LETO XV* ŠTEV. 4
SLOVENSKI
izd* j
Radi Janhuba * Odgovoru
^nsojmno-xalo>m£ko
ljeti« sZDL »iNaš tisk«
Vošnj
i Uredništvo: Ljubljana, Tom tičev«
-ir' —	...... -	—
»ik: Sergej
,}■
« f Direktor: Vošnjak / Tiska
tiskarna »Slov. poročcv ica« ______________________#__^ ____________
oUca 5, telefon 23-522 do 23-524 / Uprava: LJnbljaua, Tomšičeva 5/U., telefon 23-522 do 23-524 ! Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva nltea 4, telefon 21-894, za ljubljanske naročnike 20-443. za zunanje 21-832 / Poštni predal » j Tekoči račan Narodne C»anke 401-»T«-143 ! Meseča« naročnina 2M dia
Cena 10 (En
Prizadevanje bo bogato poplačano
Med najvažnejše naloge, ki si
Jih je postavila naša republiška Trgovinska zbornica v letošnji delovni načrt, je zboljšanje strokovne ravni uslužbencev v trgovini. To bo dokaj težko in zapleteno delo, ki ga seveda v enem letu ne bo mogoče opraviti. Toda že sama pobuda, da »e delo na tem področju začne, Je razveseljiva.
Pri nas je že nekako prišlo v navado, da vse težave, nepravilnosti in tudi vso primitivnost ter zaostalost v trgovini pripisujemo zgolj malomarnosti trgovskega kadra. Toda če stvari objektivno in vsestransko pregledamo, bomo lahko kmalu u-gotovili, da so vzroki tudi drugje, predvsem pa (kakor skoro na vseh področjih našega gospodarstva) v pomanjkanju zadostno kvalificiranih strokovnih kadrov. Razumljivo je, da smo si v prvih letih po osvoboditvi, posebno pa še ob nacionalizaciji trgovine v letu 1947, moraii pomagati s kadri, kakršne smo tedaj pač imeli pri roki. Važno je bilo le, da so bili vdani stvari socializma. Ti kadri so v dobi administrativnega gospodarjenja in distribucije še nekako ustrezali, danes v dobi komercializacije in svobodne tekme na trgu pa je razumljivo, da mnogi ne ustrezajo več in so že postali zavora nadaljnjega razvoja.
Gornjo trditev nam lahko naj-lepše osvetle nekateri statistični podatki.
Danes je v naši trgovini zaposlenih nekaj nad 18.080 uslužbencev. Poglejmo si najprej stanje operativnega kadra. Tega kadra z visoko kvalifikacijo je danes v naši trgovini le 2,61.% (vsega operativnega kadra), potrebno pa bi ga bilo 35 “/»; kvalificiranega kadra je 30,04 %, potrebno pa bi ga bilo 50 %; polkvaiificiranega kadra je 27,32 '/o, potrebe Po njem Pa ni nobene, ker je potreben samo kvalificiran kader. Nekvalificiranega kadra (težakov itd.) je 40,83 »/a, potrebnega pa je le 15 »Je. Pri tem lahko omenimo, da so naše vajeniške šole dale v osmih letih 2440 novih kvalificiranih operativnih kadrov, kar zadovoljuje. Poseben problem so polkvalificirani kadri (razni povojni tečajniki). Del tega kadra si je v zadnjih letih pridobil potrebno prakso in bo lahko ostal v trgovini, ko bo opravil potrebne izpite, ostalo pa bo treba zamenjati.
Komercialnih uslužbencev z višjo strokovno izobrazbo je danes v naši trgovini 6,7 “/», potrebnih pa bi jih bilo 40 %. Omenjenih uslužbencev s srednjo strokovno izobrazbo je
24,4	»la, potrebnih pa bi jih bilo 60 %. Komercialnih uslužbencev z nižjo strokovno izobrazbo je 66 o/B, potrebe po takih uslužbencih pa sploh ni. Pri pomožnih poslih je zaposlenih 2,9 “/» teh uslužbencev, potrebe po njih pa tudi tukaj ni, ker njihovo delo lahko opravijo administrativni uslužbenci.
Upravno-gospodarskih uslužbencev, knjigovodij, računovodij Kalkuiantov z višjo strokovno izobrazbo je zaposlenih v naši trgovini 3,15 %, potrebnih pa bi jih bilo 29 %. Srednjo trgovsko izobrazbo ima 39,10 “/o u-pravno-gespodarkih uslužbencev, potrebnih pa bi bilo 50 “/» uslužbencev s tako izobrazbo; nižjo strokovno izobrazbo ima 41.15“/» upravno-gospodarskih uslužbencev, potrebnih pa bi bilo 29 »/a. Pri pomožnih poslih je teh uslužbencev zaposlenih
15,6	%, potrebnih pa bi bilo
10 «/o.
Za komercialne kakor tudi za upravno-gospodarske uslužbence je značilen nizek odstotek z nižjo strokovno izobrazbo. To
Jugoslovanski študenti
na IV. mednarodni konferenci študentov
Beograd, 5. jan. (Tanjug') Davi je odpotovala v Turčijo šestčlanska delegacija Zveze študentov Jugoslavije, ki bo sodelovala na IV. mednarodni konferenci študentov od 8. do
15.	januarja v Carigradu. Konferenco organizirajo nacionalne študentske zveze po koordinacijskem sekretariatu. Na konferenci bodo razpravljali *> raznib oblikah konkretnega sodelovanja. Računajo, da se bo konnference v Carigradu udeležilo okrog 100 delegatov in opazovalcev iz 4o držav. V jugoslovanski delegaciji so poleg članov centralnega odbora zastopniki Vseh univerzitetnih organizacij T državi.
Poslovnik zvezne ljudske skupščine v načelu sprejet
povzroča težave in ovira pri obvladovanju domačega, posebno pa še inozemskega trga.
Da se temu velikemu pomanjkanju strokovnih kadrov odpo-more, namerava republiška Trgovinska zbornica že letos izvršiti ustrezne ukrepe.
Po vojni smo v pogledu vzgoje kadra napravili napredek edino pri vajencih, katerih šolanje je v naših vajenskih šolah veliko zahtevnejše kakor v predvojnih gremijalnih šolah, ker danes te šole usposabljajo vajenca ne S2mo za prodajo, temveč tudi za nakup. Hudo se pa danes čuti pomanjkanje dvoletnih trgovskih poslovodskih šol, ki so pred vojno vzgajale samostojne trgovske poslovodje, to je kader, na katerem je tudi danes teža dela v naši trgovini. Zato je bilo sklenjeno, da se že z novim šolskim letom spet ustanove take šole. Prav tako se čuti v trgovini praznina, ker doslej nismo imeli abiturientskih tečajev, ki so pred vojno z uspehom in hitro vzgajali zlasti komercialne in upravno-eospodarske uslužbence. Zato je bilo sklenjeno, da se že v letu 1954 ustanove tudi abiturientski tečaji.
Marsikdo bo bržkone vprašal, kaj pa naš ekonomski tehnikum in ekonomska fakulteta. V trgovskih krogih so mnenja, da daje ekonomski tehnikum izvrsten upravno.gospodarski kader, ki pa je v manjši meri kos nalogam komercialne službe. Prav tako so glede ekonomske fakultete mnenja, da daje absolventom premalo praktično komercialne strokovne izobrazbe.
Da se v bodoče zagotovi temeljitejša in neovirana izobrazba trgovskih uslužbencev, je bilo nadalje sklenjeno, da trgovska podjetja odslej obvezno pri. spevajo za vzdrževanje strokovnih šol. Ta prispevek bo znašal en promiie ustvarjenega blagovnega prometa oziroma 0,20 odstotka brutto dohodkov posredniških trgovinskih podjetij.
Upajmo, da bo republiški Trgovinski zbornici skupaj z okrajnimi in mestnimi zbornicami uspelo z omenjenimi ukrepi zagotoviti zadovoljivo vzgojo kadrov, ki so pogoj 2a napredek tudi v naši trgovini.
A. J.
Koša Pijad9 o glavnih značilnostih poslovnika, ki bo izoblikoval lik ljudske skupščine
Beograd, 3. jan. (Tanjug). Po
triurni razpravi je komisija za sestavo poslovnika zvezne ljudske skupščine v načelu sprejela načrt poslovnika za skupščino kot celoto. Vsi ljudski poslanci, ki so sodelovali v razpravi,' so bili mnenja, da je načrt poslovnika dober ter so izrazili svoje priznanje tistim, ki so ga sestavili; vendar pa so nekateri člani komisije hkrati postavili nekaj pomembnih načelnih pripomb ter napovedali, da bodo v podrobni razpravi predložili svoje spremi-njevalne predloge. V načelni razpravi so sodelovali Vladimir Dedijer, Josip Cazi, doktor Maks Snuderl, Bogomir Brajkovič, dr. Jerko Radmilo-vič in Grujo Novakovič.
Pred načelno razpravo je povzel besedo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Moš a Pijade, ki je obrazložil osnovne značilnosti načrta poslovnika, ki ga je izdelal sekretariat za zakonodajo in organizacijo. Moša Pijade je poudaril, da je poslovnik pravzaprav zakon skupščine in neogibno orodje za njeno delo. Ker se je spremenil značaj, sestava in struktura sedanje skupščine, je nemogoče uporabljati stare poslovnike. Očitno je, da bodo šele novi poslovniki konstituirali skupščino in ji dali njen pravi lik. Delno je lik skupščine oblikovan že v ustavnem zakonu in v volilnem zakonu. Pri sestavi načrta poslovnika, je poudaril Moša Pijade, se je upošteval specifični značaj naše skupščine za razliko od buržoaznih parlamentov in lažnih ljudskih predstavništev tako imenovanih ljudskih demokracij. Pri tem pa so bile upoštevane seveda vse izkušnje in demokratične ustanove, ki so se v teku stoletij izgrajevale v demokratičnih parlamentih.
Ko je prešel na analizo načrta poslovnika za skupščino kot celoto, je Moša Pijade poudaril, da ta poslovnik ni kot prejšnji zbirka proceduralnih pravil za skupne seje. Sedaj je po ustavnem zakonu pojačana enotnost obeh domov
zvezne ljudske skupščine še s tem, da ima skupščina svojega predsednika, podpredsednika in sekretarja. Težišče dela skupščine je v obeh domovih in zato sta poslovnika teh domov važnejša od poslovnika za skupščino kot celoto, ker je na teh poslovnikih težišče skupščinskega dela. Delokrog skupščine je na skupnih sejah zelo omejen. V nekaterih zadevah je odvisen od volje in mnenja obeh domov, ali bosta neko zadevo predložila skupni seji ali ne.
Moša Pijade je nato obrazložil posamezne važnejše do-
ločbe načrta poslovnika ter se zadržal zlasti na inštituciji postavljanja vprašanj s strani ljudskih poslancev, kar je eno najvažnejših sredstev kontrole skupščine nad delom izvršnih organov, uprave in vseh ustanov, nad katerimi ima skupščina pravico kontrole. Glede na vlogo, ki jo ima skupščina po ustavnem zakonu, je poudaril Moša Pijade, se lahko upravičeno predpostavlja, da se bodo v tej skupščini poslanci mnogo bolj posluževali svoje pravice postavljanja vprašanj. Opozoril je člane komisije, naj posvečajo temu vprašanju še prav posebno pozornost, ker ta zadeva v načrtu samem ni dovolj obdelana.
Načelna vprašanja
V načelni razpravi je Vladimir Dedijer opozoril na to, da v načrtu poslovnika vloga predsednika zvezne ljudske skupščine ni dovolj točno obeležena, tako da zbuja vtis, da se lahko v nekaterih primerih postavi iznad samo skupščino. Predsednik ne sme biti ločen od skupščine, marveč mora delati v njenem imenu in pod njeno kontrolo. Ne zdi se mu. tudi prav, da bi se skupščinski organi volili z javnim glasovanjem. Dotaknil se je tudi izjave Moše Pijade, da bi morali poslovniki republiških skupščin vsebovati osnovna demokratična načela poslovnika zvezne ljudske skupščine. Dedijer je naglasil, da se s tem sicer strinja, vendar pa morajo biti dopustne tudi nekatere izjeme. Ne strinja se z mnenjem Moše Pijade, da je narodno sobranje Makedonije pogrešilo, ko je v svojem poslovniku predvidelo, da lahko povabijo javne in kulturne delavce, da govore v sobranju. Medtem ko je bil Moša Pijade mnenja, da bi se na ta način vrhovni organ oblasti republike spremenil v tribuno za politična zborovanja, smatra Vladimir Dedijer, da lahko imajo pri mladem narodu, ki se razvija, javni in kulturni delavci veliko vlogo. V ostalem pa smatra, da ni stvar zvezne ljudske skupščine pred-
Lonstimske priprave za sestanek štirih
V Foreign Officeu pravijo, da ni določen nikakršen rok za irajcnje berlinske konferenca
London, 5. jan. (AFP). Po dobra volja, »kakor tudi da se
krajšem oddihu je britanski minister za zunanje zadeve Anthony Eden začel v Foreign Officeu s pripravami za konferenco štirih v Berlinu. V zvezi s temi pripravami se je v krogih ministrstva za zunanje zadeve zvedelo, da ni predviđen nikakršen določen rok za trajanje konference, kakor tudi da takšnega roka verjetno ne bodo postavili. S tem so demantirali glasove v ZDA, da bi bilo treba konferenco štirih omejiti na nekaj tednov, ker bi bilo to zadostno, da Sovjetska zveza pokaže. če jo v resnici navdihuje
s tem« javnosti dokaže, da so razprave brezplodne.
Zvedelo se je tudi, da nameravajo zahodne države predložiti na konferenci Sovjetski zvezi sistem jamstev proti vsaki morebitni obnovi nemškega militarizma. Glede tega omenjajo nekaj formul
— od ideje »novega Locarna«, ki jo je v prvi omenil Churchill 11. maja lani do deklaracije načel zahodnih držav v duhu in v okviru Ustanovne listine Združenih naredov.
Vendar pa so uradni krogi še vedno zelo zadržani in odklanjajo, da bi dali kakršne koli indikacije glede tega pozi vajoč se na potrebo, da pred konferenco »ne odkrijejo karte«.
Eäsenhowerjev govor -novost v politiki ZDA
Pred konferenco v Berlinu
London, 5. jan. (Reuter). Kakor se je izvedelo iz obveščenih krogov, bo poveljnik britanskega sektorja Berlina stopil v stike s sovjetskimi oblastmi zaradi pripravljanja sestanka predstavnikov štirih držav. Pred svojim razgovorom s sovjetskimi predstavniki bo imel britanski general posvetovanja z britanskim, ameriškim in francoskim visokim komisarjem v Bonnu.
»Brodospas« je končal dela v Grčiji
Split, 5. jan. Tri ekipe potapljačev in strokovnih delavcev splitskega podjetja »Brodospas«, ki so od avgusta preteklega leta v vodah grškega polotoka rezale potopljene plovne objekte, so končale dela in se vračajo v domovino. Ekioe so razrezale okrog 8 potopljenih ladij, ki jih je »Brodospas« odkupil od grških lastnikov brodov lani za potrebe naše črne metalurgije. V nepopolnih petih mesecih so vse tri •diipe razrezale ekrog 5 in pol tisoč ton starega železa.
London, 5. jan. (Tanjug). — Po mnenju nekaterih diplomatskih opazovalcev v Londonu predstavlja govor, ki ga je imel sinoči predsednik ZDA Eisenhower na radiu in televiziji, novost v politiki ZDA. Prvikrat je namreč ameriški predsednik javno podal program svoje vlade še prej, kakor ga je predložil Kongresu. Pravijo, da govori politični program, ki ga je sinoči podal predsednik Eisenhower, precej jasno o njegovih prizadevanjih, da bi dobil podporo Kongresa. Eno izmed pojasnil Eisenhowerjevega postopka naj bi bilo po mnenju v Londonu to, da je predsednik ZDA, ki se zaveda določenega padca vpliva republikanske
stranke, ocenil, da je prišel čas, da javno poda politični program, apelirajoč pri tem na državljane ZDA ne glede na njihovo strankarsko pripadnost.
V Londonu tudi ugotavljajo, da je Eisenhower, ko je najavil program svoje vlade, naletel na precejšnjo podporo v Kongresu. Pravijo tudi, da je Eisenhower storil vse, kar je bilo mogoče, da bi si v obrambnem programu in v programu pomoči inozemstvu, kar predstavlja temelj ameriške politike, zagotovil podporo tako republikanske, kakor tudi demokratske stranke.
Apel avstrijske vlade
Dunaj, 5. jan. (Tanjug). Avstrijsko ministrstvo za zunanje zadeve je poslalo danes vladam ZDA, Francije, Vel. Britanije jn ZSSR note, v katerih je izražen nujen apel za obravnavanje avstrijskega vprašanja na berlinski konferenci. V not} je rečeno, da se avstrijska vlada sklicuje na večkratne obljube vlad vseh navedenih držav, da ima rešitev avstrijskega vpra-glanja prvenstvo pred vsemi drugimi važnimi vprašanji.
Predlog za sestanek visokih komisarjev v Berlinu
Pariz. 5. januar (AFP). Francoski visokj komisar v Nemčiji predlaga, naj bi se predstavniki vseh štirih visokih komisarjev v Nemčiji sešli v Berlinu 7. januarja In naj bi na tem svojem sestanku predlagali sedež konference štirih ministrov za zunanje zadeve. Francoski visoki komisar predlaga ta sestanek zaredi tega, ker doslej še ni bilo točno ugotovljeno, kje naj bi bila četverna konferenca 25. januarja,
pisovati, kakšne poslovnike naj imajo skupščine ljudskih republik.
Josip Cazi, poslanec sveta proizvajalcev, smatra, da iz načrta poslovnika ni dovolj jasno razviden odnos predsednika skupščine do predsednikov obeh domov. Nedemokratična se mu zdi tudi določba, da lahko predsednik predlaga skupščini zaključek razprave in prehod na glasovanje, čeprav seznam prijavljenih govornikov še ni izčrpan.
Dr. Maks Snuderl se je zadržal pri členu 36, ki govori o čitanju zakonskih predlogov in drugih spisov ter je opozoril na dva pojava v prejšnjih skupščinah. V prvi skupščini so se vsi predlogi čitali v celoti, poslušalo pa jih je kaj malo poslancev. Dvorana je bila napol prazna in so po nepotrebnem zapravljali čas. V skupščini drugega sklica se je pojavil drugi absurd, da namreč niso čitali nobenega predloga in se je glasovalo kur na hitro, ne glede na važnost zakona. V zvezi s tem je doktor Snuderl naglasil, naj bi poslovnik določal, da se mora vsak zakonski predlog in drugi akt prečitati, da pa lahko predsednik skupščine ali skupina 10 poslancev predlaga, da se predlog ne čita. S tem bi bilo zagotovljeno načelo popolne publicitete in razprave. Načelo, da se predlogi čitajo, pomeni osnovni demokratičen ukrep, ki pa ne sme biti absoluten, ker bi bilo nedemokratično siliti skupščino, da posluša stvari, katerih čitanje je gola formalnost
Ljudski poslanec Bogomir Brajkovič je iz načrta poslovnika dobil vtis, da se pridaje zveznemu izvršnemu svetu tako prvenstvo, ki ga ne bi smel imeti. V zvezi s tem je pripomnil, da se mu ne zdi primemo, da se volitev predsednika skupščine glede na njegov značaj veže na določbe za izvolitev zveznega izvršnega sveta. Volitev skupščinskih funkcionarjev je treba posebej obdelati.
Doktor Jerko Radmilovič je postavil naslednja tri vprašanja; Prvič Morda bi bilo bolje, da se izda poslovnik zvezne ljudske skupščine v obliki zakona. 2. Ni nobenega vzroka, zakaj bi za izvolitev skupščinskih organov ne veljalo načelo tajnega glasovanja kot za predsednika republike, ker ustavni zakon tega ne preprečuje. 3. Delu ljudske skupščine zlasti v začetku ne bi ustrezala enotna razprava, kot to predvideva načrt poslovnika. Da bi prišlo do svobodnejšega izražanja mnenja, bi bilo po njegovem bolje sprejeti načelo, da se čita člen za členom ter da se izjavijo poslanci o predlogu v celoti in o vsakem členu posebej.
Ljudski poslanec Grujo Novakovič je opozoril na potrebo, da se v poslovniku podrobneje obdela postopek za reševanje morebitnih nesoglasij med obema skupščinskima domovoma.
Ekonomska konferenca Britanske skupnosti narodov
Sidney, 5. januar (Reuter). Funkcionar britanskega finančnega ministrstva Leslie Homan je izjavil, da bi vsako znižanje cen v ZDA za kakih pet odstotkov škodljivo vplivalo na gospodarstvo držav Britanske narodne skupnosti. To velja zlasti za tiste države, ki pridobivajo in izvažajo največ surovin. Izrazil pa je upanje, da se cene v ZDA ne bodo še bolj »nižale.
Z ognjem in soparo skozi mraz in burjo
Prometne ovire po wse| državi
Snežni zameti ovirajo železniški in avtomobilski promet - Huda burja v Primorju in Liki - Letalski promet je normalen - Po vsej državi sneži
Beograd, 5. jan. (Tanjug). Po poročilih glavne direkcije jugoslovanskih železnic je zaradi velikih snežnih zametov na ozkotirni progi Gostivar— Ohrid že štiri dni ustavljen promet. Tudi na progah v Sloveniji je železniški promet zelo otežkočen. V zahodnih predelih države besni burja s hitrostjo do 60 km na uro. V vsej Sloveniji je danes snežilo. Temperatura se je gibala zjutraj med 3 do 8 stopinj pod ničlo. Zelo močno je danes snežilo v Gorskem Kotara in v Liki. Tudi v teh krajih piha huda burja in je zapadlo do pol metra snega. Zaradi snežnih zametov in močne burje na progi Zagreb—Split s težavo vzdržujejo promet in morajo progo neprestano čistiti. Najnižja temperatura je bila davi v teh krajih 15 stopinj pod ničlo. V zahodni Bosni, zlasti na unski progi, so imeli danes vlaki zaradi burje in visokega snega velike zamude. V Srbiji je močno zamedena ozkotirna proga Paračin—Za-ječar in vzdržujejo promet le z neprestanim čiščenjem. Na cesti Zaječar—Knjaževac—Niš in Sokobanja—Knjaževac je ustavljen ves promet s tovornimi in osebnimi avtomobili. Za osebne avtomobile je neprehodna tudi cesta Crni vrh— Brestovačka Banja.
Letala »JAT« redno obratu-
Sneg v Opatiji
Opatija, 5. jan. Po vsem Primorju in v Istri je še vedno huda burja in temperatura je še vedno pod ničlo. Ponoči je v Opatiji in na vsej opatijski rivierj zapadel sneg, kar je za te kraje kaj nenavadno. Ponekod je zapadlo do 30 cm snega.
jejo na vgeh domačih in mednarodnih progah.
Telefonske zveze so z večina mest v Evropi prekinjene.
Zaradi nizke vode je ustavljen tudi ves promet jugoslovanske rečne plovbe.
