Ätev. 1. Ljubljana, 16. januvarja 1887. Tečaj V.
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
Izhaja vsaki metec enkrat in pošilja udom brezplačno; aeiidoni za 1 gld. 30 kr. na leto. lnnerati in priloge rarunijo ne po najnižji ceni. — Letnina za ude znaša samo 1 gld.
Oh><t-|;: Pravila čebelarskega iu sailjerejskega drafitva /a Kranjski«. — Prednosti dzierdzonovega panju dvojčica. — Zemlja iu podnebje. — Kako se dobiva debelo sadje? — Naii dopisi. Vabilo na naročbo.
Pravila čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko
s sečLažem r.a Jesenlcali (Gorenjsko, okr. glav. Radovljica).
I-
Namer. društva.
Društvo namerava čebelarijo kakor tudi sadjerojo pospeševali iu razširjati. Tudi skrbi društvo, da speča vajo udje čebelo, mod. vosek, sadje in sploh čebelarske in sadjorojsko pridelke po visoki ceni: društvo oskrbljuje udom potrebno čebelarsko in sadjorojsko orodje, semena in mlada drevesca po uizkej ceni.
Sredstva.
Društvo bo skušalo svoj namen doseči s sledečimi pripomočki:
1.	Z doneski udov, s posebnimi darili in z nenavadnimi dohodki;
2.	z izdavanjem društvenega lista;
55. s zjedinjenjem oddaljenih udov v poddružniee in s podpiranjem teb poddružnic; 4. s pouki pri glavnih zborih po popotnem učitelju, v razstavah i. t. d.
§• 3.
Dolžnosti in pravice udov,
Društvo obstoji iz:
a)	delavnih \ ^^
b)	častnih )
Kakor delavni udje zamorejo društva pristopiti čebelarji in sadjerejci brez razločka, in prijatelji čebelarstva ali sadjereje. Vsak delavni ud plač« pri ustopn 1 gld. av. volj. doneska za prvo in ravno toliko vsako prihodnje leto.
Častni udje zamorejo postati take osobe. katere društvo ali sploh čebelarstvo in sadjerejo podpirajo; izvolijo in imenujejo so v glavnem zboru 7.) po nasvetu predsednika.
Vsi udje dobivajo društveni list brezplačno in imajo pravico glasovati pri glavnih zborih.
S- 4.
Ustop in izstop udov.
Pristop k društvu naznani se pismeno ali ustmeno predsedniku, kateri udu upis pismeno naznani.
Ud izstopi, ako to predsedniku pred koncem leta pismeno naznani, ako pa tega ne stori, je zavezan donesek za prihodnje leto plačati.
Predsedništvo.
Predsedništvo društva obstoji i/, 1 predsednika, 1 podpredsednika. 1 tajnika, 1 blagajnika in računovodja in iz 4 svetovalcev.
Vsi se volijo pri glavnem zboru in je volitev tri leta veljavna.
§• 6.
Opravila predsedništva.
Predsedništvo zgotovlja vse spise in opravila v imenu društva, sklicuje in vodi shode, ter splošno skrbi, da se društvo razširja in utrdi.
Predseduištvo nasvetuje udom kupce čebel, meda in voska in sploh čebelarskih in sadjerejskih pridelkov. (§. 1.)
Udje predsedništva opravljajo svoje naloge brezplačno, povrnejo se jim pa iz društvene blagajnice stroški v društvenih zadevah.
Glavni zbor.
Glavni zbori morajo biti sklicani najmanj po dvakrat na leto; to se zgodi sploh v društvenem listu.
Kdor misli v glavnem zboru kaj predlagati, mora to 28 dnij prod zborom predsedniku naznaniti, da zamore stvar na dnevni red postaviti.
Glavni zbor sklepa v vseh potrebnih društvenih zadevah veljavno, ako je najmanj udov in predsednik ali njegov namestnik pričujoč, ako tega števila udov nij, se mora v 4 tednih drugi glavni zbor razpisati, kateri pa potem zamore veljavno sklepati pri vsakem številu navzočih udov.
