Leto V!., štev, 3 Lfubllana, nedelja, 4. lanuarla 1925 Poštnina pavšaiirana Cena 2 Din Izhaja ob 4 zjutraj. Stane mesečno 25*— Din za inozemstvo 40-— a neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Uikiosiceva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ui.it. 4 in 54. Telet št 3& Podružnici: Maribor. Barvarska ul. V Celje, Aleksandrova & Račun pri pošta, čekov savodn itev. 11.842, Današnja številka «Jutra» obsega 12 strani ter stane DVA dinarja. Ljubljana, 3. januarja. Obznana proti Radiču je pognala tudi naSim klerikalcem silen strah v kosti. Škofovi člankarji kar buli jo oči in kričijo, kakor tisti, ki se mu v temnem gozdu zajezijo lasje . . . Hudo je za dr. Korošca, da je njegov širši in ožji blok avtonomistov. Radičevci proglasijo volilno abstinenco? NAČRTI PROPADLIH DEMAGOGOV O NADALJNI TAKTIKI. — NERESNE NAPOVEDI - HRVATSKI SELJAK SENE BO DAL VEČ SPELJATI NA LED. Proglas abstinence bi mogel ostati brez Zagreb, 3. januarja, r. Sinoči se je vra šil skupni sestanek voditeljev razpuščene HRSS in Hrvatske republikanske zajeda niče, na katerem se je razpravljalo o na« daljni taktiki. Kakor se zatrjuje, so radi« čevci in njihovi zajedničarski zavezniki sklenili, da proklarrsiraio abstinenco svo* federalistov in separatistov vsak dan jih pristašev za volitve dne 8. februarja, manjši in da bo 8. februarja samo £e 3n je tudi predlog, da se radičevci in za* par tigrov reprezentiralo pestro dru- , jedničarji pozovejo naj glasujejo za kan« Žbo protidržavnih rovarjev ter njih po- ; didate ostalih strank tkzv. širšega bloka, tn ha rje v. Sedaj šele pristaši SLS jasno , toda ta predlog je bil odklonjen. vidijo, s kako brezvestno tolpo se je brat.il dr. Korošec in kako katastrofalna je bila njegova politika za SLS. Tigrovska družba je popolnoma izolirana in niti najmanjšega izgleda nima, da bi se mogla v prihodnjih štirih leiih v svojem vplivu restavrirati. Dr. Korošec je vse zavozil. vse nade SLS uničil. Kdor bo še sledi! nj^mu, bo sledil skrahirauemu generalu v svojo lastno pogubo. »Slovenec* meni. da bo sedaj svojim pristašem rosnico o tej obupni situaciji SLS prekril g kričanjem. Zato eilno napada obznano proti Radiču Pri tem ga nič ne moti, da je nekaj tednov sem Radiča ime! na indeksu. Sedaj zopet brani Radiča in njegov boljševizem Priznava sicer, da je Ra dič vpisal ORS? v komunistično inter-naeitonalo, a dostavlja v opravičilo, da je to bilo «ze!o nepremišljeno, nepotrebno in celo hrezmiselno*. ker FIRSS »prav nič vanjo ne spada*. Škofov list pise tudi, da je »smešno* dokazovati »revolueijonarne namene* HRSS iz tajnih sestankov ter iz raznih izjav Radiča, ki »v svoji nepremi-Slionosti večkrat govori, česar sam tako ne misli.* V ljubljanski škofiji imajo očividno čisto nove pravne pojme, ki abolirajo hudodelca, ako se zagovarja z »nepremišljenostjo-*. Judi-katura. ki bj jo klerikalci bržčas radi uvedli v svoji avtonomiji. Radi uporabe zakona o zaščiti- države proti HRSS je po vsej državi po- Abstinenca radičevcev pri volitvah naj bi se proklamirala s posebnim nianife« sfotrs, da se »opozori Evropa«. Tekom današn!ega dne se je mišljenje v radičevskih krogih znatno spremenilo. uspeha, kar bi značilo popolno likvidacijo Radičeve politike v par tednih. Z ozirom na vse to, se vršijo danes razgovori z di» sidenti HRSS. ki so pred nekaj dnevi iz* stopili ter osnovali »Samostojno HRSS». Marx še vedno ne more sestaviti vlade TUDI NOVA POGAJANJA S STRANKAMI SO OSTALA BREZUSPEŠNA. -» VELIKE ZAHTEVE NACIONALCEV. Berlin, 3. januarja, s. Državni kance« lar dr. Marx je danes dopoldne pričel napovedane razgovore z voditelji držav« nezborskih frakcij centroma, nemške ljudske stranke in demokratov. Tekom teh razgovorov se je ugotovilo, da vztra« Ti disidenti naj bi kot Radičeva rezerva i»io vse tri frakcije pri sklepih, ki so jih vložili povsodi svoje liste, na katere naj storile povodom predloženih pogaianj. bi prišlo nekaj manj znanih toda nič manj j Socialni demokratje se niso že v naprei izrazitih Radičevih pristašev. j izjavili proti izvenstrankarskemu poslov. Z druge strani se javlja, da radičevski netl™ ministrstvu, temveč izjavljajo, da kolovodje pripravljajo na dan volitev | njihovo stališče od načina sestave nemire za slučaj, da bi bile liste HRSS | take vlade. Nemški naeionalci izjavljajo, razveljavljene ter njene skrinjice odstra« i da bodo zavzeli proti taki vlaoi dobro, njene. V tem slučaiu naj bi Radičeve hotno stališče pod pogoiem. da se na Pru« »obrambne čete», ki jih je letos jeseni skem razpusti velika Koalicija. Dalje za« osnoval razbile volišča ter razgnale volil« Z vse dežele so namreč prispela poročila ( ce io tako preprečile volitve. Ta načrt, o popolni indiferentnosti hrvatskega se« ! sko je resno mišljen, ie že vnaprej obso* Ijaštva napram razpustu HRSS. Ta poro« čila so radičevske kolovodje bolj popa« rila, nego sam ukrep vlade, ker pričajo o notranji moralični katastrofi radičevstva. jen na popoln neuspeh. Samo po sebi je umevno, da bodo oblasti z najenergič nejšimi ukrepi zasigurale popolnoma mi' ren in nemoten potek volitev. Aretirani kolovodje HRSS pred sodiščem POLICIJSKA PREISKAVA ZAČASNO ZAKLJUČENA - JUTRI BODO OBJAVLJENI DOKUMENTI O RADIČ.FVI KRIVDI - ZASLEDOVANJE RADlCA. — ZEM I.JO RA DNI KI IN RAZPUST IIRSS. (Glri tudi poročilo na 2. strani.) Beograd, 3. januarja, p. Po poročilih notranjega ministrstva iz Zagreba je na podlagi zaseženega materijala ugotovi e-no, da je bil Radič formalno eksponent boljševikov, ki je ime! nalogo pripravljati htevajo, da se vsled spora za Koln preki« nejo pogajanja za trgovsko pogodbo s Francijo ter da se trgovska pogodba t Anglijo ne ratificira. KAKO SI PRIPRAVLJAJO NEMCI ARMADO. Berlin, 3. januarja, s. B. Z. Am Miltag, javlja, da bo medzavezniški vojaški kontrolni komisiji prideljeni francoski general Roxie jutri odposlal poslaniški konferenci v Pariz novo poročilo, ki trdi, da vzdržuje državna bramba neštete tajne urade za rekrutiranje s popolnimi kontrolnimi listami tajne iregularne vojske ter da vsake tri mesece izvežba 120 tisoJ začasnih prostovoljcev za to vojsko. Kot dokaz za to se navaja, da državna bramba vsak čas brez zadostnega vzroka izmenjava svoja moštva. Mussolini prevzema polno odgovornost za fašistovska nasilja SENZACIJONALEN GOVOR V PARLAMENTU. - FAŠISTI NAPOVEDUJEJO BOJ NA NOl. — OPOZICIJA SE VOLITEV POD MUSSOLINIJEV O VLADO NE UDELE2I. Rim, 3. januarja, v. Z največjim zanimanjem je pričakovala javnost izjav ministrskega predsednika Mussolinija na današnji seji zbornice. Tribune so bile v bolgarskem jeziku. Na Radičevem sta- gosto napolnjene. Ko se ie Mussolini pri-novanju se ie našla korespondenca s 1 karal, so ga poslanci in trihune burno kmetsko internacijonalo, iz katere se vidi, i pozdravljali. Pri tem se je opazilo, da so da je bila HRSS spre eta v to Internaclo- i lil>em!m poslanci s Salandro in Giolitti- _________ r. ______,_.. nalo. Našel se je tudi sporazum med ! jem. dalje bojevniki in fašistovski disi- boliševiško'revolucijo. Iz navodil, ki se ■ HRSS in tretjo internacionalo. v kateri j denti ostali tihi. S fašistovske desnice nahaja io med njegovo korespondenco, ie \ se ugotavlja sporazum in obveznost za so vzklikali proti kombatantom: »Izda- HRSS. da ustanovi v Jugoslaviji revolucionarni delavski in kinetski blok. Zagreb, 3. ianuarja. r. Ves dan se je zlasti tudi razvidna njegova neiskrena fraza o paciiizmu. Dejansko ie Radič v svoji korspondenci in v svojih načrtih izrazit revolucionar, kateremu je le manjkalo fizične in moralične korajže. Radič sam se še ne nahaja v rokah pravice. Govori se, da bo v slučaju areta- jalci! Izkoriščevalci fašizma, ki vam je pomagal do mandatov!« Nemir se je še le polegel, ko se je danes na policiji vršilo urejevanje ogrom- ! dvignil ministrski predsednik Mussolini nega materijala. ki ie bil zasežen pri hiš-j in podal izjavo, v kateri je med drugim nih preiskavah. Policija je izvršila pre- naclasil. da ne bo imel političnega go-iskavo tudi še pri bivšem poslancu drju cije postavljen pred heograisko sodišče, j Buču, ki pa ni bil aretiran. Vest. da ie Ta vest ne odgovarja resnici. Radič bo | bil včeraj v Beogradu aretiran bivši po-namreč izročen s svojimi sokrivci zagrebškemu sodišču. V pondeljek bodo objavljeni faksimiii poln red in mir. Niti najmanjšega zna- glavnih dokumentov, ki kompromitirajo ka ni, da bi bila javnost sprejela ukre- ; Radiča in ugotavljajo njegovo popolno pe vlade s protestom. Samo Veljkovi- j komunistično identiteto, čevo omizje v Beosrradu je pri »črni j Notran e ministrstvo je izdalo nocoj kafi* izdalo komunike, tisto omizje, ki tale komunike: je pred leti (upravičeno) kar najener- j Dr. Maček odklanja pri zasliševanju gifcnejše zagovarjalo potrebno, a mno- I vsak odgovor. Sklicuje se, na svojo do- j na več strani izven Zagreba, go ostrejšo Draškovičevo »Obznano*, ,! zdevno poslansko imuniteto in zahteva i Beograd, 3. ianuarja. p Popoldne je ki ni bila zakon tn .ie predstavljala sklep sodišča. V Zagrebu in sploh na Hr-i Imel glavni odbor zemljoradniške stranke samolastnj ukrep vlade. Toda gosp. ! vatskem vlada povsod popoln mir. Pre- 1 seio in je razpravljal o komunikeju, ki vora in da ne zahteva zaupnice, ker jih ima že preveč. Fašisti so prekinili Mussolinija s frenetičnimi osrarijami. nakar kinec Bačinič ne odgovarja dejstvom. Po je nada!;eva!. da mu je težko zopet spo-dosedaniih dispozicijah bodo aretirani minjnti na vse ono, kar se predbaciva voditelii razpuščene HRSS še tekom jutrišnjega dneva izročeni zagrebškemu sodišču, ki bo vodilo nadalino preiskavo. Zasledovanje Radiča se z vso vnemo nadaljuje. Policija je dobila danes nekatera obvestila, ki pa jih čuva v strogi tajnosti. Ve se. da so bili poslani detektivi Veljkovič je danes opoziciionalec iz bivalstvo je sprejelo aretacijo voditeljev principa. Zato protestira, kakor je za HRSS popolnoma apatično in se kaže po-časa avstrijske okupacije kot beograj- i polnoma desinteresirano na teh dohnd-ski »Biirgenneister* molče prenašal kili. Po dva orožnika sta v nekaterih va-obsedno stanje nemško - avstrijskega . seh izvršila nekaj aretacij brez vsakega režima. »Slovencu* zadostuje, da pre- inc;denta. Pri Radču se je našlo tudi testira Veljkovičf-va tri peresna detelji- \ originalno pismo Todora Aleksandrova ca in da zato piše o »velikem razlmr- j jenju v vseh beograjskih krogih*. Pri ! tem pa pozablja, da je s a m v isti šte- j vilki na prvi strani napisal, tla jp L5eo- ; grad razglas vladinib ukrepov »miruo j 6prejei rasizmu. V nadaljnih i z va ja n jTIi ri iT Mus- solini o'itel: opi7.ici;e. da je on ustanovil fašistovsko čefco. Vsa ta podtikava, nja. da so brezsmiseln.i. Kako je mnjro-čp misliti — je povdaril — da bi jaz na sveti večer, ko se je vse strnilo v ljubezni in tipnn;u. mo!»el dati poveli«. naj nmore po*lnnca Am°ndolo? Zatrjujejo, da sem dal slična povelja tudi proti Tu-riju in Corniju. Podtikava se mi dal:e. da sem v dneh. v katerih sem slavil nnj-sijamejše uspehe rn videl svo!a priznde- naj bi ga izdal povodom odločitve vlade glede razpusta HRSS. O komunikeju se niso mogli zediniti, ker je del zemljorad- j vanja kronana z uspehi, dal povelje z,a nikov proti temu, da se vlada radi tega I uvmiifpv Matteottija. Ker se je bnje napada. Pravijo namreč, da kabinet pra- vse tn zcrodilo. je marsikdo želH zopetno vilno postopa in da je vlada proti ostali uvedho smrtne kazni v Italiji, kar pa opoziciji korektna. i se ne bo nikdar zgodilo. Ponudil sem I svo;im nasprotnikom roko v spravo, oni Dinar dosegel v Curihu 8 Z,SI ^.r^ V NEW-YORKU NOTIRA 156. — IZRAZITO ČVRSTA TENDENCA DINARJA. , t«r prifHa sramotni boj. Poznala ni no-NA7.IRANJA ZAGREBŠKIH IINANCNIH KROGOV. j benih rnel tod* =37. »n jo zrni h-7rez d^mokratske opozicije. Dokler bo stal Mussolini na čelu države in bo n;egova milica v provinci terorizira* ne ve. kaj govore gospodje [»o tajnih okroa 1 milijarde Din prebitka za celo sestankih v župniščih in po društvenih leto 1024. domovih! Da navedemo samo en | Zanimivo je. da je dinar tako znatno vzgied: Dne 22. decembra se je vršil poskočil baš v času. ko so se podvzele v Borovnici tak zaupni sestanek, na stroge mere proti razvratnim elementom katerem je izjavljal klerikalni kamli v držnvi Nedvomno se ti energični ukre-dat. da se vse to, kar dela Radič, godi pi ugodno tolmačijo v inozemskih finnnč-v sporazumu s klerikalci. Ce govori nih in gospodarskih krogih, ki morejo Radič na shodih drugače, da jp to 1, stranskega pomena. Slovensko ljudstvo 1"".........l1"1"'111,1 da je do % republikanskega raišlie- j nje sedaj n; čas! Ako se želi SLS iden-nja ter da je republika cilj SLS. Ramo ' tificirati z Rad;čem. ako meni, da to, oh rami gre PuS v hoj z Radičem. č'3 kar je delal zagrebški zločinec ni r.lj bo treba nasilja in žrtev, se jih klerikalci tndi ne bodo strašili. To so besede, ki označujejo nasilen nedovoljenega, ako smatra, da so njegovi prevratni cilji tudi cilji slovenskega kle-rik?.l;zrna, ako pošilja svoje agitatorje, Narodi Skri Narodne »i blok njice ga bloka v mestu MIlana X. Podobno govorijo klerikalni agitatorji povsodi na tajnih sestankih. Kako zelo se zavedajo kazniivosti svojega brezvestnega posla, svedoči najbolje dejstvo, da istočasno zabičujejo ljudem naj bodo previdni in naj nikar ničesar ne povedo velja za vse in vsakogar. Blazno kričanje njenih listov in histerično dokazovanje angcijske nedolžnosti Stjepana Radiča je znak. da se čuti slovenski klerikalizem po ukrepih vlade prizadetega in da ga je strah, ko vidi, da narodnim možem ali pa vestnim držav- i se je država končno odločila k energični lira funkciionariem. Toda za sleoomišo > samocbrainbi. da takoj razpusti t. zv. »kosovski komi-tct», ki s svo iml zvezami z makedon-stvujuščimi predstavlja gnezdo balkanskih nemirov. Razun tega namerava vlada staviti Fan Nolija in člane njegove vlade pod obtožbo, ker so odnesli s seboj v Italijo 2 milijona zlatih lir državneg3 lenarja ter jih v neki italijanski banki deponirali. Alhaniia bo zahtevala od Italije povratek tega zneska. Ahmed beg Zogu je ukrenil vse potrebno za sklicanje kon-stituante. Sovjetska politika Pariz, 3. januarja, s. čičerin je rekel v razgovoru s posebnim poročevalcem Ur 6e i« dosedaj »godil«. Če je res,, komedija in se jih opozicija ne bo cde» sko politiko ter Slovence še naprej za- dinar na ostalih zunanjih borzah. Tako je ga bloka, predvsem finančnega ministra; _Q_ vajati v usodne zmote. Energičen na- otvoril dinar novo leto z izrazito čvrslo dr. Stojadinoviča, ki je na protiinflacij-J ># stop češke vlade proti destruktivnosti tendenco in dosegel v Curiiiu višino, ki skem programu vztrajal celo leto. smo PgClflkaCiia Albanije visokega cerkvenega klera bi moral so jo tukajšnji borzni krogi že dalje časa videli lani. ko se je dinar v Curihu dvig-j J biti tudi za ljubljanski knezoškofij-^ki napovedovali. Mišljenje borznih krogov jej nil od 6 45 na 7 90, a v New-Yorku od Tirana, 3. januarja, r. Vlada je sklenila, ordinarijaf resen munento; kajti mla- da se dinar niti na tej točki ne bo štabi-' 113 50 na 154. dp slovanske države ne morejo več lizira!, temveč še dalje porasel. Nekateri j Skok dinarja v Curihu na 8 je tem mirno gledati, da rimski eksponenti borzni strokovnjaki z: t r ju jejo, da bo di- ' pomembnejši, ker je istočasno čvrsta tu !i stalno izfioiikopujejo njihovo avtorite- nar tekom prve polovice t. I. dosegel v deviza na Švico, ki se je zadnje dni po- to ter notranjo konsolidacijo. Gospodje Curihu 10, ker so za krepek nadaljnji novno zboljšala v vrednosti na new- naj se nikar ne igrajo z ognjem, ker se j porast dani vsi pogoji. I yorški borzi. bodo ožgali sami. Ljubljanski škof ni j Predvsem upliva ugodno na stanje na- New Vorb, 3 januarja. Na tukajšnji le odgovoren za pisavo »Slovenca* in še valute aktivna bilanca naše zunanje borzi so beležile včeraj precejšen skok »Domoljuba*, marveč tndi za dejanja trgovine, ki beleži za prva tri čptrtletja devize na London, Curih, Pariz in Beo-politikujoče duhovščine, pa naj so i>ta 1924 prebitek v višini nad fifiO milijo- ?rad. Višje tečaje zaznamujejo tudi Butnili »nepremišljena* ali pa le dima- nov Din in ki obeta po dosedaj urejenih dimpešla, Gdansk in Praga. Beograd je goška -redstva. Nikar ne mislite, da so statističnih podatkih o zunanji trgovini notiral 15fi.5. Maribor-Celie, LAŽNE VESTI O KRALJEVEM POVRATKU. Beograd. 8 januarja, p. Presbiro je pooblaščen izjaviti, da vest nekaterih" beograjskih listov, po katerih namerava j 81.79. kralj Aleksander ua svojem povratku iz ! NEW-YORK: Beograd 156, Italija 424, Pariza posetiti Rim, ne odgovarja res- Pariz 542, Švica 1950, Praga 30150, Runa štajerskem} I niči i munija 5150. Pariz, 3 januarja, s. Kakor javlja ad-in da mu je uspelo umakniti se policiji j ni Evropi in povsod. Nemčija sedaj le na zadnji strani Prpičeve palače preko j sploh ne priha ja v poštev. nizkega zidu. Ko ie policija v petek zju- j La.hko se tedaj trdi. da ie Balkan traj stopila v Radičcvo stanovanje, je j postal sedaj neprimerno samostojnej-našla lc njegovo soprogo Mafenko, Ra- gj politika balkanskih držav neo-lvis-dičeva postelja je bila neodgrnjena, a na nejsa. Za mir in red na polotoku mo-nočni omarici je samevala težka voja- rajo tedaj v mnogo večji meri skrbeti ~;ka pištola... Enako mačko je policija balkansko države same. našla tudi pri aretiranem Radičevem zetu inž. Košu>i/u in je tega mirotvorca radi nedovoljenega nošenja orožja takoj obsodila na dva meseca zapora in 1000 Din globe. Tudi materijal v provinci razpuščenih organizacij HRSS se dovaža v Zagreb. Konfiskacija se je povsod izvršila točno in v največjem redu. Ljudstvo se zaveda, da je vodstvo HRSS zabredlo predaleč, in mu ne pade v glavo, da bi se ekspo-niralo v brezuspešno obrambo onih, ki jih je pritisnil zakon in nič drugega. Po Cankovem obisku Prvikrat po dolgih letih je napravil bolgarski ministrski predsednik poset v Beo gradu. V normalnih razmerah bi to pomenilo važen dogodek, danes pa je šel poset reprezentanta bolgarske vlade precej neopazno mimo naše javnosti, znak da še vedno ne moremo razmeria med nami in Bolgarijo nazivati kot normalnega. De! naše javnosti se je Izjavil celo izrazito odbijajoče napram Cankovu. Temu se nikakor ni čuditi. Ne le da je še povsod svež in skeleč spomin na grozote, ki so jih zagrešili Bolgari nad srbskim prebivalstvom; ta rana se celi in moglo bi se polagoma pozabiti kaj se jc godilo pred nedavnimi leti. Kar je naša javnost očitala Cankovu, je njegovo razmerje do makedonstvujuščih. Le s pomočjo tolp, ki so jih vodili Todor Aleksandrov, Protogerov in Peter Cauvljev, je bilo Cankovu mogoče strmoglaviti Stambolijskega in njegov nam vedno bolj prijazni režim. Le s pomočjo strahotnega terorja makedonstvujuščih je bilo mogoče, da je Cankov stri v naslednjih mesecih odpor zemljedelcev in utrdil svojo oblast v državi. Toda zato je pustil Cankov proste roke akciji makedonstvujuščih na naši južni meji, zato so se mogle njih tolpe nemoteno zbirati ob meji ter prehajati oborožene in organizirane na naše ozemlje. In to je glavni kamen spod-tike, to je glavni vzrok, da prihod bolgarskega ministrskega predsednika v Beograd še ne more pomeniti pričetka boljšega razmerja med sosedi. Razen ako —? Razen ako se spremeni razmerje med makedonstvujuščimi in sofijsko vlado. Nedvomno je, da bi brez vladne bolgarske pomoči, bodisi direktne ali indirekt-ne, ne bilo — akcije makedonstvujuščih. Ako bi jim je Cankov odpovedal, tedaj šele bi se moglo računati z izboljšanjem medsebojnih odnošajev med Beogradom in Sofijo. Da bi pa smeli s tem računati, zato imamo še premalo tehtnih argumentov. Cankov je nastopil le proti enemu delu makedonstvujuščih, proti tistemu delu, ki se je hotel združiti s komunisti ter t pomočjo boljševikov in njihovih bogatih sredstev nadaljevati svojo krvavo teroristično akciio. Ta energični nastop Prvo balkansko zve^o je snoval srbski knez Mihalo v šestdesetih letih poprejšnjega stoletja: obsegala naj bi Bolgarijo. Grčijo in Cmo roro; vodstvo je imela Srbija. Nenadna smrt knezova ie napravila konec tem načrtom. — KakoT Milmilova je bila tndi balkanska zvpza 1. 