Naslov — Address nova doba 6233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) DOBA (NEW ERA) Naša J. S. K. Jednota je samo bratska podporna organizacija brez vsakih drugih primesi, in kot taka uspeva. Ohranimo jo tako! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION ■•Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Pottage, Provided for In Section 1103, Act of October Ird, 1117, Awthartwxl March 18th, lta§ ŠT. 29. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY 17 — SREDA, 17. JULIJA, 1940 VOL. XVI. — LETNIK XVI. 1STVENE IN DRUGE 5j ^VENSKE VESTI • ii JtrUthersu’ 0hio’ sc bo v '!i »J0«21' vršil piknik \ !j ga društva št. 229 P ■ .L Minn., in sicer na i* l boUlS County Fair Grounds, «7 J I lnedelJ° 21- julija'vršil - j »nik za vse Jugoslova-•jj ^•lnriesotskega ž e 1 eznega ,jea; ^°hodki piknika so na-xi»« Itn«] 1 ^ondu za vzdrževanje JS1 Cv Mkih radijskih pro' \ v Minnesoti. pf1 * jfl ^ inJii %\°2abavo Priredi angles !„sl W°če društvo št. 188 JS-jjtt !n . evetandu, Ohio, v sobolj Prostor prireditve: je!| 8e Farm. iiUfifeditc , * s4 «tija , ietnega piknika na-s*vo št- 6 JSKJ v ,W iija y Phi°, za nedeljo 28. dfi se bo na prostorih ri^Wi Dlfle & Hunting Cluba, SCJ, ^°ad. i»j . ' 0 * (federacija dru le! jo 4 ^ bo zborovala v ne ,0! dn v’ ^vSusta v Slovenskem jt ^0Va ^urori, Minn. Pričetek Je določen za 1. uro 5jS zborovanje federa-ev JSKJ v državi Ohio za nedeljo 4. avgu- bo v SloVfeHslftem , domu v Euclidu, e r^ltln 86 Pričelo °b 9. uri ^ ► 6‘ * 0 ^ H, ^ne’ Ohio, se bo v nede-J iti;,. VgUsta vršil piknik tam-V društva št. 155 JSKJ. .■ V? 'Iruštva št. 108 JSKJ [j§ *lža S °WrUi, Ohio, je nazna-1 11- avgusta. Vr- b, v Avon Parku, Girard, y \^^eSe^e^n^co ustano-f,r°slavilo društvo št. JR!!!! V ^ni°ntownu, Pa., z ki ga priredi ° *8. avgusta. društev JSKJ v I 5 v ennsylv««iji bo zbo-»nj Nedeljo 25. avgusta v F|!.Ho Center, Pa. Zborova-or^in Vl’šilo v Slovenski dvo-^°^nee Pričelo ob 10. uri .ejpu razstave v New iti°^Ja P°zdrave ured ^ I^at članstvu JS- incent Maljevac, taj-\ h Va št. 198 v 'Central 1 ■ >f c/c * A % Je zadet od |I' el 0lTla Preminil Joseph y '■ atl društva št. 173 JS- $ H]j ^Vo Nove Dobe sta | Ssotv6den posetili dve bivši 1 r A,Cank*> namreč Miss I' 'n Polichnik, pastorka ji’1 ^Kilnega društvenega M^lih Ambrozicha v % q u> Minn., in Miss Kath-■^°^ero’ katere rojstni Sik ?ewatin> Minn. Miss 1 i zdaj članica dru- v ^ ^^KJ. Obe bivata že 9 . Clevelandu. i 5 ^t,lerican Common” po-t «.kili v častni imenik D/tji ,e Svetovne razstave iz-a edeči Jugo slovani: j k arnič, Mihael Pupin, nr?sla in Milivoj Stojan *^e na 4. strani) RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA SAMO ZA OBRAMBO Obobroževanje Zedinjenih držav je namenjeno samo obrambi. Ko je predsednik Roosevelt pretekli teden priporočil kongresu, da dovoli nadaljnih pet tisoč milijonov dolarjev za narodno obrambo, je obenem izjavil, da je ameriško oboroževanje namenjeno edino le obrambi Zedinjenih držav in ameriškega kontinenta. Niti en ameriški vojak ne bo poslan na evropsko bojišče. TOJERODNE DELAVKE “Priseljenka na Ellis Islandu, ki tja čez kip boginje Svobode gleda v Ameriko, obljubljeno deželo, je postala junaška figura,” pravi buletin federalnega ženskega urada, ki daje pregled o stoletju industrijalnih sprememb v tej deželi. “Tekom minulega stoletja je mnogo tisoč delavcev vsako leto prišlo v Združene države. Priseljevanje je bilo močno v časih prosperi-tete in slabše v časih depresije in vojne, ali tekom vsega stoletja je delo priseljencev prispevalo k razvoju našega narodnega življenju.” Leta 1930 je bilo izmed 11 milijonov delavk v Združenih državah milijon in četrt tuje-rodk. Večinoma so bile osredotočene v Srednje-atlantskih državah in največ ji odstotek (dve petini) tujerodnih belokožnih žensk je bilo v hišnih in osebnih službah. Za njimi, dobra četrtina, prihajale so one v tovarniških in mehaničnih industrijah. Izmed teh poslednjih je oblačilna in tekstilna industrija imelo največje število, prva 26 odsto in druga 23 odsto. Interesantno sliko o tem, kar te ženske delajo in kako so našle svoje mesto v ameriškem življenju, daje študija, ki jo je sestavil federalni ženski urad o tujerodnih delavkah v Philadel-phiji in v Lehigh dolini v Penn-sylvaniji. Te dve pokrajini so smatrali kot tipična središča, kar se tiče tujerodcev in njihovih problemov. Philadelphia je velemesto z mnogimi raznimi industrijami in Lehigh dolina je pokrajina, kjer prevladujejo nekatere industrije za ženske, zlasti tobačne in tekstilne tovarne in kjer živi mnogo tujerodnih delavcev in delavk. Manj ko desetina žensk, zapo-padenih v tem pregledu, je spadalo k takozvani “stari imigraciji” iz severne in zapadne Evrope, pretežna večina pa je prihajala iz dežel na jugu in vzhodu Nemčije. Poljska je bila domovina največjega števila, ali Avstrija, Ogrska, Italija, Jugoslavija, Rusija in Čehoslovakija so bile tudi dobro zastopane. Zanimivo je bilo, kako hitro so te ženske dobile delo po prihodu v Ameriko. Večinoma so bile mlade, do treh petin manj kot 18 let stare ob svojem prihodu, pa le deseti del izmed njih je imel kako industrialno izkušnjo v starem kraju. Pretežna večina je delala v starem kraju doma ali na polju. Po prihodu semkaj so mnoge dobile delo v tovarnah smodk, oblačil in pletenin. Več kot polovica njih je ostala v istem poslu ali stroki čez leta. Pretežni del žensk (74 odstotkov) je še ali je bilo poprej poročenih. Možje istih so bili dostikrat neizurjeni delavci. Asimilacija se je slabo izkazala, kajti 37 odstotkov izprašanih žensk je bilo v tej deželi že vsaj 10 let, pa niso znale go voriti angleški. Odstotek nepismenosti je bil visok, kajti le ena šestina je znala pisati in čitati v kateremkoli jeziku. Razmeroma le malo izmed vprašanih žensk je bilo ameriških državljank, ki so to postale vsled lastnega prizadevanja. Ker ino-zemke ne morejo dobivati starostne pokojnine pod državnimi zakoni in radi zapostavljanja inozemcev v mnogih industrijah, je število tujerodk, ki iščejo ameriško državljanstvo, po stalo veliko večje. V velikih industrialnih sredi-(Dalje na 4. strani) POTRJENA OD SENATA Polkovnik Frank Knox, katerega je predsednik Roosevelt imenoval za mornariškega tajnika, in Henry L. Stimson, ki je bil imenovan za vojnega tajnika, sta bila po zveznem senatu potrjena ter sva zavzela svoji mesti v kabinetu. Značilno je, da sta oba nova člana kabineta po politični pripadnosti republikanca. OBVEZNO VEŽBANJE Obvezno vojaško vežbanje za vse sposobne moške določene starosti v Zedinjenih državah je najbrže stvar bližnje bodočnosti. V kongresu je vloženih že več tozadevnih predlogov in sko-ro gotovo bo neka taka postava v kongresu kmalu sprejeta. Velika armade, ki se v teh burnih Časih smatra za potrebno za obrambo Zedinjenih držav pred podivjanimi diktatorji, ni mogoče v kratkem času sestaviti iz prostovoljcev. SOLIDARNOST AMERIKE Konferenca zastopnikov vseh ameriških republik, ki se bo 20. julija pričela v Havani na Cu-bi, bo posvetila mnogo pozornosti ameriškim gospodarskim problemom. En načrt je, da bi Zedinjene države pokupile ves eksport srednjeameriških in južnoameriških republik ter ga prodajale Evropi ali kamorkoli v inozemstvo, da ne bi mogli evropski diktatorji gospodarsko izkoriščati in politično terorizirati naših južnih republik. VPOKLIC MILICE Vlada Zedinjenih držav smatra splošno svetovno situacijo za tako pretečo, da namereva vpoklicati k aktivnemu vojaškemu vežbanju 50 do 75 tisoč miličarjev raznih držav. Pričakuje se, da bo kongres to dovolil, kakor hitro spet prične z zasedanjem po zaključeni narodni konvenciji demokratske stranke. JUŽNO 00 RIO GRANDE Rio Grande je reka, ki na veliko daljavo tvori mejo med Zedinjenimi državami in Mehiko. Izraz “South of Rio Grande,” ki ga pogosto slišimo’ ali čitamo, pomeni v ožjem smislu sosedno republiko Mehiko, v širšem smislu pa vseh 20 republik južno od Zedinjenih držav, j Razvoj dogodkov v Evropi je značilno vplival na republike južno od Rio Grande. Dasi je vlada Zedinjenih držav vsa zadnja leta skušala kultivirati kar najboljše sosestvo z ostalimi ameriškimi republikami, ji to ni povsem uspelo. Mehika, na primer, je bila vse do zadnjega precej hladna napram naši republiki. Toda novejši dogodki v Evropi so Mehiko prepričali, da je zanjo najbolje, če se prijateljsko nasloni na svojo veliko severno sosedo. Mehiški tajnik notranjih zadev, Ignacio Garcia Tellez je nagloma sklical konferenco mehiških časnikarjev, katerim je med drugim zatrdil, da bo Mehika v sedali ji svetovni krizi stala lojalno na strani Zedinjenih držav. ,fe Istočasno so se republike Južne Amerike zavedle nevarnosti nacijske in fašistične propagande v svojih mejah. Republika Columbia je odpustila vse nemške inštruktorje in uslužbence svoje letalske službe ter jih je nadomestila z instr^lofji in letalci iz Zedinjeni^Srlav. Republika Ecuador se je odločila odpustiti italijansko vojaško misijo, ki je trenirala njeno ar-* mado zadnjih 15 let. V Buenos Airesu, Argentina, je bila reorganizirana vsa policijska sila, cer je bila na sumu, da so v njej člani “pete kolone.” Argentinske vojne ladje patruljirajo ob rečnih obalah republik Uruguay, Paraguay in Brazilije. V obmejno provinco Entre Rios so bila poslana vojaška ojačenja. V republiki Uruguay je kongres sklenil i-azpustiti tamkajšnje nemške organizacije in oblasti so aretirale ducat nemških agentov. Preiskava je na neki točki odkrila tri nemška le- ala in priprave za sestavo radijske postaje. Getulio Vargas, predsednik Brazilije, največje južnoameriške republike, se je v nekem svojem javnem govoru precej dvoumno izrazil, toda vladni novinarski urad je zagotovil Zedinjene države, da je tudi Brazi-ija za sodelovanje vseh ameriških republik proti vsakemu vmešavanju evropskih držav v ameriške razmere. V raznih južnoameriških republikah so se vršile demonstracije proti nacistom in fašistom. Mnogi znaki dokazujejo, da se hitro kristalizira vseameriška zavest na tem kontinentu. AMERIKA NA STRAŽI ISKANJE RUDE Prospektorji na našem zapa-du, ki so nekoč stikali za zlatom, iščejo zdaj drugih rud, ki so za ameriško industrijo in na rodno obrambo bolj važne kot zlato. Posebno važni rudnini sta tungsten in živo srebro, kateri je doslej Amerika večinoma uvažala iz inozemstva. V Califor-niji in Nevadi so prospektorji zadnje čase odkrili več ležišč tungstena, živega srebra, molib-dinija in rude, iz katere se pridobiva aluminij. Vse navedene rudnine predstavljajo važen material za vojno industrijo. BOJI V SREDOZEMLJU V Sredozemlju se vršijo raztreseni spopadi med pomorskimi in letalskimi silami Anglije in Italije. Italijani se glasno hvalijo s svojimi uspehi, katere pa Angleži večinoma zanikajo in (Dalje na 4. strani) SIMBOLI STRANK Vsaka ameriška politična stranka ima nekak svoj simbol ali znak, a najbolj splošno znana sta simbola republikanske in demokratske stranke. Zanimivo je, da si stranki nista sami izbrali omenjena simbola, ampak jima ju je obesil hudomušni kartunist Thomas Nast. Kar-tunisti predstavljajo važen del ameriškega časnikarstva, ker mnogokrat s šaljivo sliko izra zijo več kot bi se moglo pove dati v dolgem članku. Prej omenjeni kartunist T h omas Nast je leta 1870 v reviji Harper’s Weekly označil demokratsko stranko š sliko osla. Štiri leta pozneje pa je za simbol re-(Dalje na 4. strani) Dogodki, ki so se zadnje tedne završili v Evropi, so izvedli veliko izpremembo v mišljenju ljudstva Zedinjenih držav. Ta republika je gospodarsko močna, toda vojaško le malo pripravljena na nevarnosti, ki jo morda čakajo v dogledni bodočnosti. Edina res upoštevanja vredna obrambna sila Zedinjenih držav je njena vojna mornarica. To je vzrok, da je zvezni kongres tekom zadnjih tednov dovolil ogromne vsote za povečanje armade in modernizacijo njene opreme, za letalstvo, pa tudi za povečanje vojne mornarice. Z vso resnostjo se tudi razpravlja glede uvedbe obveznega vojaškega vežbanja. Kako hitro in v koliki meri se bo mogla ameriška obrambna sila izboljšati, je nemogoče točno presoditi. Gotovo pa je, da zamore industrialno visoko razvita dežela kot je naša republika v primeroma kratkem času zgraditi oziroma postaviti na noge veliko obrambno silo. To še posebno z ozirom na dejstvo, da je ameriško ljudstvo po veliki večini prepričano o preteči nevarnosti in je pripravljeno mnogo žrtvovati za obrambo. Tekom zadnje svetovne vojne je Amerika v manj kot enem letu zgradila ogromen vojaški stroj. Znamenja kažejo, da se je Amerika tudi v polni meri zavedla nevarnosti tako zvane pete kolone. V demokratični deželi kot je naša so bile vse do zadnjega zelo ugodne prilike za organiziranje izdajalskih skupin po tujih agentih. Tem skupinam zdaj zelo pazno na prste gleda Federal Bureau of Investigation, ki je bil nedavno premeščen v področje justične-ga departmenta ter je s tem dobil prave zobe. Da se tudi ljudstvo v splošnem zaveda nevarnosti, ki jo tvorijo izdajalci v notranjosti dežele, kaže dejstvo, da dobi justični department dnevno do ?000 obvestil o neameriških aktivnostih širom dežele. Za večino teh obvestil je najbrž odgovorna histerija, toda vsaj nekatera utegnejo imeti podlago. Imigracija je pod strožjo kontrolo kot je bila kdaj prej v zgodovini te dežele. Čitali smo že o deportacijah in o odvzetju ameriškega državljanstva. V raznih industrijah, posebno v takih, ki pridejo v poštev pri obrambi dežele, se apelira na delavce naj ne govore v javnosti o vrsti, kakovosti in količini produciranih izdelkov. Zaradi neameriških aktivnosti nekaterih inozemcev oziroma inozemskih skupin so zdaj do neke mere osumljeni vsi ino-zemci. Zvezni kongres je že sprejel predlog, ki določa registracijo vseh nedržavljanov in prstne odtise istih. V mnogih industrijah nedržavljani sploh ne dobijo dela. Vojaške oblasti so iz tako zvane kanalske zone, skozi katero vodi važni Panamski prekop, odstranile vse sumljive inozemce. Ameriško časopisje, tudi tako, ki je bilo v normalnih časih splošno naklonjeno priseljencem, kaže nevoljo nad raznimi manifestacijami inozemcev v tej deželi, četudi imajo navidezno popolnoma nedolžen značaj. Vladne agencije pazno zasledujejo delovanje go tovih inozemskih konzularnih zastopnikov; to je povedal sam državni tajnik Cordell Hull. Prav je, da se je oficielna Amerika z ameriškim ljudstvom (Dalje na 4. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV PRIJET ROPAR V Ljubljani je bila nedavno pri belem dnevu oropana Černetova zlatarska trgovina in je zločinec odnesel za okrog četrt milijona dinarjev vrednosti zlatnine in draguljev. Po opisu roparja in po prstnih odtisih pa je policija kmalu zasledila storilca v osebi 45-letnega Franca Kavčiča, po rodu iz ljutomerskega okraja in po poklicu trgovskega pomočnika in kuharja. Policiji je tudi uspelo zapleniti vso uropano zlatnino in dragulje, kar bo zlatar Černe seveda dobil nazaj. Kavčič je bil zaradi raznih deliktov že večkrat kaznovan. POPLAVNA ŠKODA Letošnjo pomlad sta Donava in Sava v njunem dolnjem teku povzročili veliko škodo, ki ne bo kmalu popravljena. Samo v Beoradu so velike poplave povzročile za več kot tri milijone dinarjev škode. MNOGO KOLESARJEV V vsej Jugoslaviji je samo okrog 12,000 avtomobilov, toda sami Sloveniji je okrog 190,-000 biciklistov ali kolesarjev. ŽENITNE NEPRILIKE V vasi Babiči v Bosni se je nedavno poročil 14-letni Hasan Mustafič s 14-letno nevesto, s katero je pa živel le dva meseca, nakar jo je poslal domov k staršem. Pozneje se je oženil s 16-letno deklica, Ahmed Ahmetovič iz Leto-vice v Južni Srbiji si je v Bje-Ijini s svojimi prihranki kupil za ženo 17-letno Emino Sku-ljičevo. Sledila je zaroka in mlada zaročenca sta se odpeljala. V Beogradu pa se je Emina zatekla na policijo in izjavila, da Ahmeda ne mara za moža. Policija je razočaranemu ženinu povedala, da Emine ne more nihče prisiliti, da bi šla z njim, ako sama noče. Tako je bil Ahmed ob denar in nevesto. ČLOVEŠKE HIJENE Na hribu Petričevcu pri Banjaluki so roparji odkopali grob pokojnega banjaluškega metropolita Vasilija Popoviča in odnesli njegov zlat križ. V Sumar-tinu na otoku Braču je bil nedavno izropan grob premožne Mateljanove družine. Roparji so s trupla neke žene posneli prstane in vzeli tudi zlato zobovje. NEPISMENOST V Jugoslaviji je kljub izboljšanju šolskih razmer odstotek nepismenih oseb še vedno zelo visok. V Sloveniji skoro ni nepismenih ljudi, medtem ko jih je v nekaterih južnih krajih še mnogo. V območju zetske banovine, to je bivše Črne gore, je še vedno 70 odstotkov nepismenih ljudi. Šole pohaja okrog 81,000 otrok, toda 14,000 jih še vedno ostaja brez šolanja. PO 30 LETIH V Sisku se je nedavno primeril svojevrsten dogodek. Posestniku Franu Malusu je pred 30 leti pobegnila žena v Ameriko. To je bilo takrat nekako v modi. Če žena ni bila zadovoljna z možem, jo je iz maščevanja kar pobrisala čez veliko lužo. France Malus za pobeglo ženo ni preveč žaloval, ampak si je kmalu dobil (Dalje na 4. strani) VSAK PO SVOJE Francija, ki je izgubila svoje svobodo, kakor vsi znaki kažejo, po zaslugi mednarodnih financirjev in domačih izdajalcev. je bila pod pretnjo nacij-skega biča prisiljena sprejeti novo ustavo, katera ne vsebuje več gesla: “svoboda, enakost in bratstvo.” Novo geslo je: “delo, družina in domovina.” Posebno vzvišeno to geslo ni, kajti francoski kmet in delavec bo prisiljen delati za nacije, kakor je prisiljen k delu navaden vol; družino ima lahko vsaka podgana ,in še veliko, domovino ima pa tudi žaba v luži. Svoboda, enakost in bratstvo pa so'ideali prosvetljenega človeštva. * •-«*» Nova francoska ustava je morala biti na komando Hitlerja in Mussolinija sprejeta v 120 minutah. Toda idealov svobode, enakosti in bratstva 50-miljon-ski francoski narod ne bo nikoli pozabil. Narod je mogoče izdati, prodati in zasužnjiti, ideje pa ostanejo vedno žive in, četudi so začasno navidezno pokopane, ne umrjejo, ampak samo čakajo prilike, da planejo z novo silo na dan. * Nacijska trditev, da v demokratičnih državah postane ljudstvo mehkužno in bojazljivo, ne drži. V Zedinjenih državah, na primer, je vsako nedeljo in za- £gŠ|B pr^iu^ ubjtih. najnjanj seb v avtomobilskih nesrečah, pa je kljub temu vsak dan več avtomobilistov na cestah. To pač ne znači pomehkuženja in bojazni. * V Genevi v Švici je v svoji najlepši dekliški dobi 21 let po daljšem bolehanju preminila Liga Narodov. Pogreba se je udeležilo 89 njenih zadnjih uslužbencev, ki so bili odslovljeni 30. junija. * Bivši etiopski cesar Haile Selassie, ki se je postavljal s 24 marelami, je izgubil cesarstvo in marele ter je baje zadnje čase prišel vedrit v Canado. Bivši angleški ministrski predsednik Chamberlain pa je z eno samo marelo spravil v smrtno agonijo vse evropske demokracije. To je menda vzrok, da so marele tudi v Ameriki izgubile skoro ves kredit. Celo v mesecih maju in juniju, ko je po našem vzhodu in srednjem zapadu skoro vsak dan deževalo, je prebivalstvo preziralo marele. ženske so si enostavno nabavile bolj široke klobuke, moški pa dežne plašče. Doba marel je zatonila. * V Belfastu na Irskem so oblasti zasegle štiri milijone frankov v bankovcih po tisoč frankov. Vlada si s temi papirnatimi milijoni ne bo dosti pomagala, razen če ima za papirati kako uradno sobo. * Iz zaporov mesta Sante Fe v New Mexici je nedavno pobegnil neki Andy Hewitt, katerega za njim naščuvani krvni psi nikakor niso mogli izslediti. Ko je drugi dan policija ubežnika kljub temu našla in aretirala v enem bližnjih mest, je izvedela za vzrok neuspešnega zasledovanja. Prefriganec je povedal, da je po svojem sledu trosil zdrobljen poper. Za poper pa krvni psi niso navdušeni. * Po statistiki, ki jo je sestavil neki uradnik mlečne industrije, je bilo 1. januarja 1940 v Ze-(Dalje na 4. strani) !UUIIIIlIIIIIIIIIIIII«lllllIllll||||||||||||||I|||II|||||||||||||||||||||||||||||I|||||«|UIIIIIIIIUHIHM koj naslednje jutro kp ni bilo več nika’cega sledu za enakonočjem kajti vse je poteklo naravno kakor vedno tem, je vzel ta nanasitni slonič sto (mitov banan (izmecj drobnih rdečih), sto funtov sladkorne trstike (izmed dolgih, škrl itastih) in sedemnajst limon (izmed zeleno kožnatih) ter dejal vsem svojim dragim rodbinskim članom: “Ztogom. Odhajam k veliki, sivozeleni. bla: ni reki Limpopa obdani krop ir krog z mrzlikami, da zvem, kaj ima krokodil za kosilo.” In vsi so ga še enkrat nabili za srečno pot, dasi jih je prav vljudno prosil, naj ga pustijo. Nato je odrinil z doma. nekoliko raz-grjt, a prav nič začuden Spotom? je jedi 1 limone in metal lupine okoli sebe, k-r jih ni mogel pobirati. Potoval je od mesta Grahama do Kimberleya, od Kimberleya do dežele Kama, od dežele Kama je šel proti severovzhodu in neprestano jedel limone, dokler ni dospe! naposled do bregov sivozelene, blatne reke Limpopa, obdane krog in krog z mrzlikami, natanko tako, kakor mu je velel ptič Kolokolo. Vedeti pa morate in razumeti, predragi moji, da ta nenasitni slonič vse do tistega tedna, dneva, ure in minute ni nikoli videl krokodila in ni vedql, kakšen je. To je bilo vse le njegoya nenasitna radovednost. Prva žival ki je naletel nanjo, je bila pisana bajna kača klopotača, ovita okoli skale. ‘'Oprosti." je dejal slonič kar najvljudneje, "ali s< videla v teh zašarjenih krajih neko žival z imenom krokodil?” “Sem li videla krokodila?" je odvrnila pisana bajna kača klopotača z glasom strašnega prezira. "Kaj me boš še vprašal?” “Oprosti,” je rekel slonič, "ali bi mi izvolila povedati, kaj ima krokodil za