Sklepi potrebujejo večino glasov, pri jeduakem številu glasov je sklep veljaven, ako predsednik zanj glasuje.
Glavni zbor izvoli si predsedništvo (§. ().), imenuje častne ude (§. 3.), pregleda in potrdi letni račun društva; račun za preteklo leto mora pa računovodja vsaj v drugem glavnem zboru predložiti.
Vnanji zastop društva.
Predsedništvo zastopa društvo tudi v vseh vnanjih zadevah.
Prenaredba pravil.
Ta pravila so morejo le prenarediti, ako s/a udov v glavnem zboru za to glasujeti.
Na lo namerjeni predlogi morajo se -4 tedne pred glavnem zborom naznaniti predsedništvu.
§• 10.
Razsodba v društvenih zadevah.
Pritožbe v društvenih zadevah se razsodijo po društveni razsodbi. — Vsaka stranka voli v ta namen jednega razsodnika iz društvenih udov, ta dva pa volita načelnika, kateri pa če nij ud društva mora biti čebelar ali pa sadjerejec.
Ako se razsodnika pri volitvi načelnika ne moreta zjediniti, tako ga imenuje predsednik društva.
Ti trije sodniki morajo potem stvar vestno razsoditi iu čez njih sklep nij dalje pritožbe.
11.
Razpust društva.
Društvo se razpusti, če % vseh udov v glavnem zboru za to glasujeti.
O premoženji društva sklepa se ob jednem, toda v drug namen ko v blagor čebelarstva ali sadjoreje se ne sme obrniti, najbolje za šole, čebelarske knjige i. t. d., tedaj le v občni blagor.
-K-
Prednosti dzierdzonovega panju dvojčica.
Že na prvi pogled lahko spoznamo vse dobre lastnosti in prednosti tega panju; vendar hočemo jih tukaj bolj na tanko pregledati in se tudi naučiti, kako se z njim ravna in čebelari.
Panj dvojčič ni drag; narediti d& se iz nekoliko tenkih, celo priprostih desk mehkega lesa. Ceneji postane še vsled tega, da se lahko celo na prostem brez čebelnjaka postavi. Dno, pokrov in zadnja stranka so celo odtegnjene zunanjemu zraku in vremenskemu upljivu, trajajo toraj mnogo let in presežejo navadno človeško življenje. Oblaganje prednje stene in duri hira gotovo sčasoma, a kar se pa lahko ponovi, še celo na obljudenem panju.
Če ravno je panj priprosto izdelan, vender je prav lep, iu stolp takih dvojčičev je gotovo lep kine pri hiši.
Posamezna, kakor skupna stanovanja (skupna so taka, ki je prav za prav eno veliko stanovanje, ktero pa je razdeljeno v več manjših predelov), imajo svoje dobre pa tudi slabe strani. Posamezna so pripravna za vsako opravilo, jih lahko spoljubno prestavimo in kamorkoli prenesemo, kar se pri skupnih nc more storiti. Vendar slaba so za prezimovanje in na stališču zahtevajo čebelnjak ali pa veliko
.1*
prostora. Skupna stanovanja so pa zlo pripravna za prezimovanjo, k or več ljudstev v velikoj kopi združeno sodi, kakor hi bila v onem panju. Vendar očita se jim. ker so nepremakljiva, da se čebelna opravila tožko v njih izvršujejo. Gotovo namreč pride vsak čebelar v okolščino svojo panje premakniti, prestaviti, preseliti ali na pašo prepeljati. Panj dvojčic pa si prisvoji vso te dobre lastnosti oboje vrsto stanovanj brez pomanjkljivosti. Vsak panj lahko prestavimo na vsako spoljnbno mesto, tudi v drug stolp, brez vso težave: še zgornjih panjev ni potrebno premakniti, če hočemo kterega spodnjega odvzeti.