Pomanjkanje elektrike v Beogradu
Beograd, 5. jan. Svet za komunalne zadeve MLO Beograda je dames sklenil, da bodo po dvakrat na teden, v času od 16. do 20. ure odklopili električni tok za široko potrošnjo v posameznih okrajih mesta. Takšna omejitev bo omogočila neovirano delo v bolnišnicah, pekarnah in drugih nujno potrebnih ustanovah. Razpravljali so tudi o nabavi 6 Dieselagregiatov iz Nemčije, kar bi omogočilo oskrbo mesta z električnim tokom v primeru preobremenitve ali okvar.
Najnižja temperatura na Hrvatskem —
—29 stopinj
Zagreb, 5. jan. Mraz na Hrvatskem je popustil. Včeraj ponoči so zabeležili najnižjo temperaturo, in sicer v Ogulinu —29 stopinj, v Topuskem in Gospiću —24 stopinj in v Osijeku —21 stopinj- Največ snega je zapadlo v Gospiću 56 centimetrov, v Cabru 55 cm, v Ogulinu 52 cm in na vrhovih Velike in Male Kapele v Liki nad 100 cm. Zaradi mraza in. snega ni zastoja v prometu, pač pa je na Hrvatskem 10 oseb zmrznilo. V primorskem predelu Hrvatske je v zadnjih dneh burja napravila mnogo škode. Danes je bila na Hrvatskem zabeležena najnižja temperatura v Senju —12 in na Reki —10.	M. B,
Mraz je najbolj prizadel naš elektroenergetski sistem
Zadnji mraz ni veliko oviral železniškega prometa v Sloveniji. Vlaki vozijo redno, le na Primorskem imajo manjše zamude, ker piha močna burja, ki zametava progo s snegom in dela zamete. Z Gorenjskega, Štajerskega In Dolenjskega prihajajo vlaki redno.
Z večjimi zamudami pa prihajajo vlaki z juga, predvsem iz Makedonije in Srbije, kjer je, kakor kaže, zapadlo predvsem v Srbiji precej snega, pa tudi mraz je občutnejši. Na Primorskem je napravil mraz precej škode na telekomunikacijskih in drugih napravah, za urejanje železniškega prometa, ker je žice ovil led.
Tudi telegrafsko-telefonsko službo je mraz prizadel. Predvsem so prizadete žice, na katerih se je nabralo ivje, tako da so predvsem visokofrekvenčne zveze ponekod mrtve, ker ivje — kakor pravijo strokovnjaki — »duši« telefonski prenos. Med Zagrebom in
Beogradom so se zaradi mraza žice skrčile in na več mestih pretrgale, tako da ni telefonske zveze. V Sloveniji na telefonskih vodih ob zadnjem mrazu ni bilo okvar. Tudi zveza Ljubljane z inozemstvom je v redu, ker je vzpostavljena po kablu.
Močneje pa je zadnji mraz prizadel naš elektroenergetski sistem. Kljub temu, da omrežje ni bilo prizadeto, pa se je še bolj občutno zmanjšala razpoložljiva količina vode za hidrocentrale. Zaradi pomanjkanja vode je morala industrija že predčasno omejiti porabo električnega toka. Sava je katastrofalno nizka: Moste nimajo pravega dotoka, tako da delajo lahko le z eno turbino. V enakem položaju je međvoška hidrocentrala. Tudi na Dravi ni položaj nič boljši. Razen Fale delajo vse hidroelektrarne le z enim agregatom. 2e več kot en mesec ne izražamo električne energije v Avstrija	4
rtr. 7 WwwulS pftfoJwaleu 7 ST. i /1 januar n»
>Stč enkrat
' V mojem včerajšnjem članku so ostali nekateri problemi samo nakazani. Potrebujejo argumentacij», da bo Razpravljanje o njih lahko uspešnejše. Zato bi skušal danes prikazati, od kod takšna razlika med proizvodnimi stroški časopisov in njihovo prodajno ceno.
Cena časopisom pred vojno je biia 2 dinarja za izvod. Kilogram satiniranega (glajenega) roto-papirja je stal največ do 3.80 din. Nesatiniran je bil mnogo cenejši. Tiskarni-ike storitve so predstavljale pred vojno mnogo nižji del Stroškov od celotnih stroškov za tiskanje lista, kot ga predstavljajo danes.
Danes stane izvod časopisa 10 din, roto-papir plačujemo po 105 din za kg. To je nesatiniran papir, na katerem so Klišeji zelo slabo vidni. Cena časopisom se je povečala za petkrat, roto-papir in tiskamiške storitve pa za okoli tO-krat.
Kakšna je struktura naših stroškov? Celotni stroški za izdajanje »Slovenskega poročevalca* pri nakladi 55.000 izvodov, znašajo mesečno okoli 15,000.000 din. Od tega odpade 5 in tričetrt milijona na papir, 2,000.000 na tiskamiške stroške in okoli 200.000 za izdelavo klišejev, torej okoli 55 odstotkov samo za papir in tisk. V preostalih 7 milijonih so zapopadene plače celotnemu osebju, novinarjem, upravnemu osebju, raznašalcem, inkasantom, provizija akviziterjem za oglase, honorarji sodelavcem, poštnina in telefonski stroški, najemnina za poslovne prostore, razsvetljava, kurjava, potni stroški, zavarovanje naročnikov, reklama, socialno zavarovanje, davek na oglase, nabave tujih publikacij in slično. Skozi koliko rok gre časopis, predno ga naročnik zjutraj najde pred vežnimi vrati! In vse to je treba plačati Koliko je dela, predno je list natiskan? In vse to je treba plačati!
Samo nekaj primerov: za sprejem Tanjugovih vesti Iz Beograda plačamo mesečno 413.000 din, za nabavo tujih publikacij in raznih drugih časopisov iz Jugoslavije, ki so vsakemu uredništvu nujno potrebni, plačamo mesečno preko
110.000	din. Naši dopisniki nam mnogo vesti sporočajo tele-fonično tn povprečni mesečni stroški za telefon so okoli
150.000	din. Vsak pogovor z inozemstvom pa je seveda mnogo dražji. Ena minuta telefonskega razgovora z inozemstvom stane 200 din. V eni minuti pa se zelo malo pove. Zato ni noben pogovor z inozemstvom cenejši od 1000 din, in to samo za telefon. Akumulacija znaša za časopise sicer samo 45 odstotkov od plačnega sklada, vendar če računamo tu kolikšno je samo število raznašalcev, ki dostavljajo časopis na dom, nanese vsota za socialno zavarovanje preko enega milijona.
Z novimi gospodarskimi uredbami — če bi ostale takšne kot so bile predlagane — pa bi bil časopis dvakrat prizadet. Prvič bi bil prizadet s povečanjem stroškov tiskarne, ker se z določitvijo odstotka na proizvajalna sredstva, ti stroški povečajo. V tiskarni »Slovenskega poročevalca« se poveča amortizacija od 5,800.000 v letu 1953 na 22,170.000 v letu 1954, dočim se razlika med dosedanjo akumulacijo in prispevkom za socialno zavarovanje zmanjša le za 9,000.000 din. Ze samo ta stvar bo povišala proizvodne stroške za 2%. Vendar tu niso upoštevane dajatve za komuno in za republiški proračun. Prav tako ta izračun predvideva, da ostane pri dosedanjih cenah energije in ostalega tiskamiškega materiala. Po prvih kalkulacijah se bodo tiskamiški stroški z novimi uredbami povečali vsaj za 10 odstotkov.
Mnogo občutnejša pa bo razlika pri nabavi papirja, če bi ostala načela, Jci so predvidena v uredbi. Če bo potrebno devize kupovati na obračunskem mestu po dnevnih cenah, pa čeprav bi bilo to posebno obračunsko mesto in nato plačati še faktor na uvožen papir, potem lahko po prvih kalkulacijah ugotovimo, da se bo razmerje med Stroški za tisk in papir v odnosu na celotne stroške povzpelo od 55 odstotkov na 65 odstotkov. In če še zaračunamo, da bodo dnevnice za novinarska potovanja zaračunane v plačni fond in da bo potrebno od njih plačevati davek na presežek plačnega fonda, se stroški za naklado
55.000	izvodov dvignejo na okoli 22,000.000 mesečno. Na naročnini bi pa prejeli za 55.000 izvodov po 200 dinarjev mesečno 11,000.000 din. Tako bo nova razlika med proizvodnimi in prodajnimi stroški celotne mesečne naklade »Slovenskega poročevalca« znašala 11,000.000 din.
Do sedaj je razlika med proizvodnimi in prodajnimi Stroški »Slovenskega poročevalca« znašala 4,000.000 din. To razliko smo v glavnem krili z oglasi, ki smo jih objavljali. Fo novih uredbah pa se predvideva, da bodo podjetja lahko plačevala oglase le iz doseženih dobičkov. Ti dobički se bodo ugotavljali seveda šele ob polletju in na koncu leta, in tafco bo imel časopis praktično možnost dvakrat na leto objaviti oglase, kar na njegovo pasivo skoraj ne bo moglo vplivati.
Prav zato sem sprožil vprašanje, ali ni pri tisku mogoče odstopiti od principov. ki jih predvidevajo nove gospodarske uredbe. Podjetja, ki po teh uredbah ne bodo izpolnjevala svojih ekonomskih obveznosti do skupnosti, bodo šla v konkurz. Ali bomo tudi naš tisk poslali v konkurz, ker ne bo mogel izpolnjevati ekonomskih obveznosti kot podjetje?	Sergej Vošnjak
Predlog za kategorizacijo k ukinitvi pepu-stanovanj v Beogradu ^
Beograd. 5. jan. Na današnji aejd mestnega sveta za komunalne zadeve so sklenili pred-lagati skupni seji obeh svetov MLO Beograda, naj se izvede v Beogradu razdelitev stanovanj na 8 kategorij. Prostori, ki ne ustrezajo osnovnim stanovanjskim potrebam in v katerih stanujejo ljudje le pod silo razmer, se bodo smatrali za stanovanja izven kategorij, za katera bo tarifa »občutno nižja. V kakšno kategorijo bo razvrščeno posamezno stanovanje, je odvisno od tega, iz kakšnega gradiva je zgrajeno poslopje, nadalje od zdravstvenih pogo-
jev, od lege stanovanja in razdelitve prostorov ter od tehnične ureditve stanovanja. Razvrstitev bodo izvedli ljudski odbori občin. Pogoji za določitev kategorije bodo izdani v posebnih navodilih. Ce bo MLO sprejel predlog za kategorizacijo stanovanj, bodo posebne strokovne komisije še ta mesec pregledale vsa stanovanja. Višino tarife za najemnino za posamezne kategorije bodo določili po končani kategorizaciji. Zoper določitev kategorije bo dopustna pritožba hkrati s pritožbo zoper višino najemnine.
Pravna zaščita ljudske imovine
Na planinah pa sončece sija.
Pravi čas so spozna!!
V tovarni »Vata« na Viru pri. Domžalah je bilo lani na spomlad takole: imeli so dobiček in so hoteli modernizirati in povečati tovarno. Nekaj sebičnež-ev pa je zastavilo drugo vprašanje: ali ne bi bilo bolje razdeliti denarja med delavstvo. Dobiček seveda ni bil tolikšen, da bi bilo mogoče napraviti oboje hkrati. Ko so se »dobičkarji« znašli v manjšini, so ubrali drugo pot Začeli so napadati zlasti direktorja, češ da se okorišča denarjem podjetja, da ima preveč oblasti in vtika nos v vsako malenkost. Direktor tovarne bi zaradi laži in klevet, ki so se grmadile nanj, že skoraj podal ostavko. Na sestanku vseh članov sindikalne podružnice pa so se dogodki obrnili drugače. Direktor je dobil zaupnico, »dobičkarji« pa so morali prenehati s svojo gonjo.
Ta dogodek je bil nekakšna prelomnica v lanskoletnem gospodarjenju kolektiva s to tovarno. Od spomladi pa do danes so temeljito preuredili notranjost obratov. V konfek-
V Straži pri Novem mestu je zgrajen nov most čez Krko
Novo mesto, 5. Jan. Danes so
▼ Straži pri Novem mestu sve-6ano izročili svojemu namenu nov žeiezobetonski most čez Krko. Novi most je zgrajen na istem mestu, kjer je bil stari most, ki je bil med vojno hudo poškodovan. Dolg je 87 m m Cirok 8.4 m ter je znatno večji in močnejši kot stari. Njegova nosilnost je 60 ton. Zgradilo ga je splošno gradbeno pod-
jetje »Pionir« iz Novega mesta navzlic raznim zaprekam v zelo kratkem času. Pri gradnji mostu so v celoti uporabili 168 vagonov gradiva, od tega samo cementa 184 ton. Otvoritve so se poleg projektanta inž. Kadunca udeležili tudi zastopniki podjetja »Pionir«, OLO, OK, občinskega ljudskega odbora Straže in Dolenjskih Toplic ter zastopniki množičnih organizacij. Mest je najmodernejše konstrukcije in je velika pridobitev za Dolenjsko. R-
cijski dvorani in v tkalnici ovojev ter trakov so položili parketna tla, v vseh ostalih prostorih pa ksilolitna. Zavarovali so tkalske stroje; po vsej tovarni, razen v pisarnah (!), so namestili fluorescenčno razsvetljavo in odtlej delavke nočne izmene niso več zaspane: delo jim gre seveda tudi mnogo bolje izpod rok. V glavnem so tovarno preuredili v času letnih dopustov, ko je bilo odsotnih kakih 300 delavk. Tedaj so poglobili tudi kardimo dvorano, kjer obratuje sedaj sedem velikih mi-kalnih strojev. Se mnogo drugih novosti je v tovarni, odkar so končali neljub prepir. Vse so uredili tako, da je v obratih kar največja čistoča; zavedajo se. da brez te ne more biti izdelkov, ki naj služijo naši saniteti in medicini. Uredili so tudi angleška stranišča, čeprav so nekateri godrnjači menili, češ saj je bilo po starem tudi dobro. No, dandanes že vidijo, da ta potrata ni bila odveč in da spadajo takšni izdatki za higieno k slehernemu moderno urejenemu obratu.
Lanskoletne modernizacije so omogočile zaposlitev nekaterih novih delavk. Večina kolektiva je danes zadovoljna, da takrat niso delili dobička. Pot, ki so jo izbrali lani, še Beograd, 5. jan. (Tanjug) jim zdi prava tudi za letos. V Znani jugoslovanski znanstve- načrtu imajo ureditev nove nik pref. dr. Kosta Todorovič, barvarne, dvorano, ki je da-upravnik infekcijske klinike nes še v surovem stanju in medicinske fakultete v Beo- polna raznega materiala, pa gradu, je bil izvoljen za člana nameravajo preurediti v no-posvetovalnega telesa strokov- vo tkalnico.	I. R-
njakov za probleme mednarodne karantene Svetovne zdravstvene organizacije. Izvoljen je bil na predlog komisije za sodelovanje mednarodnih zdravstvenih organizacij na zasedanju Svetovne organizacije, ki je bilo decembra lani. Člane te visoke ustanove volijo vsakih pet let. Njihova naloga je, dajati strokovna mnenja o vseh vprašanjih mednarodne karantene, predvsem pa o vprašanjih in problemih karantene v državi, v kateri žive in delajo. Z izvolitvijo dr. Koste Todoroviča je izrazila Svetovna zdravstvena organizacija novo priznanje za uspehe, ki so jih na področju medicine dosegli jugoslovanski znanstveniki
Beograd, 5. jan. V članku »Prispevek k vprašanju evidence in pravne zaščite ljudske imovine«, ki je bil objavljen v zadnji številki časopisa »Narodni odbor«, smatra zvezni javni pravobranilec Miloš Radovič, da bi morali ljudski odbori čimprej ustanoviti posebno službo pravne zaščite ljudske imovine. Zaradi pomanjkanja pravniškega kadra predlaga Radovič, naj bi se poslužili prakse avtonomne pokrajine Vojvodine, kjer so okrajni ljudski odbori s področja okrožnega sodišča formirali skupno javno pravobranilstvo s sedežem v kraju okrožnega sodišča. Zaradi skladnosti z zakonom se to pravobranilstvo smatra kot pravobranilstvo okraja, na čigar
sedežu je sedež okrožnega sodišča.
Zaradi pomanjkanja javnih pravobranilcev se je pogosto dogajalo, da so zasebniki tožili okraje, mesta in občine, mnogo bolj poredko pa so nastopali okraji, mesta in občine kot tožilci za zaščito ljudske imovine. Tak odnos ljudskih odborov do ljudske imovine je povzročal veliko materialno škodo. Samo v okraju Stara Pazova cenijo škodo zaradi nepravilne ocenitve ljudske imovine na več deset milijonov dinarjev. Da bi moglo javno pravobranilstvo uspešno delovati, smatra Radovič za nujno, da se organizira in pravilno vodi proračunska in finančna inšpekcija ljudskega odbora.
Novo priznanje
jugoslovanskim
znanstvenikom
Delo komisij za izdelavo poslovnikov Sabora Hrvatske
Zagreb, 5. jan. Komisija Sabora Hrvatske za izdelavo poslovnikov so danes začele z delom. Dopoldne so vse tri komisije delale skupaj, in sicer komisija za izdelavo poslovnika Sabora Hrvatske ter komisiji za izdelavo poslovnikov republiškega zbora in zbora proizvajalcev. Popoldne bodo komisije nadaljevale z delom.
M. B.
Narodno sobranje Makedonije
Skoplje, 5. jan. Narodno sobranje Makedonije bo sklicano na zasedanje sredi tega meseca. Na tem zasedanju bo Sobranje sprejelo pravilnike o delu skupnih in ločenih sej ter Izvolilo stalne odbore. Načrti pravilnikov so že sestavljeni, te dni pa bodo razpravljale o njdh posamezne komisije.
Sporočilo zvezne trgovinske zbornice
BEOGRAD, 5. jan. Zvezna
TT T, j i j __________j-i: trgovinska zbornica opozarja
V Beogradu bodo zgradili prjzacjete gospodarske orga-
mestni muzej
Beograd, 5. jan. (Tanjug) Letos bodo začeli v Beogradu graditi poslopje za mestni muzej, prvo te vrste v naši državi. Samo za gradbena dela tega poslopja, ki je namenjeno izkliučno za potrebe muzeja, je določenih okrog 300 milijonov din. Ta sklep je bil sprejet danes na sestanku zastopnikov mestnega sveta za prosveto. mestnega muzeja in urbanistov. Muzej bo zaenkrat obsegal tri oddelke, prazgodovino, srednji vek in 19. stoletje ter posamezne galerije. posvečene umetnikom posameznih obdobij.
nizacije, da morajo pri kompenzacijskih poslih, ki so jim bili odobreni do 31. decembra 1953 in ki se delno ali v celotj izvajajo v letu 1954, upoštevati nove predpise o koeficientih, razdelitvi deviz in o davku na dobiček iz deviznih poslov. Podrobnejša pojasnila lahko dobe pri Zvezni trgovinski zbornici, pri tajniku odbora za devizna vprašanja.
Izvoz lesa je bil lani večji kakor v letu 1952
Zagreb, 5. jan. Jugoslovanski izvoz lesa je bil v preteklem letu za 27% večji od izvoza v 1952 letu. Na tuja tr-
žišča smo izvozili v preteklem letu okrog 1,200.000 ton lesa in lesnih proizvo-dov v vrednosti okrog 17 milijard dinarjev. Največ smo izvažali v Anglijo, posebno veliko v Italijo ter Zahodno Nemčijo, nato v Turčijo in Egipt.
Naši izvozniki menijo,,da so izgledi za izvoz lesa tudi v letošnjem letu povoljni. Izvoz lesa se sicer ne bo povečal zaradi zmanjšane sečnje, pač pa se bo zmanjšal izvoz surovega lesa na račun izvoza lesnih proizvodov.
Ustanavljanje kmetijskih zbornic v Srbiji Beograd, 5. jari. V I.R Srbiji so doslej ustanovili 8 rajonskih kmetijskih zbornic, in sicer v najvažnejših gospodarskih in kmetijskih sređ'ščih, tako v Novem Sadu, Rumi, Zrenjaninu, Kragujevcu. Subotici, Čačku, Beograda in Negotinu.
Proslava 400-letnice smrti Hanibala Lučiča
Zagreb, 5. jan. Danes je bila v Zagrebu v Domu JLA svečana proslava 400-letnice smrti hrvatskega književnika in pesnika Hanibala Lučiča. Ob tej priliki je bilo predavanje o pomenu Lučiča za jugoslovansko literaturo, študenti Akademije za igralsko umetnost pa so uprizorili njegovo dramo »Robinja«.	M. B.
Dimitrije Andonov umrl Skoplje, 5. jam. Sinoči je umrl v 95. letu zadnji makedonski zoog-raf in naijstarejši makedonski umetnik, častni predsednik Združenja likovnih umetnikov Makedonije Dimitrije Andonov. Njegove ikone in freske krase skoraj vse saimostame v Makedoniji. Pogreb bo jutri popoldne.
Ze prispevek »Brez komentarja* na 2. strani novoletne številke »Slovenskega poročevalca* je nakazal, kako neživljenjska je zvezna odločba o tem, da se z novim letom ukine gostinskim obratom, letoviščem in podobnim ra* greš, ki so ga lani prejemali od države za delavce in uslužbence na dopustu. Vendar je to le ena plat zvona. Pri tej odločbi ne gre namreč le za koristi, ki jih je bila deležna večina »dopustniloov*, in za škodo, ki zadene vse druge, ker dopusta v tekočem gospodarskem letu niso mogli izrabiti, temveč tudi za naše gostinstvo kot pomembno gospodarsko panogo.
Preden preidem na to plat, le še nekaj besed p upravičeni osebni prizadetosti bres lastne krivde zakasnelih »dopustnikov«. Za nami je leto, v katerem smo imeli velike, vsestransko uspele manevre, takoj nato pa so sledili vpoklici v zvezi s povečano mednarodno napetostjo okrog Trsta. 3 vsem tem se je izredno povečalo število delovnih ljudi, ki svojega dopusta Se tako pogosto ne morejo pravočasno izr rabiti (značaj dela itd.). Kaža, da na to niso pomislili ljudje, ki so sestavljali imenovano odločbo in jo predložili zveznemu izvršnemu svetu, da o njej razpravlja in sklepa.
Hkrati je treba seveda poudariti, da skrajšuje tak ukrep možni izkoristljivi dopustni čas za toliko tednov, kolikor bomo čakali, da izidejo v odločbi omenjena nova, vendar še neznana določila o drugi obliki popustov. To je v nasprotju ne le z željami prav mnogih delovnih ljudi, ki jim je »bela opojnost« neprimerno ljubša od recimo »lenarjenja na Jadranu« ali podobno, temveč tudi onemogoča kolikor toliko smotrno izkoriščar nje razpoložljivih kapacitet naših turističnih in gostinskih naprav (hotelov, gostišč itd.k
Posledica utegne biti v i» večjem navalu delovnih ljudi na gostišča in s tem v zvezi v še manjši udobnosti v času, ko se bodo uveljavile napovedane nove oblike popustov.