1012. naperjena zo-peT TurFaio: ta je siiaino izvedla svoj proerrnm »n — razpadla. Balkanska zveza more imeti danes v prvi vrsti namen, čuvati, da se vzdrži v polnem ob=egn stanje, ustvarjeno z drusro balkansko volno v 1. 1013. in z mirovnimi sklepi 1. 1013. Jasno je tedaj, da morajo biti glavni sestavni deli nove balkanske zveze one države, ki so s temi mirovnimi pogodbami pridobile, to so Jugoslavija. Grčija in Ru-munija. Z Rumunijo na* že veže tesnn politična zveza, z Grčijo, smo preki-spel v Beograd, da si poišče in najde tam jnfli priiatel^ke odnosaje a predvsem oporo za bo) zoper boljševiški val, ki še i v svrho da se čim preje obnovijo v vedno ni povsem premagana opasnost! popolnejši in močnejši obliki. Ta zveza za Bolgarijo. Njegov poset bi bil tedaj bi se mogla udejstvovati kot celota le nadaljevanje iste akcije, ki je povzro-jtudi napram splošnim evropskim poročila spopad med makedonstvujuščimi. Ta-; blemom. vendar je v tem pogodu njen ko se je komentiral nlegov prihod bodisi, delokro? omejen z Malo antanto, ki pri nas kot v inozemstvu. Iz oficijrlnib bo nedvomno obdržala prednost in ki izjav se seveda ne da razbrati ničesar se popolnoma pač ne bo mogla z-lrn-natančnejšega. kakor je pač to med di-j žiti z balkansko zvezo. Vprašmie pri plomati pri sličnih prilikah običajno, j stopa Bolgari je in eventualno Albanije Skeptiki trdijo, da mora za obiskom tičati k novi balkanski- zveri na bržkone 5e j zoper ekstremne makedonstujušče je sicer Dovzročil tudi smrt Todora Aleksandrova, ali dosegel je vendarle glavni smoter: k komunizmu se nagibajoče krilo je bilo strto. Splošno se smatra, da ie Cankov pri še nekaj več, češ samo za protiboljševl-ške razgovore ne bi bilo treba posebnega ne bo moglo postati tako kmalu aktualno. Na ^revfisu SHS Uspehi modernega In vztrajnega dela. Politične beležke -j- Kandidata« liste v mariborski obla« sti. Doslej so bile vložene pri maribor« skem okrožnem sodišču štiri kandidatne liste za skupščinske volitve, in sicer lista SLS, lista republikancev, ki jo je prine« sel z deputacijo somišljenikov g. Roman Bende, urednik »Murske Straže» v Gor» nji Radgoni, tretja lista odo v kratkem občinske volitve ter ukazal se« stanek vseh vernih mož, oj se razgovore glede kandidatur s pripombo: Volilni boj bo vroč kakor še nikdarl Po čitsnju evangelija je prišla politična pridiga na vrsto: Klerikalno časopisje je Kristuso« vo, napredno pa antikristusovo. Sedaj oh sklepu leta je treba pomesti s proti« verskim časopisjem. Držati se je treba gesla: Klin s klinom. Katoliški človek ne sme v trgovino in gostilno, kjer imajo napredno časopisje. Župnik je bujskal celo starše proti sinovom in hčerkam, ki čitaio napredno časopisje. Priznai je, da so napredni časopisi boljši od klerikalnih da so boljše informirani ter da prina« šaio več in novejša poročila (pozabil je pristaviti, da so tudi moralno na mnogo višiem nivoju). Vsemu je baje krivo dej« stvo, da ima klerikalno časopisje prema« k> naročnikov. Treba bo dajati na sodni dan pred samim Kristusom odgovor, ali »no čitali in podpirali klerikalno ali na« predrvo časopisje---Taka bogoklet* stva mora poslušati naše verno ljudstvo v cerkvi. Ker nam javljajo tudi iz dru« gih krajev, da so župniki s prižnice agiti« rali za ono klerikalno časopisje, kj obiav« lie karikature križa in slike nagih čle« veških zadkov, je podoba, da je to ne« čuveno zlorabo prižnice ukazal škof sam. -(- Deposedirani klerikalni vodja. Fa« možni pop Blaško Rajič, dosedanji vodi« teij bunjevsko « šokačke stranke je do« bil brco in zdaj s svojimi ožjimi usta« navija »Vojvodinsko pučko (klerikalno) stranko«. Folcg nje pa naravno §e dalje obstoja Bunjevsko « šokačka stranka, ki so se je polastili maikontenti, razočarani nad politiko Blaška Rajiča, ki je skupno s slovenskimi klerikalnimi tigri vse zavo« ziL Pop Blaško Rajič namerava postaviti lastne kandidature po vsej Vojvodini, sam pa bo nosilec liste v Subotici in juž« nem Banatu. Njegovi izgledi so naravno minimalni, kakor tudi bunjevsko • šokač« ka stranka ne more več računati na uspeh dasi se jc v subotiškem okrožju zvezala z davidovičevci, ki za skupnega kandida« ta postavljajo Milana Grola in se zdaj šc pogaja s tamošniimi Nemci, Židi in Madžari. Strahoviti napori opozicijskih frakcij v Subotici, da rešijo vsaj en sku« pen mandat, najbolje dokazujej'- obup opozicije v pokrajinah, kjer se volilci pri« čenjajo iztreznievatl. -f- Republikanska konkurenca. Prepe-luhov »Slovenski republikanec« (vulgo »Avtonomlst«) ie dobil konkurenco novomeških »Republikanskih Novic«, ki Jih Je za svoio »Kmečko republikansko stranko v Slovenli!» začel Izdajati Josip Murn, posestnik v Kandiji pri Novem mestu. Listič zastopa »najčistejše« republikanstvo, kakor Je v takih rečeh običajno. Kandidatne liste pa še ne priobčuje, Iz demokratske stranke V torek, 6. januarja: Borovnica, politično preda ran je gosp. Frana Majcena: »Naša drŽava v primeri i ostalimi državami v Evropi«. Planina, politično predajanje g. Frana Majcena »Naša država v primeri z osta. limi državami v Evropi«. IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV. Danes, v nedeljo 4. januarja se vrša sledeča predavanja ZKD po deželi: Novo mesto: Ob 8. pop. g. prof. Josip Jeras o temi: »Slike iz nacijonalne zgodovine in svetovne vojne«. Arziše - Kolovrat. Prof. Stanko Sila t gostilni g. Bregarja ob 3. pop. »O svfr tovnem nazoru io verstvu«. Sodražica. Q. Blagajne »O radiotelefo niji«. Dražgoše. G. Stojan Bajič »O sodjalnem gibanju«. Unec. Milan Cimermaa »O davkih in taksah« ob 4. pop. Drenov grič. G. Zmuc o davkih in tac ksah ob S. pop. Pcdlipa. Predavanje ob 11. dopoldne. Vrhnika. Prof. Dolžan v sok. dvorani ob 8. pop. Tema razvidna na plakatih. Trhovije. Dr. Joža Bohinjec »0 delavskem zavarovancu«. Narodni blok VOLILNI SESTANKI. Dane3 v nedeljo se vrSe sestanki nar prednih volilcev Narodnega bloka: Na Igu ob 8. zjutraj; v feiimljah ob 11. do* polčne; v Tomlšlju ob 15. v gostilni g. Škrsba. V torek, dne 6. t. m. se vrše sestanki v P*eserju ob 8. zjutraj v gostilni g. Petelina št. 50: v Rakitni ob 11. in v Bre-zovrS ob 17.. v ^ v^h sestankih poroča srezki karr diditt g. ZebaL : Shodi Narodnega bloka na Štajerskem. PaneB. v nedeljo, ima nosilec li-?te Narodnega bloka dr. Lj. Pivko volilne sestanke v Ribnici na Pohorju, Vuhre-du in Preraljah. : Lista Narodnega Moka v Ljubljani je bila včeraj predložena kot prva Molilnemu sodišču. Lista Narodnega bloka za okrožje Ljubljana—Novo mesto ima kakor znano drugo skrinjico. : Narodni blok v mariborsko-celjskem okrožni. Iz vrst pristašev NRS v mariborski oblasti nam pišejo: Dr. Ravnik trobi v zadnji številki svojega Ustioa na umik. Kdnr pozna njegovo brezmejno častihlepje (»Jaz se ne uklonim in 6e gre vse v franže«!). ta si lahko predstavlja. kako »sijajne« uspehe je imel na svojih »veličastnih shodih« v Dolnji Lendavi in drugje. Morda ca ie nekoliko iz-trezniia tudi nsoda njegovega skoro isto-;menskega sotrpina g. Ravnihara v Ljulv IjanS. Res je. da bi bilo mnogo bolje, da se kolikor mogoče ča?tno umakne, kakor pa da dne 8. februarja ča3tno ali pa nečastno propade. Sedaj ponuja nosilen liste Narodnega bloka dr. Pivkn. da odstopi od svojega nosllstva bste, ako — čujte in strmite — odstopi tud: dr. Pivko m sicer na korist g. Grafenauera. Nič nimamo proti nekdanjemu zaslužnemu borcu za slovenske pravice g. Grafe-nauerjn, ampak to bo moral vendar dr. Ravnik priznati, da ie nekaj razlike med dr. Pivkom in g. Grafenaurjem in dosti razlike med dr. P*vkoni in dr. Ravnikom. Toda a propos! Zakaj vendar dr. Ravni-kar ne napravi g. Grafenauera za nosilca s v o i e liste? Ali 7a to listo nI dober? Originalno je da kliče dr. Ravnik proti dr. Pivku na pomoč — Sokolstvo. nepolitično organizacio v kateri j? dr. Pivko baš zato odložil svoja častna vo-jdilna mesta, da sokolstva kot takecra ne j 7.avleče v politično borbo. Dejstvo, da sta dr. Straner in. David govorila v D. Lendavi v »narodnem, t. j. madžarskem jeziku« (!!) kakor piše Ravnikov list. mu ce bo prineslo mandata in če znajo v D. Lendavi klicati pri nijavem vinčku »Živio«. to še ne bo ustvarilo želieneera »sijajnega razpoloženi« v vrstah zavednih narodnih volilcev, med katere se ponosno štejemo tudi pristaši NRS. ki po svoji ocTomni večini odločno odklanjamo zgagarsko politiko g. Ravnika, ki bi hotel izsiliti priznan:e načela, da naj v strankah in v javnem življenju ne odlnčiriejo oni. ki misli'o in delajo. temveč da je prečastiti »Jaz« več kot stranka, ideia in država Logika tega načela ie edinstvena. Če zastopniki t"ira principa vidijo, da stranka ne prizna samo njih in njihoveca »Jaza«, pa io za-men:ajo za druro, o kateri mislijo, da jim bo bolje služila. In zgodilo se je že celo, da je tak človek zamenjal stranko že v tretjič in trinaisti^ in pnst.il drugod zopet »voditelj«. Seveda »ideje« e tem ni zamenjal, ker je pač — sr^oh nikoli ni imeL A. V. : L'sta Narodnega hloka v Zarrebu bo *e dri postavljena. Po;rafen!a predsed-ništva mestne ortranizacije SDS in kln-ba radikalne stnnke v Zacrreha so pred povoljnim zaključkom in bo k?nd;dat.na lista vložena počeikom nastopneera te-drift. Mestna organizacija SDS predloži za nosilca skupne liste znanera narndnesa borca odvetnika dr. Ivana J uriš o. Id po svoji korektnosti in aarilnosti že dol-to zavzema odlično pozicijo v zagrni* i sfcj naeiionalni jamontl. Harry Hill 5., 6 f 7. januar Kino Ideal Iz Srbije do morja Ena najvažnejših novih železniških prog, ki so bile zgrajene, odkar smo ujedinjeni v edinstveni državi, je nedvomno proga Užice-Vardište, dolga 70 km. Važna je iz dvojnih ozirov: Spojila je namreč sistem srbijanskih ozkotirnih železnic z bosanskim ozkotirnim železniškim omrežjem in ustvarila s tem tako nujno potrebno direktno zvezo Srbije z Bosno, na drugi strani pa ima sedaj proga, ki se odcepi južno Beograda pri Mladenovcu od proge Beograd - Niš, direktno zvezo s Hercegovino in Dalmacijo, torej z Jadranskim morjem. Proga prične namreč pri Mladenovcu in konča v Gružu ob morju. Dolžina ozkotirnih železnic v Bosni In Srbiji znaša na površini 9000 kin* približno 3200 km. Toda dočim so proge v Bosni zgrajene enotno, na podlagi smotreno sestavljenega načrta in tvorijo organizem, zmožen za samostojno funkcioniranje, so srbijanske proge gole okončine, ki štrle v notranjost brez sleherne medsebojne zvez*' !n zato tudi nimajo onega pomena, ki bi ga morale imeti. Zgrajene z vidika finančne možnosti so namreč često v direktni koliziji z normalno - tirnimi progami. Zato jc nujno potrebno kom-pletiranje teh prog in kompletirane priključiti Bosni. Važni, nekdaj cvetoči «w|«>dar>ki centri severozapadne Srbije, kot n. pr. Valjevo. Čačak, Mila-novac, dol>e lahko pristop k morju in jim je gospodarski procvit zagotovljen. Zveza Bosne s Srbijo bo stvorila v železniškem oziru organično celoto, ki bo. naslanjajoč se na naše plovne reke, krepak donesek k organizaciji prometa v naši državi. Celokupni srbi janski izvoz in uvoz izpremeni svojo smer. Dosedaj skozi Solun in Sušak. odslej skozi Sarajevo, z morskim izhodiščem v Gružu. Vprašanje pa je, koliko bodo mogle bosanske ozkotirne železnice ustrezati vedno naraščajočemu prometu. Transportna kapaciteta je namreč prect.j uizka, dočim je blagovni promet dosege! že predvojno višino in še vedno kaže tendenco dviganja. Ako dodamo že severno Srbijo z Vojvodino, je docela nemogoče skrbeti za reden in neoviran promet. Kljub velikemu [prometu in veliki potrebi vozov vozovni park namreč ni bil skoro nič povečan. Država ni Investirala v to svrho ničesar. Imamo samo, kar smo dobili na račun reparacij od Nemčije: ozkotirnih vozov približno 700. Slehernemu ojačenju prometa je sledila prometna omejitev in zastoj blaga. Uprava je mogla kriti do 50 % naročenih vozov. Pridobitve-ni krogi niso mogli izpolniti svojih obvez in konkurenčna zmožnost naših izvoznih predmetov in produktov je padla. Država, ki je eksploater večine rudnikov, si je zagotovila precejšen del o-lprtib vozov, ostanek pa je bil na razpolago privatni u[>orabi. In vendar leži v državnih skladiščih do 3000 vagonov premoga, ki čaka prevoza. Podobno je z lesom. Občutno je pomanjkanje vozov za naklade lesa, rude in premoga. Prva dolžnost merodajnih faktorjev bi bila, da se poveča vozovni park. Druga, da se uredi racijonalna uporaba istega. Ozkotirne železnice v zapad-ni Srbiji so podrejene beograjski, bosanske sarajevski direkciji. V interesu premeta je. da so ozkotirne proge upravljane enotno. Železnica zahteva centralno urejeno službo, ki ne razsipa denarja in energije, ki ne sloni na birokraciji, ki uvaja složno delo. kar je bistven pogoj za nagel in elastičen oromet Tako so organizirane uprave v Franciji in Nemčiji. V tem smislu je potrebna reorganizacija naše železniške uprave. Vse novo zvezane proge se morajo podrediti sarajevski direkciji. Sarajevo ima namreč preizkušen uradniški aparat in voljo za delo. Sarajevska trgovsko - obrtniška zbornica je v tem oziru že posredovala pri generalni direk ciji. Ako pa se to ne zgodi, se mora koncentrirati vsekakor vsaj vozovno vodstvo v Sarajevu. Le tako bo mogoče smotreno kritje naših potreb. Dr. Franc S. Košmerl Dobrontk našega dijaštva. nje, kjer je povedal, da Je naSel vrh hriba Pezdiča mrtvega. Truplo tragične smrti preminulega finančnega tajnika Ivana Pezdiča prenesejo danes zjutraj domačini v Begunje, nakar bo prepeljano v Kranj, kjer ga polože v pondeljek, dne 5. t. m. ob treh popoldne k večnemu počitku. Pogreb se bo vršil iz kokriškega predmestja št. 41. Ivan Pezdič je bil stat, šele 47 let. Bil no določene udeležbe Italije na gradbenih delih v Rakeku. Tudi je prometni minister na njegovo intervencijo odredil, da imajo domači lesni transporti po možnosti prednost pred tranzitno rabo, glede katere se ima v bodoče postopati tako, da ne bo zakrčila postaje. Direktor Borko, ki se je te dni mudil v Beogradu, ie s svoje strani storil vse, da se bo moglo pereče vprašanje pospešeno obravnavati ter brzo zaključiti. Ko bodo pogajanja z italijansko železniško upravo glede naprav, ki bodo potrebne na Rakeku, kot bodoči skup- je prvotno računski uradnik pri financ-;nj postaji, zaključena, se bo končno nem ravnateljstvu v Ljubljani, vsled lz-|m0„]0 v poinj merj zadostiti vsem in-rednih sposobnosti in posebnih zaslug pa | teresom domačega gospodarstva in zlasti tudi lesne industrije v cerkniški dolini. Svoj čas smo poročali, o velikodušnem darilu, ki ga je naklonil slovenskemu di-i iaštvu g. dr. Fr. Košmerl iz Chicaga. j Daroval je namreč glavnico 100.000 Din i za dve ustanovi, eno za naše gimnazije, drugo za obiskovalce višje obrtne (srednje tehnične) šole v Ljulilani. Ustanovi bo oskrbovaJ in oddajal ljubljanski občinski svet. Gosp. dr. Košmerl je pravi slovenski kozmopolit. Rojen je bil leta 181;) *- .Jesenicah na Gorenjskem, kjer je bil njegov oče posestnik in strojarski mojster. Gimnazajo je študiral v Kranju in Ljub-lani, na univerzo pa ga je zaneslo najprej v angleški Oxford. od tam v Pariz in naposled v Chicago, kjer je ostal tudi po dovršenih Studi ;nh. Dosegel je doktorat filozofije in prava in se posvetil advokaturi. ki jo Se danes izvršuje v Chi-cagu. Ob enem je profesor na tamošnji univerzi. Da 'e kljub visoki socialni poziciji, ki si jo je pridnhil v novem svetu, ostal dober in zaveden Jugnsloven. priča zopet njegovo velikodušno darilo, ki ni prvo. ker se je že često poprej spomin:al raznih naših institutov z večjimi ali manjšimi podperajni. je bil pomaknjen kasneje v status kon-ceptnih uradnikov in postal končno tajnik. Pokojnik je bil jako nadarjen človek in zlasti upravni talent. Ze pod bivšo Avstrijo so ga hoteli poslati kot finančnega ekspert^ v Crnngoro in Albanijo, za časa rr rovne konference v Parizu pa bi imel biti dodeljen naši delegaciji, kar pa je vsled rahlega zdravja odklonil. Leta 1919 je bil poklican v finančno ministrstvo v Beogradu in je bil prvi proračun za Slovenijo v glavnem njegovo delo. Vsled prenapornega dela ie pričel živčno bolehati in dobil končno daljši dopust. Cim je okreval, je bil zopet dodeljen finančni delegaciji v Ljubljani. Zadnje čase se mu je zdravstveno stanje zopet poslabšalo in je bil precej zamišljen In močno potrt., Pokojnik se ie v mlajših letih ude.stvoval tudi literarno. Bil ie od leta 1903. sotrudnik tedanjega beletrističnega lista »Slovana«, kjer je priobčil več iako lepih lirskih pesmi pod psevdonimom Pavel Golob. Žrtve neprevidnosti starišev V Priiedoru v Bosni se je zgodila te dni vsled neprevidnosti starcev težka nesreča, ki je zahtevala dve nedolžni žrtvi. Posestnik Mihailo Savič je Imel dva sina: enega fi, drugega 4 leta starega. Mati je odšla v četrtek v mesto naku-povat, doma pa je ostal oče z otrokoma. Nenadoma pa precej veseljaškemu Mihai-Iu šine v glavo, da bi bilo dobro, ako se gre tudi on malo pozabavat. Rečeno storjeno in ostavll je svoja dva otroka sama v hiši poleg razžarjene peči. Pri odhodu je bil še tako nepreviden, da je zaprl tudi vrata stanovanja, da za slnča) nesreče ja nihče ne bi mogel prihiteli dečkoma pravočasno na pomoč. Otroka sta se brezskrbno igrala v sobi, mati je v mestu nakupovala, oče pa je v gostilni napijal zdravice. Med tem je Iz močno razgrete peči najbrže padla kaka iskra na slamnico in pričelo se e kmalu kaditi. V nevednosti sta otroka posteljnino, iz katere se je dvigal dim, raznesla po sobi, vsled česar je bila vsa soba v nekaj minutah polna dušliivega dima. Ko je starejši sinček začutil, da ga dim duši in da mu zastaja sapa v grlu. ie tekel k vratom, ki pa so bila zaprta. Katastrofa je bila neizogibna. Dim se je vedno bolj zgoščeval v stanovanju in uboga otroka sta umirala v strašnih mukah In bolečinah. Ko sta prišla oče in mati domov, je bilo že prepozno. Malo je manikalo. da se nista tudi onadva zadušila, ko sta odprla vrata. Stare šega sinčka sta natla z neko igračko v rokah, oh njegovih nogah pa njegovega mlajšega bratca. Tako sta vsled neprevidnosti starišev dva nedolžna otročiča izpustila svoji dušici. Nesreča je zbudila v mestu veliko pozornost in razburjenje. Sodišče ie uvedlo takoj preiskavo in bo neprevidne stariše gotovo zadela zaslužena kazen. Ureditev razmer na kolodvoru v Rakeku Z akcijo, ki se te dni vrši, se nam obeta sanacija razmer na kolodvoru v Rakeku in s tem tudi definitivui zaključek težkoč, pod katerimi je zlasti trpela lesna industrija v cerkniški dolini. i Ko 30 se neposredni interesi obrnili na javnost in na železniško upravo, je bila vsled stalne pažiije, ki jo jiosveča JDS razmeram zlasti v naših obmejnih okrajih in vsled odločilnega uspeha, ki ga je dosegel lani minister Žerjav v komiteju Južne železnice in pa pri sestavi letošnjega proračuna, v katerega je bila postavljena vsota \Vz milijona Din za preureditev obmejnega kolodvora na Rakeku, odločite" že pripravljena. Naraščajoči tranzitni promet, ki je skoraj popolnoma zaprl postajo za domači eksiHjrt, je pritiral krizo na vrhunec ter povzročil intervencijo združenih interesentov, da se sanacija razmer pospeši. V novem ravnatelju drž. železnic dr. Borku so našli podjetniki in delavci (solidarnost obph je bila v vprašanju po|»oina) moža. ki je pokazal po|«)lno razumevanje za velevažno zadevo ter takoj odredil vse, kar je bilo v njegovem lastnem delokrogu mogoče. Anketa, ki jo je sklical dr. | Borko 2. januarja v Rakek in o kateri smo ol>Sirno |K>ročali. je pokazala, da se dajo najnujnejše stvari brez odloga urediti. Medtem jo JDS storiia s svoje strani v*e, da se končno pristopi definitivni reorganizaciji prometne službe na postaji Rakek, ki ima v bodoče služiti kot skujmi pogra nični carinski kolodvor. Minister dr. Žerjav je izposloval, da se že dovoljeni kredit za razširjenje železniških naprav na Rakeku v najkrajšem času angažira, ljubljanska železniška direkcija pa pooblasti, da stopi v neposredna pogajanja z italijansko železniško upravo glede pogodbe- Malopridnež . . • Ljubljana, 3. januarja. Mladoletni postopač in klatež Joško se je včeraj na vsa usta basal z raznimi ukradenimi sladkarijami, ko je nakrat naredil velike oči, takoj nato pa se za-cmeril, kajti za roko ga je zgrabil za vogalom detektiv in ga odvedel na stražnico. Raztrgani deček je pripovedoval ves skesan in v skrbeh razne dogodbice iz nočnih pohodov na Vodnikov trg, kjer so on In še dva ptička izvršili zadnje čase v stojnice več drznih vlomov. Policija je sprva menila, da ima te vlome na vesti že kak znan, spretnejši vlomilec, tekom časa pa je vendarle zaznala za prave storilce in kol prvi je moral v luknjo in *e prej pred hude može pre-friganec JoSko. Dva, Franceta in Tončka, ki je znan iz komedije , ki so jo uprizarjali svoječasno v Šiški in na Ljubljanskem polju, pa Se iščejo. Takole, ko se je razgrnila na mesto noč, so se vsi trije zbrali na skrivnem kotičku za Ljubljanico. Hodili so gor in dol in kovali za poznejše ure temne naklepe. Stopili so semintja tudi v kino in se naslajali ob pustolovskih zgodbah, ki so se vršile na platnu. Občudovali so genllemane-vlomilce, ki so jim v svojih črnih zlikanih oblekah izredno ugajali. To je dalo povod tudi Tončku, da si je nabavil lep črn , se cštrekal* z njim po promenadi in sumljivo opazoval razne trgovske izložbe. Konec sijaju pa je napravila zadrega. Nekega dne je bila triperesna deteljica čisto suha, in podjetna kakor je bila, je nesla Tončetovo obleko t zastavljalnico. Nato so hodili, oblečeni bolj po domače, ob polnoči in v zgodnjih jutranjih urah na Pogačarjev in Vodnikov trg in s pomočjo raznega orodja odpirali barake ter jemali blago, kar ga pridne mamice branjevke niso mogle čez dan vnovčitL Včasih jim je cratalo>, da so naleteli tudi na šop zmeč-kanih bankovcev. Denar so seveda že naslednji dan zapravili, kar jih je si-; Pariz, mesto grehov je najlepši veliki eksklnzivni francoski ljubavni film sedanjosti. V glavnih vlogah nastopijo znani IVAN MOSJOUKINE, NATALIE LfSSENKO in GEORGES VAULTIER znan iz filma „Koi;igsmark". Vsak bo razočaran oh pogledu tega res krasnega francoskega filma, ki na« popelje v uaravuost divue kra s, kot na Angleško v Dover, potem t Pariz, Nizzo in Korziko. Najnovejše moderne toalete 1 Bogata in razkošna režija, krasni aaravui posnetki, lepi gralei in asdrse zanimiva vsebina povzdiguejo ta film na višek fiimtke □metu osti. Kino Ljubljanski dvor Telefon 730. 