Najboljšo služi nam pa dvojčic. pri dolenji in združenji čebel, t'o hočemo to doseči pri drugih panjih s pravim vspehom, moramo imeti dvoje čebelno stališče naj manj eno uro eno od drugega oddaljeno, da preseljujemo tjo preganjavce, kakor tudi združena ljudstva.®) To z dvojčičem vso na enem stališču lahko izvršimo. K temu postavimo panje v spomladi pred prvim izletom tako, da dobi vsako močno ljudstvo prazen panj za soseda. Ker sta namreč po dva v stolpu v onem nadstropju, toraj mora biti eden teh dveh prazen. Kadar se potem bliža čas rojenja, navadimo čebele na obe strani letati. To dosežemo, če" panja obrnemo, t. j., polnega na prostor praznega in tega na prostor prvega postavimo. Panja morata so pa zediniti, namreč z veho v zadnji strani, ktera se mora odpreti, da sedaj čebele skoz prazen panj v polnega pridejo. Kadar hočemo potem preganjavea imeti, zadelamo zediuje-valno veho in skrbimo, da dobi brezmatičen del matico, no čez tri dni staro zalego ali pa matično celico (stolpič), in roj je gotov, pa tudi zanesljiv.
Ako je pa dolenje tako lahko, gotovo tudi druženje ne bo težjo. Treba je samo zedinjevalno veho odpreti in eno matico odstraniti. Panja pa morata do zime tako zedinjena ostati. ker bodo čebele izpraznjenega panja zmiraj le pri navajenem žrelu vhoda iskale. Da bodo pa lažje pot skoz prazen panj v polnega našle, premaknimo premakljive duri od one strani do žrela, od drugo strani prislonimo pa primerno desko, da čebelo ne morejo nikamor, kakor od žrela naravnost skoz veho v polni panj tekati.
Akoravno se napravljanje umetnih rojev v panjih dvojčičih tako lahko vrši, vendar tega nismo prisiljeni, če nočemo. Čebele bodo iz teh panjev ravno tako iu še prej rojile, kakor iz drugih, ker bode tukaj gorkota, kar je glavni povod k rojenju. še prej višjo stopinjo dosegla, kakor celo v slamnatih panjih. To še pospešimo, če prostor v panju s pomočjo premakljivih dtiri primerno zmanjšamo. Tudi bodo ljudstva iz teli panjev dajala močne roje, ker so precej visoki. Vsak sat je namreč od zgoraj z medom napolnjen in čo jo panj visok, je vsled toga satovje kratko, takrat pride le samo polovica vsakega sata (v vališči) zalegi v korist.
Nasprotno lahko pa tudi v teh panjih nepotrebno in prepogosto rojenje za-branimo s tem, da prostor v panju povekšamo, ali satovje odvzamemo, ali pa panje za 10 celic narazen pomaknemo, da med njimi hladen veter pihlja. Skoz tako tenke zadnje stene čebele to hitro čutijo.
Največe važnosti in koristi pa je pri panjih dvojčičih to, kar nek prnsovski vitez v. Ehrenfels imenuje glavno podlago čebeloreje, prvo umetnost in mojstersko znanost čebelarstva, to jo dobro prezimovanjo.
Koliko toževanja zarad slabega prezimovanja čebel sliši se mnogokrat, tega se ni bati v panju dvojčiču, naj si bodo potem zima šo tako huda. Da morajo
*) Že pol ure oddaljenosti zadostuje.
Und.
biti ] m nji dobro izdelani, da se eden drugega pritisne in da se morajo dobro zapreti, ter ne smejo imeti nikakovih špranj in spoklin, kjer gorkota odhaja, je razvidno.
