BILl SO MED NAMI
Jože Modic
Zgudaj zjutraj. 6. aprila je po dolgi in težki bolezni prenehalo biti srce našega Jožeta, ko-munista, medvojnega aktivista, borca zaščitne enote vojaško političnega vodstva narodnoo-svobodilne vojne in partizanskih odredov Slo-venije, aktivnega delavca, rezervnega voja-škega starešine in nosilca več visokih priznanj in odlikovanj med njimi zlatega priznanja OF.
Njegova smrt, težka, kol je bilo težko nje-govo življenje, nas je prizadela, vsakega pose-bej in vse skupaj.
Brez njega smo postali siromašnejši, ker smo izgubili del sebe. Poslavljamo se od člo-veka in revolucionarja, ki je bil vedno nepo-sreden, za vsakega jasen in razumljiv, od do-brega človeka, ki je bil vse svoje življenje borec za interese in zgodovinske cilje delav-skega razreda.
Bil je pravi vojak revolucije, eden izmed tistih komunistov, ki mu je bila partija oz. zveza komunistov in njen bojza uresničevanje zgodovinskih in neposrednih interesov ter vo-dilne vloge delavskega razreda pravi stnisel in vodilo življenja. Še posebej je pomembno njegovo delo v spodbujanju in pospeševanju socialistične preobrazbe vasi, kjer je dosle-dno, z njemu lastno vztrajnostjo vodil družbe-no akcijo za nadaljnji družbenoekonomski razvoj kmetijstva in gosdarstva.
Rodil se je 5. marca 1920 v Strahomerju, vasici pod Krimom kot tretji otrok v napredni kmečki družini, v katerije bilo deset otrok. To je bil čas velike svetovne krize, kisojo krepko občutili tudi naši kraji. Dela ni bilo za vse tako, da je mali Jože moral, kljub temu, da je imel veselje do šolanja, takoj po končani Ijud-ski šoli v Tomišelj k dedu in mu pomagati pri obdelavi posestva.
Tu je prvič slišal za razredni boj, za oktobr-sko revolucijo,- in kako naj bi bilo življenje pravičnejše urejeno, tako za delavca kot za kmeta. Tu v Tomišlju se je aktivno vključil v Društvo kmečkih fantov in deklet.
Koje biljulija 1941 ustanovljen prvi odbor OF Vrbljenje - Strahomer je Jože postal nje-gov član in aktivno delal pri širjenju množič-nosti OF na območju Podkrima.
V začetku maja 1942 je vstopil v prvo četo Šercerjevega bataljona, katerega ustanovitev je bila v veliki meri zasluga terenskih odborov v podkrimskih vaseh.
Jože, ki je dobil partizansko ime Gašper, a so ga vsi poznali kot »IŽANCA«, se je v teh težkih borbah s premočnim sovražnikom hra-bro boril, vendar se je glavnina partizanske vojske morala umakniti za Kočevsko.
Jože pa je bil v začetku maja 1943 dodeljen v zaščitno četo Glavnega štaba NOV in PO Slovenije, kjer je opravljal vrsto pomembnih dolžnosti. Zaradi njegove aktivnostiin politič-ne trdnosti so ga sprejeli v SKOJ in 25. de-cembra 1943 v KPJ. S tem se je začelo njego-vo organizirano politično delo, ki ga je lahko prekinila samo njegova stnrt.
Težko partizansko življenje, odgovorne na-loge, ki jih je moral opravljati kot član zaščit-ne enote najvišjega slovenskega vojaškega in političnega vodstva, osebni stiki in poznanstvo z našimi najvidnejšimi revolucionarji: Karde-Ijem, Kidričem, Kvedrom, Pijado, in drugimi, politično delo ter njegove osebne značilnosti so napravile iz mladega včasih prešernega in kar preveč razposajenega mladca, trdnega ko-munista in burca, ki so mu bile vedno zaupane najtežje in najodgovomejše naloge.
Bil je tudi v Jajcu in je po končanem zase-danju AVNOJ-a spremljalslovensko delega-cijo na težki in nevarni poti v Slovenijo. Maja 1945 se mu je uresničila njcgova največja želja, svoboda in zmaga revolucije. Tako kot mnoge druge, dobre in politično zavedne bor-ce, ga je vodstvo zadržalo v JLA. Bil je polit-delegat, komisar čete za zvezo pri IO OF Slovenije, ki je bila zadolžena za varovanje vseh centralnih političnih organov nove obla-sti. Na lastno željo je bil avgusta 1948 demo-biliziran, s činom kapetana.
Takoj po vrnitvi iz JLA se je vključil v aktivistično delo v Vrbljenju in Tomišlju, kjer je živel, in širše v okviru takratne občine Rudnik in okraja Ljubljana-okolica.
Posebno vidno je njegovo delo v Tomišlju in sosednih krajevnih skupnostih, saj so vašča-ni pod njegovim vodstvom uredili vrsto komu-nalnih problemov, bistvenih za razvoj kraja. Velike so njegove zasluge pri izgradnji po-djetja »Tekstilka« in pri razvoju Kmetijskega posestva Brest in drugih organizacij na širšcm območju Iga. Dragocen je njegov prispevek v delu občinskega komiteja in konference ZKS ter družbenopolitičnem zboru občinske skup-ščine.
Umrl je tiho, neopazno, v tišini prihajajoče-ga jutra, ki je napovedovalo nov, lepši dan. Takoje verjel, tako nam je govoril. Odšelje, a živi v naših mislih in srcih.
VASJA BUTINA