Vsaj enaka, če ne Še bolj
pomembna pa je škoda ,ki jo bo imelo gostinstvo kot tako. Po poročilih iz Planice, Kranjske gore, Bohinja in Bleda, kjer so se gostinska podjetja pripravila na zimsko sezono, izdala večje ali manjše zneske denarja za ustrezno reklamo, najela nove ljudi itd., so začele deževati n obrate takoj po objavi odločbe v časopisju (dne 29. decembra 1953) odpovedi že naročenih rezervacij. Resna je nevarnost, da bodo ostala sedaj gostišča prazna, da bodo podjetja brez potrebe plačevala novo najete uslužbence, da bo namesto dobička prišlo do večjih ali manjših izgub, ki jih bo treba kriti tako ali drugače itd.
Glede na vse to je, menim; utemeljeno postavili kot načelo naslednjo zahtevo: ne odpravljajmo veljavnih predpisov, če nimamo že pripravljenih drugih, ki pa morajo biti takšni, da ne privedejo — čeprav gotovo ne namenoma — do diskriminacije med državljani. Kadar pa je tako, da ni časa za pravočasno izdelavo novih predpisov, izdajmo odločbo, s katero se veljavnost starih podaljša do nadaljnjega. Uveljavitev takih načel bi nedvomno dobro vplivala na delo odgovornih organov, mri slim tudi uslužbencev, Jci jim je po posameznih resorih zaupano sestavljanje predpisov.
fr
PERECI PROBLEMI
Ne zašolajmo naše mladine
BbS Javnosti v resen premislek
V pristojnih krogih žo delj časa razpravljajo o potrebi reform šolskega pouka, ki ne le ne ustreza več naši stvarnosti, marveč pomeni ludi nevzdržno preobremenitev šolske mladine, ne da bi ji mogel hkrati doti za praktično Uvijanje potrebno znanje. O tem vse bolj perečem problemu je bilo govora tudi na nedavnem roditeljskem sestanka na klasični gimnaziji v Ljubljani, kjer so o vprašanjih šolskega pouka in zmogljivosti dijakov obširno razpravljali. Ker je to splošno važen družbeni problem, objavljamo dopis prof. dr. Vadnala z željo, da bi o tem perečem problemu tudi še drugi, vzgojitelji, starši in prosvetni delavci povedali svoje mnenje.
Preobremenjevanje dijakov na paših srednjih šolah s šolskim delom je doseglo že tako stopnjo da je preraslo v problem, ■ katerim se ne ukvarjajo samo šolske oblasti, ampak tudi vsa naša javnost To je pokazal med drugim tudi sestanek roditeljev dijakov klasične gimnazije v Ljubljani in odločen nastop njenega roditeljskega sveta, da se tako nevzdržno stanje popravi.
Roditeljski sestanek je pokazal, da ni pri reševanju tega problema kakih večjih nesoglasij med starši, profesorji in višjimi prosvetnimi oblastmi. Prav vsi se zavedajo družbene teže teg3 problema in nujnosti njegove rešitve. Znano je namreč,
da je Svet za prosveto ln kulturo začel široko in temeljito akcijo, ki naj reformira naše šolstvo in pripomore tudi k razbremenitvi našega dijaštva.
Preobremenjenost dijakov in profesorjev
Vzroki preobremenitve našega dijaštva s šolskim delom so številne objektivne, pa tudi subjektivne okoliščine, med katerimi je roditeljski sestanek ugo-vil zlasti naslednje:
Nenehni razvoj znanosti povzroča, da mora dajati srednja šola dijaku vedno več ln več splošnega znanja. Zaradi tega stalno narašča obseg učne tvari-
ne ln tudi število različnih predmetov. Zaradi od tod izvirajoče preobremenitve učnega načrta in pomanjkanja časa se mora dijak naučiti zelo mnogo učne tvarine, ki je pa s ponavljanjem ne more dovolj utrditi, ne privzgoji pa si sposobnosti Studiranja in samostojnega dela, kar sta prvenstveni nalogi gimnazije.
Zlasti preobremenjuje dijake prekomerno število tedenskih učnih ur. Praviloma imajo po 6 ur pouka dnevno ali 36 ur tedensko in le redkokdaj po 5 ur dnevno. Nihče pa naj ne pričakuje, da lahko dijak s pridom ln zanimanjem sodeluje pri pouku 6 ur zaporedoma. Dijaki pa tudi profesorji so šesto uro brez dvoma že tako utrujeni in izčrpani, da taka ura pedagoško nikakor ne more biti uspešna.
Pomanjkanje učbenikov iz nekaterih posebno važnih predmetov mnogo pripomore k preobremenitvi dijakov. Pri predmetih, kjer ni učbenikov, si mora dijak pisati zapiske po profesorjevi razlagi. Studij po takih zapiskih pa je mnogo težji in zamudnejši kakor študij po knjigi.
Zlasti je treba kritizirati veliko obsežnost nekaterih učbe-
nikov. Pri pregledovanju takih učbenikov dobimo vtis, da se hoče ponekod nakopičiti v srednjo šolo znanje, ki bi že skoraj zadostovalo na univerzi. Preobširni učbeniki obremenjujejo poleg dijakov in profesorjev zlasti žepe staršev, ki morajo kupovati silno drage debele knjige., obremenjujejo pa tudi naše tiskarne, ki zaradi tega ne morejo zadostiti vsem potrebam srednjih šol.
Naj navedemo samo nekaj primerov:	Trigonometrija za
srednje šole obsega 202 strani, stane 295 dinarjev in ima vsaj 50 strani preveč. Slovensko berilo IV obsega 342 strani, toda zaradi stisnjenega tiska celih 38 tiskovnih pol, kljub temu. da morajo dijaki itak prečltati predpisano domače čtivo iz drugih knjig. Za pouk srbohrvaščine se uporablja v nižji gimnaziji čitanka, ki jo uporabljajo na hrvatskih srednjih šolah; čitanka obsega 288 strani in stane 180 dinarjev. Zoologija, ki ima 348 strani in Botanika, ki ima 380 strani se morata predelati v enem letu
Mnogo prispevajo k preobremenitvi dijakov zlasti popoldanski pouk, pomanjkanje dobrih in svetlih učilnic, pomanjkanje nazornih uč.l, pomanjkanje strokovnega učnega kadra itd. O teh objektivnih okoliščinah se je že dosti razpravljalo in tudi že marsikaj ukrenilo; teh težav ni mogoče takoj odpraviti, za-
vedati pa se moramo, da prispevajo zelo mnogo k preobremenjenosti dijakov.
Potrebno je tudi opozoriti na vse prej kot lahke materialne razmere, v katerih študira večina naših dijakov: pomanjkljiva prehrana, zaposlenost roditeljev, pomankanje stanovanjskih prostorov, pomanjkanje kurjave itd.
Zdravstveno stanje — posledice
Vsi navedeni In številni drugi vzroki prispevajo vsak po svoje k preobremenitvi naših dijakov. Tako nevzdržno stanje pa ima za našo učečo se mladino težke posledice. Šolska poliklinika, ki skrbi za zdravje naših otrok, nam je postregla s sledečimi podatki:
V prvi vrsti j s treba opozoriti na naraščajočo slabokrvnost; hemoglobinska vrednost krvi naših dijakov je nevarno nizka in nezadržno pada. Število tuberkuloznih obolenj sicer pada, toda to nas nikakor ne sme uspavati. ker moramo tako ugodnejše stanje pripisati izključno samo dobro organiziranim BCG akcijam. Število neu-roz. astem ln bronhitisov stalno narašča, zlasti pa se veča število telesnih deformitet. kakor ploskih nog, ukrivljenosti hrbtenic itd.
Posebno žalostno poglavje je naraščanje kratkovidnosti naših otrok. V osnovni šoli je 3.93 %
kratkovidnih otrok, v srednji šoli pa jih je že kar 11 odstotkov! — V zadnjih letih je odstotek vseh kratkovidnih otrok narastel od 7.5 % na 8.24 %. Zlasti pa je poučna primerjava kratkovidnosti na klasični gimnaziji in na drugih gimnazijah:
1. razredi realne gimnazije 1%, 4%, 1V«, 2*/«, klasične gimnazije 3“/», 2°/o, 3%; 3. razredi realne gimnazije 1%, 2•/», 6%, klasične gimnazije 12“/q, 4%, 6%; 5. razredi realne gimnazije 3*/», 2%, 4%, klasične gimnazije 12'.’., 13*/..
Glede malic in južin, ki bi jih lahko dobivali otroci v šoli in ki bi lahko mnogo pripomogle k pravilni in zadostni prehrani, je dovolj preskrbljeno. MLO Ljubljana je dal na razpolago neverjetno velika in povsem zadostna sredstva, da bi lahko dobil vsak oj,rok v šoli okusen prigrizek po malenkostni ceni. Toda žal tega še ni bilo mogoče dati na mnogih šolah, ker ni prostorov, v katerih bi se hrana pripravljala in razdeljevala, ali pa so ti prostori neupravičeno zasedeni za druge namene. To vprašanje bi bilo prav gotovo mogoče z malo dobre volie takoj rešiti in se tudi mora takoj rešiti.
Zaradi slabega zdravstvenega stanja je naša mladina manj odporna proti boleznim in manj sposobna za premagovanje naporov. Tega se morajo zavedati vsi, ki nalagajo dijakom dolžnosti!
Zaradi preobremenjenosti % obveznim šolskim delom ne morejo dijaki posvečati dovolj časa za izvenšolsko uveljavljanje, za glasbo, šport, tuje jezike, razvedrilo itd., kar je za normalni telesni in duševni razvoj mladostnika nujno potrebno.
Roditeljski sestanek je pokazal enodušno prepričanje vseh staršev, pa tudi profesorjev, da zahtevamo danes od dijakov več kot je to za njihov duševni razvoj prav in potrebno, in toliko, da je za njihov telesni razvoj škodljivo. Zaradi tega je treba tako stanje nujno in čim prej popraviti. V ta namen so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Obstoječi učni načrt naj se reformira in vskladi z dejanskimi potrebami družbe in realnimi možnostmi dijakov. Ker pa je to težka, odgovorna in dolgotrajna naloga, ki zahteva temeljitega proučevanja, naj se roditeljski svet poveže s Svetom za prosveto in kulturo ter sodeluje pri skupnih naporih za reformo našega šolstva.
2.	Trenutno naj se ublaži sedanje nevzdržno stanje tako, da se čimprej t. j. od začetka poletnega semestra skrči število učnih ur na največ 5 ur na dan.
3.	Roditeljski svet naj posreduje pri profesorskem zboru, da posamezni profesorji ne bodo obremenjevali dijakov s prekomernim domačim delom.
Prof. dr. A. Vadnal. ,
Eisenhowerjeva
poslanica
Kaj je Eisenhower sporočit Američanom? Težišče njegova poslanice je v zagotovilu, da ne bo okrnjena blaginja ameriškega naroda. To zagotovilo ima slej ko prej svoj smisel: ameriška industrijska proizvodnja je v zadnjem letu dosegla izreden vzpon, zahvaljujoč se predvsem vojaškim naročilom. Brezposelnost v ZDA je minimalna — ali kakor bi lahko tudi rekli — normalna za ameriške razmere in blaginja je ne glede na izredna visoke davščine še vedno zgledna.
Toda Američani se zavedajo,
da ima ta oborožitveni »boom* nekje svoje meje: »hladna vojna* je podpirala to »prosperitetom, toda tudi sedanja napetost ima dva izhoda: ali vojno ali splošno pomiritev. Vse kaže, da je druga »rešitev* v današnjih razmerah realnejša in da obstajajo vse možnosti, da bo prišlo do daljšega razdobja vv.ru in znosnih odnosov med Vzhodom in Zahodom...
Tudi ameriško ljudstvo si tega želi, toda obenem čuti, da bodo zato investicije v oborožitveno industrijo manjše, s čimer bo padla zaposlitev v tovarnah, zaradi česar lahko nastopi doba brezposelnosti, zastoj v prodaji, skratka — depresija. Američani se predobro spominjajo težkih let svetovne krize okrog l. 1930, da bi brez vznemirjenja lahko gledali na njeno ponovitev__
Zato je Eisenhower »potolažil* ameriški narod, češ da njegova administracija skrbi za »varnost ameriške javnosti pred ekonomsko depresijo« in da je vse pripravljeno, da »se lahko vsak hip uporabijo vsa sredstva, ki naj zavarujejo o snovno blaginjo ameriškega naroda*.
Kakšna so ta sredstva Eisenhower ni povedal. Ali je to nova kopija nekdanjega »New deal a«? Ali gre za žrtvovanje dobičkov na račun zaposlitve industrije, ki bi delala za obsežno pomoč nerazvitim deželam? Ali gre samo za znižanje davkov? Ali pa so te napovedi samo politična vaba, ki naj okrepi omajani ugled republikanske stranke?
Morda nam bo vsaj del odgovora na to vprašanje dal ameriški Kongres, ki se bo v kratkem zopet sestal...
Egipt - Afrika
Pod predsedstvom šefa egip. tonskega generalnega štaba je zdaj v Kairu konferenca načelnikov generalnih štabov vseh v Arabski ligi včlanjenih dr*.av, v soboto pa bo tudi v Kairu zborovanje obrambnega sveta Arabske lige. Take konference in zborovanja so pač dokaz, da se je močno okrepil vpliv Egipta v Arabski ligi ter v bloku aziisko-afriških držav. Pred meseci se o tako močnem vplivu Egipta še ni dalo govoriti in Arabska liga ter azijsko-afriški blok ita bila bolj enotna pri raznih akcijah pri Združenih narodih kot pa pri reševanju raznih konkretnih vprašanj.
Položaj pa se je naglo in temeljito spremenil, ko se je kolonializem zatekel v Keniji k ognju in meču. Egipt je postal zatočišče raznih upornikov proti kolonializmu. V Kairu je našel zavetje Josuf Morambi, ki velja za nasled-nika zaradi sodelovanja pri tloomiški organizaciji Mau-Mau na šest let ječe obsojenega Joma Kemyata. Moram-bi. ki je star 35 let, visoko izobražen in zelo energičen, je ime! že več dolgih posvetovanj t egiptovskim državnim predsednikom Nagibom in po takih posvetovanjih je novinarjem izjavljal, da ima Egipt važno misijo v Afriki zaradi skupnega boja proti kolonializmu in imperializmu.
V Kairu se čedalje bolj razširja kolonija pribežnikov iz britanskih in francoskih afriških kolonij. Med temi pri-bežniki je več voditeljev maroških nacionalistov ter organizatorjev osvobodilnega gibanja med maroškimi študenti. Zveze med Egiptom in Marokom so tesnejše in močnejše, kot je ljubo francoskemu predstavniku v Egiptu.
Pribežniki iz Kenije in Maroka so v zadnjem času večkrat poudarjali, da imajo Egipt in države czijsko-afriškega bloka pred seboj istega sovražnika — kolonializem tn Imperializem. Nekateri izmed, njih, zlasti Abdel Rahman, vodja političnega mladinskega gibanja v Nigeriji, pa so k temu še pristavljali: »Britancev ne sovražimo, sovražimo pa imperializem v vsaki obliki, pa naj bo bel, rumen, rdeč ali pa tudi črn*.
Pri takih zvezah Egipta z erijsko-afriškim blokom imajo pač prav tisti politični opazovalci, ki poudarjajo, da bo imel Zahod največje koristi, če se čim prej izpolnijo egiptovske nacionalne zahteve in tudi zahteve narodov v afriških kolrmiirih.	—tg.
ITALIJANSKA POLITIČNA KRIZA
Nesoglasja pri vseh vprašanjih
Pella In De Gasperi si nasprotujeta tudi v tem, da hoče prvi Izsiljevati Zahod s povezovanjem tržaškega vprašanja in evropske obrambne skupnosti, v tem, ko je drugi pristaš drugačne taktike
B!m, 5. jan. (Tanjug) Vest, da je tudi odnos do tržaškega vprašanja in evropske obrambne skupnosti v centru sedanjih nesoglasij med vodstvom kr-ščanskodemokratske stranke in predsednikom vlade Pello in da predstavlja eno izmed kritičnih točk, je danes potrdil tudi tukajšnji tisk. Krščanskodemo-kratski tisk je danes namreč objavil vest, da so zahodne drža e prenehale s pretresom tržaškega vprašanja, ker ga nimajo za tako nujnega. V odgovoru na to vest objavlja današnji popoldanski »Giornale d’Ita-lia« komentar, po katerem italijanski službeni krogi in palača Chiggi demantirajo to poročilo, in ki trdi, da rešitev tržaškega vprašanja ne more biti odstavljena z dnevnega reda že zaradi tega ne, ker je tesno povezana z vprašanjem ratifikacije evropske obrambne skupnosti v italijanskem parlamentu. Zahodne države, poudarja list, so morajo vedno ukvarjati z julijskim problemom, ker bo italijanski parlament — kakor je opozoril Pella — upošteval tudi
položaj glede Trsta, ko bo razpravljal o evropski obrambni skupnosti.
Politični opazovalci tolmačijo to reagiranje italijanskih službenih krogov po »Giornale d' Italia« kot odraz spopada med koncepcijo Pelle In De Gaspe-rlja. Vtem ko prvi, ki zastopa tezo nacionalistične desnice, zahteva kot ceno za ratifikacijo evropske obrambne skupnosti koncesije na STO, pa De Gasperi meni, da je potrebno ratifikacijo tega sporazuma oddvojiti od tržaškega problema in jo potrditi brez pogoja. De Gasperi celo meni, da bi morali sporazum o evropski obrambni skupnosti ratificirati ne samo z glasovi desnice, ampak v prvi vrsti z glasovi centra, ker bi naslonitev na desnico mogla žara-
Švedska diskusija o nevtralnosti in obrambi
Mnenja so različna, vsi pa poudarjajo staro švedsko nevtralnost
De Gasperi
di njenega nacionalšovinistične-ga značaja kompromitirati evropsko skupnost.
Odstop vlade
Rim, 5. jan. (r). Italijanska vlada Je nocoj sklenila podati ostavko. Na izredni seji italijanske vlade, ki je bila nenadoma sklicana za 19. uro, Je ministrski predsednik Pella sporočil, da bo pozneje v teku večera podal ostavko predsedniku italijanske republike Einaudiju. Ta sklep je prišel po več razgovorih v zadnjih dneh, na podlagi katerih je Pelia hotel reorganizirati svojo vlado. V ta namen so vsi člani vlade podali ostavke ministrskemu predsedniku Pelli, ki naj bi objavil nov sestav vlade. Toda, kakor poročajo dopisniki, je Pella naletel na ostro nasprotovanje v lastni krščanskodemokratski stranki. Neki elementi stranke so bili proti spremembam, ki jih je predlagal Pella. Eno izmed spornih novih imenovanj je bilo imenovanje kmetijskega ministra, ki je po svojem stališču o agrarni reformi bolj konservativen* kakor so to želeli mnogi drugi ministri.
Tudi republikanci napovedujejo odkrito opozicijo Pel lovi vladi
Sekretar krščanskodemokratskih sindikatov svari pred krepitvijo profašističnih elementov pri krščanskih demokratih
Rim, 5. jan. (Tanjug). Za socialnimi demokrati je v nekem članku sporočil danes v imenu republikancev tudi Pacciardi, da bodo republikanske parlamentarne skupine pTešle v odkrito opozicijo proti Pellovi vladi zaradi njene desne orientacije. Obe te skupini sta zahtevali od predsednika vlade, naj sprejme Saragiaitove predloge za omejene socialne reforme. V komentarju k sedanjemu položaju je sekretar krščanskodemokratskih sindikatov Pastore izjavil danes, da je predsednik vlade Pella storil hudo napako, ker ni sprejel Saragatove iniciative. »Programske točike, kj jih je Saraigat obrazložil Pelli — je dejal Pastore — bi mogle izzvati temeljit preokret v italijanski politični orientaciji«. Strah pred krepitvijo profaši-dtičnih elementov v krščansko-demokraitski stranki, ki ga je izrazil y nedavnem govoru vodja krščanskodemokratskih sindikatov, izhaja prav iz tega, ker
Spor med neofašfsti
Egipt se stem ne M mogel sprijazniti
prekinitve cnglo-egiptov-
»Le Monde« o vzrokih skih pogajanj
Pariz, 5. jan. (AFP). Pariški list »Le Monde« piše v današnjem članku posvečenem prekinitvi amglo-egiiptovskdh razgovorov, da je do te prekinitve prišlo zaradi spremembe v egip-
državami, s čimer bi »nesporno zadovoljila najgloblje občutke egiptovskega ljudstva«.
»Dolgo časa so general Nagib in njegovi sodelavci upali, da imajo ZDA potrebna sredstva, s katerim; bi mogle prisilit; London, da ustreže egiptovskim aspiracijam — piše »Le Monde«. Vendar bermudska konferenca je napravila konec tem iluzijam, razen tega pa so ameriško-pakistanski razgovori o vojaški pomoči okrepili težnje po spremembi egiptovske politike. Egipt se namreč ne bi mogel sprijazniti s tem, da bi se najbolj pomembna muslimanska dežela tesno povezala z Zahodom prav v trenutku, ko bi le koncentrirana akcija arabsko-azijskega bloka mogla pomagati arabskim državam, da obdrže svojo popolno neodvisnost*
General Nagib
tovski zunanji poilitiki. Po mnenju lista se je egiptovska vlada namreč odločila, da začne z novo zunanjo politiko, odklanjajoč vsako povezavo z zahodnimi
Dullesu ni do pomiritve v Indokini
Vienten (Laos) 5. jan. (Reuter). Ministrstvo za zunanje zadeve je predalo poslaniku Laosa odgovor Johna Foster Dullesa na pritožbo njegove vlade zaradi prodiranja Ho Si Minhovih sil v Laos. V Duliesovem sporočilu je rečeno, da se ZDA popolnoma zavedajo ciljev »komunističnega imperializma«, ki ga predstavlja Ho Ši Minh, in ponovljeno, da je ameriška vlada odločena še naprej dajati pomoč oboroženim silam Francoske unije ter laoškim četam »njihovi herojski borbi proti komunistični agresiji in imperializmu«.
Izraelska pritožba
Jeruzalem, 5. jan. (Reuter) — Predstavnik izraelskega ministrstva za zunanje zadeve je danes izjavil, da bo izraelska vlada zahtevala od Varnostnega sveta OZN, naj razpravlja o vprašanju egiptovske blokade ladij, ki so skozi Sueški prekop namenjene v Izrael. Izraelska vlada se pritožuje zaradi tega, ker je egiptovska vlada nedavno razširila embargo za vojni material tudi na drugo blago In celo na živila.
Zvočniki ob perzijskih mejah
Teheran, 5. jan. (AFP). Kakor poroča teheranski list »Far. man«, je perzijski ministrsiki svet na svoji zadnji seji sklenil, naj bodo ob perzijskih mejah postavljeni zvočniiki, po katerih bo obmejno prebivalstvo vselej takoj obveščeno o najvažnejših dogodkih. Po podat-, kih imenovanega lista hoče vlada na ta način pobijati tujo propagando. To je potrebno zlasti zarad; tega, ker se pripravljajo volitve v 77 volilnih okrožjih in ker pričakujejo, da bo to priložnost izkoriščala sovjetska propaganda.
Konec stavke poštnih uslužbencev v Franciji
PARIZ, 5. januar (Tanjug).