26« Predstave ob nedeljub ob '/,11., 3., '/»B., 6., '/,». tn 9. uri; ob delavnikih ob 4., '/,6., '/,8. in 9. uri. film se preMa dsnes 4. in S. L m Blagor onim, ki jim je Bog vsled poseb« nih odlik že vnaprej obljubil nebeško kraljestvo. KROPA. V pondeljek dne 29. decem« bra smo pokopali daleč naokrog znanega 84sletnega samca .Mekelna«. Posebno otroci so imeli z njim mnogo veselja in so ga radi dražili, spominjali pa se ga bodo gotovo še dolgo let tudi starejši ljudje, ki so s pokojnikom radi strašili svoje otroke. Blag mu spomini LITIJA. Danes (v nedeljo) ob 8. uri zvečer priredi podružnica Jugoslovenske Matice v Sokolskem domu v Litiji Strind bergovo igro »Pelikan«. Ker se igra ne ponovi in ker je čisti dobiček namenjen Jugoslovenski Matici, vabimo občinstvo k obilni udeležbi. ... . . .. , . ... RIMSKE TOPLICE. V drugi čuvajnici lilo vedno k novim podjetnostim. Imel Rjmsk.h T ,ic> v Strenskem, je usluž so udi svoje «v,ce> in so se večkrat | ^ že!erni-kj .uvgj Anton pintcfi kj ob vrteli okrog barake za hrbtom ozrezu- vsak. pHm iez naprednjak9 jocega stražnika dno med železnižarji za klerv Take prijaznosti je izpovedal Joško. . , . _ ________„„ , . . . , , ' i kalno prometno zvezo, rozivliamo ga, ka, vse bosta pa znala pnpovedovat, « * briga za svojo s)užbo, sicer Tonček in Franrek. bomo pa še videli, J kažemo t do bivSega ministra kajti zaenkrat se podila, čeprav v velikih sugnjka skrbeh, vendarle prosta naokrog. Papirnate čepice, zalepke za srečolov in šaljivo pošto, koliljnne. konleti, serpentine, girlande. lampijončke in druge okusne dekoracije za veselice priporoča M. TIČAR — LJUBLJANA. Dekliške plesne obleke Dopisi STRAŽISCE PRI KRANJU. V nede« Ijo dne 4. t. m. priredi pevsko društvo . Rekel je, da se spominja samo tega, da ga je že tri dni močno bolela glava Policija je odposlala Edema v svrho opazovanja v umobolnico. * Čevljarski prikrojevalni tečaj r Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani priredi z 12. januarjem čevljarski prikrojevalni tečai, ki ga bo vodil strokovni učitelj g. Ljubomir Stefanovič v prostorih državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg št. 7. Interesent naj takoj javijo svojo udeležbo pismeno ali ustno v pisarni urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Želodčne bolečine zginejo po vživanju Radenske vode! njo. Ivanfičeva ae j« močno poškodovala po glavi, obeh nogah In desni rokL Na tleh ležečo »ta jo dvignila nato dva mimo idoča pasanta in jo spravila zasilno v neko hišo. Klican je bil nato policijski zdravnik dr. Avramovič in na njegovo odre.ibo je bila poškodovana odpravljena nato v bolnico. u— Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna od-borova seja v sredo, dne 7. t m. ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije. Sv, Petra cesta št. 12, pritlično, desno. tudi Ljubljančani, ki imajo prehoditi pot od mitnice proti Viču, se vprašujejo, kdo jo pač misli popraviti. Po malem dežju, ki je padel te dni, se ti udirajo tamkaj noge kar do glcšnjev. Nekdo je zabrede! skoro pol metra v blato. Kamor stopiš, se ti zaziblie zemlja v obsegu enega kva» dratnega metra. Nihče ne pregazi te po« ti. da ne bi imel mokrih nog. pa naj ima • Časi no de Crikvenica je otvorjen ee- lo leto. Palače Hotel Therapia. • Za nakup trgovskih knjig in vseh drugih pisarniških potrebščin se priporoča tvrdka M. Tičar, Ljubljana. • Razpis r.afrad. Opozarjamo na tozadevni oglas tvrdke «Elra>, d. z o. z., Vič 14 Iz Ljubljane u— Gostovanje Zdenke Zikove. Sinoči ie gostovala v Dvofakovi gospa Z. Zikova ter kakor v tTosci> in s svojim vzornim petjem ter doživljanim igranjem žela nn jpopol-j še tako močna obuvala. Lahko si zami« nejši uspeh. Ovacijam ni hotelo biti kon- j slite pogledice za one, ki morajo prega. ca. G. Ado Darian je prvič nastopil v riti to pot štirikrat na dan. Prehlajeni relflri operi; zato ni prav nič čudnega, i s« kar po vrsti. Vrhutea? se napravi še da ga je trema v prvih dveh dejanjih ob- občutna škoda na obuvalih in obleki, čutno ovirala. V tretjem dejanju pa se je Skrajni čaa je že. da se t« pot popravi umiril in prinesel smrtni prizor prav le- i Nujno je tudi popravilo ob »Cesarskem, po. Domač! peve« vzbuja najlepše nade ' vrtu in ob vrtu Oblakovih. Nadejamo »er usva mod publiko ie dan« velike I da občin« tu ne bo skoparila, ampak simpatije Ga. Zikova, gg Betetto In Da- ustregla prizsdetim. rian so MU ilvahno aklamirani Gleda- u" T dohri >e potegnil včeraj lisce razprodano i okog 7 t!u,rai Ljubljančane grajski u— Planinski ples. največja j® najpo- *uvai z dvema streloma je naznanil pulamejša prireditev sezone, je v poo- °Seni » m«*,u M,,° PTe^ ,em P« je le deljek 5. ' m. avečer v vaeh prostorih tudi pribite! na gasilski urad neki m«v Narodnega doma. Neprisiljena sabsvs pomočnik in alarmiral mo^vo, vseh planincev, planink, planiaric. vod- da ?«ri Drelsejeva tovarna pečar-nikov. pasHric, kočaric, smučarjev, dant- »kih izdelkov v Lončarski ulici Gasilci kov>, sedlarjev (ki hodijo le po sedlih). 80 epiteli t«koj na mosto dozdevne ne-pa tudi turisti so dobrodošli, jagri ns- sre6e- 8 intervencija ni bila potrebna, rodne noše in drugo takšno veselo ob- v '"varni so namreč samo močno kurili činstvo, ki hoče biti ta večer bolj noro. P^ tak« ^ J« odevfl huž" P81-" ko najvišia gora. Vrvi, cepine dereze in kra1 dimnik !n tako zmotil graj- smuK pustite ta večer dom«, obiščite fuv8i8 ,eT ^ruge ljudi boljši zimski ali leteos« hribov«.ti gvant. i v petkovi n<»fl »o poskušali ne- Strihnin svež, za pokončavanje zveri, je dospel ,{SAM»TAS", Ceffe 60, vinah je zastalo. Šele čez poi ure so z o« pet zasvetiie električne žarnice in ljudje so si oddahnili od mučne teme in debati« rali, v kaki težavi bi živel Maribor brez električne razsvetljave. Sedsj si Maribora zlasti njegovega gospodarskega življenja, ne moremo več misliti brez falske elek« trarne. a— Mesarji so se pretepli v petek zve» u- »Najboljša, cesta Pešci Vičani in ^t tako grdo v gostilni Koštomaj, da so tudi smučarski kroj (priporočljiv zlasti ), pastirsko raševino itd. V nahrbtnfk nič sira, ne salame Bo vse že v koči tudi tlabteroe*! Tudi do z*«*"'", ob nodeljab in prazni- bodo nastavljeni izkušeni in brhki vodni- kih Pa ^ 9- 12. dopoldne Izposojajo ki. Nesreče niso izključene. ; k"!1'*« v 9 jezikih Popolni tiskani u- Plesni več.r Društva državnih po imeniki. Vstop v knjižnico ima vsakdo, licijskih nameščencev, ki spada med naj-1 kdor se zadostno legitimira, priljubijenejše zabsvne prireditve v Ljub- u- Plesni krožek vabi krož- i trov5, 2 letl" enega tovariša razmesarili za bolnico, ka» mor so ga morali takoj prepeljati s kr» vavega bojišča. Najbolj divji ie bil zo« pet neki Štefan Križanič iz Karlovca, U je že lani enkrat tako grdo mesarij v go« stilni Vlabovič, da so morali celo straž« niki bežati. ! z Celi a e— Nočno lekarniško ilužbo ima ta te« den v Celju lekarna »Pri Orlu*, na Glav« nem trgu. e— Umrli so v Celju meseca decem« bra: V mestu: Josipina Agricola, vdova po stotniku, 68 let. — Rozalija Peperko, kuharica, 53 let. — Ana Slivca, mestna reva, 79 let. — Ivan Skaberne. kleparski mojster, 54 let. — Ferdinand /.gank, mestni revež, 76 let. — Marija Sidar, ob» činska reva, 89 let. — Marko Iratnik, zasebnik. 83 let. — V Celjski lavni bol« niči: Bogomir Prosenc, sin paznika iz Li« tije, 12 let. — Martin Jevnišek, delavec iz Loke pri Žusmu, 52 let. — Hedvigs Jan, hči mizarja iz Celja oko:ice, 11 let. — Frančiška Šergan. dninarici iz Rimskih toplic, 65 let — Anica Žerjav, zlaUrska vaienka iz Celja okolice. 16 et. — Elza Janežič, hči kurjača, Celje okolica, 2 Ie« ti. — Marija Nunčič, prevžitkirjeva hči iz Sladke gore, 27 let. — Mariji Požar, hči državnega pravdnika iz Celja, 4 in pol leta. — Anton Tevž, posestnik ia Bočne, 58 let. — Anton Sentočnik, de« kviev sin iz Hrastnika. 9 let. — Anton Kocjan, dninar btez sta'nega bivališča, 58 let — Adoif Velenšck, delavčev sin iz Celja, 1 in poi :eta. — Oton Leeb, glavni davčni preglednik is Celja, 67 iet. — Franc Majer, posestnikov sin iz Celja okolice, 2 leti. — Jožel Deželak, posest« aik iz Loke pri Št. Rupretu, 43 let — Franc Lešnik, berač iz Celia ckolice, 60 let — Gašper Gričar, berač iz Šoštanja, 52 let — Anica Gerbič. delavčeva hči iz Trbovelj, 5 let. — Eliza Sem, žagarjeva žena iz Ljubnega, 35 let. — Leopold Mit« toni, zidarski mojster iz Celja, 48 let. — Štefka Lipovšek, poscstcikova ha iz Pe« LucvDoraine 9 9 Ijani, je bi! tudi letos Izredno animiran. Velika imionska dvorana je bila nabito polna občinstva iz vseh slojev in stanov. Prireditev bo poselili med d raci m i tudi veliki župan dr. BnltiČ, serent ljubljanske občine g. Josip Turk, zastopniki vseh ljubljanskih konzulov ter predstavniki vseh nnših korporacij. Policijski nameščenci v gala-unlformi so bili s pruv ve-likomestno vljudnostjo in ljubeznijo vsakomur na razpolago. Med sviranjem vojaške godbe [)Od osebnim vodstvom kape In ika dr. Čerina se je sukalo plesa-željno občinstvo do ranega jutra. Prireditev je končala v najlepši harmoniji in so prireditelji skrbeli tudi letos za tradicionalni družabni sloves. u— Tako ni prav. Prejeli smo: Last- gostilni pri Kavčiču. Privoz 4. Nacijona-niča hiše v Gledališki ulici 2 ga. Magda- listi, pridite vsi! Za zabavo in kratek kovo članstvo na čajanko, ki »e vrši v areni Narodnega doma v nedeljo zvečer. Zdravo! " 8 u— tNestcl* na Tržaški cesti 4 toči pristna vina: sprejema po dogovoru abonente na dobro domačo hrano. 2012 u— Prihranio si denar! Vse zimsko oblačilno blago, po^iebno za suknje in plašče radi pozne sezone po ogromno znižanih cenah pri A. Potokar, Ljubljana, poleg trga pri Zmajskem mostu. Tudi vss druga manulaktura po priznano najnižjih cenah. 8619 u— 0rili m St. Jakob-Truovn »poroča svojemu članstvu in naklonjenemu občinstvu. da ima svoj družabni večer v pondeljek dne o t. m ob 8. zvečer v lena Krisoh je podražila z novim !»tom vsem strankam v svoji hiši stanovanja v izredni meri. Tako n. pr. je določila stanarino za malo stanovanje, ki je stalo prad vojno 75 K zdaj n« 1155 Pin mesečno, torej dale? nad normo, ki je bila določena na stanovanjski anketi in tudi preoej preko zlate paritete. S takim ne-socijalnim ravnanjem «e gotovo ne utira pot mirni likvidaciji današnjih nenormalnih razmer in ukirjenju zasilnih stanovanjskih odredb. Zato smo uverj»ni. da bo organizacija hišnih posestnikov, ki je sicer pokazal? mnogo umevanja za obstoječe gospodarske in socijalne prilike, sama obsodile gori navedeni primer zlorabe stanovanjske svobode. u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Ivan Šebenik. iobačni delavec, 28 !et. — Hrna Janežič, vdova železniškega postajena-čelnika, 38 let. — Ivan Hubad. bivši pisarniški pomočnik. 61 let — Fran Skalar, zasebnik. 71 let. u— Policijsko prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeč; slučaji: 2 ti! vin L 1 eksces, 2 telesni poškodbi, 1 narpad, 1 prestopek boje po železniški prosi. 1 popad od psa, 3 prestopki kaljenja nočnega mira. 2 prestopka pijanosti. 10 prestopkov ccstnega policijskega reda, 2 prireditvi plesa brez dovoljenja in 1 prestopek prekoračenja policijske ure. Aretacije sta se izvršile dve, in sieer: 1 radi prestopka pijanosti in 1 radi nevarne grožnje. n— Pretepi po gostilnah so zadnje čase na dnevnem redu Posebno po predmestnih gostilnah pride večkrat do surovih izgredov, pri katerih ogrožajo nasilneži druge mirne goste. Bilo bi po- čne je nreskrbljeno. — Odbor, u— Odda se tra/ika na Resljevi cesti 7 v Ljubljani. Vojni invalidi in vdove. | katerimi sta bila samo dva fašista. Ven- št ki bi reflektirali na isto. naj se nemu doma zglase pri eksenrpla' ričoo kaznuje. u— Povožena je bila. Ko se je na novega leta dan okrog 6. zjutraj podala poetreinica Ivan« Ivaniič, stanujoča na Planinski cesti 6t. 195, v Zgornjo Šiško po mleko, sta ji nenadoma privozile nasproti po cesti blizu Lukroanovega gradu dva enovpre&ia vose. Zadnji voznik je hotel prvega prehiteti, pri tem pa je podrl ubogo touko aa tla ia peljal tez a— Mesto brez luJL V petek zvečer ie zopet enkrat nagajala falska elektrika. Pred 17. uro, ko je bil Maribor že v temi, so naenkrat ugasnile luči po mestu, ki je izgledalo nato čisto srednjeveško. Po uli. cah se je vrši! promet v temi, v trgovinah pa so tlele redke sveče. Tudi po kavar« nah so &t*H pri svečah. Le tu in tam so bili tako srečni, da so imeli plinovo raz« sveti j a vo, drugi zopet »o si pomagali « petrolejkami. Vse dalo ▼ obratih in trgo« v Gorici. Organ odpadnikov slovenskega -1 naroda na GcrKkem eNova doba* nazna-9 nja v svoj: zadnji številki, da bo odslej jj! izhajala samo enkrat na teden. Njeno no-11 voletno voščilo je od začetka do konca I j podobno testamentu, i! * Člana ljubljanskega gledališča v Ju-S I iijski Krajini. Primorski rojak, igralec %. j Emil Kralj in ga Mila Saričeva odideta v j kratkem na turnejo po Julijski Krajini. [ Nastopila bosta z Nicodemijevo komedijo •Zora, dan, noč* v Gorici, Trstu, Postojni, Idriji in Ajdovščini. • Pomlad v zimi. V Svetem pri Komnu na Krasu je pognala trta v trtnfci g. Ivana Forčiča bujno zelenje kar koncem meseca decembra. Pač redek pojav pomladi v tem času! * Županske volitve v Renčah na Kanalskem. Novo izvoljeni občinski odbor v Renčah na Kanalskem je Izvolil na svoji prvi seji za župana g. Arčona. Na Istem sestanku je bil imenovan prejšnji vladni komisar in upravitelj renške občine za častnega občana renške občina PREKLIC Preklienjem žaljiv« besede. Id aem jih rabil proti g. Alojzu Stražarja, ker m nwoftničio» Ivan Marott. Leto 1925 mo določiti doigost življenja našega soln-ca. Najnovejša teorija mu prisoja mno-Lefco 1925., ki se je začelo v Setrtek, go daljšo bodočnost kakor so mu jo pri-je leto !*) gregorijanskem koledarju, j sojale prejšnje teorije, pri čemer velja ci je bil izdan leta 1582.. torej natančno pred 343 leti. Julijanski koie- kazu in živi med razbojniki v šumah. (Jdšcl je med razbojnike zategadelj, ker namerava izdati veliko delo o banditskem življenju, pa misli, da mora nekaj časa iar zaostaja 13 a 5085. Nekatere važnejše ila- j in iz razdobja, v katerem so usedline mine novega leta smo že navedli v | nastale, na to, koliko časa je na naši novoletnem' »Jutru*. D^nes objavlja- j zemlji življenje. Geologi trdijo, da ie pre-110 dodatno prerokbe pariškega astro- 1 t.klo že tnncgo milijcnov let, odkar so oga Merodaca, katere so izšle v »Al-j se ;ia zemlji pojavila živa bitja. Do iste-uanaliu prorokb* za leto 1025. ! ga zaključka prihaja moderna astrono- Po mišljenju tega astrologa se na j mija, ki pa postavlja tudi prognoze za jaja naša zemlja že od leta 1008. dalje ! bodočnost. V 1 „500.000.000.000 ktih bo >od vplivom planeta Marsa. To je j sclnce izgubilo — kakor trdijo astronom-m-zda krvavo rdeče barve, katere «o: ski učen akl — vsled izžarivanja toplote te bali vsi narodi v starih časih. Do- ! eno desetino svoje mase, in njegova sve:-mišliali so sil da prinaša njegovo vla ''oba bo takrat za eno tretiino m:,njsa dar. i- nrepir in krvave vojne"". Mars je; kakor danes. Kct naravna .posledica to-imel" po naziranju starih narodov dva i ga procesa se bo zemlja od s-nnca vedno sinova, Focosa (strah) in Deilosa (tre- j bolj oddaljevala. V dobi, o kateri govori-pot). Merodac n«'»)veduje, da preneha j mo, bc premer zemeljske poti okrog soln-Mnr«ova nMaat Me leta 1945. tore» jca za eno desetino večji kakor da ies, Šele čez 20 let. Ves čas Marsove vlad.' > vsisd česar bo tudi leto razmenma daljše" I udem na zemlji ne "bo godilo dobro.' se kakor je sedaj. Trajalo bo 451 dni. Divjale bodo krvave voine in ljudje i Kai se bo zgodilo takrat s človeštvom? bodo jeeale »-v! raznimi šibami. 1 Odgovor na to vprašanje je danes še ■ • ' • i • . . precej nedoločen. Sicer nas pa loči od J.ars si ie izbral letos za spremne- , ! J tiste dobe tako neizmerna časovna . az- ; dalja, da to vpračanje še dolgo, dolgo ne j bo aktualno. pripomniti, da se ti računi skiadajo tudi! preživeti v ambijentu, ki ga edini more z rezultati, do kateiih ie prišla geologija.; avtentično proučiti o razbojništvu. Usoda plesalke Izidore Duecan Ameriški list »Chicago Tribune« poroča, da se znana »bosonoga* plesalka Izi- valko zvezdo Venero, ki jo veljala pri starih narodih za boginjo ljubezni. Prorok soili. ia bo sjirenistvo Venere j vplivalo vsekakor blažilno na doho Marsovega vladanja, toda glede Venere same je (»esimist. Njegov zaklju-£ek sp glasi. da bo spremstvo Venere vplivalo na bojevitega Marsa blagodejno samo v nekaterih krajih. Azija, Afr-ka in Vzhodna Evropa bodo posebno nesrečne de:":ele Kraji, v katerih prebivamo mi, pa bodo lotos pod zaščito božiče ljubezni. Toda tudi nam ne ho prinesla Venera nič dobrega. Mesto idealne, platonične ljubezni nam prinaša Venera razvrat. Godile se bodo neverjetne stvari. Žene se bodo iz-neverjale svojim mečem, mlada dekleta bodo bežala od svojih staršev a, od svojT! svojimi ljubčki in celo nune v samo- ! 0belodanje„ stamn s.