa arhitektonska stavba na Slovenskem. DUŠAN KALC SKUPŠČINA OBČNE AJDOVŠČINA in DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE ČESTITAJO delovnim ljudem in občanom ob občinskem prazniku tekstina AJDOVŠČINA PROIZVAJA: Modne tiskane tkanine Pestro tkane in enobarvne srajčevine Umetno usnje Preja čestita občanom Ajdovščine za njihov praznik lllli not v bt TOZD HOTEL PLANIKA v C E OBČANOM AJDOVŠČINE S ZA NJIHOV PRAZNIK T 1 TER SE PRIPOROČA T ZA CENJENI OBISK A iiiiiiimiiiimiiuiiiiiiiimiiiiiiiiuimiiiiiiinniiiiiiiiiniimimmiimiiiimumiiiuiiuuiiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiimiiiimimiiiimmiiimiimm NABREŽINA RIBOLOV JE BIL OSREDNJA DEJAVNOST PREBIVALCEV NAŠE VASI Hvalevredna pobuda prosvetnega društva v Nabrežini: zgodovinska in etnogralska razstava o domačih ribičih Razstavo bodo odprli v soboto, 11. t. m. - Miniaturna cupa med najzanimivejšimi razstavljenimi predmeti - Vrsta fotografij iz preteklosti Nabrežine V naših prosvetnih društvih je etnografija iz dneva v dan bolj priljubljena. Marsikje so že pripravili zanimive razstave o navadah prebivalcev v starih časih in o zgodovini domačega kraja. Med te pobude sodi tudi sklep nabrežinskega prosvetnega društva Igo Gruden, ki pripravlja zelo zanimivo razstavo, na kateri bo prikazalo življenje v Nabrežini v preteklosti. Gre za etnografsko razstavo z naslovom «Na-brežinski ribiči», ki pa se ne uo omejila le na ribiško dejavnost, ampak tudi na vaško življenje. Ribolov je na prvem mestu prav zato, ker je stoletja nabre-žinski slovenski človek živel v neposrednem stiku z morjem. Morje mu je pomenilo življenje, saj je iz njega črpal hrano za družino, posebno ob slabih letinah, ko mu skromni koščki kra-ške zemlje niso obrodili dovolj, da bi se lahko preživljal. Trdo je bilo življenje nabrežinskega ribiča. Dan za dnem je vsaj dvakrat dnevno hodil čez Vrh in Uoljščico v Breg k morju. Zvečer je «kalal» mreže, zjutraj pa jih je izvlekel iz morja. Žena je šla zgodaj zjutraj prodajat ribe, on pa je ves dan delal «na gruntu». Velik del razstave je posvečen starim fotografijam Nabrežine in okolice. Prav tako bo izčrpno orisan nabrežinski Breg, strmo pobočje, ki se spušča do morja. Strma cesta reže strmine in mnogo steza se vije pod njo med paštni do morja. To je nabrežinski Breg. Ob morju pa Stara nabrežinska razglednica £ ? mmmrnBBSčfr Lev na tune je bil eno največjib do živetij še stoji nekaj ribiških hišic, «kzu-nov», v katerih še vedno spravljajo ribiško opremo. Na razstavi bodo s skiciranim zemljevidom tudi prikazali obalo z vsemi ledinskimi imeni, ki so že šla v pozabo. Tudi mlajši Nabrežinci še vedo, kje je Dje-denca in kje je Pečica, vendar ali res vsi vedo, kje je Betanek, Seštrence, Sejunovec, Mišelč itd.? Skica ima zato pomen, ki preseže samo razstavo, saj bo bodoče rodove spominjala na ledinska imena v nabrežinskem Bregu. V nabrežinskem Bregu ni bilo primernega pristana, zato so stari Nabrežinci vrsto let uporabljali čupo, ki jim je služila za vsakovrsten ribolov in so jo po uporabi zvlekli na prod. Ko je izginila čupa, so se naši ribiči največkrat posluževali «ščife». Druge barke so bile še «btel», dolg od 6,5 do 8 metrov; Babčev «topo» je bil 10 metrov dolg in je bil v pristanu v Brojnici; prava «barka od peške» je bila «brgoc», dolg od 10 do 14 metrov. Za nočni lov so uporabljali lampare. Za lov na tune so imeli posebne čolne, tunere. Nedvomno je najzanimivejši del nabrežinske razstave miniaturna čupa, ki jo je izdelal eden izmed redkih preostalih ribičev, Zdravko Caharija - Babčev v razmerju 1:10. Poleg slik, ki jih bo verjetno precej, bodo razstavili še luč lampare in del tunere - for-kla. Večkrat smo že omenili čupo. To so bile ladje, izdolbene v e-nem samem deblu, čupe so nabrežinski ribiči delali kar sami. Iz oddaljenih gozdov so pripeljali dolga debla, večinoma smrekova, in jih izdolbli. Zadnja čupa je bila Babčeva; smreko so posekali v Črnem vrhu. Čupa je bila dolga 7 metrov, široka 67 centimetrov in visoka pol metra. Na pristaniškem poveljstvu so jo vpisali z imenom Marija. Posadka je štela dva moža. Eden je z enim veslom sedel v «forkli», drugi pa z dvema vesloma v «teslirju». Slednji je veslal, medtem ko je prvi krmaril. Ribiška oprema je prava obogatitev te razstave. Nabrežinci so kaj radi prisluhnili prošnji domačega društva in posodili za razstavo najstarejše in najznačilnejše predmete. Tako bodo razstavili mreže, pribor za šivanje mrež, orodje za čiščenje proda in drugo orodje. Da bo jasno, kakšne mreže so potrebovali, naj povemo, da so pozimi lovili «pa-šere». ki so jim nastavljali «pa-šarelo». V prvih pomladnih me- m Tako je izgledala čupa secih so lovili jeraje, karamale in sipe; jerajem so nastavljali «jerajence». Najvažnejša mreža pa je bila «pošta», s katero so lovili tune, karamale in druge ribe; sardele so lovili z «mela jdo». _ Najrazburljivejši dogodek leta je bil nedvomno lov na tune. V tuneri ob obali je čakalo več ribičev, ki so na znak tovariša, ki je stal visoko v bregu, in poveljeval s posebnimi spoznavnimi znaki, zaveslali od brega in z mrežo zaprli tune, nakar so jih s pomočjo drugih vaščanov zvlekli na suho. Včasih so v mreži Urnik odprtja razstave «NABREŽINSKI RIBIČ» SOBOTA, 11. maja od 17.00 do 20.30 NEDELJA, 12. maja od 9.00 do 20.30 SOBOTA, 18. maja od 17.00 do 20.30 NEDELJA, 19. maja od 9.00 do 20.30 našteli tudi do 200 tunov. Ribe so nato razdelili med lastnikom barke in ribiči. Kaj pa danes? Z ribolovom se danes bavi v Nabrežini le še nekaj družin. Med te sodita tudi Martinčev Janez in Tinče Babčev, ki imata v Bregu «ščifo». Gospodičevi imajo 15 metrov dolgo barko, s katero gojijo školjke, imajo pa tudi manjši «kaič» z motorjem. Podobno barko imajo tudi Grgtovi, ki se bavijo predvsem z nastavljanjem gajbic za lov rakov. To nam bo torej prikazala razstava nabrežinskega prosvetnega društva. Prepričani smo, da gre le za prvo pobudo, ki ji bodo sledile še druge. Prav tako zanimivo bi bilo namreč pripraviti razstavo o nabrežinskih kamnosekih in o prosvetnem delovanju v vasi. Vsekakor pa je sedanja pobuda edinstvena, pomembno pa je tudi, da je dalo nabrežinsko društvo preslikati vse fotografije, ki jih bo hranilo v svojem arhivu. Morda bi bilo mogoče celo misliti na izdajo brošure, ki bi lahko le dopolnila, predvsem z bogatim fotografskim gradivom, tisto brošuro, ki jo je pred leti pripravil pokojni Zorko Jelinčič. horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop - OVEN (od 21. 3. do f 20. 4.) Pozorni bodite F i na proizvodne stroške J in na stroške v zvezi X. z vašim poslovanjem, kajti računi, ki so vam jih pripravili, niso točni. V tem tednu bo prišlo do nekega razči-ščenja čustvenega značaja. Utrujeni boste. Vaš počitek pa bo zagrenjen zaradi nepotrebnih skrbi, sicer pa se bo vse dobro steklo. Verjetno se boste udeležili sestanka, kjer boste srečali o-sebo, ki vam bo naklonjena. ___ BIK (od 21. 4. do 20. jr a.) Zavedati se mora- f \ te, da vaši načrti niso [f ''sy bili v celoti sprejeti m to bo spravilo v za-gato tiste, ki so vas podprli. Sicer pa boste tudi na drugih področjih v težavah. V ljubezni pa boste imeli srečo in tudi vaša ožja družba bo srečna. Zdravje odlično, pri svojih nastopih pa bodite zelo previdni, ne prenaglite se in sploh bodite bolj diplomatski. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Držite se ob strani, ko bo govor o neki tvegani poslovni zadevi. Vsi vaši poskusi. da bi uravnali dosedanje napake bodo tudi tokrat propadli. Pa ne bo tako hudo. Zadovoljstva iščite v svoji družbi, morda še najbolj v najožjem krogu družine in dobrih prijateljev. Možen je hujši prehlad. Veljaven od 5. do 11. maja 1974 ____ RAK (od 23. 6. do 22. /bc ■C''. 7.) Na delu, v poslih Aoggfe-VA ali v službi se boste l J morali spoprijeti s te- S žavami, ki jih bo lahko ^ premagati. In vendar se boste dobro znašli in zadevo pripeljali do konca. Drugič bodite bolj previdni, ko prevzamete nove naloge. Zaslužek bo lep, vendar težaven. Neka oseba je ljubosumna. Zdravje krepko. ____ LEV (od 23. 7. do 22. /T 8.) Neki poslovni to- ( kgalft | variš ali sodelavec za-1 i s|u-j veg vaje pozor- 'v J nosti. Če vam bodo -----načrti uspeli, se boste morali zahvaliti njemu. Kljub temu ga zanemarjate. To se vam bo maščevalo. Zvezde vam napovedujejo buren teden, kar zadeva ljubezen. Bodite nekoliko bolj zmerni ali vsaj previdni. Nervozni boste. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V službi ali na delu se zavedajte, da niste sami. Skušajte pokazati večje razumevanje do sodelavcev ali podrejenih. Ljubosumnost ni bila nikoli na mestu, še manj pa v vašem primeru, ko vam lahko zagodi kaj neprijetnega. Stopite k zdravniku. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Preveč se zaganjate, da bi prišli do bogastva. Gmotne razmere so važne, bogastvo pa ni edina rešitev. Sicer pa dokažite, kaj zmorete in to predvsem na področju dela. Skušajte se izogniti neki družbi, kajti sicer bi znalo priti da zapleta, ki bi pokvaril vaše sedanje ravnotežje. Možna nervoza. ŠKORPIJON (od 24. r 10. do 22. 11.) Vse za- č®'- \ doščenje, kar ste si ga želeli, se bo strnilo v velikem uspehu, ki pa bo žal skoraj izključno moralnega značaja, če se vam preveč mudi, bi se vam znalo tudi spotakniti. Pretirani izrazi ljubezni niso vedno resnični, in še manj iskreni. Nerazpoloženje ne bo odvisno od vašega zdravstvenega stanja. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) V prvih dneh tedna vam bo šlo vsg kot po olju, nato se bo začelo zapletati. Skušajte najti vzroke, če boste povsem iskreni, jih boste našli pri sebi. Neko staro prijateljstvo bi se znalo obnoviti. morda celo spremeniti v globoko, vročo ljubezen. Vaš strah pred neko boleznijo je odveč. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ko gre za poslovne zadeve, ne vmešavajte vanje čustev. Tudi osebne zveze se ne smejo upoštevati. Prijateljstvo pride v poštev le v trenutkih, ko je treba nekomu priskočiti na pomoč. Zaradi dolgih jezikov bo prišlo v nevarnost iskreno, staro prijateljstvo. Nervoza in dolgočasje. Zavedajte pa se, da morate povsod in vsakikrat nastopati pravočasno ter z vso odločnostjo. Samo tako boste želi pomembne zmage v življenju. VODNAR (od 21. 1. do 18. 2.) Zaradi pozabljivosti ali malomarnosti boste v škripcih in težko se boste ponovno izmazali. Dobro premislite, preden sprejmete sicer zelo mikaven predlog. Zvezde so vam naklonjene, toda od neke osebe zahteva.te oziroma pričakujete preveč, zato boste razočarani. Glavobol. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Možno je, da izboljšate svoj položaj. Ne mislite pa, da bo vse prišlo samo od sebe. Zavihati bo treba rokave in dokazati sposobnost. Delikatne razmere v družini ali v družbi. Potrudite se, da razmere razčistite, preden se še bolj zapletejo. Verjetno boste morali na počitek. V1JCIIJU. danes ob obali Nagradna križanka Primorskega dnevnika n □ 3 4 6 n s— n 15— 13 14 15 16- 15 is— ir-i 55— 21 ■ ■55 55 25 26 "ST 35 55 30 31— 32 33 34 ST— 36 37— 38 39 40 4f — 43 44 45 46 47 48 39 55— H 5t 52 53 54 35 m 56 57 58 59 So—1 Si 62 63 64 ■ 65 66 Tt— ss-1 70 71 73 73 54 75 ■ 76 77 7S 79 8Ì 82 ■ tra— 84 85 86 87 sr- — — — — — — — — M — — — — — L — — — — VODORAVNO: 1. Christoph Schei-ner, 3. Invalid visoke stopnje, 10. Koristen, 18. Žiga Zois, 20. Nixo-nov rojak, 22. Dobljen iz narave, 23. Nereo Rocco, 24. Oven, 25. Značilnost denarja, 27. Wanda, slavna pevka, 28. Italijanski kralj, 29. Veznik, 31. Pokrajina Indokitajske unije, 32. Slog pri plavanju, 33. Ime filmske igralke Mangnani, 34. Golonog, 35. Ostrivec, 37. Državna služba za elektriko, 39. Pojdite v latinščini, 40. žensko osebno ime, 41. Plod, 42. Francoska reka, 44. Napadalka iz političnih razlogov, 47. Dragocen, 48. Roger, francoski filmski režiser, 50. Ime slavnega košarkarja Daneva, 51. Morje v angleščini, 52. Arabski politik, 54. Ubožen, 56. Prislov kraja, 58. Hišni sodi v vrsto členonožcev, 60. Tristao Cunha, 62. Letni čas, 63. Tresavica, strah, 65. Katastrofa, 66. Italijanski Pad, 67. Ameriški politik, 69. Mi v tretjem sklonu, 79. Priporočila, 72. Reka v SZ. 73. Veznik, 74. Skupek, 76. Pripona v zloženkah dva, dvo, 77. Deset v Londonu, 78. Simon Bolivar, 80. Moško osebno ime, 81. Zbirka zemljevidov, 83. Londonova je . . . železna, 85. Najmanjši delec snovi, 87. Rastlina za kajenje, 88. Evropska država, 89. Zamejski slovenski pisatelj. NAVPIČNO: 1. Največji slovenski pisatelj, 2. Iz drevesa značilnega vonja, 3. Stalni simbolični znak, 4. Italijanska denarna enota, 5. Zvijače, 6. Glavno mesto Kube, 7. Ostati brez besede, 8. Pri odbojki dotik žoge mreži, 9. E-milio Cecchi, 11. Opera, 12. Zloženka, 13. Dijakova potrebščina, 14. Hči, ki nima ne brata ne sestre, 15. Švicarska prestolnica, 16. Ka-zanovo ime, 17. Ciranov kompleks manjvrednosti, 18. Del pri avtomobilu, 19. Je lahko pasiven ali aktiven, 21. Vrsta konja, 25. Zavarovan, 26. Zagrizen, 30. Se ukvarja s premogom, 34. Omejen, naumen človek, 36 Priimek apostola Jude, 38. Kralji živali, 40. Sin Jupitra in Here, 41 Liho število, 43. David, filmski zvezdnik, 45. Medmet, 46. Jedro, 47. Območje, predel, 49. Delavec v supermarketu, 52. Frizerska dvorana, 53. Dolžina rok, 55. Brez besede, 56. Mesto z Mira-marom, 57. Zaključek molitve, 58. Tla, 59. Cilj zaročencev, 61. Mesto v severni Italiji, 63. Kazalni zaimek, 64. Pri v angleščini, 66. No-galnik, 68. Kar mora kdo vrniti, 70. Nikalnica, 71. Povsem podobno, 73. Nedotakljiv, prepovedan, 75. Sveti v portugalščini, 76. Slovenski književni delavec, 79. Borba, 80. Skrajni del, 82. Schutzstaffel, 83. Veznik in predlog, 84. Medmet, 85. Ime filmskega igralca Pacina, 86. Max Zimmermann, 87. Kazalni zaimek. (lako) danes v Novi Gorici KINO SOČA '(Mačke iz visoke družbe», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Kabaret», ameriški barvni film ob 16.00. 18.00 in 20.00. DESKLE «Bele rože za črno sestro», mehiški barvni film ob 17.00 in 19.30 RENČE «La generala», mehiški barvni film ob 17.00 in 20.00. PRVAČINA «Kraljica za 1.000 dni», angleški barvni film ob 17.00 in 20.00. DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Nova Gorica: dr. Tone Martinc, Zdravstveni dom Nova Gorica, tel. 22-122. Dornberk, Miren, Šempeter: dr. A leksander Nardin, Splošna ambulanta Šempeter, tel. 61-307. Dobrovo, Kanal: dr. Marjan Pehar-da, klicati zdravstveno postajo Kanal, tel. 78-076. DEŽURNA LEKARNA Danes je v Novi Gorici dežurna Centralna lekarna, tel. 21-456, ki je odprta od 8. do 12. ure. Odprta je tudi ves prosti čas do ponedeljka zjutraj za izdajo zdravil po receptu in za nujne primere. Lekarna o-pravlja dežurno službo tudi za območja Šempetra, Kanala, Dornberka in goriških Brd. KINO KOPER ob 10.00, slovenski — NE JOČI PETER. Ob 16.00 in 18.00, ameriški «JORY — MLADI MAŠČEVALEC. Ob 20.00, italijanski - BOCCACCIO. IZOLA ob 10.00, ameriški — PONI EXPRESS. Ob 16.00 in 18.00 ameriški - 87. POLICIJSKA POSTAJA. Ob 20.00, ameriški— ZADNJA PRILIKA. ŠKOFIJE ob 16.30, jugoslovansko italijanski — KRATKA NOc METULJEV. Ob 19.30, nemški — DNEVNIK GOSPODINJ. PIRAN ob 10.00, italijanski — DJ ANCO PROTI SARTANI. Ob 16.00, ameriški — PONI EXPRESS. Ob 18.00 in 20.00 ameriški — GE-TAWAY — POBEG. PROTOROŽ cb 20.00 ameriški — LJUBIMCI IN DRUGI TUJCI TRGOVINE Piran in Portorož sta ob nedeljah še brez dežurnih trg)vin. V Kopru bosta v nedelje dežurali Market AGRARIA v Zimanéi’evi ulici in •Delikatesa POSTOJNA v Kidričevi ulici. V Izoli pa bosta dežurali: Kolt piale na Trgu i'-1 novembra in Jestvine na Trgu JLA. LEKARNE V nedeljo dopoldne so odprte vse glavne lekarne v obalnih mestih za nujn» primere pa je popoldanska dežurna služba DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna dežurna zdravniška služba. Tako v zdravstvenem domu v Kopru kot v zdravstvenih ustanovah v Izoli in v Piranu dobite pomoč od 7. ure zjutraj v nedeljo, do 7. ure zjutraj v ponedeljek. ZABAVE Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi zimski plavalni bazeni, kegljišča in drugi športni objekti. Zvečer bodo igrali v vseh večjih lokalih zabavni orkestri, barski program pa si lahko ogledate v barih hotela Triglav v Kopru, v Palacu, Centrala in Metropolu v Portorožu ter pri Treh papigah v Piranu. Čez nedeljo bodo odprta tudi vsa gostišča na izletniških točkah. ŠPORT IZOLA: ob 16.30 prvenstvena nogometna tekma republiške lige Izola -Ljubljana. KOPER: ob 10 prvenstvena odbojkarska tekma republiške lige Koper - Bled. Rešitev križanke pošljite na '.a naslov: PRIMORSKI DNEVNIK — Uprava — Ul. Montecchi 6 — 34137 TRST Veljavne bodo rešitve, ki jih boste izrezali iz dnevnika. Rešitve odpošljite najkasneje v 15 dneh. Izžrebanec bo prejel kot nagrado roman «Ukana*. S proslave 1. maja v Boljeneti Ohranjevati, varovati naše stare običaje, praznovanja, navade, pomeni — bi rekli — prav tako prispevati k našemu prizadevanju, da se na tem področju ohranimo kot narodna skupnost, kot če se borimo za jezikovne in druge naše osnovne pravice. Zato je prav, da se naši ljudje tako trdno in zvesto drže izročil, ki so jim v tem pogledu zapustili predniki. Znana je dolinska «majenca». toda tudi bližnji Boljunec ima svoj tradicionalni majski praznik, ko postavljajo domači fantje in možje sredi vasi — na gorici, po domače — visok mlaj. Letos je bil mlaj še posebno lep, bogato okrašen. Na njem je viselo nad tri in pol stota pomaranč in limon. Prav na vrhu je plapolala velika rdeča zastva. Žal, vreme boljunškim fantom ni bilo naklonjeno. Vso noč je deževalo. Vendar jih to ni oviralo pri delu in mlaj je bil postavljen. Morda še hitreje, kot prejšnja leta. Takšen je pač stari, nepisani zakon davnega običaja, ki ga Boljun-čani spoštujejo. Medtem ko so fantje in možje postavljali mlaj, so najmlajši o-krasili vse ceste v vasi s topolovimi vejami. Vzdušje v vasi je zato bilo praznično in veselo. Postavljanje mlaja se je tudi letos zaključilo s petjem znane pesmi «Barčica», ki so jo peli vsi. Teh je bilo letos precej. Nato so praznovalci skupaj odšli «na jamo», kjer je «Riba» pripravil o-kusen «brodet» z radičem in fižolom. Seveda ni manjkalo odlične domače kapljice. Na prvi dan maja so vse zbrali na «jami», od koder so ob petju «Barčice» odkorakali «na gorico» pod mlaj, kjer so zapeli še druge slovenske pesmi. Sledila je «fantovska ura», letos je trajala zares kar celo uro. Znamenje, da so imeli fantje na njej marsikaj važnega povedati. V petek pod večer je bilo podiranje mlaja, v največje veselje najmlajših, ki so se po mili volji najedli pomaranč. Starejši pa so imeli kar precej dela s čiščenjem. A poplačani so bili z dobro domačo kapljico. Prizori z boljunškega slavja ob visokem mlaju iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii danes v Ljubljani, DRAMA SNG Jutri, ponedeljek, 6. maja, ob 19.30: A. N. Ostrovski: VOLKOVI IN OVCE (komedija). Abonma Tš 3 (prva predpremiera). OPERA IN BALET SNG Danes — zaprto! Jutri, ponedeljek, 6. maja, ob 19.30 Georges Bizet: CARMEN. Abonma GH in izven. 