Po razgovoru s predstavniki vlade so francoski poštni uslužbenci sklenili, da prenehajo s svojo 12-dnevno stavko. Predstavniki vlade so jim obljubili, da ne bo nihče klican na odgovornost zaradi udeležbe v stavki in da bodo tudi izboljšani pogoji dela, ko že vrnili domov, bo parlament na svojem prihodnjem zasedanju razpravljal o proračunu ministrstva za poštno in brzojavno službo.
Čeprav so se poštni uslužbenci vrnili na svoja službena mesta, je med njimi še vedno veliko nekadovoljstvo in stavka se utegne obnoviti, če pri zasedanju parlamenta ne bo takoj prišlo do razprave o proračunu poštnega ministrstva In o zboljšanju socialnega položaj d poštnih uslužbencev.
Pred važno sejo francoskega parlamenta
PARIZ. 5. jan. (AFP). Francoska narodna skupščina bo jutri sklicana, da bi dala svojo zaupnico sedanji vladi. Ostavko vlade nista sprejela sedanji in bodoči državni predsednik ter sta s tem prepustila odločitev parlamentu. Ministrski svet je danes sklenil, da bo vlada parlamentu podala poročilo o svoji notranji in zunanji politiki.
Pritožba južnokorejskega zunanjega ministra
SEUL, 5. jan. (AFP). Južno-korejski minister za zunanje zadeve Pjung Jung je izjavil, da bo njegova vlada energično nastopila, če bodo člani indijske nadzorstvene komisije spet ovirali individualno registriranje korejskih ujetnikov. Minister je izjavil, da so indijski člani nadzorstvene komisije večkrat kršili sporazum o premirju in da je treba nove kršitve energično preprečiti.
TOKIO, 5. jan. (AFP). Radio Peking je objavil, da je nevtralna komisija za repatriacijo korejskih ujetnikov sklenila, naj vojaško sodišče zasliši 19 severnokorejskih ujetnikov, ki so obtoženi, da so napadali in celo ubijali druge ujetnike v nekem taborišču. Obtožbe prot.l tem ujetnikom so vložili bivši sever-nokoreiski ujetniki, ki so se
Begunci iz sovjetske cone Nemčije
Berlin. 5. ianuar. Po Doroči. lu zahodmonemške poročevalske agencije je pribežalo včeraj v zahodni Berlin 15 vzhodnonemških policistov in med njimi tudi en komisar ter je taiko v enem tednu našlo zatočišče v zahodnem Berlinu že 49 vzhodnonemških policistov, med nii-mi 5 komisarjev. Lani je bilo vseh pribežnikov iz Vzhodne Nemčije nad 8.700.
Beograd, 5. januarja (Tanjug) Vprašanje švedske obrambe je sprožilo v zadnjih tednih lanskega leta številne polemike v časopisju te države. Največji skandinavski list »Dagens Ny-heter« pričakuje, da bo 1954. leto odločilno za švedsko obrambo. Ta list, ki izraža mnenje švedske opozicijske liberalne stranke, poudarja, da bo v tem letu izvršena analiza efikasnosti švedske obrambe jn hkrati zamerja socialnim demokratom, dia tega niso storili od konca vojne do danes, odkar so stalno na oblasti. Götebor-ski »Handels Tidningen«, prav tako opozicijski list in organ poslovnih krogov, pa je odkrito izrazil mnenje, da sta danes »Švedska in Švica izven sil koordinacije, kakor dva spomenika nečesa, kar pripada preteklosti«. Ti dve državi sta, kakor pravi »Handels Tidningen«, v izolaciji z vsem, kar prinaša izolacija g seboj glede, tvega-
nja in dnaige samoobrambe. Tem očitkom pa je socialnodemokratski »Morgen Tidningen« odgovoril, da je morebiti tvegano proglasiti nevtralnost, da pa nihče ne more dokazati, da ni bilo manj nevarno pridružiti se enemu izmed nasprotujočih si blokov.
Vprašanje švedske nevtralnosti je bilo sproženo tud; v zvezi z načrtom o izgradnji mednarodne poti skoz; Švedsko in Norveško do Trondhajmssega fjorda, pri čemer bi Trondheim spremenili v veliko tranzitno luko. Po poročilih tiska se dozdeva, da je Norveška že nekajkrat pokazala pripravljenost za uresničenje tega načrta, čeprav bi marala biti Švedska, kakor pravi »Dagens Nyheter«, vsekakor veliko bolj zainteresirana na tem, da se v tej smeri nekaj stori. Isti list ziahteva, da se nadaljuje razprava o izgradnji te komunikacije, ter ima za popolnoma neupravičeno, če se poudarja samo ekonomski po-
Bbvanot o posredovanje med Egiptom in Izraelom
Pella ni sprejel Samagatovih programskih točk. Aluzija na »profašistične elemente« v izjavi Pastoreja pa se nanaša na skupimo, ki je zbrana okoli Piccionija in ki b; prevladovala v novem ministrskem svetu, ki ga predlaga Pella.
Rim, 5. jan. (Tanjug). Osmega, devetega in desetega januarja bo v Viareggiu kongres neofašističnega italijanskega socialnega gibanja. Pred kongresom se opaža v raznih frakcijah te stranke velika živahnost. Posebno močna je opozicija proti sekretarju stranke De Marsanichu, ker ni uspela njegova politika, katere težnja je bila povezavanje z monarhisti. Monarhisti so nedavno dvakrat izneverili to zvezo, glasujoč proti fašistič. zahtevam o amnestiji političnih pripornikov ter glasujoč za odložitev diskusije o novem volilnem zakonu, ki so jo zahtevali neo-sašisti. Po teh dogodkih so stopile v akcijo struje, ki nasprotujejo sedanjemu voditelju stranke, ter začele poudarjati, da teži De Marsanicheva politika k »buržoaziranju stranke ter da se preveč strogo drži v mejah demokratične legalnosti, namesto da bi gibanje spremenila v revolucionarno in diktatorsko gibanje, kakršno je bilo pred tem.«
Kritika De Marsanicheve politike se vse bolj širi in okoliščina, da je on še vedno v vodstvu stranke, se lahko raztolmači le z medsebojnimi nesoglasji nasprotujočih si struj.
Tei Aviv, 5. jan. (AFP). Po vesteh iz dobro obveščenih krogov je vodja levega krila britanske laburistične stranke Ane-urin Bevan, ki se je sinoči privatno sestal z neko izraelsko parlamentarno skupino, izjavil, da mu je egiptovski predsednik Nagib formalno sporočil, da Egipt ne namerava podvzeti ni-kakega napada proti Izraelu. Ti kroga pravijo, da bi mogel po mnenju generala Nagiba napad prot; Izraelu neobhodno izzvati svetovno vojno. Dodajajo tudi,
Ameriška pomoč inozemstvu
Washington, 5. januar (AFP). Direktor uprave za ekonomske zveze ZDA z inozemstvom Harold Stassen je izjavil na tiskovni konferenci, da ameriška vlada že nekteij mesecev spreminja način svojega podpiranja evropskih diržav. Osnova novega načina naj bi bila trgovina med vzhodom in zahodom. Gospodarska pomoč Evropi bo po njegovih besedah pravzaprav prenehala v tem proračunskem letu, čeprav bodo ne-katere države, kakor na pr. Španija, Turčija in Grčija zaradi posebnega položaja še nadalje dobivale pomoč. V zvezi s tem je Stassen omenil, da Avstriji zaradi njene uspešne obnove po drug; svetovni vojni ne bo potrebna posebna pomoč ZDA. Kar se tiče podpiranja Italije, pa Stassen ni dal nobenih podatkov, češ da to vprašanje še razmotrivajo. Po njegovi izjavi je treba v gospodarskih odnosih z inozemstvom podpirati predvsem tisto trgovino, k; bo posredno ali neposredno v korist tudi državam vzhodnega bloka. Stassen meni, da je izvoz sovjetskega zlata na zi-ihod pravzaprav uspeh ameriške trgovinske politike, ker ZSSR n; mogla, da bi po svojih trgovinskih zvezah dobivala blaigo, ki ga potrebuje.
Konferenca predsednikov južnoazijskih držav
New Delhi, 5. januar (Tanjug). Predsednik cejlonske vlade je z odobravanjem sprejel predlog predsednika indijske vlade Nehruja o sestanku predstavnikov južnoazijskih držav, medtem ko pakistanski predsednik vlade še ni poslal svojega odgovora. Pričakujejo, da bo na sestanek povabljen tudi predsednik Egipta Nagib. V indijskih političnih krogih se uveljavlja prepričanje, da bo na tem sestanku prišlo do ustanovitve foruma, ki bo odločal o gospodarski in vojaški vzajemnosti južnoazijskih držav. Konferenca je sklicana zaradi tega, da b; se preprečili poskusi ZDA, ki bi hotele v zamenjavo za presežke izdelkov svoje vojne industrije dobiti po posebnih pogodbah fazne gospodarske ugodnosti, ki niso v skladu z načelom neodvisnosti držav in ki so tudi poskus ponovnega uvajanja kolonializma skozi »stranska vrata«. Ce so azijski narodi potrebni pomoči, si lahko to pomoč pridobijo tudi z organizacijo skupnega predstavništva, čigisr namen ima tudi ta nameravana konferenca.
Volitve v sudanskem parlamentu
Kartum, 5. jan. (Reuter) Sudanski parlament je danes izvolil okrožnega sodnika iz El Obeida Zazira Avadala za predsednika predstavniškega ali spodnjega doma parlamenta, namesto Ibrahima Muftija, čigar Izvolitve ni hotel potrditi britanski gen. guverner Home. — Britanski generalni guverner te izvolitve ni potrdil, češ da je Ibrahim Mufti član vodstva unionistične stranke in da kot tak ne more biti nepristranski kot predsednik sudanskega parlamenta.
da je bivši laburistični minister dejal, da se arabske države boje z ene strani izraelske dina-
men arterije, ki b; povezal«
Švedsko s Trondheimom. »Dagens Nyheter« pravi, da bi bil ie čas, da se »stvari imenujejo s svojim pravim imenom« to s« pravi, de se poudari tudi obrambni značaj te projektiran« komunikacije in da se v takšni obliki ves načrt predloži parlamentu. List poudarja, da se sedaj očitno pojavlja vprašanj« švedsk o-norv ešk eg a sodelovanja na področju obrambe, kar j« Švedska doslej odklanjala — in to od trenutka, ko je Norveška pristopila v Atlantski pakt —• opozarjajoč pri tem na tradicio. nalno švedsko politiko nevtralnosti. Ali — poudarja »Dagens Nyheter« — čeprav se to vprašanje za sedaj še ne postavlja tako očito, vseeno je potrebno zaradi popolnejše predstave o obrambi Severne Evrope opomniti na nedavni sklep Dansk« in Norveške, da drugim članicam Atlantskega pakta ne do* vole, da bi v mirnem času postavile vojaška oporišča na njip hovem ozemlju.
Tudi vprašanje proračunskih izdatkov za obrambo je bilo predmet precejšnje polemike v švedskem tisku. Socialnodemokratski »Morgentidningen« poudarja, da je obramba zelo draga in da bi ne bilo mogoče uvesti nikakršne posebne davke za finansiranje socialnih reform, če bi šlo zia obrambo dve milijardi švedskih kron, kakor je bilo predloženo. Kljub temu pa komentator tega lista ugotavlja, da bi v sedanjih pogojih nihče ne mogel sprejet; nase odgovornosti za bistveno zmanjšanj« obrambnih izdatkov.
Iz pisanja švedskega tiska je razvidno, da so s predloženim obrambnim proračunom v glavnem vse stranke soglasne, čeprav se, kakor vse kaže, lahko pričakuje, da se bo tudi v tem letu nadaljevala razprava o nadaljnjem razvoju ;n organizaciji švedske obrambe.
A. Bevan
mike, z druge strani pa zaradi krepitve izraelske moči tudi nevarnosti pred ekspanzionistični-mi težnjami. Pravijo, da je Aneurin Bevan izjavil, da je sedaj naloga Izraela, da prepriča arabske države v svoje miroljubne namene.
Mednarodna železniška konferenca
Ženeva, 5. jan. (AFP). V Ženevi se je danes začela konferenca predstavnikov železniških uprav držav, ki so včlanjene v evropski skupnosti za premog in jeklo. Na tej konferenci hočejo napraviti revizijo neposrednih mednarodnih tarif za prevoz premoga med državami skupnosti. Ta revizija je potrebna zaradi tega, da s« ne bi zvišala cena premoga, ki ga pošiljajo v Italijo.
NOVICE V SLIKI

Francoska vojna mornarica se je obogatila z novo letalonosilko, ki jo je Francozom odstopila ameriška mornarica. Letalonosilka je že vsidrana v Toulcnu.
KADIJI TELDDEAMI
prve izdai e
London, 5. januarja (Tanjug). Po vesteh "iz britanskega ministrstva za zunanje zadeve bo v petek prispel v London prvi perzijski diplomatski predstavnik po prekinitvi diplomatskih odnošajev med Perzijo in Vel. Britanijo v oktobru leta 1952. Perzijsk; predstavnik je dr. Atshar Quasimlu, ki je bil doslej šef evropskega oddelka v perzijskem ministrstvu za zunanje zadeve.
New York, 5. jan. (Reuter). Sekretariat OZN je sprejel od jordanske vlade odgovor na nedavni predlog Izraela o sklicanju neposredne jordansko- izraelske konference zarad; dogodkov na mejah Palestine. Vsebina jordanskega odgovora, ki bo izročen Varnostnemu svetu, sicer še ni anana, domneva pa se, da jordanska vlada ne odklanja konference, zahteva pa, naj bi bila taka konferenca pod nadzorstvom mešane komisije za premirje.
London, 5. jan. (Tanjug). V vzhodnem delu Londona je ponoči v tej zimi prvič snežilo, sneg pa zdaj že kopni. Močnejše padavine so bile na jugu Anglije in zaradi njih je na nekaterih važnih cestah promet prekinjen. Nevarnost poplav na vzhodni angleški obali se 1e zmanjšala, čeprav so vetrovi še vedno zelo močni.
Helmstadt, 5. jan. (AFP). Za-hodnonemška obmejna policija je na meji pri Helmstadtu »a cesti, ki vodi v Berlin, ustavila tovorni avtomobil, na katerem
je bilo 9 ton časopisnega papirja, namenjenega za kotnšn-formovsloo propagando v Zahodni Nemčiji.
Izgon turškega diplomata iz Egipta
Kairo, 5. januar (AFP). Turški poslanik v Egiptu Fuad Tugai, ki ga je egiptovska vlada izgnala, je iz Kaira odpotoval z letalom v Bejrut. Carinski uradnik; so pregledali vso njegovo prtljago in vzeli so mu tudi ves denar, ki je presegal vrednost 20 egiptovskih funtov.
Sekretar ekonomske
komisije OZN na potovanju po Evropi Ženeva, 5. jan. (AFP). Sekretar ekonomske komisije OZN za Evropo Gunnar Myrdai bo jutri iz Ženeve odpotoval v London in bo to prvi njegov obisk v evropskih prestolnicah. Iz Londona bo odpotoval v petek v Pariz, potem pa bo obiskal Kodanj, Stockholm in Helsinki, od koder bo odpotoval v Moskvo, kamor bo verjetno prispel 23. t. m. V prvih dneh meseca februarja bo obiskal Varšavo in Prago. Predstavnik sekretariata komisije je objavil, da bo Myrdai imel razgovore z mnogimi državniki vzhodne Evrope o trgovinskih zvezah med Vzhodom in Zahodom, o čemer bodo razpravljali meseca aprila v Ženevi.
1- str. 7 SlovensTet poročevalcu y BT. 17 8. "JANUAR Jsii
Gozdarske komisije -posvetovalni organi ljudskih odborov
E. KendaH-Taykw sloviti aogleäq pianist
Z novim republiškim zakonom
gozdovih prevzemajo gozdarji odgovornejše in večje naloge, ki jim bodo komaj kos, če ne bodo res smotrno usmerili razpoložljive strokovne moči. Povprečen pregled sestava gozdarskega strokovnega kadra nam sicer kaže številčno, glede na našo sedanjo stopnjo Intenzivnosti, ugodno sliko, v kakovostnem pogledu pa lahk0 ugotovimo, da nastaja vrzel v številu Izvežbanih visokokvalificiranih gozdarskih kadrov. Iz naših nižjih, srednjih in visokih šol izšli strokovnjaki še nimajo zadostne prakse za odgovorna samostojna mesta.
Prav s členom, v katerem novi gozdni zakon določa, da se morajo po okrajnih in občinskih ljudskih odborih ustanoviti posebne gozdarske komisije, lahko premostimo začasno vrzel, ki jo povzroča omenjeni sestav gozdarskega kadra. Gozdarske komisije, ki jih Imenujejo okrajni ljudski odbori, so sestavljene is najpomembnejših gozdarskih strokovnjakov na območju okraja. V teh komisijah sodelujejo predstavniki gozdarske Inšpekcijske upravne In operativne »lužbe iz vrst državnih uslužbencev, predstavniki zadružništva, Industrije in kmetijstva In strokovnih gozdarskih društev. Poleg stalnih članov komisije lahko ta pritegne k posebnemu delu in nalogam tudi druge predstavnike Iste ali druge stroke.
Obseg strokovnega dela s takim sestavom gozdarskih komisij kot posvetovalnih organov vseh okrajnih političnih in gospodarskih organov zadostuje ra načelno reševanje vseh nalog, ki jih nalaga razvoj okrajnega gospodarstva — komune.
Gozdarske komisije že delujejo v nekaterih okrajih uspešno, ker so bile pravočasno sestavljene. V teh okrajih se je skrb
za gozdarstvo po izidu novega zakona močno utrdila in so se okrajni vodilni organi koristno posluževali sklepov teh komisij. Pri sestavljanju predlogov obnove, varstva In sečnje gozdov, organizacijskih ukrepov za pojačanje okrajnih gozdarstev Itd. zavzemajo gozdarske komisije odločilna stališča, ki nudijo zborom proizvajalcev In gospodarskim odborom veliko pomoč.
Z ustanovitvijo skupnega sklada za obnovo državnih in nedržavnih gozdov se pomen omenjenih komisij še povečuje, ker se brez sodelovanja gozdarskih strokovnjakov ne moremo zamisliti smotrnega Izkoriščanja sredstev, ki so naložene v tem skladu. V okrajih, ki imajo mnogo gozdov, so komisije že maTsi-kje rešile pereča vprašanja u-strezne združitve predelave lesa ln dajejo glede na to strokovno preverjene predloge za Izdajo
ali prepoved obrtnih dovoljenj malih zastarelih žagarskih obratov. Vprašanje razširitve gozdnega prometnega omrežja ne rešujejo te komisije enostransko, kakor se je to dogajalo doslej (največkrat z vidika večjih državnih gozdnih enot), temveč s splošnega vidika gozdnega ln lesnega gospodarjenja v okraju ne glede na posestno meje. S takim delom je dano jamstvo, da bodo tudi nedržavni gozdovi dobili svojo prometno mrežo, ki je pogoj za uspešno gospodarjenje z gozdovi. Zato je nujno, da prlčno čim prej delovati v vseh okrajih gozdarske komisije-
Nič manjšega pomena pa so tudi gozdarske komisije pri občinskih ljudskih odborih. Kjer koli delujejo, je njihovo poslovanje v korist skupnosti ta' v zadovoljstvo ljudstva •
Ing. J. H.
C
KULTURNI RAZGLEDI
J
MATEJ BOBI
bo drevi nastopil na IV. izrednem koncertu Slovenske filharmonije ter bo izvajal Prokofjeva Koncert za klavir in orkester št. 3. Dirigiral bo Samo Hubad. E. Ken-dall-Taylor je že star znanec ln ljubljenec naše koncertne publike. Tudi tokrat vlada za njegov nastop veliko zanimanje ln je na razpolago le te nekaj vstopnic.
Ameriški kapar nam ne bo več nevaren
Mnogo smo že pisali o največjem škodljivcu za sadjarstvo: o ameriškem kaparju. Kako tudi ne, saj nam je napravil vsako leto mnogo škode. Iz izkušenj drugih narodov, ki so že omejili uničevalno delo tega škodljivca, smo se tudi mi naučili, da ameriški kapar ni prav nič nevaren, če le Imamo učinkovita sredstva za zatiranje in če znamo z njimi pravilno ravnati.
Ljudska oblast si je mnogo prizadevala, da bi pravočasno zajezila pot temu škodljivcu. Priznati pa moramo, da prvotne akcije niso povsem dobro uspele, predvsem zato, ker še nismo imeli učinkovitega škropiva, v katerega bi imeli sad-
GOSPODARSKE jarji polno zaupanje.
To, česar so si naši sadjarji najbolj želeli, je uresničil s pomočjo agronomov in kemikov delovni kolektiv tovarne kemičnih izdelkov »Pinus« v Račah pri Mariboru. Lahko rečemo, da se je v središču sadjarske proizvodnje v Sloveniji nenadoma razvila tovarna za zaščitna sredstva. Poleg mnogih drugih kakovostnih zaščitnih sredstev je tovarna najbolj zaslovela s svojim proizvodom »Rumesan«. Utemeljena trdimo, da je »Rtt-
VESTI
Veliki amerfski nakupi španske-ga in italijanskega živega srebra. Po vesteh iz londonskih industrijskih krogov so kupile ZDA ponovno velike količine španskega in italijanskega živega srebra. Po cenitvah v istih krogih je prodala Španija ZDA okrog 35.000 steklenic, Italija pa od 25.000 do 30.000 »tekienic. Ti nakupi so vzbudili precejšnje presenečenje in to zaradi prejšnjih naročil, po katerih »o nakopičile ZDA tolikšne količine živega srebra, kolikor menijo, da so jim potrebne. Nove nakupe si razlagajo z domnevo, da ZDA dopolnjujejo svoje zaloge ali da kupujejo nove količnie v zameno za živo srebro, ki so ga dale na razpolago za potrebe atomske energije.
m
Mednarodno banka za obnovo ln razvoj gospodarstva je odobrila Braziliji dvoje posojil za napredek železniškega prometa in gradnjo elektrarn v «kupnem znesku 22.5 milijonov dolarjev.
Poskusi v laboratoriju so
pokazali, da 0.5 % koncentracija popolnoma uniči nevarnega škodljivca. Najboljše uspehe pa je pokazalo škropljenje drevja od lanske spomladi do jeseni Drevesa, ki so bila že toliko uničena, da je bilo dvomljivo, če bodo sploh ozelenela, so po ikropr ljenju z 1-5 % y>Rumesanom« popolnoma ozdravela. Plodovi na teh drevesih niso kazali znakov okuženja. Neki sadovnjak v Halozah, ki je bil tako okužen, da gospodar ni več verjel v uspeh škropljenja, je letos po temeljitem škropljenju z »Eumesanom« izredno obrodil zdravo sadje, sposobno za izvoz. Takšnih in podobnih primerov bi lahko našteli
še mnogo. Izkušnja je pokazala, da je treba drevesa škropiti temeljito; dobesedno jih je potrebno oprati.