-> ne bodo mogle ubraniti na- 1 ^ £vrc;); og padov ljubezni, ker ne bodo mogle j radi njihove krotitr svojih vročih cuvstev. Moški svet se l»o izpremenil v besne ffitme in bp osvajal ženske kakor za stavo. Najbolje se bodo imele vdove in lake Jenske. ki se nacibajo k razvratu. V Vzhodni Evropi, Afriki in Aziji pa se bo ponavljala revolucija za re volu-j se nihče vei ne zm<_ni za cijo razsajala bo kuga in prelivala sc | se jaz ozirala na dru?el C bo kri. Posebno afriški črnci se bodo j da,a SV()jih ,jllI)avt)jh (ajnosti trdovratno borili, da bi dosegli svojo j bile razodete? Dobro se za Svobodo. Svetovni rekord v avija-tiki na 1090 km f ". jš mm, jir &m državah. Tu so zadnje čase našli ogrom« na ležišča posebne rudnine, ki daje razmeroma prccejšnjo množino čistega radija, prccejšnjo, v kolikor se da o tem sploh govoriti pri tej prvini. Pomisliti je treba, da je treba predelati na stotine ton rude, da se dobi le del grama radija! Tako redka je namreč ta kovina. Cena radija je bila prvotno naravnost bajna. En gram je stal »samo* 1C\000 dolarjev! Ko se je dvignila produkcija v i Ameriki vsled odkritja novih in izdatnih f" Dr. Oetket>- jev fieciviii prašek 4 Dobi ee pcvsotl ali pa J T tovarni Jos. Reich v Mariboru * 1 a I ležišč rude, vsebujoče radij, in so počno, i mere_ napraTili milijončke. Da je temo stavili pridobivanje, je pe.oia cena na r)J9 lako na vajamo dejstvo, da si je last-110.000 in končno cclo na 100.000 dolar. ; nik >S5una«. LaffM. zasiužii v razmeroma jcv. seveda samo za en gram. 'kratkem času dobre tri milijone dolarje* Pred kratkim so naleteli inženjerji na g svoj!m |j,tom. (ustnik »Wor!dn«. polj-velika ležišča radijevc rude v Belgijskem ski žirt puljtll,r, j kajt, komprom itirane bodo odlič- ' malih količinah ta draga kovina, so prvot« ■ no_v r0 precej sreče, astrolog. Mi seveda sprejmemo nje- j ne osebe. A t0 me baš nič ne teži> kajii! nn kppah edino=!e v Jachymovu na CcS, ................ — tudi jaz moram živeti.» Božiče:ca voinim sirotam govp napovedi z rezervo, ker ne za-1 upamo pltulom fantazije in denarne špekulacije. Poldrugi bilifon let Rclativitetna teorija uči, da sta masa in energija isto, le njuna oblika je različna. In tako je energija, ki jo solnce vsako sekundo potroši z izžarivanjem toplote, približno enaka štirim milijonom tcn. Vsled tega zvezde izgubljajo na svoji masi, ker izžarevajo toploto v vseinir. To je nedavno dokazal angleški proiesor Eddington, ki trdi. da imajo vse zvezJe, kojih maso poznamo, toliko večjo maso, kolikor je njihov sijaj bolj lumen, t. j. kolikor večja temperatura vlada na njili. Z drugimi besedami: čim mlajša je zvezda, tem večjo maso ima. Tako je n. pr. Sirius, ki iina okroglo dva in polkrat večjo maso od našega soinca, mnogo oolj svetel od njega: njegov sijaj prekaša solnčncga za 35krat! Na drugi strani pa je energija, ki jo zvezde izžarivajo (naše solnce ji v tem oziru precej skromno), posledica razkroja atomov, ki se vrši v osrčju zvezd pod vplivom silnega pritiska in velikanske vročine. Profesor Jeans je celo izračunal, da je preteklo oj takrat. ko je naše solnce še imelo temperaturo 12.000° C (kakor jo ima daius Sirius) pa do danes okrog b bilijonov! v glavnem mestu stanujoč im sirotam v nor general Gourand. ki ga kale naša za to vedel. Neverjetno mnosro oljo. J!eo razboru do roba njive. txl tam se po meji spustil niztlol. Visoko v njivj se je majhna in sklju- j Jena potila mati . . . Ha! Voda! Potok! Kako sem se »pomnil, da sta starejša brata pred, i dnevi prinesla iz tega istega potoka ske polovice. Ali do danes mi ^e to domov polno rutico rakov? Sam spoc B OS je menda že pozabil na goto. i še ni bilo dano! Do danes še ne! Sanic Itičajno* ne! Ker slučaji so me preje znvršelo ganjali vedno in povsod v življenju, v trenutku vse oi deiinstva do danes! Kakor brat si mi iz >amih onih daljnih dni, ko smo pamži in vpijati trški škarjami oborožena! — Dva, da! — Ali močili prah na ee»ti pred vašo in našo hišo in iz blata potem mesili pogače in Tlaki — raki — raki! po štiriletnih možganih in sem tičal v loeku ob potoku. «l'va vjamem! — Dva velika! — Z ostrimi škarjami nič me ne os t a vgriznrla! Cez hrbet jih popadem in Hutlolfu in Nandetu jih jiekli kolače. Slučajno sem imel smoio pokažem in me bosta pohvalila! — in sleherno leto v šolskih klopeh skozi vode se tudi na.pijem — Sladke vode celih šestnajst let, smolo v vojni, na — Ampak glavno: Raki — raJci — smolo se zab pil v državni službi. Znan raki!» ti je moj zadnji poskiL- za premestitev ; Pokleknil sem ob potoku, nagnil se na boljše mesto! Toda nič! nad vodo. pobrskal z ročico po bičevji; Ampak: uioj sauiski stan! Poglej! — in — Štrbunk! — Z glavo naravnost Prva? , v tolmun ... j Visoko in vitko in belo dekle kot ; Znidarjeva Manea iz Raztrgane ulice, breza v hosti. Biserni zobje, ustnice i ki je nad tolmunom nekje plela peso'rdeč baržun, piave oči, zlate kite, do in korenje, je pripovedovala pozneje, j samih peta dolge. In roke — dvoje kako je »slučajno* čula moje grgranje lilij! in kako sta jo sama Manika božja ža-! Rada sva se impla — prav za prav lost.ua in pa angelj varili poklicala in ljubil sem jo vse iz tretjega razreda odpeliala na mesto nesreče. Za pete me osnovnih pa do osmega gimnazij:-kili je polmrtvega izvlekla iz potoka . . . j šol. Lepe besede, lepi pogledi in po-Ali vidiš? Slučajuo! — Napolnite, zdravi, že le|>ša pisma z moje strani in da! — , včasih za nedeljo ali praznik rdeč Ej. človek božii! Tudi meni se je oleandrov cvet v gunibnieo. Nič več! j mnogokrat zahotelo tihega kotička ob Nič več, dokler me niso pozvali na i svojem ognjišču! Mnogokrat se iz srca maturo. Takrat sem s« spomnil in ji, zaželelo toplega ležišča poleg zakon-1 sporočil: I »Nikoli te ni^em ničesar prosil, nikoli mi nisi ničesar obetala niti dala. Izpolni mi samo to mojo prvo in more biti zadnjo prošnjo! V soboto zvečer med osmo in deveto na sti^zi od one-gavega križa do onegavega kozolca. Pridem, čeprav je jiot dolga tri ure hoda . . .» Ni odrekla in sem odšel. Odšel in prišel preti določenim časom. Resen bodi in ne smej se! Hudo bi mi bilo! Slučajno se je zgodilo! Samo slučajno! Cakai sem na stezi četrt ure. čakal dvajset minut, trideseti Nje od nikoder! Kosilo, ki sem ga iz dijaške kuhinje prinesel s seboj v želodcu skoro štiri ure daleč, se je puntalo v črevih. Ozrl sem se . . . Poletni mrak je padel v veliko, na Gori in v trgu je odzvnnilo Avemarijo. Zakašljal sem na kratko. Zažvižgal. Nič! Nikogar! Kako in kaj? Stisnil sem se v zeleno žito. Ne krohota j se! Počasi sem se vee zaposlen vrnil iz rži na pot in ... »Ali si ti? Oh, kako sem se ustra- j šila! Mislila sem, da je kdo drugi!* Tet korakov pred menoj je stala In 'mi prožila svojo desno lilijo v pozdrav. ; Suknjič je bil v redu, levico sem porinil v žep. da pridržitn hlače, z desnico jo vzel j>od pazduho, j *Nič ne zameri, dekle!* sem se 'smehljal kot bi sekljal čebulo. »Nikar j se n? boj! — In — aha — no — raeljal na ledi — Reci mi — joj — Ne! — Verujeta ti! Saj ti verjamem!* je šepetala in la-prla veke . . . Težko je povedati, prijatelj moj, kaj se ie zgodilo. V obraz mi je udaril zaduh oa kislo so delili po cestah beračem milijarde. V Berlinu si je berač, ki je imel količkaj ugoden prostor, nalezel v enem dnevu bilijone. Ali trebalo je našteti šestdeset tisoč mark, da se ti je prosjak milostno zahvalil. Saj ja dobil v našem denarju komaj dinarl Dočim se v Ameriki množe milijonarji v dolarjih kakor gobe po dežju, so v nekaterih krajih Evrope ljudje, ki imajo milijarde, pa umirajo lakote. Skrivnosti podzemskega sveta Stare kronike nam pripovedujejo, kako so se pogumni posamezniki spuščali v globoke jame ali podzemske hodnike, iščoč tamkaj skrite zaklade, a le redko-katsn se je vrnil, da pove, kaj je videl v podzemskem svetu. Geologi so se šele sredi minulega stoletja začeli bavit: z znanstvenim in sistematičnim odkr'vaniem veličastvetiih skrivnosti podzemskih jam. Tedaj ie Schmiedl začel raziskovati jame na našem Krasu. Na Francoskem je MartcI ustanovil društvo za raziskavanje jam. Nju so posnemali tudi v drugih deželah in tem so so pridružili zoologi, botaniki in historiki, da odkrijejo neznane vrste živali, sestavo zemeljske notranjosti. Botanika, kristalo-grafija, meteorologija — vse to je stalo pred novimi skrivnostmi. In tako se je ustvarila nova panoga znanosti: spelaeologija ali nauk o jamah. Po svetovni vojni se je spelaeologija razvila v vseh deželah, ki obilujejo z jamami. Zlasti Jugoslavija se lahko ponaša z bogastvom takih jam, ki se pa, žal, še niso sistematično preiskale. Postanek teh jam še ni znan. Raziskovanje velikih jam je zvezano z velikimi stroški. Ekspedicija, ki se pripravlja na tako raziskovanje, se mora opremiti z vsemi mogočimi sredstvi, da ne ponesreči v podzemskem labirintu neznanih in temnih globin. Najvažnejša za vsakega raziskovalca jam je svetilka. Danes se navadno uporabljajo karbidne svetilke. Potreben je razen tega kompas, merilo, magnezij, vrvi, lestve in razni instrumenti. Vsak korak v temnih labirintih mora biti obilježen v svrlio orientacije. Slike v podzemskih hodnikih, dvoranah in svodih se menjajo z nepopisljivo razno-ličnostjo: sedaj naletimo na zledenelo jezero z ledenim vodopadom; tam v mračni daljavi se izgublja peščena planjava, kot da vodi v daljni predor; iz neznane daljave se čuje šum vode; nenadoma nam zapro pot strme pečine; po težkem prehodu pridemo v prostor, ki je kakor razstreljen od kake orjaške granate, kupi kamenja levo in desno, a z vrha curlja ozek trak vode, ki pada v malo jamico in se izgublja dalje v globino. Nedaleč stoji ogromni ledeni kolos, na katerem opazimo na stotine pisanih metuljev, ki so zablodili semkaj v temno noč, da tukaj prezimijo. Mnogi so že zmrznili, drugi se oživljajo vsled topline naše svetilke. Vrstč se zopet ledene stene, malo jezero, ozek prehod, šum vode, prepadi, ogromni prostori, polni odprtin in hodnikov na vse stiani, zopet druge dvorane in hodniki brez konca in kraja. V mnogih jamah so priieiene steze in3pota, stopnice in prehodi, tako da so pristopne tudi laji-kom, ki pridejo občudovat podzemske čudeže. Največje dsnes znane jame se nahajajo v Ameriki: Mamuth Cave v državi Ken-tucky in Vhndoth Cave v državi Indiana. Med alpskimi ledenimi jamami je največja ona na Solnograškem pri Werfenu pod Hochknglom. Doslej je ta jama raziskana v dal.avi 30 kilometrov. Oblikam, skupinam in formacijam v tej jami ni para in prekašajo tudi čudeže v svetovno znani Postojnski jami. Tretja skupina jam je ona, ki so jih izprali nemirni morski valovi. Najznamenitejše jame te vrste so: Fingalova jama na angleškem otoku Staf-lalu, jama na rtu Portland na Islandiji in znana Modra jama na italijanskem otoku Capri, ki jo imenujejo »modro« zaradi tega, ker v nienih globinah vse ovija prekrasen azurnomodri sjaj. Modrina ne preliva samo predmete in osebe na površini vode, nego tudi voda sama je modra in modra so tudi vesla, ki se potonejo v to vodo. Tudi mi imamo na dalmatinskih otokih več podobnih jam, a najlepša in največja je ona na otoku Bišcvo, jugo- vzhodno od Visa, ki glede njene lepote ne zaostaja dosti za Modro jamo na otoku Capri. Zal, da je ta jama precej daleč od dalmatinskih centrov, ki jih obiskujejo tujci in da se dela zanjo vse premalo reklame. Od omenjenih velikih jam sveta še nobena ni popolnoma raziskana, a mnogo jih je tudi, kamor še ni stopila človeška noga. A v vseh teh jamah žive najrazličnejše živali nižjih in najnižjih vrst in rodov, zlasti še v jamah, ki se nahajajo v južnih krajih. Najbolj znan prebivalec naših jam je proteus anguineus. Njegove oči se sicer spoznajo, a preraščene so s kožo in o viJu torej ne more biti govora. V Mamutovih jamah živi slepa vrsta rib, a na Malajskem polotoku se nahaja baje tudi nestrupena jamska kača. Višje vrste živali pa ni v tem podzemskem kraljestvu. V pradavnih časih pa so. kakor se zdi. različne živili v večjem številu, četudi le začasno, zahajale v velike jame in ravno tej okolnostl se imamo zahvaliti, da smo spoznali razne vrste živali, ki jih danes ni več. Po kosteh, ki so jih našli v jamah, je ugotovljeno, da je pred nekoliko sto-tisoč leti vsa srednja Evropa bila polna jamskih medvedov in hijen. Raziskovanje jam nam pojasnjuje tudi zgodovino razvoja človeškega rodu. Iz španskih jam je znano, da je bil človek že v onih davnih časih vs.vi nekoliko nadahnien s kulturo, kar nam pričajo risbe, ki predstavljajo bivole, leve in podobne živali. Naše znanstvene kroge čaka na tem polju še mnogo dela, ker bo treba še mnogo desetletij, preden bo dodobra raziskana obilica jam, ki se nahajajo v Jugoslaviji. A organizacija tega dela se mora vršiti na znanstveni podlagi. Delo raziskovalcev jam je nevarno in zahteva najvišjo turistično opremo, telesno vztrajnost in neu^trašenost. Spelaeologija si vkljub vsem težavam vedno bolj trebi pot v vseh kulturnih deželah. Prva odlikovana Eskimovka To je pravi zamotek Aspirin tableta Ž&a^ek katere izvrstno polajšavajo boli. Pazite na mo3ro-be'o-r.Iežo psčatao znumkol Senzacijona!na pravda za ločitev zakona Te dni govori ves Pariz samo o senzacionalni tožbi za ločitev zakona, katero je vložil neki pariški zdravnik, sloviti kirurg proti svoji ženi. Soproga tega zdravnika .e namreč zbolela in se je morala podvreči težki operaciji, od katere je bilo odvisno njeno življenje. Pred operacijo, katero je imel izvršiti njen soprog, je žena postala zelo nemirna. Bala se je namreč, da bi mož ne postal preveč nervozen in da ne bi mogel srečno izvršiti svojega dela. To bojazen je soproga možu razodela in ga prosila, naj prepusti operacijo svo emu asistentu, kateremu se je težka operacija popolnoma posrečila. Ko pa je gospa oklevala, je mož vložil tožbo za ločitev zakona, češ da ga je žena nedopustno razžalila. Nastalo je vprašan e: ali je žena moža resnično razžalila in mu ni več izkazovala svoje ljubezni, ker je odbila njegovo operacijo? V tem slučaju bi bila 1 ubezen žene gotovo na mestu; baš zato je svetovala možu, naj izvede operacijo asistent — ker ako bi umrla pod nožem lastnega moža, bi bila krivda sumljiva. Tudi bi kirurg osramotil svoje ime, svoj polo?aj in bi si naprtil težko odgovornost. Nemara bi si tudi očital, da je umoril lastno ženo... Po drugi strani pa je zopet res, da bi moral biti mož deležen neomajnega zaupanja svoje žene. Čudno se sliši, da nima žena zaupanja v svojega lastnega moža — zdravnika svetovnega slovesa. Pravda za ločitev tega zakona sedaj traja. Njenega izida pričakuje ves Pariz z veliko napetostjo. J sar velikega in posebnega, je po sodbi dr. Schulhofa kriva njihova boiezen, ki jim daje priliko samo za zamah, gesto, momentano razpoloženje, pri čemur pa pogrešajo možnosti intenzivnega dela in dinamičnega stopnjevanja. V tem je baš razlika med genijem in blaznikom, da genij neumorno dela, dočim vedi blaznika ie trenutno navdušenje. X Nova iznajdba Marconijeva. Pod tem naslovom smo prinesli v svoji včerajšnji (sobotni) št vilku »Jutra» vest, da je italijanski inženjer Marconi iznašel nov način uporabljanja težkih olj pri navadnih motorjih. Posneli smo to vest iz dunajskih in deloma tudi pra škili listov. Iz včeraj semkaj došlih pariških in drugih inozemskih časopisov pa smo doznali, da tega važnega izuma ni napravil Italijan Guglielmo Marconi. ampak Rus Ivan Malto-n j i n. ki je živel dobre dve leti na Frnnca-kem kot begunec. Za to gostoljubnost se je zahvalil Franeiii s tem da .ji je poklpnil svojo iznajdbo. P -[ravljamo to vest nemških listov, ki Mi oči vidno zamenjali ime manj znanega ruskega inženjer ja Makonjina s slav nim izumiteljem brezžičnega brzojava. Hlianrm Marconi jem. X Povratek ruskega raziskovalca. Po dvajset m prečnem bivanju v Mon golri se ie povrnil te dni v Petnurra 1 sloviti ruski znanstvenik in raziskovalec P. Kozlov. Seboj je prinesel nad 50 velikanskih zabojev z dragoceni ni predmeti, ki jih te nabral v krajih, kier ?p kopal, posebno pa v puščavi Gobi Kozlov je odkril v tej «trp>? -uščavi. drugi na svetu, zasuto me^to Hr>ro-bofo. pre'šnio "resfdieo cesarstva Tnncr"t. Med rnziskovilčerimi zakladi se nahaja tudi knjižnica kakih 2500 knjig v sedmih jezikih. Med njimi so celo kniige v doslej neznanem jeziku K sreči našel Kozlov tudi besednjak tega iezikn. na podlagi kiteregn upa prečitati zanimiva dela. Izkopal ie razen toga mnogo sli'; in r:>7.r.e predmete iz zlata in brona. Petro^mi"'^ akademija umetnosti bo priredila posebno razsf?vo izredno številnih izkupin svojega č'°na. X Ekskhizivnl New Yorfc. Največ M bogntnši ncvvorSVi sn porabili r-red krntkfn pribtd žene ruskega velikega kneza Cirila v New Vork. ki se je dal. kakor znano. proglasiti za ruskega caria za to. da se pokažejo v vsem «voi"m s'in«'. Velikn kneginia ie Pri kot go=t klnhn Opera v New York, da bi se zahvalila Ameriki zn pomoč. ki jo je izkazovala niročilih so našli orožniki pri nadaljnjem preiskovanju v hiši morilca na debelo Denka v posteljni slami iz-kazila nadaljnjih sedmih oseb. Sedaj mislijo, da ima Denke na v (M i najmanj 1-1 žrtev. Svoje irrozovito-ti ja začenjal že pred 11 leti. V bližnjem gozdičku so našli v torek zvečer v grmovju velike množine človeških k -"i, ki so nemara žalostni ostanki Denko-vih žrtev. X Tujci v Parizu. Po zadnjem izkazu mestne občine pariške prebiva v tem štirimili.ionskem mestu 620.86Č inozemeev. Od teh je 113 574 It.ilija-nov. 9(5.475 Belgijcev. 5C>.!109 Rusov (velik odstotek emigrantov). 53.571 Švicarjev 38.623 Severcameričanov, 37.334 Spancev. 30 50f> Poljakov, 19 tisoč 437 Rumunov, 13 412 Lukscn-buržanov. 11.754 .fufnoameričn: >v in 4253 Nemcev. In mi jugcsloveni? Gotovo jih bo v Parizu precejšnjo 51 ovil o. o katerem pa ta statistika ne v6 i.ič p.iver.ati X Snežni viharji v Ameriki. Ledeni vihar imenovan »Mizzard*. je divjal za praznike v zapadnem in srednjem delu Zedinjenih držav v smeri proti Atlr.rt-keirni oceanu. Hklon je zahteval doslej 20 človeških žrtev in p'>-\?:-oeil r.ad dva milijona funtov škode. Ubogo prebivalstvo je zapustilo vsled silnega mraza svoja slaba stanovanja in se zateklo v hotele, kjer so iih sprejeli. da ne zmrznejo. Vihri r je bil inko silen. da je treščil t-dilr i voz brzega vlaka med vožnjo 20 metrov globoko v reko V nekaterih mestih je nadla tempeiatura na 35 stopinj pod ni"lo. X Opazovanje solr.čnega mrka z zrakoplova. ZepjHdin »Los Angelos* (prejšnji Z. R. III) se dvigne dne 24. .januarja v zrak. da bi se z njega bolje opazoval solnčni mrk. Vodja mornarskega observatorija, kapetan PoHock, pozivi je astronome, naj mu stavijo za-devne predloge. Za čn-sa opazovanja mrka bo križani zrakoplov nad oceanom. Poročali smo že ponovno o raziskova« : njih in potovanjih Knuda Rasmussena in ! njegovega tovariša Freuchena med Eski« ; mi. Oba raziskovalca je vztrajno sprem« ! Ijala na njunih nevarnih potih mlada domačinka Arnarulunquag, kar bi pome' nilo po naše «Najmičnejša». Kakor zatr« juje Rasmussen, velja deklica med svo« jimi rojaki res za pravo krasotico. Z obema raziskovalcema ie prepotovala Arnaru!unquag nad 40.000 lan po večnem snegu in ledu. S svojim poznavanjem krajevnih razmer in običajev jima je bila neprecenljva opora in ji gre velika zaslu« ga, da sta zbrala tako dragocen material. V priznanje njenih zaslug in njene po« žrtvovainosti ji je podelil danski kralj visoko odlikovanje, prvo odlikovanje, ki ga je preje! pripadnik Eskimov. Ponosno si je eksotična krasotica pripela red na prša. Bog ve, ali ji je zr.ano, kako kroži i sedaj njena slika po vsem svetu. E2&3 5., 6., 7. januar Kino Ideal 3?azniki in njigova dela Dunajski psihijater dr. Schulhof najav-Ija skorajšnji izid svoje interesantne knjige, katera se sedaj tiska ter obravnava delo blaznikov in njihovo notranje duševno življenje. Imenovani zdravnik je po lastnem dolgoletnem poskustvu prišel do zelo zanimivih zakijučkov, s katerimi se bo znanost lepo obogatila. Po mr.en u dr. Schulhofa je med 3000 hlazniki. ki se nahajajo v oskrbi dunajskih zavodov za umobolne, 2000 normalno razvitih ljudi, ki opravljajo svoje delo popolnoma dobro. Puedini blazniki izgotavljajo divne reči. Neka blaznica n. pr. že leta in leta plete košarice, ki so druga lepša od druge. Svoj posel opravlja nenavadno hitro. Njena dela so bila že ponovno razstavljena ter so vzbudila velikansko zanimanje. Nihče ni mogel verjeti, da jih je spletla abnormalna žena. Neka druga umobolna žena, katero navaja dr. Schulhof v svoji knjigi, se bavi z umetnimi cvetlicami in vsak papir, katerega dobi v roke, pretvori v to ali ono obliko. Njenih umetnih cvetlic je že nad 10.000 in strokovnjaki se jim divijo ter se ne morejo odločiti, kateri bi dali prvenstvo. Neka tretja umobolnica slika že dolgo časa jezero z bregovi in njeno slikarsko delo je tako frapantno, da se mu zdravniki in slikarji ne morejo dovolj načuditi. Drugi blazniki zopet pišejo pesmi, novele in drame ter kemponirajo. Njihova glasba je burna in kaotična, toda nenavadno elementarna. Da blazniki ne napravijo niče- Na levi originalna obleka iz črnega on Iiilina na t< mnem zlaU»|Hvtkanem baržunu. Na straneh rdeče franže, ki segajo do roba obleke. — Desna sli.