250. ponovitev v izvedbi naše Opere. V prodaji še stojišča. Torek, 7. maja, ob 19.30: Francois Auber: Fra Diavolo. Abonma U in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Mestno gledališče ljubljansko Gledališka pasaža Jutri, ponedeljek, 6. maja, ob 20. uri: G. Faydeau: BOLHA V UŠESU. Abonma Mladinski 4 — Poljane. Ob 17. in 20. uri: Zadovoljni Kranjci Gostovanje v Novem mestu. KONCERTI Koncert Slovenske filharmonije za 1. abonmajski ciklus bo v ponedeljek, 6. trn., ob 20.15. KINO KINO UNION: francosko-italijanski barvni WS film — ljubezenska drama Bernarda Bertoluccija ZADNJI TANGO V PARIZU. Prod.: United Artists 1972. Kratki film «Življenje po vzorcu» (samo pri zadnji predstavi). Predstave ob 16., 18.30 in 21. uri. Zaradi dolžine filma zvišane cene! Po 18 členu Zakona o filmu ne dovolimo ogleda mladini do dopolnjenjega 15. leta starosti. Cenjene obiskovalce svarimo pred prekupčevalci z neveljavnimi vstopnicami! KINO KOMUNA: film z letošnjega FEST-a! Ameriška barvna WS ljubezenska melodrama SUZANA IN JEREMY. Režiser: Arthur Barron. Glavni vlogi: Roby Benson in Glynis O’Connor. Tednik št. 18. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Ob 10. uri matineja francoskega barvnega VV filma ŽENSKE z Brigite Bardot in Maurice Rone-tjem v glavnih vlogah. KINO VIČ: ob 16. uri amer. barvna CS risanka GOSPODIČNA IN POTEPUH Walta Disneya. Ob 18. in 20. uri amer. barv. WS film — komedija ZDAJ GA VIDIŠ, ZDAJ GA NE VIDIŠ. Prod.: Walt Disney, 1972. Režiser: Robert vJ3utler. V glavnih vlogah: Kurt Kussell, Cesar Romero, Joe "Biymi 'in drugi. Brez tednika. KINO SLOGA: angleška barvna W komedija LJUBEZENSKA IGRAČKANJA. Režiser: Clive Donner. V glav. vlog.: Barry Evans, Judy Geeson, Angela Scoler in drugi. Tednik št. 17. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO ŠIŠKA: amer. barv WS športno-akcijski film BOMBA IZ KANSAS CITYJA. Prod.: Metro-Goldwyn Ma-yer, 1972. Režiser: Jerrold Fred-man. V glavnih vlogah: Raquel Welch, Norman Alden Helena Ka-lianiotes in drugi. Brez tednika. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO SAVA: nemški barvni CS pustolovski film — Indijanka WINETOU V DOLINI SMRTI po romanu Karla Maya. Režiser: Harald Reinl. V glavnih vlogah: Pierre Brice, Lex Baxter, Ralf Wolter in drugi. Tednik št. 16. Hrvatski podnaslovi. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Predvidoma zadnjikrat! Vstopnice so naprodaj uro pred začetkom predstav. KINO TRIGLAV: amer. barvna kriminalna komedija VROČI DIAMANT, ob 16., 18. in 20. uri. Slovenski podnaslovi. Režiser: Peter Yates. Igrajo: Robert Redford. Zero Mostel, George Segal in drugi. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO VEVČE: mehiški barvni pust. revolucionarni film MEHIKA V PLAMENIH (Zapata) ob 18. uri — zadnjikrat! Film ni za otroke! Srbohrvaški podnaslovi! Režija Felipe Cesalz. Igrajo: Antonio Aguillar, Jaime Fernandez in Patricia Aspil-laga. ERAZEM PREDJAMSKI C. GALE V. HERCEG TONE SVETINA Povlekel se je na gredino z ostrim robom, kjer je bilo toliko prostora, da se je na njej obdržal. Del vrvi je izginjal navzgor, kjer je bila vpeta v klin, ki je vzdržal, del pa je tekel čez oster kamnit rob v dolino. Potegnil je z roko čez čelo. Pogledal jo je, bila je krvava. Kri mu je polzela po licih in se lepila na grenke, razpokane ustnice, mu zalivala oči, da so oblaki dobili krvavo barvo. Nekaj trenutkov se je s hrbtom upiral v skalo, ki mu je pomagala, da ga ni dvignilo navzgor. Z rokama pa se je kakor utopljenec, ki ga morje vrže ob čer, držal za ostre robove skal. Prislonil je čelo h kamnu. Misli so se mu vrtinčile. Mar je to konec? Naj bo smrt tako preprosta in klavrna? V spominu je obnavljal, kaj se je pravzaprav zgodilo ... Bo mar izgubil zavest? . V ušesih so mu brneli kriki prebodenih živali, v ustih mu je usihala voda, čutil je okus strahu, ob grodnici pa bolečino, kot bi mu kdo pritisnil nanjo razbeljen košček kovine.. Je vesolje skočilo iz tečajev? Leži na njem vsa črna ponjava neba? Je ujet v zanko, iz katere ne bo rešitve? Kako nor je bil, kako nadut, da je šel plezat s še bolj nadutim. . Za hip se mu je misel zbistrila. Dvignil je glavo in uprl o« v vrv, ki je držala v globino in se ni premaknila. Torej je fan mrtev?! Poklical ga je. Se je zgodilo kaj takšnega, kakor z Deržajem ...? Ne, gotovo je mrtev... Neznanska teža telesa ga je vlekla iz ravnotežja. Ce bi se le mogel odvezati, bi se odvezal... Gotovo je Aleks mrtev, ko ni nobenega odgovora in se nič ne premakne... Z roko je odkrhnil z gredine kamen z ostrim robom. «Oprosti, Aleks. Kadar človek izbira med tujim in svojim življenjem, ima vedno pravico izbrati svoje... Pa to ni izbira... mrtev si ... Prav nič mi ni do tega, da bi šel za teboj tja, od koder ni vrnitve... marsikaj imam še opraviti na tem svetu...» Dvignil je roko in začel z ostrim kamnom tolči po vrvi. Ostrina police in kamna je počasi grizla vlakno za vlakom. Kdove kolikokrat je udaril, preden se je vrv razcefrana zavrtinčila, od spodaj pa je zaslišal slaboten glas... Roka mu je obvisela .. Okoli oči so mu plesali temni kolobarji vijoličaste svetlobe. Vrv ga je grizla v rebra, groza mu je razžirala možgane. Je ukrepal prenaglo? Skušal se je potegniti na rob. Uspelo mu je... Nič ni videl... Bolečina je grozila, da ga bo raztrgala... Roka s kamnom je sama udarila po poslednjem vlaku. Teg vrvi je popustil in slišal je top udarec. Oddahnil se je. Zdaj se vsaj sam lahko vrže čez steno in mu ne bo treba umirati kot Lassù, visečemu nad prepadom... Vedno se je najbolj bal počasne smrti in muk. čutil je, da ga zagrinja mrak nezavesti... Saj je skoraj brez moči... Nikamor ne more. Zleknil se je po polici in globoko dihal. Spomin so mu prebegnile grenke misli. Človek, ki ga je zaznamovala usoda, nima sreče. . Obletavale so ga iz otroštva,.. Kdor je spočet po pomoti, kdor je svojim staršem prej v breme kot v srečo, se že rodi zaznamovan. Le čemu mu je mama pripovedovala dan za dnem te strašne reči, ki so ga pognale od ljudi v gore? Zakaj mu je namesto ljubezni vcepljala svoje bolno sovraštvo do očeta, čeprav ga je zapustila ona in ne on nje?! Kdove kolikokrat mu je rekla: «Iz tebe ne bo nikoli nič... Nesposoben si in še zloben povrhu, kot tvoj oče... O, zakaj sem klonila tisti večer... Ne bi te bilo nikoli in zdaj ne bi bila nesrečna...» Preden je oče umrl, ga je že ona v njem ubila. In z njim vse njegovo sorodstvo... Z denarjem so dobro skrbeli zanj. Jemaia ga je in mu pravila: «Ta denar ni nič vreden...» Bil je prepuščen sam sebi in ulici... Videl je v minulost, kot bi se odprlo okno v jutro. Izgnan na križišče brezčasja, se je vračal. Sive stene so se razmikale, med oboki neba je nekdo kričal... Odpirala so se mu vrata zaprašene pozabljenosti in iz nje sta prihajali smrt in samota... «Pridi sem!» je klical visok glas .. «Pusti te smrkavce! Ulica ni zate! To so umazanci in kradljivci... To je svojat... navadna svojat...» Mati ga je zapirala v stanovanje in dolga leta je samotaril med stenami, dokler ni našel poti v gore. Misli so se mu še in še vračale v svet, iz katerega je bežal. V življenje, ki ga je hotel pozabiti, ki ga je nadomeščal s svetom čudovitih oblik, barv in neznanskih napetosti... V duhu je gledal raztrgane koščke raja, iz katerega je bil nekoč izgnan. Vijoličasta megla pred očmi se je ožila. Plaval je v nekakšni breztelesnosti iz vozlišča trenutkov v neko drugo življenje. Izginil je po gredini, ki je na njenem koncu sijal ženski obraz... Je to mar Karmen? Malo je imel žensk, in še tiste, ki jih je imel, je preziral. Potem ga je zmanjkalo. Nezavesten je obležal na polici na robu prepada, s predse stegnjenimi rokami. Od njega se je zvijugal kratek konec vrvi, ki se je iztaknil iz gornjega varovalnega klina. Raztežaj vrvi pod njim je na ozki polici, iz katere je reste! kamnit blok, ležal Aleks ujet za lusko. Bil je krvav in negiben. Na nebu so se zvrtinčili gosti oblaki. Napetost je rastla. Zabliskalo se je. Debele kaplje so naznanile neurje. Kmalu so šibah stene sunki dežja, ki jih je gonil vzhodni veter. Dež je zdramil Slokega. Ni vedel, koliko časa je ležal nezavesten. Odprl je oči in jih spet zaprl. Skozi njegovo zavest so še tekle sanje, ki jih najbrž ne bo nikoli doumel. To so bile slike onkraj spoznanja, razbiti mostovi, bežeči ljudje, na krvave kosce razsekane živali, on pa ves zavozlan... S tečaja do tečaja vesolja sega velika steklena stena. Vanjo je prikovan kot Prometej... Čaka, da mu bodo ptice skljuvale drob ... čeprav ni bogovom ukradel ognja ... Belo je zavil oči. Obraz so mu bičale debele kaplje. Obrnil je glavo in odprl usta. Voda, ki jo je ulovil, mu je vračala moč. Bil je na robu velikega obrežja. Na robu smisla in niča. Tam, kjer se spočenjajo in umirajo vse stvari, ne da bi kdo spraševal za njihov smisel ... Spravil se je na kolena. Po steni je v curkih lila dežndca. Priplazil se je k žlamboru in prislonil glavo. Voda mu je curela v usta, mu z las odnašala kri in ga tudi osvestila. «Kaj je laž in kaj je resnica?» je pomislil. «S0 to spet sanje ali umazana stvarnost? Nikamor ne morem.. Naj se sam vržem v prepad?... Kako odvratno .. V življenju nas obdajajo mreže prepadov, ki jih ne vidimo.. Umetnost je ustaviti se tam, kjer ni vidne meje, v resnici pa že zija praznina...» Tu pa je prepade videl. «Vsa resnica je v tem, da bi najraje čimprej prišel ven iz tega obupa in nemoči. Kaj naj storim v nemogočih okoliščinah? Naj začnem vpiti? Kdo me bo slišal v tem dežju? Če je v Vratih Čop ... sicer pa ne maram, da bi me spet našel v tako bednem položaju... od wsmu bi se moral pagrezniti v zemljo...» (Nadaljevanje sledi) Pnmors^TSnwmk SPORT SPORT SPORT 5. maja 1974 KOLESARSTVO DIRKA PO TOSKANI Bitossi zmagovalec na čelu šesterice Prvih pd mesi so zasedli italijanski tekmovalci Prvomajski kros SPDT v Bazovici NAMIZNI TENIS OBRAČUN DRŽAVNEGA PRVENST\ 1 EMPOLI, 4. — Francesco Moser je zmagal na 48. mednarodni kolesarski dirki po Toskani. Na cilj je prispel na čelu skupine šestih tek-movalcev, medtem ko je naslednja skupina zaostala za več kot minuto. LESTVICA: 1. Moser, ki je prevozil 224 km dolgo progo v 5.14’ s p.h. 42,803 km na uro. V njegovem času so prispeli še: 2. Franco Bitossi 3. Sigfrido Fontanelli 