Tovarna »Pinus« v Račah izdeluje tudi letos škropivo »Rumesan«. Sicer so zaloge za to sezono večje, možno pa je, da ga bo zopet zmanjkalo. Letos pričakujemo na Štajerskem dobro sadno letina Zato je dolžnost vsakega posameznega sadjarja, vseh kmetijskih organizacij in odgovornih činiteljev, da začno že sedaj organizirati in pripravljati akcijo za zimsko škropljenje. Vse škropilnice je treba izkoristiti, sadjarski odseki KZ pa morajo izdelati podroben načrt, koliko škropiva potrebujejo, kako bodo škropili itd. Prav tako je treba poslati tovarni »Pinus« v Račah že sedaj naročila za celotno potrebo škropiva. Ing. A. G.
Utrinki s Krasa
Gozdar Kafol napoved uje Hudo zimo
mešan« škropivo, ki je najbolj učinkovito, najprimernejše in najcenejše. To škropivo je dalo našim sadjarjem popolno zaupanje v uspeh škropljenja.
Dokazano je, da je bilo v zimski sezoni 1952-53 pri nas po vojni poškropljeno največ sadnih dreves. Proti koncu sezone, ko so mnogi šele začeli škropiti, pa je žal zmanjkalo škropiva »Rumesan«. Temu sicer ni kriva uprava tovarne, ker ni dobila več surovin iz tujine, vendar pa je to dobra šola za upravo tovarne, še bolj pa za sadjarje.
Gozdarji z vseh koncev Slovenije odhajajo zelo radi na Kras opazovat naravo in razvoj pogozdovalnih del. Kako ne, ko so se gozdarji na Krasu namenili čim preje ustvariti zeleni plašč in premagati kras, ki bo pogozden pripomogel do popolnoma drugih klimatskih, ekonomskih in socialnih pogojev za tamkajšnje prebivalce. Pomena pogozdovanja, te najpomembnejše gozdarske dejavnosti se Kraševci in njihovi gozdarji dodobra zavedajo. Kdor koli jih obišče, mu najprej s ponosom razkažejo gozdne kulture (tako pravijo mladim gozdovom) in vam natančno pripovedujejo o svojih prizadevanjih, o burji in kameni-ščih. Radi govore o gozdnih sadikah in njihovih življenjskih potrebah in o tem, kako
VSE JE ODVISNO OD KAVE
Zunanja trgovina fibeslnije
Po vojni se je silno povečalo povpraševanje po abesinski kavi. Spričo ugodne konjunkture je že nekaj let kava glavni izvozni artikel. Leta 1848. je Abesinija izvozila le 15.000 ton kave, leta 1951. se je izvoz povečal na 30.000 ton, zaradi slabe letine je znašal predlani 22.000 ton, lani v prvem polletju pa je Abesinija spet Izvozila rekordne količine kave, In sicer 24.000 ton. Lanski izvoz naj bi znašal okoli 40 do 45.000 ton. Izvoz kave predstavlja približno polovico vrednosti vsega Izvoza Abeslnlje. Kava je znaten vir
Abesinski vojak
dohodkov za Abeslnrc Abesinski finančni minister je spričo naglo rastočega izvoza kave, razumljivo, povečal izvozne carine, ter je na ta način našel nov vir dohodkov. Medtem ko
se konec lanskega leta povišali carino za štirikrat, in sicer od 50 na 2C0 abesinskih dolarjev, so lani jeseni znova povišali izvozne carine za kavo, in sicer na 260 abesinskih dolarjev — (1 abesinski dolar je ca 1.70 švicarskih frankov). Razen kave Izvaža Abesinija tudi nekaj žita, oljnih semen in krzno; to so najvažnejši izvozni artikli te znane afriške države.
Naše izvoznike bo morda zanimala zunanjetrgovinska bilanca Abestalje, ki je že nekaj let aktivna.
Leta 1950. je Abesinija uvozila za 73 milijonov, leta 1951 za 105 milijonov, 1952 pa za 115 milijonov abesinskih dolarjev. Izvoz pa se je gibal takole: njegova vrednost je znašala leta 1950. 71 milijonov, leta 1951 117 milijonov, 1952 pa 107 milijonov abesinskih dolarjev. Zunanjetrgovinska bilanca je bila zlasti aktivna v lanskem prvem polletju, ko je Abesinija uvozila za 69 milijonov, izvozila pa za 93 milijonov abesinskih dolarjev.
Oddajnik »Big Jim«
V Združenih državah Amerike so izročili svojemu namenu največje radijsko oddajo na svetu. Ta radijski oddajnik, ki se Imenuje »Big Jim«, lahko doseže s svojim 1.2 milijona kilovati sleherni predel zemlje In vseh sedem morij. S pomočjo tega oddajnika, ki bo služil predvsem potrebam ameriške mornarice, lahko dosežejo tudi zvezo s podmornicami, ki plujejo pod vodo, s pomočjo tega oddajnika je mogoče preglasiti magnetne viharje, ki so prej večkrat prekinili zvezo z enotami v arktičnih področjih.
Abesinska lepotica
Abesinija uvaža predvsem tekstilne Izdelke, sladkor, avtomobile, nafto, kovine ta stroje.
Veliki načrti avtomobilskega mesta Wolfsburg
Modernizacija zahodnonem-ške tovarne avtomobilov »Volkswagen« v Wolfsburgu, ki bo končana do konca pri-’ hodnjega leta, bo omogočila povečanje dnevne proizvodnje od 730 na 1000 »VW« avtomobilov. Povečali bodo tudi število delavcev in uslužbencev, In sicer od 20.000 na 23.000. Tovarna »VW« avtomobilov je trenutno na četrtem mestu na svetu, lakoj za največjimi ameriškimi tovarnami:	General Motors,
Ford in Chrysler. V Zahodni Nemčiji krije ta tovarna približno polovico potreb trga,
je treba saditi mlade sadike in jih varovati pred burjo in živino, Bojijo se vsake nadlege, ki bi jim lahko uničila ves dolgoletni trud, v letih po minuli vojni. Pred nekaj leti se je razpasel borov sprevodni prelec. Ta je prizadejal precej skrbi in strahu kraškim gozdarjem. Vse kaže, da bo narava sama dala svoje plačilo. Posebna nesreča je zadela kraške gozdove, ko so pred nekaj leti ugotovili nevarno bolezen, tako imenovani rak kostanjeve skorje. Zlasti v goričkem okraju je bil ta napad tako močan in nevaren, da so morali izkrčiti do golega skoraj ves domači kostanj. Domačini so utrpeli precejšnjo škodo. Uničen je bil znaten dohodek, gozdarji pa so se zaman trudili in prizadevali. Predlanska zmrzal je uničila razsežne gozdne površine: po* lomila je okrog 30.000 kub. m borovine. Tudi lanskoletna suša je prizadejala že tako redke borove kulture. Toda kraški bor se ne da ugnati, ne tem neprilikam niti znani kraški burji, ki ga neusmiljeno vije in lomi. Kraški bor stoji, čeprav mu je italijanska »visoka kultura« požigala korenine, da bi preprečila sadove dela slovenskih gozdarjev.
Zelo rad zahajam k znanemu kraškemu veteranu-goz-darju Kafolu iz Komna. Zanimivo zna pripovedovati o kraškem boru in porajajočih se kraških gozdovih, ki so v znatni meri plod njegovega 30-letnega neumornega dela. Zadnjikrat sva se srečala na Krasu, ko je bila hudo gosta megla. Dejal mi je, da take megle ni bilo že od leta 1935, da je tedaj trajala pet tednov in da bo letos zelo huda zima. Pred 18 leti je visela megla nad Krasom do konca decembra. Tudi lani je bilo podobno.
Letos bodo kraški gozdarji še posebno pozorni. Lansko poletje se je namreč pojavila v borovih nasadih tako imenovana grizlica (hrvatsko pilotka), ki požira borove iglice, sicer le stare, toda če ji zmanjka teh, se vrže tudi na mlade. Spomladi pričakujejo zopet močan napad od Dutovelj do Komna in naprej proti Sežani. Grizlico zatirajo tudi z brizganjem Lindana; v dveh urah po praženju z motornimi brizgalkami so občutljive griz-lice uničene. Umetnost je biti gozdar tam, kjer se moraš z naravo in njenimi pomagači boriti in še kako boriti. da jo boš pokril z zelenim plaščem.
Inn. Milan Simič
Tri londonske dramske novitete
(Konec)
Ime Terenca Rattigana, ki spada z mlajšima Christoferom Fry em in Petrom Ustinovom med največje upe sodobne angleške dramatike, sem prvift srečal v razrušenem Berlinu pozimi 1947. leta. Igrali so njegovo dramo »Winslow Boy«, ki je dobila nagrado Ellen Terry za leto 1946. V tem nenavadno čvrsto zgrajenem delu, ki je bilo menda tudi filmano, prikazuje Terence Rattigan zagrizeno prizadevanje družine Winslowih za rehabilitacijo njihovega fanta, ki so ga po krivem obtoženega, da je ukradel denarno nakaznico s Pomorske akademije v obsomu. Zaradi tega boja zoper krivico, ki se je zgodila enemu članu družine, je ogrožena sreča vseh ostalih, dokler po zaslugi odličnega advokata ne pride vsa stvar pred parlament, ki razsodi pravdo v prid Winslowega sinu. Ne vem, kakšna je deset let starejša komedija istega avtorja »Francoz brez solza«, ki je med njegovimi številnimi deli doživela velik uspeh v svojem času, toda najnovejše Rattiganovo delo, »The Sleeping Prince«, prav tako komedija, me ni moglo posebno ogreti, čeprav je pisano duhovito in čeprav ga je briljantno zrežiral Laurence Olivier v »Phoenixu«. Za nas je ta komedija še posebno zanimiva, ker smeši prismojene aristokrate iz balkanske »Karpa-taje«, ki se znajdejo ob kronanju junija meseca leta 1911 v Londonu. Glavna oseba te »priložnostne pravljične zgodbe«, kakor jo imenuje sam Rattigan, je nadvojvoda Karel, princ regent iz Karpatije, častihlepni rovtar s plavo krvjo v mrzlih žilah, ki se, željan površnega flirta, zaplete nehote v ljubezensko aferico z mlado in očarljivo baletko iz Amerike. Res je, da je v tem srečanju med megalomanskimi prividi balkanskega princa z diktatorskimi skominami, ki so vzrok komičnim preklarijam med njim in njegovim sinčkom kraljem Nikolajem VIII., in mlado amerikansko naivko, ki mu razlaga demokratsko abecedo, nekaj svojevrstnega in mikavnega, toda samo dotlej, dokler se mlada Mary prav zares ne zagleda vanj. Od tega trenutka dalje je vsa zgodba, čeprav še tako spretno spletena, neverjetna in domala celo zoprna; tembolj, ker je Laurence Olivier, ki igra regenta Karla s »cvikerji«, spominjajočimi na ranjkega kralja Aleksandra, storil vse, da bi bil ta balkanski princ, navzlic sijajnemu spremstvu in navzlic svojim madžarsko bleščečim se uniformam, čim bolj komičen, nemogoč in odvraten, in ker je Vivian Leigh, ki igra
Mary, prav tako storila vse, da bi bila ta Amerikanka čim bolj mikavna, prisrčna in duhovita. Ne glede na to, pa je uprizoritev čisto z gledališkega stališča izreden dogodek. Vse kaže, da je Olivier, ta še zmerom osrednja osebnost angleškega gledališkega življenja, odkar je zapustil Old Vic, zbral okoli sebe najboljše, kar je mogel dobiti, kajti njegov an-sambelček je podoben preciznemu mehanizmu, kjer nobeno kolesce ne odpove niti za hip-Zato se človek nehote vpraša, ali ni škoda, da se ta precizni mehanizem, ki bi lahko predeloval »snovi, iz kakršne so sanje«, ukvarja s standardnim blagom West Enda, kar »Speči princ« konec koncev je, navzlic duhovitosti, ki ga tu in tam odlikuje. Toda duhovitost je premalo, kadar gre za umetnost — nji je potreben predvsem duh. In tega je v »Spečem princu« malo. Ce bi ga bilo več, bi se verjetno ta »pravljična zgodba« končala malce drugače. Vsekakor bi se Mary ne sprehajala po prinčevi spalnici spričo njegove žene, pač pa bi se nemara v tem »karpatskem« kaprolu v nadvojvodskih uniformah vs-aj za hip vzbudilo nekaj, kar je podobno ljubezni, in kar bi mu ob slovesu od nje vsaj za hip razodelo, kako klavrna in ni-čevna je njegova napihnjena veličina spričo preproste in ljubeznive razumnosti mlade
deklice, ki mu je smeje poka-« zala jezik in odšla. V tem pri« meru bi nekakšna madžarsko ciganska serenada pred njegovimi vrati, ki skuša odeti njuno slovo v lirično otožnost, na bila priskutna, kakor je zdaj; vsekakor pa bi gledalec ne odhajal iz parterja z občutkoma, da je bilo v igri. nekaj narobe: ali vrag ni tako vražji, če se je angel zaljubil vanj, ali pa angel ni tako angelski, če se je zaljubil v vraga.
Rekel sem že, da je današnja angleška drama — s tem seveda ne trdim, da ni izjem, kakršna je n. pr. Ustinova svojevrstna pravljična farsa »Ljubezen štirih polkovnikov« — tudi v formalnem pogledu bolj umirjena in konservativna, kakor je bila pred nekaj desetletji. To potrjujejo tudi omenjene tri novitete, ki bi bile lahko nastale tudi takrat, ko je Bernard Shaw še trgal podplate po londonskih ulicah kot gledališki kritik in ko ja bil kot dramatik še nepoznan. Vse kaže, da se hrepenenje po idiličnem miru, ki mrzi eksperimentiranje, odraža ne samo v svetu idej, marveč tudi v svetu oblik — in sicer negativno. Konec koncev je vsa visoka umetnost rasla iz globokega nemira in božanski mir klasičnih form ni nič drugega kakor kristalizacija tega globokega nemira, ki je prednost in prekletstvo velikih srij in velikih epoh.
Zakaj bo četrti letnik „Prosvetnega delavca brez zadnje številke
»Prosvetni delavec« bi moral 25. XII. iziti z zadnjo številko letnika 1953. »Prosvetni delavec« pa ni izšel, ker se je tiskarna »Jože Moškrič« Jcljub pogodbi, ki jo je imela z združenjem učiteljev oziroma s koordinacijskim odborom združenj prosvetnih delavcev, branila prevzeti v tisk še zadnjo številko letnika 1953, potem ko je bila 6. XI. s takojšnjo veljavo odpovedala tisk štirim periodičnim publikacijam, med temi tudi Prosvetnemu delavcu in Sodobni pedagogiki. Sklep upravnega odbora tiskarne »Jože Moškrič«, da nezakonito izrine iz svojih delavnic med osemnajstimi periodičnimi publikacijami, ki se tam tiskajo, ravno oba časopisa slovenskih prosvetnih delavcev, je tako nerazumljiv, da moramo o njem obvestiti tudi širšo javnost.
Ne glede na razlog odpovedi, ki je po eni strani utemeljena, po drugi pa odkriva zelo nezdrave pojave v sklopu naših grafičnih podjetij, ki lahko škodljivo vplivajo na našo kulturno dejavnost, moramo glede odpovedi prav
obeh pedagoških glasil pove* dati naslednje:
V tiskarni »Moškrič« se jf tiskal »Prosvetni delavect od početka njegovega izhajanja, »Sodobna pedagogika« (preje »Popotniki} pa od leta 1945. V Sloveniji je tradicija takih glasil že stara. Da bi bila ta glasila gospodarsko in politično neodvisna, je učiteljstvo zgradilo celo lastno tiskarno — Učiteljsko tiskarno, ki jo je po osvoboditvi predalo v
Kulturno-prosvetni zapiski
Kdor ljubi »lovvnsho tmjiffo, it» naročnik BPrešernove družhe* .. w_ _
Delo ljudskih univerz po Dolenjski, Okrajni odbor Ljudske prosvete v Novem mestu je izvolil petčlanski odbor za ljudske univerze. V njem so zastopani kmetijski strokovnjaki in predstavniki nekaterih organizacij, ki bodo nudili predavateljsko pomoč in skrbeli za organizacijo predavanj na podeželju. Tudi v nekaterih manjših krajih so postavljeni odbori za ljudsko univerzo. Iz Ambrusa, Šentruperta, Stopič, Mirne, Dolenjskih Toplic, Dobrniča, Zagradca, Mokronoga in Brusnic to že poslali poročila o svojem delu. V Dolenjskih Toplicah so sestavih zanimiv načrt predavanj za celo zimsko sezono. Predavanja bodo obravnavala politične in družbfene probleme doma in po sveta, razvoj tehnike in kemije, umetnost, vzgojo in zdravstvo. Tudi v Stopičah »o sestavili načrt, ki je posvečen predvsem kmetijskim vedam in zdravstvu. Organizirali pa bodo tudi literarne večere, ki jih bodo vodili prosvetni delavci. Želijo si filmskih predstav in predavanj s skioptičnimi
»Mehanika« — malo znana tovarna
V kotu pod trboveljskim Ostrim vrhom stoji ob ljudski šoli na Vodah malo znana tovarna »Mehanika«, ki izdeluje finomehanične izdelke. To je sicer majhno podjetje, ki pp razpolaga s svetlimi in zračnimi prostori. Podjetje je bilo najprej v sklopu bivših Centralnih radarskih delavnic, ko pa so se te preusmerile je to podjetje oddvojilo.
Podjetje izdeluje v glavnem samo finomehanične izdelke: analitske tehtnice, risalne aparate in podob-no. pa tudi lične vžigalnike. Delovni kolektiv je za svoje izdelke že prejel zasluženo priznanje.
Največjega pomena pa Je brez dvoma poslednja pridobitev te tovarne — senja tehtnic in pripomočkov za ugotavljanje kvalitete žit. Celotna naprava je sestavljena iz žitne merice, tehtnice in sonde. Ta merila, so prvi izdelek te vrste v Jugoslaviji.
Jano Koprive
Ljudski odbor Beograda bo odkupil dva kipa
Na predlog komisije za spomenike ta ulice bo Ljudski odbor Beograda odkupil dve kiparski deli ln sicer »Vodnjaka« kiparja Sretena Stojanoviča za 500.000 din In žensk! kip, delo kiparja Hatomirja Stojadinoviča, za 200 tisoč dinarjev. Kipa bosta stala na Tašm&jdanu ali y kakem drugem beograjskem parku,
slikami. V Suhi krajini, kjer je kmetijstvo zelo zaostalo, so začeli resno razmišljati, kako bi izboljšali svoje življenje in delo. Radi se udeležujejo posvetovanj, sestankov in predavanj. V Ambrusu se je zadnjega strokovnega kmetijskega predavanja udeležilo 85 poslušalcev. Tudi v vasi Ratje sta bili že dve podobni predavanji.
Kulturno življenje v Škofji Loki. Delovanje KUD Tone Šifrer je v letošnji sezoni zelo živahno in mnogo-stransko. Dan za dnem, večer za večerom se polnijo društveni prostori, tako da sicer precej prostorni kulturni dom že nima več prostora za posamezne društvene sekcije. Na sestankih temeljito pretresajo dosedanje delo, ugotavljajo pomanjkljivosti in napake ter delajo načrte za prihodnost. Najširši načrt je pripravila gledališka sekcija, ki namerava uprizoriti devet del, med njimi »Sveti plamen«, »Ogenj in pekel«, »Zimsko pravljico«, »Srce igračk«, »Drago Ruth« jn »Dundo Maroje«. Pevska sekcija se je zelo okrepila, zdaj red-no deluje-ta moški in mešani zbor. Folklorna skupina je začela s plesni-mi vajami, organizirala pa je tudi študij^ ljudskih plesov. Imela bo samostojne nastope, sodelovala pa bo Se pri uprizoritvah operet. Razmah glasbene sekcije je razveseljiv. Godalni orkester pridno vadi, godba na pihala pa znova začenja, čeprav ni-?a L? # potrebnih inštrumentov, da, R1 hitreje napredovala. Likoma sekcija j« dobila prostore v grmna-®iji. Obiskujejo jo večinoma le di-11	pa, w Mo. če bi se jim
P n kiju čili tudi starejši, ki imajo ve-Beife m dar. Sekcija namerava prirediti razstavo, ki bo prikazala do-Omeniti moramo še knjižnico, ki zadovoljivo opravlja svoje kulturno poslanstvo. Število či-tafcdjev raste. Da pa bo lahko zadovoljila vse ljubitelje dobre knjige. S £°	Precej finančne po-
moči. KUD Tone Šifrer je letos uvedlo tudi izobraževalne tečaje.
Obisk hrvatskih prosvetnih delan-ceo v Ljutomeru. Lani so prosvetni otraia obiskaK prosvetne delavce čakovskega okraja, pred kratkim pa so jim tovariši iz Hrvatske ohisk vrnili. Zborovanja m je udeležilo okro<[ 250 uiiteijev bj profesorjev. V prvem delu celodnevnega programa ao obravnavali didaktična in vzjrofna vprašanja, ostali Sas pa so porabili ta ekskurzije in oried kulturne prireditve. Podrobno so se poeovorili o nekaterih elementarnih metodah ponka, nato pa je Inšpektor Veri!? analiziral izkušnje s popkom morale v preteklem leto. Uzotovf! fe, da se je ta po'lic na naših šolah v celoti afirmiral. Nadalje so še razpravljali o družbeno-posoo-darskem npr-vi ra n jo gol. o medsebojnem knltarno-proevetnem sodelovanje itd. Po sprejetih sklepih so poslali resolucije centralnemu in ob., m a repohHškiina odboroma prosvetnih delavcev,	„j
javno last, z željo, da bi še bolj služila vsenarodnim interesom. Učiteljska tislzama se danes imenuje tiskarna »Jože Moškrič«. Od kolektiva, ki jo sedaj upravlja, smo zato pričakovali, da bomo prosvetni delavci zadnji, katerim bi v tej tiskarni mogli odpovedati. Pa smo bili prvi in pravzaprav edini! Še vidneje pa se postavlja moralno vprašanje ob dejstvu, da nam v prav tej tiskarni niso bili voljni niti redno zaključiti letnika (za kar so bili celo pogodbeno vezani), čeprav nam je od zadnje dvojne številke ostalo še za celo stran stavka, ki je s tem postal seveda neuporabljiv. Nismo šli z zadevo na arbitražo, čeprav je jasno, da bi s tožbo vsaj glede zadnje številke letnika 1953 uspeli. Želimo pa, da bi se o moralni stsnl te zadeve vsaj post festum tiskamiški aktiv pomenil s svojim upravnim odborom.
Uredništvo Prosvetnega
delavca
Umrla je Marica Strnad* Cizerljeva
30. decembra je v Novem mestu umrla književnica in vzgojiteljica Marica Stmad-Cizerljeva.
Pokojnica je bila rojena v Šmarju pri Jelšah 1872. Kot učiteljica je službovala v raznih krajih na Štajerskem in v dobi najhujšega nemškega pritiska na naše ljudstvo neustrašeno vzgajala mladino v narodnem duhu. L. 1839 se je pred preganjanjem umaknila v Rusijo. Tu je preživela nad dvajset let kot srednješolska učiteljica tujih jezikov. Tedaj je seve prenehalo njeno javno literarno delo, ki ga je bila tako lepo začela v naših najvidnejših takratnih revijah in listih: Ljubljanskem Zvonu, Vesni, Slovanskem svetu, Slovenki in Slovenskem Narodu. Marico II — to je njen najpo-gostnejši psevdonim — je odlikovalo obsežno znanje z najrazličnejših področij, predvsem pa bogato znanje jezikov, pesnikovala je v slovenskem, nemškem in ruskem jeziku.