^a kaže razne oblike nie>deniili pariikiii dežnikov. solato in česen! — Kaj me gledaš? --Večerjala je endivijo in slučajno si je pozabila izplakniti usta — Smej se, idijot in kurent! Smej se! Jaz se nisem! Meni je bilo žalostno in grenko do solz . . .! »Slučajno!* Prvi poljub na usta, ki sem hrepenel in umiral za njimi več kot trinajst let svoje prve ljubezni, pa so ta usta «di-žala» p« česnu m solati . . .1 Druga: Francka. Črnolaska, Na veselici sva se srečala. Plesala sva valček, zapletla se v pogovor, kot da se poznava že sedem let, in se je v srcih vžgalo! Pisala mi je prvi list. Pismonoša ga je mesto meni izročil materi. Vneta za blagor in dobrobit svojega otroka ga je majka odprla in prebrala. In sva za-orala brez pluga in otike! V hiši nesreča in v strehi ogenj ... »Vsako drugo, samo te nikoli!* je sirota ihtela. »Kaj sem zato trpela in nosila krvave žulje na dlaneh, tlckler to nisem izkopala iz blata in gnoja? Nje nikoli! Tako ti povem! Ali pa pojdi od hiše in nikdar več ne vprašaj niti po meni niti po očetu!* •Zakaj tako, mama?* •Zato, ker ni ne za tebe ne za mene in mir besedi! Ni mi všeč!* »Zakaj ne, mama?* »Tako! Recimo slučajno! Slučajno! Všeč mi ni! Zato: ona nikoli! Tak je moj amen!* Ali poznaš, prijatelj, materine solze? »Dobro, tiisma! Rodila si me in pravico imaš! Ubogal bom! Samo ne joči'.* Naredil sem čez dekleta in svojo ljubezen križ in nisem odšel od hiče . . . Sluenino! Tretja. Tiho in pošteno in pridno dekle. Pravi angelj nebeški. Moje starosti, toda vsaj dvakrat pametnejša nego jaz. V novoletni noči sva se poljubila prvi' in slednjič. Na pragu pred njenim domom. Iskreno in nedolžno kakor še nikoli v življenju popreje in nikoli pozneje. Ali siroti sva bila oba. In ko bi sp bil moral odločiti in izgovoru pred njenimi in svojimi za lnjo besedo, sem jel premišljati, seštevati in množ'ti. deliti in odštevati in mesto v zakonski kurmk sem se slučajno zalete! v vprašanje: Čemu iz enega slepca skrpucali dva?! Pametnega odgovora na to vprašanje i.i-era iztaknil in ona je še danes pridno in prsteno in tiho in pametno dekle in jaz fant . . . Slučajno si niti zbogom nisva rekla, ko sva se razhajala . . , I Četrta? Peta? Deseta? I Kdo pomni vsfc?! Moški možgani so za spomin, v kolikor se nežnega spola tiče. močno plitvi, srce moško pa je v ' tem ožim največja vreča na svetu. B-i-šeš in bašeš, ne napolniš nikdar, še in še izvohaš v nj"m le kotiček, kami r stlačiš še eno in le katero. In takšno j? bilo in ostalo tudi moje! No vsi oni: »Srečno pot!* in »Na I svidenje!* so vselej bili slučajni. Vča-I sih ena edina besedica, včasih cele ii-tanije. včasih celo grtavo poleno v grčvvi fantov*ki pesti, i V .Marto sem so zaljubil pod črnimi prapori sreli povorke demonstrantov, v Pavlo za barsko mizo, v Rozalko se zagledal na kopici dišečega sena » planini. | Slučajno! i Z mično in okroglolično Fani sva «e !lovila dve leti in f»ol. — Dve dolgi leti in pol nisva imela poguma, vprašati se in si razkriti, ali se štimava ali ne in | koliko. Na vse zadnje sva vendarle preučila plot In klanec. Nazarensko sva se ljubila. Tako nazareii*ko, da s--m jo nameraval povabiti, kadar v služhi pri jštedim potrebne groše. naj pride k n.eni. da se viamt-va. Ali i-redno sem i jaz izkopal zaklad, ona dospela do imene in oba pred oltar, sem vedel, da jo je neke nedelje jrri večeruicah v cerkvj — vrgl" božjnst. Pismo sem prebral, omahnil počez čez |H>steljo, zaril glavo v blazine in zatulil kot vol ko ga vlečejo v klavnico. Ker veš. rad sem jo imel, iz celega srca nazarensko rad! Ali . . . j Bolna! Slučajno! Božjastna! Slu-čs'n:'! Grlo mi je suho. Joško! Napolnile vrček Sedaj? Pustil sem dekleta in se vrgel na vdove. Iskal sem. našel, zavrgel. zo;-et iskal, preizkusil, zapustil. Ali ^e-da'j, mislim, sem našel pravo! Slučajno, razume se. Julija ji je ime! Osemindvajset let! Morda jo poznaš? Da? Ha! I Kako misliš? Gavtrožal Zaročila sva I se! Na izpraševanju sva le bila! V nedeljo naju okličejo prvič. Prihodnji mcsac bo poroka! Ali prideš? Najljubši ; svat mi boš! Pol ene že? Tako hitro? Dečko! Tri I najst vrčkov? Dobro! Jaz sem jih na i štei petnajst! Slučajno sem se vitel! — Hvala!. • Vila je stala ob morju. V vrhn pred njo so sanjarile mirte in lovor in vonj ; po cvetoči rezedi, rdečih in rumenih 1 ložah in nageljnih, po narcizah in kija- ' cintnh je polnil me>sečno noč. Široka magnolija je na križpotju med gredami .zapirala svoje bele kelihe. Vetrič z morja kot dlan božja . . . Sedel seui na balko' u za'- !jen v nisli. Nenadoma sem skočil. Kdo kliče? V daljavi je odjeknilo n:oje ime. j Točno in razločno! V drugič! V tretjič! Zakopal sem se z. očmi v plavo noč ; nad vodami . . . Pogledal v vrt . . . Nič! Pamo zvezde na nebu in na morju, I čebljanje valov v portiču in dehtenje 'cipres in cvetja pod balkonom . . . ! Stopil sem v sobo. pogledal na uro in v beležnico zapisal dan in čas . . . I »Vesti dobim ... Kdo se me je spomnil . . .?» Počasi sem se razpravil in legel . . . Nekaj dni pozneje sem čital v novi-nah- »Gospod Miklavž Robida, višji kon-: trolor. je sinoči umrl. Žalosten slučaj i je zahtval svojo žrtev ravno na večer pred iii"2ovo poroko z gospo Juiijo vdovo Praznikovo. Zadela ga je kap. |Njenim in njegovim ...» in tako naprej. Odprl sem beležnico in razumel one klice sredi noči. Ubogi moj prijatelj mi je javil svoj poslednji — slučaj . .. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama, ffedelja, 4.: ob 3.: »Paglavka*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 8.: »Veronika Deseniška*. Izv. ?ondeljek, 5.: Zaprto. Torek, 6.: «Cyrano de Bergerac*. Izv. Sreda, 7.: »Pri Hrastovih*. C. četrtek, 8.: »Magda*. F. Petek, 9.: ob 13.: »Hamlet*. IJijaška predstava pri znižanih cenah. Izv. Sobota, 10.: »Veronika Deseniška*. A. Nedelja, 11.: »Izgubljene duše*. Izv. Ljubljanska opera. došel prispevek k zgodovini razvoja sli« karstva in pa k Potočnikovi biografiji. Dr. Kos nadaljuje svoj popis »Srednja, veških rokopisov državne licejske knji« žnice v Ljubljani* s stilističnimi dodatki dr. Stelcta. Gotovo eden izmed najpo* memhnejših prispevkov lanskega Zbor. nika, ki posveti v panogo srednjeveškega iluminiranega rokopisa, ki se v naši umet« nostno«zgodovinski literaturi doslej spioh še ni obravnaval. Dalje poroča konserva« tor Franc Avsec o dokumentu iz 1. 1522., iz katerega je razvidno, da je zidal «Zvo* cik Naše Ljube Gospe v Lescahn domič arhitekt Škcfic. Zanimivi stolp je tako dobil izpričano svojo zgodovino. Dr. Jo« fJedelja, 4.: ob 15.: »Traviata*. Ljudska sip Mal nadaljuje svoje arhivalne »Umcfc predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 5.: Zaprto. Torek, 6.: ob 15.: »Netopir*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. 6reda. 7.: »Rusalka*. B. Četrtek, 8.: «Pikova dama*. D. Slavnostna predstava na predvečer rojsta kraljice Marije. Gostujeta Zdenka Zikova in Marij Šimenc. Petek, 9.: Zaprto. Bcbota. 10.: »Cavalleria rusticana*, »V vodnjaku*. E. Gostuje g. A. Darian. Mariborsko gledališče. Nedelja, 4.: »Trubadur*. B. Kuponi. Pondeljek, 5.: »Razporoka*. A. Kuponi. Zadnjič v sezoni. Torek, 6.: »Pri treh mladenkah*. E. Kuponi. nostno zgodovinske zapiske«, kjer je nakupičenega mnogo doslej nepoznanega materijala, konservator dr. Ste'e poroča o novih restavracijah in novih, zanimivih odkritjih tekom svoje vestne prakse. Ma« rijan Marolt objavlja umetnostno Biblio« grafijo, iz dobe treh mesecev, ki k?.že, kako zelo narašča plodovitost umetnostne literature v Jugoslaviji zadnja leta. S'ede recenzije na novo izdanih strokovnih del, rodošel pregled domačih in inozem« skih revij ter poročilo o domačih in ino» zemskih razstavah. Zbornik stopi letos v peto leto svojega obstoja. Postal je matica umetnostno« zgodovinske literature v Sloveniji, mo« derno ureievana revija par excellence, da si je boljše želeti ne bi mogli. V zadnjem letu je razširil svoj delokrog in partij L V nedeljo pa se bo izvajala Pncci« nljeva »Bohema*, v kateri nastopita kot Mirni ga. Maja de Srozzi, kot Rudolfo pa tenorist Riiavec. Jubilej skladatelja Hatzea v Splitu. Pod pokroviteljstvom odbora vseh kulturnih društev v Splitu bo slavil dne 10. januarja istotam petindvajset letnico svojega javnega delovanja Irot komponist g. Josip Hatze. V splitskem gledališču se bo ob tej priliki vršil slavnosten koncert, pri katerem bosla sodelovala pevsko društvo «Guslar> in Splitska filharmonija. Zajževa spominska proslava v Zacre-grebu. Zagrebško pevsko društvo »Kolo je priredilo zadaje dni komemoraci-jo skladatelja Zajca. Slavnost je pričela s spominskim govorom prof. Širole, ki je bi! pokojnikov učenec. Nato je zbor zapel pesmi Ptičice, in Črnogorec Crnogorki. Solistka opernega gledališča ga. Marta Pospišilova je zapela tVečer-no pesem* in arijo iz opere olnjeva ti, ne prevzemi; ako prevzameš. izpol« njuj, ako prevzameš in izprevidiš, da ne moreš izpolnjevati, od.oži! Ne pozabi pa, da je tvoja dolžnost, da prevzameš funkcije, če imaš zmožnosti, da jo vršiš! Kdor zaradi sebičnosti ne prevzame so« kolske dolžnosti, ni vreden sokolskega imena. Naše Sokolstvo je mlad« in v razroju. Mnogo ljudi potrebuje, da se žrtvujejo zanj. In kakor je žrtev težka in potrebna tako je vedno uspešna. V Sokolstvu izda vsaka žrtev. Obenem pa naj nam bo vss« ka žrtev prijetna, zakaj najvišjo etično podlago i.najo nesebične žrtve v prid svo jemu narodu in svoji ljubljeni domovini. Bratje in sestre! Posebna dolžnost no« ve dobe, ki jo nastopamo z današnjo glavno skupščino, so tudi I. medzlctoe tekme JSS. Te prirejamo, da poživimo našo vzgo« jo v telovadnicah, da dobijo bratje in sestre sredstvo za bratsko medsebojno kosanje. Pomislite pri tem, da se udele« žujejo priprav za te tekme vsi bratje in vse sestre širom naše domovine, da de!a« jo vsi isto s stremljenjem, da bi dosegH čim več, da bi bila njihova priprava in s tem tudi njihova vzgoja čim boljša. Da povzdignemo našo vzgojo, da na« predujen a, v to svrbo se pripravljamo za težke tekme. Naj torej nlkdo ne izostane. Tekme so prirejene tako, da lahko sodeluie pri njih vsak telovadec In vsaka telovadka. Vsi ostal! pa, ki ne moreio več Izvajati telesnih vaj, na i pomagajo tekmovalcem z zanimanjem za niihove priprave, z na« birnnjem prispevkov in z drugimi sred« stvi. ki jih ima dovolj vsako sokolako društvo za vsako sokolsko delo. Na ta način stvorite {lani tn članice z naraščajem in zaupano Vam deco enotne in bratsko edine sokolske rodbi« ne, ki se zavedajo svoiih dolžnosti na« pram sobj, narodu in domovini. Te dolž« nosti vršite iz ljubezni do vzvišenih so« kolskih olliev in v tem smislu spreimite ponovno naš bratski pozdrav. Zdravo! Sokolsko društvo v Vel. Laščah ima redni občni zbor 11. t m. ob 14. z društveni telovadnici. Dnevni red običajen. Sokolsko društvo v Kočevju. I^tna skupščina se vrši 10. t m. ob 18.30 v gostilni brata Josipa Retjana. »Sokol L« Prireditveni odsek ima v pondeljek svojo seio. Važno! Pridite vsi! Zdravo! Predsednik. Sokolsko dniStvo v Kranhi ponovno opozarja članic« in člane na XXVII. rodni občni zbor. ki se vrši v pondeljek. dne 5. t. m. ob 20. ari v telovadnici N. D. Kot župni delegat govori br. dr. Obersnel. Pred in po ob6r»em zboru Igra orkester N. C. oporne umetnosti, da bi poslušalec na- od preteklosti. Napake iz preteklosti je vdušen šel za njima. Viola ni pela svoje pesmi. Godalni trio (op. 34, za violino, violo in čelo) je močna, tipična skladba, za katero je avtor srečno uporabil precejšnjo mero instrumentalnih ekscentričnosti mogoče popraviti samo z vrlinami v bo« dočnosti. Vrline pa ohranite, ker to, kar ie minulo, če je bilo še tako dobro, danes nima več vrednosti. Načrt za bodoče naj bo izraz vaše do« bre volie, izraz vaše ljubezni do sokol« Zbornik za umetnostno zgodovino (tretji stavek: assez vite in sklepna fuga). ske stvari, toda pri nas velja dejanje, ne Stvar zveni polno, sočno. Ritem bohotno j beseda. vre, harmonije so na moč interesantne. j Kdor dela načrt za bodoče, ga mora nove, smele. Mislim, da bo pariška kri- ! deteti za sebe in se mora zavedati, da je tika koncert sprejela toplo. j tudi izvršitev načrta njegova dolžnost P,K-n. j Pri tem pomislite, v kako težkih raz« ■ ------------' merah se nahaja naš jugoslovanski narod Križaj r Bratislavi. Naš rojak Josip baš v današnjih časih; pomislite, kako Križaj, I. basist zagrebške opere, je go- mu je baš v današnjih časih potrebna so« stoval te dni na Bratislavski operi kot ko ls k a vzgoja; pomislite, kako bi bilo Zadnje dni pravkar preteklega leta je -Kecal v (Prodani nevesti> z velikanskim fe bi bili vsi člani našega naroda sokol« Izšel zadnji (št 4.) zvezek Zbornika za uspehom. Vsa kritika enoglasno hvali sko vzgojeni in utrjeni v nesebičnosti, v leto 1924. V prvem članku »Potočnikove l njegov lepi in mogočni glas ter prvovrst- delu is v samozatajevanju. risbe» obravnava dr. Izidor Cankar stil 1 no igro. Načrt za bodoče pa naj bo tudi mera 37 risb slikarja Janeza Potočnika, ki so j Novo slovensko dramo An-no. druin za oseko. Prijave je v poslati na Jk?=redo 10. februarja na tajništvo .IZ3S pismeno z prijavntno. V prijavah je nnvesti: Ime kluba, ime tekmovalca, starost in številko vezne izkaznico. Nagrade: Zmagovalka prejme naslov; »Prvakinja Jugoslavije v damskem smučali u za leto 1925.», darilo in čaetno plaketo. Druga ia tretja častne kolajne. Tekmno ee po tekmovalnem pravimi: u JZS3. Vodstvo tekme je ▼ rokah sa^ezaag* ' predsednika dr. Huberta Soovana. IIL Smaška tekma v smuSkem teka m prvenstva Slovenije za leto 1925. | ki se vrši 18. januarji 1935 na da^avo 18 km na A) Blokah s startom tn ciljem ▼ Novt vasi. v slučaju slabih si einih razmer pa. B) v Bohinjski Bistrih * startom i* ciljem v Bohinju. Začetek ob 9. nri prtflpoidae. Udeležba je dovoljena vsem verificiranim smučarjem. Prljavnlna znaša 10 Din *a otebo. Prijave je vposliti najkasneje do 15. januarja pismeno zaeno s prijavnino n» tajništvo IZSS V prijavah j« treba nar vesti: Ime kluba, ki prvavlja, ime tekmovalca, starost in številko »»verna k-kaz.ice. Nagrado: Zmagovale« prejme naslov: »Prvak Slovenije v smuSkem tek« ta l*-to 1925. diplomo in častno kolajno, drugi in tretji diplomo in kolajno. Tekmuje ee po tekmovalnem pravOni-kn J7SS. Vsi tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost ter odklanja savet vsako janv- stvo. Vodstvo tekme je ▼ rokah saveznefta predsednika dr. Huberta 8ouvaaa- IV. Damska smnška tekma sa prvenMv* Slovenije za leto 1925. ki se vrS na dan 18. januarja n« daljavo 5 km i »tartom in ciljem na istem kraj*, kakor tmuSVa tekma v teku. Začetek tekme je ob 10. nri pred poldne. Udeležba je dovoljena la verificiranim ®m>j*arkara. Prilavidra znaša 10 Din sa osebo. Prijave je vposlati pismeno saeoo » prijavnino do 15. januarja. V prijavah je navesti ime kluba. U prijavlja, ime tekmovalke, starost ia što-vilko saverre IrkaznVe. Prijav® se vpO« fllejo na tajništvo .TZ*P. Nagrade: Zmucovalks prejme naslov* »Prvakinja Slovenije v damskem smn8»« tvhi za leto 1925.». diplomo in častno ko* lajno, druga in tretja.. diplomo bi kola ino. V s« tekmovalke vo»?jo na lastno odgovornost, t«- odklanja Save« vsak® iamst.vo. Vodstvo tekme ja v rokah savez&egS predsednika dr. Huberta Souvana. OBČA PRAVILA. (Po pravilniku za smuške tekme JZSS,) g 20. Ocenjuje se pri tekmah po do««« lenem času. g 23. Na startu se morajo vri tskao« palci pokoravati odredbam startarje*. Dovoljene so vse vrste smuči in vsaka oprema smučarja, za branje no pa Je uporabljanje umetnih zavor ali psov. Tekmo, j raloi dobijo izžrebane številke, katore Ja treba pri tekmi po odredbi startarja vidno nositi, da je mogoča kontrola. 7-abra-njeni »o vsaki dogovori med tekmovalci, kakor tndi gledaleL kateri bi mogli ■iplivsti na izid tekme. § 24. Ogled in trening po markirani progi je zabracen. Vsako oviranje smučarja- ki je dohitel svojega prednika M : kaznuje z diskvalifikacijo. Dotakne 11 s« ' smučar — tekmovalec s svojimi smučmi »vojega prednika ter sakliče »smuk« mora se mu prednik 'zngniti na levo, medtem ko ladnnii krmari dssno dalje. Na odzove se prednik trikratnemu poaivuja diskvalificiran. g 2*3. ?mu Ske vstrame tekme prirejajo se na daljavo cd 30 dn 60 km. Tekmovale! morajo biri preko dvajset let stad ter zdravniško preiskani K tekmi Slavila : MTK. Po dol« , presledku se vrši danes v nedeljo tekma med praško Slavijo in madžarskim prvakom M. T. K. S to tekmo, ki se vrši na nevtralnih tleh v Elberfeldn, bodo vzpostavljeni sportn! odnošaji med Čehoslo-vakt In Madžari. Slavlja je bila prvi klub, k) je pred 25 leti navezal športne stika z madžarskimi klubi, ki so trajali do leta 1908. Tega leta so bili Cehi izključen! iz FIFA In s tem so bile prekinjene tudi vse zveze s sosednimi državami. Med voi no leta 1916. so se sicer športni odnošaji med obema narodoma začasno vzpostavili, vendar pa so leta 191T. končno« veljavno prenehali. Danes pa se vrši v Elberfeldu važni dogodek sprave med športniki dveh narodov, ki v športu igra* ta brezdvomno veliko vlogo. Izid daaa-šnjetekme. ki jo vodi kolnski sodnik Bau-wens, je precej negotov. Zmagovalec dobi dve dragoceni darili, in sicer pokal Elberfeldskega koncerna in pokal «KI-ckerja*. Slavija je dosedaj igrala z MTK. štiri tekme. Izidi so: 26. marca 1905. MTK. zmaga v Budimpaštl 3 : 2, 5. novembra 1905. neodločena tekma v Pragi 4 : 4, 2. decembra Slavija zmaga v Pragi 6 : 2, 17. marca 1907. MTK zmaga v Budimpešti 1 : 0. S. K. Primorle. V pondeljek dne 5. t m. ob 20JO uri važna odborova seja v vogalni sob! restavracije «Zvesda». Pol-noštevilna udeležba odbornikov neobhodno potrebna. 15 S. K■ Primorje. Ponovno se naznanja ceni. članstvu, da se vr« v torek, dna 6. januarja t 1. ob 9. uri dopoldne v vogalni sobi restavracije »Zvezda* redni letni oWni zbor z ob^ajalm dnevnim redom. Ker je to zborovanje velik* važnosti na| se sleherni <1an udelsfi tega zborovanja in s tem dokumentira svojo kio-bovo zavest in ljubezen do istega. — Odbor. 1 Tedenski borzni pregled Zagreb, 3. januarja. Na efektnem tržišču ni zadnje dni bilo nikakih posebnih sprememb. Tečaji bančnih papirjev se drže stalno na ena« kem nivoju, Ie industrijski papirji kažejo večja valovanja, predvsem Sečerana in Gutmann. Promet papirjev, v prvi vrsti Industrijskih je hil minimalen. Dinar je tekom tega tedna na vseh zunanjih borzah da'ic poskočil. V Curi* hu je zaključil prošlo leto na višini 7.90: včeraj in danes ie poskočil dalje na S, to je na viš«no, ki se je že dalje časa obetala ter o/tvoril novo leto s čvrsto tcn« denco. Miš'ienie borznih strokovnjakov je, da dinar na tej točki ne bo ostal, tcm» več bo da!'ie skakal, ker ima, kakor smo že večkrat podrobno n^števaH, vse pogo« je za porast. Nekateri horziianci mislijo, da Ho dinar že v prvi polovici t. 1. dosegel v Curihu 10. Zagrebško devizno tržišče se ie začelo ta teden z ze'o nestanovitno tcndcnco, s katero se je tudi včeraj zaključilo. R'a= go v vseh devizah se ie dnevno kupičilo dočim je promet ostaial neznaten, tako da jte dnevno preko polovice blaga osta« jalo nep'asiranega. Tečaii deviz so skozi ce?i teden slu^eli. Deviza Dunaj se ie spustila na višino Budimpešte. Praga je padla od 202 na 195.5, Pariz od 365 na 345, London od 311 na 305.5. Ita'iia je že proti koneu prejšnjega tedna pad'a na 272. na kate-i se ie obdržala ves ta teden zaradi večjega povpraševanja in deloma maniše ponudbe. Narodna banka sploh ni ta teden niti enkrat intervenirala; v početku tedna ;e še celo kupovala Nevvork ček. Skupni promet se >e prve tri dni tega tedna gi; bal okrog 7.5 milijona Din dnevno, do» čim ie včeraj dosege! komaj 5.5 milijo« nov Din. V današnjem svobodnem prometu je bilo pos'ovanje v efektih ze'o s'abo. Zakliučki: F.skomptna po 114. Vojna ško« da po 125.5. Ostali papirji brez zanima« nia. — V devizah tendenca dalje popolnoma nestanovitna. Prometa sp'oh ni hi= Io; le v devizi na Italijo ie bilo nekaj zaključkov po 271.5. Za b!a«o so se ču'i nastopni tečaji: Dunaj 0.010R, Itn'iia 271.5, London 306. Newvork 63.75, Pariz 350, Praga 195.25 in Švica 1260. skega prometa v Zagrebu krivo tudi splošno pomanjkanje denarja. Cene goveji živini v Zagrebu pa tudi na drugih jugoslovenskih tržiščih so v soglasju s cenami na zunanjih tržiščih rasle do marca, potem do maja nazadovale, zopet rasle in v juliju dosegle maksimum, nakar so pod uplivom trajnega dviganja dinarja slabele do oktobra, dočim so v novembru kljub čvrstemu stanju dinarja zopet poskočile. Od prvega do zadnjega sejma v Zagrebu beležijo cene vendarle v splošnem nazadovanje, kakor je razvidno iz nastopne tabelice (v Din za kg žive teže): 2.1. 