4. Marcello Bergamo 5. Wladimiro Panizza 6. Gòtsa Pettersson 7. Fuchs (Svi.) 1T2” zaostanka 8. Antonini 9. Knudsen (Nor.) 10. E. Bergamo 11. Gimondi 12. Borgognoni 13. Fraccaro 14. Chinetti 15. Santambrogio itd. DIRKA PO ŠPANIJI VALLADOLID, 4. — Španec Jose Luis Uribezubia je osvojil 11. etapo mednarodne kolesarske dirke po Španiji. Na skupni lestvici še vedno vodi Španec Fuente. * * * Jutri bo 2. etapa amaterske dirke Alpe - Adria šla tudi po naših cestah. Tekmovalci bodo startali ob 11.30 v Poreču, od Škofij dalje pa bodo vozili po Trbiški cesti, nad Lonjerjem obrnili v Bazovico in mimo Opčin ter Sesljana proti Tržiču do končnega cilja v Lignanu. vrženci mladega velemojstra svetovnega šaha, niso pričakovali takega razvoja dvoboja. Borisa Spass-kega ni moč prepoznati v tem dvoboju. V igri z belimi figurami, ki so vedno predstavljale zanj glavno udarno moč, je pd štirih partij tri remiziral, eno pa celo zgubil. V vseh teh partijah je Karpov igral Caro - can. —Sšk— TENIS DAVISOV POKAL — V Bruslju Jugoslavija — Belgija 2:1 * * * Prijateljska tekma v Osijeku: SZ — Mlada reprezentanca Jugoslavije 95:71 Občni zbor Gaje Sinoči je bil v šoli v Gropadi 4. redni občni zbor ŠZ Gaja, na katerem so izvolili nov odbor. Za predsednika so potrdili Karla Grgiča. Obširnejše poročilo bomo objavili v prihodnjih dneh. Tudi letos je SPDT za prvomajski praznik poskrbelo za prijetno družabnost in seveda za krajše tekmovanje, ki vedno popestri srečanja, posebno če so zraven otroci. Letošnji prvomajski kros je bil sicer zamišljen za vse starostne kategorije, odzvali pa so se praktično samo osnovnošolski otroci, ki so postali najzvestejši udeleženci tovrstnih tekem. Oglejmo si rezultate: 2. RAZRED — 1. Starc Alenka, 2. Ban Saša, nato 1. Paoli Boris, 2. Vekjet Dimitrij. 4. RAZRED — 1. Starc Aleksander, 2. Paoli Peter. 5. RAZRED — 1. Margon Adri-jana, 2. Paoli Rosana, 3. Vekjet Tanja. A. Junc Erika; nato 1. Gerdol Peter, ki je dosegel najboljši obsolutni čas med otroki. Kot edini predstavnik svoje kategorije je tekmoval tudi vseprisotni mladenec in mladinski vodnik SPDT Adrijan Pahor, ki je seveda opravil najboljši čas. Zadnji je na cilj dospel Tomaž Ban (5 let: vrtec), ki si je pa, kot vsi ostali, zaslužil nagrado dneva, ki je bila tokrat za vse enaka: rdeče nagelj z rožmarinom in trakom s slovenskimi barvami. Sledil je piknik z jedmi na žaru, ki je zaključil prvi del praznika. Mi. Selma Letošnji izkupiček slovenskih igralcev je nekoliko manj blesteč od lanskega Naši igralci so skupno osvojili dvanajst kolajn - Silvana Vesnaverjeva je s šestimi kolajnami najuspešnejša 27. državno namiznoteniško prvenstvo, ki se je odvijalo zadnje dni aprila v Fiuggiju, je za nami. Tekmovalo je tudi 5 predstavnic Krasa iz zgoniške občine, ki so si priborile pravico do nastopa na državnem prvenstvu. Končni obračun je zadovoljiv in dekleta v be-lordečih dresih so natanko izpolnila pričakovanja. Resnici na ljubo, je bil lanskoletni obračun veliko ugodnejši, vendar zaradi prestopa v višje starostne kategorije in zaradi dejanskega napredka vse ostale državne konkurence so uvrstitve krasovk v posameznih kategorijah realne. Velja pa pripomniti, da letos ni bila Krasovim igralkam naklonjena sreča, saj so se jim za las izmuznili iz rok kar trije državni naslovi. Številčno so krasovke osvojile eno prvo mesto, tri druga in šest tretjih mest. Posamezne igralke pa so si takole razdelile kolajne: Silvana Vesnaver eno zlato, dve srebrni in tri bronaste; Anica Žigon eno zlato, eno srebrno in eno bronasto Neva Rebula dve srebrni in dve bronasti; Dragica Blažina eno srebrno Sonja Milič tri bronaste. Od slovenskih igralcev je Sokolov predstavnik Pertot osvojil eno bronasto kolajno v mešanih dvojicah z Vesnaverjevo, Boris Košuta pa eno bronasto kolajno v mešanih dvojicah z Miličevo. Od Krasovih igralk je Vesnaverjeva zaigrala v vseh kategorijah na višku svojih zmožnosti in ni osvojila še dveh državnih naslovov le zaradi pomanjkanja športne sreče. Tako v ekipnem mladinskem tekmovanju s sardinsko igralko Girardijevo, kot med mladinkami posamezno je zgubila šele po treh enakovrednih setih igre z najmanjšo razliko (20:22 in 21:23), potem ko je že izdatno vodila. Vse ostale igralke so se dobro odrezale in so povsem zadovoljile. Miličeva je zaradi prestopa med članice igrala le v treh kategorijah in je osvojila tri tretja mesta. V najbolj prestižni kategoriji prvokategornic je Miličeva zaigrala dobro in je zgubila le v polfinalu, ko jo je po ostri borbi premagala poznejša zmagovalka La Gioia s tesnim 3:2. Kar se tiče končne lestvice državnega ženskega namiznoteniškega prvenstva A lige, so odigrali kar v Fiuggiju le finalno srečanje za prvo mesto med zmagovalkama obeh skupin. CUS Turin je premagal rimski Marbert s 5:4. Obljubljenega srečanja za tretje mesto med Krasom in CSI Milano ni bilo, tako da sta se obe moštvi uvrstili na tretje mesto ex-aequo. Dejavnost Krasovega namiznoteniškega odseka je v polnem teku. Danes nastopajo dekleta v Celovcu na turnirju Julijskih Alp; prihodnjo soboto so vabljena v Bočen na srečanje med italijanskimi, jugoslovanskimi in avstrijskimi predstavnicami; 18. in 19. t.m. nastopajo krasovke na mednarodnem turnirju v Opatiji in končno 1. junija pa v Zgoniku v tekmovanju za Kraški pokal. —bs— PRIMORSKI NOGOMETAŠI V SLOVENSKIH LIGAH V Četrta zmaga Kopra Remi Izole - Uspehi Vozil, Primorja m Tolmina Nedeljska visoka zmaga Kopra nad Nafto v 19. kolu slovenske lige je prišla kot krona na prejšnje tri zaporedne zmage. Koper se je tako uvrstil med najuspešnejše ekipe slovenske lige v spomladanskem delu. Devet točk iz šestih tekem je uspelo zbrati le še Železničarju, Kladivarju in do tega kola najboljšemu Slovanu, ki pa je tokrat v Celju katastrofalno zgubil. Prvouvrščeni Rudar ima samo še dve točki prednosti, čeprav je poleg Kladivarja spomladi še edini neporaženi, vendar je že štirikrat remiziral. V srečanju Nafto, ki je bila po jesenskem delu celo na drugem mestu, so bili vpisani v lestvico strelcev Arizanovič (že v 8. minuti). Samec in najboljši igralec tekme Kocjančič. Ker je zmagala tudi pe-touvrščena Ljubljana, je Koper prehitel le Nafto in je sedaj šesti Zelo lep uspeh so končno dosegli tudi Izolani, ki so na «vročih» tleh v Trbovljah odščipnili vodečemu moštvu SNL točko. Vratar Izole Kocjančič je bil junak tekme, kot pravijo sami Trboveljčani pa bi Dolani v drugem polčasu, ko so se otresli najhujšega ......................................................................................................................... 08 50 LEmCI USTANOVITVE ZSŠDI I u........f8 TURNIR PRIJATELJSTVA» (ŽENSKE) V DOLINI ODBOJKA , V prvi tekmi ženskega odbojkar skega turnirja za «8. pokal prijateljstva» je sinoči v Dolini Bor premagal Breg z 2:0 (15:8 in 15 proti 13). * * * V finalu tekmovanja za angleški nogometni pokal je Liverpool premagal Newcastle s 3:0. V Leningradu sta Spasski in Kar pov odigrala 9. kolo njunega dvoboja. Že v 35. potezi je z belimi figurami zmagal Karpov, ki zdaj vodi 3:1. Potrebna mu je samo še ena zmaga, da dvoboj zaključi svojo korist. Niti najzvestnejši pri- DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 5. maja 1974 ODBOJKA POKAL PRIJATELJSTVA — članice 9.30 v Dolini Nastopajo 4 ekipe 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Vidmu Porzio — Bor 2. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 na Kontovelu Kontovel — FARIT B KOŠARKA PRVA DIVIZIJA 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — Lloyd Adriatico DEČKI 11.00 v Trstu, Ul. Monte Cengio Lloyd Adriatico A — Polet NOGOMET 2. AMATERSKA KATEGORIJA 16.00 v Štandrežu Juventina — Duino * * * 16.00 v Fossalonu Fossalon — Primorje ★ * * 16.00 v Bazovici Zarja — Inter SS * * * 16.00 v Miljah Muggesana — Breg 9.45 v Trstu, Ul. Flavia Libertas — Vesna « » * POKAL ROMCHI 16.00 v Padričah Primorec — Giarizzole NARAŠČAJNIKI 9.30 Naselje sv. Sergija Cremcaffè — Breg * * it 8.30 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Triestina B * * * 9.15 v Miljah Zaule — Primorje ZAČETNIKI 17.30 v Trstu, stadion «1. maj» Libertas Rocol — Breg KOLESARSTVO VETERANI 10.00 v Bazovici Nastopa tudi Adria MLADINCI 14.30 v Ronkah Nastopa tudi Adria ZAČETNIKI 15.30 v Ceresettu Nastopa tudi Adria NAMIZNI TENIS POKAL JULIJSKIH ALP 9.00 v Celovcu Nastopa tudi Kras PLANINSTVO 4. SPOMLADANSKI SPREHOD 7.45 v Trstu, Trg Libertà Prireja SPDT Štiri prosvetna društva bodo sodelovala na nogometnem turnirju za «Pokal Štandreža» Turnir organizira štandreško športno društvo Juventina Ob letošnji 50-letnici ustanovitve Zveze slovenskih športnih društev v Italiji bo Športno društvo Juventina iz štandreža organiziralo nogometni turnir za «5. pokal Štandreža.» Ker je leta 1927 takratni fašistični režim, ukinil športno združenje prav tako kakor so bile razpuščene vse naše prosvetno-kultume organizacije, si je štandreško društvo zamislilo ob 50-letnici Združenja poudariti povezavo med športom in prosveto, saj ima za nas zamejce šport čisto drugačen pomen, kakor pri italijanskih društvih, kjer igrajo zgolj za rezultat. Zamejski šport pomeni za nas veliko mladinsko organizacijo, iz katere bomo lahko črpali bodoči kader za naše prosvetno-kulturno delovanje. Zaradi tega bo Juventina uvedla novost ob priložnosti letošnjega nogometnega turnirja. Nastopila bodo namreč prosvetna društva in ne nogometne ekipe, ki igrajo v nižjih amaterskih ligah. Na turnirju, ki se bo pričel v nedeljo, 19. maja, bodo sodelovala štiri prosvetna društva in sicer «Oton Župančič» iz štandreža, «Kras» iz Dola in s Poljan, «Naš prapor» iz Pevme. Štmavra in z Oslavja ter «Jezero» iz Doberdoba. V vsaki ekipi bo lahko igral samo en igralec, ki nastopa letos v nogometnih ligah. Tekme