Tudi lahko čebele v teh panjih dolgo brez izleta ostanejo, ker vsled jim primerne gorkote prav malo povžijejo. Vsak mi bode potrdil, da morajo v posamezno postavljenih panjih veliko več zime trpeti, ker mraz na tako velik stolp dvojčičev gotovo ne more s tako močjo vplivati, kakor na en sam panj. K temu še stolp na notranji strani vsem ljudstev ogreva, posamen panj pa le eno.
Ako hočemo čebelam kaj dobrega storiti, kar pa ni ravno potrebno, lehko napeljujemo zemeljski zrak (temperaturo) med panje, kteri je po leti hladneji, po zimi pa gorkeji od zunanjega. K temu naredimo pod stolpom 1 m globoko jamo, ktera je obzidana ali drugače zavarovana, da se ne zasuje. Dolga in široka naj bo nekoliko manj. nego stolp, da zamore stolp še trdno stati. V jesen pomaknejo se panji za kakih 10 celic narazen; na vsakem koncu se pa prostor, ki je vsled tega nastal, zadela se s šopkom slame. Na zgornja panja naredimo pa odejo iz slame, da iz zemlje puhteči gorkeji zrak ne more odhajati. Za to mora pa biti tudi podlagi stolpa dobro sklenjena, da ne pride zunanji zrak skozi njo. ker takrat bi še le več mraza med panje napeljevali. Tako zamoremo čebele prezimiti, kakor bi jih v podzemeljsko klet preselili.
Kavno tako storimo s panji po letu, kedar brez dela od zunaj leže. da jih hladna sapa spet k delu obudi. Vendar to le takrat, ako rojev nočemo.
Čeravno pa tudi vsega tega ne storimo in pustimo panje dvojčiče zmirom skupaj nepremaknjjene, vendar bodo čebele veliko bolje prezimile, kakor v drugih panjih. V našem podnebji ni še tako velike spremembe med navadnim zimskim in poletnim vremenom, da bi zamoglo škodovati v stolpu trdno skupaj zloženim panjem, ako se povsod lepo stisnejo; kjer pa to ni, naj se špranje med panji s papirjem, cunjami ali z mahom dobro zatlačijo.
Tudi to je zlo pripravno, da so pri dvojčičih žrela tako daleč narazen: skoraj ni mogoče, da bi le ena čebela v celem letu zašla v tuji panj. Ali ui to največa napaka čebelnjaka, da morajo biti tam žrela tako blizo skupaj. Od kod toliko trotnic in brezmatičnosti, ako ni ravno to glaven zrok temu. Vsled večjega števila panjev, kteri so (v čebelnjaku") obrnjeni vsi proti eni strani, zgrešijo čebele in matice svoj panj in gredo v drug panj smrti nasproti. Če se zgubi matica v jeseni, da si ljudstvo ne more druge izroditi, ostane panj brezmatičen. Večidel tak panj po zimi pogine in čebelar uzrok pogina mrazu pripisuje, ne pa čebelnjaku.
Obljuden panj s praznim lahko zedinimo tudi za marsikteri drugi namen, ne samo, da bi preganjavce delali, temveč tudi, da čebele tam z medom, cvetnim prahom ali tudi z vodo oskrbimo, da jih o ropanju ali kaki drugi potrebi v prazen panj zapremo, da se tukaj okrepčajo ali celo očistijo. So satovjem izdelan panj združimo z obljudenim, da ga varujejo čebele moljev, ali da ga z medom napolnijo.
Pripraven je tudi dvojiič za prevažanje, sploh za preseljevanje. Na vsakem prostoru da so prav lehko postaviti, za to je ugoden posebno onim čebelarjem, kteri prevažajo čebele na pašo. Ako je morebiti prazen panj kaka 2 kg težji od slamnatega panju, lahko 11111 pred odvažanjem na pašo odvzamemo polno satovje ter ga morebiti za 10 /.7/ zlajšamo. Tedaj ni ugovora, da bi bil za prevažanje pretežek. O prvem izletu 11a paši se v starih panjih čebele motijo in zabredejo v druge panje. Pri dvojčičih se pa prav hitro zavejo, če so panji v tem redu postavljeni, kakor so bili doma,
Le za to moramo skrbeti, da čebelam pri prevažanji zraka ne manjka. Panji devajo se na vozu po dolgem, da se satovje ne odtrguje, ako se voz na levo in na desno ziblje. Druge priprave za prevažanje ni potreba.