1924. 31. XII. 1924. voli I. „ n. „ ni. krave I. „ II. teleta 13.50 — 15.00 13.00 — 14.00 12.00 — 13.00 12.00 — 12.50 12.00 9.00 — 10.00 14.50 11.00 — 12.50 in.oo — io.50 Vinska sefem priredi vinarska zadruga »Ljutomerčan«. 1 11.00 13.50 11.50 — 12.50 21.50 — 22.50 17.00 — 2ti.iKi V enaki meri so oslabele cene ostalim vrstam goveje živine, tudi bosanskim. Cene teletum so se znižale za !6 odst., a ostali goveji živini za 7.5 odst. Povprečno znižanje cen gove i živini znaša 13 %. Kljub temu pa so cene govejemu mesu v Zagrebu poskočile, in sicer boljši govedini za 14 odst., slabši za 26 odst.. a t; letini za !7 odst. Zagrebški mesarji so torej delali lepe dobičke. Cene svinjam na zagrebških se]m7h v prošlem letu so močno padale prav do 1924. je »Tlortus«, prva hrvatska kon-servna tvornica, d. d. v Zagrebu, sklenila likvidacijo. Nova emisija Dobrovoljačke banke, d. d. v Zagrebu. Po sklepu izredne glavne skupščine Dobrovoljačke banke d. d. v Zagrebu, se vseh 50.000 komadov delnic I. in II. emisije proti plačilu 1 Din za komad vzame iz prometa. Na skup ščini se ie obenem sklenila III. emisija novih 25.000 komadov delnic, glasečih se na prinašalca. v nominalni vrednosti 100 Din. Emisijski knrz znaša za vse delničarje 115 Din. za nove delničarje pa 130 Din. Puhskripeija traja do SI. marca Podpisuje se pri Dohrovoljački banki v Zagrebu. Lesrionarski banki v Pragi 'n podružnicah. Emisijo irarantira sindikat pod vodstvom Legionarske banke v Pragi. — Sanacija Gospodarskega društva v Zagrebu, iz Beosrada poročajo, da je hi! za komisarja Gospodarskega društva kot centralne zadruge v Za*0 jugozapad red. jasno — Beoer&d . 7. 767-2 100 jug M — Duuaj , , 7. — I raea . . 7. 746 4 90 jugrap. del 1-0 Inomost . 7. junija, potem pa so se zopet dvigale, ven- "nsp-darako društvo samo Po statutih , dar niso zopet dosegle višine v početku «« ndsnvnrni vsi »srn d.rekere zadnjih leta. Od prvega do zadnjega sejma bele- 10 ''V M Poznve n "P™va žijo cene svinjam nastopne razlike (v I ™ ^rektor , osebno nn materin,, mo- Din za kg žive teže): 2.1. 19?4 31. XII. 1924. ralni :n nekateri na sodnijski od u m> pri infcndanturi Dravske Novosadska blagovna borza (3. t. m.) divi/ijske oblasti v Ljubljani glcile do-Pšenica: baška, 7.5 vagona 425 do j ha ve 10 0(1(1 kg pSenične moke (ničlarice): 430. Ječmen: baški, 1 vagon 355. Rž: prj ravnateljstvu državnih žel<=7nic v Za-baška, 1 vagon 365. Turščica: bnška, . ,Trehi| sto>eča izvozna pristojbina vagonov 200: sreinska, 3 vagoni 195. M o« k a: baza «0s», 1 vagon 610: <6», 3 va> r. z. z o. z. za ljutomerski in ormoški | goni 430;. «7», 3 vagoni 360. Tcndcnca okraj v svoji centralni kleti v Obrežu pri J nespremenjena. t. Središču fpostaša Središče), in sicer v Celjski trg (1. t m.) Govedina: I. 2o. na p:,pjr. loponko. celulozo in lesovino torek, dne 20. t. m. ob U. dopoldne po 24> na lrPu: L 25- 22 Telet,na: v Avstriji ukinjena. P tem se hoče po-prihodu vlaka, 25 do 3<>. Svinjina: svinjsko meso 1. 35. j spešiti iwn? teh predmetov. Na poskušajo in prodaj bodo samo za- 3". sl;lniaa 38. H- 3350 do 36, masi j = PrlmanMini avstrijske trgovinske jamčeno pristna ljutomerska vina letni- 40. emerikanska 34. šunka 40, preknje- bilance v letu 1 7 40. 6PO. času lan«ke?a le,a ie znial primanjkljaj Razen navadnih namiznih vin in mešanih <4» C40, tur?eiia moka 4 (na drobno pri okrog 500 miliionov zlatih kron. Izvoz vrst horio na razpolago tudi sortirana vi- kg po 2il za 14 od«totkov. uvoz na, kakor: šipon, ri?iing. burgundec. ru- 470. rž 410. ječmen 405. oves 300, turšči- na za 30 odstotkov rečii kakor v ena-lanrtec, muškatni silvanec itd. Vsi zname- ca 270. fižol 5C0 do fioo. Kurivo: premog kem času 1. 1923. Avstrijska trgovinska nitejši vinogradniki in graščinski posest- črni 4S do 5«. rjavi 24 do 26 50, kubični bilanca sP ,V tnre! znatno posla!ii-.la. nik i ljutomersko-ormožkega okraa bodo meter nrv 160, mehkih 120. Krma: se- = RumtMja zahranila Izvoz pšenice, imeli ta dan na razpolago svoja vina v no 60 do 80, slama 50 do 55. Kromp r: I7 Bukarešte poroftro: Ministrski svet je zadružni centralni kleti. Poskusila se 1-50 do 1.75 Din. bodo lahko najfineiJa vina iz .Jeruzalema. ----— V Ljuhraui barometsi riiji temner riSja Novoletni teden smo se nahajali povečini v znamenju prave pomladi. Jugoza-pad je prevladal popolnoma in nam pri-vedel topli zrak iz Italije oziroma s Sredozemskega morja. Ta naval južnega vre mena nam ie povzročila velika depresija, ki se je premaknila z Atlantskega oceana bliže k Evropi ter se nahaja med Islandijo, Anglijo in Skandinavijo, tako da leži vsa severozapadna polovica Evrope nad nizkim zračnim tlakom. Vsa severozapadna Evropa ima tople južnozapadne vetrove, ki so diviali skoro ves teden, najmočneje nad Anglijo in severno Franci o ter bližnjim morjem. Tudi nad severnim Atlantskim oceanom so divjali domala ves teden naisilovitejši viharji. Tudi Skandinavija ie imela hude viharje, največ jug In jugovzhod. Nad južno in vzhodno Evropo je ostal zračni tlak še vedno visok in vreme je tamkaj mirnejše. Nad Rusi,o se ie mraz proti koncu tedna nekoliko ublažil in se Solnce vzhaja ob 7*45. taha a ob 16 25 umaknil bolj proti vzhodu vsled pritisk depresije; najhladnejši kraji imajo kvej jeinu nekoliko pod 20 stopinj C pod ničlt Slovenija je ostala nekako na meji me visokim in nizkim zračnim tlakom, ven dar bliže prvemu. Zato je ostalo pri na južno vreme razmeroma suho, dočim j drugod padlo mnogo več dežja, v Rusi snega. Proti koncu tedna se je deževj od severozapada razširilo preko severn Francije, čez Nemčijo in Skandinavij« Dunajsko vremensko poročilo: Vr» me je pretežno oblačno. V severnih Alf skih deželah je zelo toplo. Topli zapadli tok prodira proti vzhodu. V Islandiji pri čen;a polarni zrak prodirati proti jugi v Franciji pa dežuje. — Napoved z nedeljo: V sevenib Alpah: Spremei Ijivo, pozneje deževno. Topli živahni za padni vetrovi. V pondeljek morda mra ter na severovzliodu sneg. V južnih A) pah: Spremenljivo oblačno in toplo. Ažurira in gntla 9s.n0 5 v$e'i M Ioni laijgr-Deroe iaoa, Dwni irg 1. JELKA sigllTi 00 sredstvo za ubranite« phr!:et"T in linole a v □jih »ai&voi iepoti. ?■ on1 (F Vinskega vrha. Kajžarja. Koga. Gomile, j _ pred oslahljerjem ccn žitu. Zaradi Brebrovmka. Ilovca. Železnih dveri itd. ponovnes.a precejšnjega skoka dinar a se Zato se v! ud no vabijo vsi vinski inte- j opaža, kakor poročajo iz Novega Sada, resenti. trgovci in gostilničarji s prešlo. da ie izvoz pjenice oslabel. Cene pšenici, da počakaz nakupom novih vinskih ki g0 t>i|e doslej čvrste, bodo nedvomno zalog, dokler se ne prepričajo o izvrstni mora]e popustiti, zlasti ker dinar še obe-kakovosti in primernih cenah naših do- (a nadal:ni pnra,,. Kakor se javlja, s mačih ljutomerskih vm. Kdor hoče iti v tem najj žitni izvozniki deloma že raču-gorice so mu vodniki in tudi vozovi na razno lago. i najo. 7ahranil izvoz pšenice in vseh njenih produktov. — Zlito kr!t:e Nemške državne banke. Efektivno rlnto kritje obtoka bankovcev v Nemčiji je 7našalo 23. decembra 1924. 40.7 odstotkov proti 10.4 orl«». dnp 15. decembra 1924.: krit;e z zlatom in dpvi7ami je znašalo 54.2 odst. proti 53.9 odstotka. — Si-alranje f<»nta šterlinga. DeriTa na London ie zadnje dni na nekaterih bor- |7ah krepko no«koč'la. Na newrorški bor- , , , , ... , = Vprašanje trgovinske pogodbe s . . prp,lv^„i5niim doseHa 475 Rnzen Železniške zveze so zelo ugodne. Vlak češkoslovaško. Iz Beograda poročajo, da JV^, ITI-'Jvr'Z pride v Središče oh Dravi okrog pol 11. se bodo trjrovinpka po.ajania s p^ia takoj po sklenitvi trgo- r^ns^ in Z Si pet odhaja. Vinski interesenti se prosi o. vinske po"odl,e , Avstrijo. Gospodarske " ^^ ' 'aba J9 'G lta!l^9ka da javijo tako, svoi prihod po dopisnici korporaeij0 že zi,iraj0 potrebni materi- j____ na naslov: »Llutom-rčan« — Sv. Bolferk ja| y za(]evi trgovinske pogodbe so se pri Središču. Centralna klet. k:er se bo že pred me8eci pr;- a posvetovala med vrši! 20. t. m. vinski seiern. je ob veliki generalnim tajnikom Centrale industrij-cesti, 20 minut od kolodvora v Središču. sllih korporacij v Beogradu Curčinom in ------------generalnim tajnikom Zveze češkoslova- Gibanfe cen živini v proslem leto škib industrijcev dr. Franom Hodačem. milijonov frankov je vrlo uspel -Ministrstvo za kmetijstvo in vode fr,a.nc°ski Jilm; ki Kac,e dni predvaja kin" proti uvozu inozemskega kmetijskega ; "Ljubljanski dvor.. S.cer pa mu je prav, orodja. Ministrstvo za kmetijstvo in vo- nas'ov T ^ Zagreb je po svo.ih velikih živinskih; de ie uvedlo akeiio. ki naj bi omogočila mad' Angk'ž A,b"t(u!reecent ded,c sejmih nekako središče kupčije z živino! v interesu domače industrije krit e vse ! sa!ne vsote '00.000.000 frankov, zablod. v naši državi. Zato bo gotovo zanimalo ako navajamo nekaj podatkov zagrebškega tržnega nadzorništva o zagrebških sejmih v prošlem letu. Tekom celega leta je bilo dognano na sejme v Zagreb 1239 bikov (od tega prodanih 732 kdmadov), 16.713 krav (prodanih 6996), 8295 junic (prodanih 3254), 20.447 volov (nrodanih 8344), 7930 juncev (prodanih 1445), 12.664 telet (prodanih 12.502), 25.624 konj in žrebet (prodanih 6221). svinj in prascev 31.232 (prodanih 15.837). Skupni dogon te živine je znašal torej 124.624 komadov; od tega je bilo prodanih 55.331 komadov, odnosno okrog 'domače potrebe kmetijskega orodia Pri ^ skušnjave in avanturistične opasnosti. domačih podjetjih. Ker je bilo to "dorfei! Dejan,e Je po set", ž,vahno ,n se razv,,a zaradi previsokih cen otežkočeno. name- I v P"vcatem filmskem tempu, izredno pa rava ministrstvo na posebni anketi pre-' >a ožh.'-ia sijajna gluma glavnih igralcev: motriti možnost znižanja cen za kmetij- vana Mo,)5likina Alberta). Nata- lije Liscnko (plesalka Yvonne) in Henry sko orodje in stnve ter možnost wloče-nja uvoza iz inozemstva. — Ugoden položaj n-ših državnih že ja Kraussa (Albertov oče). Razkošna ve-Iikomestna oprema, pariški aranžmani in leznlc. Iz Beograda poročajo, da bodo na- d!vni naravni posnetki izpopolnjujejo e državne železnice I. 1924. zaključile z dohodki, ki bodo znižali 100 milijonov Din nad svoto predvideno v proračunu. Ta prebitek v znesku 100 milijonov Din namerava finančno ministrstva naložiti v nekatere nove investicije. — Vest o novem ameriškem posojilu. 45 odst. Napram 1. 1923. je bil dogon Časopisje poroča, da se bodo te dni pri-L 1924. man si za 25 odst., a promet za čela pogajanja o novem posojilu, ki ga 14 odst. To nazadovanje v precejšnji ponu:a neka ameriška finančna skupina meri pokazuje padanje pomena Zagreba j za investicijske svrhe. kot centruma jugoslovenske živinske tr-1 = Likvidacija v ZagreJm. Na svoji iz-govine. Nedvomno je zmanjšanju živin-i redni generalni skupščini 29. decembra snovnost filma k popoln! skladnosti. V tej zvezi se nam zdi najumestneje pohvaliti tudi posebno prizadevni kinov orkester, ki se dosledno trudi, da dejanie na filmskem platnu spremlja s harmonično glasbo in apartnini izvajanjem svojega vedno izbranega muzikalnega programa. Filmske zvezde in zvezdniki so pravzaprav veliki reveži in vredni našega usmiljenja. Kajti zvezdam ns dajo miru oboževatelji, zvezdnikom pa oboževa-teljicc. Tako čitamo v listih, da se je poročil filmski igralec Antonio Moreno; Priporočamo n vo izdajo Jzeko KersuM romanov: Cyclanien Broš. 22 Din, vez. 27 Din, pošt. 1-23 Din Agitator Broš. 18 Din, vez. 23 Din, pošt 1-25 Din Izdala jih je Tiskovna zadruga v Ljubljani na iTi i"flT j H ViT'' "H i: 11111 i i m i: 11«t M11: ^ i« m i 111 m i i i i 11 ■ 1111 "i ; i 'i' i Vi m i H ? i fi 11111 \ | - Otvoritev pisarne - j i dr. Vilko Pfeifer j : načelnik ministrstva v pok. = ( Gospodarska pisarna j Zastopstvo v vseh upravnih in davčnih = zadevah. \ = Maribor Cankarjeva nL 2. Tel. 280 | hiserirajte v „ JUTRU"! E&kva la. Za vse izredno številne in ganljive dokaze sočut a in naklonjenosti povodom smrti naše mamice, hčerke, sestre in svakinje, gospe Brne Janežičeve se tem potom najiskrcnejše zahvaljujemo, ker nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Ob težki izgubi nam je to so-čustje v veliko uteho. V L ju b 1 j a n i, 3. januarja 1925. ŽALUJOČI OSTALI. Liuhiigiii kanarčkov gotovo še ne veste, da prodajam po znižanih oenah Earcerje, Roil rje in 100 plemenskih samic. Cena po dogovoru. Razpošiljam na vse strani. 7797« FRANja 0IEAENA. Ljnbijana, Mestni trg št. 10. JUGOSLAVIJA Najboljši in najpopolnejši spis o naši državi je TON MELIS V dveh delih. 954 strani. 11 | navadna izJaja 60 dinarjev, boljša mehko rezana izdaja > Oei > 75 dinarjev in pottnina t dinarja. Hj i . navaiioa izdaja 50 dinarje*, boljša mehko rezana izdaja . Qei » 65 dinarje« in poštnina i dinarja. Melikova knjiga je popolna enciklopedija o naši državi, ki nudi obilo podatkov iz vsega našega javnega (nacijonalnega, kulturnega in gospodarskega) življenja. Izdala jo j« feniprno Tiskovne zadruge v Ljubljani Frešernova ulica št 54. J* Po slovanskem svetu Politično pismo iz Prage •"™clfc R,toaM •,eml e tvia daleč od arene dogodkov neznatne enote, da more o komaj ščititi 1 ribiške ladje pred roparskimi napadi. Novi intendant Narodnega Divcdla v Pragi. Za intendanta Narodnega IJivadla in ni imela potrebnih podatkov. Zato jc izrazila samo svoje svarilo. Vsakdo pa lahko sodi, da je bila Izražena v tem svarilu edina pravilna taktika. Vodstvo bolgarske komunistične stranke se pa ni strinjalo s Komintcrno. V svojcin stva. Te bo dala in novi upravitelj ho znal skrbeti za red v šoli, ker je mož na svojem mestu. Prozoren namen klerikal« cev pa ne ho dosežen. Dalje je sklenila večina, da stori po« stali pred najtežjo rešitvijo. Slo nam je trebne korake ,da bodo vse občine šol« za to, ali naj nadaljujemo borbo ali pa : skega okoliša prispevale k stroškom šole uklonimo tilnik in pustimo, da nas brez v razmerju števila otrok, ki ie 3:2, ne odpora uničijo in pokopljejo. V tistem pa kot sedaj, ko p'ača Tržič 80 odst. vse« hipu se je stranka res spomnila Kom- ga proračuna, okolške občine pa komaj interne in ruske revolucije. V njenih vr- i 20 odst. Meščanska šola župniku ne da agrarci že od zadnje spomladi nepre- v Pragi je imenovan Nerad, dosedanji i zaključnem govoru na plenarni seji Kom- predsediok državnega sveta v Pragi. Za j interne je dejal Zinov ev povodom bol-lo mestu so se češke stranke dolgo pulite 1 garskih dogodkov tudi tole: Če je vest o med seboj in ga reklamirale vsaka zase.' nevtralnem stališču bolgarske komunistič- st?no vlačijo na dan in ga urgirajo. V najnovejšem času se je pojavil še tretji težak problem, vprašanje vezanih kandidatnih list pri volitvah. Prvaki velikih strank stoje na stališču, da mora sedanji volilni sistem obveljati in da je nedotakljiv ter kažejo pri tem na Veliko Britanijo, ki ie pri zadnjih volitvah skoro popolnoma razbila in uničila angleško liberalno stranko. Med tem pa postaja zanimanje za volitve že aktualna zadeva. Agrarci pričakujejo od volitev velikih koristi za svojo stranko. Za socialne demokrate preroku ejo. da bodo izgubili znaten odstotek glasov na komuniste ki pa tudi v najboljšem slučaju ne morejo doseči mnogo. Kar pa se tiče opozicionalnih strank, je treba reči že sedaj, da so nemške, madžarske, slovaške in češke stranke po svojih narodnostnih in drugih interesih tako heterogene, da so nesposobne za večjo akcijo z dalekosežnejšim vplivom. In baš v tem dejstvu leži ključ do poii- stah je prodrla zavest, da smo revolucionarna stranka in da moremo edino kot taki voditi mase. Mase same so narekovale stranki to taktiko. In stranka je sklenila, da se mora energično boriti. miru. Razumemo. Saj za napredek je ves klerikalni svet le na videz, v resnici pa bi imeli nairaje. če bi šol sp'oh ne bilo; niihovo žito bi šlo pri tem lepo v klasje. Gozdna debata je bila sieer koristna, to« Slcdniič ca je dobil Nerad, ki je socijalcn ne stranke resnična, je storila stranka F.d na mogoča oblika borbe e bil oboro- da odločno prclo'ga. Tudi župnik ni s demokrat, a katerega kandidaturo je moč ; veliko napako. Saj bi bili morali skleniti no podpiral član agrarne stranke, posla- j zvezo s proktetim Stumbolijskiin. Boljše-nec Crha. Vprašanje gledališkega inten- ' viki se niso odrekli skupni akciji s Ke- je s tem re- (V,cr sc renskim proti Kornilovu. Mi smo daleč ženi puč Stranka se je vrgla v ta puč po inicijatiVi samih mas v popolni zavesti, da ni dovolj pripravljena. Nadaljnil dogodki so pokazali, da jc imela stranka to pot prav. Ne glede na strašno preganjanje. na smrtne obsodbe in druge žrtve se danta v Narodnem Divadlu šeno in vsekakor za dai.ie časa oilstra- \ od arene borbe in ne moremo dajati njeno iz politične diskusi e. inobinih direktiv, vendar pa opozarjamo Gogoijev »Revizor« v Pragi. Na sccni j bolgarsko komunistično stranko na to | je začela utrjevati. Celo legalne volitve Vynohtadskcga gledališča v Pragi jc j opasnost. (Protokoli der Konierenz der pod btiržuaznim režimom in terorjem ka-pred kratkim šel čez oder Gogoijev kla- ! ervvcitertcn Kxckutive der komun stisehen žejo, da so mase z nami. Stranka je pre-sični .Revizor«. Komedijo je režiral ruski Internationale, Moskva, 23. junija 192-3., \ stala preizkušnjo in se zelo naglo boi.šc-igralec Sjcrov. bivši član skupine moskov- i Seite 101.) i vizira.« škili hudožestveniških disidentov, igrali pa j Po naročilu predsedstva Kcminterne je I Citirali smo ta članek Iz uradnega gla-so češki umetniki. Inscenerija igre sc je | govoril Radek 23. junija na plenarni se T sila sov etske vlade v prvi vrsti zato, da ! prodal, pa to ostane na njegovih plečih, gibala v okviru moskovske režije in je o državnem prevratu v Bolgariji in ko-; pribijemo dejstvo, ki ga na*i komunisti. Tele naj je tehtVo 70 kg in bilo od te svojimi predlogi zadel nič novega. De« lavna večina pa je s sprejetjem prora« čuna pokazala, da umeva svojo nalogo pošteno. Slučajnosti so prinesle čudno zadevo farovške krave, ki r.e je iz ; ;bila v mesnico pc prepovedanih potih. Sodišče je stalo pred nezadostnimi dokazi in jc izreklo oprostilno razsodbo za mesarja, ki jc kra« vo zaklal. Toda mora'na odgovornost so ne da prevaliti z župnikovih ram na rame mesarju. On je vedel, da je bolno kravo občinstvu zelo ugajala. Hlestakova je glu-rnil L. Veverka z velikim uspehom. Iz poljskega kulturnega življenja. Dne 5. januarja se bodo v Varšavi razdelile tri državne nagrade poljske vlade za rmj-boljši romati, najboljšo pesniško zbirko | muniMični stranki. Temeljito je razprav-; zlasti pa radičevci, lako dosledno in skrb-I krave, kar naj dokaže zdravje junaške j iial o razmerju sii v notranjosti države ,no prikrivajo. Ce le dajalo vodstvo matere. Pa ne tako. Te'c ie bilo res-nično j in o mednarodnem položaju Bolgarije ob komunistične internacijonale v času lan- od zadevne krave. Toda debelo na ni po« 'prevratu ter prišel do zaključka, da bi skih dogodkov v Bolguriji bolgarskim str.Io od njenega mleka, ki ga ni imela, I mogla bolgarska komunistična stranka sa- i komunistom točna navodila, naj nusto- temveč od druge krave. Tako stoji za« | mu ali pa v zvezi z zemljoradniki zmago- j pijo v borbi skupno z zemljorudniki, je i deva, pa nič drugače, gospod župnik. .. ._ _____ ..