Po povratku v domovino je 1927 izdala pesniško zbirko Rdeči nageljčki. Sicer se pozna, da je bila pesnica vrsto let odmaknjena literarnemu življenju v domovini, vendar slovstvena zgodovina priznava, da so se ji posrečili posebno narodni motivi.
Maričnega pogreba se je poleg ožjih znancev udeležil tudi član okrajnega Sveta za prosveto in kulturo, v poslovilnem govoru pa je njen Ht< rami profil označil knjiž 1 Severin S«il
Pismo iz Nove Gorice
Letošnja zima tudi sončni Goriški ne prizanaša -V snežili nevihti na črnem Vrha in Mrzli ropi drevje peka in se ruši - škoda znaša že nad
50 milijonov dinarjev
Letošnja zima se je izcimila jz nenavadno goste megle, kateri je sledilo kot za slovo nekaj lepih poznojesenskih dtiL Prve snežinke nad Novo Gorico so zaplesale 21. dec., medtem ko je v hribih že na gosto tnežilo. Nato pa je začel pritiskati vsak dan močnejši mraz. S severa čez Preval je zavel močan val burje. Ta včasih piha tudi s hitrostjo 100 km na ura Po ulicah in cestah se vrtinči sneg pomešan s peskom. Sneg je pokril vso dolino tja do Jadranskega morja.
To v dolini še ni najhuje-
Kot smo zvedeli od gozdnih logarjev, je mnogo hujša snežna nevihta v Črnem vrhu in Mrzli rupi. V teh predelih že štirinajst dni poka v gozdovih, kot v bitki. Drevesa se rušijo pod cbiogo ledu in mraza. Take katastrofe v gozdu ljudje že dolgo vrsto let ne pomnijo. Doslej ocenjena škoda znaša že nad 50 milijonov din. Ce bo mraz popustil, in bo začel naletavati južni sneg, pravijo da bo škoda še večja, in težavnejše spravilo zrašenega drevja* kakor tudi odpiranje
Še nekaj...
Najprej ga je ubil,
potem še tepel
Na nov«pa le: a sta »e poljedelski delavec Stefan Horvat iz Velike Polane pri Murski Soboti in 24-Ietai I^nac Zelik prepirala na nekem travnju zaradi Marije Horvat. Med prepirom je Zelik s kuhinjskim nožem obrezal Horvata po čelu. Ilorrat je naj^-oj vzed Žel tka nož, ga nato oda nji 9 kolom po glavi in mu z c ažem prerezal Žilo odvodnico na levem «tesnit, zaradi česar je Zelik umrl. Horvatu ni bilo dovolj, da je tovariša umoril, marveč ga je že nrtvcjja tolkel s trdim predmetom po glavi.
Poskus samomora z lizolom
Uslužbenec nekega ljubljanskega trgovskega podjetja J. T. je pred dvema dnevoma nesel iz Škofje Loke v Ljubljano več tisoč oficirskih bonov, tri ključe in štampiljko tega podjetja, kar je ne/nano kje izgubil. Na Doti proti Ljubljani je popival in s popivanjem nadaljeval tudi po ljubljanskih okrepčevalnicah. Dne 4. jaauarja pa je poskusil na-praviti samomor s Tem, da se je napil lizola. J. T je t ljubljanski bolnišnici. Njegovo »tanje je zelo resno.
V pijanosti se je obesil
Dne 4. januarja <*e je v Okiski «lici v Ljubljani obesil 51-letni Anton Kobe. Samomor je izvršil tako, da je vrv za perilo privezal na di-nsovod peči. Tzrok samomora je verjetno alkohol. Kobe je bil nagnjen tudi k kvartanin. Med novoletnimi praznik*! :*» zapil in zaigral vso me-eečrvo plačo in »e nato v pijanosti obelil.
Neznan vlomilec
T noči med 5. in 4. jan. je neznanec vlomil v kataster OLO Celje-okc-ira. odkodor je odnesel merilno napravo, moško ročno uro in razne druee predmete v skupni vreduo<*i fce.fOO din.
Med zvenenjem
ga je zadela kap
44-!etni Frane Fr. jjesek 1* Bre-■niee, okra} Murska Sobota, je 4. t. m. zrouil t zvoniku kapele. Med «Tonenjem ga je zadela kap.
poti. Tako je namreč še vedno zaprta gozdna pot pod Javornik—Kanji Dol, ki prebivalce teh naselij veže v Črnim vrhom.
Te kraje je namreč že prvi dan — 21. dec. zima zelo hudo prizadela. Gost leden dež, ki je padal ves dan, je na telefonski in električni napeljavi povzročil debelo ledeno obloga Kmalu so se začeli lomiti tudi električni drogovi. Skoda je velikanska. Največjo škodo trpijo bukovi gozdovi, medtem ko je bila v mešanih gozdovih škoda manjša. V nekaterih predelih okrog Črnega vrha je tako uničenih 85 odstotkov čistih bukovih gozdov. Na področju goriškega okraja je zmrzal polomila nad 10-000 kub. metrov dreves, na idrijskem področju, ki spada pod gozdno
upravo Most na Soči pa okrog 50.000 kub. metrov dreves.
Skupine delavcev so že začele pri čiščenju poti in obenem spravljati les iz gozdov. Les bodo v glavnem porabili za celulozo, kurivo ali kot jamski les. Tako hudega začetka zime s takimi posledicami ljudje ne pomnijo že dolgo vrsto let Pred 118 leti je bil v maju na Nanoški planoti tak snežni metež, da je na pašniku poginilo 500 ovac.
J. P.
IZ ŠKOFJE LOKE
V	Škofji Loki »o z norim letom dobili groje okrajno godiiče. škofjo-ločanom odslej ne bo reč treba hoditi r Kranj k raznim razpravam.
•
V	Škofji Loki je rimski iport že
v polnem razmahu. Domači smučarji pridno obiskujejo smučišča, pričakujejo pa, da bodo prišli tudi smučarji od drugod, zlasti, ker ao tod prav lepi smuški tereni.	G.
šola je gorela
T noči med 50. in M. decembrom je v osnovna šoli pri Treh kraljih v elovenjegroSkcm okraju izbruhnil polar. ki je nastal zaradi slabo obzidane peči v učilnici. Ogenj so opazili organu KXOJ, ki so vdrli v šolo in ogenj pogasilL Škode je za okrog <*XC00 din.
Požar ]e upepelil leseno hižo
▼ nedeljo pomoči je izbrabnfl po-insr v stanov arijskem poslopju Mihae-
la Horlaka iz Zavrča pri Mislinja. Kiša je orla lesena in je pogorela do tal V-zrotk požara, kakor tudi škoda še odeta ugotovljeni.
KOLEDAR
Sreda, 6. jan.: Mojmir, Darinka. Četrtek, 7. jan.; Zdravko, Valentin.
6- I. 1843. — v Novem mestu prva uprizoritev Linhartove igre »Veseli dan ali Matiček se ženi«.
7. I. 1834. — Rojen izumitelj telefona Filip Reis.
7. L 1943. — Umrl Nikola Tesla, oče moderne elektrotehnike in eden naj večjih izumiteljev.
7. L 1943. — Junaška borba komandanta Groge in njegovega bataljona na Pohorju. V tej bitki je padel ves Pohorski bataljon.
•
Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomirala tov. Spreitzer — Telban Danica. — Čestitamo!
Svet za zdravstvo in socialno politiko LBS razpisuje 6-mesečni tečaj iz anastezije na kirurgični kliniki v Ljubljani za zdravnike s trajanjem od 15. januarja do 15. julija 1954. — Interesenti dobijo informacije pri vseh MLO, OLO ln zdravstvenih zavodih.
Najmikavnejša plesna prireditev
letošnje sezone in sploh zadnjih let bo
VELIKI NOVINARSKI PLES
v soboto, 30. januarja t. 1. v vseh prostorih hotela »Union« v Ljubljani. Za to veliko tradicionalno novinarsko družabno prireditev bodo vabila pravočasno razposlana.
KAJ VES, KAT ZNAŠ?«, ugankarski list Slovenskega poročevalca Nagrade
za udeležence ankete
Izmed 106 reševalcev, ki so poslali svoje pripombe za nagradno anketo, je žreb izbral naslednje: I. nagrada (1000 din): Sonja Ajdič, Ljubljana. Zarnikova 14: H. nagrada (750 din): Josip Šuligoj, Bača pri Modreju, p. Most na Soči; ITT. in IV. nagrada (po 500 din): Ljudmila Rutar. Litija 71 in Mira Jovanovič, Zidani most 7, V. do VH. nagrada (no 250 din): Štefka Tumpej, Maribor, Ulica heroja Staneta 22. Vojin Goršič, Ljubljana. Povšetova 58 in Kamila Kaiser. Ljubljana, Bežigrad 1: VITI. do X. nagrada (po eno knjigo); Ljuba Stanko, Frankapanska 23, Bronka Perc. Maribor, Ruška 25 in Tine Hudovernik, Sp. Laze 3, Gorje pri Bledu.
Izid ankete in sklepe uredništva bomo objavili v eni prihodnjih Številk Slovenskega poročevalca.
Sporočamo vsem reševalcem ugank, da »Kaj veš. kaj znaš?« ne bo izšel v četrtek 7. I. 1954., temveč šele prihodnji teden.
V letošnji prvi številki boste poleg bogate izbire ugank vseh vrst našli tudi izide nagradnega tekrnovanla za knližne nagrade SKZ (T) in razdelitev nagrad za IV. nagradno šahovsko tekmovanje.
ZA STROKOVNE IZPITE!
Administrativne, finančne, knjigovodske in druge uslužbence državnih ustanov In gospodarskih podjetij ter sploh vse, ki se pripravljajo na strokovne izpite, opozarjamo, da jim študij lahko olajša zbirka zakonov, uredb in govorov, ki so zbrani v brošuri »Zmaga socializma nad državno-kapitalističnim birokratizmom«.
Brošura se dobi v vseh knjigarnah. pa tudi v vseh podružnicah »Slovenskega poročevalca« za ceno 200 din. — Naročila po pošti pa pošiljajte na naslov:	»Naš tisk«,
založniški oddelek, Ljubljana,
Tomšičeva 5. Prednakazilo nakažite na tek. rač. pri Narodni banki št. 601-T-I63.
Kegljaški klub Železničar ima
v čerrtek. 7. I. 1954 ob 19. uri v prostorih kegljaške zveze Slovenije v Likozarjev! ulici, svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnkn redom. — Člani in prijatelji kluba vljudno vabljenii — Odbor.
V novi začetni plesni tečaj
»Centralne plesne šole« — Pet-kovškovo nabrežje 37, ki se vrši jutri, v četrtek ob 20 se sprejme predvsem še začetnice in nekaj začetnikov. Naslednji začetni tečaj se prične 21. januarja ob 18. uri. Vpisovanje vsak dan od 17. do 21. Poučuje mojster Jenko.
Pol zavitka koametične pene TEINT BELL in pet minut časa, pa imaš svež in mladosten obraz! Dobi se v parfumerijah in drogerijah.
Gumi, obutev, kolesne plašče,
avtomobilske plašče vam najhitreje popravi »VULKAN« v Ljubljani, Zaloška cesta 20.
GLEDALIŠČE
Opera
Sreda, 8. Jan. ob 19.30: Verdi, Travlata. Abonma red G.
Četrtek, 7. jan. ob 19.30: Rossini, Seviljski brivec. Abonma red A. Petek, 8. Jan. ob 19.30:	Puccini,
Madame Butterfly. Zaključena predstava za ZSJ.
Drama Ljubljana
Sreda. 6. Jan. ob 20: Hochwaiden Javni tožilec. Abonma red E. Četrtek, 7. Jan. ob 20: Hochwälder: Javni tožilec. Abonma red C.
Petek, S. Jan. ob 15.30: Torkar: Pravljica o smehu. Abonma red Petek popoldanski.
Sobota, 9. Jan. ob 20: Salaerou,
Tak kakor vsi. Sed K.
Nedelja, 15. jan. ob 15:	Golia,
Sneguljčica. Izven ln za podeželje.
Ob 20: Shaw, Pygmalion. Izven in za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda. 6. jan. ob 20: Vilharjeve šaloigre — Večer v čitalnici. Izven.
Četrtek, 7. Jan. ob 20: J. B. Priestley, Cas in Conwayevi. Red Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. (Vlogo Alana igra Polde Dežman).
Petek, 8. Jan. ob 20: J. B. Priestley, Cas In Conwayevi. Red Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. (Vlogo Alana igra Saša Miklavc).
Sobota, 9. Jan. ob 20: M. G. Sau-vajon, Trinalst Jih bo. Izven. Nedelja. 10. jan. ob 15: F. Milčinski, Mogočni prstan. Izven.
Ob 20: Aristofanes, Lislstrata. Izven.
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Mestni dom Četrtek, 7. Jan. ob 16:	Škufca
»Trnuljčica«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom. Popoldanska predstava.
Sobota, 9. Jan. ob 20: Milčinski »Cigani«, veseloigra z godbo ln petjem.
Nedelja. 10. Jan. ob 16: Škufca »Trnuljčica«, popoldanska predstava.
Nedelja, 10. Jan. ob 20: Milčinski
»Cigani«,
predstav«.
Zaradi zanVnanja sa predstavo
»Trnuljčica« bodo vstopnice v prodaji že od srede dalje; rezerviranje vstopnic tel. it. 20-923.
mestno
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
MARIONETE
Levstikov (Šentjakobski) trg Sobota, 9. Jan. ob 17: Kuret »obuti maček«.
Ob 20.30: Kuret »Obuti maček«. Za odrasle.
Nedelja, 10. jan. ob 11: Malik »Žogica Marogica«.
ROČNE LUTKE
Resljeva cesta 28 Sreda, 6. Jan. ob 8: Gostovanje v Kanalu.
Ob 11: Gostovanje v Humu.
Ob 15: Gostovanje v Medani . Nedelja, 10. Jan. ob 17: Karsch »Težave Petrštljčkove mame«. Prodaja vstopnic za vse predstave bo v soboto od H do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži ln pol ure pred predstavo pri gledaliških blagajnah.
PRFDAVA1V.JA
ZGODOVINSKO DRUŠTVO
vabi na predavanje dr. Jožeta Kastelica:	Položaj arheologije v
sklopu historičnih ved (ob kongresu arheologov v Puli). Predavanje bo v sredo, 6. januarja ob 20. uri v historičnem seminarju univerzitetne knjižnice.
Geološko društvo v Ljubljani vljudno vabi m predavanje tov. doc. D. Kuščerja o geoloških preiskavah za vodnogospodarsko osnovo Soče. Predavanje bo v četrtek, 7. Januarja ob 17. url v balkonski dvorani Univerze.
Prof. R. Debre iz Pariza, svetovno znani strokovnjak iz otroškega zdravstva, predava v četrtek, 7. I. ob 11.30 v predavalnici Interne klinike MVS o temi: »Borba proti tuberkulozi v otroški dobi«.« Vabimo vse zdravnike in študente medicine, da se predavanja znamenitega gosta udeležijo v čim večjem številu.
Žene, gospodinje! Opozarjamo Vas, da se bo v sredo, dne 8. januarja ob 19.30 začel ciklus »Zdravje in higiena naše družine« s predavanjem »Ne velikost, temveč kvaliteta stanovanj je odločilna«. Predaval bo univ. prof. ing. Edo Ravnikar v dvorani I. drž. gimnazije, Vegova4, I. nadstropje. Predavanje bodo dopolnjevale slike.
Slovensko zdravniško društvo
vabi na predavanje tov. asist. dr. Borštnar Marjana:	»Poročilo s
konference za mentalno higieno v Amsterdamu«. Predavanje bo v petek, 8. I. 1954 ob 19. uri v predavalnici Tnterne klinike.
V četrtek, 7. januarja bo ob 19. uri tretje predavanje cikla »O prirodi in ljudeh v tujih deželah«: »Bližnji vzhod — Egipt, Mala Azija itd.« Predaval bo doc. Vladimir Kokole. Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami v prirodoslovni dvorani na Univerzi ob 19. uri — vhod iz Gosposke ulice.
Društvo gradbenih Inženfrlev in
tehnikov priredi v sredo, dne 6. januarja 1954 ob 20. uri v x>riro-doslovni-cnatematični dvorani univerze poljudno znanstveno rxreda-vanje »Prednapeti beton«. Predaval bo ing. Bubnov Sergej, glavni inženir Mestnega proj. biroja v Ljubljani.
Stomatološka sekcija SZD vabi
na svoj redni sestanek v soboto, 9. Jan. ob 16. ur! v predavalnici infekcijske klinike. Predavata doc. dr. Bedjanič: »Manifesta rij e nekaterih važnejših infekcijskih bolezni v ustni votlini«, in a^ist. dr. Krušit: »Referati iz tuje literature«.
Ljuđđl odbor mestno oKM
CKNOMELj razpisuje naslednjo delovna mesta v upravi:
1 mesto tajnika LOMO Črnomelj — referent s popolno srednjo Solo. opravljenim strokovnim izpitom in najmanj triletno upravno prakso;
1 mesto gospodarskega referenta, z dovršenim ekonomskim teta-nikum, ter potrebno prakso;
1 mesto vrtnarja za upravljanje mestnih nasadov, — z končano vrtnarsko šolo in nekaj letno prakso.
Nastop službe Je takoj, odnosno po dogovoru. Kolkovane prošnje z življenjepisom in vsemi dokumenti je treba vložiti pri tajništvu mestnega ljudskega odbora v Črnomlju
LICITACIJA
Kamnoseška dela za novo postajno poslopje Maribor bodo oddana na javni licitaciji 18. januarja 1954 ob 10. uri pri Direkciji za železnice Ljubljana, odsek za investicije, II. nadstropje, soba št. 108. — Specialni pogoji, pred-izmere del ter potrebni načrti so na vpogled pri odseku za investicije in jih dobe reflektanti proti predložitvi kavcije 1000 din, ki se vrne vsakomur, kdor predloži ponudbo. Pismene ponudbe je dostaviti temu odseku najkasneje ob pričetku licitacije v zaprti kuverti z navedbo vsebine. — Direkcija za železnice, Ljubljana.
OBVESTILO
MLO gl. mesta Ljubljane — Urad za statistiko in evidenco potrebuje več popisovalcev za dopolnilni popis zgradb in stanovanj ter poslovnih prostorov, kateri se bo vršil v času od 20. do 30. januarja 1954. Ta dopolnilni popis bo zajel vse katastrske občine, ki so bile v letu 1952 priključene glavnemu mestu Ljubljana ter novogradnje v Ljubljani sami. Delo bo honorirano. Prednost imajo osebe, katere so že sodelovale pri takih in podobnih akcijah: gradbeni tehniki, mlajši upokojenci in slični. Javiti se na Mestni ljudski odbor — Urad za statistiko in evidenco, Kresija, soba št. 78 do 9. januarja t. 1. — MLO glavnega mesta Ljubljane. Urad za statistiko in evidenco.
KONCERTI
Izreden dogodek te sezije Je današnji izredni koncert Slovenske filharmonije pod vodstvom Sama Hubada. Na sporedu je Prokofjeva KonCert za klavir in orkester št. 3, ki ga izvaja naš znanec E. Kendall-Taylor iz Londona. Ta koncert spada med najboljše tovrstne skladbe sodobne literature. Na sporedu je še Beethovnova n. simfonija ter Kelemenov preludij, arija in finale. Cene din 69 — 200. Abonenti imajo popust din 20.— in 40.— na kupon I in E Začetek točno ob 20.15. uri.
Violinist Vladimir Markovič In pianistka Katarina Ačimovič koncertirata v ponedeljek, 11. januarja v Filharmoniji, 12. januarja v Mariboru in 13. januarja v Ptuju. Spored obsega Vlvaldijevo, Beethovnovo (.po^la^no) in Brahmsovo sonato ter dela Slavenskega, Blocha in Falle.
OltVESTILA
Rektorat Tehniške visoke šole v Ljubljani razpisuje v Centralni Tehniški knjižnici v Ljubljani mesto bibliotekarja:
Kandidati morajo biti inženirji ene izmed tehniških strok, obvladati morajo vsaj dva svetovna jezika ter morajo biti razgledani v tehnični literaturi. — Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s prilogami, iz katerih je razvidna šolska izobrazba, dosedanja tehnična praksa in potek življenja, naj se pošljejo Rektoratu Tehniške visoke šole v Ljubljani, Tomšičeva ulica štev. 13 v roku 14 dni po objavi tega razpisa.
V prodaji so tombolske tablice IV. kola
TOMBOLE ZVEZE GLUHIH JUGOSLAVIJE
Z nakupom tombolske tablice pospešujete rešitev problema gluhih Jugoslavije, obenem pa sodeluje-ter pri žrebanju 88.300 dobitkov v skupni vrednosti 30.000.000 din. — Tombolska tablica stane samo 50 din, dobite jih lahko pri vseh prodajalcih srečk Jugoslovanske loteflje in pri organizacijah Zveze gluhih Jugoslavije.
REJCEM RESASTIH ISTRSKIH GONIČEV Pregled in preizkušnja za določitev plemenjakov resastih istrskih goničev, ki je bil določen za 9. in 10. t. m. v Cerknici zaradi vremenskih razmer odpade. — Klub za goniče.
RADIO
Poročila:	5.35. C.30,	7.25,	12.30,
15.00, 17.00, 19.00, 22.00.
12.00	Opoldanski koncert; 13.00 Z obiskov pri pionirjih; 13.15 Za zabavo in oddih igrajo veliki in majhni zabavni ansambli (Ray Martin, Paul Weston, Georg Shearing, Art van Damme, Andre Kostelanetz, Macklin Marrow, zbor in solisti); 14.20 Kulturni pregled; 14.30 Radijske reklame; 14.40 Naši zbori in ansambli pojo; 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo
—	Vasja Ocvirk: Pohorski bataljon (ponovitev); 16.00 Jugoslovanski solisti .pred mikrofonom; 17.10 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi: 17.50 Zdravstveni nasveti;
18.00	Zabavne melodije; 18.30 Zu-nanje-politični feljton: 18.45 Stare in nove melodije igra na klavir Mojcnri Sepe: 20.00 Radijska Igra
—	Aldous Huxley:	Giocondin
smehljaj; 21.00 Pester glasbeni snored; 22.15 Tara ljubljanski nlesni sekstet: 22.35 Modemi Dlesni orkestri: Erwin Lehn in Kurt Eđelhagen; 22.55 — 23.00 Lahko noč: 23.00 — 24.00 na valu 327.1 m: Oddaja Radia Jugoslavije za tujino (prenos iz Zagreba).