bodo odigrali na štandreškem igrišču z naslednjim urnikom: v nedeljo, 19. t.m. se bosta ob 15. uri pomerili društvi «Naš prapor» — «Oton Župančič», ob 16.15 pa «Kras» — «Jezero». Zmagovalca obeh srečanj se bosta pomerila prihodnjo nedeljo, 26. maja ob 16.15 za prvo, oziroma drugo mesto. Ob 15. uri pa bo tekma, ki bo odločala o tretjem, oziroma četrtem mestu. Vse nastopajoče ekipe bodo prejele pokale, ki so jih podarile naše krovne organizacije. PLANINSTVO S SPD TRST Sredi avgusta deset dni na Durmitorju Čez mesec in pol dni se bo (vsaj po koledarju) pričelo poletje 1974. Po tako (s turističnega vidika) težki zimi, ko je bilo z avti ali avtobusi bolj težko uresničevati razne potovalne načrte, kaže da se pripravlja boljša sezona. Kot je bilo pred časom objavljeno, pripravlja od 10. do 20. avgusta Slovensko planinsko društvo ob priliki 50-letnice ustanovitve svojevrstno počitniško kombinacijo planinah črne gore v skupini Durmitorja. Počitnice so namenjene športnikom, ki bodo bivali v ODBOJKA Niti šesterki Bora in Brega nista brez možnosti za zmago davne favoritinje pa ostajajo odlične igralke Rijeke Člani ekipe PD «Naš prapor» iz Pevme, Štmavra in z Oslavja. To bo prvi nastop novoustanovljenega društva v spodnjih Brdih kampingu SPDT in bodo opravili bolj ali manj zahtevne ture na bližnje vrhove, in nešportnikom, ki bodo prenočevali v udobnem hotelu «Durmitor» v Žabljaku ob Črnem jezeru, krog katerega je možnosti za sprehode še in še. Ker bo tako za šotore, kot za rezervacije poskrbelo društvo, je treba z vpisom pohiteti: za tiste ki se prijavijo za kamping, je čas vpisa do 31. maja, za ostale pa nepreklicno do 10. maja, ker je treba rezervacijo hotela potrditi dva meseca in pol prej. Vpisovanje se sprejema v uradu ZSŠDI, Ul. Ceppa 9 (tel. 31119). Z vpisom je treba dostaviti 20 odst. desetdnevnega penziona, ki žna-ša 10.500 din. BOKS PARIZ, 5. — Amerikanec Benny Briscoe in Kolumbijec Rodrigo Valdes se bosta 25. maja t.l. srečala v Montecarlu, v dvoboju, ki bo veljal za naslov svetovnega boksarskega prvaka srednje teže, ver- zije WBC. Ta organizacija je namreč dosedanjemu svetovnemu prvaku Argentincu Carlosu Monzonu odvzela ta naslov. ATLETIKA ZAGREB, 4. — Letošnjega atletskega tekmovanja za «Hanžekovičev memorial», ki bo 2. junija v Zagrebu, se bodo udeležili tudi irski tekmovalci. SPORI NA RADIU TRST A Oddaja «šport in glasba» se bo danes začela pol ure kasneje, in sicer ob 17.30. Trajala pa bo do 18.30. V okviru domačih dogodkov bomo poročali o odbojkarskem pokalu prijateljstva za članice, običajna pozornost bo posvečena amaterskemu nogometu, zlasti tekmi med Zarjo in Interjem v Bazovici, od koder je predviden tudi neposredni prenos. V isti oddaji pa bo tudi neposreden prenos s stadiona pri Sv. Ani, kjer igra Triestina z e-kipo Gavinovese. S sinočnjim derbijem med Bregom in Borom se je pričel letošnji sklepni odbojkarski turnir pri članicah za 8. pokal prijateljstva. Tudi to tekmovanje spada v okvir proslav 50-letnice ustanovitve naše prve osrednje športne organizacije. Poleg Brega in Bora bomo videli v tem finalu še ekipi z Reke in sicer drugo postavo Rijeke in Tumič. Na našem in reškem področju se je udeležilo tega turnirja skupno trinajst šesterk. Na reškem področju pa je bilo potrebno prej opraviti tudi predtek movanje. Ekipi z Reke sta igrali v polfinalu s Porečem in Puljem. Ta dva nasprotnika pa sta bila izločena. V polfinalu je bil izredno o-gorčen boj za drugo mesto, saj je odločala set razlike v korist Tumida pred Puljem in Porečem. Ti trije tektneci so imeli po eno zmago. Šesterka Rijake prihaja v Dolino z dvema točkama, saj je že premagala Turnič. S tem pa so Rečanke tudi favoritinje za končno zmago. Lani so tudi zmagale zastopnice Reke, ki so igrale pod imenom Partizan. Sklepni turnir bo izredno izenačen. Brez možnosti nista niti naši ekipi. Ne glede na to, da Bor in Breg nista imela letos kaj prida uspešnega prvenstva. Tržačanke so se poslovile od druge lige, Breg pa je s težavo obdržal status tretjeligaša. Ker to pot ne bo nobene psihološke obremenitve, sta naši dve šesterki sposobni pokazati povsem drugačno odbojko. Favoritinje so zastopnice Rijeke. Vsekakor pa ni gotovo, če bodo zaigrale popolne, ker je bil v preteklih dneh v Beogradu turnir «olimpijskih upov» in najboljše bodo zadržali še dva dni na posebnih pripravah. Med temi bo prav gotovo tudi kakšna igralka z Reke. Rahla prednost je tudi na strani Bora. Ne smemo pa mimo dejstva, da igra Breg pred domačimi gledalci in te dni je ob priliki «majence» v Dolini več kot praznično razpoloženje. Poleg tega pa bo potrebno v kratkem časovnem presledku odigrati tri tekme. Tržačanke so končale s prvenstvenimi spopadi pred enim mesecem. Dolin-čanke pa komaj preteklo soboto (tu ne štejemo zaostale tekme, ki jo morajo odigrati s CUS v Padovi). Dober uspeh na tem turnirju bi zbrisal iz spomina tudi veliko razočaranj med prvenstvom in to bo naše odbojkarice še najbolj podžgalo k še dodatni prizadevnosti. Veliko je dejavnikov, ki nam obetajo lep turnir ob zaključku letošnje sezone in osvojitev dragocene lovorike od zlatem jubileju našega športa. G. F. TEDENSKI PREGLED Kontovel trenutno na drugem mestu PRVA DIVIZIJA IZIDI 2. KOM" GMT - Servolana 53:48, Bor -Don Bosco 39:64, San Sergio - Lloyd Adriatico 5$«i78, ferroviario - riderà n.o. IZIDI 3. KOLA: Ferroviario - Bor 77:55, Edera -Lloyd Adriatico n.o.. San Sergio -Servolana n.o., GMT - Don Bosco 53:67. IZIDI 4. KOLA: Bor - San Sergio 91:58, Lloyd A-driatico - GMT n.o., Don Bosco -Ferroviario 51:66, Servolana - riderà 72:48. LESTVICA LESTVICA Don Bosco L. Adriatico Servolana GMT Bor Edera San Sergio 247:201 174:110 182:144 162:158 228:261 91:128 154:234 L. Adriatico 10 9 1 1017: 530 18 Inte-" 1904 10 9 1 911: 584 18 SABA 9 5 4 856: 490 10 Bor 9 4 5 790: 647 8 Intjr Milje 10 1 9 546:1086 2 Scoglietto 10 1 9 409:1077 2 Ocene P.d. — skupno: Vatovec in Edi Košuta 6, Klobas 5, Žerjal 3, Ražem, Parovel in A. Mazzucca 2, Renato Furlan in Perko po eno točko. DEČKI A SKUPINA IZIDI 10. KOLA: Lloyd Adriatico B - Inter 1904 n.o., Don Bosco - Bor 45:35, CGI Milje - Servolana 23:55. Počitek: CGS. Inter 1904 LESTVICA 8 8 0 727:280 16 Don Bosco -10. 7 3 618:429 14 Bor 9 6 3 541:437 12 CGS 9 6 3 535:454 12 Servolana 10 4 6 504:546 8 Lloyd B 8 1 7 272:551 2 CGI Milje 10 0 10 244:756 0 DANAŠNJE 5. KOLO: Bor - Lloyd Adriatico (10.30), Servolana - Don Bosco, San Sergio - Edera, Ferroviario - Grandi Motori. KADETI IZIDI 10. KOLA: SABA - Dor n.o., Lloyd Adriatico - Scoglietto 130: 40, Inter 1904 - Inter Milje 117: 27. Zaostala tekma: Inter 1904 - SABA 72:52. ..................................................................................m umi mutui umu umu.......................................................................mulil SPORT NA ZNAMKAH TURČIJA Ta država bi po svoji legi morala spadati Aziji, vendar jo geografi (in seveda tudi filatelisti) vključujejo v Evropo. Turčija nima bogate športne tradicije, saj so se njeni tekmovalci uveljavili le v rokoborbi in dviganju uteži; to se odraža tudi v športni filateliji te Nogometna ekipa prosvetnega društva «Oton Župančič», sodelovala na turnirju za «5. pokal Štandreža» ki bo države, saj je do danes izšlo le 36 znamk. Prva serija je izšla leta 1940 ob priliki 11. balkanskih iger, ki so bile tudi zadnje pred vojno. Na štirih znamkah so prikazani trenutki skoka s palico, teka, hoje in metanja diska. Leta 1949 je izšla druga serija 4 znamk za peto evropsko prvenstvo v rokoborbi, leta 1955 so pa izšle tri znamke za mednarodno vojaško nogometno prvenstvo. Tega prvenstva se udeležujejo države članice atlantskega sporazuma. Leta 1959 je bilo v Istanbulu na sporedu 11. evropsko in sredozemsko košarkarsko prvenstvo. Izšla je znamka, ki prikazuje akcijo pod košem. Olimpijska zbirka je najbogatejša in tudi najslikovitejša. Prva je izšla serija znamk letalske pošte leta 1956 za Melbourne. Na dveh znamkah je prikazana rokoborba v prostem in grško-rimskem slogu. Leta 1960 je za Rim izšlo 6 znamk in blok (atletika, nogomet, konjski športi, košarka in rokoborba), leta 1964 za Tokio štiri znamke (nosilec bakle, tek, metalec krogle, rokoborba), za Mehiko leta 1967 dve (znanj športni organizatorji: Turk Selim Siri Tar-ka.n in baron de Coubertain) in za Muenchen leta 1972 tri znamke (olimpijski krogi, stadion in tek). Ta serija je najlepša, saj je postala kompozicija barv in motivov bolj plastična in je zgubila ve- lik del svoje togosti. 