___. ______i .. ... . _ . - .i .. a da moških ne mara. Ze večkrat je kakor on, je rekel Kobeljanski in po-imela priliko, da bi se poročila, kar čakal ves žalosten še en dan, poleni sem ji tudi jaz svetoval, pa se ni pa je prijaleljti napisal pismo. b ! vzel. Najbr/.e jo služkinjo so od samega iskanja in i J ljubil se je vonj« in na vsak mčin napelje človeka na druge misli.> nega: izgubila se je bila čajna žli- temelj to spominjati vsega, kar se je | ni hotel Ko je videl, da je ne bo do- bjj0 - Je prosil naj mu vsaj servirajo z g ^daj se spominjam.'kako si se ti pa m bila kar navadna zl.ca. Na vsem se je župniku grda sumnja splazila da rdeča in polna župnikova lica niso njo, dokler bo na obisku. Temu je duhovil/, po?:!!;1 z Jmen,j, ko si ma svetu bi ji bil komaj našel para: sta- v sne. Kaj če jo je...? N. s. mogel prav nič p„dohna spokorniškim. «Kaj žuPn,.k ugodil .n »ako^ je bih ovca ho.e, prepFrifati. da ?piš v oni mali rinar. od katerega jo je bil župnik izb.t. iz glave. Toda vendar, takle go- imaS ,u?> je Vpražal pri sosedoj:b fC,.a ,D voUJ..f'L Co8» 1« Jede[ Na* sobici na deskah. Toda, dragi pri- vratih. kupil, se je bil zaklel pri samem spod nolar, ki ima pisarno v laslni Jehovi, da so s tisto žličko Napoleonu hiši. pa da bi... Eh. vse je mogoče, pred pohodom na Moskvo mešali čaj. je župniku šepelal vrag na uho. j je razkladal odpeljal v mesto župnikov prijatelj.! župnik predočil vse podrobnosti ob ,n vra,a v d™g0 t0'"0- notar Karol Domancevvski, ki je bil prijateljevem sprejemu. Prijeten Rosl Ne, s. je mislil gos , gospod.cna, ki Iu dva dni na obisku in komaj dobro je bil, malo v letih kakor on in Je fP'; .^"t"vo ne misli na pokoro. Soba uro po njegovem odhodu so zapazili, celih dolgih šesl let se nista videla. !e bila udobno opremljena, na sredi da žličke ni več. Rdeča lica gospo- Slučajno se je pripeljal v te kn.je, Je kralJetvaIa postelja s celo dične Neli so bila še bolj rdeča in no, in je obiskal prijatelja. Župnik. Soro niclikin Dlazin. frizura še bolj razkuštrana, ko je ! se je spomnil, kako zelo se je bil j {e ,r -a plvar več kakor Ur0,!,°^i^°Vem ° Pa S° P°" 'teden dni. je pa to vseeno malo pre- grešili žličko. i vei5 jn napelje človeka na druge Minilo je pet dni. 21ička se se vedno misli.> ni našla. Služkinja je bila poštena, da, o gospodični Neli ni govora in kateri izmed župljanov naj bi si upal ukrasti žličko svojemu župniku in dušnemu paslirju? Bogne, takšnega (bila? greha svet £e ni videL Nihče drugi j Župnik Kobetjanski je mislil in se je domislil in koj se je žlička našla. Kaj bi rekel, dragi čitalelj, kje je 1 Vsaka beseda I 60 par Stanovanje | «Upanje D. 12» 'obstoječe 1» »ob« Id kuhinj«. Dvignite plimo t upraTl f.__-nt,-----tl m pn OJifvUnHKIa>ittwai nlhim fsat« MMi 1 rila. — Prtob*»J«l« •• 1» mali oglasi. ki PW| m lakko tatft » iMBktiL N> rpraSanja «SgOT»r)« »pr*v. I«, tm Je v»r»*aajm prllatcas tumkt lat Bulptlullrtt priuMbiu O Dli) Modna krojačnica Ba gospode In dame. te priporoma. — Zaloga modnega aukna po najnižjih cenah, postrežba točna. Jakob Kelc. Maribor, Stolna ulica it 5. 2010 Modna krojačica M priporoča za izdelovanje plesnih toalet, kakor tudi aa vsa v to stroko spada- , Joča dela. Naslov pove upr. i .Jutra". 134 Šivilja fcurjena v damakem, otro-Skem ter posteljnem perilu, »e priporoča na dom. Naslov " pove uprava ,,Jutra". 133 Šivilja V Zatokarjevl ulici St. 14/1, ae priporoča v izvrševanje oblek. ko«» - sprejema pa tudi popravila. 125 m Starejša ženska zanesljiva, se spfejme k majhnemu otroku, katera Je že službovala v enakem poslu. — Ponudbe s popisom prejšnjega službovanja ter pogoji na upravo ,,Jutra" pod , .Zanesljiva Stev. 57". 127 Vajenca zdravega ln krepkega, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji za klolručarsko obrt Pr. Bernik, Ljubljana-Siška, Slovenska cesta. 178 Knjigovodja bltaoclst, zmožen srbohrvat-ske, nemško ln italijanske korespondence, išče primer-ne službe za takoj. Začasno prevzame tudi privatno Izdelavo bilanc. — Reference na razpolago. Gre tudi na deželo. — Cenjeno ponudbe na upravo „Jutra" pod značko ..Bilanco". 1G9 t Parna lokomobila 20 HP, malo rabljena, pripravna za mlin ali žago, se po ugodni ceni proda. Pojasnila daje Ivan Magorac, Krka pri Stični. 87 Slov.-nemški 6lovar prodam. — Naslov pove upr. ..Jutra". 130 Salonska garnitura Boljša oseba k lOletnl dckllci ln t pomo« pri gospodinjstvu, se Išče. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod Sitro .Sioveusko-acmiko' 1SG Poštena mladenka snažna in zanesljiva, stara i;0—28 let, ki razume kuho in hiS.no delo v boljši hiši. se sprejme s 15. januarjem. Naslov pove uprava „Jutra" Trgovski pomočnik j z večletno prakso, tudi v samostojnem vodstvu trgovine, zmožen slovenščine, nemščine ln italijanščine, knjigovodstva. korespondem e, stfo- , jepisja ln vseb poslov v tr- j govini. kakor v koutnarju — | išče stalnega natneičenja. — ' Sprejme tudi službo v kukem In blagajna. se prodata v drugem mestu ali na deželi. Vegovi ulici 2/1. 41 Ponudbe na upravo „Jjtra" Lepa, cgelna hiša • krasnim vrtom, pripravnim za stavblSče. ca najlepšem < prostoru v Ormofcu, prIKiad- I na za vsako obrt, na uajpro-meinejšem mestu, se takoj proda. Gospodarsko poslupje lahko služi za skladišče. — Naslov pove uprava „Jutra ' 32 Dobro idočo gostilno j z dvema pritličnima hišama | v sredi nn-sta, električno napeljavo In 6—12 orali zemlje. se pod ugodnimi pogoji proda. Naslov pove uprava „ Jutra". 118 ISče mirna stranka v Slškl. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Z. K.". »4 Stanovanje z 1 veCjo sobo ln primerne kuhinjo, išče za termin maj državni priletni vpokojenec v stari hISI v mestu mil na periferiji. Plača tudi za pol leta naprej. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod soačko ,,Stanovanje 76". 158 Jutra", liobi aiena. 131 | Zastonj trgovcem cenik „M a t k a v » r e i I", poti Je Postrzlu. > Videui-Krško. 27244 Mlada devojka v ljubezni varana. Celim znanja z resnim. zna''-aj-nlm gospodom, starim od 28 do 40 let. Dopise na upravo „J-utra" pod ..Prevara 03". 137 Dva dijaka v popolno oskrbo z lastno sobo. so sprejmeta. — Cesta v Rožuo dolino (IJegova vila) 1 146 Mladenič išče mladenko, ki bi hotela z nJim dopisovati. Zenitev nI l-ključena. Doptse na upr. „Juira" pod „21vaUnost". 173 500 Din nagrade dotlčnemu. ki mi preskrbi kmečki mlin v najem, če mogoče ob stalni vodi. Nasiov pod Šifro ..Za polovico ieta dobro ohranjena, se proda za plačam najemnino naprej' 3000 Din. Naslov pove upr. pri upravi „Jutra Jutra". 61 144 Pisalni stroj i pod ..Podjeten". 150 Kot blagajničarka ali kaj sličnega. želi preme-niti službo gospodična. — Naslov pove uprava ..Jutra" v Mariboru pod ..Večletna Otomana se po nizki ceni proda. — Naslov pove uprava ..Juira" 121 Podružnico ali trgovino I katerekoli stroke, bi prevzela trgovka. Cen lene ponudbe pod ..50.000 lila kavcljej na upravo „Jjtra". 27843 Zakonski nar Išče stanovanje, event. sobo s štedilnikom. Nagrada nI i;:kl iinVoa. Naslov v upravi ..Jutra". 120 Zamenja se stanovanje 7elo krasno, obstoječe Iz 3 do 4 »ob. kuhinje In prltl-klln, v sredini mesta, za majhno, proti primerni odškodnini. Ponudbe pod Šifro . K • antnn stanovanje" na upravo „J'jtra". 16 «Tore?dor» g. Jan. od 6.-7. ure zvečer v ..I nionskl kleti". Citajle pismo. 13C «šport 200» Dvignite pismo. 181 187 pra^a". 202 Francoščino in nemščino poučuje temeljito dlplomira-zia učiteljica. — Prijave pod „Boruvatd" na upr. „Jutra". 27J25 Klavir nemščino ln angleščino poučujem proti nizkemu honorarju. Naslov pove upr. -Jutra". £0 2drava staršev. Deklica ln močna, poštenih s:ara 11—16 let, Klavir poučujem po uspešni metodi in zmerni cent. — Naslov pove uprava .Jutra". 193 sprejme v boljši hiši za lahko delo In k otrokom. — Naslov pove uprava „Jutra" 191 (iščeio) Absolventinja dvorazredne trg. Sole, s nekaj prakse, želi mesta — najraje v Ljubljani. Na»iov pove uprava ..Jutra". 27840 Šivilja v Mariboru gre šivat na dom. — Naslov pri podružnici ..Jutra' v Mariboru pod ..Šivilja 100". 201 Pošteno dekle 2 večletnimi spričevali, ISče službo kot postrežolra ali kai sličnrea pri boljši družini. — Razume tudi nekaj kuhe In vsa hišna dela. — Naslov pove uprava „Jutra" v Mariboru. 203 Jelovi hlodi ca. 200 m». se prodajo. Hlodi so brez grč In sekani »pomladi 1924. — Naslov pove uprava „Jutra". 115 Šivalni stroj rabljen, »e poceni proda. — N"a»io» pove uprava „Jutra" 145 Otroški voziček prodam. Naslov pore uprava ,, Jutra". 166 Samostojna šivilja Strojepiska (dobe) Zanesljive potnike le z prvovrstnimi refoienca-ml, ki bi želeli vzeti s sebuj tudi zelo idoCe blago, Išče Pletarua, Ptuj, poštni predal "it. 6. 27934 Privatno tajnico Inlado, lepe zunanjosti, reprezentativno, Išče industrijalec. Ponudbo s sliko ua upravo „Jutra" poti „Taj-nica". 2 J SbO zmožna prlkrojevan ja. tšče stalnega mesta. Ore tudi Izven Slovenije. — Ponudbe se pro?l dn 8. ian',iarja na podružnico ,.Jutra" v Merilo stenografka. dobro IzveS- boru pod ..Šivilja". 206 bana. želi svoje mesto z uo- j ___ ____ tarsko ali manjšo odvetniško pisarno premenlti. Ponudbe pod „Dobro tzvežbana" na upravo ..Jutra". 27706 Knjigovodkinja samostojna uioč, s Hletno prakso, vešča tudi stenografijo in strojepisja, Išče atal-no nameščenje. Ponudbe pod ..Samostojna nioč 14622" na upravo „Jutra". 28008 Knjigovodja ISče zaposlenjn 2 url dnevno Cenjene ponudbe pod značko ,,13aučnl uradnik". 208 Državna uradnica mlada, išče za popoldanske ure posla. Rvent. dve postaji od Celja. Ponudbe pod šifro ..Uradnica" na podružnico „Jutra" v Celju. 210r Kuhinjska kredenca, železna pečka In miza, se proda. Naslov pove upra.a ., Jutra". 150 Pohištvo in sicer: 2 kompletni samski spalnici, 1 dlvan In 4 fotelji, vse v Jako dobiera s»aniu. po ucodnl ceni proda KrnmarAIČ. Sp. Slika Kav. »kova ulica št. 1D3, priti K je desno. 148 Specer"ska trgovina ' v sredini mesta, se odda v najem, eveat. se »prejme družabnika. 64 Restavracija aH lokal > Inventarjem za specerljsku trgovino, če mogoče v brezkunkureučnem kraju, se vzame takoj v najem. — Dopise pod „Agllna" na upravo „Julra". 28 i Lokal /a mlekarno v »red ml ali na periferiji mesta Ljubi)ane. s« ISče. — Ponudbo n» upravo „J o-a" pod ..Mlekarna". 28U10 Dobro idočo gostilno In mesarijo v prometnem trgu prodam ali oddam v naiem. Naslov pove upr.i v a „Jutra". 161 Podružnico trgovine oddam gospodu aH gdč. — Položiti je trel.a 15.00(1 Oln kavcije. Puuudbe aa upru o ..Jutra" pod ..Takoj UO". 1»7 Uradnica llče mesečno sobo za takoj. Ceujene ponudbe na poštni predal St. 78. 17S Na str.novnn.ie se sprejme gospodična, ki je ves dan odsotna. Naslov v upravi „Jutra". 1G3 O znEčaju osebe poda skico na podHgl plra-ve grafolog. — Poslati je 30 vrstic oepriBiljfne pisave in 20 Din na upravo „Jutra" pod „Zuačaj 108". 10S ■Vb i' , ' ' Višji državni uradnik dobro sltnlran. sn;nec v najlepših letih, želi resnega znanja v svrho žcnltve s 24 do 30 let staro, pošteno go-splco, ki poseduje razen oprave Se primerno premoženje. Prosi s? si: a Ta 'nos? in povrnitev slil:e zajamčena Le resne pou čil e je a'l na upravo ...*''fra" i-od Kurir ra Beograd obavl posle za nizek honorar Ponudbe na upravo MJatra" pod Zanesljiv 5". 65 Dvokolesa »e popolnoma prenovlrajo, emsjllrajo z ognjem, po-nlklajo ln shranijo preko žitne v oskrbo. — ..Tribuna" K. B. L., Ljubljana, tovarna dvokoles In otroških vozičkov Karlovška cesta st 4. 27683 Dcrr.ska frizerka Draga Brodar-Botha naznanja. da se Je preselila iz Prisojne ulice 5 ua Kesijeto cesto štev. 27/1 lžel. hišei. 123 Športno jahanje i Mladenič star 23 let. vfled jahalne strasti Išče posestnika več konj, kateri bi želel svoje konje lzprehajatt na iah..lni način, ali pa gospoda. kateri želi Jahalne izlete. Kazen sedla in konja posedujem vse sam. Dopise ' pod Slfro ...športno Jahanje" na upravo „Jutra". loO Inkasiranie terjate* In opominjanje prevratne ..Posredovalec". Sv. Petra cebta 23. 27873 Lepo opremljena ?oha v sredini mesta, »e odda. — Istotam se proda lepa suknja. čevlji In obleke. Vadov pove uprava ,.J-utra". 164 ..Značajen 91". 170__ Komisijsko trtrovino In trgovsko agenturo, obav- Ija .Posredovalec', Sv. Petra ccsta 23. 27872 Akademik ISče zračno a o b o r sredini mesta ali blizu bolnice, ev. • hrano. Pooudbe na upravo „Jutra" pod Slfro ..Zračno". If2 Stanovanje obatoječe Iz dveh sob In kuhinje ali ene velike sobe In kuhinje. ISče mlad takon«kl | par bres otrok ca takoj ali . poznele Plačam do 750 l in mesečno Ponudbe pod Šifro ..Stan 750" na upr. ..Jutra" 185 Sposobnega u.;.' u-;niUa llčem za takoj vsled velikega dela In obrata v moji modni ln manufakt urni trgovini. kateri bi tudi v pod-jetj-u labko sodeloval. Družabniku Je stanovanje takoj na razpolago. — Keflektantl naj se blagovolijo po možnost! osebno predstaviti pri tv. Nlka Zlpser, Uied, Slovenija. 42 Fisemartn nutorasvjeta, magneti, svt- ječe 1 drugi saptavnl dljelo-vl. — Generalno za«tn,.stvo Tebln. Zagreb. Zrlnjskl tr* br. 15. Teieloll 2« ve > Na dobro hrano sprejmem takoj par gospodov. ozlr. ei spodi."en. Cer.a 25 Din dnevno. Naslov n..\e uprava ..Jutra". 27794 Pisalna miza, nizka omara lil stol, pripravno za pisarno, se proda. Naslov pove uprava „Jutra" 154 Vrednostni papirji avstrijski predvojni. In sicer zastavne listine IPTandbrlefe) obligacije kreditnih zavodov, dežel la mest. železnic Itd.. , srečke, se kupi po ugodni i ceni. Ponudbe pod ..TakoJ-. Snje plačilo" na podružnico Stanovanje ,.. T Maribnru ^ obstoječe Iz 2 sob lr knnlnje __ Gospodinja obenem dobra kuharica, se eprejme k dobro sliulrauemu, aainostojnemu gospodu. Ke-Ilektlra se na reprezentujočo oseao, prijetne zunanjosti in Iz boljše hiše. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Dobro preskrbljena". 75 Trgovski pomočnik j bi Ima veselje do razpo- iiljaiue in je vešč Isto samostojno voditi, se eprejme. — Ponudbe ua upravo „Jutra" pod »Razpošiljanje". 26 Knjigovodja bilanclst. perfekten slovenski, hrvatski ln uemškt ko-respondent, lesne stroke. Išče primernega mesta za takojšen nastop. - Prevzame zaključke knjig. Cenjene ponudbe pod šifro ,,Perfekten" na upravo „Jutra". 63 Kot gosnodinja ISčem mesta na večjem posestvu aH pri večji rodbini. Vajena a-m vs.h gospodinjskih poslov. Grem tudi na deželo. Ponudile pod Zanesljiva gospodinjo' panjr, Lju bljana. In nnobražena na Aloma Com- Radi selitve se proda: 2 novi napisni tabli za spe- cerljo. 1 nova napisna tabla za gostilno, zelo lepe In li pločevine, nekaj vinskih sodov. nekaj železnih barelov, značko dve note bukove postelje s Majhna trgovina % mc-Saniin blagom, »e tako| proda. — Studenci pri Mariboru, Krpanova ulica it. 27. 204 Trgovina z delikalcsami se takoj odda. Studenci pri Mariboru, Siouiškut« ull. a 5 205 lepa lega — "e takoj odda. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..čimprej«". 209 207 Učenka 15 tet stara, z dežele, žeti vstopiti v trgovino, najraje v mestu. Naslov pove uprava „Jutra". 4 I Službo v pisarni Išče državni uradnik, ki želi Izstopiti iz državne službe. Ima 5 razr. gimnazije in je va -en vs* h pisarniških del. Naslov pove uprava „Jutra" 28012 Vpokoj:n drž. uradnik invalid, Hrvat. ISče službe kot potnik, inkasunt, nadzi-ratelj dela ali slično. Kner-gična moč. Ponudbe na upr. „Jutra" pod Šifro ,,Uradnik" 2S021 Dobro, starejšo moč Setalino Išče tvrdka I. M. Echmitt. 15 Hišnika oženjenega, zanesljivega In poštenega, po možnosti Šoferja, samo s prvovrstnimi referencami, ki bo obenem uradni Bluga, sprejme veliko podjetje za svojo novo palačo. — Ožeo.ieui brez otiok Imajo prednost. Ponudbe pod „Vellko podjetje" ca upravo „ Jutra". 13 Potnika V Sloveniji dobro uvedenega, ISče proti proviziji veletrgovina sukna in manufakiure Spccerist In ieleznlnar. želi Kožarski strokovnjak popolnoma verziran v kožarski stroki, zanesljiv In spreten. z dolgoletno prakso. Išče službe. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Verzlran St. 14627". 28012 zložljive, z mrežo S2B Din žlmnlce (modroce). otomnne In tapetniške Izdelke Ima v zalogi najceneje Rudolf Ra-dovnn taoetnlk, Krekov tns St. 7. Pozor, neveste! Izredna prilika! — Kompletno opremljena i L' osebi In 1 OTfa-gsrnltura — vse naiboliše ohranjeno — se vsled selitve no Izredno nizki ceni (6500 Din) proda. Naslov pove uprava ..Jutra" 27993 vzmeti In žlmnteaml. 1 lepa starinska salonska garnitura Polzve »e na Tržaški cesti št. 10, I. nadstr. 141 Pohištvo med drugim omare In kredence, se proda v skladišču Balkan v Ljubljani. 163 Perzijska preproga (teplh) nrlstna. 5 v 6 m In 75 kg težka, se proda. Na ogled v trgovini I. C. Mayer 157 Pomožni motor D. K. W. s kolesom, proda za 2750 Din I. Zobec, Sp. Gameljiie 17. poŠta St. Vid nad Ljubljano. 172 Kante za med In mast, se prodalo. Naslov pove uprava „Jutra" 139 Stanovanje i v predmestju. obBtoJeče Iz S j ! sob, kuhinje, kleti In vrta, ee odda s 15. Januarjem v j najem. Naslov pove uprava „J utra". 63 Mirna stranka iSče stanovanje s 1 sobo In kuhinjo V Šiški. Ponudbe na upravo „Jutra" pod znatko „1. K.". »4 Večje stanovanje v mestu ali bližini, se IS!«. Plačam naprel sli dam posojilo. Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod značko „Stano-vanje 111". 200 Majhno sobo « posteljo, ISčero pri stranki, ki hI vzela čez dao dveletnega dečka na oskrbo. — Naslov: Šivilja Ullinitka ul. it. 193, Novi Vodmat. 210 I Posojilo 10.000 Din proti visokim obrestlm ln varnosti, se ISče za kratko dobo. Ponudbe pod „Varno" na upravo ..Jutra". 149 Restavracija «T?oža» Danes domače Jetrne ln krvave ktobasr. puran, dtv.il zajec In različne druge spe-clalttete. — Za obilen obisk se priporoča Amalija Stnlt. 162 Na dobro hrano se »prejme takoj gospede In gospodične v sredi tresla — Dnevna cena 20, 17 50 Io 13 Din. Naslov pove uprava ..Jutra". 1&2 Na stanovanje se sprejmeta dva dijaka ali obrtnika. Naslov pove upr. ..Jutra". 66 Trgovski pomočnik Aleksander Herškovlč. Zagreb. Krvavi Most4, kamor saj se pošlje pismene1 ponudbe. 6 Kdor išče službe ! naj al naroči Iz Osijeka organ za nameščanje Io posredovanje nameščenja ..Furtu na". Vsaka številka prinaša Iz vseb krajev države okoli 300 oglasov, v katerih se po-nuja io službe za izpraznjena mesta za moške In ženske moči. Ogledni brezplačui Izvodi In naročila po povzetju ■e ne pošiljajo Cena vsake fctevltke je 10 Din Naročnina za mesec dni znaša E5 Slu. za četrtletje 100 Hiti. 2050 Potovalnega uradnika ■pretnega, » stalno plačo tu provizijo, sprejme prvovrstna zavarovalnica za mariborsko oblast. Ponudbe pod značko »Zanesljiv" na upr. „Jutra" 81 šteparica ca čevljarsko obrt, boljša xno£, se sprejme. Nasiov v apravl „Jutra". 124 Mlinar in Žagar Ceoženjen In vešfi. se Išče za takojšen nastop. Reflektantl naj pošljejo svoje ponudbe z navedbo plače In starosti na nasiov : Janko Karlov-lek, Smarjeta prt Mokronogu, p.. Skocjan. 27 Brivskega pomočnika mladega ln dobro tzuricnega, ■prejme takoj Torilft, Bo-kJaJaka Bistrica. 112 Pisarniška moč popolnoma zmožna slov. In nemSke korespondence, strojepisja In knjigovodstva, se »prejme. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Pridna 88". Z«6 Pozor t Pozor! ' Prostovoljna razprodaja se vrši dne 3.. 4.. 5. In 6. Januarja 1925. na Cesti na Rožnik št. 28. Prodal se bo mesta za takojšen nastop dobre 1(1 oči trgovini. Več Je tudi knjigovodstva. Ponudbe ves tvornlSkl Inventar skup na upravo ..Jutra" pod šifro „Prost vojaščine". 91 Revizor knjigovodstva in bilanc, z najboljšimi Izpričevali, Išče službo. — Ponudbe na upravo „Jatrr." pod ..Revizor 64", 129 Gospodična voSča vseh pisarniških del, slovenščine, nemščine, deloma srbobrv. ln angleščine, ISče mesta za takoj. Ore dva meseca brezplačno. Ponudbe na upravo . Jutra" pod Slfro „Ima prakso". 79 no ali posamezno: motor 16 do 18 k. s. za surovo olje, 1 velika stiskal ni a ( Ekszell-terpresse), 1 velika stružnica za železo. 