Ako hočemo z dzierdzonovimi panji pa prav čebelariti in tiuli njih namene doseči, je najpred potreba, da imamo dovoljuo zalogo satovja (na satuike pritrjenega), da si lahko v zadregi pomagamo.
Navedli smo tedaj skoraj vsa opravila in vse priložnosti, ktere čebelarja iu čebele dohiteti zamorejo in povsod se nam je panj dvojčič ponujal, češ, da hoče vse naloge izpolniti in čebelarju več veselja in koristi delati, kakor vsak drugi panj. Poskusimo toraj !	Aon Jurtmfif,
Zemlja in podnebje.
Vsaka rastlina ue raste povsod, nego le v krajih, ki imajo za njeno življenje potrebne pogoje. Ti pogoji so v prvi vrsti primerno podnebje iu ugodna zemlja. To velja, kakor o vsakej rastlini, tako tudi o sadnih drevesih. Le v pravi zemlji, v ugodnem podnebji obrodi drevo obilno.
Sadjerejec mora poznati zemljo, v kateri to ali ono sadno drevo najbolje rodi, in le v tako zemljo sme sadno drevo vsaditi. Velikokrat je vzrok temu, da sadje-rejci mislijo, da njih zemlja ni sposobna za sadjerejo, le sadenje drevesa v tako zemljo, ki mu ne ugaja.
Jablan raste skoro v vsaki zemlji; vendar mu kremenica dobro ne de, kajti kmalo zastane, posebno še, ako ne najdejo korenine v bolj globokih tleli primerne zemlje. Najboljša je lehka, ilovnata, hladna, nekoliko mokra iu plodna zemlja. Pritlikoveem se prilega najbolj dobra zemlja.
Prav vroča lega mu ne ugaja, pač pa vzhodna iu zahodna in še celo nekoliko severna lega, ker vživa v takoj legi dalje časa potrebno zračno vlažnost. Posebno mu tekne lega blizo vodenih prostorov, le, da ne brijejo odveč okoli severni vetrovi. Blizo šum ne rode rada sploh vsa sadna drevesa.
Hruška. Ako so hruške cepljene na kutnah, potrebujejo globoko, dobro, toplo, v globočini nekoliko mokro zemljo. Ako je zemlja presuha, premrtva ali pa še celo premočvirna, začne sad pokati ali pa odpada. Posebno ugaja hruškam, ako se v globočini zemlje nahaja ilovnat apnenik, ki daje sesalkam mnogo hrane. Tepke rastejo čelu na skalnati zemlji, ako dobivajo le v globočini potrebne mokrote. Hruškam je južna lega celo ugodna: pa gleda naj se na to, da so v zavetji posebno pred zahodnim in južno-z&hodnim vetrom. Povsod, kjer bi bilo za jabelkova drevesa že, pretoplo, se lehko sade hruške, ki potrebujejo veče toplote, kakor jablani.
Črešnjevo drevo je med vsemi sadnimi drevesi najkrepkejše; nahaja se na največi višini nad morjem, da se torej tudi po hribih saditi. Ono ne potrebuje tako globoke, močne zemlje, kakor hruška, vendar pa ne ljubi premočvirne zemlje. Apnena kremenica, ilovnata zemlja, je. za črešnjo najboljša. Višnje pa potrebujejo bolj močne zemlje; najbolje se jim prilega ilovnata kremenica (kremen ična zemlja).