kosilo?" Tedaj se je pisana bajna kača klopotača sunkoma odmotala r skale in oplazil sloniča s svojim luskinastim, betičas-tirr. repom. “Čudno,” je dejal slonič, "moj oče in moja mati, moj stric in moja tetka, da ne omenjam drugega strica povodnega konja in svoje druge tetke opice, vsi sc me tepli zaradi moje nenasitne radovednosti — in rekel bi, da je tu prav tako.” In poslovil se je prav vljudno od pisane bajne kače klopotače in ji pomagal, da se je spet omotala okoli skale. In je šel dalje, nekoliko razgret, a prav nič začuden, in jedel limone in metal lupine okoli sebe, ker jih ni mogel pobirati, dokler ni stopil na nekaj, kaj je smatral za lesen hlod, tik ob bregu velike. sivozelene, blatne reke Limpopa, obdane krog in krog z mrzlikami. V resnici pa je bil, predragi moji, krokodil; in krokodil je pomežiknil — takole! “Oprosti,” je dejal slonič prav vljudno, "ali si videl slučajno kedaj krokodila v teh zašarjenih krajih?” Tedaj je pomežiknil krokodil z drugim očesom in privzdignil rep do polovice iz blata; slonič je prav vljudno odstopil, ker ni maral biti nanovo tepen. "Pridi sem, dete,” je izpregovoril krokodil. “Cemu izprašuješ take stvari?" "Oprosti,” je odvrnil slonič prav vljudno, “moj oče me je tepel in moja mati me Je tepla, da ne omenjam svojega visokega strica noja in svoje visoke tetke žirafe, ki zna prav tako trdo brca- CHARADE My first is a food That is yellow and sweet; It is toothsome on bread But not on fat meat. My second is done By creatures with wings; But cannot be done By poor creeping things. My two form the name Of a blithe insect bright, That flits here and there In the warm summer light. Cvetko Golar: Avl POLJANI Vsak cvet oblečen je kot svat. in vsak oženil bi se rad, in s soncem raja hrošček zlati po jasi, po zeleni trati. ON THE RIVER "Who’ll go after?” Bobbie cries Casting down a pebble. “Watch me bring it up again!” Rings out Arthur's treble. ti kakor moj zajetni stric povodni konj in moja kosmata tetka opica ter tudi pisana bajna kača klopotača z lukinas-tim, betičastim repom tik tu na bregu, ki udfiha krepkeje, ko vsi drugi; če si torej ti prav tak kakor le-ta, ne bi rad, da bi me oplazil.” "Pojdi semkaj, dete,” je dejal krokodil, “kajti jaz sem krokodil.” In potočil je krokodilove solze, da bi pokazal, da jc res. To je sloniču zaprlo sapo, zatrepetalo mu je srce in pokleknil je na breg, rekoč: “Ti si baš tisto bitje, ki sem ga iskal vse te dolge dni. Ali bi mi izvolil povedati, kaj imaš za kosilo?” "Pojdi semKaj, drago dete,” je odvrnil krokodil, "in povem ti na uho.” Tedaj je sklonil slonič glavo vprav do krokodilovega zaudarjajočega, čeka-nastega žrela in krokodil ga je popadel za nosek, ki ni bil do tistega tedna, dneva, ure in minute večji od škornja, dasi dokaj koristnejši. “Menim,” je govoril krokodil — držeč ga med zobmi, takole — “menim, da pričnem danes z mladim slonom!” Sloniču, predragi moji, je to zelo presedalo in vzkliknil je, govoreč skozi nos, takole: “Pusti me! Poreden si!” Tedaj se je pisana bajna kača klopotača odtrgala od brega, rekoč: “Mladi moj prijateljček, ako ne potegneš takoj in pri tej priči, kar najkrepkeje moreš, te potegne po mojem mnenju tvoj znanec v velikem usnjatem površniku” (s tem je menila krokpdila) “za seboj v svetlo strujo, preden boš mogel ziniti Jack Robinson." Na ta način govori zmeraj pisana bajna kača klopotača. Nato je počenil slonič na svoje male kolke in vlekel in vlekel, da se mu je pričel nos raztezati. Krokodil je mlaskal po vodi, da se je vsa razpenila pod mahajočim repom .in vlekel, vlekel in vlekel! Sloniču se jc no;; raztezal in raztezal: uprl se je z vsemi štirimi in vlekel, vlekel in vlekel, a nos se mu je raztezaj in raztezal; krokodil pa je vihtel svoj rep kakor veslo ter vlekel, vlekel in vlekel; kadarkoli je krokodil potegnil, se je sloniču nos znova podaljšal — kar ga je bolelo — jojmene! In slonič je začutil, da mu noge polzijo in rekel je skozi nos, ki je bi! že kakih pet čevljev dolg: “To je prehudo!” Zdajci je prilezla pisana bajna kača klopotača z nasipa in se omotala dvakrat sloniču okoli zadnjih nog, rekoč: “Neprevidni in neizkušeni potnik, zdaj se bova resno potrudila, da malo krepkeje potegneva, sicer ti bo po mojem mnenju tistile samokretni bojni čoln z okovanim krovom" (s tpm, predragi moji, je menila krokodila) “za vselej pokvari! živi jensko pot.'' Na ta način govorijo zmeraj pisane bajne kačo klopotače. Nato je potegnila in tudi slonič je potegnil in krokodil tudi; ali slonič in pisana bajna kača klopotača sta vlekla krepkeje. Na zadnje je krokodil izpustil sloničev nos in pljusnil v vodo, da se je slišalo navzgor in navzdol Limpopa. Potem se je slonič nagloma prav ta,-ko trdo zleknil po tleh: a naprej si je štel v dolžnost, zahvaliti se pisani bajni kači klopotači; nato je začutil, da se mora pobrigati za svoji borni, nategnjeni nos; obložil je vsega s hladnim banano-vim listjem in ga povesil v veliko, slvo-zeleno, blatno reko Limpopo, da bi se ohladil, “Cemu počenjaš to?” je vprašala piša nr, bajna kača klopotača. "Oprosti,” je odvrnil slonič, “toda nos se mi je grdo Izpačil in sedaj čakam, da se mi skrči." "Tedaj boš /moral čakati dolgo časa,” je pripomnila pisana bajna kača klopotača. "Marsikdo ne ve, kaj mu je v prid.” Slonič je sedel tam tri dni in čakal, da bi se mu nos skrčil, Ali prav nič se mu ni uskočil in vrhu tega je polagoma pričel navzkriž gledati. Kajti, predragi moji, sprevideli in razumeli boste, da mu je krokodil pretegnil nos v pravi, pristni rilec, kakor ga imajo dandanes vsi sloni. Koncem tretjega dne je priletela muha in ga pičila na pleče. Preden se je zavedel, kaj dela, je slonič vzdignil trobec in ubil z njegovim koncem muho. “Korist, številka ena!" je dejala pisana bajna kača klopotača . . . Tega ne i bi bil mogel storiti z golim smrčkom. Poskusi sedaj malo jesti!" Preden je slonič pomislil, kaj dela, je iztegnil rilec in izpulil velik šop trave, jo izprašil ob sprednje noge in jo zatla-; Čil V usta. "Korist, številka dve!” je dejala pisa-; na bajna kača klopotača. “Tega ne bi Nimble as a water-frog. Straight as any arrow, Prom the warf he flashes down, Swifter than a sparrow. What’s a splash! The bubbles rise, Bursting, for a minute; No use counting one, two, three— He’s up ere you begin it! Then in turn they try their skill—■ Diving, swimming, floating. Till they tire and Bobbie says: “Now, lA's go a-boating." mogel storiti z golim smrčkom ... Ali se ti ne zdi, da solnce malo hudo pripeka?” “Istina,” je odvrnil slonič in preden se je domislil, kaj dela, je zajel perišče blata na nasipu velike, sivozelene, blatne reke Limpopa in si ga natresel n£ glavo, da mu je naredilo hladno, sluzasto blatno pokrivalo in mu je v curkih curjalo za ušesa. “Korist, številka tri!” je dejala pisana bajna kača klopotača. “Tega ne bi mogel storiti z golim smrčkom. A kako bi ti bilo sedaj pri srcu, če bi bil zopet tepen?” "Oprosti!” je odvrnil slonič, “tega si nikakor ne bi želel.” “Mogoče bi pa rad ti namlatil koga?" je vprašala pisana bajna kača klopotača. “To pa že,” je odvrnil slonič, “Dobro,” je dejala pisana bajna kača klopotača, “videl boš, da ti bo novi nos v velik prid pri pretepanju.” “Hvala lepa,” je odvrnil slonič, “zapomnim si to; zdaj pa odrinem domov k svojim dragim rodbinskim tovarišem in poskusim.” Nato je odšel slonič preko Afrike domov, vihteč in mlateč s svojim rilcem Ako sl je zaželel sadu, je odtrgal plod z drevesa, namesto da bi čakal, kdaj bi. sam padel na tla kakor dotorej. Ako si je zaželel trave, jo je napulil na tleh, namesto da bi se plazil po kolenih kakor dotorej. Ako ga je pičila muha, je od-krelr.iil vejo z drevesa in jo imel za muhalnik: napravil si je lahko novo, hladno sluzasto pokrivalo iz blata, kadar je pripekalo solnce. Ako se je čutil osamljenega med potovanjem po Afriki, je pel sam pri sebi skozi rilec in brunda! glasneje nego zbor godb z medenimi godali. Prizadeval si je zlasti privabiti zajetnega povodnega konja (s tem ni bil v sorodstvu), ki ga je prav trdo premikastil, da bi se prepričal, ali je pisana bajna kača klopotača govorila resnico o njegovem novem rilcu. Med ostalim časom je pobiral limonove olupke, ki jih je metal po tleh, ko je potoval k Limpopu — kajti bil je snagoljuben debelokožec. Nekega temotnega večera je prispel k svojim dragim rodbinskim tovarišem, zavihal rilec in rekel: ‘ Kako se imate?” Zelo so se razveselili, ko so ga zagledali in odvrnili: “Pojdi sem in dobiš jih po hrbtu za svojo nenasilne radovednost.” '“Ea,” je odvrnil slonič. “Po mojem mm lju se kaj malo razumete na tepež; zato se pa razumem jaz in vam poka-žen ' T. ;la,i je izprožil rilec in prekucnil dva lraga bratca na hrbet. “C h ,tako nam banan!” so vzkliknili “Kj si se naučil te umetnije in kaj si si nap avi! na nosu?" “robil sem nov rilec od krokodila na nasi »ih velike, sivozelene, blatne reke Lim lopa," je odvrnil slonič. "Vprašal sem ga. kaj ima za kosilo, pa mi je dal ta rilec.” “Silno je grd," je pripomnila kosmate. tet,kr, opica, "Naj bo," je odvrnil slonič. "Ampak zelo je koristen.” Pograbil je svojo kosma r,o tetko opico za kosmato taco in jo ;zadegal v srčenovo gnezdo, j Nato je nabil ta malopridni slonič po [vrsti vse svoje drage rodbinske tovari-| še, (’a so se silno razgreli in čudili. Svo-i jemu visokemu stricu noju je izpulil perje h repa; svojo visoko tetko žirafo je pograbil za zadnje noge in jo treščil v robidovje; kričal je v svojega zajetnega strica povodnega konja in mu puhal mehurčke v ušesa, ko je ta spal po kosilu v vodi; ali nikoli ni dopustil, da bi se kdo dotaknil ptiča Kolokola. Na zadnje se jc stvar tako zaostrila, j da so njegovi dragi sorodniki naglomfl 1 odrinili drug za drugim k bregovom velike. sivozelene, blatne reke limpopa. ■ obdane krog in krog z mrzlikami, da bi ; dobili od krokodila nove nosove. Ko so se vrnili, ni nobeden več nikogar pre- ■ trpal; odsihmal, predragi moji, imajo vri sloni, karkoli jih boste kedaj videli. 1 s tistimi vred, ki jih nc boste videli, prav trke rilce, kakršnega j-> Imel ta "nena-j sitni slonič.” mr pgN 'Jumoa C°°* BAKED CORN Cut the corn from three large or four small ears. With the back of the knife go over the cobs to be sure that every bit of the tender hearts are out. Beat one egg (yellow and white together.) Add two teaspoonsful salt. Add two cups of milk. And beat again till well mixed. Add the cut off corn. Grease a baking dish and put in the corn mixture. Bake 25 minutes in a moderate oven and serve at once. ' A little grated cheese over the top before baking pleases most folks, and makes a tasty crust. Gustav Strniša: SAŠA IN NADA Saša in Nadica sta tisti ^ starše zelo razveselili, J6,« je> iz šole odlično spričevalo. Nada ves dan pomagala služkinji p stregla svoji dobri mamici tei ^ dan molčala. Ko je očka n del, kako je bila pridna, je ^$2 žiknil z očmi, kajti mislil si Je' ^jile tem grmom pač tiči kak zajec. ^ ni bilo nič posebnega. Bil je ^ dobri dan in kadar je im.ea,a je bila kar vzorna. “I* Jpoi#*’ premalo takih dni v letu! ^ tožil očka in jo pogladil po 111 •1 stanjevih laseh. . - jn je H53’ Kc so zvečer sedeli pri m!zl je o#* mica obe hčerki pohvalila. ^ll -ne prs*' povedal lepo pravljico. Ej- joVj1 j® ljice je znal očka, le priP° oj ^tJ-je nerad! Ta večer se je P* . J čal, ker sta bili obe res Pncl . Ko je bila pravljica končana, deklici že Zelo zaspani. “Ko se vleževa v najin* primiva kar za roke, morda ^ ji sanjah zaživeli v kaki PrftV spomnila šaša. In ko sta legli počivat m ^ ^ šem lahko noč, sta se priJ® ge flf ^ Postelji sta stali druga tik ,,, ^ klici sta kmalu usnuli. .t 11 V sobici je tedaj ždel P* je , mali dobrodušni možiček, ki J jj 10* « šal Ko je čul očetovo Pr&v ■* rjjaKD°^1 It mamin zadovoljni obraz, je P -J ■ kimal: nravil^f H “Vama bom pa še jaz nap* ^ ^ veselje! Pojdita v sanjah v ^ ^ kraljestvo in sprehajajta se je šepnil in poljubil obe na ° -^jr In že isti hip sta se dek . ^ ^ čudovito krasnem vrtu P° i ^ dehtečih rož. „iv8s'^. ^ “Joj, kakšno cvetje! Nati'.g_ ^ jc vzkliknila Nada m sc nag A no žametni vrtnici. laviP0 ^ Vrtnica pa je dvignila S ^ fld cveta se je nasmehnile dro , ^ tc lepo obličje: *3 u? "Kaj bosta z menoj? Nag ■ ^ ijj ^ duhajta se teh cvetov, a P ^ moj služabnik metulj pospr, . J Deklici sta bili zadovolji11- ^ Tedaj sc je vrtnica stres . iz nje vzdrhtela krasna Prijela ju je za roke in ;; njitn,- Rija, raja, rija, raja. JjK; polne, srečo, polna sla]? . naša sončna je mladost. ' Rija, raja ,rija, raja, večno smo v objemu n] jjf! J in prirode sanjamo S*CI1V red Nato je zginila, že je sta' " J zal mladenič sijočimi kri • ^ “Jaz sem metuljček Frf0*'®• J *( 2 menoj!” Podali so si roke in odh«« tjem dalje. pto'jj Naenkrat jim je zasij81? 11 *,,},!03 ^ dovito mesto. Ko so vstopu’ zrli same mavrične ulice, S | ^ sedmih barvah ^ “To je pravljično mesto, J* spremljevalec, in že so l zlata palače, kjer je nena ^ jesP t Odprla so se vrata, začula\y ^ nostna godba in že sta s*"a hjei» ^ s’1 krasno kraljico, ki ju je 0 #4j K ‘ Kako sem hrepenela jjji' (Cf| otroci. In zdaj sta vendar P, kajne saj ostaneta pri men1- ^ Deklici sta že hoteli Pr**,r src£>j jima je naenkrat zasijala ^ 1^ podoba njune mamice in ob,'“1' «*4 !U '“Kaj bi rekla najina ^ ca! Ne tu ne moreva ostati-sih šaška. ^ ^ "In najin očka? Od žal°s | 6^ pal!” je odvrnilr, Nadica. ' ^ j \ Vila se jc zresnila: ^ “Bodita vendar pametn*' \ Vila je odgrnila bleste 1 j h oknu in obe sta kar krikni A Zazrli sta se v morje žaren! Jc barv so vstajale skrivnostni /J ljale in spet zginjale. M°rie ^ Od vsepovsod so vstajali ves jjj J- , jie ci in krasne vile. Zaplesa'1 ^ 'j jR bil- ie f ■ V Najlepše vile so priplavfl ' Ji gj ju objele in opojno zapela "Torej pri nas ostaneta. ^ ^ kako je lepo!” je spet cm01 ^ “Ne, ne! Kje je / j?1 mimica!" je zaplakala: Na z i 1 Saša je pa krepko uda1' J [h tla: , / h "Ni lepo, kar zahtevaš, r't mamici in očku hočeva. va! In moraš naju pustiti, ^ Nato se je razlegnil Nad*1 Hipoma sta sc obe stres “Kaj vama je, dušici na Jjj M Odprli str, oči. zS5 j Pred ležiščem sta stala jrf k* starša. , jjj ? j "Tako vzdihujeta v spanJ A jokala," deje mama. V “Ah, sanjalo se nama je ,j ^ l|3) tako hudo, saj so naju hot od vaju,” je dejala Saša. s^ji/ V Obe sta pričeli objemat ,4 sta se pomirili, sta Btoboj^^iaHn da pade iz njih drobno zrIlC svet. “Naj bo,” se je odločil \j2eP'i5| bom ga pogubil. Zrnce ''jjpl jem. Vem, da svet nc zasl pf' mi ne bo prav n": hvaležeP' prizanesel.” Eek! Eek! Dick Fell Square On Her Back ond. I've brought something for you.” Both cousins loked pleasantly expectant while Herby went to the baggage room. Soon he returned carrying one end of a good-sized crate while a inan helped with the other. In the crate was something alive. “What is it?” asked Grace. "Look and see!” replied Herby. Grace did look and gave a cry of dismay, which she tactfully turned into a laugh, so £js not to hurt her cousin’s feelings. “It’s Porky,” said Herby, with pride. “You can’t farm up this way without raising pigs.” The city visitors in the car put their handkerchiefs to their noses and did not seem a ‘ bit pleased when they learned that they were to share their ride with a big, fat sow. Dick was quite disagreeable and sulky, too, but Grace took Herby’s arm and said: “It was awful good of you to give us such a fine pig.” “There’s no sty or anything for a pig at our farm,” remarked Dick. “But the bam is good and roomy,” put in Grace, “only the door’s off.” “Well,” Herby replied. “I guess Porky can get along until we make her a sty. What she really likes is to be out on a clover field.” “Where’d you get her, Herby?” asked Dick. “I raised her myself,” was the proud reply, “and a smarter pig you wouldn’t find anywhere.” “They eat most anything, don’t they?” asked Martha, one of the visitors. “Sure,” answered Herby, “only Porky doesn’t like orange peels. She’ll eat anything but that,” The road was pretty rough and Porky grunted and snorted at every thank-you-ma’m, but at last it was over and they drove up to the front porch. “Welcome!” cried Aunt Molly, opening the front door wide. "Well! Well! What have you there?” “A gift from Herby,” explained Dick, in a slightly sarcastic way. “Oh, dear me!” his mother exclaimed, as Herby and the other visitor, Prank, carried the crate to the porch. “Get me a hatchet, please,” said Herby. Grace ran and got it. and scuttled out of the box, grunting so loudly that Towser, the dog, fled in terror. “This way, Porky, this way!” yelled Herby, pointing down the steps. But Porky paid no heed. In fact, she made a fierce dive in the other direction. Dick happened to be in the way. He stood with his feet wide apart and his hands on his knees—a favorite attitude when he was watching something interesting. Porky must have taken him for an archway because she plunged madly between his legs. Eek! Eek! He fell square on her back “Stop her!” cried Aunt Molly. “Oh, my! She’s in the house!” Everybody dashed after the frightened pig, but Porky dodged them all and backed into an open door. ItMvas the door of a bed room which was on the first floor, and which Martha and Grace were using. Porky found it quiet in there and so she decided to creep under the bed and rest awhile. Meanwhile there was a wild search going on which was at last given up and Porky had a long nap in peace. The next thing she knew she was being- disturbed by talking and laughing. Grace and Martha were getting ready for bed. Luckily she couldn’t understand what they were saying about pigs. My! How hungry the poor creature was! “It smells terrible musty in here, but, of course. It’s a very old house and the plaster is all falling down,” remarked Grace. Just then Martha began to scream. “Look!” she cried. “A snake!” So it was, curled up on the rug. The cries of the girls brought Aunt Molly and the cook, but just as they all came in Porky, who was famished, spied the delicious morsel on the rug. Out she darted from her hiding place and before anyone could say Jack Robinson, she was tramping that snake. In two more shakes the snake was no more. It had gone down Porky’s hungry throat. “Did you see that!-’’ cried Martha. “The pig saved our lives I’m sure!” “Why, she’s quite a heroine!” exclaimed Grace, admiringly. “Good, pig!” said Aunt Molly. “I did think we couldn't keep her, but now we must if she destroys snakes. Herby! Herby! The pig is found! Come and let’s find a place for her.” “She can stay here." said Groce generously, but it was decided that the barn was the best for a pig, even a heroic one. ^ Tiburcij: NEKOČ JE ŽIVEL . . . Nekoč je živel neznaten črviček. Oprijemal se je tankega lista, ki je trepetal na koncu veje. Ta je rastla vrh drevesa in drevo na vrhu visoke gore. Med čeljustmi je držal drobno, drobno zrnce ter premišljal: “Ali naj ga spustim s te silne višine? Ce ga spustim, prileti doli gotovo z veliko silo ter zadene nekje na čisto drobno kameno zrnce. To zrnce zdrsi po strmini in sproži gotovo kamenček, kamenček zgane večji karnen in ta veliko: skalo. Skala, k! zgrmi s hriba, se gotovo zaleti v rob in ga prevali v globino. Rob se zruši s hruščem in truščem, pa zadene ob steno gore, ki se pri priči sesuje. Gora še sesuje, zemlja se strese in razkolje na dvoje . . Tako je razmišljal črviček in se ni, mogel odločiti, ali naj razklene čeljusti, Mihec in Uala Mali Mihec živi v naši vasi in rodite-ja lepo skrbita zanj. Vselej, kadar zagleda belo štorkljo z velikim klopota-lom se razjezi, štorklja ima kaj grdo lavado: neprestano se seli. Spomladi in poleti živi na dvorišču malega Mihca, jeseni in pozimi se pa potepa po tujih deželah. Daleč na jugu ob obali reke Hip-Hip je njeno stanovanje. Vasica Tam-Tam je zamorska vasi-2a. Tukaj stanuje zamorček Uala. Ves je črn, samo zobke ima bele kakor sneg, akoli pasu pa nosi rdeč predpasnik. Uala ima štorkljo zelo rad. štorklja ve povedati vse polno zanimivih reči. Zamorčku pripoveduje o malem Mihcu, ki stanuje daleč na severu v beli kočici. Pripoveduje mu o širnem morju, čez katero mora leteti vsako jesen in vsako pomlad. Pripoveduje mu, da ima Mihec zlate lase, sive oči in rožnata usta. štorklja Klopotača pripoveduje in Uala jo ves zamaknjen posluša. Naposled postane žamorček tako radoveden, da začne moledovati: “Draga štorklja klopotača, čez nekaj mesecey bo prišla pomlad in spet boš odletela na sever v svoje drugo stanovanje. Vzemi me s seboj! Tako rad bi videl belo kočico, malega Mihca in rad bi' letel s teboj nad širnim morjem.” štorklja Klopotača se popraska ž dolgo rdečo nogo za ušesom. Cez nekaj mesecev pa reče Uali: “Dobro! Sedi na moj hrbet in me čvrsto primi okoli vratu. Paziti moraš, da ne padeš v morje, drugače te bodo ribe: pojedle." Uala sede štorklji na hrbet in se je trdno oklene. Zletela sta. Zdaj buči pod njima morje, zdaj vidita visoke gore, zdaj spet širno ravan. Po dolgem potovanju prideta do bele kočice. štorklja začne kričati, da jo slišijo daleč naokrog. Ljudje prihitijo iz svojih hiš in gledajo v tisto smer, odkoder se bliža štorklja. Tudi Mihec priteče iz bele kočice, za njim oče, mati, pes Pazi in domača muca. Vsi se razveselijo štorklje, zakaj zdaj vedo, da je prišla pomlad, štorklja se raduje prisrčnega sprejema, počasi se spusti na dvorišče in posadi malega zamorčka Ualo na tla. Jejmene, kako strmijo ljudje! Kar verjeti ne morejo. Odkar stoji vasica, ni še nikoli prišel zamorček v vas. Vsi