WATJ OttT. ASI
10 STROTNTH KLTUCAVNTCARJEV in 5 KOVINOSTRUGARJEV sprejme takoj Mestno strojno podjetje, Ljubljana. Dolenjska 76.	104-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — samostojno, iščem k tričlanski družini za takoj. Osebne prijave v popoldanskih urah. Naslov v ogl. oddelku.	96-1
TRIČLANSKA DRUŽINA - takoj sprejme gospodinjsko pomočnico, po možnosti upokojenko. Poglajen, Cesta na Rožnik	15.	95-1
DEKLE, ki ima	veselje do gospodinj-
skega dela, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd.	94-1
SKLADIŠČNE PROSTORE - manjše, dobro zaprle, v bližini Resljeve ceste iščemo. Ponudbe pod »Takoj« v o gl, od d.	77-i
MEDVEDEK NEEWA
h . - IÄ1
Po J. O. Cunvoodu
Riše Miki Muster
i\/}
....
>	*	4	'9: %
I -
STARE J80 ZENSKO k koma iščem. Peturne zaposlitev v
dopoldanskih urah. H ud arin Oskar, Cesta na Rožna k 29, Ljubljana.
89-1
NOČNEGA ČUVAJA - upokojenca, za gradbišče »Centralne Mlekarne na Vodovodni cesti sprejme Gradbeno podjetje Megrad, Ljubljana. Nastop takoj.	87-1
ELEKTRIČARJA, samostojnega, ver-ziranega tudi za previjanje motorjev, po možnosti samskega, sprejmemo tako; v službo. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslaiti na LIP Nazarje-	5-1
FINANČNEGA MANIPULANTA, po možnosti s prakso v gozdarski stroki išče Gozdna uprava Konji-oe. Nastop takoj. Ponndbe na Gozdno gospodarstvo, Celje. 85-1 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Kranj razpisuje 5 službena mesta eksponiranih veterinarjev:	v Cerkljah,
v Gorenji vasi in Selcah. Ponudbe z obširnim življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja je vložiti do 20. t. m. na Okrajni ljudski odbor Kranj — Tajništvo. GOSPODINJSKO POMOČNICO s znanjem kuhe sprejmem takoj. — Naslov v ogl. odd.	79-1
RADIO »PHILIPS« prodam. Salokar, Kolezrfska 4.	95-4
ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. 91-4 PRODAM STRUŽNICO, pol norxon. prizma miza. stružna dolžina 2000 mm, višina 500 mm. Naslov v ogl. odd.	101-4
PRODAM radio »Horniphon Rex« za 25.000.— din in motorno ^ glavo »Praga«. Ogled do 14—16, Ljubljana, Galetova 26. Ivanc.	105-4
MOŠKE GOJZERJE št. 42, skoraj nove. kompletne smuči, nove, material za kompletno moško 6uknjo, prodam. Naslov v ogl. odd. 88-4 VELIK PISALNI STROJ, brezhiben, prodam za 27.000.— din. Novak, Kajuhova 8, Maribor.	86-4
DRSALKE - Polar Werke A-G Remscheid, Številka 28 prodam. Ne-doe Tone, Ljubljana, Novi bloki 12-III.	,
PISALNO MIZO — orehova kore-nina, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	76-4
ŽENSKI BI CIKEL, italijanski, skoraj nov in radio »Telefunken« 4 4-1 prodam. Gruden, Celovška 150-1 V.	.	69-4
»SINGER«, pogrezljiv, odlično ohranjen, prodam. Cesta VII. štev. ^16.
ITALIJANSKO ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Tržaška cesta 4, KobaL	66-4
RADIO »Schaup«, nov, »a baterije in elektriko, prenosen z lastno anteno prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku.	65-4
STRUŽNICO ZA KOVINE 200 mm višine in 1 m ali več dolžine kupimo. Ponudbe v ogL odd. pod »Stružnica«.	102-5
ROMAN »ČLOVEŠKA KOMEDIJA« je primerno darilo za mlade in odrasle. Knjiga stane samo 120.--diin in jo imajo na zalogi vsf knjigarne ter podružnice »Slov. poročevalca« in »Ljublj. dnevnika«. Po naročilu jo pošilja po pošti uprava »Ljublj. dnevnika« proti pred-nakazilu 120.— din na tek. račun št. 601-T-166.
6 ha ŽEMLJE (travniki, gozd, pjiva, stavbena parcela) prodam v Lisoeh pri Celju. Naslov SP Celje. 84-7 ZA SOBICO pomagam pri gospodinjstvu v dopoldanskih urah. Pismene ponudbe v ogL odd. pod »Takoj«.	65-9
SOBO oddam mirni študentki. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mirna«. 73-9 KOMFORTNO dvosobno stanovanje zamenjam za garsonjero in sobo. Ponudbe pod »Selitev takoj« v ogl. oddelek.	72-9
V VLAKU JESENICE - GORICA na postaji Bled Jezero 3em 51. decembra pozabila zimski plašč. Prosim poštenega najditelja, da proti nagradi sporoči na naslov: Livič Zlata, Split, Savska 1. 100-10 NAJDEN KOVČEK 51. XIL avtobusna proga Celje—Bistrica ob Sotli, vrniti proti nagradi na Mramor Marija, Celje, Teharska 2.	82-11
NA CESTI TURNIŠČE—SUHA VEJA najdena suknja z mesečnimi prejemki. Vprašati Valenke Feliks, Sp. Breg 184, Ptuj.	81-11
10.
Trenutek ali dva je opazovala, potem pa je zabrundala in vstala. S taco je položila Neewa na hrbet in zgrabila hrošča z zobmi, da se je Neewu smrček boleče nategnil. Toda Chga-wnssa jfe uvidel, da mora odnehati. In ko je izpustil, ga je medvedka s slastjo požrla. Za Neewa je bil to koristen nauk, pri tem pa se Je lahko vendarle še čutil zmagovalca!
11.
Prav do noči je medvedek tiho cvilil, ker ga je smrček skelel. Nato pa ga je zmogla lakota in stisnil se je k materi. Ko se je do sitega napil, mu je Noozak postlala med svojimi mehkimi in toplimi šapami, kjer je sladko zaspal v zavesti, da je svoj prvi, čudovito lepi dan preživel kot pravcati junak, čeprav je komaj pokukal v svet in je bil šele devet tednov star.
ŠOLSTVO
DELAVSKA GIMNAZIJA. Vpisovanje v prvi razred ter za novince v ostale razrede bo v četrtek, 14. in v petek, 15. t. m. vsakokrat od 10. — 12. ure in od 18. — 19. ure v ravnateljstvu L gimnazije v Ljubljani, Vegova ulica. Pri vpisu predložite prijavo, kol-kovano s 30 din, zadnje Šolsko spričevalo, rojstni list in potrdilo o delovnem razmerju. — Pouk v letnem tečaju prične v ponedeljek, 8. februarja t. L
»Pri meni iščete denar? Dobro! Če ga boste kaj našli, bova delila na pol!*
KINO
»UNION«; »lov. film »Vesna«. Tednik:	Barok v LjuDljanl,
Predstave ob 16, 18 in 20. »KOMUNA.: ital. film »Kako sem odkril Ameriko«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
»SLOGA.: amer. film »Poätna postaja«. Tednik. Predstave ob IS, 18 in 20.
»SOCA«: nem. film »Sanjave ustnice«. Tednik. Predstave ob 18, 18 in 20.
Prodaja vstopnic v vseh Štirih kinematografih od 10 — 11 ter od 15 dalje.
»SISKA«: amer. film »Zaradi njega«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom, v četrtek isti program.
•TRIGLAV«:	amer. barvni film
»Brodwajske melodije« in tednik: »Zadar«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. V četrtek isti spored, zadnjič. »LITOSTROJ«: amer. film »Pot v utopijo« ln tednik. Predstava ob 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. V četrtek isti spored.
CELJE »UNION«; slovenski film »Vesna«.
CELJE »DOM«: avstrijska komedija »Irena v zadregi«.
»BLED«: amer. film »Zločin v Nevadi«.
»KAMNIK«: itaL film »Vrag vzemi slavo«.
»ZADOBROVA«: ital. film »Sanjala sem o raju«.
»VEVČE«: itaL film »Zidovi Ma-lapage«.
»DOMŽALE«: francoska komedija »Gospod Hulot na počitnicah«. »RADOVLJICA«: angl. film »Hitrejši od zvoka«.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški film »Veliki valček«. V četrtek isti spored.
KRANJ »STOR2IC«:	amer. film
»Moč orožja«. Predstave ob 16. 18 ln 20. V četrtek isti spored. KRANJ »SVOBODA«: amer. film »Moč orožja«, ob 19.
ZAHVALE
Vsem, ki so spremili našo ljubo
MARICO CIZERLJ — STRXADOVO
pesnico in učiteljico v pokoju 1. januarja na Smiheisko pokopališče ter sočustvovali z nami. se prisrčno zahvaljujemo. Posebej hvala zastopniku Društva književnikov g. Saliju za lepe poslovilne besede. — Novo mesto, 4. januarja 1954. — Ervina Ropaš, prof. v pok. in sorodstvo.
Ob nenadomestljivi izgubi mojega ljubega moža in očeta
IVANA KUČANA poslovodje klavnice Rog. Slatina se naj iskrene j e zahvaljujem kolektivu Klavnice za denarno pomoč, za tople poslovilne besede predsedniku občine tov. Tovorniku, pevskemu zboru, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga tako mnogoštevilno spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hva-tov. Anderliču in Levarju, ki sta mi ob tej težki uri stala ob strani. _ Žalujoča žena in otroci.
V sredo, 6. Januarja bo predavala ob 20. nri v ? Domu sindikatov na Miklošičevi cesti tov. Marija f Vilfanova:	?
»Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugosla- I vije in socialistične stranke in napredna gibanja f v svetu.«	j
••*«•«••• •*•»••«•• »•«•»«•*	»•»•••«•• »«»•••
•••»••>• ••••*«
I
X ? 4

KUPIMO
PARNI KOTEL ,
pritiska 10 do 15 atm, za 4 do 5 t/h pare. j
t
Prednost: pregrevač in predkorišče (za lesne odpadke). ?
? Ponudbe v oglas, oddelek pod »PARNI KOTEL« 56-A
•#»#•••• •«MOHt* ••*•••«•«	»e«#«#«	•«•••»•»	•)
ŽELEZARNA ZENICA
= *
v Zenici
sprejme ▼ službo:
3 STENODfiKTILOGEAFE
z znanjem tujih jezikov;
12.
Ko se je zjutraj zbudil, se je zelo prestrašil, stisnil se je k materi, ki ga je tolažila, in oprezal izza nje: tik nad obzorjem je stala ogromna ognjena krogla! Toda sonce se je kmalu dvignilo in posijalo z zlato lučjo. — Noozak je še štirinajst dni ostala v bližini brloga, nato pa je krenila na poletno pot. Neewu so se medtem šapice utrdile in tehtal je dobrih šest funtov, kar je bila čedna teža za mladiča, ki se je rodil z borimi dvanajst unčami.
1 SEKRETÄR»
za tuje strokovnjake z znanjem nemščine, francoščine hi angleščine;
1 STROJNEGA INŽENIRJA
s prakso v vodnem gospodarstvu.
Ponudbe pošljite na ŽELEZARNO ZENICA — oddelek za delavskouslužbenske odnose.
Po ostavki Pelle
Pella podal ostavko pre dsedniku republike — Padec Pelle pomeni »dobro šo lo« za italijansko politiko —
Italijanske množice za levo orientacijo
GOSTOVANJE HOKEJISTOV L JUBLJANE V AVSTRIJI
Igra, hitrost in goli, samo...
zmaga je bila le eaa
Ljubljana je navdušila v Zell am See - Najboljša igralca Pogorelec in Čuček poškodovana
Him, 5. jan. (r). Italijanski ministrski predsednik Pella je po Izredni seji vlade nocoj obiskai predsednika republike Eicaudija, s katerim se je zadr.
pol ure in mu podal v ime-mu vlade ostavko. Einaudi je najprej poskušal pregovoriti Pello, naj spremeni svoj sklep, ko pa je italijanski ministrski predsednik ostal pri svojem stališču, si je Einaudi pridržal pravico, da odloči o sprejemu ostavke šele po posvetovanjih z voditelji političnih strank, najpozneje do pojutrišnjem, ter Je naprosil Pello, naj ostane s svojimi ministri do nadaljnjega na dosedanjih dolžnostih zaradi izvrševanja tekočih poslov. Ker pa je jutri državni praznik v Italiji, ho predsednik republike pričel posvetovanja s prvaki italijanskih strank zaradi sestave nove vlade šele v četrtek. Najpreje bo Eli n audi sprejel bivšega predsednika republike De fticolo.
Po izjavi, ki jo je dal novinarjem, ko ie zapuščal rezidenco predsednika republike, je PeEa odšel v parlament, kjer ga je v odsotnosti predsednika Gronchija sprejel generalni sekretar parlamenta, nato pa se je Pella podal k predsedniku senata Marsagori. Oba jo obvestil o ostavki svoje vlade.
V govoru, ki ga je imel nocoj po italijanskem radiu, se je Pella opravičeval, da je sedanjo vlado sestavil v avgustu lanskega leta kot začasno in da sedaj sodi, da mora biti vlada tehnično in politično bolj učinkovita, kar je poskušal doseči s spremembami v vladi, vendar je pri tem naletel na težave, ki so ga prepričale, da je ostavka edina rešitev.
Predsednik monarhistične stranke Covelli je po ostavki vlade izjavil, da je njegova stranka ves čas podpirala stremljenja Pelle za rešitev vladne krize in je s tem potrdil, da se je Pella popolnoma povezal s skrajno desnico.
Kim, 5. jan. (Tanjug) Glede na vsebinski značaj spora med stališči večine v demokrščanskih parlamentarnih skupinah in stališčem ministrskega predsednika Pelle je težko verjeti, da bodo EinaudijeTa posvetovanja lahko pripeljala do spremembe položaja. Parlamentarci krščan-Ekcdemokratske stranke so se izjavili proti desni orientaciji Pellove politike, zavedajoč se popolnoma posledic svoje odločitve, ker so poznali ultimat Pelle. Zaradi tega ni podlage za verjetnost, da bodo spremenili svoje stališče. Ministrski predsednik pa je po drugi strani izstavil naslednjo alternativo: ali bodo odobrili njegovo politiko, ali bo podal ostavko. Ker je bil prisiljen na slednje, je težko verjeti, da se bodo sedaj umaknil pred zahtevami, naj v jedru spremeni kurz svoje politike. Potemtakem nastaja odprta politična in parlamentarna kriza, pri katere rešitvi bodo morali voditi računa o tem, da je desna politična orientacija doživela poraz in da je treba iskati nove poti. AH bo to obnovitev negibčnega meščanskousmerje-nega centra, ali bo šla pot italijanske politike nasproti socialnim zahtevam množic in temeljitejši socialni politiki, ki bi slonela na bloku od skrajne de-mokrščanske sindikalne levice preko socialdemokratov do Nen-nija, to ni več odvisno izključno
od odnosa sil v krščanskodemo-kratski stranki. To bo enako odvisno tudi od tistih strank, s katerimi bo sedaj krščansko-demokratska stranka mrzlično iskala zvezo glede na dejstvo, da je bila vlada Pelle edina, ki je imela določeno večino. Socialdemokrati in republikanci bodo odigrali v nadaljnjem razvoju krize odločilno vlogo. — Doslej so odločno zahtevali levo orientacijo ter odklanjali obnovitev meščanskega centra. Sedaj je vprašanje, ali bodo ostali dosledni v tem, ali jih bo, kakor doslej, mrzličnost položaja prisilila na kompromise s stalno De Gasperijevo klerikalno meščansko politiko centra.
Kritični položaj postavlja pred preizkušnjo tudi Nennija, ki je doslej taktično pozival krščanske demokrate, naj pristopijo izvajanju leve socialne politike, kateri bi se tudi on pridružil. Kolikor leve sile krščansko-demokratske stranke sedaj odgovorijo tem zahtevam, bo Nen-ni moral pokazati, ali je iskreno predlagal »demokratsko so-
Še o avstrijski noti
London, 5. jan. (AFP). Nota, ki jo je avstrijska vlada poslala štirim velikim silam, in v kateri zahteva, da ZDA, Velika Britanija, Sovjetska zveza in Francija prično razpravljati tudi o avstrijski državni pogodbi na berlinski konferenci, še ni prispela v London. Zato se je tudi Foreign Office zaenkrat vzdržal vsakega komentarja. Po drugi strani pa se v krogih, ki so blizu predsedstvu vlade, poudarja, da bodo noto proučili s polno razumevanja in da bo britanska vlada storila vse, kar je v njeni moči, da bi našli v Berlinu rešitev za avstrijsko vprašanje.
Preložen obisk
London, 5. jan. (AFP). Britansko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da sta se britanska in avstrijska vlada sporazumeli, da preložita obisk predsednika avstrijske vlade Raaba v Veliki Britaniji na poznejši datum, zaradi četverne konference zunanjih ministrov. Predsednik avstrijske vlade Raab bi moral obiskati Veliko Britanijo v začetku februarja. Dan obiska premiera Raaba bo sporočen pozneje.
V obveščenih krogih poudarjajo, da je Raabov obisk v Londonu preložen s sporazumom obeh vlad zaradi odsotnosti zunanjega ministra Edena, ki bo v času, določenem za obisk, v Berlinu. Menijo namreč, da bo berlinska konferenca trajala najmanj tri tedne.
Trst, 5. jan. (Tanjug) Huda burja, ki divja že nad 48 ur nad Tržaškim zalivom, je onemogočila jugoslovanskima ladjama »Solinu« in »Črni gori« pristanek v tržaškem pristanišču. »Solin« Je priplul že sinoči, »črna gora« pa danes zjutraj. Obe ladji čakata ugodnejšega vremena.
Jugoslovanske ladje »Zadar«, »Keka« in »Zagreb« so ostale v Benetkah, ravno tako zaradi neurja. Ladje čakajo, da jih bodo raztovorili, nakar bodo odplule proti Trstu.
Nocoj pa Je nenadoma zajel Trst — poleg hude burje — še snežni metež, kakršnega ne pomnijo. Promet v mestu je skoraj povsem ustavljen, medtem ko je
cialistično alternativo«, s katero je šel na volitve, ali pa je bil to kominformovski manever, ki je bil preračunan na podpihovanje razdora med demokrščansko levico, centrom in desnico.
Kriza, ki je nastala po ostavki Pelle, je preveč komplicirana, da bi se lahko zamišljala njena rešitev. Toda današnji padec Pelle vseeno pomeni »dobro šolo«, leva orientacija pa je edina, ki ustreza zahtevam italijanskih množic in potemtakem edina, ki lahko pripelje do bolj stabilnega položaja.
Ce bo predsednik repubiike Einaudi dokončno sprejel ostavko Pelle, je težko domnevati, kdo bi bil lahko njegov naslednik na položaju ministrskega predsednika glede na medsebojne spore znotraj krščansko-demokratske stranke in na odklanjanje malih strank centra, da bi še nadalje sodelovale z -demokrščansko stranko.
Washington, 5. jan. (Tanjug) _ V tukajšnjih političnih krogih govorijo, da baje namerava senator McCarthy na prihodnjem zasedanju ameriškega Kongresa predložiti »lastni zakonodajni program«. Trdijo, da je McCarthy ta program že predložil pred kratkim v Beli hiši na konferenci republikanskih voditeljev.
McCarthyjeve zahteve bi bile sestavljene v glavnem iz dveh delov:	prvič,	opustiti osvoboditev
plačevanja davka vsem posameznikom in organizacijam, ki dajejo prispevke za tiste šole in ustanove, ki se branijo odpustiti aii pa celo pomagajo učiteljem, profesorjem in nameščencem, kt so obtoženi »nagibanja h komunizmu«. Pod udarec tega zakona bi prišla v prvi vrsti znamenita harwardska univerza, ker je njena uprava odklonila izključitev nekaterih profesorjev, ki jih je McCarthy obtožil in ki tudi niso hoteli pričati pred njegovim se-
Bermudska konferenca in pomoč Franciji
Washington, 5. jan. (Tanjug). Hitra pomorska pomoč, ki so jo ZDA poslale francoskim silam v Indokini, da bi lahko vzdržale najnovejši pritisk Ho Si Minhovib sil, smatrajo tukaj za enega od rezultatov bermudske konference.
Obveščeni opazovalci trdijo, da so na teh razgovorih Francozi odkrito priznali, da bodo prisiljeni pristati na pregovore o miru, če na spomlad ne dosežejo kakršno koli odločujočo zmago v Indokini. Pojasnilo za tako stališče: »skrajna nepopularnost« vojne v Vietnamu v sami Franciji.
Poročila o vojnem položaju v Indokini, ki prihajajo v Washington, predvidevajo nadaljnje napredovanj« Ho Ši Minhovih sil. Računajo, da štejejo te sile 500.000 dobro organiziranih in discipliniranih vojakov z visoko moralo.
Ker so ZDA vrgle težišče svojih političnih načrtov v tujini na Azijo, ali vsaj večidel, smatrajo, da je tudi nova okrepitev izraz njihove odločnosti — preprečiti polom v Indokini. Tudi Francozom je bilo na Bermu-dih jasno povedano, da je nedopusten kakršen koli umik s tega izredno občutljivega področja.
čez dan burja močno ovirala promet javnili prevoznih sredstev. Burja je dosegla hitrost 130 km na uro. v pristanišču je burja podrla žerjav, težak nad 300 ton, pri čemer sta bila uničena tudi dva železniška vagona, na katera je padel žerjav, škodo cenijo na 80 milijonov lir. Ladje ne pristajajo, linijski promet je povsem ustavljen, vsi vlaki, ki so prišli v Trst ali odhajajo s tržaške postaje, so imeli večje zamude. Trideset odstotkov cestnega električnega omrežja je poškodovanega, v posameznih krajih cone A je še pred nocojšnjim metežem zapadlo do 40 cm snega, tako da je promet na cestah otežkočen, ponekod pa tudi pretrgan.
G.	Panajotis Sifnios prispel v Beograd
Beograd, 5. jan. Nocoj ob 23. uri je prispel v Beograd grški minister za tisk in informacije g. Panajotis Sifnios. Na postaji so ga sprejeli Sava Kosanovič v imenu zveznega izvršnega sveta, nadalje predsednik komisije za kulturne zveze z inozemstvom Marko Ristič, načelnik sekretariata za zunanje zadeve Branko Draškovič in drugi. Sprejema se je udeležil tudi grški veleposlanik v Beogradu g. Spdros Kapetamides s soprogo in diplomatskim osebjem veleposlaništva.
Po prihodu na postajo je g. Sifnios med ostalim izjavil: »Prinašam pozdrave grškega nareda ponosnim jugoslovanskim narodom, ki so se skupaj z nami vedno borili za neodvisnost, sedaj pa se borijo za mir. Upam, da boste zadovoljni z razstavo naših umetnikov, kakor smo bili tudi mi zadovoljni z vašo razstavo in vašim baletom, kj sem ga imel priložnost videti v Atenah.«
natnim komitejem za raziskovanje antiameriške dejavnosti.
Drugič. Noben uslužbenec vlade ne bi imel pravico, da na podlagi ustavnih določb — tako imenovanega petega amandmaja — odkloni pričanje pred McCarthyje-vim komitejem. Načrt zakona, ki ga namerava predložiti McCarthy, bi določal za take uradnike takojšen odpust iz državne službe.
Po nekaterih vesteh namerava McCarthy predložiti tudi načrt zakona, ki bi avtomatično zaustavit pomoč vsaki deželi, ki trguje s Kitajsko.