Češpljevo drevo rodi najobilnejše v dobri, močni, nekoliko mokri zemlji. Kremeno-apnena ilovnata zemlja mu najbolje ugaja. Lega naj bode solnčna; tako postane sad sladkejši in ne gnije na drevji tako lehko, kakor v mokrih iu senčnatih krajih. Pazi naj se tudi tukaj, da češpljevih dreves ne osmulijo severni in vzhodni vetrovi, ki zelo škodujejo češpljevetnu cvetju.
Oreh in kostanj ljubita leliko, toplo zemljo. Ilovnata laporasta ali pa apnona zomlja jima no ugaja. Na liriljili v razpadoni liazaltovi zemlji posebno hitro rastejo in obilno rode.
Breskve in marelice rastejo povsod, kjer rodi vinska trta. Lehka, globoka, topla, dobro obdelana in močna zemlja je /.a njo najboljša.
Nešplje in kutne, ki se posebno sade zaradi njihovega lepega duha, in ker so nam pri cepljenji hrušk dobri divjaki, zahtevajo toplo podnebje, in močno globoko zemljo, sploh pa rastejo povsod, kjer raste hruška.
Sadjerejec mora torej poznati natoro dreves, pa tudi zemljo, v katero nameruje to ali 11110 drevo vsaditi. Leliko se prepriča, kakšna je zemlja, ako izkopa na več krajih nekoliko jam po 2 —4 črevljo ((55—125 cm) globoko iu tri črevlje (95 cm) široko. Opazi kmalo, je-li zemlja ilovnata ali kremenkasta, presuha ali premokra za sadjorejo. Tudi okoli stoječa drevesa mu vsaj nekoliko kažejo, za katero sadno drevo je zomlja najbolje pripravna.
V občo pa veljii pravilo, da močvirna, mastna in glenasta kakor tudi mrzla, ilovnata, nerodovitna in kremenena zemlja ne ugaja za sadjorejo; vse druge zemlje pospešujejo veče ali tnanje rast sadnih dreves. Cilobokejša iu rodovitniša je zemlja, rodovitniši bode tudi sadno drevo. Premočvirnati zemlji naj se voda odpelje, v presuho pa napelje.
Kako se dobiva debelo sadje?
Ako hočemo posebno debelo sadje izrejati, bo dobro, da si vtisnemo v spomin, kar nam gleilo tega slavni nemški sadjerejec dr. Lukas uasvetuje.
1.	Skrbimo vedno, da ostane drevo krepko in zdravo, in z obilnim gnojenjem preskrbimo mu potrebne hrane.
2.	Skrbimo za to. da dobivamo sadje le na kratkih sadnih mladikah, katerih se mora mnogo na vejah nahajati. Za toga delj se morajo vse zgodnje mladike okrajšati, mladiko v verhu ostanejo neokrajšane.
3.	Puščajmo le primerno število sadja: kar je odveč, naj se odstrani tako, da ostane na vsakem cepiči le eden in sicer najboljši sad. Drevo naj so otrobi nepotrebnega sadu koj, ko so je počel sad razvijati.
4.	Naredimo pod sadno mladiko na okolo zarezo, ki zaprekuje tek povratnemu soku, da ostane tako bolj v sadji.
5.	Namočimo sadjo v zeleni železni vitrijol, ki je v vodi raztopljen in sicer se raztopita dva grama železnega vitrijola v enem litru vode. To naj so opravi le zvečer in trikrat samo v času. ko se sadjo razvija.
G. Odstranimo vse zapreke, ki so razvitku sadja na poti, n. p. merfiesi, pripeka i. t. d. Pregosto sadjo naj so odstrani, kakor smo že zgorej omenili, in to zaradi tega, ker je ono krivo, da drevesu toliko hrane primanjkuje, in da začno sadjo kmalo onemoglo na tla copati.