ga prijazno pozdravijo, a najbolj vesel ga je Mihec. Dobra prijatelja bosta postala in Mihcu odslej ne bo več dolgčas, kadar bo štorklja odletela v južne kraje. (“Mlado Jutro.”) Golar Manko: JUTftO Flane zjutraj sonce skozi okno, in pozdravi: “Dobro jutro! Hej, pokonci, mar ne vidiš, da poljane prav že vse so z žarki posejane? I Mar ne slišiš, da so ptički vstali, da se v rosi je umila že gorica, in da zarja vsem je cvetkam pozlatila rožnata že lica?” Sramežljivo sem pomel oči si. s postelje sem skočil, da umil bi se, o deca, v vodo prst sem le namočil! MR. TOAD FROG V, h Mr. Toad Frog sits upon his stool Ecneath the summer skies. He sips the dew from butter cups And dines on butterflies.' PORKY “And so we are to be farmers, too and will you come and visit us so we can have some advice about planting the garden and so forth,” read Herby. “Weil!” he exclaimed, “Mother! Cousin Grace says they’ve bought a farm fifteen miles t’other side of Great Falls and they want me to visit them!” “Fine!” answered Herby’s mother. So it was that Grace and her brother might have been seen at the depot, s few days later, sitting in their father’s car. With them were two city friends who were visiting tliem. ! “Cousin Herby is a dandy fellow,” ! explained Grace's brother Dick, “but She’s kind of a diamond in the rough.” “He isn’t!” cried Grace. “He’s a real diamond!” Just then the train came puffing in and Grace and Dick jumped out of the car to look for Herby. In a minute they saw him. “Hc-Uo-there!" he cried. “Wait a sec- “Hadn’t you better take it around back?” suggested Aunt Molly. “She’s pretty heavy,” panted Her-! by, wiping his brow, “and she won’t £ I hurt anything. She’s awfully tame. But j | we can take her around all right if you ^ [ say so.” s “Never mind,” replied his aunt, “she’s ‘ j too heavy for you boys to carry..” Herby then began prying open the;. i crate while everyone stood around and | j watched with interest. The noise of the j prying and the jar as each slat was I ( I taken off seemed to daze Porky, who,. lay still staring into space. I" “Now, you’re free, old gal!” cried i r | Herby, giving her a gentle prod. “Get j ‘ J up and go to the barn.” Up went Porky’s ears, while her lit- ] j tie eyes rolled around. “O-o-o!” screamed Martha. “She'; i looks kind of crazy or something!” For a moment Porky crouched there, ' I then all of a sudden she jumped up °ntributions From Junior Members GOWANDA, N. Y. Si! jyj ^ by so fast I hardly realized * ior Was ^ere already- So here another article and here’s Caches in time for the July Wife busy lately, picking tewan^ if the weather kept it has been lately, I thought be picking snow but setting Warmer day by day mostly on the farm during ,er * will give you a brief life of a berry picker. • 6:30 already and it’s time us j,.and go off again picking i^ins t0 hurry as the truck will * the , a*ong in about an hour. * We onrUC^ and hurry everybody % hoik 'j N°w We are riding along ' nt ,ring and singing and what ^ field S We have reached the ^ »t ^nc* ^ow hard it is to get , * Picking. evefything quiets down * ^ Ion6 *3USy at ^eir work but e' Soon somebody is hol- LihuiiB time ls it?” and “Gee’ Qoj’ Won’t dinnertime ever •mi th a couPle of hours to wait ^ ® talking we have to do, fcw, r*es to have checked. iB the * so that no green berries ite 0 °P °f the basket, better if lor jt, e bottom. Don’t get no !I've lS’ Ah! these are the best »e j« neart* yet “dinertime” and <*Sfl 0ut °* the hot field to is eatin tree' Boy! h°w every-^ and g..and s°on we are all ,-testj still have time to take a *»tj co i6 Shade' Soon the boss anc* how everyone ® UP and going back picker* being done in the ftetty ^ sorneone begins singing n of the field is en-- ltlg- After that quiets down atiriS°me girl is near faint, | * * saw running> “A snake! a % th g°ing down in my ^ co "e b°ys get a hold of him antiersatic)n starts but soon once again everything is * ^ ,r°in ^tting time and oh what ? l>Utrv eang- Everybody is in t truck"0* and a'i are running t ^ aboutand everybody is com-% their backs or the sun- " 4a holiPJVe are off very happy, j ”ng and glad that the fcten ^ “°ne. But come to think to s(® arrive home we wash up, * Sare and then to sleep and '■ Ok*!1.6 thing over again the 5!! What a life. . a it rains is the one tfrat 0 many others do also, »iolet Widgay (Age: 16) ^ Lodge 89, SSCU **>IT ®NUMCLAW, WASH. 4^ o«0R: -^5ayS ally planned to write a C'TH etc k' bridges, democracy, Sblfut after pondering over y °f such a venture for ■s? jji tfty I finally decided to V t>fonQ ea for the simple reason ie nQrSecl brainchild was neither iave t°f much consequence. So Sotn,,. c°ntent myself with ) s? an?0re Patter, stopping here M J thus pounding out an ' d i!.6 1 4 rSs ftvv'f Wondered what Incen-& tr1 thej ^veniles to take time !v Work-a-day world and *4 Tu the Nova Doba. *3 /ftow. At first I thought ■ fason was the lucrative * Mo Ca y the SSCU to budding X tha? *30und out a good story. ■•'j 1 have hit on a much °i ^ tly>iks t?116 fundamental rea- ^ t)ov,’ at a juvenile writes to Of thp is that he likes to avail "3K?6 SoiY,Splendid opportunity of W ht news' comment, or • rn*S fellow juveniles. And hi ^ ^ evl^dium of the Nova Doha, eqyal y Juvenile in the Union On °hance to express his ny subject he chooses to J tSthThat ^uite naturally -\ tf 6'Iv e fa°tor of material for willing to bet ack of materia Ji. ■},, Writing regularly to tne [ ^ at is indeed a poor alibi, oj^th reporting occurs in ' 'jJBlN^tip 0dge circles, write about l!' «,%as s and the activities of /iC “n Sh can flnd loads of '• j i^Henc lcle just from your A C But lf y/ou d0 hit a re‘ ™y can find nothing to / be . about the weather. is \ Qf a time-worn subject but j C»ie does fill the bill. All ^ i it.’Juhp direct contact with ol’ v^w vius, and Jack Frost. rj. i., w s °f their actions make anrial for articles to our 1 ‘ that, I still think that ^ele for writing is yet a r,(C‘0r’ °r is it? I can still chuckling over that one! at X have gone so far oft about writing often k- to our fraternal organ, oj ^ntinue. I think I should advlce which I have V' Sr,6^ out in the preceding Qt’s v*116 time ago I made a # * haS°lut*on to write often : ril the!6 stopped making reso-f gitlning of each month i ^ be*.U11 of vim and enthusi-vV a I know it, days had j a my opportunity was fsNh ^Solved to write the fol-' "hat procedure continues *»lt hs. k on ad infinitum. I certainly am glad that I have somehow squeezed in this copy what with vacations, and work— mostly work. I sincerely hope that all the juveniles have a summer full of vacation thrills and surprises! John Chacata (Age: 17) Lodge 162, SSCU ENUMCLAW, WASH. DEAR EDITOR: The first three days of July have been of special significance to the citizens of western Washington. For they marked the completion and dedication of. three great public projects which have attracted nation-wide attention. And being a citizen of the state of Washington, I can justly take pride in their completion and tell the rest of the country about them. On July 1st, the city of Tacoma formerly opened for automobile traffic the new six million dollar Tacoma Narrows Bridge linking the Olympic peninsula with the mainland. This mile-long beautiful suspension span has three claims toward distinction. It is the third largest suspension bridge in the world, and also the lightest and narrowest bridge in the world for its size. The last two features have been the result of an attempt to save unnecessary expenditures. The next day, the city of Seattle came into the limelight. It formerly dedicated the Lake Washington Pontoon Bridge, a floating highway bringing the eastern part of the state closer to the metropolis of the northwest. This bridge is indeed a unique structure. In fact, its novelty is its claim to fame. It is constructed of some twenty-odd floating concrete sections lashed together and anchored to the lake bottom. At one end of the bridge has been erected a sliding pontoon which slides open to permit larger ships on the lake to pass through. This is the first major bridge to be so constructed, and engineers throughout the land will watch it with interest. On the third, the army officially opened its new northwest air base, McChord Field, some twenty miles south of the city of Tacoma. This base, when completed, will cost some 18 million dollars and will rank favorably with the largest in the country. McChord Field forms the main air base for defense of the capital cities of the northwest ,and will add an important link to the nation’s defense plans. Before I close, I would like to invite the editor to visit our part of the state of Washington and partake of some of our typical luscious cherries which are much sweeter this year than a few years previous when Mr. Terbovec was presented some by a group of Slovenian ladies. Goodness knows there are a lot of them. (Cherries, I mean.) I certainly hope that this great summer weather finds the rest of the juveniles enjoying themselves to their heart’s desire. Mary Chacata (Age: 15) Lodge 162, SSCU I belong to St. Stephen’s lodge No. 117, SSCU. My brothers and sisters belong to the same lodge. I go to the Sartell Public School and am in the eighth grade. I have 5 brothers and 2 sisters, making 10 in our family. I can understand Slovenian but I can’t read or write it. Well, I’ll have to close now. Matilda Zakrajshek (Age: 13) Lodge 117, SSCU BEAVERHALE, PA. DEAR EDITOR: d 'Ven ROUNDUP, MONT. DEAR EDITOR AND JUVENILES: Well, here it is July already, then August, then September and—school. Golly, here I am thinking of school when we still have half of our vacation left. But of course, all good things pass swiftly and I have come to expect that now. Congratulations to Elsie M. Desmond on being crowned Miss Ljubljana. How was the trip to Detroit, Elsie? I went to the annual Days of ’49 celebration for the Fourth of July. The parade wasn’t as extensive as usual but it was good nevertheless. I saw part of the rodeo which was very exciting and I wish I would have stayed to see it all. The sheriff of our county got hurt in a race which was the first serious accident ever to mar the activities of the celebration during the four years of its existence. Gosh, these hot summer days sure do get a body down. I went fishing with my dad and brother one day, hoping to cool off, but I didn’t. And to top it all, I didn’t even catch a fish big enough to keep. But I didn’t feel bad about that because the others didn’t get much either. I’ve just been reading some true fish stories in the paper. Down in Arkansas a man pulled in three on one hook. He was using a goldfish for bait. A big perch struck at the goldfish and a four-pound bass struck at the perch— and he hauled them all in at once. The goldfish was still intact. That’s going some, don’t you think? And down in North Carolina a man floated around for hours without a bite. Then he turned on some jazz on his portable radio and immediately landed a bass. I’ve gone on several more picnics this year. I think we’re lucky in having such nice picnic grounds about a mile and a half from where I live. There’s a spring there where you can get nice cool water, outdoor tables, benches, stoves and about everything else you need. And the scenery is beautiful. It’s a nice place to go to-for walks in the evenings also. I’ll close now. with congratulations to all delegates who reached their goal and will be Waukegan-bound in September. I’m sure you’ll all have a grand time, there in Jack Benny’s hometown. Rosie Cheledinas No. 88, SSCU SARTELL, MINN. DEAR EDITOR: I enjoy reading the Nova Doba with its juvenile page in it. The letters are all very interesting, but I wish that thfere were more to read. I have been planning to write every month and I hope that I can stick to it. This is my first article to the juvenile section of Nova Doba. The person responsible for my writing is none other than Ernest Arhar, my friend and frequent contributor to this sheet. The proximity of the two towns, Bea-verdale and Lloydell, enables Ernest and I to see each other almost constantly. Henry Jereb, my cousin, also has previously written articles to be complimented. After I saw all these contributions, and being very well acquainted with them, you have no reason to doubt my uneasiness. At present I am vacationing in Cleveland, the home of Nova Doba. As my excursion will be over soon I will relate direct from the heart of Cleveland the things which should be of interest to the average small towner. I will start with the Terminal Tower, which is a terminal for the many trains coming into and going out of the city. It is the highest point in the city, some seven hundred and twenty feet high, to be exact. From its observation floor the people on the street look like ants. It may also be of interest to know that Cleveland’s municipal stadium and the public auditorium are the largest of their kind in existence today. At Puritas Springs Park I had my best thrill when I rode on the one-mile cyclone. The cyclone is similar to what is commonly called a rolly-coaster. Covering its one mile distance in less than thirty seconds, it is the fastest and the steepest grade in Ohio. My hair stood straight up and breathing was impossible on the almost perpendicular downward trip. I also enjoyed counless other breath-taking, chill-making rides. On the lake steamer “Eastern States” of the D & C lake lines, I had my first all water adventure when I went to Cedar Point for a picnic. I was unafraid as I was under the guardianship of Catherine Miller, my aunt and possessor of a major swimming championship. On the return trip the liner accommodated 1030 persons. In both ways the liner covered 130 miles of water. Land was not visible on either side of Lake Erie. Saving more for next time, I shall close, with sincerely wishing that all my hometown friends will have an opportunity to visit Cleveland. Tommy Jereb No. 35, SSCU HOMER CITY, PA. DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova Doba. I am 12 years old and in the seventh grade. I shall try and write an'article every month. I like to read the juvenile articles, especially the stories. Here is a story, entitled “The Twins ‘Discovery’ in the Cave.” One warm July day Jane and Jack decided to go on a picnic to the “Flying Bat Cave” as it was called because many bats made their nests there. As soon as Jack and Jane were ready they started on their journey towards the cave. When they got there, they ate their lunch and decided to explore the cave. After walking around for an hour, they decided to go home but found they had lost their way. The twins were getting frightened and Jack suggested that they eat and then try to find a way out. They ate, and again started to find their way out. All of a sudden Jane screamed “Look what I found.” Jack went to her and saw five bags of gold on the floor of the cave. After a half hour more of wandering around they found their way out, went home and took the money along. Their father told them that it was the money stolen from the bank a week ago. Jane and Jack got a reward and a party was held in their home. Not long afterwards the bandits were caught. Jane and Jack often went to the cave but never found any more gold. Mary Lisac No. 122, SSCU BLAINE, OHIO DEAR EDITOR: First of all I want to thank the Nova Doba for the check I received. On Saturday, July 6, we all went on a fishing trip about 30 miles from our home. We stayed there over the weekend. We caught plenty of fish and had a swell time. While going over we stopped to .see the funeral of a m&n, who was killed celebrating the fourth, by shooting dynamite. He lit the dynamite and it went off too soon, blowing him to pieces. They had the parts of his body in a casket and nobody was allowed to see him. I hope that the next fourth of July will be safer and that boys and girls who celebrate the fourth will be more careful. This year there will be plenty berries. Lots of boys and girls will be picking them for the mothers, Best regards to all readers of the Nova Doba. Bruno B. Bradley DOPISI Ely, Minn. — članstvo društva Slovenec, št. 114 JSKJ, naj bo tem potom obveščeno, da bomo ta mesec imeli redno društveno sejo en dan bolj zgodaj kot običajno. Mesto 21. julija, se bo .naša seja vršila v SOBOTO 20. JULIJA. Seja se bo vršila v Jugoslovanskem narodnem domu in se bo pričela ob pol dveh (1.30) popoldne. Članstvo naj to premaknitev seje upošteva ter pride na sejo v soboto 20. julija. Pri tej priliki naj bo tudi omenjeno, da bo naše društvo poleg dveh rednih delegatov poslalo na 16. konvencijo tudi dva častna delegata. Omenjena sta Simon Marolt in Mary Milko-vich. To kaže, da bi bilo v pred-konvenčni kampanji tudi naše društvo aktivno. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 114 JSKJ: Joseph Milkovich, tajnik. S pota. — V Minnesoto že prihajajo poletni obiskovalci. V Duluthu me je prijetno iznena-dil obisk Mr. in Mrs. M. Ko-movc, s hčerko bolničarko iz Sheboygana, Wis. Semkaj so prišli iz Wakefielda, Mich., od tu pa so se podali na začasen obisk v Gilbert, Minn., k Mrs. Frances Lopp, tajnici tamkajšnjega društva št. 133 JSKJ. Marsikateri obiskovalec me ne dobi doma, ker ako ne vem, kdaj pride, ga pač ne morem čakati. Dobi se me pa gotovo ob 11. uri dopoldne in od 5. uri popoldne v St. Mary’s Hospitalu v Duluthu. To v obvestilo tistim, ki bi mi, potujoči skozi Duluth, imeli kaj sporočiti. V bolnišnici St. Mary v Duluthu se še vedno zdravi Leo Marolt iz Chisholma, član JSKJ. Bil je v kritičnem položaju, toda zdaj je mnogo boljši in upa, da bo v par tednih morda že mogel zapustitil bolnišnico. Pozdrav! * . Matija Pogorelc. sestre pri društvu št. 130 naj bodo uverjeni, da bomo od naše strani skušali gostoljubnost in naklonjenost povrniti, kadar prilika nanese. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 66 JSKJ: John Adamich, tajnik. Farrell-Sharon, Pa. — V nedeljo 4. avgusta se bo vršila nekaka vseslovanska skupščina v mestnem parku v Farrellu; v primeru slabega vremena pa v novi farrellski višji šoli. Skupščina bo deloma v zabavne in bolj v izobraževalne svrhe. Nastopil bo hrvatski pevski zbor Adrija, dalje bodo nastopili hrvatski tamburaši, slovaški Sokoli, slovaška mladinska godba, poljski pevski zbor, srbski tamburaši, ruski pevski zbor in bolgarski plesalci. Za Slovence pa želim, da nastopita Frances Novak in Rose Mlakar. Za Ruse bo govoril predsednik velike bratske organizacije, za Poljake is-totako, za Čehe in Slovake Mr. Bever iz Pittsburgha, za Jugoslovane pa podpredsednik HBZ. Druga leta smo prirejali take skupščine z velikimi zabavami, letošnja pa bo bolj izobraževalne vrste, ker je ljudstvo precej prizadeto vsled brezposelnosti. Rojaki so vabljeni, da posetijo našo skupščino v nedeljo 4. avgusta. Frank Kramar. Joliet, III. — člane in članice društva Sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, tem potom obveščam, da se bo prihodnja redna seja vršila v nedeljo 21. julija v navadnih prostorih. Začetek seje bo ob eni uri popoldne. Na tej seji bodo prečitani šestmesečni računi in na dnevnem redu bodo še druge važne zadeve. Članstvo je torej prošeno, da se seje 21. julija kar mogoče polnoštevilno udeleži. Po seji bomo imeli nekoliko okrepčil, da bomo lažje prenesli posledice vročine. Pri tej priliki se želim v imenu društva št. 66 JSKJ lepo zahvaliti članstvu društva št. 130 JSKJ v De Pue, 111., za vso prijaznost in gostoljubno postrežbo, katere smo bili deležni ob času proslave dvajsetletnice njihovega društva. Bratje in Baggaley, Pa. — članom in članicam društva Sv. Alojzija, št. 13 JSKJ, tem potom naznanjam, da se bo naša prihodnja seja vršila v nedeljo 21. julija in da se bo pričela ob DVANAJSTI URI OPOLDNE. Navadno so se pričenjale naše seje ob 2. uri popoldne, toda dne 21. julija bo zborovalna dvorana ob 2. uri popoldne oddana za druge svrhe, torej bomo morali mi našo sejo prej končati. Člani in članice našega društva naj to naznanilo upoštevajo ter naj pridejo na prihodnjo sejo v nedeljo 21. julija ob 12. uri opoldne. Bratski pozdrav! — 2fa društvo št. 13 JSKJ: Joseph Dablock, tajnik. Ely, Minn. — “Jugoslovanska radio-ura” v Minnesoti priredi svoj letni piknik v nedeljo 21. julija. Prostor piknika: “Hib-bing Fair Ground,” Hibbing, Minn. Rojaki v tem okrožju so prav vljudno vabljeni, da se udeležijo tega piknika, kajti zabav in zanimivosti ne bo manjkalo. Tam bodo fantje in dekleta v slovenskih in hrvatskih narodnih nošah, ki bodo prepevali lepe naše pesmi, godba bo zabavala udeležence s privlačnimi komadi, na programu bodo slovenski govorniki, jemali bodo premične slike, plesalci bodo imeli dovolj prilik za ples itd. Razume se, da bodo na razpolago tudi vseh vrst okrepčila za vse potrebe in okuse. Sploh bo tam vse, kar se za velik in vsestransko dober piknik spodobi. Čisti dobiček piknika je namenjen fondu za nadaljno vzdrževanje “jugoslovanske radio-ure,” ki nas bo prihodnjo jesen in zimo spet razveseljevala s slovenskimi popevkami in melodijami, katere bodo prepevali ali izvajali naši tu rojeni fantje in dekleta. Ali ni lepo v trdi minnesotski zimi sedeti v gorko zakurjeni sobi in poslušati na radio pesmi in melodije, ki smo jih mi prepevali in poznali, ko smo bili mladi? Ali ni to kot odmev naše mladosti in odsev naše nekdanje domovine? Komu ni mehko in toplo pri srcu, ko čuje tu na daljnem ameriškem severu na radio pesem in melodijo svoje rodne Slovenije! Torej, dobiček gori omenjenega piknika je namenjen za lepo in plemenito svrho, na pikniku pa bo dovolj zabave, razvedrila in postrežbe za vse in vsakega. Na svidenje torej v nedeljo 21. julija na pikniku v Hibbingu! Mary Shepel. sem skoraj prepričan, da bodo tudi letos aktivni. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 116 JSKJ: Jurij Previc, delegat. Pittsburgh, Pa. — članicam društva Marije Vnebovzete, št. 182 JSKJ, naznanjam, da se bodo zdaj naše redne seje vršile tretji četrtek v mesecu ob pol deveti uri (8.30) v šolski dvorani na 57. cesti. Prihodnja seja se bo vršila v četrtek 18. julija in na tisti seji se bodo vršile volitve dele gata za 16. redno konvencijo. Naše društvo je v svrho volitve delegata združeno z društvom Pittsburgher, št. 196 JSKJ. To bo zelo važna seja, katere so se dolžne udeležiti vse članice; za članice, ki ne pridejo na to sejo, je določena globa, članice, ki kaj dolgujejo na asesmentih, so prošene, da poravnajo na seji 18. julija. Na svidenje! — Za društvo št. 182 JSKJ: Magdalena Widina, predsednica; Mary L. Bodack, tajnica White Valley, Pa. — Tudi pri našem društvu št. 116 JSKJ smo dosegli dovoljno število točk nove zavarovalnine, da smo kvalificirali sestro Dorothy Korce za častno delegatinjo 16. redne konvencije. Ko je omenjena sestra prijavila kandidatura, so nekateri rekli, da ne bo nič, da ne bo mogoče dobiti dovolj novih članov za kvalifikacijo. Sprva je res slabo kaza- lo, toda sestra Korce se je potrudila in pomagali so ji drugi, posebno Theresa Rogani in Valentina Previc, in tako je svoj cilj dosegla. Lansko leto smo bili kritizirani, da smo premalo članov dobili, pa jaz dobro vem, da če bi bil prišel kritik k nam, bi jih ne bi bil nič več dobil. Naše društvo je vedno gledalo, da je dobilo čim več dobrih novih članov. Zadnji dve leti je bilo društvo aktivno tudi v kegljaškem športu. Imeli smo dva “teama,” sestoječa iz mladih in starejših, ki sta se še precej dobro postavila. Ako bodo letos kaj aktivni ali ne, ne vewi. Njih blagajna je prazna in brez tiste je težko kaj početi. Ako bodo dobili kako pomoč, pa Gilbert, Minn. — Vsem čla nicam društva Sv. Ane, št. 133 JSKJ, naznanjam, da bomo vo^ lile delegatinjo na naši prihodnji seji, ki se bo vršila v nedeljo 21. julija. Seja se bo vršila v dvorani Community Centra in se bo pričela ob 1. uri popoldne. članice so prošene, da se te važne seje polnoštevilno udeleže. Sestrski pozdrav in na svidenje na seji 21. julija! — Za društvo št. 133 JSKJ: Frances Lopp, tajnica. Indianapolis, Ind. — Tem potom vabim članstvo društva Sloga, št. 166 JSKJ, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. julija in se bo pričela ob 9. uri dopoldne. Na tej seji bomo volili delegata za 16. redno konvencijo in na programu bo še več drugih važnih zadev. Tako, na primer, bo treba razpravljati o priporočilih za izpre-membe pravil, ki jih je predložil članstvu glavni tajnik brat Zbašnik. Nekatera teh priporočil so po mojem mnenju dobra, druga pa ne. Zato je dobro, da o njih razpravljamo na naših sejah pred konvencijo, da bo delegat vedel za želje članstva, katero bo zastopal. Torej, bratje in sestre, pridite polnoštevilno na prihodnjo seje v nedeljo 21. julija. Pričela se bo eno uro prej kot običajno, in sicer že ob 9. uri dopoldne. Za po seji bomo imeli nekoliko okrepčil. Bratski pozdrav in na svidenje! — Za društvo Sloga, št. 166 JSKJ: Luka Česnik, tajnik. Detroit, Mich. — Konvencija naše JSKJ se z vsakim dnem bliža, vendar ni v našem glasilu skoro nikakih razprav o pravilih (če izvzamemo priporočila glavnega tajnika), kakor da so naša pravila brez napak, kakor da bi članstvo pozabilo, da se bo na prihodnji konvenciji razpravljalo o zadevi združitve in starostne podpore. Bratje in sestre, vsak, ki res dela za koristi članstva, ve, da bi združitev koristila članstvu v splošnem. Vendar, kdor zasleduje delo za združitev, mora priznati, da se je več delalo proti združitvi, kakor za združitev, čeprav vodilni faktorji poudarjajo, da delajo vsesamo za koristi članstva. Ko so se združile prve organizacije, so propadli ali so bili ukinjeni visoki bolniški skladi. To je bil prvi kamen, katerega so metali združitvi pod noge. V času depresije so bile tudi druge organizacije prisiljene znižati bolniško podporo, ako so se hotele izogniti izrednih ases-mentov. Brat Zidanšek pravi, da je kriva združitev ,da so zvišali njegovo starost. To je napačno mnenje. Starost se je morala zvišati na pritisk države, ker organizacija ni bila solvent-na. če se ne bi združili, bi morali asesment vseeno zvišati ali pa prenehati poslovati, če bi se zgodilo slednje, bi bili mnogi brez društva. Meni so zvišali starost tudi pri JSKJ, pa se ta organizacija ni z nikomur združila, torej tu zdrušitev ni kriva. Poznejši koraki proti združitvi so sodne prepovedi, ustanavljanje svojih glasil, gradnje glavnih uradov, pridružitev in ime. Bratje in sestre, če bi bili mi’ res praktični in bi se res držali reka “vsi za enega, eden za vse,” bi danes imeli samo dve podporni organizaciji, ki bi bili močni in nam v ponos. Tako pa tejmujemo med seboj, plačujemo visoke nagrade za nove člane. Vse to gre iz naših žepov, za pomoč starim članom pa ni denarja. Kdor je član samo ene organizacije, bi imel korist od združitve, ker bi bila organizacija močnejša, kdor ima pa dve, bi si prihranil na asesmentu, ker bi plačeval samo enega tajnika, samo en upravni sklad, samo eno glasilo, samo en društveni asesment. — Toliko v premislek glede združitve. Bratje in sestre .premislite dobro in naročite svojim delegatom, da naj delajo v korist vsega članstva, glavni odborniki vseh prizadetih organizacij naj pa enkrat res delajo za koristi vsega članstva in pozabijo na vse dru^-go. Mary Bernik. Chisholm, Minn. — Dan 21. julija mora biti spet častno zapisan v zgodovini minnesotskih Slovanov. Ta dan se bo namreč vršila velika manifestacija v prid naši pesmi in glasbi, ki se po radiju oddaja vsako jesen in zimo našim ljudem v pouk in zabavo. Ustanova je izključno kulturnega pomena in kot taka podpiranja vredna. To ustanovo vodijo pošteni ljudje iz vseh naselbin na Mesaba in Vermilion Range, poleg tega pa še 20 skupin talentov, ki jih slišimo na radio. Vsi ti bodo na pikniku 21. julija. Nastopili bodo v na-rpdnlh nošah in z lepim progra-mom. i Od tega dneva v veliki meri zavisi bodoča usoda naše “Jugoslovanske radio-ure.” Zato naj k uspehu prireditve pripomore vsak, kolikor more. Apeliram na vse delavce iz različnih naselbin, ki so določeni za razna dela na pikniku, naj gotovo pridejo pravočasno. Pikniške aktivnosti se pričnejo že ob 10. uri dopoldne. Program s talenti se bo pričel ob 2. uri popoldne. Od treh do pol štirih popoldne bodo zvezane tri radijske postaje (WMFG, Hibbing; WHLB, Virginia; in WEBC, Duluth) ter bodo oddajale našo pesem in godbo direktno s pikniškega prostora. Ta polurni program bo namenjen tistim, ki bodo bolni doma ali v bolnišnicah ,da bodo tudi oni deležni nekaj duševnega užitka z našega velikega piknika. Vse, kar je zdravo in biva v tem okrožju, pa upamo, da bo prišlo na piknik. Ta velik piknik se bo vršil na St. Louis County Fair Groundu na Hibbingu, Minn. Kdor ga po-seti, bo deležen vsestranskega užitka in poleg tega bo prispeval za dobro stvar. Tudi slabo vreme naj nikogar ne splaši in zadrži doma, kajti na pikniškem prostoru je dovolj strehe, kamor se lahko zatečemo pred porednostjo vremenskih bogov, če bi bilo treba. Tisti, ki še nimajo pikniških gumbov, jih lahko dobijo pri krajevnih odborih “Jugoslovanske radio-ure” v vsaki naselbini železnega okrožja Minnesota. Na svidenje v nedeljo 21. julija! Frank L. Tekautz. Pittsburgh, Pa. — Zapisnik zborovanja federacije društev JSKJ v zapadni Pennsylvaniji, ki se je vršilo 23. junija v Moon Runu, Pa. — Predsednik Frank Kress otvo-ri zborovanje ob 10. uri dopoldne, pozdravi navzoče ter jih poziva k složnemu delovanju v korist federacije in J. S. K. Jed-(Dalje na 7. strani) NOVA DOBA GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ■;Č^l7L'lTE VER Y~WEDNESDA Y Subscription for CJ2 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. XVI. ŠT. 29 25.000 £ Bratje in sestre, poglejte gornjo številko! Še nikdar prej v svoji zgodovini ni J. B. K. Jednota izkazovala toliko članov. Tekom štirimesečne predkonvenčne kampanje, ki je bila zaključena 30. junija letos, je organizacija narasla za 2,239 novih članov obeh oddelkov, torej skoro za 10 odstotkov števila prejšnjega članstva. Ako more bratska organizacija tekom štirimesečne kampanje pomnožiti svoje članstvo za približno 10 odstotkov, je že vredno glavo dvigniti in vprašati kaka organizacija je to! Ali se more katera druga slična organizacija meriti z njo glede bujne rasti? Ako se more, vsa čast ji! Naša Jednota je bila ustanovljena pred 42 leti s par sto člani. Za prva tri leta njenega obstoja nima glavni urad rekorda o številu članstva. Prvi tak rekord je za leto 1901 in izkazuje 1,262 članov odraslega oddelka. Mladinski oddelek je bil ustanovljen pozneje. Prvi izkaz članstva mladinskega oddelka je za leto 1914 in takrat jih je bilo 590. Med leti 1907 in 1920 se je število odraslega članstva gibalo med 6 in 8 tisoč člani. Potem je število članstva polagoma rastlo in leta 1924, to je tisto leto, ko je 12. redna konvencija odglasovala za svoje lastno glasilo, je organizacija štela 9,857 odraslih in 4,822 mladinskih članov, skupaj 14,679. Konci junija letos pa je J. S. K. Jednota izkazovala 15,521 članov v odraslem oddelku in 9,626 članov v mladinskem oddelku, skupaj 25,147 članov in članic, to kljub veliki depresiji, ki je pred nekaj leti potisnila vse slične organizacije znatno nazaj. že pred desetletji so defctisli prerokovali propad naših podpornih organizacij, in posebno glasni so bili, ko je bilo priseljevanje iz starega kraja skoro ustavljeno. Toda organizacije, velike in male, ki so imele zdrave kofenine, voljo za rast in smisel za prilagoditev izpre-menjenim razmeram, niso propadle, ampak so prav za prav šele začele rasti. Vživele so se v ameriško zemljo popolnoma in so začele črpati svoje; življenjske sile skoro izključno iz mlade, dinamične Amerike. Napačno in nepravično bi bilo zanikati ali omalovaževati naše slovenske vrline. Mnogo jih je in vsega upoštevanja vredne so. Toda naše podporne organizacije so se razvile v Ameriki, bile so torej že od vsega početka ameriški produkt, in kolikor bolj so se prilagodile zemlji, iz katere so zrastle, tem bolj uspešne so bile. In .naša Jednota je imela srečo, da je njeno reprezentativno članstvo znalo, potrebam primerno, prilagoditi organizacijo ameriškim razmeram. Ena najvažnejših izmed teh prilagoditev je nedvomno bila vseameriška v principu. Kakor so pripadniki vseh političnih, verskih in drugih struj pri oblastih Zedinjenih držav enakovredni in enakopravni, dokler upoštevajo postave dežele, tako so pri naši Jednoti enako upoštevani in enako spoštovani vsi člani, ki se ravnajo po njenih pravilih, brez ozira kakšnega mnenja in nazorov so v svojem privatnem življenju. Naša Jednota si je začrtala nestrankarsko,' bratska smernico, ker je smatrala, da imamo pri bratskem delu podporne organizacije vsi dovolj posla za naše omejene moči. Posle, ki po naših nazorih ne spadajo v področje podporne organizacije, je prepuščala drugim skupinam, katere so ustanovljene izrecno v take druge svrhe. Naši člani so lahko po svojem privatnem mišljenju in udejstvovanju kjer koli hočejo biti, dokler ne kršijo postav dežele in pravil organizacije. Naša Jednota propagira bratstvo, toleranco in medsebojno podporo v potrebi in tu si lahko bratsko roke podajo vsi dobro misleči ljudje, brez ozira na strankarsko ali kako drugačno pripadnost. Članstvo naše Jednote je potom svojih zastopnikov na konvencijah znalo slediti razvoju razmer ter je zahtevam teh razmer skušalo prilagoditi sistem organizacije. Da je bilo v tem srečno in uspešno, dokazuje rast naše organizacije, njena solventnost in njen vedno rastoči ugled. In nedvomno bo naše članstvo po svojih zastopnikih tudi v bodoče znalo dati organizaciji take izboljšave, ki jo bodo vodile k nadaljnim višinam, k nadaljnim uspehom. Bratje in sestre, danes ima naša Jednota nad 25,000 članov, več kot jih je imela kdaj prej v svoji zgodovini. Naša Jednota je velika in močna, dasi ni največja. Nekatere njenih sester so večje, druge so manjše. Toda nihče ne more zanikati, da bi naša organizacija ne bila zdrava, polna življenja in napredujoča kot malokatera, če sploh katera. Tu je solventnost, tu je razveseljiv pritok mladih članov, kar je absolutna potreba vsake organizacije, ki hoče svojo življenjsko silo in solventnost obdržati in pomnožiti, tu je iskrena lojalnost in pravo bratstvo, tu je volja in moč za nadaljno rast, tu je razpoloženje za vse izboljšave, ki bodo potrebne za bodoči napredek. Marsikatero novost je naša Jednota že vpeljala in skoro vse te novosti so se dobro obnesle. Napake, ki so se pojavile, smo pa odpravili ali jih pa še bomo. Učimo se pa vedno, nekaj iz lastnih izkušenj, nekaj pa iz opazovanja drugih. In dokler bomo voljni se učiti, bomo rastli in napredovali. Pri tem pa, bratje in sestre, nikdar ne pozabimo, da so vse naše bratske organizacije dobre in potrebne in da imajo vse za nedogleden čas še obširno polje za udejstvovanje. Vse imajo še dovolj dela, da pridobijo vsaj večino naše tu rojene mladine v svoje vrste. Ne pozabimo, da bratske organizacije ne kompetirajo dosti med seboj, ampak da v resnici bratske organizacije kompetirajo z zavarovalninskimi družbami. Mi smo prepričani, da je zavarovanje najcenejše in najsigurnejše v bratskih organizacijah, zato skušamo dobiti vso mladino v naše vrste. Poleg tega se tudi zavedamo, da vsaka organizacija se mora neprestano pomlajati, to se pravi, da mora neprestano pridobivati nove mlade člane. To velja v višini enakih odstotkov za veliko kot za malo organizacijo. Prav je in dovolj imamo vzroka, da smo ponosni na našo Jednoto, toda zaradi tega nikdar ne omalovažujmo nobene druge slovenske podporne organizacije. Skušajmo vse naše prijatelje, posebno tu rojeno slovensko mladino dobiti v našo Jednoto, toda ako je kateremu kaka druga slovenska podporna organizacija iz enega ali drugega vzroka bolj pri srcu, mu bratsko svetujmo, da pristopi k isti. Bolje bo tako zanj, kot pa da bi silil v tuje zavarovalninske družbe ali da bi sploh ostal brez zavarovanja. Kot že rečeno, vse naše bratske organizacije so dobre, nekatere so morda prav tako dobre kot je naša, toda nobena ni boljša, nobena nima bolj lojalnih članov in nobena ni bolj mladostna živa kot je naša J. S. K. Jednota. To so ponOvno pokazali uspehi naše predkonvenčne kampanje. be letine, deloma vsled blokade. Iz omenjenih dežel gre večina živil v Nemčijo, brez ozira na to, če preti domačemu prebivalstvu lakota. Angliji se ni bati resnega pomanjkanja, dokler bo mogla držati odprte pomorske poti. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) dinjenih državah 25,334,000 krav. V tem številu pa seveda niso vštete tiste krave, ki v pijanem stanju vozijo avtomobile. * V Trentonu, N. J., je nedavno dobil državljanske papirje sloveči znanstvenik Albert Einstein, ki je moral pobegniti iz Nemčije ter je zdaj profesor matematike na u n i v e r zi v Princetonu. Ko so ga vprašali, če je vesel, da je postal ameriški državljan, je z nasmehom odvrnil: “Gotovo sem vesel; kdo bi ne bil!” * Urednik se mora včasih ukvarjati s problemi, o katerih se povprečnemu čitatelju niti ne sanja. Nerodno je, če primanjkuje gradiva za list, a še dosti bolj sitno je, če ga je preveč, in ne veš, kaj bi odložil za en teden, da ne bi bilo zamere in kikanja. Za zadnjo izdajo je bilo pripravljenega in v forme postavljenega gradiva za 9 strani, časopis na devetih straneh izdati pa je prav tako nemogoče kot Hitlerja napraviti za papeža. Nastalo je pereče vprašanje, kaj storiti? Po daljšem preudarjanju je bila zadeva rešena z odložitvijo cele mladinske strani za en teden. Otroci so mladi in lahko malo počakajo. Poleg tega tudi niso enakopravni in nimajo volilne pravice. * Odkar mi je bila pred leti v Gowandi, N. Y., muhasta usoda po mističnem premikanju 'koruze na bingovskih tablicah vrgla v naročje kosmato belo mačico, s katero nisem vedel kaj početi, nisem bil tako presenečen in brez sape, kot ono nedeljo na pikniku našega društva Napredek, št. 132 JSK.T. Neki rojak je prodajal cifre in mi smo jih kupovali, kar tako, ker je bil pač piknik. Saj veste, kako je. Odrineš tisti kvoder, ali kolikor je že, potem pa vse skup pozabiš. Kvečjemu si na tihem, dasi brezuspešno želiš, da bi prodajalca ne bilo več okoli. Jaz ne verujem v črne bukve, ne v copernice, ne v lepe vile, ki trosijo srečo, ne v čudeže. Pa se je zgodil čudež, ali vsaj nekaj podobnega. Dva polna in zapečatena kvorta “njega” sta zaporedoma priplula pred me na mizo pod senčno jablano. Nel vem prav, kako se je to zgodilo! in zvrtilo, vem le to, kar so mi drugi povedali, namreč, da so pri tistem čudežu imele cifre besedo. j Ko sem po prvem iznenadenju I nekoliko k sapi prišel, me je ob-; jela skrb, kaj pa zdaj ? Tista dva j kvorta je bilo treba nekam pod DIKTATURA V FRANCIJI Francoska poslanska zbornica je pretekli teden odglasovala za totalitarno državo in je poverila diktatorsko oblast maršalu Petainu. S tem činom je umrla tretja francoska republika. Nova ustava bo slična ustavi Italije, kjer je ljudska svoboda pokopana. Francijo, ki je bila smatrana za zibel moderne demokracije, je zagrnila tema diktature in brezpravnosti. STRAHOVLADA NA ČEŠKEM Iz nesrečne Češke se malo sliši, toda da nemški “protektorji” brezobzirno postopajo s češkim prebivalstvom, dokazuje kratka vest iz Berlina, da je bil aretiran praški župan dr. Klapka. Obdolžen je, da je aktivno podpiral neko nelegalno skupino, ki ni v interesu države in vzdržuje izdajalske zveze z inozemstvom. streho spraviti. Pa ne pod mojo. Maček bi bil prevelik in bi se prav nič ne podal za partnerja | gowandski mačici. Končno me je obsenčila rešilna ideja. Društvo je več kot posameznik, torej sem tista dva kvorta zašafal mojemu društvu Ilirski Vili, kar je uradno potrdil častni ljubljanski župan, katerega imamo tudi čast imeti pri našem društvu. In še tako prijazen je"bil; da je obljubili preskrbeti brezplačno transpor- J tacijo. Za naprej.se naj pa dru-| štvo ukvarja s tem perečim in dišečim problemom. Vidite, kako koristno in komodno je v času potrebe, če človek spada k dobremu društvu! A. J. T. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) Stanojevič. Za izbiro so veljali pogoji: prispevek za Ameriko v kakem važnem oziru, inozemsko rojstvo in pozneje ameriško državljanstvo. Louis Adamič je bil izbran zaradi svojih prispevkov k ameriški književnosti, Mihael Pupin in Nikola Tesla kot znanstvenika, Stojan Stanojevič pa zaradi njegovega vzgojnega dela. V Lorainu, Ohio, je nagloma umrl Mihael Uršič, star 66 let, član društva št. 6 JSKJ in društva KSKJ. Zapušča tri omože-ne hčere in več vnukov. Doma je bil iz Orlaka pri Krškem na Dolenjskem. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) pravijo, da se laško brodovje bojevanju izmika. Zdi se, da je povzročena škoda na eni ali drugi strani primeroma mala, toda prerekanja je dosti. VOJNA NA SEVERU Nemška bojna letala v vedno večjem številu napadajo Anglijo in njene pomorske komunikacije. Tudi nemški submarini so zelo aktivni. Na drugi strani pa tudi angleški letalci vztrajno napadajo Nemčijo in po njej zasedeno ozemlje, s posebnim ozirom na obalne kraje, kjer Nemčija zbira svoje sile za širokopotezen - napad na Anglijo. RUSIJA SE PRIPRAVLJA Sovjetska Rusija se z vsemi silami pripravlja, da ne bo presenečena, če se obrne Nemčija proti nji. Tako poroča Peter C. Rhodes, korespondent za United Press, sedaj v Tokiju na Japonskem. Rhodes je vršil poročevalsko službo tekom rusko-finske vojne in pozneje' na Norveškem, nakar je preko Stockholma in Rige z letalom odpotoval v Moskvo, od tam pa z železnico do Vladivostoka. Necenzurirano poročilo je mogel ameriškemu časopisju poslati šele iz Tokija. Po njegovem poročilu hiti Rusija z ogromnimi vojnimi pripravami, vse od Sibirije do Baltika in do Balkana. Rusija je prepričana, da jo bo Nemčija napadla, če in kadar opravi z Anglijo, in hoče biti na to pripravljena. Delo in gradnje vojaškega značaja imajo prednost pred vsem drugim. Diplomatski stiki med Rusijo in Nemčijo so “korektni,” toda nezaupanje je na obeh straneh; marsikje je opaziti tudi slabo prikrito medsebojno mržnjo. Nemci v Rusiji so strogo kontrolirani in se ne morejo nikamor ganiti brez nadzorstva oblasti. Rusko prebivalstvo je videti zdravo, dasi je bolj slabo oblečeno. V mestih primanjkuje raznih komoditet, toda kruha, krompirja, mesa, sladkorja in čaja je v obilici. Prebivalstvo, kolikor je mogel poročevalec poizvedeti, priznava, da so življenjske razmere boljše kot so bile pred leti. Rusko prebivalstvo da se tudi zaveda, da skuša vlada zaščititi Rusijo na vseh točkah in s tem razumevanjem gleda na ruske korake na Baltiku, na Balkanu in na Daljnem Vzhodu. Velika Britanija si potom svojega novega poslanika Crippsa močno prizadeva pridobiti naklonjenost in zaupanje Rusije. Baje je Velika Britanija pripravljena pustiti Rusiji popolnoma proste roke na Balkanu in na Bližnjem Vzhodu. Korespondent Rhodes poroča med drugim o velikanskih transportih vojaških čet in vojnega materiala na razne strategične točke ogromne ruske države. Prepričan je, da Rusija ne bo presenečena, ampak bo pripravljena, če ji bo Hitler začel kazati rogove. Jugoslovanska Katoliška Jednota v AmeriK ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR: a). Izvrševalni odsek: til Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, D*-Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. t pj, Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, R. D. 1, Turtle cte^’t!l Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St., w Colo. rievt* Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBASNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Mian. „,,,chiirS!fc Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., HW5P Penna. cijir Urednik-upravnik glasila: A 'r TON J. TERBOVEC, 6233 St. Ave., Cleveland, Ohia b). Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33id St., Lorain, Ohio. . 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Ciev« ohio- „ at m1 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1312 N. Center St., Illinois. ' 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12. Aurora, Minn. pj 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Lano^, GLAVNI POROTNI ODBOR: ! 0. | Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barber«* 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, Cow 2. porotnik:‘FRANK MIKEC, Box 46, Etrabane, Pa. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. « 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn-^ ij Jednotmo uradno glasilo. NOVA DOBA, 6233 8t. Clair Ave., Cleveland, ■ Vse stvari, tikajoče ae uradnih «adev, Daj se pošiljajo na naj ** Bb denarne pošiLJatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in PrIzJh £iau°T' naslovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem 64 It . prošnje la zvišanje savarovalnine ln bolniška spričevala na] m vrhovnega adravnlka. OTnein&* Bjf m Dopisi, društvena naunanila, oglasi, naročnina nečlanov in lzPJf“ J b ilovor naj m pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6233 St. Clair Avp., & Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Je najboljša w*l lavarovalnlca v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše m. članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki vočjl slovenski naselbini %f| ti* in kdor hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajuiku lok^nega^. b0ie|* ■*, pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z o plemena, neoairaje ae na njih vero, politično pripadnost ali narodno® i .» aprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta ln ostanej mladinskem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka Ja p t*.!*, Premoženje znaša nad 62,000,000.01. iolventnoat Jednota snaia tt* N A G R AD FT~GOT 0 VI Nji ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA1^[ij D1NSKEGA ODDELKA DAJE J JEDNOTA f GOTOVINI. dltM Za novopridobljene člane odraslega oddelka so j/ deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje /a $ 250.00 smrtnine, n .ijfrlf za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, s za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine, $4.00 ^Jpo za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine, $5.00 za Člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine, $6$® 1 ta člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine, $8-0 Za novopridobljene člane mladinskega oddelka Pa lagatelji deležni sledečih nagrad: za Člana starega načrta “JA” — $0.50; za člana načrta “JB” —• $2.00; za člana novega načrta “JC”, i $500.00 zavar°vi^Wi $2.0°; ,/f! za člana novega načrta "JC” s $1,000.00 zavar° p $3.00. A* Vse te nagrade so izplačljive šele potem, ko so W £: Hane plačani trije mesečni asesmenti. TUJERODNE DELAVKE (Nadaljevanje s 1. strani) riških političnih sti^n davno pozabi j en, to 1 ^ ^ slon sta še vedno nj11".^ jA| la in vsak Američan 1 |K kot taka. i I AMERIKA NA i straJli) to (Nadaljevanje s i- » vred zavedla nevarno od znotraj, povzročeni zemskih agentih 111 [j. 4, simpatičarjih v tej žalovanja vredno Pa Je’ jj« vsled tega tu in ta^,snj , tudi popolnoma ned° j ljenci in nedržavljani’ procentno lojalni tej ^jWj. Zato pa je za vse posebno pa še za vSC ljane v tej deželi Prljja)t da so previdni v bese batah, da ne nasedaj® tor jem ter da se skupin in manifesta01^ m od daleč mogle vzbJ,Vfy glede stoproecntne 1°J ši republiki. j ODMEVI IZ I* krajev ~ i ^ »c (Nadaljevanje s m., IB za gospodinjo neK° rj#| katero se lepo razu#16 no je v zadovoljstvi svoj 75. rojstni darl’ -yj^l pobegla žena je v AolC’ #.C' z brivskim mojstr0®! ,i^, čem, ki pa je pred *e starosti 67 let je nat° žena prodala svoje vrnila v svoje i'Qjs Sisak. Z njenim sta se prijateljsko ’ toda zdi se, da skupflJ ^ bosta več, ker Mal^jglK odsloviti svoje goSP°(l# j zane, ki mu je bil*1 j zvesta. šeih, kot so New York, Chicago, St. Louis ali' San Francisco, je mnogo več raznoterosti zaposlovanja. Poleg tovarniških in mehaničnih industrij je mnogo priseljenk vstopilo na polja .pisarniških služb in profesionalnega dela. Kljub temu, da plače žensk ostajejo še vedno manjše kot za moške v pisarniških, trgovinskih in domačih službah, federalni ženski urad poudarja nedavni napredek vsled borbe pro- j ti “sweatshops” in industrial-nemu delu doma, kakor tudi blagodejni vpliv federalnega zakona o mezdah in urah v meddržavnih industrijah in zakonov o minimalnih plačah za ženske v raznih državah. Tujerodne delavke niso našle bogastva v Novem svetu in se morajo boriti za svoj obstoj v težki tekmi za delo, ali postale so poleg drugih delavcev te dežele ustvariteljice Amerike današnjega in prihodnjih dni. — FLIS. SIMBOLI STRANK \ (Nadaljevanje s 1. strani) I publikanske stranke naslikal: slona. Obeh strank sta se ozna-l čena simbola prijela kot se človeka prime kak zafrkljiv pri-j imek ali zdevek. Polagoma staj omenjena simbola postala kari nekako oficielna. Značilno je, da je kartunist Nast hotel s sliko osla poudariti j neumnost in trmo demokratske! stranke, s sliko slona pa boječ-nost in neokretnost republikanske stranke. Dvomljivi kompliment na račun obeh večjih ame-i LAKOTA PRETI Velikemu delu Evrope, posebno deželam, katere je zavojevala ali zasedla Nemčija, preti pomanjkanje, deloma vsled sla- EKSPLOZIJA V ROVU Eksplozija v rovu Sonman Coal Co., pri mestu Portage, Pa., je dne 15. julija zaslula večje število delavcev. Reševalno moštvo je bilo takoj poslano na pomoč iz bližnjih mest: Johns-towna, Windbera in Portage. Dosedaj so spravili na površje 63 trupel. B ENGLISH SECTION OF B ▼ Otf\c\*\Orgzn T of the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS ard Betsy Ross! v O. — The swing is i'te ^ ^°ss these days. If &°t a member yet, you |[. ^ be soon. Within tnonths alone there 11 file 11 a<^ec* ^ new names i ■ 1 me»bership list. At the j ^ which was held last i feted ^Gn new mem^ers were 11 j „ newcomers are: 3. 1 JVn’ Frank Krall, Joe ^ ’ dward Kromar, Cath ^ raM, Morris Debenak, 1 1 Jibe °^a’ an<^ one juvenile r I ^h»' Koren. ^ ast meeting was a sam-'% e’j t 116 re§ular meetings, * Si, iff more regular meet-" >as T business the o' Wda,ken care of the group 5 ![r 0 the bar downstairs Si tse rp, ^en on» it was on the S Him, 61e Was dancing and ' ^ i atl<^ whole gang toty n lasting Yankie who ftlar'ried man. f 1 are held every sec- §lo ^ ^ie month in Workingmen’s t a^er*00- Members are JL® attend the meetings, iryj; ^ ar|d interesting pro-Jthfi ^as been planned 1 SUlrirner needs the co-WjL, 11 each member. ?I°gram which is lined mtyi • G nex^ two months is itself to induce sev-cnm< ,J(e People to join the Betsy Ross’- Mem' a^ed to save the day, flu ,,th- The club will spoii-jfcja 3 ^ay outing at Lake |V swimming, rffNi cinS ,tennis, and °^er activities will , ouj-j entertainment. l> ,j| will be discussed in J long next meeting. So j| saoui(i plan on attend- 20 th, the Betsy Ross i $ '■ iid0 °^ether for a moon-This should appeal to j1 loflp. r°mantic element in I ^5,}oe' However, all the ' fcarc°uPles and the older !S§ jk UrSed to attend, also. ^ ^ Ov Says’ they can have PtjV(,,18 Word was more de-■ ' ** ^°0c* time, too. On C 11 to c!he gang is going J Struthers, Ohio to ^ A.f *'eam Play the Car- h ^rand time is assured i ^ Cardinals’ pic- j bou hthe game. So—right D ^ th e^Gr P11*" a rec* eirele tfj Se/ day—July 21st and S to Struthers- Š ^tin team is certain- i I h)5 around these days j ^-artins at V ^ th week- The re-f|j (je■gamp was that the ■ 5 they need more ‘j even though the ; . ^bo(jS ^os^> the swell time I :H) f Was well worth i (-j..-0 Barberton. Hi-Lites 1$ P- Morgan alias I Bandit—Sailor’s I ^ I’ll bet your heart j % ij, ^eat when the siren i ,% °wing—Andv’s “See if 4 to 8°-”“B!ackie f \ w s Confuscius jol:es J N ere good enough to 4 % ,^yb°dy laugh—Ask fi Sji ? Barberton Batter-i S clean, white uni-l . christened—not 1 S sj. . Sandlot dirt but also J f118 anc* beer—the Bet-I n e^°Ws falling for girls 5 r or ZVer the State—the if k stra at the picnic h 'S i)ev^railder floor—Eddie * J! V °r m^ss*ng a dance— I ^ t(j - s having too good a 9 |%aVe—''hf! swell c -owd | (cJj^hers—Patsy Krall ltlUed on page 6) 1 Lodge 114 Ely, Minn. — Members of lodge “Slovenec,” 114, SSCU are hereby notified that our monthly meeting scheduled for July 21st has been moved one day ahead and will take place on Saturday, July 20th, at 1:30 p. m. at the Yugoslav National Home. Don’t forget the date: July 20, at 1:30 p. m. We also wish to announce that our lodge, besides electing two regular delegates to the 16th quadrennial convention, has also qualified two honorary delegates. They are: Mr. Simon Marolt and Mrs. Joseph Milko-vich, wife of the writer, who is secretary of lodge 114. Mrs. Mil-kovich qualified just before the campaign closed. Joseph Milkovich, Sec’y From LloydelJ, Pa. Bicycles Bicycle time is here for the children and it is fine healthy exercise for them if they will ride safely. To reduce the chances of any accident to your child don’t allow him to ride another youngster on the handle bars. Instruct him to ride on side and residential streets and discourage riding at night. Most of the bicycle accidents so far this year have resulted from the practice of riding and cycling after dark. — Public Relations Bureau, Cleveland Police Department. Annual picnic of English-conducted lodge Cardinals, 229, SSCU, Struthers, O., will take place next Sunday, July 21st. A softball game between two SSCU lodges will be one of the feature attractions of the afternoon. Salida Honorary JOSEPH HRIBAR Pictured above is Joseph Hribar, honorary delegate, who qualified from lodge 35, SSCU, Lloydell, Pa., as a guest of the Union to its 16th regular convention in Waukegan, 111. Lodge 6, SSCU, Lorain, O., is sponsoring a picnic on Sunday, July 28, at the Lorain Rifle and Hunting Club grounds on Clinton Rd. Reporter-Delegate Challenge Issued Lorain, O. — Hear ye! Hear ye! Attention all softball teams of the SSCU lodge and in particular the teams from Cleveland and Barberton. We, the playing members of the St. Aloysius lodge, do challenge any and every team to a duel of baseball bats at our annual picnic to be held on July 28 at the Slovenian Hunting Club. If you have never been there for this event you do not know what you are missing or else you wouldn’t miss them. (Get it?) Before you accept this challenge let me warn you that our team has not lost a game yet although I am very well acquainted with the fact that “there’s always a first time.” In reading this article, no doubt, by this time there might have arisen in your mind the fact of what we would play for, but, rest assured, it will be something particularly pleasing to the men and if you are afraid of losing please let us know anyway. O. K. ? Don’t forget SUNDAY, JULY 28! William J. Jancar Sports Comm. 1736 E. 30 St., Lorain, O. Lodge 13 Baggaley, Pa. — Members of lodge “Sv. Alojzija,” 13, SSCU are notified herewith that our next meeting will take place on Sunday, July 21st, starting at 12 noon. Usually our meetings start at 2 p. m., however, on July 21st the hall is taken for other purposes at 2 p. m., and ’for this reason we must complete our meeting before that time. Joseph Dablock, Sec’y Members of Colli nivood Boosters lodge, 188, SSCU cordially invite the Cleveland members and those of neighboring vicinity to attend their annual Barn Dance on Saturday, July 27, at Glen Ridge Farm, located on Green Rd. The next meeting of Minnesota Federation of SSCU lodges is scheduled to take place on Sunday, August 4, at Aurora, Minn., commencing at 1 p. m. Little Stan TENSION OFF; DELEGATES PREPARE FOR WAUKEGAN INVASION! By Little Stan FRANK ZAVERL State of Colorado has several honorary delegates qualified to the SSCU’s next regular convention. Included in this group is Frank Zaverl, member of lodge 78, Salida, Colo. Honorary Delegate AGNES GODEC Readers of the (Nova Doba may have noticed recently the name of Agnes Godec signed to several articles pertaining to SSCU activities in Euclid, O. Above we see her pictured as an honorary delegate to the 16th regular quadrennial convention, having qualified from lodge 132, Euclid, 0. Represents Delmont DOROTHY KORCE Delmont, Pa., will answer the roll call next September in the honorary delegate section, for Dorothy Korce qualified from lodge 116„ SSCU, Delmont, Pa. Radio Hour Picnic Mrs. Dowagers—And do you like to play gol’r very well, Mr. Whifflebotham? Whifflebotham — Oh, yes, quite. But somehow I never seem able to play it that way. Ely, Minn. — The Jugoslav Radio Hour in Minnesota will hold its annual picnic on Sunday, July 21st, at the Hibbing Fair Grounds in Hibbing, Minn. The net proceeds of this picnic will be turned over to a fund, the purpose of which is to continue the Jugoslav Radio Hour. Mary Shepel On Sunday, August 18, lodge 55, SSCU, Uniontown,-Pa., will celebrate its thirty-fifth anniversary with a big picnic. Lodge 155, SSCU, Blaine, O., will hold its picnic on Sunday, Augst 11th. Ohio Federation of SSCU lodges will meet on Sunday, August 4th, at: the Home of Slovene Societies on Recher Ave., starting at 9 a. m. In Youngstown, O., lodge 108, SSCU will hold a picnic on Sunday, August 11th. Mary Ann Polichnik and Katherine Gontero, formerly of Chisholm and Keewatin, Minn., and now of Cleveland, 0., paid a visit to the Nova Doba office last week. Miss Polichnik, member of lodge 103, SSCU is the step-daughter of Mr. Louis Ambrozich, regular elected delegate and honorary delegate of lodge 30, SSCU, Chisholm, Minn. Death made a very untimely visit in Cleveland last week, when it numbered among its victims Mrs. Jennie Pust, president for many years of lodge 103, SSCU, a charter member, organizer, and former treasurer. Mrs. Pust represented her lodge as delegate to several SSCU conventions, and at the Ohio Federation meetings the assembly never seemed quite complete without her cheerful attendance. A very active worker, Mrs. Pust was sixty-three years young, for she somehow fitted in the pattern of the younger set. The SSCU’ers from Cleveland, and Ohio, will miss her smiling countenance, and her serious contribution to our Organization. May she rest in peace for she was a living symbol of “good will to mankind.” Eleanor—I think the boy who tried to kiss you was cracked. ■Clara—I’ll say he was! My hand still hurts. Barber—You are getting bald, sir. Do you know what is causing it? Feddup—I don’t* know, but I suspect that myj hair falling out has something to do with it. MRS. MARY REBOL Ely, Minn. — Pictured is Mrs. Mary Rebol of Lodge No. 2, Ely, Minn., who qualified as honorary delegate to our Union’s 16th Quadrennial convention. Last year her son, Louis Rebol, Jr., was a delegate to the Juvenile Convention at Ely. This year, Mrs. Rebol overcame the handicap of a serious illness and worked hard to come through with flying colors to qualify for the convention trip. •—Stan Pechaver Pueblo Honorary Štefki JOHN PAUCEK Lodge 42, SSCU, Pueblo, Colo., will be represented in the guest section of the September regular quadrennial convention by John Paucek, who qualified as honorary delegate. Customer—Has this book a love interest? Book Dealer—Yes, sir. Customer—Humor ? Book Dealer—Yes, sir. Customer—Murder ? Action ? Mystery ? Adventure ? Book Dealer—Sorry sir! Try this dictionary. Ely, Minn.—Worry jitters running coherent with the highly s u c c essful convention campaign were dispelled by 94 persons who successful^ qualified as honorary delegates to our SSCU’s 16th Quadrennial convention slated to begin in September in Waukegan, 111. The intensity of the drive which saw 129 out of 186 lodges throughout the nation actively participating in the campaign, proved its worth as final figures poured into the Home Office, showing that 94, maybe 96 honorary delegates had made the grade. These members worked hard to enroll over 2,200 new members for new insurance amounting to over one million, one hundred and fifty thousand royal simoleans. When September rolls around, delegates—those elected by their lodges to transact business for the next four years, and those who qualified as honorary delegates will swarm into Waukegan, 111., ready to take over for at least a week. Cooperation of city and civic organizations with our convention committees is expected to be 100 per cent in guaranteeing success of the big conclave. Our S£CU will Jeave its mark on Waukegan—a mark destined to be always highly regarded by everyone, and which will attract the eyes of the nation. Perhaps even Jack Benny that genial radio and screen star may take a few moments time to greet the convention! For Waukegan is his home town, you know! Tension of the campaign is off not only for those who worked so hard to make it successful for the Union and for themselves, but also for our supreme secretary and Little Stan. At this particular moment, Little Stan is impressed with dignity. Bro. Zbasnik is out on a short business trip, and Little Stan took advantage of his absence to use his typewriter to pound out his story for the week. It is quite impressive to sit in the supreme secretary’s chair—for more reasons than one. For you wonder just how your quarters affect your work. Where does one get all the inspiration to perform almost miraculous deeds for the betterment of the organization ? In a way, Little Stan visualized the situation. Windows in the supreme secretary's office overlook our beautiful school grounds where the trees, flowers, and shrubbery blend into the green of the lawn. Where there is a- peace and quiet of nature. And once stumped for loss of the next thought, Little Stan looked up, and gazed unto this panorama of nature’s beauty. This impressive scene immediately started functional activity on a creative imaginative mind, and words came easily! So it is no wonderi that this setting proves such anj advantage to a man who thinks, j sleeps, and dreams SSCU for; 24 hours of the day! During the next weeks, Nova Doba will be alive with pictures‘ of' our honorary delegates. You | will see the countenances of| those who worked so hard to' qualify as delegates, and you’ll see the happy success sign on every face. Keep looking for the pix, because you’ll be wanting to be at least half acquainted with your fellow travelers and delegates enroute to and at Waukegan where so much will be’in store for you all. Now with the heavy business of the campaign over, Little Stan stops and looks at the pile of Nova Doba’s he has saved each week, and prepares 'to check off those juveniles who each month contributed regularly to the juvenile page. 'It will be a lot of work to cutth up. But what makes your serife much happier is to note thiift Elsie Desmond and Florencfe Dorothy Starts have kept the good old Magic Carpet sailing through sunny SSCU skies each month. Ann Prosen is keeping good old Ilirska Vila No. 178 on the map each week, and odr Nova Doba h kept one of the leading fraternal newspapers in the world! Your paper 'is what you make it, and hardworking typists are making lit shine! Could use a flashy swingy fan-fare fur bouquets to Nova Doha staff! IIeh Heh! You know, something really swingy, and just to think of something like that makes Little Stan want to jitterbug right in the supreme secretary’s chair! • e.aaijwitfn waa plenty hard work for everybody. But it’s just like the steak a guy got in a restaurant one day. He tried vainly to cut thru it until he finally gave up in anger and called a waitress. Said he “you tell your cook that at least she could take the harness off of this steak.” This campaign steak was tough for a lot of delegates, but they didn't wait for the cook to take the harness off. They just tdok the reins in their hands and went to town, and by the time they got through with the old horse, they made a young bucking bronko out of him! Thi t’s taking a job on your hands and really licking it all tho way around ! Fleecy white clouds roll lazily through the .