4. mednarodnega vojaškega odbojkarskega prvenstva se je turška poštna uprava spomnila leta 1966 z eno znamko (napad); leto kasneje sta ob priliki 20. mednarodnega pokala v mladinskem nogometu izšli znamki, na katerih je prikazana stilizirana Zemlja, žoga in nogometaši. Tudi turška jadrnica «Kis-met» se je leta 1968 podala na vožnjo okoli sveta. V spiomin na ta podvig je izšla dokaj zanimiva znamka za 50 k. Leta 1970 je bilo v Turčiji na sporedu evropsko prvenstvo v sabljanju. Tega do godka so se spomnili z dvema znamkama (stilizirani tekmovalci). Končno bi omenil še dve znamki, ki sta izšli leta 1971 za sredozemske igre v Izmiru in ki prikazujeta trenutek nogometne tekme in tekača na progi. Zbirka ni posebno zanimiva, ven- MMAIAII dar so pa znamke nizke prodajne vrednosti, zato si lahko vsak filatelist brez večjih težav nabavi celotno zbirko. PRIHODNJE 11. KOLO: Bor - Inter 1904 (včeraj), CGS - Servolana, Lloyd B - CGI Milje. Počitek : Don Bosco. B SKUPINA Ker je bilo v tej skupini več tekem odgedenih zaradi slabega vremena in v nekaterih primerih celo zaradi pomanjkanja sodnikov, ne moremo nuditi uradne lestvice. Z veseljem pa lahko ugotavljamo, da je Kontovel na odličnem drugem mestu. b.l. V pripravljalni tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je Zah Nemčija v Hamburgu premagala Švedsko z 2:0. OBVESTILA SPDT priredi danes, 5. maja, 4. spomladanski sprehod. Zbirališče ob 7.45 na glavni avtobusni postaji. Odhod z avtobusom ob 8.10 do Kozine, od tam peš v Petrinje, Klanec, Ocizlo, Beko in na grad Socerb. Povratek čez blok Socerb v Dolino. * * » SPDT vabi udeležence natečajev, razpisanih ob priliki 70 letnice ustanovitve društva, naj dostavijo svoja dela ali v Ul. Geppa 9 (urad ZSŠDI) ali Tržaški knjigarni, najkasneje do petka, 10. maja. Dela naj bodo označena z geslom. poleg tega naj vsakdo destavi še zaprto zalepko, na kateri naj bo zapisano isto geslo, v —'"o-ki sami pa naj bo zapisano ime, priimek, naslov udeleženca. pritiska domačih, lahko dali celo zmagoviti gol. Če upoštevamo še poraz Rudarja v Izoli, potem bo Izola ena redkih, če ne edina e-kipa, ki je v obeh tekmah z Rudarjem zbrala tri točke (doslej ni to uspelo še nikomur, do konca prvenstva pa lahko v primeru zmage pospravita to lovoriko samo še Ljubljana in Drava). Ob tem uspehu je seveda naraslo upanje v obstanek Izole. V 15. kolu ZCNL ni bilo primorskih derbijev. Primorci pa so trikrat zmagali in trikrat zgubili. Tekme so bile v znamenju slabega vremena in težkih terenov, ki so zahtevali od igralcev precej naporov. Vozila so v pomembnem srečanju v Tržiču zanesljivo zmagala. Že v 5. minuti so povedla z golom Pinija iz 20 metrov. Tak rezultat ja obveljal skoraj do konca tekme oziroma do 86. minute, ko je Marušič povišal na 2:0. Ta znani i-gralec je tako že tretjo tekmo zaporedoma med strelci. Še edini tekmec Vozil, Litija, je gostila sežanski Tabor. Sežanci so nastopili močno oslabljeni, vendar so kljub temu nudili Litijanom odličen odpor. Po vodstvu Litije v prvem polčasu z golom iz enajstmetrovke je Tabor kmalu po odmoru z zadetkoma živica prešel celo v vodstvo, šele čez 15 minut je Litija izenačila in si nato čez tri minute zagotovila zmago. Kljub porazu je Tabor še vedno peti. Tudi igralci Jadrana niso bili kos Usnjarju in so doživeli poraz kar s 3:0. Usnjar je tako še naprej daleč najboljše moštvo spomladanskega dela, saj je v petih tekmah zbral devet točk ob izredni razliki v golih 10:1. še posebno nevaren je v gosteh ,kjer njegovi obrambni taktiki še nihče ni bil kos. Tako so Vrhničani v gosteh dali zadetkov, prejeli pa nobenega. Jadran kaže po dveh zaporednih porazih s 3:0 znake krize, podobno pa kot Tabor v tem kolu ni spremenil uvrstitve na lestvici (šestega mesta). Adria je najmanj uspešno primorsko moštvo v spomladanskem delu, saj je s 4. mesta v jesenskem delu padla že na 9. mesto. Proti Triglavu so mirenski igralci doživeli že svoj četrti spomladanski poraz in tretji poraz doma. Medtem ko so po prvi tekmi na domačem igrišču zgubili zasluženo, pa bi tokrat morali vsaj remizirati. Vendar jih je kot že na tekmi v Novi Gorici spremljala izredna smola, saj niti enajstmetrovka ni bila dovolj za zadetek (strel Ivčeva je vratar obranil). Za nameček pa je še sodnik na intervencijo stranskega sodnika razveljavil izenačujoči zadetek Sakside v drugem polčasu. Nedeljsko slabo vreme je bilo v Ajdovščini bržkone Se potencirano. V takih razmerah seveda prikazati nogomet ni bil važen; pomembne so bile le točke. Prvi polčas je minil brez zadetkov, po odmoru pa so si Ajdovci zagotovili zmago. Najmlajši igralec Primorja Fegič je povedel svoje moštvo v 48. minuti, Sava (Tacen) je čez 10 minut izenačila. medtem ko je zmagoviti zadetek dosegel Batagelj v 65. minuti. Z novima točkama Primorje zaostaja samo še eno točko za devetouvrščeno Adrio. Tolmin je še enkrat prijetno presenetil in v Kranju premagal tamkajšnjo Savo. Slednja je povedla v 23. minuti, nakar je že čez 2 minuti Rot izenačil. Zmagoviti gol Kanalca pa je padel 18 rmnut pred koncem, če bi v takem slogu nadaljevali, potem se Tolminci še vedno lahko rešijo, vendar Ob težkih nasprotnikih to ne bo iahko. V PRIMORSKI NOGOMETNI LIGI Združenje slovenskih športnih društev v Italiji SLOVENSKEGA ŠPORTA V ITALIJI 1924 - 1974 Danes ob 9.30 v občinski telovadnici v Dolini Finalni ženski turnir pokala prijateljstva v odbojki V nedeljo, 19. maja, v štandrežu 5. nogometni pokal Štandreža V nedeljo, 19. maja, v Lonjerju Kolesarska dirka za «8. pokal Lonjerja» Sodnik odvzel Renčam zmago Bilje so na domačih tleh visoko premagale borbeno ekipo iz Brd in s tem so se za eno točko približale Renčam in imajo možnost še v borbi za naslov prvaka. Pivka ni prispela v Šempas. Po nepotrjenih vesteh se ji je na poti pokvaril kombi. Verjetno pa bo tekma verificirana s 3:0 v korist Vodic. Veliko presenečenje je pripravila Cesta, ki je na domačem odvzela točko velikemu favoritu Hrvatinom, Proleterju je doma uspelo iztržiti le točko proti polletnim šmarjenčanom. Res je, da so domačini nastopili oslabljeni, vendar igra Branik vse bolje. Piranu ne gre in ne gre. Proti eni najslabših ekip v ligi • je komaj dosegel tesno zmago. V Ilirski Bistrici je sodnik v zadnji minuti srečanja Renčanom razveljavil popolnoma regularni gol. Poleg tega je goste oškodoval še za dve očitni enajstmetrovki. Na sploh pa so domači igrali zelo grobo, sodnik pa tega ni znal preprečiti. Med drugim so gledalci vrgli stranskemu sodniku kamen. Tudi na to ni glavni sodnik reagiral. Upamo, da se taki dogodki ne bodo več ponavljali na naših igriščih. REZULTATI: Bilje — Brda 5:1 Vodice — Pivka neodigrano Cesta — Hrvatini 2:2 Proleter — Branik 1:1 Piran — Komen 1:0 Transport — Renče 1:1 Neodigrane tekme 17. kola so bile registrirane v korist Hrvatinov in Pirana s 3:0. Začasna lestvica je sledeča: Renče 32, Bilje 28, Proleter 27, Branik 24, Hrvatini 24, Piran 21, Transport 20, Vodice 18, Brda 12, Pivka 12, Komen 7, Cesta 7 in Vipava 6. V naslednjem kolu se bodo sestali: Renče — Piran, Komen — Proleter, Branik — Cesta, Hrvatini — Vodice, Pivka — Bilje, Brda Vipava, Trana-port je tokrat prost. LV. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» i posamezna Številka 1 — dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 5. maja 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/II nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 iir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska r i ZTT - Trst AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK SE JE VRNIL V TEL AVIV Skromni rezultati Kissingerjevega posredovanja za razmik čet na Golanu Stališči Sirije in Izraela še vedno zelo oddaljeni Sovjetski zunanji minister Ero mi ko danes v Damasku TEL AVIV, 4. — Ameriški zunanji minister Kissinger se je po obisku v Damasku in v Aleksandriji vrnil danes v izraelsko prestolnico, kjer se je takoj sestal s premierom Goldo Meir. V središču pogovorov bo vprašanje razmika čet na Golanskem višavju, oziroma točneje za koliko je Izrael pripravljen umakniti svoje čete. To je najbolj sporna točka težavnega dogovarjanja za premirje med Tel Avivom in Damaskom. Medtem ko Sirija zahteva, da se izraelski vojaki umaknejo tudi z ozemlja, ki so ga zasedli z vojno leta 1967, se je Izrael pripravljen kvečjemu umakniti s klina, ki so ga zasedli v izraelsko ozemlje z oktobrsko vojno. Sam Kissingerjev glasnik je moral v pogovoru s časnikarji priznati, da šef ameriške diplomacije ni dosegel na tej točki nobenega konkretnega rezultata, čeprav je dodal, da sta državi pripravljeni na pogajanja o premirju in si želita konca vojne. Glasnik je nadalje poudaril, da se bo moral državni tajnik ZDA še nekajkrat sestati s sirskimi in izraelskimi državniki, da si bo ustvaril podrobno sliko o možnost stvarnega kompromisa za razmik čet na Golanu. Edini krogi, ki gledajo z dolo čenim optimizmom na posredovanje ameriškega zunanjega ministra so kairski krogi, kjer poluradni tisk izraža prepričanje, da bo Kissingerjev poskus posredovanja tokrat uspešen. Zanje je dejstvo, da je državni tajnik ZDA prispel danes na obisk v Aleksandrijo in da se bo semkaj vrnil v sredo po ponovnem obisku v Izraelu in Siriji dokaz, da ima Kissinger v malhi nekaj stvarnih argumentov za sklenitev premirja na Golanskem višavju. Egiptovski predsednik Sadat je danes osebno zelo prisrčno sprejel Kissingerja. Državnika sta takoj nato začela pogovore o položaju na golanski fronti, ki so trajali skoraj sedem ur. Prvič odkar je začel šef ameriške diplomacije svojo posredovalno vlogo za rešitev krize na Bližnjem vzhodu, niso po sestanku dovolili časnikarjem, da bi intervjuvali državnika. Sirska in sovjetska tiskovna a-gencija sta danes sporočili, da bo jutri dopotoval na nekajdnevni u-radni obisk sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. Vest ni presenetila ameriških diplomatov. MiiiiniHiinimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiimniiiiimiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiHuiHMiiniii Politična nestrpnost v Franciji Tudi v Franciji so politični nestrpneži dali (luška svojemu besu med kampanjo za predsedniške volitve. Pred pariško športno palačo, kjer je imel zborovanje desničarski kandidat Jean Royer, so neznanci zažgali avtomobil, na katerem so bili nalepljeni pozivi Francozom naj glasujejo za Royera čeprav kaže, da ni predvideno srečanje med Gromikom in Kissinger-jem. Državnika sta se srečala nedeljo v Ženevi preden je Kissinger odpotoval na Bližnji vzhod. Vse kaže, da gre obisk sovjetskega zunanjega ministra v Damasku uokviriti v poskuse Sovjetske zveze, da bi se aktivneje vključila v reševanju spora, saj je bila doslej praktično odrezana od diplomatskega dogovarjanja, ki ga je vodil ameriški državni tajnik. Politični komentatorji ocenjujejo neposredni poseg SZ kot jamstvo za hitrejše in učinkovitejše reševanje spora. Medtem ko se v Damasku, Tel Avivu in v Egiptu plete kompromis za rešitev krize, so