Na konferenci v Beli hiši Je senator McCarthy izrazil prepričanje, da je program, ki ga namerava vlada izvesti proti »subverzivnim elementom«, nezadosten. Po obvestilih pravosodnega ministra in državnega tožilca bi ta program legaliziral prisluškovanje telefonskim razgovorom in nadalje zaostril zakon o registraciji tujčev, posebno tistih, katere imajo za »tuje agente«. Nekateri novinarji, na primer, med katerimi je tudi neki jugoslovanski, so že prišli pod ta zakon, ki jih obvezuje, da se morajo prijavljati in registrirati kot »tuji agenti v ZDA«. To je posebno vprašanje, ki hkrati meče tudi določeno luč na_ kritike, ki se v tej državi B slišijo glede na položaj tujih novinarjev v drugih deželah, posebno v deželah sovjetskega bloka.
Sestanek Eisenhowerj'a z demokrati
Washington, s. jan. (AFP) Predsednik ZDA Eisenhower se je!* razgovarjal danes popoldne polne g tri ure s prvaki demokratske g stranke v Kongresu. Da bi dobili potrebno večino v Kongresu za 3 podporo pri sprejemu vladnega g programa, ki ga namerava pred- ® ložiti, je Eisenhower skupaj s kongresnimi prvaki demokratske stranke proučil poslanico o »stanju v uniji«.
Analiza predsednikove poslanice Je sprožila splošno razpravo o zunanji politiki, o pomoči tujini ter notranji varnosti ZDA.
Voditelji demokratov so pri tem poslušali poročila zunanjega ministra Dullesa, šefa uprave za poslovanje s tujino Harolda Stas-sena in ministra za obrambo Charlesa Wilsona.
VREME
Napoved ra sredo, dne 6. Januarja 1954:
Oblačno vreme, Se manjše snežne padavine, ki na bodo postopno prenehale. Na Primorskem burja. TecnDeratura v mejah od —1? do — 20C.
Snežne razmere danes zjntraj: Planica 14 cm novega snega na 27 cm podlage, Jezersko 5 cm pršiča na 11 cm podlage, Novo mesto 14 cm pršiča na 9 cm podlage, Postojna 7 cm pršiča na 7 cm podlage, Ljubljana 7 cm pršiča na 5 cm podlage, Vršič 15 cm pršiča na 40 cm podlage, Kranjska gora 17 cm pršiča na 24 cm podlage, Tamar 20 cm pršiča na 40 cm podlage. Erika 20 cm pršiča na 28 cm podlage, Zlatorog — Bohinj 25 cm pršiča na 40 cm podlage.
Kakor je znano, je hokejski klub Ljubljana gostoval t dneh od 31. decembra do 4. januarja v Avstriji, kjer je odigral v Zell am See eno, Hoffgasteinu dve in Badgasteinu eno tekmo. Vodstvo kluba je imelo na programu še nekaj tekem v Avstriji, vendar se je moralo moštvo zaradi poškodbe nekaterih najboljših igralcev vrniti v domovino. O nastopa Ljubljančanov, ki so kot celota prvič po vojni igrali v tujini, je član
ljubljanske ekipe dr. Betetto povedal nekaj podrobnosti iz Avstrije.
V	Zell am See so Ljubljančani prispeli na Silvestrovo okoli 18. ure in 90 morali proti istoimenskemu moštvu nastopiti že po dobri uri. Razumljivo je, da te ta nevšečna okoliščina neugodno vplivala na igralce, kd so kljub temu dejstvu in porazu
0:7 (0:1, 0:4, 0:2) zaigrali zelo dobro in zapustili med gledalci nadvse ugoden vtis. Vodstvo Zell am See si je nalašč za to tekmo in pozneje za srečanje s švicarskim klubom Grasshoppers izposodilo od dunajskega kluba znanega avstrijskega reprezentanta Feistritzerja, ki je bil najboljši igralec. Navzlic tej izdatni pomoči so gostja v začetku popolnoma gospodarili na igrišču. Zanimiv komentar o tej igri je napisal tamkajšnji Kst »Salzburger Zeitung«:
To je bila doslej najboljša tekma v tem mestu. Izvrstna igra je držala v napetosti več sto gledalcev. V prvih desetih minutah je kazalo, kot da hočejo Ljubljančani »požreti« svojega nasprotnika s kostmi in kožo vred. Igrali so izvrstno, hitro in fair. To se je ponavljalo skozi vso tekmo, pri čemer pa so vendarle pozabili, da zmago tudi v hokeju
Stih
Pomembna zmaga Partizana na Dunaju
Šahovska ekipa beograjskega Partizana je te dni gostovala na Dunaju, kjer se je udeležila mednarodnega turnirja za evropski pokaL Državni prvak je na tem turnirju dokazal svojo visoko vrednost in zasedel prvo mesto, pri čemer je vse dvoboje odločil v svojo korist brez izgubljene partije. Rezultati so tile:
Partizan — Salzburg 4:0, Partizan
—	Zürich 3 in pol : pol, Partizan — Hitzing 2 in pol : 1 in pol. Partizan
—	München 2:2. Končni vrstni red:
Partizan 16 točJc, Hitzing 13, Zürich 11 in vol, München 9 in pol, Salzburg 5 in pol, Antwerpen 4 in pol točke.
Na mednarodnem turnirju v Sa-arbrnckenu je zmagal naš mednarodni mojster Fuderer.
V	V. kola mednarodnega turnirja v Hastingsu sta Matanovič in Olafson (Island) igrala rečni. Vodstvo na tabeli je prevzel ruski velemojster Bronštejn, ki Je v tem kolu premagal Angleža Horna.
Na mednarodnem turnirju v Goeteborgu (Švedska) je zasedel prvo mesto jugoslovanski velemojster Gligorič s 6 točkamL
Sport po svetu
Avstrijska zveza za hokei na ledu je potrdila termin meddržavnega srečanja t Jugoslavijo, ki bo 16. t m. v Leobnu, 14. februarja na Jesenicah, 16. februarja pa v Beogradu.
Kapetan angleške nogometne reprezentance Billy Wright je svojo nedavno razvrstitev najboljših nogometnih enajstoric na svetu popravil na ljubo skupini poljskih novinarjev takole: 1. Madžarska, 2. Argentina, 3. Urugvaj, 4. Brazilija, 5. Jugoslavija, 6. Španija, 7. Anglija, 8. Škotska, 9. Italija, 10. Švedska.
Nogometaši Sd Odreda imajo Jutri ob 19.30 v sindikalni dvorani Narodne banke — centrala, Cankarjeva ulica 18 (pritličje) svojo redno letno skupščino. Vabljeni!
odločajo goli. ne pa lepa igra. Njihov hokej ni bil moderen. Igrali »o v širino, domačini pa na prodore, ki so jim u.spevali, pri čemer jim je pomagal izredno slab vratar Ljubljane Krstonošič.«
SE EN PORAZ, NEODLOČEN IZID IN ZMAGA LJUBLJANE Naslednji dan je Ljubljana nastopila v Hoffgasteinu proti istoimenskemu moštvu, ki fe zmagal 5:3,
naslednje, povratno srečanje pa »e je končalo neodločeno 3:3.
Ekipa Hoffgastedna je po kvaliteti boljša kakor Zeli am See. Njihov najboljši igralec je bil srednji napadalec Travniček in oba branilca, ki sta državna reprezentanta. V prvi tekmi je bil laže poškodovan Čuček, ki v nadaljnjih tekmah ni več igral.
Skoraj ne najdete Ljubljančana, ki ne bi vedel za smučarsko skakalnico na Mostecu. Res — da je dovoljevala skoke »samo« do 28 m, vendar je bila nepogrešljiva ljubljanskim skakačem za trening in tudi marsikatero prireditev smo že videli na njej. Malo manj Ljubljančanov ve, da ?o že poleti 1952 leta neznani zlikovci podrli in raznesli sodniški stolp, preteklo poletje pa še zažgali umetno zgrajen nalet. Skakalnice praktično ni bilo več. Ce bi pri tem ostalo, bi se Ljubljana postavila z nič več kakor 15 metersko skakalnico I Take so bile perspektive za sezono 1953-54, posebno ker je »Sv. Birokracij« pomagal, da nismo dobili že za to sezono na Galetovem v Ljubljani 60 m skakalnice in z njo tudi otvoritveno mednarodno tekmo v skokih v januarju 1954. Neutrudljivi smučarji pri S. K. Enotnost niso vrgli puške v koruzo. V pičlem tednu so obnovili skakalnico na Mostecu in jo kljub mrazu in snegu dokončali. Danes stoji zopet nmetni nalet in sodniški stolp tako kot je treba in skakalnica čaka izdatnejšo snežno odejo, da 9e bodo po njenem hrbtišču spuščali korajžni skakalci — začetniki in izurjeni — ter utrjevali svoje moči in spretnosti. Nad 100.000 din so morali žrtvovati marljivi smučarji, da so omogočili Ljubljani vsaj to manjšo skakalnico in so tako plačali tudi požigalno strast škodoželjnih ljudi. Toda zavedati «e moramo, da ne žive v Ljubljani samo znani Rogelj, Zalokar, Gorišek itd., temveč, da bo takih talentov še več in jih bomo odkrili in izurili «nmo. če ne ostanemo na pol pota ali odkrito povedano: samo pri eni 28-metrski skakalnici! Želimo videti tudi 60 metersko i
Bled pripravlja I. zimskošportni teden
Da bi rimska sezona na Bledu znova zaživela, pripravljajo na Bledu, ^ na pobudo tamkajšnje občine, I. zimsko-športni teden, ki bo v dneh od 19. do 51. t. m. Športne organizacije na Bledu in poseben odbor turističnega društva so izdelali celoten program športnih prireditev: nočne skakalne tekme, skakalne tekme za Jakoničev memorial, konjski skikjöring okoli jezera, motoskikjö-ring na jezeru, slalom s Straže, hokejske tekme, državno prvenstvo v hitrostnem drsanju, mednarodne tekme v kegljanju na ledu za mladince in pionirje. Vse športne n a Drave za ta tekmovanja so pripravljene, lepa in bogata darila pa bodo nedvomno privabila mnogo tekmovalcev.
Mimo športnih tekmovanj bo prireditelj organiziral že razne izlete v okolico Bleda.
B. B.
L
Kakor smo že poročali se bo v soboto začel drugi mednarodni zimsko-športni teden Go-
Pred odhodom r domovino je Ljubljana nastopila še v Badgastema proti istoimenskemu klubu, ki je imel v svoji sredi izposojenega branilca od Hoffgasteina in srednjega napadalca od Villacher Sportvereine. Tekma se je končala z visoko zmago Ljubljane 9:1. Že v prvi tretjini je domači branilec z ostrim, toda pravilnim startom tako nesrečno podrl enega najboljših igralcev Ljubljane Pogorelca, da mu je poškodoval spodnjo čeljust. Ta občutni udarec pa moštvo Ljubljane ni opravil iz ravnotežja in je v nadaljevanju igralo že z večjo voljo in pregazilo svojega nasprotnika.
BARVE LJUBLJANČANOV SO NA TEJ TURNEJI ZASTOPALI Krstonošič, Aljančič, Pavletič, Kolter er, Pogorelec, Čuček, Prosenc, Ošaben, Cesar, Janežič, inž. Mur-čič„ dr. Betetto. Na pot je odšel tudi sodnik Tone Pogačnik.
Ljubjančani so bili vsepovsod sprejeti z gostoljubjem in so med tamkajšnjim športnim občinstvom uživali velike simpatije. V moštvu so se odlikovali predvsem Pogorelec, Čuček in Aljančič. V veliki formi sta zlasti prva dva igTalca, ki sta bila, žal, žrtvi usodnega naključja. Po izjavi dr. Betetta izvrstni Pogorelec v letošnji sezoni ne bo mogel več nastopiti, medtem ko bomo Čučka lahko v pnhodnjib dneh že videli na ledeni ploskvi.
Jutri Jesanice : Ljubljana
Ugodna zimska sezona omogoča, da bomo letos lahko tudi eni videli več tekem v hokeju na ledu. Prva taka večja in zanimivejša tekma bo jutri zvečer v Ljubljani na igrišču pod Cekinovim gradom med Ljubljano in moštvom Jesenic. Nasprotnika bosta igrala za točke — za prvenstvo Slovenije, kar bo nedvomno še fcoij mikavno za ljubitelje drsalnega športa. Začetek tekme bo ob 18. uri.
renjske. V soboto 9. t. m. bo
na Jesenicah slovesen začetek s prižiganjem olimpijskega ognja, povorkami in govori, v nedeljo 10. januarja pa bodo na Bledu mednarodne tekme v smučarskih tekih. Ob 10 dopoldne se bedo pomerili med seboj člani na 15 km, nato pa članice na 19 km dolgi progi. Prijave, ki jih je treba poslali do sobote, sprejema Gorenjska smučarska podzveza na Jesenicah.
Na obisku pri telovadcih v Medvodah
Nedaleč od brega Sore v Medvodah stoji lepa in prostorna zgradba telovadnega doma Partizan. Poslopja ima lepo urejene in opremljene prostore, v katerih je vsak dan živahno. Telovadnico, ki je ena najlepsih v Sloveniji, je opremilo naše znano podjetje »Elan«.
V takih pogojih je telovadba kajpada prijetno razvedrilo za vse tamkajšnje člane, ki jih je okoli 200. Da je telovadnica zeio obiskovana, ima največ zaslug okrajni vaditelj Milan Žitko, ki je izboljšal kakovost telovadbe v Medvodah. Organiziral je tečaj za orodno telovadbo, za katero kaže mladina veliko zanimanje.
Zelo marljivi so tudi ženski oddelki, saj so članice sodelovale na državnem prvenstvu Partizana v Skop-lju, kjer so zasedle med 12 ekipami peto mesto.
Pn moških kakor tudi pri ženskah pa se čuti pomanjkanje vodnikov, tako da vse delo leži na ramah mladih, a še neizurjenih vodnikov. Sadove svojega dela so pokazali Da akademiji 'lani decembra), kjer so se zlasti izkazale mladinke ter člani z vajami na orodju.
Glede na to, da imajo Medvodčani v neposredni bližini umetno Zbiljsko jezero, bi bilo prav, če bi se člani Partizana začeli ukvarjati tudi z različnimi vodnimi športi. V ta namen je društvo že zgradilo pristanišče in si nabavilo športni čoln. Do proslave 35-letnice društva nameravajo zgraditi odbojkarsko in košarkarsko igrišče ter plavalno progo na Zbiljskem jezeru.
TOVARNA »TELA«, Ljubljana, Rimska cesta 21a sprejme v službo delavke za montažo električnih aparatov. Pismene prošnje poslati po pošti na naslov tovarne z naslednjimi podatki: rojstni podatki, poklic, izobrazba, bivališče (naslov). Rok za dostavo prošenj 16. L 1954. -	32-1
ZENSKO KOLO, predelano in močno ter fina zlata DAMSKA URA z zapestnico naprodaj pri O. P. Prešernova 3-II desno.	56-4
SLUŽBO DOBI GRADBENI TEHNIK za industrijske gradnje. Pogoj: večletna praksa. Plača po tarifnem pravilniku. »Javor«, tovarne vezanih plošč in furnirja, Pivka. 56-1
Huda burja in snežni metež nad Tržaškim zalivom
McCartliy|ev zakonodajni program
Skakalnica na Mostecu obnovljena
Več sodnih stroškov kakor vseh davkov
Navada je, da ob Novem letu napravimo pregled dela v prejšnjem letu, ali kakor pravimo v trgovskem jeziku, inventuro ali bilanco, da vidimo, pri čem da smo. S pomočjo inventure vidimo, kako smo gospodarili in delali, kaj je bilo dobro in kaj slabo. Tak pregled nam tudi omogoča, da napravimo načrt dela za prihodnost in se izogibljemo vsega, kar je bilo v preteklem letu slabo ter se držimo tistega, ker je bilo dobro. In če je taka inventura ali bilanca potrebna za vsako podjetje in tudi za posameznika, zakaj ne bi kronist napravil kratek pregled sodnih razprav v preteklem letu — ne vseh, pač pa samo majhnega dela — da vidimo, kakšne so bile te razprave in kakšne okoristi* nam prinašajo.
»Vasi nekdanjega KLO Za-meško (okraj Novo mesto) so v političnem pogledu najslabše,r je poročal na seji član okrajnega komiteja Zveze komunistov in okrajnega odbora Socialistične zveze. »Nobena politična ali množična organizacija tu ne uspeva. Sole nimajo. prav tako ne elektrike. Okrajni ljudski odbor je v proračunu predvidel za pomoč pri elektrifikaciji teh vasi en
milijon dinarjev, pa so izjavili domačini, da potrebujejo elektriko, ne pa pomoč. Z drugimi besedami, država, ki je za nekatere, žal še vedno vplivne ljudi v teh krajih nekaj povsem tujega in nekako nepotrebno zlo, kakor da niso tudi oni sami del te države, jim je dolžna napeljati elektriko, sami državljani pa niso pripravljeni pri tem ničesar prispevati. Pa tudi, če bi hoteli posamezniki pomagati — kdo jih bo organiziral? Vsi dosedanji poskusi za kakršno koli napredno povezavo teh ljudi med seboj in za njihovo sodelovanje pri skupnih potrebah so se izjalovili.«
Tako je na skupni seji okrajnega komiteja Zveze komunistov in okrajnega odbora Socialistične zveze poročal politični aktivist. Toda politična ocena teh vasi ne bi bila popolna, če ne bi pogledali še druge strani kot očitno posledico takega političnega in kulturnega stanja v teh vaseh, namreč strahovito tožb ar -s tv o med sosedi, ki nevarno razjeda domačije in onemogoča vsak napredek in razvoj socialističnih odnosov v teh krajih. Kakšen obseg je zajelo to tožbarstvo, nam najbolje dokazujejo naslednje številke: v
letu 1953 so prebivalci teh vasi plačali sodnih stroškov nad
700.000	din, to se pravi več, kakor so imeli vsi skupaj neposrednega dav kal Toda to so samo stroški za sodne takse in advokate. Kje pa je izguba časa in ostali stroški? Od sodišča so oddaljeni dobrih 25 kilometrov. Koliko prič je bilo zaslišanih za vsako posamezno razpravo, v kraju pa sta menda samo dva kmeta, ki se ne tožita s tem ali onim sosedom. Če motrimo politično in kulturno stanje teh vasi po tej analizi, potem nam je le-ta mnogo bolj jasna in poznamo en vzrok več za tako stanje.
TI OČETA DO PRAGA...
Lepo je teklo življenje v družini, čeprav je bil gospodar še neporočen sin. Mati je prav tako kakor prej, ko sta bila gospodarja še z možem, delala in skrbela za grunt, čeprav ga je mož izročil sinu brez njenega pristanka. In tudi dokler je bil sin na odsluženju
vojaškega roka, je šlo vse v redu, ker je vodila posestvo skrbna materina roka.
Potem pa se je nenadoma prelomilo. V hišo je prišla mlada gospodinja in stara dva sta postala na mah odveč. Začelo se je z odrekanjem najosnovnejših pravic starima dvema, pa vse do fizičnih groženj in napadov, dokler se nista umaknila drugam. Ker pa sta imela zapisan skromen užitek, sta le-tega začela terjati, ker pa ga nista dobila, sta vložila tožbo.
To je bil začetek pravdanja, kajti iz tega se je razvilo 14 civilnih in 3 kazenske tožbe. Vseh razprav je bilo menda 39. Dva advokata, številne priče, sodne takse ter potni stroški so požrli znatno več kakor je bil vreden preužitek za nekaj let, mati pa navzlic temu v dveh letih ni dobila od sina in snahe tistih zel* skromnih dajatev, ki sta ji jih dolžna dajati po izročilnem pismu, predvsem pa po vseh človečanskih pravicah, medtem ko
se je oče-lnvalid med pravdo vrnil domov. In koliko aktov se je nabralo na sodniji in v obeh advokatskih pisarnah, vse zaradi nekaj kilogramov suhega mesa, kile soli in nekaj mernikov zrna na leto kot odškodnina staremu človeku, ki se je do kraja izgaral na gruntu, da ga je očuval mladima nehvdležnežema?
IN ZOPET: STOTINE PRAVD ZARADI PRAVD »Kdaj ste rojeni?* izprašuje sodnik obtoženca, ki je žalil svojega soseda (največkrat so to obtoženke in sosede). Z veliko muko se končno pogovorita o generalijah in drugih podatkih, ki jih potrebuje sodišče. »Pri zmerjanju svoje sosede pa niste bili tako skopih besed, kakor to vidim iz predmeta tožbe,* pribije sodnik. Potem se začne. Stranke kličejo za pričo boga in vse svetnike ter predlagajo na zapisnik vrsto sosedov in sosed za priče. Nasprotna stranka isto. Vmes padajo nove žalitve,
advokata pišeta in predlagata preložitev in tudi novo razširitve tožbe. Razprava se preloži na nedoločen čas. Prišle bodo spet nove priče, denar ne igra tu nobene vloge. Za take stvari ga je dovolj. Ce ne gre drugače, gre tudi zadnja krava iz hleva, samo da bo »pravici* zadoščeno in žalitev oprana. In ko je končno ena izmed obeh strank obsojena, ta z vso vnemo išče priložnosti, da se maščuje. Take priložnosti pa se med sosedi vedno najdejo. Dovolj je, da je »sovražnikov* pes povohal domačo kokoš, da je maček stopil na sosedov grunt ali pa, da je soseda rekla domačemu petelinu kruljavec in pri tem postrani pogledala proti sosedi na dvorišče. Priče za dokaz žalitve se vedno najdejo, saj priseči ravno ni treba, pa četudi ...
Tako se vrsti pravda za pravdo iz dneva v dan, iz tedna v mesec in leto za letom. Njihovo število se ne manjša, pač pa raste. Sodišča jih komaj zmagujejo. Zlasti rastejo pravde zaradi razžalitev. Približno dve tretjini vseh pravd zavzemajo v zadnjem času. Ni tako kratke in nepomembne pravde, da ne bi stala vsaj dva do
tri tisoč dinarjev poleg izgube časa in zaslužka seveda* Največ pa je takih, ki stanejo vsaj dvajsetkrat več' Samo kazenski oddelek enega samega sodišča jih ima na leto več sto, koliko pa je civilnih pravd zaradi motenja posesti, ko gre za drobne in povsem nepomembne škode, ki jo je sosed sosedu povzročil nehote, iz katere pa na kulturni zaostalosti sloneča trma in napuh napravita pravdo, dolgo in zamotano, kakor kurja čreva.
Taka je približno inventura lanskoletnega pravdanja v novomeškem okraju. Je zelo žalostna, a resnična. To je nevarna rak-rana naše družbe, razširjena zlasti na podeželju kot posledica stare miselnosti ter kulturne in politične zaostalosti. Statistika dokazuje, da je največ pravd prav v kulturno in politično najbolj zaostalih krajih in pa tam, kjer je poleg vsega ostalega še alkoholizem, stalen gost.
Vsi smo dolžni, da to zlo zatiramo in da pomagamo ljudem, ki so podvrženi temu zlu, odpirati oči. Prav to pa naj bo tudi ena izmed, nalog naših množičnih organizacij, kulturnih društev in celotne družbe.	(r)