‘'kies, and shortly there will he that Magic Carpet winging its way at a much faster pace right to Waukegan. That was just a thought, and I don’t know how, but it reminded Little Stan of Emil Zebre of Ivem-merer, Wyoming, who sometime ago sent a complete magazine-pamphlot all about spending a vacation in Wyoming. The publicity is very tempting, and who knows, perhaps a trip like that may turn out to be a reality. Pretty doubtful at the moment with a SSCU convention on the way. Say Emil, how about picking up a nice little bronko—a Wyoming bronko — for Little Stan! There’s a carnival playing in the city, and one concession featured pony ) ides. Now it’s a long time since Little Stan straddled a bronk, and seeing ; the ponies, the temptation to I climb into the saddle was too 'great. It .cost just a dime, but .■the pcny was smart. Because : Little Stan’s long lanky legs i were too long to curl into the jstirups. Result was the pony ihad six legs for about five min-jutes. Two of them belonged to your reporter. Heh Ileh! , (Continued on page 6) Ilirska Vila News Cleveland, O. — Tony Prime, Jr., has again qualified as a delegate to a SSCU convention. Having worked hard for several months, he secured the necessary points which will bring him the title, “Honorary delegate to the 16th Quadrenniel Convention,” and an enjoyable and memorable trip to Waukegan. Ilirska Vila, proudly congratulates Tony, who will carry their name once again hundreds of miles to the heart of the SSCU convention. Mr. and Mrs Anton Prime, his parents, are well known members ever ready willing and able to lend a helping hand to promote our Union’s interests. Tony, like his parents, is an ambitious member. His pitching on our baseball team should be lauded. In 1937 he qualified as a delegate to the Second Juvenile Convention in Ely, Minn, along with some of his other friends who will be remembered for their contribution of music to the convention program. He is a saxaphone player. Tony received additional honor by being elected president of the convention. Our best wishes for a wonderful trip, Tony. Keep up the good work. ANOTHER ANNIVERSARY This past week one of our members, Mary Segulin, celebrated her birthday anniversary. Last Sunday her son, Vincent, planned a surprise airplane trip for her. Early in the afternoon, Mr. Segulin and son Vincent, my parents, Mr. and Mrs. Ludwig Prosen, some other friends, and I drove to the Euclid Airport for the surprise. Mary Segulin was indeed amazed and admitted she enjoyed her ride. At first she couldn’t figure out why we had not turned up toward the road leading to the site of Napre-dek’s picnic on Stusek’s farm. After an exciting ride Mary was ready to rejoin her Ilirska Vila friends and proceed to the picnic grounds !for a delightful afternoon with brother and sister SSCU’ers. Our sincerest wishes for a happy birthday this year and for years to come, Mary. At the picnic grounds we found many of our Ilirska Vila members. This speaks well for the lodge. They certainly have fraternity embedded in their hearts. We have done our part to make the picnic a success, It seems the other branches responded wonderfully too. I met several of my old friends from Collinwood Boosters, and other lodges. Three cheers for Ilirska Vila and the others who helped make this SSCU day a successful and happy one. Our team has a star catcher. Yep, baseballs and guess what else — fish. Ilirska Vila’s catcher, Vincent Segulin, has done some good practising way up north in Canada. His vacation beside providing him a rest gave him some catching practice. No, not baseballs but fish. Vincent had a fine string of fish when he and his cousin came home. Quite proudly Vincent stated that his seven pick-eral weighed ten pounds each. Nice catching, Vincent, bet those pickerals made a tasty meal. Though our team was handicapped when they met Betsy Ross baseball team last week they showed real sportsmanship and put up a good hard fight before they lost the game by a mere three runs with the score 15-12. Absent from the regular lineup were some fine players: A1 Poklar, Joe Uljan, Vic Snei-der, and Lefty Strogin, who unfortunately could not attend due to work. Three cheers for the team. The fans certainly admire them for their fine LITTLE STAN’S ARTICLE work. Had the entire team been able to play we could hav® “licked” Betsy Ross and the other teams who face us. A fine showing for our young team. Hats off to a star member of the Ilirska Vila baseball team, Frank Benigar, who is rising to baseball fame in Ohio. Frank is a member of the 1939 Class F Champions of Cuyahoga Cy., who met the Washington Park Sluggos last Sunday, Amateur Day, at the Cleveland Municipal Stadium. Amateur Day is beginning to be a popular an nual affair at which the baseball players of today start base ball fame of tomorrow. The program, under the jurisdiction of the Cleveland Baseball Federation, was staged to raise funds for lighted fields, equipment, and to pay for free medical aid to all players suffering an injury on the field of battle. A fine piece of work for this team. The team will go to Canton next. Frank, a delegate to the Juvenile Convention in 1937 is the son of our lodge secretary. Nice going Frank may you become a big league player in the near future. You have what it takes. Keep up the good work and practice. Ilirska Vila is proud of you. The weekend found Mr. Andy Poklar, alternate delegate to the Quadrennial Convention, and charming wife Gertrude in Central Pennsylvania. Son, Vincent and niece Miss Mildred Poklar accompanied them... prexy John Hrvatin and family are vacationing in Pennsylvania, too ... Janko Rogelj spent a delightful five days at the federation meeting in Colorado... Valeria Strogin and husband A1 have returned after an enjoyable vacation in Washington and New York. Just finished reading a fine piece of work by Louis Adamic in the July 6 issue of the Sat urday Evening Post entitled “The Old Alien by the Kitchen Window.” The story is very in teresting reading since it tells of a man so dear to us, Mr. Tony Kmet, a Slovene. It isn’t everyday that a national magazine carries a story of our na tionality and residents of our hometown Cleveland. Speaking of this article may seem out of place in the Ilirska Vila news column but it is not. For who is mentioned among the relatives of this alien but our own Ilirska Vila members Janko Rogelj, wife Rose, daughter o’f Mr. Kmet and baby daughter Carol Mr. Rogelj, supreme trustee of SSCU needs no introduction. His wonderful work for our Union has won him many friends. ) As I prepare to wind up my report for this week my heart turns from the merry activities of the lodge to a sad occasion. Last week death claimed one-of our newest members, Joseph Pucel. Joseph, still a young man, passed away Tuesday July 9. Ilirska Vila- sends its deepest sympathy to the family. Joseph leaves five brothers and three sisters. His twin brother Frank, his sister Anne and his sister Mary, wife of' our ball player Lefty Strogin, are members of the lodge having joined during the 1939 campaign. In life he was a fine young man beside whom stood his fraternal brothers of Ilirska Vila, in death pall bearer: Joe Uljan, Victor Vehar, John Hrvatin, Mijan Uljan, Tony Prime and Vincent Segulin stood beside him for the last time as a symbol of fraternity and love for a fellow member. The last words of the lodge to him were those of president John Hrvatin in behalf of the members who lost a fine brother. Our deepest sympathy to the Pucel family on the loss of a loving son and brother. (Continued from page 5) ONWARD, BETSY ROSS! (Continued from page 5) Mmmpff Mmmpff! Those puffs you hear are just the grunting of Little Stan who watched a local boy wrestling the carnival champ. Why the grunts? This elongated gentleman imagined what a knot he’d turn out to be if he climbed into the ring—providing he could get through the ropes without getting tangled up. Heh Heh! Somebody’s got to laugh at these puns! Heh Heh. Seems like this boy is getting a little silly. Did somebody say seems like? But you would too, if you heard the colored band swinging hot music, and those colored women shaking a mean hip . . . and Little Stan’s hips aren’t bad at moving around a little either! But of course, he couldn’t do that there. But he felt like it! Until the music stopped! Bro. John Zvezich of No. 211 in Chicago visited here with his family. They stayed at Perme’s on White Iron lake. But Bro. John was a little bit disappointed. He had to return to Chi sooner than expected. His son and son-in-law and their family remained to fish in the waters of White Iron. At first luck wasn’t so good but toward the end of the week it changed for much the better. Kinda thrilling to pull out the big ones! This evening, Little Stan goes to nearby Tower where he must cover dedication ceremonies of Tower’s new city hall for the newspaper. So that will keep him really busy, and with one thousand and one other things on his mind, he’ll have to make his disappearance for another week right now! Stan Pechaver No. 2, SSCU Driving Habits Cleveland, O. — No matter how expert we may be as drivers, we are liable to have driving habits that we must readily admit to be dangerous. We all know we should be careful about about passing cars especially when there is traffic coming in the opposite direction, and yet all of us probably have pulled out to pass and then wondered and worried if we could get around in time. Here is the danger in pass ing. When we turn out to pass a car moving at forty miles an hour it is just the same as if we tried to pass a standing string of cars 300 feet long or more, depending on our own speed in passing. It is like pass ing at least eighteen cars parked bumper to bumper in the road. That’s the reason for great many of the serious sideswipe and head-on accidents that happen so often on the open highway. To pass a car safely, calls for extremely good judgment. He must consider the distance between his car and the on-coming auto. He must judge the speed of the approaching car in relation to his own speed and that of the car he intends to pass. These are the decisions the driver must make in a few geconds as he turns to pass— just one mistake in judgment can too easily result in death or serious injury. If we remember this, we would never pass the car ahead until we were absolutely sure it was safe. George J. Matowitz Chief of Police Mrs. Nagger—John, is everything shut up for the night? John—That depends on you; everything else is. Ilirska Vila sends its condolences to the family. May he rest in peace! Anne Prosen ~ No. 173, SSCU Rambling Chatter here and there and knowing them all—our vote for an all-around fellow goes to him— the Barberton Gals—Now we know what attraction Barberton holds for the Cleveland fellows, and we thought it was baseball. We’re still wondering where Ike gets all that energy. And finally back to Cleveland. Happy birthday to John Lunka, our secretary, who is cele-arating this week. Here’s hoping you have many more happy ones, John. The important Betsy Ross events for the next two months which you’ll want to remember are: July 20—Moonlight Ride. Inexpensive and loads of fun. Just the place to bring your best girl or boyfriend. July 21—Struthers, Ohio. Where Betsy Ross will play the home fellows. Cardinals’ picnic after the game. August 12th—Monthly meeting at 8 p. m. in the Slovenian Workingmen’s Home on Waterloo Road. August 18th—Betsy Ross’ outing at Lake Aquilla. More about this later. All members and others are urged to come and see the baseball team play. A cheering section certainly helps a lot. So all you Betsy Ross boosters, take notice of the following schedule and plan to come and see the . boys hit those runs: July 17—St. Johns at Napredek field. July 22—Napredek at Kirt-land field. July 29—Boosters at Kirt-land. Bowling practice will begin in the near future and the girls as well as the boys will have a team. The news is all yours next week, Rose. So take it up. Dorothy Rossa About This And That In Memorium Cleveland, O. — Ilirska Vila sends its deepest sympathy to the Pucel family on the loss of their son and loving brother this past week. He will long be remembered by his brothers and sisters of the Union who stood by him in life and helped the family at the time of his death. Joseph Pucel was a mere young man of thirty who had tasted life and left it very young. May our fraternal brother rest in peace. Anne Prosen No. 173, SSCU Motorist—I met my wife a peculiar way—ran over her with my car, and later married her. Pedestrian—If everybody had to do that, there wouldn’t be so much reckless driving. Office Boy—Mr. Whifflebo-tham, could I have tomorrow afternoon off? Whifflebotham — Ah, yes. Your grandmother, I suppose? Office Boy—Yes, sir, She’s making her first parachute jump, you know. Schedule of Cleveland SSCU Softball League (THIRD ROUND) (Games begin promptly at 6:30 p. m.) MONDAYS Kirtland July 22—Betsy Boss vs Napredek. July 29th—4th Bound; Coll. Boosters vs Betsy Ross. WEDNESDAYS Napredek July 24—Ilirska vila vs St. Johns. FRIDAYS Napredek July 19—Coll. Boosters vs Ilirska Vila. July 26—Napredek vs St. Johns. Joe Struna, League Chairman By Big Stan Strabane, Pa. — Breaking into print after a long spell of idleness is just like trying to whip Joe Louis, the heavyweight champion. It is very hard to do. That is why we advised the juveniles time and time again not to be contented with just one article now and another one later on. The one later on will not materialize for you just cannot get started after you missed out once or twice. It is funny but very true; once you start writing, it is very difficult to stop BUT once you do stop, months pass before you realize it and before you have done any writing at all. The ceasing of the rambling chatter from Strabane was not on our program, especially at this time. We wanted to go right on encouraging candidates to fight on and qualify for that GLORIOUS SSCU VACATION in Waukegan but unavoidable circumstances prohibited this. The launching of a new business venture coupled with a bit of physical setbacks just knocked the pins out from in under us and before one could say “Oh I’ll agree that we need one but I cannot see how we can afford it just at the present” we were down flat on our back insofar as writing was concerned. Yes, you guessed it. The bit surrounded by quotations is number one reason and exhibit A why our new business venture cannot report any success. But now that we have gained a foothold on the Nova Doba page, your fears are correct. Rambling chatter will again battle for space. Much could be said about the campaign for new members that will pay the more active SSCU-ers with a grand vacation in Waukegan this summer but in a nut shelly the qualified will be in for the best time of their lives and the ones that did not make an attempt or lost out by not gaining the necessary quota will soon regret it and will un doubtedly resolve to make or break the next time. Yes, the reward will more than pay back all the trouble one went thru to qualify. A grand trip, a guaranteed hap py week, a swell city and companions that one will not forget so easy will all go toward giving you the time of your life —moments so happy that you never dreamed could exist. Sim ply because the SSCU believes in giving their members the most of their money—in both the insurance end and in edu cation and fun. Why not? It’s your organization. The first birthday of the Sen tinels went by the discards. A happy time was insured for all and Frank’s Trio with Teeny set to charm all present was sadly washed away by the rain. Rain that gave us 29 wet days out of the 30 days in June did not have mercy on us and so the birthday party will be held at a later date. Probably on the 17th of August but not with the delightful music of Frank’s Trio. Being as popular as he is, the Slovene King is booked up tighter than the seam on a new pair of trousers. So .much to our sorrow and many others, the music of the Sentinels birthday party will be played by another, if and when the party is held. But though the rain did dampen our spirits aplenty, still a bit of silver liniing peered thru as among the visitors to our party was none other than Theresa Macek and her parents. It was swell seeing them again and the Rambler is happy to report that Theresa is the same happy Theresa that gave everyone such a swell time on our way to Ely the past August. But though the rain cut short her visit to Strabane ,it was taken Lodge 70 By Elsie M. Desmond Cleveland, O. — Dear readers — A hello to all of you 'for taking your worthwhile time to read this “stuff.” I certainly do appreciate it... So let’s get down to some news. Well, yours truly spent a wonderful weekend in Detroit, Mich, with the people from Cleveland, O. and with all those from Detroit. Mr. Segulin of Ilirska Vila lodge as Mayor of Slovenes and yours truly as Miss Ljubljana had a grand time. We left Cleveland at 2:30 Thursday afternoon and got to Detroit at 3:09. Yours truly was driven down by that loveable young man, Rudy Nagode and his father, Mr. Rupert and Mr. and Mrs. Klein drove Mr. Segulin and Mrs. Rupert down to the airport. Met by Mr. J. Ivancic and Mr. Leo Mezgec and other women from Cleveland at the airport. We were taken to the Slovene Home and had a dinner there. Then we went to the picnic held by the S.H. Met so many people there. Stayed at the home of Mr. and Mrs. Božic and had a grand pleasure meeting their daughters and sons, namely: Virginia, Helen and Betty and Henry and Ed. I stayed at their home and had the best hospitality then ever served before. Visited the Detroit Zoo and went on a long boat ride to Bob-Lo Island. Came home Saturday night and their daughter, Virginia came with me on train. Celebrated at Slovene Society Home and stopped at the Sizzlers’ Night Club for a grand time. Last Sunday for quite a time spent a quiet afternoon at Euclid Park Lake and riding with Virginia and some more company. Really had a grand time. I was unable to come to Barberton last Sunday so I am coming there this Sunday when the Collinwood Boosters will play ball out. there. So see you all for sure in Barberton this Sunday — A so long until then. at this as-the Chicago, 111. — ^■em*)er,^jj lodge “Jugoslovanski zvon, SSCU are requested to be and attend the next re,u. meeting, on Saturday, ^ 20th, starting at 8 P> ^ meeting is more import811 | the one previous, for sembly we shall discu changes in the breach member shall have _ portunity to express 1S ^ ion. Therefore, all v? 0 present at the lastme®' m®, particularly the absen ee . the last session, are u!j, jj, come to the meeting °n Refreshments will be after the meeting. It may have come tor^ tention in the Nova D° 9r.* our lodge qualified fo«* ^ ary delegates. How j was reached will be ^ later- 5 SSCU Softball Ne*1 J ’ " ” flreer I Cleveland, O. — $ | baseball fans and rea j column. I’m very 811 1 give you the standl*?gLoni V r, from games played n 20th to July 12th: W 11 Team g H Coll. Boosters ..........g §a Napredek .................. ft St. John’s ................. % Betsy Ross ................. & Ilirska Vila ........... | |j A meeting is^ calje^^ {j Joe Struna, president 0 ^ for Wednesday, gtl* j. Glenpark Cafe on 18 j|jH That day Ilirska Vila | against Napredek£ y ^ J managers and atm ^ ^ visors are asked to be P 1 the meeting. A sPeCl*l wm tion is being extend® A Kolar, editor of Engl*8 of Nova Doba and X dell. Let’s see you g meeting on July 31st, after the ball game. Another important ^ ment again is that a , (I Cl, should be prompt fields, be on time to P ^ C], Another thing: All y°v, 1 ^ wfto signed up to P „ should see to it tha tj out on that field at < time, 6:30 p. m. °n W ^ important excuse 'vV° 1 Cl you not to play. S° $ players from all tea it that you are on time ent to play ball. yjt Let’s all see y°u ^jii/ row’s game when | Boosters will play ^ jj/ ska Vila at Naprede* j (J* 6:30 sharp. See y°u j tomorrow. j, ? Elsie M. Desm01 Lodged —pK Pittsburgh, Pa. .0vf! of lodge “Marija Vn« J 182, SSCU, are hereW J that our regular ^ f> j take place on the t day of the month at at the school hall on » •)] * The next meeting place on Thursday, ^3 at this meeting will b® « j election of a deleg3,.^3 16th regular /convert f J>>. lodge merged with 1° irjh burgher, 196, SSCU joint delegate. This . /j|> very important is the duty of all infj attend; absentees fine. Members in assessments are re^llg meet their obligati011 July 18th meeting. Magdalena v/ f • Mary L. B jP • : / p Jabber—Was your jail college man? O’Pinch—Yes, but mentions it. The coll^l^P to had a rotten footb |ji\ J With the Cardinals Struthers, O. — Once again a reminder goes out to attend our picnic on Sunday, July 21st, at Yellach Platt, Center St. With Bro. Ed. Glavic as chairman and “The Cosmopolitans” furnishing the music, I am sure you will be all out foi^ a good time. We certainly did enjoy every minute of our stay in Barberton, Sunday, July 7th. Weather was grand, ball games interesting, music, food and drinks were just the way a guest would have them. I guess the drinks were mostly missed by Honor able John as he had a sore throat. He’ll be feeling much better by July 21st, we hope. Will all the members please return all unsold tickets, and the money for the sold ones, to me on or before Sunday, July 21st. Be seeing Barberton, Cleveland and all neighboring lodges Sunday. Virginia Mikolich, Sec’y No. 229, SSCU Spring Poet—What do you think of my latest brain child? Editor—I’m afraid we will be unable to adopt it. up where it left off as the Rambler traveled to Moon Run the following week. It was federation time followed by a social that marked the 30th anniversary of the SSCU lodge of Moon Run. And at this moment the Rambler is wondering if the Sentinels will ever celebrate their 30th anniversary. Too, he is wondering if this is not the proper place to say so long till next week. Stan Progar No. 236, SSCU foi delegati in delegatinje XVI. konvencije J. S. K. Jednote it sas- Ir ti® t flf. Delegates to the XVI. Convention of SSCU. eždruštva: Imena delegatov in delegatinj: e°t of Lodge: Names of delegates: ^ Minnesota Joseph Kovach, Anna Kovach, Florence D. Startz, Frank Tomsich, il Agnes Tomsich; Minnesota Mary Rebol; jjain> Ohio ........ Frances Dougan; ^ Neb...............George Sutey; I Ver> Colo. Josephine Mausar; ?ekth, Minnesota .Frances Fister, Joseph J. Laurich, s p. Mary Primozich; urst- k■ S^urgh, Pa. Isabella Arch, Anna Sneler; lslll)lm, Minn. Louis Ambrozich, Frank Trdan, .I# tu , Anna Trdan; ft -....Joseph Hribar; jojtrf ®eitlaugh, Pa. Victor Dremely, Max Fink, Frank 5 q Jancar, Frank Svete, Jr.; ifM, Ohio___________Josephine Jeglic, Mary Rudolf; 1 Ik0’ .......-J°hn Paucik, Jr.; j £ e^ena, Mont Mary Langenfus, Mary Ann Smith; % er^°n’ Ohio Joseph Zellia; lanapolis, Ind....Henry Dezelan, Joseph Matkovich, jetM t Louis Milharčič; °f$ JJ?? City, Kans. ...Martin Mootz; jitfi j0j. In£> Minn. Caroline Fink; teaf le^-> Hi..........Henry Adamich, Julia Adamich, U Jl* (v Peter Musich, Marbara Musich; CaS°> 111......... John Gottlieb, Anton Krapenc, Jo- ^ gL seph Oblak, John Pozek; Ohio.......Armin J. Bokal, Martin Krašovec; , I ^aH0wlan(jS) pa_ Mary Milavec; 5 fifo- ’ *“'°*°..........Frank Zaverl; I Vifa<^’ 0°1°.......'....Mary Marinac, Agnes Prunk; 3 111. ..Marion Jelovšek, Mary Stanovnik; , jr e> Montana......Helmer J. Lind, Antonia Malerich; for J’Miinnesota Simon Marolt, Sr., Mary Milkovich; ^1 ^°nt, Pa.........Dorothy Korche; jist ’Minn ............ .Mary Jerich, Amelia Korošec, Made- S11 .{jv _ line Svetich; j]!P ’ Minn...............Mary Benko, Louis Bergant, Rose ,i Bergant, Mary Stubler; 4 |w. FaUs, Mont. ...Anna Mohar; Ji % —.......Mary J. Avcin, Agnes Godec; , er*-> Minn. ...Annie Ferkul, Frances Lopp; Mrt, pa Frances Kuznik, Madeline Skerly; eV. Colo. .Anna Jakovich, Pauline Klobas, Mary Koss; °nsburg, pa.......Louise Mikec, Anton Tomsic, Anna . Zagar; % Minn. Danica Jakula; J ^,anaP°lis, Ind. .....Luka Cesnik; Utah John M. Skerl; *"| Qe a^°> 111...........Mary Kovacic; J |iye,an^> Ohio Anthony Prime; V Clev 1 nesota ...Albert Benko; f * ^io......Andrew Zadeli; oil 6’ ^ontana_________Emma Lind, Mary Lubifck, Dorothy I ri Predovich, Mary Predovich, Paulina '*i f Slogar, Elizabeth Stankovich, Mary , al ^ , Stefanich, Angela Stepan; rt«1 %ir'Urgh’ .........John Furar; V <8°’ 111..............Andres Spolar; 'if %esaUlcee’ Wis......John Dobnick, Lawrence Zaverl; ' %h^Ck’ Pa" William Stavor; J °lm’ Minnesota Katherine Ambrozich, Agnes Debeli Ija-k; , II I | °Mands. Pa. .. .Edward Bizzack. ^ Skupaj — Total 97 J0* VlL0 DELEGATOV IZ POSAMEZNIH DRŽAV: ^urnber of deleqates from individual States: Colorado -...................-... 8 Illinois ....................-....12 Indiana .......................... 4 Kansas .......................... 1 j Minnesota ..........................28 Montana .................-....... 13 Nebraska r .................... 1 Ohio ............................10 ifj Pennsylvania .......................17 t Utah ............................... 1 il Wisconsin ..................... 2 i8,, e ANTON ZBAŠNIK, I'j • glavni tajnik — Supreme Secretary. Jjl) ........................ il DOPISI ,t V Q Nadaljevanje s 3. str. [Op- .jtd fro® Progar; št. 236, Strabane: Stan Progar. Cita se zapisnik prejšnjega zborovanja v slovenskem in angleškem jeziku in se sprejme kot čitan. Sledijo poročila odbornikov federacije. Predsednik prečita pisma, katera je pisal na federacije in odgovore na njegova pisma, z ozirom na združenje federacij. Poročilo predsednika se vzame na znanje. Tajnik poroča, da se ni mogel udeležiti zadnjega zborovanja, ter prečita poročilo o dohodkih in izdatkih. Blagajnik in nadzorniki se strinjajo s tajnikovim finančnim poročilom. Račun je bil sprejet kot čitan. V blagajni je bilo 23. junija $71.46. — Tajnik prečita prošnjo za Ivana Likar; se sklene, da federacija plača asesment za tri mesece, v znesku $5.10. Slede poročila društvenih zastopnikov. Zastopniki za št. 12, 26 in 31 nimajo nič posebnega poročati. Frank Schifrar za št. 33 poroča, da omenjeno društvo priporoča združenje organizacij. 26 in 31 nimajo nič posebnega Št. 57 vabi na piknik 4. julija. Št. 99 ^poroča, da je v članstvu napredek. Št. 116 se trudi, da bi dobilo toliko novih članov, da bi kvalificiralo častno dele-gatinjo. Št. 149 poroča, da jih bo šlo kar 7 na konvencijo. Št. 288 poroča, da pošlje dva častna delegata. Št. 236 vabi na piknik 17. avgusta. Poročila zastopnikov se vzame na znanje. Sledi poročilo odbora za pravila. Predsednik Anton Eržen poroča, da se ne strinja z glavnim tajnikom glede spremembe pravil. Slede spremembe pravil: Točka 52. V izvrševalnem odboru naj bi bilo samo šest članov, in sicer predsednik, drugi podpredsednik, tajnik, podtajnik, blagajnik in vrhovni zdravnik. Zdaj jih je 10 v izvrševalnem odboru. Qrta naj se, da uradnik in upravnik ne more biti član upravnega odbora. Točka 172. Doda naj se, da urednik pošlje enkrat na leto imenik vseh članov, katerim pošilja glasilo, v pregled društvenim tajnikom, ki mu jih vrnejo s popravki, če jih je kaj. Točka 174 naj bi bila nova in naj bi se glasila: Slučajno, da urednik glasila ne . priobči kakega dopisa od strani članstva, ako je dopis pisan v dostojnem tonu in po mnenju dopisnika ni proti pravilom JSKJ, se zamore prizadeti član obrniti na glavni porotni odbor. Točka 188. Spodnja vrsta naj se črta tam, kjer se glasi, da vsak porotnik mora biti iz druge države. Točka 321 naj se črta in nadomesti z novo, da Jednota pla ča bolniško podporo takoj za prvi dan za vse bolezni ali poškodbe; odbije naj se samo zadnji dan. Tukaj so sedaj navedene samo tiste točke iz priporočil glavnega tajnika Antona Zbašnika, s katerimi se odbor in federacija ne strinjata. Točke: 57, 58, 63, 80, 82, 83; točki 115 se doda, da predsednik mora podpisati vse čeke, ako je vsota $100 ali več; točki 210 se doda, da se mora bolniške, odškodninske in po-smrtninske kopije poslati v glavni urad; točki 241 naj se doda, da ne sme biti član nadzornega odbora; točke 250, 252, 257, 258, 259, 267, 269, 271, 272, 273, 274; iz točke 275 se naj črta onemoglostni sklad in naj se glasi samo športni sklad; točke 282, 285, 286, 291, 293, 295, 297, 299, 303, 304, 307, 323, 346, 347, 355, 370, 375, 379, 477; iz točke 509 naj se črta 1000 dolarjev. * Točki 510 in 526 od prvega priporočila gl. tajnika; z istima se strinjamo. Na tem zborovanju, ko sp se vse točke prečitale od odbora za pravila, se je tudi debatiralo o točki 43, da se mora kandidat za delegata udeležiti šestih sej v enem letu. Sedanja točka se glasi, da se mora udeležiti šestih sej pred vo-litvijo zaporedoma. Poročila in spremembe odbora se vzame na znanje. Sprejeto, da se te iz-premembe priobči v Novi Dobi. Pod točko razno se prečita sledeča resolucija: “Resolucija društva Sv. Štefana, št. 26 JSKJ, Pittsburgh, Pa. — Na seji društva Sv. Štefana, št. 26 JSKJ, katera se je vršila v Slovenskem domu v Pittsburghu dne 19. maja, se je članstvo društva št. 26 izreklo v prid združenja. Kot večkrat v zadnjih letih je članstvo našega društva sprejelo predlog, da zadevo združenja prinese na sejo federacije društev v zapadni Pennsylvaniji. Zato apeliramo na vsa k federaciji spadajoča društva, da delujejo za združenje in da naročijo svojim delegatom, da delujejo in glasujejo za združenje na prihodnji konvenciji JSKJ. Obenem je mnenje našega društva, ako hočemo pospešiti to, precej vitalno in za članstvo koristno idejo, mora konvencija izvoliti vsaj 5 članov izmed na konvenciji navzočih delegatov v združevalni odbor. Ker ako pustimo zadevo združenja v rokah glavnega odbora, ne bomo prišli tako kmalu do združenja. Izkušnja nam je pokazala, da se glavnemu odboru preveč ne mudi in si nič preveč ne prizadeva, da bi zadevo združenja resno vzeli v roke, in to za članstvo koristno idejo že enkrat izvršili. Zato apeliramo na sejo federacije, da se pošlje iz urada federacije apel na vsa društva, spadajoča k federaciji (in tudi druga društva), da naročijo svojim delegatom, da delajo in glasujejo za združenje. — Predlagano in sprejeto na seji društva Sv. Štefana, št. 26 JSKJ, dne 19. maja 1940. — Joseph Sneler, predsednik; John Jurgel, tajnik; Joseph Matetich, blagajnik.” Resolucija je bila sprejeta, nakar priporoča Paul Klun, zastopnik št. 26, da naj se izvoli na konvenciji 5 članov zastopnikov za združenje. Predsednik Frank Kress vpraša navzočega gl. nadzornika J. N. Roglja, ki je bil član združevalnega odbora na zadnji konferenci, ki se je v to svrho vršila med JSKJ in SSPZ, ako želi kaj povedati glede te zadeve. Brat Rogelj v obširnem govoru navaja, kakšne korake v zadevi združenja je glavni odbor že zavzel pred zadnjo konvencijo JSKJ in da je bilo o tem konvenciji podano obširno poročilo. Zadnja konvencija glavnemu odboru ni dala nikakih naročil in navodil, da naj še išče poti za združenja. Kljub temu pa je glavni odbor, ko je v letošnjem januarju dobil vprašanje od glavnega odbora SSPZ, če je pripravljen pričeti razpravljati o združevalnem problemu med tema dvema organizacijama, takoj pristal in takoj izvolil tri glavne odbornike v odbor za -konferenco, ki se je nekaj ted- ! nov pozneje res vršila v Clevelandu, Ohio. Zapisnik konferen- . ce, ki je bil priobčen, kaže, da ■ zastopniki JSKJ niso stavili ni- • kakih ovir ideji združenja, kon-čnoveljavno pa seveda niso mogli sklepati, ker v to niso bili pooblaščeni. Ta oblast pripada edino konvenciji, in prihodnji konvenciji bo predložena vsa zadeva, da jo reši po svoji razsodnosti. Združenje ni enostavna zadeva, ker imajo pri tem besedo tudi državni zavaroval-ninski departmenti, toda je izvedljivo, če bo konvencija mnenja, da bo v korist Jednoti in če bo na obeh straneh volja za neizogibne kompromise na raznih točkah. Ako je samo ena organizacija pripravljena za | združenje, ne zadostuje; treba! je enakega iskrenega sodelova-i nja od obeh strani. Poudari, -da! glavni odbor ni delal nikakih j ovir zadevi združenja, kar je! razvidno iz zapisnika združeval-1 ne konference. Navzoči urednik-upravnik od- j govori na nekatera vprašanja,, da po pravilih je on za svoje, delo odgovoren glavnemu odtao- j ! ru in konvenciji. Upoštevati mo-, ra pravila ter sklepe glavnega odbora. Ako kaka točka pravil ni ppvsem jasna, jih v smislu pravil tolmači po syoji razsodnosti glavni odbor. Tako tolmačenje je veljavno, dokler ga ne ovrže konvencija. Urednik mora brezpogojno upoštevati pravila in sklepe glavnega odbora, pa če mu je osebno všeč ali ne. Na dnevni red pride mesto in čas prihodnjega zborovanja. Nominirani sta mesti Pittsburgh in Center; za Pittsburgh je oddanih 15, za Center pa 17 glasov. Prihodnje zborovanje se bo vršilo 25. avgusta v Slovenski dvorani naselbine Center, Pa., ter se bo pričelo ob 10. uri dopoldne. Na omenjeno zborovanje so povabljeni tudi vsi delegati in delegatinje, ki so ali bodo izvoljeni za 16. redno konvencijo, ker se bo še dosti razmotrivalo o pravilih. S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik Frank Kress je zaključil zborovanje ob pol štirih popoldne. Za federacijo društev JSKJ v zapadni Pennsylvaniji: Vincent Arch, zapisnikar. Chisholm, Minn. — Na letni seji v mesecu decembru je naše društvo Sv. Jožefa, št. 30 JS-,KJ, sklenilo, da se mesečne seje v poletnih mesecih, to je v juniju, juHp'u, avgustu in septembru, vršijo vsako TRETJO SOBOTO, namesto vsako tretjo nedeljo. Za junij je bila ta reč opuščena, ker smo imeli volitve za delegata, prihodnja seja pa se bo vršila v SOBOTO 20. julija. Nadaljni dve seji se bosta vršili 17. avgusta in 21. septembra. Seje se bodo vršile v navadnih prostorih in se bodo pričenjale ob 7. uri zvečer. Na svidenje na prihodnji seji v soboto 20. julija! — Za društvo št. 30 JSKJ: Joseph Bovitz, tajnik. Chicago, lil. — članstvo društva Jugoslovanski zvon, št. 70 JSKJ, se tem potom vljudno opozarja na prihodnjo redno sejo, ki se bo vršila v soboto 20. julija. Pričetek ob 8. uri zvečer. Ta seja bo bolj važna kot je bila zadnja, kajti na tej seji bomo razmotrivali o spremembah pravil, in vsak bo imel besedo, da pove svoje mnenje. Torej vsi tisti, ki so bili zadnjič navzoči, posebno pa še tisti, ki niso bili na zadnji seji, naj pridejo na sejo 20. julija. Po seji bomo imeli okrepčila. V Novi Dobi ste videli, da je naše društvo doseglo število štirih častnih delegatov. Kako smo agitirali, poročam prihodnjič. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 70 JSKJ : John Gottlieb, predsednik. sreča. Bratski pozdrav! — Za j društvo št. 171 JSKJ: Tomo Simrak, tajnik. Goivanda, N. Y. — Vse člane in članice društva Sv. Jožefa, št. 89 JSKJ, pozivam, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. julija in se bo pričela ob 2. uri popoldne, kakor po navadi.MSTa omenjeni seji bo volitev delegata za 16. redno konvencijo JSKJ. Naše društvo je v svrho izvolitve skupnega delegata združeno z društvom št. 159 v Cornwallu, Pa. Pri našem društvu je bil izvoljen za kandidata brat Charles Sternisha starejši, pri društvu št. 159 pa nimajo kandidata. S tem pa seveda ni rečeno, da je naš kandidat avtomatično izvoljen za delegata. Ta volitev se bo vršila v nedeljo 21. julija. Članstvo naj torej pride na sejo, da odda svoje glasove. Obenem bomo na prihodnji seji razpravljali o pravilih. Zdaj je čas, da se za to pobrigamo, ne po konvenciji. Po toči je prepozno zvoniti, pravijo. Tako je tudi po konvenciji prepozno kritizirati, da to ali ono ni prav v naših pravilih. Treba je, da se člani malo bolj zanimajo za pravila in jih prečitajo tudi takrat, kadar jih k temu ne sili potreba. Na prihodnji seji bomo imeli še razne druge zadeve, katere bo treba rešiti. Torej, bratje in sestre, pridite vsaj na prihodnjo sejo polnoštevilno. Eno uro časa si bo že vsak lahko odtrgal. Seje se vršijo le po enkrat v mesecu in delegata se voli le enkrat v štirih letih. Na svidenje v nedeljo 21. julija ob dveh popoldne. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 89 JSKJ: Martin Matekovich, tajnik. Republic, Pa. — Člane društva “Vsi za enega, eden za vse,” št. 171 JSKJ, pozivam, da se v kar največjem številu udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 21. julija. Seja se bo vršila v navadnih prostorih in se bo pričela ob 2. uri popoldne. Na omenjeni seji bomo imeli za rešiti važne zadeve. Med drugim bomo volili za delegata na 16. redno konvenciji. Naše društvo je v svrho volitve skupnega delegata združeno z društvom št. 172 v Johnstownu. Dne 16. junija smo mi izbrali za našega kandidata društvenega predsednika Gen. Tomasevieha. Torej, bratje in sestre, pridite polnoštevilno na prihodnjo sejo v nedeljo 21. julija. Poleg volitve delegata bodo na programu še druge važne zadeve. Dalje opozarjam tiste člane, ki zaostajajo s svojimi asesmen-ti, da naj bodo v bodoče bolj točni. Vsak bi moral imeti svoj asesment plačan vsaj do 25. v j mesecu. Ta jnik ni agent zava-rovalninske družbe, da bi vsak j mesec hodil od hiše do hiše in jkolektal asesmente. Torej, vsak I naj skrbi, da bo imel asesment ,plačan pravočasno, da ne bo j imel nepriiik zaradi podpore, i ako ga zadene bolezen ali ne- Cliisholm,Minil. — Danes, ko to pišem, je 12. julija, toda vreme je še vedno bolj hladno kot gorko. Po vrtovih vsa rast nekako zaostaja, ker ni prave gor-kote; posebno noči so hladne. O pravilih še bolj malo raz-motrivamo, dasi je konvencija že pred vrati. Zdi se, kot da bi članstvo hotelo vse pustiti glavnim odbornikom in konvenciji. Na seji našega društva Sloga, št. 230 JSKJ, ki se je vršila 11. julija, smo razmotrivale o priporočilih za izpremembo pravil, ki. jih je sestavil glavni tajnik. S točko 321, ki bi določala, da se za nedeljo in zapovedane praznike ne bi plačala bolniška podpora, se nikakor ne strinjamo. Bolnik rabi zdravnika in zdravila tudi ob' nedeljah in praznikih in asesmenti se tudi plačujejo za nedelje in praznike. Druga točka, s katero se nismo strinjale, je točka 273, po kateri se ne bi izplačala Ismrt-nina za članom, ki si v teku dveh let po pristopu sam življenje vzame. Noben član, ki je pri zdravi pameti, si ne bo sam življenja vzel, zato pa bi bilo nepravično, da bi za tak čin trpeli dediči. Več glede pravil bomo razpravljale še na prihodnji seji- Naj še omenim lepo črtico “The Old Alien by the Kitchen Window,” ki jo je za ameriško revijo “The Saturday Evening Post” napisal naš rojak in priznan ameriški pisatelj Louis Adamič. Črtica je bila priobčena v izdaji 6. julija ,toda,( ko sem v ponedeljek 8. julija skušala kupiti dotično številko v prodajalni, kjer prodajajo magazine, so bile že vse številke razprodane. Zato sem pisala po revijo naravnost v Philadelphi-jo. Povest je že sama na sebi za vsakega zanimiva, za mene pa je zanimiva še posebej, ker tam opisani Anton Kmet je doma iz Ajdovca pri Žužemberku, torej iz tiste fare kot jaz. Sem tudi pri njem bila, ko sem prišla iz starega kraja leta 1906. V črtici so resnični podatki o slovenskem življenju v Ameriki pred mnogimi leti. Priporočam, da si rojaki nabavijo revijo Saturday Evening Post z dne 6. julija 1940, prečitajo tisto Adamičevo povest ter jo dajo prečitati tudi i svojim otrokom. K sklepu po-! zdravljam vse člane in članice, posebno pa mojo bivšo sq-j šolko sestro Mary Langenfus, častno delegatinj o od društva št. 43 JSKJ v East Heleni, Mont. Na svidenje v Waukeganu! Frances Luka ni ch. Cleveland, O. — Društvo Ma- , rije Vnebovzete, št. 103 JSKJ, je dne 9. julija izgubilo svojo dolgoletno predsednico Ivano | Pust. Preminila je po večteden-! skem bolehanju in pokopale smo j jo dne 13. julija. Njen mož je umrl že pred dvemi leti. Pokojnica je bila ena ustanoviteljic društva št. 103 JSKJ, večkrat društvena blagajničarka in zadnja leta predsednica. Dru- . štvo je kot delegatinja zastopaj' la tudi na več konvencijah. Bila je zelo delavna članica za društvo in Jednoto; prisostvovala - < v/ je tudi skoro vsem sejam ohij-ske federacije, dokler ji težka bolezen ni preprečila nadalj-nega dela. Pokojnica je bila doma iz So-' dražice in njeno dekliško ime je* bilo Gregorčič. V Ameriki je bivala 45 let. Zapušča tri orno-' žene hčere: Mrs. Mary Matoh, Mrs. Jennie Sehwane in Mrs. Justino Jerše. Naj bo pokojni sestri ohranjen blag spomin,u n j eai im hčeram in drugim sorodnikom pa naj bo izraženo sožalje. j članice društva št. 103 JS-; K J so vabljene, da se kar mogoče polnoštevilno udeležijo, prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. julija. Na omenje* ni seji bodo predloženi šestmesečni računi. Za delegatinjo za 16. redno konvencijo je izvoljena sestra Anna Walter* za namestnico pa sestra Gertrude Bokal. Meseca decembra je bila naložena društvena naklada v znesku 50 centov na vse članice našega društva in določeno je bilo, da mora biti tista naklada plačana do konca meseca julija letos. Torej, tiste članice, ki te naklade še niso poravnale, so prošene, da to store ta mesec. Sestrski pozdrav! — Za društvo št. 103 JSKJ :, Mary Walter, blagajničarka. Barberton, O. — Pred več tedni, potem ko se je sestal naš združevalni odbor s sličnim odborom SSPZ, sem zapisal v dopisu, da ako imata dve podporni organizaciji svoj edini in glavni princip samo čisto bratstvo, se ne bo težko združiti. Sosestra Pauline Vogrich kaže v njenem dopisu na razne neugodnosti in škodo, ki bi jo trpeli nekateri člani, ako se bi združile naše podporne organizacije. Kljub temu, da je upati in želeti, da pride do združenja prej ali slej tistih naših organizacij, ki so kot naša Jednot:i nepristransko, ;e pa nemogoče, da se bi združile’ vse naše slovenske podporne organizacije. To pa vsled tega in samo vsled tega, ker imamo med nami take, katerih pravila, uradni in drugi njih tisk, je vse tako prirejeno, da se potom istega poleg bratstva podpira,' propagira in izvaja tudi teligija, strankarska politika in drugo. Že večkrat sem slišal in či-tal, da glasilo podporne organi-•zRcije je njeno zrcalo. Potom glasila se pozna organizacija. Ker se je tudi SNPJ potom svojih združevalnih odborov shajala skupaj z našimi združevalnimi odbori, in, ker nekateri še priporočajo združitev s to bratsko organizacijo, je dobro, da se da našim delegatom in članstvu prilika potom tega dopisa malo pogledati v njih zrcalo Prosveto. To ne bi pisal, pa se tam omenja združenje in naša Jednota in se nekam zafrkiije naše glavne odbornike, katere se tam imenuje funkcijonarje. Vsled tega smatram za dolžnost kot porotnika Jednote, da se o-glasim, ker bi nas drugače kdo (Dalje na 8. strani) € \ "nem- Navzoči so vsi lij S ^eracije, z izjemo! er*a’ Predsednika ■ °^*3ora, in Josepha l)rvega nadzornika. i'tj)re l^lenuje dva namest-ra^unov- Navzo-; -rniki: dr' J-i JEV uVl1* travnik; A. J. JirV*; .tec3nik-upravnik No- Janko N- Roselj ,/l Jok.,1 , Nadzornik; dalje ^ Frank Mikec. /a^°Pa3° sledeči za- «1 ^r/U&tvo