se na golanski fronti tudi danes oglašali topovi. Izraelsko letalstvo pa je v svoji protiofenzivi napadlo tudi položaje palestinskih gverilcev ob vznožju gore Hermon na libanon skem ozemlju. Zaplenjen film «Appassionata» CATANZARO, 4. — Državni prav-dnik kalabrijskega mesta je ukazal zaplembo, v vsej Italiji, filma «Appassionata», v katerem igrajo Gabriele Ferzetti, Ornella Nuti in E-leonora Giorgi, režiral pa ga je Gian Francesco Calderone. Proti zaplembi filma, ki ga je cenzura že odobrila, je protestiral sindikat filmskih kritikov in odbor za svobodo obveščanja, v katerem so vidni kulturni delavci, kot pisatelj Moravia, slikar Guttuso, režiser Fellini, Pasolini, Betti, Ginz-burgova, Nanni Loy in drugi. Zahtevali so razgovor z ministrom za pravosodje Zagarijem, katerega že lijo opozoriti na to, da se zaplembe filmov pod pretvezo «spolzko-sti» čedalje bolj množe v vzdušju «križarske vojne», ki so jo sprožili in jo razpihujejo zagovorniki referenduma. Kennedy poziva Nixona naj čimprej obišče SZ WASHINGTON, 4. - Senator Kennedy je izjavil, da bi moral Nixon obiskati Moskvo, ker da so odprte možnosti za sklep sporazuma o prepovedi podzemskih jedrskih poskusov. Dodal je še, da je rešitev vprašanja omejitve strateškega orožja sicer bolj oddaljena, da bi pa vsekakor bil Nixonov obisk v Moskvi koristen. Edward Kennedy je prišel do tega zaključka po svojem nedavnem obisku v Sovjetski zvezi, kjer se je dalj časa pogovarjal tudi s tajnikom KP SZ Leonidom Brežnjevom. WERVIK (Belgija), 4. — Silovit požar je snoči v Werviku blizu francosko - belgijske meje uničil tri stanovanjska poslopja. V nesreči je izgubilo življenje šest ljudi. Kaže da so žrtve neka ženska in njeni otroci. V Milanu odložen proces proti fašistu MILAN, 4. — Proces proti fašistu, ki so ga aretirali, medtem ko je v svoj avto nakladal večjo količino eksploziva se je pričel s takojšnjo odložitvijo. Pietro Negri se je pritožil, češ da njegov odvetnik ni imel časa, da bi se pripravil. Sodniki so zato odložili proces do 8. maja. VESTI S KOPRSKEGA Ogorčeni protesti obalnega prebivalstva ob napadih na Slovence na Tržaškem Delegacija italijanskih partizanov na obisku v Istri obsodila Almirantejevo hujskanje - Zupan Ferrare: Za nas so meje med Italijo in SFRJ dokončne KOPER, 4. — Skupščina novo- in Pazin skupina bivših italijanskih Irska policija je sporočila, da je v neki vasi 300 km južno od Dublina našla štiri slike, ki so jih gverilci IRA ukradli prejšnji teden miljarderju Alfredu Beitu. Za umetnine neprecenSjive vrednosti so tatovi zahtevali pol milijona funtov odkupnine ter pomilostitev štirih severnoirskih teroristov. Na sliki: irski agenti iščejo umetnine na neki ribiški ladji liiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniii«tiiiiiiii»>**HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KflJ IMAJO Zfl BREGOM SAMOZVANE «RDEČE BRIGADE»? Skrivnosten molk ugrabiteljev genovskega sodnika dr. Sossija Policija nadaljuje s preiskavami po Genovi m periferiji - Brošura o «neogo-lizmu» v Turinu - Užno sporočilo o bombi na progi Milan - Bologna GENOVA. 4. — Organi javne varnosti in sodstva mrzlično, toda neuspešno, preiskujejo po ljudskih četrtih mesta in periferiji v upanju, da jim bo kako naključje pomagalo pri odkritju «zapora» namestnika državnega pravdnika dr. Maria Sossija, ki je v rokah samozvanih «Rdečih brigad» že celih 16 dni. Preiskovalce skrbi tudi. ker od Sossija in njegovih ugrabiteljev ni več glasu. Doslej so se namreč pristaši BR oglašali v rednih dnevnih presledkih. Rok bi torej zapadel včeraj. Zadnje sporočilo so prejeli namrč 30. aprila. Res je sicer, da so v Turinu odkrili v neki telefonski govorilnici sporočilo in brošuro s peterokrako zvzdo BR z naslovom «Proti neodegolizmu», v kateri napovedujejo v običajnem zmaličenem psevdorevolucionamem žargonu začetek «druge faze razrednega boja», vendar nič ne kaže, da bi to bila konkretna sporočila o stanju ugrabljenega sodnika. Glavni državni pravdnik v Genovi, dr. Grisolia, je mnenja, da sporočil od Sossija (niti običajnih «zapisnikov» o njegovem «procesu») niso prejeli, ker se verjetno Sossi brani in noče priznati tega, kar mu «zasliševala» vsiljujejo. Po trditvah tednika «L’Espresso» naj bi BR hotele izvedeti od Sossija trojne informacij: imena agentov, ki so se po nalogu posebnega notranjega ministrstva in-filtrirali v izvenparlamentarne organizacije, nadalje priznanje o političnih pritiskih na sodstvo in, končno, točnejše informacije o manj znanih podrobnostih o procesu proti tolpi fašista Vandellija in skupine «22. oktober». Mnogi so prepričani, da je tako, spet drugi pa menijo, da so pripadniki samozvanih «brigad» le spretni provokatorji, ki tudi svoja dejanja (bodisi izpustitev Sossija, morda pa še kaj hujšega) tempirajo na skorajšnje ljudsko glasovanje. V tem Izrabljeni španski bančni funkcionar ubit v Parizu? PARIZ, 4. — Šestintrideset ur po ugrabitvi je usoda ravnatelja pariške podružnice «Banco de Bilbao» Suareza še vedno neznana. Ugrabitelji se še niso oglasih, da bi postavili družini svoje pogoje. Edini namig na usodo španskega bančnega funkcionarja je telefonsko sporočilo, ki ga je dobila telefonistka lista «Midi Libre», po katerem je bil Balthazar Suarez ubit. Čeprav Suarez ni bil aktiven politični delavec, v krogih pariške policije prevladuje mnenje, da gre za zločin političnega značaja. Domnevo potrjuje dejstvo, da so tudi diplomati španskega veleposlaništva v Parizu v zadnjih mesecih dobili vrsto grozilnih pisem. Po mnenju preiskovalcev je samo dejstvo, da se ugrabitelji še niso oglasili dokaz, da gre za politični zločin, saj bi navadni kriminalci skušali čimprej dobiti odkupnino. Policija in španski diplomati pa niso hoteli komentirati telefonskega sporočila, da je bil Suarez ubit, saj nocoj še nimajo zadostnih elementov, da bi ga lahko preverili. MADRID, 4. — škof španske prestolnice je protestiral, ker je fran-kistična policija onemogočila vernikom dostop k nekaterim cerkvam na dan 29. aprila. Škof je izrazil svoja «začudenje». POLICIJA JIM JE ZE NA SLEDI Roparji v neapeljski zastavljalnici s strelom ubili 50-letnega uradnika Rezultati protikrimmalne nočne akcije karabinjerjev v severni Italiji primeru naj bi njihov molk ne pomenil nič dobrega. Genovska policija je tudi odkrila «sobo» v nekem zapuščenem protiletalskem zaklonišču, vendar meni, da v njej ni bil zaprt dr. Sessi. Gre za kakih 150 metrov dolg ozek predor, ki se razširi v več metrov široko sobano, ki je bila pred nedavnim na sveže ometana in opremljena z ležiščem in koci. Res pa je, da so vanjo zahajali tudi parčki in da bi ga torej BR nikakor ne izkoristile za svoj «zapor». V Milanu so medtem sodniki, ki vodijo preiskavo c BR že iz časov Feltrinellijeve smrti, izdali obvestila o začetku kazenskega pregona proti skupini 52 domnevnih pripadnikov samozvanih «Rdečih brigad». Te so se, medtem, oglasile z lažno napo- NEAPELJ, 4. — Serija ropov beleži tokrat smrtno žrtev. Trije roparji so namreč vdrli v prvih jutranjih u-rah v agencijo zastavljalnice «Um-marino» v Neaplju, nedaleč od postaje, kjer sta bila upravnik zastavljalnice Taccone in uradnik, 50-letni Franco Coppola. Coppola in Taccone sta komaj odprla vrata agencije in se lotila vsakodnevnega dela, ko so v zastavljalnico vdrli trije mladeniči, stari od 25 do 30 let. Niso bili maskirani, v rokah pa so imeli samokrese. Eden izmed roparjev je naperil svoj samokres proti upravniku Tacconeju. medtem ko sta ostala dva prisilila u-radnika Coppole, da je šel za mizo zastavljalnice k železnim blagajnam. Ena je bila odprta in prazna, druga pa zaprta. «Odpri jo!», sta mu ukazala. «Nimam ključev», je odvrnil Coppola, v istem trenutku pa se je zagnal v enega izmed oboroženih roparjev, ga zgrabil za lase in odrinil k zidu. Trenutek zatem je že bil pri vratih. Hotel je klicati na pomoč, a mu ni uspelo. Eden izmed zlikovcev ga je s samokresom ustrelil v tilnik, da se zgrudil in bil v nekaj trenutkih mrtev. Ko so zlikovci videli, kaj se je zgodilo, so se pognali k izhodu in zabrisali za seboj vsako sled. Pravijo, da so se pognali v beg z giulio, ki so jo prejšnjega dne ukradli v Po-migliano d’Arco, kakih 36 kilometrov od Neaplja. Avto so po begu zapustili. Na kraj nesreče,1 oziroma v napadeno zastavljalnico so v kratkem prihiteh šef neapeljskega letečega oddelka s svojimi agenti ter namestnik državnega pravdnika Taccone jima je episaj roparje, ki si jih je lahko dodobra ogledal, v pesti ubitega Coppole pa so našli šop las. Gre za lase roparja, ki ga je Coppola v obupnem poskusu obrambe napadel in za grabil Na osnovi teh las domnevajo agenti letečega oddelka, da no bo težko izslediti morilca in njegova po- magača. Medtem prihaja iz Milana vest, da karabinjerska divizija «Pastrengo», ki je pristojna za vso severno Italijo, dela obračun širokopotezne akcije boja proti kriminalu, ki ga je izvedla prejšnjo noč. Čeprav mnogi kritizirajo policijo in karabinjerje zaradi teh demonstrativnih akcij, ki pa ne morejo nadoknaditi resne preventive proti kriminalu in resnih preiskav, menijo, karabinjerji divizije «Pastrengo», da je obračun te noči razmeroma pozitiven. Aretirali so kakih 500 ljudi (v glavnem že obsojenih in izginulih zlikovcev), prijavili sodišču pa so nad 2.200 ljudi. Odkrili so tudi zaloge u-kradenega blaga za skupno vrednost ene milijarde iir, zaplenili pa so streliva. tudi večje količine orožja in raz- Tako so našli 668 kosov strelnega o-rožja (samokresov, brzostrelk, in pušk) dva stota eksploziva, dva kilometra vžigalne vrvic*, 58 tisoč nabojv. VEČINA AMERIČANOV VERJAME V HUDIČA Večina Američanov, točneje 53 odstotkov, verjame v obstoj hudiča, kar dobra tretjina (36 odstotkov) je prepričanih, da zlodej lahko