1 vrtalni slroj, 1 vtiskalni stroj (Slokenma-schlne), 1 brus (Schmlrgel-schclbe) — vse na pogon -nadalje 4 ročne stiskalnice (Splodelpresse). razno orodje i!l drugI predmeti. Prlčetek vsakokrat ob 8. url, — Resni kupci «o vabljeni. 27879 Zimska žens'ra Jona ln lokastl čevlji st. 42 - sknrat nerabljeno — ter Se drugo, se proda v Slomškovi ulici štev. 14, parter, desno. 183 Visoka omara za obleke, nizka omara s nredall In miza se proda. Naslov pove uprava „Jutra' 195 Stroj ?a trttrn^e z aparntl In več pleha. ee ceno proda. — Naslov pove uprava „Jutra". 211 Prazno soho II Se mirna gospodična. — Pismene ponudbe na upravo „ Jutra" pod ..Mirna 205'\ 67 Vs« lastnosti, strasti, ele rarvidue to Is pisave Pošlji ;e 15 vislic • ii-neua i črnilom pisanega pisma fO IH D StroKo zaupljivo - Na upravo ..Jutra" pod »tfro ..Grafolog". 26234 Veliko elegantno soho s vso oskrbo, te odda 2 vl- aokoSoie-efiia, event. zakonskemu paru. ki je čez dan odsoten. Naslov pove uprava ..Jutra". 174 Znanja želi Intel, »t rok. Izobr. ebrtnlk (pogodb, ur. II. kot.) s simpatično In značajno damo, staro do 30 let. Ponudbe ■ polnim naslovom pod značko ..Diskret" na upravo ,,Jutra" 85 Harmonij dobro ohranjen In koncertne eltre. ugodno prodam. — Naslov pove uprava „Jutra' I__________" Koncertne gosli 200 let »tare, prvovrstne, poln in krasen ton, se pod ugodnimi pogoji prodajo. — I Dopise pod Slfro ..Izredna i prilika" na upravo ..Jutra" 19« Dva para konj vožnjo, •» vzam« takoj čez zimo v dobro oskrbo. — Ponudile na upravo „Jutra" pod ilfro ..Stična". 1 Zavoj blaga za »rajcc In nekaj rut, sem našel dne 27. decembra med Čerltučaml ln Trzinom. Kdor j« blago Izgubil, naj javi »voj naslov na upr. „ J litra" 110 J. Slfenušln Sisak 4°/» V3 pri poroča boi;§e tanilm-ricc. s rune, panitnre in ostale po:r b-fčine Zrir-enjam stanovanje v Maribnru za Ljubljano. — Nasiov pove uprava ..Jutri" 171 Izobražen gosnod Išče nesebičnega, nJemu du-Sevno sorodnega prijatelja, prav Ponudbe nQ upravo „Jutra" pod ..LJ-ubomlr". 139 Mleko dobro za dojenčke, od lamo eue suho kruiljene krave, se dobi na Sv. Petra r. it. 79. 133 i; Stanovanje v novi vlit, obstoječe Iz 2 sob In kuhinje, se takoj od da P nudbe na upr. .Jutra' pod „St. 1000". 107 zajamčena. Žena srednjih let zeto varana po »volem možu, iell znanja v svrbo razvedrila z gospodom 55--65 let starim. — Dopise je poslali pod šifro ..Razvedrilo 153" na upravo ..Jutra". Tajnost 138 18 let priznane ,.L a r u c l n" pllule najstgurneje ozdravijo kapa-vlco (Trlpperl. — Dobiva se P<, vseb tekal nab po 20 Iltu Skatlja Po pošti razpošilja lekarua ti I u m. Subotlca. Speclelno emajilracje iMoies HsoiB ' kakor tudi ra^ne fcoii-j imste predmete, napisne talne. ptM-ieiie, mize,Btt»-e itd. IsvrSiijcin vta plebk rska, lirarska, to ho- io črkosiikarska del j po zelo ugoduio ceuah j FRAf-C BOKAL 2':;or. 6ijki j Celovška ces a štev. 65 poleg mitnice. Vsakovrstne vožnje zlasti prevoz pohištva- ob prt. liki selitev, prevoz premoga. lc-a m drv s kolodvora ait od drugod In vsakovrstno druge vožnje, oskrbi točno, najhitreje, v naileneem 1-14 In po zelo solidnih cenah Komar Lojze, Krakovska ul. St. 13. Tam »e tudi -sprejemajo l!3!"i;'a tU d;' Jejo > e potrebne Informacijo. 20821 Zakonski par vesten In zanesljiv, Išče mesta kot hišnik. Kož bl prevzel tudi mesto sluge. Naslov pove uprava „Jutra". S 2000 K nacrrade dam tistemu, ki ml preskrbi v LJubljani stalno mesto prodajalke. Izvežbana sem v predtlskanju In ealnnlerlj-akl stroki. Ponudbe se prosi na upravo . Jutra" pod Slfro : ..Poštena 61". 9« Pletilri stroi kompleten ln dobro ohranjen, se proda. Naalov pove upr. ,,Jutra". 8 Perje kokoSje gosle 10 go»JI pub ter račje oddala vvsko množine po zmernih cenah tvrdka E. V aj d a, Cakovoc 1883 Fotoaparat 9 * 12. prndam za 100 Din Pišite pod ..Zastonj" na upr. „ Jutra". 58 Ptičarji Kupim ptičjo lajno fVogel-werkell s slovenskimi melodijami. dobro ohranjeno. — Ponudbe na naslov : Anton Šolar, Poljanska ccsta St 15. 27870 Kože veverlčne. zajčje, podlaslčne In od druge diviačlne. kupu Je skozi t • e leto v »sakt množini D Zdravlft. trgovina usnja v Ljubljani. Sv Fio rt Jana ulica 9 26809 da je naš preljubljeni brat, oziroma svak Kot plačilna natakarica aH blagalnlčarka, tSHem službo za takoj aH s 15. Ja-nnarlem R»flektlram samo na boljši lokal. Naslov pove uprava „J!Jtra". 122 Radi onustitve obrata razprodajajo se razltSn! stroji ln predmeti po ja ko nizkih cenah: 1 elektromotor. 10 PS. AEO: 2 bencin motorja 8 PS. drugI 2 PS: I majhna listna žaga. zelo precizna: 1 clrkularka: 1 »troj za glhianje: več sko-belnikov; razno Hrestove nrags 2 60 X 24 X 14. kupujem r.o 50.000 komadov mesečno skozi vse leto. - Prodajalec, kateri lahko da bsnčno garancijo na! piše na upravo | ,.Jutra" pod ..Akreditiv". 72 GofnoiHčna pridna In poštena, vešča v šivanju perila. ISče primerno službe. Ponudbe na upravo .Jutra" pod značko ..Poltena". I** Kro'a?ki podočnik llče delo t« gre tudi na deželo. — Ponudbe pod zničl.o „KrolaSkl pomočnik" n» upr. _Jutta", t65 Razne sode oeimsov; m.„„ mizarsko ielezos In l«sene o rod le ln orodje za glpsanj« P»rt »Pl'»». «amo dobro ta polltlranje: različen ma phr«„jen« In »Porahlil'«. .--.L. .... ____1 i.^.u.i 1.. ISčemo. Detajlne oon^idbe > terlal t»r razni Izdelki k* kor: okvirne late. okrogli okvirji, podobe v okvirjih. Irolnvratt. kuhinjske etaiere. ISčemo. Detajlne potridhe označbo cene ln natančnimi poeojl naj se vpoS tejo na upravo „Jo!ra" pod insčko 110 karnlse. ' otroSke varnlturai • ..Prornat IpIrlU", večja množina okroglih ln oglatih tas za servlranle, rsznl leseni Izdslkl v»» ln ventsr In tttdl 1 lesena de Bukove kvatrele 27 X 27 mm. 1 m dolge bu-Javnlca. Prodaja se vsak d*n knve tavolete 4 m, kupim od 2—4. ure. — Produktivna nrnil takolinlcTnn plaMlu.— zadruga za lesno •adustrll« Oferte pod ..Takoj v C«lin, Lamovi. 27829 naravo „Jutra". 11* Bolestnim srcem naznanjamo, in stric, gospod Sva n Pezdič finančni tajnik zasnivaJ ve?ni sen v ohjemu ledene burje in trdih skal gore B"gnn;5?ice. Truplo ponesrečenega blasropokoinika se prepelje iz Begunj v Kranj, kjer se bo izročilo materi zemlji v ponedeljek dne 5. januarja t. 1. Žalni sprevod se prične ta dan ub 3. uri popoldne izpred hibe žalosti T Kranja, KoLrišIto predmestje št. 41. Kranj, due 3. januarja 1926. Fran in Ciril Angelca, roj. Kunčifi. Jarica, roj. Vošnik brata. svakinji. Jožek, Janezek, Sveiozar nečaki. Foaabaa obvMtlla aa niso Izdala, ALEKSANDER.-DUAAJ ZVESTOBA GROBA (LA- DA/A E DE-/AON$ OR.E AU) 87 „Kakor ta čaša vame!" viče pijani menih in izprazni novo čašo na dušek, da se mu kar zakolca po plemenitem burgundcu. „Sto gromov," se smeje Chicot, „če je vaša primera prava, potem vstopate zares brez težav! In vi boste tam govorili nocoj?" „Dddda, go-govorii... Poglej, Chišicot, kako se to nanapravi. Pridem, pridem, da..." „Poslušam!" „... in skupščina je velika, izbrana, grofje, vojvode, baroni..." „... in princi ?" „Tudi princi," ponovi menih. „Rekel si: Princi. Da, tudi princi. Princi! Res je! Ponižno bom stopil med verne člane Lige. Poklicali bodo brata Gorenflota in jaz bom stopil mednje..." „Dobro," pravi Chicot, »stopili mednje in potem .. „Potem stopim naprej," nadaljuje Gorenflot in se trudi, da bi obenem z besedo tudi pokazal, kako bo, ko bo stopil naprej. Toda pri prvem koraku zadene ob hrastovo mizo, se hoče ujeti zanjo in pade na tla. „Bravo!" klikne Chicot. Potem zopei pograbi meniha, ga vzdigne in posadi za mizo. Potem mu prigovarja: „Vi stopite naprej, pozdravite društvo in začnete..." „Začnem." Menih zopet vstane, se nasloni na zid in zapre oči. Sedaj je popolnoma pijan. „Vi začnete," uporno nadaljuje Chicot „Da! začnem!" vpije menili. „Prekrasen je ta dan za vero, mili moji, prekrasen veren dan za brate..." Po teh superlativih je Chicot spoznal, da je za nocoj izvede! od pijanega meniha vse, kar je mcgel, ter ga spusti. Brat Gorenflot je tekoj izgubil ravnotežje in se težko zrušil z zadnjico na pod, kakor slabo postavljena deska. Od padca se je stresla vsa izba, dve steklenici sta se prevrnili in gazda je prestrašen pritekel pogledat, kaj delata samotna, toda vesela gosta. „Amen!" pravi Chicot. Minuto pozneje je izbico napolnilo enakomerno žaganje, slično riganju. Prijatelj moj bo udobno spal. Tudi slečem ga lahko. Chicot mu vzame haljo, mu jo poveže okrog glave kakor omot, jo pritrdi z menihovo vrvjo ter mu z drugim koncem vrvi zveže tudi roke. Potem odide v kuhinjo, vrsta pa zaklene za sebej in potegne ključ iz ključavnice. Menihu je poprej vzel vrhnjo kuklico in kovano znamenje. Bonhometu vrže težak zlatnik na mizo in mu pravi: „V izbi spi brat Gorenflot kakor blažen. Za dvanajst ur je dober. Gorje vam, ako ga greste med tem budit! Kakor je, naj bo. Najbolje "je, če se sploh ne prikažete v bližino in stražite vrata, da ne pride tudi nikdo drugi do njega!" „Vr1o dobro," pravi oštir, ki je prišel na svoj račun ..Bodite brez skrbi, gospod Chicot!" Chicot se oddalji polagoma kakor jelen in bistroviden kakor lisica, prekorači ulico Saint Etiennne, tu vzame v roko medaljo Bearnovo, si edene kuklico Gorenflotovo in se ob tri četrt na desel pojavi pred vrati opatije svete Genovefe. XIX. Kako se Chicot prepriča, da je laze stopiti v samostan, kako? priti iz njega. Vhodna vrata v samostan so se baš imela za tvoriti, toda nekaj zakasnelih udeležencev je še prihajalo, med njimi tudi naš Gasko njec. Pokazal je bratu vratarju svojo znamko in bil brez zapreke stvari 1!" Tem besedam sledi novo odobravanje, ki ae £e ni poleglo, ko zakliče predsednik ime brata Oorenflota. Chicot kar okameni presenečenja, a se takoj zave. Evo, torej je bil tudi on na vrstil »Brat Gorenflot!" se ponovi poziv, in ker Chicot ie premišlja, sledi takoj tretji poziv, sedaj tako rezek in oster, da se Chicot kar stresne pod svojo haljo. „E, vraga," si misli, „skoraj se zdi, kakor da je to ženski glas, ki kliče!" Tačas pa ponovi isti rezki glas ša enkrat: „Brat Gorenflot, kaj vi niste prisotni?" Glasno in skozi noj, kakor je Gorenflot imel navado, se seda| oglasi Chicot: „0 pač, tukaj sem! Po besedah brata La Huriera sem se vdal globokemu premišljevanju in sem od vidno preslišal pozivko!" Naknadno odobravanje se zopet zasliši tu pa tam, ko se spomni ime gorečega predgovoruilta, tako da je Chicot dobil še ta čas, d« se je pripravil. Vstane, napravi se po možnosti debelega ter pogasi stopa na pridižnico, pri tem pa potegne kukljico še bolj naprej spuščen. Dva druga meniha sta stopala pred njim. Sledil Jima Je in prišel po dolgih hodnikih v samostansko cerkev, katero je že od popreje poznal, saj je često spremljal kralja, ki je bil poseben zaščitnik samostana svete Genovefe. Samo tri svetiljke so razsvetljevale kapelico, ena je visela od srede kora, drugi dve pa sredi ladje, enako razdeljeni na obe strani, tako da sta delili medlo razsvetljavo. Chicot je moral najpreje naučiti svoje oči na temo. Vežbal se je s tem, da je štel prisotne. Bilo jih je stoindvajset v ladji in dvanajst na koru, skupaj sto-trideset in dva. Dvanajst menihov na koru je stalo v ravni črti, da je izgledalo, kakor da so to straže, ki so posebno slovesno postavljene, ali pa nekakšen odbor ali predsedstvo. Na svoje veselje je Chicot zapazil, da ni zadnji došlec, marveč da so prihajali še za njim, in zlasti da so prišli še trije v sivih kutah, s kuklicami dobro zakriti. Ti trije so pa očitno nekaj vet ker so se postavili pred vrsto dvanajstorice. j Majhen dečko, katerega je Chicot šele sedaj zapazil, očividno ! dijakon samostanskega zbora, je hodil po kapelici, da vidi, je li vsakdo nameščen na svojem mestu in da li je vsakdo zavzel že v naprej pripravljeni sedež. Potem se je mali razgovarjal z ono trojico, ki je prišla zadnja. Končno spregovori eden od trojice s krepkim glasom, ki se je sonorno razlegal po kapelici: „Nas je stotrideset in šest, to je broj božji!" Na te besede vstane kakor na povelje vseh stoindvajset, ki so bili v kapelici, in zavzamejo svoja mesta. Takoj nato zaškripljejo in se zatvorijo glavna vrata, zacvilijo zapahi, ki se ropota je pre-lože čez vrata, in Chicot spozna, da so zaprti hermetično. Srb J mu spreleti čez hrbet, toda pogumno zavzame tudi on svoje mesto, i katero mu je odkazal mali dijakonič, in upre svoj pogled v one , tri sive kutarje, ki so očividno vodili sestanek in ki so sedeli na svojih nekoliko višjih stolcih kakor trije sodniki. Za njimi pa je stalo onih dvanajst možakarjev, ki so popreje stali na koru. Ko je potihnila buka, povzročena po premikanju stolrev in korakanju sem in tja, zazvenči majhen zvonček trikrat. Zborovanje je otvorjeno Na prvi znak zvonca je-zavladala popolna tišin. „Brat Monsoreau!" spregovori oni glas. ki je govoril že prvič, i ,.Kakšne vesti prinašaš iz pokrajine Anžovije?" ' Dve stvari sta zlasti zanimali Chicota. Najpreje oni prvi glas, ki je zvenel, kakor da prihaja izpod viteškega vizirja in da je vajen dajati povelja na bojnem polju. Potem pa ime Monsoreau Na poziv vstane menih visokega stasa, njegova halja se je oglato nabirala, in s čvrstim, smelim korakom stopa pozvani na pridižnico. Chicot skuša spoznati njegovo lice, ali to mu ni mogoče. „Dobro." si misli. „Ce jaz ne morem ugledati njegovega lica, tudi mene drugi ne bodo spoznali." „Bratje," spregovori Monsoreau, in Chicot takoj spozna glas novega vrhovnega dvorskega lovca, „vesti iz pokrajine Anjou niso najpovoljnejše. Ne refem, da tam ni simpatij za nas. Pač pa nam škoduje, da tam nimamo primernega zastopnika. Sicer se je izprva krepko briga! za naš pokret gpspod baron de Meridor, ali ker mu je pred kratkim umrla hči edinka, in še to. da se ne ve kako, je stari baron padel v žalost in se ne briga več za nič, ker je kakor otrpel Zato ne moremo nekaj časa računati nanj. Jaz za svojo na nos. „Bratje," spregovori in imitira po možnosti menihov glas, osebo sem privedel tri nove pristaše za Ligo Zbor naj odloči, ali „milodare zbiram za ta samostan. Znano vam je, da mi ta moj so vredni, da iih sprejmemo, izjavljam pa že sedaj, da jamčim za j posel daje pravico, da stopam v vse sloje, v vsako hišo, k vsaki nje, kakor za samega sebe." Mrmranje odobravanja spreleti zborovanj« in traja še, ko se je Monsoreau že vrnil na svoje mesto. „Brat La Hauriere!" pozove zopet vodja zborovanja, „ kaj ste pa vi dosegli v Parizu?" rodbini, na vsako ognjišče. Te pravice se poslužujem v korist Gospodovo." Potem se spomni uvoda Gorenflotovega govora in ga porabi: „lep je današnji dan za vero, dan, ki nas je zopet tukaj zedinil. Zbrali smo se torej, in vprašujem, zakaj smo se tukaj zbrali? Govorimo iskieno, bratje, ker smo v hiši Gospodovi! Kaj Pozvani vstane in poda v daljšem strastnem govoru poročilo, je Francija? Telo! Govorimo s svetim Avguštinom: Omnis civitas kako je deloval med pariškim meščanstvom in agitiral za 1 igo i corpus est. In kaj je spas telesa? Zdravje! Kako se obdrži zdravje? Njegov govor izzveni v strasten napad na kralja in predlog, naj S tem, da razborito spustimo tudi nekoliko krvi, kadar je potrebno. se priredi druga šentjernejska noč, naj se pokol jejo vsi Hugenoti, kralj pa odstavi in nadomesti s še boljšim katoliškim vladarjem. temu govoru je sledil vihar odobravanja. Predsednik pa nadaljuje: „Predlog brata La Hurierea se bo vzel v odboru v pretres Zahvaljujemo se mu med tem za njegovo vernost in vdanost sveti Potrebno pa je, kadar je te krvi v telesu preveč. Evo, neprijateljev katoliške cerkve je sedaj nekoliko preveč. Zaredili so se. Temu velikemu telesu, naši državi, moramo torej spustiti nekoliko krvi. To mi vsak dan ponavljajo verniki, ki mi za samostan poklanjajo jajca, masla in šunke." STROJ! so na vsem svetu —poznani kot nalboliii ================== Siisse? šivalni stroji, Bourne & CoM New York 709/a Predaja na obroka ____v _ 3L grafični zavod ta vsa deta, spadajoča * tiskarsko stroko oč in mladost! hitro povrne mnogo preizku-eni « ^eokratosw». Uporablja e /. oa)lmljotenci. peiauiu tflesnih mo *i. roržnn, ner zpob-ženosti in zoprnosti pri ženskah. Ceua /avitka HO Din - liatiio-ilja ga, če se mesek pošlje v uaprei (v pi*mul in t1! Din za poSiljaliie stroške. družba: Geseilschaft fur eftenisehe und metallurgische industrien m b. H. Wten XIII 2, WI«sRrlllr;rs3'3 S, rera ELNISKA ARNA D. O. T L" I'm a za umelniška in navadna de ia v eno- ali večbarvni izvedbi Moderno opremljena knjigoveznica Izdelovanje trgovskih knjig V Ljubljani, Miklošičeva cesta 16 Oddaja dela. Zadružna elektrarna v Orraožu razširi omrežje do SrediSča, odnosno do paromlinn Zadravec Elektrotehnična pod-letja. ki bi se hotela zainteresirati na montaži ia dobavi materijala nai vlože nonudhe do 15. januar a 1925. Natančnejša pojasnila pri zadrugi. 2/a Diasiad in siadno rnolio (mairorin) najboljše sredstvo /.a pecivo ter 25»/» cenejše od konkurence nudi : 7&i3/a Tovarna diasiad in slada ffl. ZHLOliDli, d. z o. z., Lfubljaia-Uič. {alama prve vrsti, nora rob« poivc treU dobiva se svuda Pm bmlilu trornic. u-Um., talen« mes. i mutl M. fimč-a sinom i d. Pelrinja. I0M. Generalno zuiupstvo u Sloveaijut R. Bunc in drug Ljubljani, Celje. Nl.ribor. 7904 a prvovrstna, samostojna moč, z večletno pr.ikso želi pre meniti sluibo k verjetna trgovskemu ali industrijskemu podjetju. — Penudlie pod , Samostojna moč 1247" en upravi" «linra». Kromeir kafelič^p 7044& m vssfco divjačino kupuje IVAN FEU£R, Zagreb, Trg I br. li. interarbanski teieton 23-45, RaspoSilja pitane seske po 36 Din sa kg. iz raznih vrst najboljše kožuhorine se dobe pri tvrdki L. EOT, Ljubljana (Gradišče) ^SŠT" Zaloga Srana do najfinejših vrst lastna hranilnica ljubljanska (Gradska štsdionica) v Ljubljani. Stanje vloženega dinarja preko 125 milijonov dinarjev ali 500 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najn.vidnejšemu obrestovan ju Zlasti plačuje za vlo^e proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu na višje mogoče oliresti. Jartis.vo za vse vloje in obresti, tudi tekočega račana, je večje kakor kjerkoli drug>l, ker jamči za nje poleg batnega hraniluičnega premoženja še mesto Ljubljana 2 vsem premoženjem in divčno močjo. ttivno radi teara nalagajo pri n,ej tudi soliš ia denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občina olčinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalairaio svoje prihranke največ v naJi hranilnici, ker je denar popolnoma varen. S« l Izšel je v knjigi Taksni in pristojbin :ka pravilnik Kdor plačuje takse / n pristojbine potrebuje polrg zak ona tudi pravilnik. ki zakon razlaga in pojas-nuje. Knjiga ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43oQ in se naroča pri Tiskovni zadregi v Ljubljani Prešernova ul. 54. l2J 1 1 1 1 1 1 1 1 i ra v s? E) kupuje stalno v vsaki množini, in s:cer: pohance. kure za peči, kure in purane, ter jo plačuje po najboljših, dnevnih cenah Cak&vec (MedJfmurie). Teieton 59, 3, 4. 11/» :: i::i:: t<^>: i Reklamni razpis nogrod. Da seznanimo čira Širši krog občinstva z Reichel-esencami, ki omogočajo, ila si lahko vsak sam s malimi stroški in bre^ težkoč Ug tovi d j j -fineiši li-er, žganje itd., raznisujemo » zmislu spodaj navedenih pogojev uagr.ide za pravi no rešitev sledeče uganke : AJ ANUOKE EG SL DRI AJVALS WV Črke je razporediti tako, da dajo ime znane kraljevine in njenega kralja Pogoji: 1.) Razpis traja do dne 15 februarja 1925. 2.) Z vsako rešitvijo je poslati znesek po 25 Din in je navesti, katero izmed naslednjih esenc želi rešitelj prejeti: a) za izgotovitev ruma (Jamaica), b) „ „ tn»pin"vca, t e) „ „ liker a Cnartrense, č) „ „ domskega likerja, d) „ „ Cherry iirandf, e) ., „ maliuovca. 3) ReMtve ngmke, prispele po o. februarju 1^25., se pri razdelitvi nagrad i e i-odo upo-tt-vale. Istotako se ne bodo upoštevale re>itve iirez po-£:ijatfe zueska po '25 Hm. 4) Vse reS t»e in nakaz'la ie nasloviti na: „ELRA", A. Z 0.2. (Reklamni oddetsk), ViA pri Ljubljani. 6.) imena in uaslovi njgradeuih resilcev se objavijo na tem mestu v nedeljo ilue ti. marca I9"25. 6.) Vsika v zmislu teh pogojev n»privl;ena pravilna rešitev dobi tekočo RtevilKo. in eioer po vrsti dospelosti. Na podlagi te numer