-M--
Naši dopisi.
lua M&aMje. Nastopili smo novo leto I Preživeli smo srečno, da smem reči, prav srečno ono leto, katero je bilo žo toliko lot popred kot siluo slabo, hudo in
ncare&no prerokovano. Sestavili so rek, katerega zadnja vrsta so glasi: „Takrat, vos svet vpil bo: gorje!" Sedaj ko je tolikanj obrekovano leto že minulo, iu se nam ni bati. da bi se nam v tistem slabo godilo, /.e smemo ktcro reči, brez da bi se -kaj pregrešili, ali pa se prezgodaj hvalili in veselili. Zdajci, ko so je leto preselilo v neskončno večnost, iz katere se nikdar več ne povrne, smemo čebelarji in sadjo-rejci reči: Hog. daj nam še mnogo lakih let. potem bomo pa zadovoljni!
Iz tega iu enakih prerokovanj pač lahko spoznamo, da se na nje nie uc smemo zanašali. Vsaj so ludi preteklo jesen prerokovali, da bomo skoro vso zimo kopno imeli, pa niso nič uganili. Snega in mraza imamo dovolj; posebno sueg bi lahko pogrešali. Suh mraz je za čebele dober, le takrat ni dobro, če je po dnevi toplo in po noči pa mraz, da vse škriplje. Čebele v takem vremenu rade vsled mraza poginejo. Pri dnevni toploti se bolj ua redko vsedejo in hitro nastali mraz jim pouzroči smrt. Tako vreme imeli smo letos pred božičem. Jugovega vremena po zimi se čebelarji boje.
Izvanredno čudna toplota bila je letos pred božičem, .laz sem se že veselil in se .v resnici nadjal, da bomo kopno zimo imeli. Se bolj sem se pa razveselil, ko mi je nek tukajšnji kmetovalec rekel, da je videl že popolno razcvetom» risjo. Nadjal sem se, da bodo čebele tudi po zimi letele iu brale na leporudečem risnem cvetji. Toda opekel sem se z vremenskimi preroki vred. Na že skoro kopna tla padel je sneg in pokril vse risje. Čebelo morale bodo se zadovoljiti z v jeseni nabranim medom. No, pa vsaj boljšega ne morejo dobiti, kol je ajdov.
Kakor sedaj vreme kaže, se tudi čebelarski pregovor: „O sv. Neži mora čebela že iz risja hlačice prinesti!" uc bo vresničil. V naših gorah je to tako redek slučaj, kakor dobra letina za čebele. Dobro je, če o sv. Neži čebele že na risje lete, a le prerado se potem vreme spremeni, in na zimsko toplino pritisne oster pomladni mraz, ki pa čebelam veliko več škoduje, kakor pa je zimska pasa koristila. Po zimi naj bo mraz in za njo naj pride gorka pomlad, pa bo dobro. Čebele bodo že vso zimo brez paše prebile, zato bodo pa v marciju in aprilu bolje brale in maja imeli bomo rojev, da bo veselje, če ne bo — drugače.
Obilni sneg, ki je še pred božičem skopnil, naredil je pri sadnem drevji veliko škodo. Več dreves je s korenino vred podrl, druga pa tako oblomil in oklestil. da je žalostno po vrteli pogledati. Rane, ki so vsled tega nastale, treba bode zagladiti in zamazati, da ob času muževnosti drevo ne bo na odkapanji soka škodo trpelo.
-x-
Vabilo na naročbo.
Pri nastopu novega leta vljudno vabimo vse čebelarje in sadjerejce, ter sploh prijatelje čebeloreje in sadjarstva, da v obilnem številu pristopijo k našemu društvu, ako že uiso ud. Letni donesek ni velik, 1 gl<l. za celo leto, iu za ta goldinar dobiva ud vse leto po pošti prejcinan društveni list.
Dalje naznanjamo, da novi udje dobo še vse do sedaj izišle letnike po 60 kr., ako jih žele.	Odbor.
Odgovorni urednik Auton Klein. — izdajatelj Janez Modie, društveni predsednik.
Lastnina „Čekelarnkega In aadjcicjaknga -Iru'tva na Kranjsko". — Natisnila Klein In Kovač v Ljubljani.