tudi obsede človeka, okrog pet odstotkov pa izrecno trdi, da so bili sami obsedeni ali da so bili obsedeni njihovi sorodniki. Ugotovitev izhaja iz ankete, ki jo je pripravil zavod za raziskovanje javnega mnenja «Harris» po odzivu, ki ga je imel film «The Exorcist» Spričo vprašanj, ki so jih zastavili, so raziskovalci izjemoma intervjuvali le ljudi, ki so bili stari več kot 18 let. V SMRT SKUPAJ Z GOSPODARJEM Neka mula je poginila od žalosti, medtem ko so na pokopališču pokopavali njenega gospodarja. Dogodek se je pripetil v vasi Villadorna. kjer je pred nekaj dnevi umrl 90-letni kmet Demetrio Genta. Ta je bU e nad petnajit let gospodar mule. Ko je Genta pred tremi tedni zbolel in ni mogel več osebno skrbeti za žival, se je nekai r nravi mule spremenilo. Genta je umrl v sredo in od takrat je mula zavračala hrano, ko pa so postavili gospodarjevo krsto na mrtvaški voz se je žival zgrudila mrtva, ži-vinozdravnik ni zasledil nobenih znakov bolezni in je zato prepričan, da je žival poginila od žalosti. VOJAKI-KORENJAKI Čilska vojaška junta je prepovedala civilnemu prebivalstvu uk in urjenje karateja, juda in vseh drugih veščin bojevanja z golimi rokami. V dekretu notranjega ministrstva piše, da so prepoved uvedli zaradi zaščite čilskih oboroženih sil. Vojaki pa taki! čudno, da niso prepovedali tudi uporabe kuhinjskih nožev, pipcev, britvic in vseh drugih ošiljenih pripomočkov — zlasti ženskih dolgih nohtov — s katerimi bi se lahko Čilenci, zlasti pa či-lenke lotili «oboroženih» sil. vedjo atentata na vlak Milan — Bologna. Promet na tej progi so ustva-li za eno uro, ko se je dokazalo, da je vest bila le neokusna šala. Pozneje se je izvedelo, da genovski karabinjerji preučujejo pričevanje nekega para zaljubljencev, ki sta približno ob uri, ko je bil Sossi ugrabljen, opazila skupino treh ljudi, ki so s seboj vlekli četrto osebo. «Morda je bila nezavestna, ali pijana», trdita zaljubljenca, ki sta še videla, kako so to «nezavestno osebo» naložili na čoln, pri pomolu na plaži San Giuliano, komaj 600 metrov od kraja, kjer je bil sodnik ugrabljen. Pričevanje zaljubljencev je potrdil tudi neki ribič. V takem primeru je možno, da se Sossi nahaja v eni izmed vil ligurske obale. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininnnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinmiQx,,,,,,,,,,,, ŠKODE JE ZA 150 MILIJONOV LIR Silen požar popolnoma uničil skladišče tekstila pri Vidmu Vzrok požara je verjetno kratek stik - Gasilci »o plamene zadušili po petih urah dela izvoljene obalne skupnosti je po siala izvršnemu svetu SRS protestno izjavo, v kateri je med drugim rečeno: Zaprepadeni smo bili, ko smo zvedeli-, da so italijanske oblasti dovolile neofašističnemu hujskaču in morilcu partizanov nastopiti v Trstu, kjer je v svojem govoru razpihoval rasistično mržnjo do slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in zahteval iztrebljenje in uničenje Slovencev. Pričakovati je bilo, da bo njegovemu nastopu sledilo fizično obračunavanje s slovenskimi institucijami v Trstu. Fašisti so začeli ponovno napadati to, na kar so ljudje in narod najbolj občutljivi, to je šole in kulturne institucije. Enakih metod so se posluževali italijanski fašisti po letu 1920, ko so korak za korakom izgnali slovenski jezik iz slovenskih šol. Čeprav je od takrat preteklo že pol stoletja, pa vendar nismo pozabili, kako so fašisti pobijali in požigali, koliko ljudi je trpelo v tržaškem Coroneu in koliko jih je zgorelo v tržaški Rižarni. Ob koncu resolucije so zapisali: Vedite, tržaški Slovenci, da smo skupaj z vami, pripravljeni boriti se za najosnovnejše pravice, ki pripadajo vsakemu narodu. Od italijanskih oblasti pa pričakujemo, da bodo naredile vse, da napadalce u-jamejo in da zaščitijo normalno življenje vseh svojih državljanov. Protestno pismo so poslali tudi dijaki in profesorski zbor Ekonomsko - administrativnega šolskega centra v Kopru. V njem izražajo ogorčenje, ker so oblasti dovolile nastopiti neofašističnemu hujskaču Almiranteju in tudi nad posledicami tega nastopa, to je ob gnusnem atentatu na slovensko šolo v Trstu. Ob koncu pisma je rečeno: Mar so.naši sosedje pozabili, kako so fašisti pobijali in požigali in koliko gorja so povzrčili ne sam drugim narodom, ampak tudi italijanskemu ljudstvu? Pozivamo napredne, demokratične sile v sosedni republiki, da se uprejo fašističnemu pritisku m preprečijo dejanja, ki so v nasprotju tako z italijansko ustavo, kakor tudi z ustanovno listino Združenih narodov. Ne smemo pozabiti, da je to listino podpisala tudi Italija na ustanovni skupščini OZN v San Franciscu. Obisk italijanskih partizanov v hrvatski Istri POREČ, 4. — Med prvomajskimi prazniki je obiskala Poreč, Vršar VIDEM, 4. — Pet ur so se prejšnjo noč videmski gasilci in njihovi kolegi iz Cervignana borili s plameni, ki so bruhali iz skladišča tekstila in vlaken v kraju Villanova di San Giorgio. Požar je izbruhnil v prvih nočnih urah, verjetno zaradi kratkega stika. Plameni so se v kratkem razširili na sicer lahko vnetljivo blago v skladišču, v glavnem volnene izdelke, surovo in predelano volno, tkanine in že izdelano konfekcijo v kartonih, pripravljeno za prodajo. Požar je v kratkem zajel celo skladišče, da ga je bilo v noči videti daleč naokoli. Prebivalci Vil-lanove so obvestili gasilce, ti pa so poklicali na pomoč še gasilce iz Cervignana. Po petih urah je gasilcem vendarle uspelo požar omejiti, nato pa pogasiti, vendar je ogenj popolnoma uničil skladiščne prostore in vso zalogo blaga, ki jo ocenjujejo v vrednosti nad 150 milijonov lir. BRUSELJ, 4. — Z izglasovanjem zaupnice vladi v parlamentu se je danes zaključila vladna kriza v Bel- giji. Za kabinet flamskega socialdemokrata Tindemansa so se izrekli socialdemokrati in liberalci, proti pa so volili socialisti. Kljub slabemu vremenu precej turistov PORTOROŽ, 4. — Kljub slabemu vremenu so zabeležili v preteklih dneh na slovenski obali živahen turistični vrvež. Pri tem je zanimivo, da se je tehtnica nagnila v prid domačih gostov, saj jih je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti dokaj več kot tujcev. V Metropolu so imeli prvega maja kar 700 gostov, to se pravi polno zasedbo, prevladovali pa so tudi tu domači gostje. Največ je bilo obiskovalcev s severnih področij Slovenije in s sosednje Hrvatske. Precej ljudi je pritegnila razstava cvetja, ki sta jo v Portorožu organizirala Zavod za turizem in domače hortikulturno društvo. Hoteli bodo dobro zasedeni tudi danes in jutri, še večje število izletnikov pa si obetajo takoj ko se bo zboljšalo vrem. partizanov iz Savone, Arenzana in Montenotta. V razgovorih s predstavniki združenj zveze borcev teh krajev so poudarili iskreno željo nadaljevati prijateljske vezi, ki so jih vzpostavili že med narodnoosvobodilnim bojem. Člani delegacije so ostro obsodili anahronistične pretenzije italijanske vlade do dela jugoslovanskega ozemlja ter govor Almiranteja in bombni atentat na slovensko šolo v Trstu. Poudarili so svojo odločnost, preprečiti vsako dejanje, katerega namen bi bilo spodkopavati sožitje med narodi Jugoslavije in Italije. Delegacija koprske občine v Ferrari FERRARA, 4. — Delegacija koprske občine je obiskala Ferraro, kjer so dokončno podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju med obema mestoma. Podpisu listine je prisostvoval tudi jugoslovanski konzul v Milanu Viktor Pardo. Kakor je znano, so sporazum podpisali najprej v Kopru marca letos, ko je ferrarska delegacija o-biskala Koper. Povratno srečanje pa se je nekoliko zavleklo zaradi znanih dogodkih v zvezi z italijansko noto. Ob podpisu sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju v Ferrari sta govorila predsednik koprske občinske skupščine prejšnje mandatne dobe Miro Kocjan in ferrarski župan Radames Costa. Oba sta ostro obsodila zadnje dogodke in poudarila, da posamezni izpadi političnih zločincev ne smejo in tudi ne bodo skalili dobrih odnosov med obema, sosednjima narodoma. Za nas, socialiste, komuniste in za vso napredno javnost v Italiji — je poudaril Radames Costa — ni nobenih dilem: meje so dokončne. Izrazil je svoje prepričanje, da bodo napredne sile v Italiji, čeprav se v zadnjem razdobju srečujejo s številnimi gospodarskimi in družbenimi problemi, znale dokazati zmoto vseh tistih, ki tako ali drugače rovarijo in ribarijo v kalnem. Faši-žem je povzročil veliko zla tako jugoslovanskim kot italijanskemu narodu in njegove grozote še dolgo ne bodo pozabljene. Nekaj iztirjencev ne bo zaustavilo koles napredka in porušilo mostu, ki smo ga v povojnih letih zgradili med Italijo in Jugoslavijo. Sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med obema mestoma bodo začeli takoj konkretno uresničevati, delo pa bo vsekakor olajšano, upoštevajoč že večletne prijateljske stike med obema mestoma. Že v kratkem se bodo sestali urbanistični eksperti obeh mest ter izmenjali medsebojne izkušnje. Obe mesti imata dokaj sorodno urbanistično problematiko, to je ohranjevanje historičnih mestnih jeder in upoštevanje vsega novega, kar prinaša razvoj. Naj pri tem pripomnimo, da ima Ferrara zelo bogato gradbeno in arhitekturno tradicijo ter izvirne zamisli pri iskanju urbanističnih in arhitektonskih rešitev, kar bo vsekakor zelo zanimivo za Koper. Za ferrarske eksperte pa bodo prav gotov zanimivi koncepti novega koprskega urbanističnega načrta. L. O. Rrispevaj/e zn DIJAŠKO MAMI II! OBRABLJENE ZLATE IZDELKE vseh vrst plačamo do 3.200 lir na gram, po čistoči in vrsti. GARANTIRANE BRILJANTE za investicijo nudimo še po posebnih cenah. Barva garantirana s posebnim potrdilom «Gemological Institute of America». DARWIL (5> URE - SREBRNINA NAKIT- DRAGULJI TRST Trg sv. Antona 4/1, II, HI Tel. 36231 - 61932