št- 12- pitts‘ yjKNi Kress, John §i- William Kress; št. Sh: Paui Klun, John H Jj. 11 ? Oblak in Joseph Craddock: Mar- ; št. 33, Center: Frank Schifrar, George Pivik, Sr. in George Pivik, Jr.; št. 40, Claridge: Anton Kosoglav, William Sunik in Louis Beltz; št. 57, Export: Louis Supancic in Rudolph Supancic; št. 99, Moon Run: Frank Možina, Joseph Matjaš in Frank Maček; št. 116, Delmont: John Korce, Frank Resnik, Valentine Previc in Dorothy Korče; št. 149, Canons-burg: Martin Žagar in Frank Mikec; št. 203, Cheswick: Anton Klemenčič in Louise Klemenčič; št. 205, Canonsburg: John Pankiewiz, Louis Polaski in Stephen Lombardi; št. 221, Center: Elizabeth Knafelc in Helen Potochnik; št. 228, Cheswick : Frank Progar in Rudolph Damir Feigel: ČAROVNIK BREZ DOVOLJENJA (Nadaljevanje ) “Veste, Julka, pravkar sem si le preživo predstavljal novega gospoda iz vile, kako se otepa s svojo konjsko nogo vsiljivega obada,” je tolmačil Lipovec vzrok svojemu nenadnemu smehu, ko je opazil, kako čudno ga je bila pogledala Julka. “Brž, ko je odšel gospod od nas,” je nadaljevala Julka, nekoliko pomirjena, “je prišla gospa Rupnica. Poznam jo, ker so me drugi opozorili na njo. V krčmi je še nisem videla, odkar sem tu. Prišla je po pol litra vina, češ, sosedov Stanko ji cepi drva. Takoj je zapletla gospodinjo v dolg pogovor. Kmalu smo spoznali, da gospe Rupniee ni bila prignala k nam žeja potečega se drvarja, pač pa radovednost. Zelo rada bi bila namreč zvedela, kaj je gospod govoril, po čem povpraševal. Z dobljenim pojasnilom — gospodinja ji je na kratko povedala, da se je razgovarjala z gostom edino le o vremenu — ni bila nič kaj zadovoljna. Nekam razočarana je odšla.” “In obžalovala, da jo je to pot njena radovednost toliko stala, kajti le preveč je poudarila Stankovo utrudljivo delo, da bi se moglo ujemati z resnico,” je dodal Lipovec s pikrim posmehom. Vedno bolj se je seznanjal z neumornim, smotrovitim delovanjem vdove Rupniee in vedno bolj se je prepričeval, kako neizprosno nasprotnico si nakoplje na glavo, kdorkoli se ji zameri, ko razvija take zmožnosti že pri osebi, ki je niti ne porma. Neki notranji glas je nasvetoval Lipovcu skrajno previdnost. V sobo je stopil Simon, občinski obhodnik. Po treh podob-činah je raznašal tudi pisma. Ker je bil iz v letih, je šele na večer končaval svoje delo. “Taka vročina, žeja pa še hujša. Julka kar hitro četrt, sicer še zgorim!” “Dober večer, Šime,” ga je pozdravil Lipovec, “danes vas je res moralo greti, saj je človek še doma zeval.” Nenadoma mu je šinila modra misel v glavo. “Vi mi boste znali povedati, Šime, kako se piše novi najemnik bankirjeve vile. Vse polno pisem in listov mora dobivati, kakor si mislim. Gre namreč za to, da ga pravilno vknjižim kot novega odjemalca v svojih knjigah.” “Rad bi vam ustregel, gospod Lipovec,” je odvrnil Simon, “a doslej še ni dobil nobene stvari po pošti. Njegov služabnik, Celestin Česnik, je prejel včeraj razglednico iz glavnega mesta od svojega dekleta s sto pozdravi in tisoč poljubi. Sicer ste, gospod Lipovec, vi že drugi, ki me povprašuje po njegovem priimku. Pred desetimi minutami, ko sem prihajal iz Malin, me je ustavila gospa Rupnica pred svojo hišo z istim vprašanjem, ki se ga ji ni zdelo utemeljiti, kakor ste ga podkrepili vi. Izgovoril sem se š službeno tajnostjo, čeprav bi ji bil lahko naravnost rekel, da njegovega priimka ne poznam. Naj jo raznese njena radovednost! Nobena škoda! Cemu naj ji bo njegov priimek? Da zadosti svoji bolestni zvedavosti. Mogoče namerja kaj drugega ? A to pot se je obrnila do neprave osebe.” “Če vam je prav, Šime, izpijte eetrtinko na moj račun!” je dejal Lipovec, vesel, da se je bil Simon tako moško odrezal in zagrenil Rupnici ves večer, češ, ena edina oseba je v vasi, ki ve za tujčev priimek in ta oseba — nisem jaz. Vsa njena marljivost ji ne bo prav nič koristila, če se ne bo mogla opirati na pomoč svojih sovaščanov. Krčmarica ji je bila natvezla, omalovažujoč mogoče hotoma svoj razgovor z novim gostom, brezpomembno in ničevo vreme kot edino točko pogovora, obhodnik Simon jo je bil usekal z uradno tajnostjo, oba sta bila vljudna do Rupniee, ker sta jo oba zelo dobro poznala, a več ko toliko ni mogla spraviti ne iz enega ne iz drugega. Pri takem razmišljanju se je Lipovec nekoliko potolažil glede tujčeve varnosti. “Dober večer želim!” S tem pozdravom je vstopil učitelj Malič. Zadovoljstvo mu je sevalo z obraza in trajen smehljaj je razodeval dobro voljo. Sedel jp k Lipovcu. “Danes si videti precej podjeten in objesten,” je dejal Lipovec in krepko stisnil roko novodošlemu prijatelju. “Kaj bi tudi ne bil! Brž po kosilu sem se odpravil v Topolovec, da obiščem tovariša Troho. Radio ima- in človeku mine popoldan, da sam ne ve kdaj. Telebnil sem naravnost v družinski praznik. Enajstletnico poroke sta obhajala. Žena je dobila od svojega brata, ki je ostal na domu gospodar, zadnji obrok svoje dote, sod vina, in kadar ima človek vino doma, ni nikdar v zadregi glede obletnic. Nazdravljali smo si, poslušali radio, tu pa tam tudi kaj založili in si zopet nazdravljali. Rečem ti in prav nič ne pretiravam, da smo si z zdravicami zagotovili zdravja za nadaljnih enajst let naprej. Pred časom si mi tožil, da ti boleha žena. Radio ji opremi doma, pa boš videl in čutil čudeže. Radio jo raztrese, razvedri, ozdravi.” “Prepozno prihajaš s svojim nasvetom,” se je umikal Lipovec, “izteknil sem že sam in sicer prav danes uspešno zdravilo.” “In to je?” se je zanimal učitelj Malič in si vihal venomer brke. “Ko me je oštevala in mi očitala, da skačem črez ojnice, sem se opogumil in ji zabrusil v obraz vprašanje: kaj meniš, da sem tak kakor... Kdo ve, česa se je zbala, pobledela je, poprosila me z besedo in pogledi, naj ji prizanesem, naj ne govorim dalje in odšla. Tako sem ji bil zaprl sapo, da ni zinila niti pri večerji nobene.” “Vidim, da so bolniki različni. Tvoje zdravilo je pomagalo tvoji ženi, mojo bi le še bolj razdražilo. Če bi hotel zdraviti jaz svojo ženo po tvojem receptu, bi mi takoj rekla, da sem trikrat hujši od onega, ki ga imam v misl.h. Sedaj si pa pomagaj! Glej, pravočasno sem prišel k večerji. Medpotoma so se mi bili vinski duhovi precej razkadili. Vse sem povedal ženi po pravici. Niti tega ji nisem zamolčal, da sem se zasukal z ženo svojega tovariša v ličnem valčku po melodiji, ki jo je igral odličen dunajski orkester prav za to našo slavnostno priliko. In vendar, kako me je sprejela! Prvič bi ne smel iti po taki vročini v Topolovec, kap bi me lahko udarila, drugič bi ne smel toliko piti, sem li že pozabil, da mi alkohol škoduje, tretjič niso valčki prav nič priporočljivi za mojo naduho, ponoči mi bo pa sapo zapiralo, četrtič... Spomnil sem se, da so mi zmanjkale cigarete, izjavil, da skočim še k Lipovcu, preden zapre prodajalno, odšel, a še v veži sem slišal njen porogljivi glas: Pazita, da ne prideta pred policijsko uro domov! (Dalje prihodnjič) DOPISI Nadaljevanje s 7. str. smatral za strahopetce. V Prosveti, v uradnem glasi-1 lu SNPJ, je priobčen dopis dne 11. junija 1940 po Mr. Antonu Gardenu, iz katerega izčrpki se giase: “Kot sem bil informiran, je med pogoji za združitev, katere je sprejela konvencija SS-PZ, tudi ta, da mora iz nove ali združene organizacije izginiti — “politika.” Oh ta nesrečna politika! Če je konvencija res sprejela tak pogoj, so za tega “mačka v Žaklju” ali trojanskega konja poskrbeli tisti, ki so proti delavski politiki; proti delavskem značaju organizacije.” V istem dopisu zopet čitamo: “Lahko si mislimo tudi to, da so sponzorji tega trojanskega konja imeli v mislih SNPJ, ne JSKJ, ker zadnja je navidezno stoodstotno “politično nevtralna” in indiferentna, dasi so nekateri njeni vodilni funkcijo-narji znani “ward heelerji” republikanske ali demokratske stranke.” Zopet čitamo: “In če bo združitveni odbor SSPZ in-sistiral, da mora biti v novi organizaciji prepovedana vsaka “politika” — seveda delavska, ne pa reakcijonarna — kar v resnici pomeni opljuvati in zavržen je delavskega značaja organizacije, tedaj bo združenje ostalo le — pobožna želja.” Tako torej zrcalo Prosveta. Torej vsaka, tudi naša Jednota oz. njeno članstvo, ako se bi j združili s to podporno organizacijo, naj bi morala gojiti delavsko politiko in gotovega naprednega duha, med tem, ko nam naša Jednota prepoveduje vsake vrste politiko potom svojih pravil ali glasila, dobro vedoč, da je njeno članstvo različnega političnega prepričanja in osebnega mišljenja, in da ima vso in polno priliko se udejstvovati kot posamezniki ali skupine izven Jednote in izven društev, politično in drugače, v zato nalašč organiziranih delavskih in drugih skupinah. Naša Jednota, oziroma splošno njeno članstvo, se dobro zaveda, da ako se bi med nami vpeljala posebne vrste politika, bodisi direktno ali potom združenja, bi naše članstvo prišlo na isto stopinjo, kot nekateri evropski narodi, to je, pod diktatorstvo, ker osebna svoboda članstva pri Jednoti, pri društvu more obstojati le toliko časa dokler njih pravila, njih glasilo in tisk, ne samo da ne zagovarja gotove politične stranke, ampak tudi samo takrat, kadar je potom pravil prepovedana vsaka propaganda, diskuzija in debate o političnih, verskih in osebnih prepričanjih. Kaj bi nam pomagala zajamčena osebna svoboda, ako pa bi dopustili, da bi ta ali oni ali zagovarjal, propagiral, smešil ali zanikal koristnost mojega, tvojega ali drugega politično, versko ali osebno drugo prepričanje. H koncu naj še izrazim željo, da naj bi se zrcala drugih sicer drugače dobrih nam bratskih organizacij ne brigala za politična prepričanja našega članstva oziroma kakega glavnega odbornika naše Jednote ter koga pri tem zafrkovala, ker enako dejanje, če že drugo ne, kaže vsaj pomanjkanje etike in nikako ne dostoja človeku, ki si mogoče drugače želi biti ameriški gentleman. Smo pač člani naše nepristranske JSKJ, državljani strica Sama, in nikakor ne pod Hitlerjem, Stalinom ali Mussolinijem. Taktiko diktatorjev odločno odklanjamo in nikdo si naj niti v sanjah ne predstavlja, da bi nam mogel kdaj diktirati v zasebnih zadevah. Anton Okolish, predsednik gl. porotnega odbora JSKJ in dobro stoječ član delavske unije Chemical Division, District 50 U.M.W. o'f A. Cleveland, O. — Slovenski narodni muzej. — Z dnevom, ko je stopil prvi Slovenec na ameriška tla, se je pričela zgodovina ameriških Slovencev. Kdo je bil ta srečni ali nesrečni prvi Slovenec, ki je prejadral sinji Atlantik in prvi stopil na ameriška tla, je ob tem času težko reči in najbrže ne bo to nikdar z gotovostjo dognano, ker se nismo začeli dovolj zgodaj zanimati za našo lastno, ameriško-sloven-sko zgodovino. To sicer pozitivno vemo, da nekdo je bil prvi; temu so sledili drugi v večjem in večjem številu, dokler ni priseljevanje doseglo viška tik pred svetovno vojno. Vsak priseljenec je bil obenem tudi nov graditelj velike Amerike in jo izvršil svojo nalogo napram tej veliki državi bodisi s trdim fizičnim ali umskim delom. Gotova reč pa je, da smo tudi Slovenci mnogo pripomogli s svojo pridnostjo k izpopolnitvi Združeriih držav do sedanje stopnje. Znano je, da so se naši ljudje tukaj že dolgo vrsto let udejstvovali v različnih poklicih. Delali so po rudnikih, plavžih, tovarnah, poljih in v obrtih; delali so kot čebelice in znašali med v panj, ampak priznanja za svoje delo niso bili vselej deležni od avtoritet. Veliko število let smo sejali in delovali na gospodarskih, kulturnih in tudi na političnih poljih; pri svojih poslih smo bili tako zaposleni in utopljeni v svoje misije, da smo takorekoč pozabili sami sebe, da smo pozabili beležiti za zgodovino ta naša prizadevanja in doživljaje. Ako smo pa zabeležili, smo izgubili te zapiske in končno vseeno nimamo točnih seznamov za rekord našega dela, da bi prepustili v spomin na nas našim potomcem. Znano je, da je bilo že precejšnje število Slovencev v Ameriki okrog leta 1860, a bili so tako raztreseni po kontinentu, da niso vedeli eden za drugega. Imeli niso tedaj še nobene zveze med seboj, ker takrat še ni bilo slovenskih listov v Ameriki, kot jih imamo danes. Prvi teden v septembru leta 1891 je izšel prvi slovenski list v Ameriki, v Chicagu, Illinois. Njega izdajatelj in urednik je bil Anton Murnik. Niti tedaj še niso bila tla dovolj ugodna, da bi bil vzdržal. Z deseto izdajo tednika “Amerikanski Slovenec” je usahnil, ne da bi navedel pravi vzrok ukinjen j a. časopis je nato prevzel pokojni slovenski misijonar Joseph Buh in nadaljeval z izdajanjem in urejevanjem istega, pod istim imenom v Toweru, Minn. Enajsta številka prvega časopisa je izšla po trimesečnem presledku dne 4. marca 1892 in od tedaj naprej menda brez ponovnega prestanka. Kmalu potem je izšel drugi slovenski časopis—Glas Naroda, ki še danes izhaja v New Yorku in temu so zopet sledili drugi, ki so tudi že umrli ali se presnavljali v nova imena. V Clevelandu je bil ustanovljen prvi slovenski časopis z imenom “Naša Beseda” leta 1898. Naši pionirji so se pričeli udejstvovati v razvijanju raznih društev že leta 1882. Prvo samostojno podporno društvo je bilo ustanovljenu v Calume-tu, Mich., leta 1882. Pozneje so se slična društva ustanavljala tudi po drugih naselbinah. Sloi venski narodnih muzej v Clevelandu je v posesti pravil društva sv. Jožefa iz Jolieta, 111., ki so bila tiskana leta 1890. Od tiste dobe naprej je aktivnost naših pionirjev naraščala z večjim preseljevanjem Slovencev in kmalu—1894 je bila ustanovljena prva narodna Slovenska podporna organizacija, ki je raztegnila svoje podružnice po drugih mestih, to je K. S. K. J. s sedežem v Jolietu, 111. Ampak namen tega članka ni pripovedovati zgodovino ameriških Slovencev, to bodo storili drugi. Namen je, vzbuditi rojake in čitatelje listov, da bi se bolj zavzeli za zbiranje stvari in podatkov za Slovenski narodni muzej v Clevelandu in da bi tak zbrani materijal poslali v shranitev muzeju. Čas je, skrajni čas ,da spravimo pod streho pridelke naših pionirjev, da zberemo skupaj vse, kar se še da zbrati, kar bi znalo pomagati k popolnejši sestavi zgodovine ameriških Slovencev, in to koncentriramo na en prostor, to je v Slovenski muzej v Clevelandu. Slovenski narodni dom na St. Clair Ave., v Clevelandu je z organiziranjem Slovenskega narodnega muzeja izpopolnil verigo našega narodnega udejstvovanja; je pripravil možnost, da končno ameriški Slovenci zberemo v eno skupno žitnico—v Muzej rekorde naših pionirjev in naših lastnih del za shranitev za zgodovino našim bodočim generacijam o naših prizadevanjih na raznih poljih. Namen Slovenskega narodnega muzeja je: zbrati skupaj vse številke vseh slovenskih časopisov in revij, ki so kdaj izhajali v Ameriki; dalje, knjige, brošure, pravila in zapisnike naših organizacij in društev, slike in programe raznih priredfe, kostume, regalije, znake, posebne izdelke naših rojakov, iznajdbe in razne druge zanimivosti, katere bi znale služiti bodočim generacijam kot časten spomin na pionirje in na naša sedanja prizadevanja. Zbrani materijal se bo uredilo, razstavilo in shranilo tako, da bo najbolje služilo svojemu namenu. Narod brez svoje zgodovine je mrtev, ne pomeni nič. Zato je naša dolžnost nas vseh Slovencev po Ameriki, da delamo na to, da zberemo podatke, dokumente, o naših pionirjih in o j sedanjem delovanju, da bo dostojen rekord v ponos bodočim generacijam na njih pionirje. Zato ponovno apeliram na vse ameriške Slovence, pojdite v akcijo sedaj, brez odlašanja, zberite kar imate shranjenega v podstrešjih ali kod drugod, pošljite vse take stvari naravnost v Slovenski narodni muzej, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pošljite stvai;i, ki menite da so primerne za muzej, sedaj, dokler živite, ker po vaši smrti se j lahko zgodi, da bodo dragoce-j nosti ,ki jih sedaj tako vestno j hranite, nerazumni ljudje sež-j gali s smetmi vred na dvoriščih, j Ne odlašajte z zbiranjem. Pričnite še danes, ker jutri bo morda že prepozno. Še to: zgodovinski materijal shranjen v Ameriki v Slovenskem narodnem muzeju o ameriških Slovepcih, je pod zvezdnato zastavo bolj varen kot kje drugje na svetu. V Evropi se vse presnavlja in, kar diktatorjem ni po volji, vse uničijo. Tam so tudi slovenski muzeji v nevarnosti, da jih sovražnik uniči. Zato shranimo naše stvari tukaj, v gostoljubni Ameriki, kjer je še do sedaj več demokracije, kot kjerkoli na svetu. Erazem Gorshe, tajnik Muzeja. |bo ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim pa bodi izraženo sožalje. Da pozabimo vsakodnevna dela in skrbi, potegnimo malo bolj močno za zvon in razzvoni-mo med vse člane društva št. 6 JSKJ ter med vse druge rojake i te naselbine in okolice novico, j da priredi društvo Sv. Alojzija, j št. 6 JSKJ svoj letni piknik v j nedeljo 28. julija na “Lovskem | prostoru” na Clinton Rd. Nova Doba s to novico doseže mnogo ; tisoč članov in drugih rojakov j širom Amerike, torej naj jo ti-j str, ki žive v primerni bližini, vzamejo na znanje, ter nas j obiščejo v nedeljo 28. julija, ;ako jim je mogoče. Za zabavo je veselični odbor pripravil lep I program in, da raznih okrepčil ne bo manjkalo, se razume samo ob sebi. Vsi člani in članice našega društva naj prav gotovo pridejo na to prireditev, če jih ne zadržuje kak izredno važen vzrok. Kako naj pričakujemo od drugih, da bi prihajali na naše prireditve ,ako jih mi sami ne posečamo! Torej, pridite vsi! Mrs. Vida Kumse. srčno kapjo dne 9. ^ 'bil pokopan ppcer^0-dih dne 13. julija 19 ' -zra. Iskrena zahvala naj ^ žena društvu Hirska ’ ^ 173 JSKJ, katerega cla• . pokojnik, za krasen v ^ pogrebce, za lep ^ vor društvenega p go-s 5 ir | Johna Hrvatina ob od rt. f j •* I mili ter za vse drUg^a^^|f' klonjenosti m % stva. Dalje naj 12 dDilto® N, srčna hvala vsem - ^ v tež- til in prijateljem, kis0 ® . na{in kih urah na kakršen ^ izkazali svoje sozaije, h ,da naklonjenost. FreveC ]iaveiti> jjv bi mogli vse po imeni ^ zato naj velja ta a**, ; J skupaj in vsakemri P°dar ^ Kakor ne bomo ^ bili sina .in brata, ^50 ral v naj lepši dob‘ ne b# fc j posloviti od nas, nikdar pozabili vs ji c* j „ jv urah naše globok® tili z nami ter nam ^ _ , šati težki udarec usode- * NOVE RAZM®B ^ imm 1 jtiiigCTFggMg*«”-—h tvorit? ^ Jjj Pri sedanjih ra^jW->ner0I^^ ^ jav m zračna Pos,a ‘ starin* H točno zvezo z naS,,ja je P*. ^ Pri pošiljanju dena •> 0j»vm najbolj priporoolj.v. ^ , J pri vsaki pošiljki zna cenaD1’,.rt|i s f( k spodaj naveden^ h jn 1^1 cene za pošiljke v J1 5 90 oaO l $ 4.40 za 200 din. J ,150 ki ^ $ 6.50 za 300 din. » ’ j. S10.25 za 500 din. | gg.— iS* |; 520,—za 1000 din. | „ p, L, J Je S3!).- za 2000 din. $57,- za 3000 din. S |/ Pri večjih zneskih e ^ dr pust. — Cene so P°d' ^ ^ ^ gori ali doli. cTAR®1 V j J DRUGI POSLI S STA Hq- Ako imate kak di jgtota starim krajem. b0 ,,t.,nete #*' * liolje opravili, ako se ®l LEO ZAKRAJ <, General Travel1 302 E. "2nd Str.. N iviof zavarovane do *5'f f \ Savings & L°an, . ’.nn, P' 'u/li, ration, Washing* Tkti Sprejemamo osebne t Plačane obresti St. Clair Savings & 1 6235 St. Clair Ateno« Z A S T A VE „ h ■h rend1- *1 bandera, regali je i. t. d. po jako zmernin ^ 1v Ure, zlatnino, demante, srebrnino itd. — j linj “1941 ZENITH Radios,” $14.95 in višjih <*»• ^ IVAN PAJK, 24 Main St., ______________________________Jj, NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK Vf *f “JE ENAKOPRAVNOST fc Naročnina za celo leto izven Clevelanda je Društvom in posameznikom se priporočanj tiskovine. Unijsko delo—zmerne c 6231 ST. CLAIR AVE. Cleveland Lorain, O. — življenje bi bilo prazno, če ne bi bilo novic. Novice, novice hočemo izvedeti dan za dnem. Težko pričakujemo pisma, ker pisma nam prinašajo novice. Po pošti prejemamo časopise, ki nam tudi prinašajo novice iz daljnih krajev, od žc pozabljenih ali izgrešenih znancev. Včasih prej izvemo novice iz oddaljenih krajev kot iz bližnjih. Radio in telefoni so moderni nosilci dobrih in slabih novic, zvon pa je eden najstarejših oznanjevalcev tožnih novic. V nedeljo 30. junija se je v naši naselbini oglasil zvon ter nam naznanil žalostno novico, da je v zgodnjih jutranjih urah nagloma preminil rojak in sobrat Mihael Uršič, star 66 let. Pokojnik je bil doma iz Orlaka pri Krškem na Dolenjskem. Zy njim žalujejo tri poročene hčere in pet vnukov. Pokojni Mike Uršič je bil dober član našega društva Sv. Alojzija, št. 6 JSKJ in društva KSKJ. Naj mu Brooklyn, N. Y. — člane in članice društva Sv. Petra, št. 50 JSKJ, vabim, da se polnoštevilno udeležijo polletne seje, ki se bo vršila v soboto 20. julija ob 8. uri zvečer. Na omenjeni seji bo poročano o polletnih dohodkih in izdatkih društva. Potrebno je tudi, da se pocenimo, kdo bo kaj pomagal oziroma kakšn<5 opravilo prevzel, da bo večji uspeh na pikniku “združenih društev,” katerega priredimo v nedeljo 25. avgusta. — Za društvo št. 50 JSKJ: , Valentine Orehek, tajnik. Cleveland, O. — ZAHVALA. — Tem potom se želi podpisana družina R. Pucel iskreno zahvaliti za vse številne izraze sočutja in naklonjenosti ob priliki smrti in pogreba našega nepozabnega sina in brata Josepha Pucel. Nepozabni pokojnik, ki je bil rojen v Clevelandu* Ohio, pred 31. leti, kjer zapušča v globoki žalosti starše ter šest bratov in tri sestre, je nagloma umrl za Da, presenečeni boste, koliko se da prihraniti, ako človek rabi javno transportacijo namesto da bi vozil avto in plačeval parkanje. Vzemite ulično železnico, kamorkoli greste v prihodnjih par mesecih in boste videli, koliko boste prihranili. Prihranek bo prav prišel za počitnice. THE THRIFTY WAY TO GO