148. številka.
Ljubljana, v petek 3. julija
XVIII. leto, 1885.
lihtija vsak dan »večer, izituHi Kedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v utr i j s k 0-0 g 6 r s ke dežele za vse leto 15 ^Id., za pol leta H ^Id., ta Četrt leta 4 gld., r.a jeden mesec 1 gl<l. 40 ki. — Za Ljubljano itrez po.^iliauja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., u jedon mesec 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na ilom računa se po
10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za ozuanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po h Kr., će so dvakrat, in DO 4 kr., će ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi n.-.• se izvole t'rankovati.    Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo iu upravništvo jfl v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka Btollia". Upravnistvn uaj se blagovolijo pošiljati naročniue, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6 „  50 „
„ četrt leta........3 „  30 „
„ jeden mesec.......I „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
pol leta........8   „  — „
„ četrt leta........4   „  — „
„ jeden mesec.......I   „ 40 „
Upravništvo „Slov. Naroda",
V Solun ne pojdemo!
Povodom otvoijenja nove železniške proge iz Metkovića v Mostar pripeljala se je deputacija iz Serajeva prosit mogočnega ministra Kallava, da bi se ta proga podaljšala do Serajeva. Prošnja ni bila brezvspešna, kajti Kallav jim je zaprošeno železnico tako rekoč zagotovil, poudarjal celo, da bi bila i železnica v Novi Pazar nujno potrebna. Vender se mu je pri tej priliki potrebno zdelo, zajeziti preveč drzovite politiške sklepe in kombinacije in tako je menda prišlo, da je v svojem znamenitem in sen-začnem govoru v Mostam izjavil, da Avstro-Ogerska ne pojde v Solun, vsaj tako dolgo ne, dokler je o n minister.
No, mož ima veliko samosvest, imeti pa mora tudi krepko zaslombo, da si upa tako govoriti. Ta samosvest, ali bolje rečeno, ta madjarska oholost, prevzela je menda in osupnila vse naše oficijozne liste, da so nekoliko dnij pod utisom omenjenih besed kar molčali. Sedaj pa so odprli vse zatvornice in vse, kar spada h krilatcem, ki svojo vsakdanjo hrano dobivajo iz zaklada, ki se mu pravi „reptilien-
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal Rene Lefebvre.  Poslovenil m * t Stat nominii umbra.)
Triintrideseto poglavje. Doktor Olvbrius.
Dalje, i
Jaz nemam kar nobene misli, doktor Danijel, odvrnil je, in to naj mi spričata ta dva častna gospoda. Meni zadostuje konstatovati, da odslej še ne-ste izustili besede, ki se bi z zdravo pametjo vjemala.
Ali Amerikanci imajo državno svetovalstvo ? nadaljeval je odvetnik s pravo trdovratnostjo preiskovalnega sodnika.
Ne, gospodine. Pravosodje zadostuje vsem in državna uprava mu je podrejena.
Kaka nebilica! odvrnil je Revnard. Narod ne more šest mesecev živeti brez one čudovite ločitve oblasti, ki je naj veča slava naše j neumrjočej ustavi (Constituante). Blagor države, postaviva, zahteva, da vas brez vse zatožbe zapro, kaj se v tem slučaji zgodi v vašej huronskej državi?
Kaj bi se zgodilo? odvrnil sem. Postopanje
fond", prizadeva si dokazovati, kako ima Kallay prav in kako težaven in kako nevaren bi bil vsak korak, ki bi se storil proti Mitrovici in dalje proti Solunu.
Vse te izjave in iskrena zatrjevanja, da ne pojdemo v Solun, beležimo s posebnim zadovoljstvom, ker smo živo prepričani, da Avstriji nikakor ne kaže. tirati pustolovno politiko na balkanskem poluotoku, ker radi verjamemo, da bi že Albanci bili pretrd in slabo prebavljiv grižljej za naš želodec, ker vemo, da je Črnagora, navzlic že dovršenim 30 fortom na avstrijsko-črnogorski meji, vender le sosed, ki se ne sme malomarno prezirati, ker bi nam — last not least — pri tem prodiranji proti egej-skemu morju niti Turki ne trosili dubtečih cvetlic na naš pot, ker bi torej pri vsem tem podjetji bilo pač veliko nevarnosti iu žrtev, a malo slave, še manj pa gmotnih koristij.
Ko bi torej Avstro-Ogerska imela še toliko poželjenje po Mitrovici in Solunu, bi vender morala brzdati svoje želje, ker smo v jednakem položaji, kakor znana lisica, ki ni mogla doseči „ki sle ga" grozdja, ker moramo biti krepostni proti svojej volji. Krepostni moramo biti, kajti okolu Balkana je še toliko netila in neiešenih vprašanj, da treba le iskrice, le zopetne Nevesinjske puške, in vojna je pred durmi. Nerešeno je vprašanje o Albaniji, niti črnogorska meja še ni določena, nerešenih še mnogo drugih vprašanj, mej katerimi ni zadnje: Kako dolgo bode še kralj Milan Srbom kraljeval?
Kralj Milan prišel je srečno tako daleč, da se mora vsako jutro kakor Hamlet vprašati: Biti, ali ne biti?, kajti storil jo vse, da je izgubil naklonjenost Rusije, in jo zamenjal s sovraštvom in nasprotstvom silne te države. Da pa nasprotstvo Rusije ni mala stvar, skusil je na svojo škodo že marsikdo in kakor je llismarck kazoč na francosko-nemško vojno leta 1870. v državnem zboru pred dvema letoma vskliknil „Ich babe gut Buch ge-fiilirt", tako so tudi ruski državniki že marsikate-rikrat pokazali, da vestno zabeležijo vsak njim sovražni korak.
Za silne krimske vojne, bila je skoro vsa Evropa proti Rusiji. Takratni knez srbski, nedavno umrli Karadjorjević držal se je neutralno, vendar
je popolnem določeno. K sodišču bi povabili drzneža, ki se na zakone no ozira, ter ga bi obsodili za nekaj stotisoč frankov odškodnine.
Kam vender mislite? Kaj bi potem bilo z namestniki in okrajnimi glavarji? To bilo bi pač izgubljeno rokodelstvo.
Namestnikov in okrajnih glavarjev, odvrnil sem, nemajo v Ameriki.
Nemajo namestnikov, vzkliknil je smijoč; nemajo namestnikov in okrajnih glavarjev? Kaj mislite počenjali bi državljani, ko ne bi zanje delali?
Ljubi Bog! odvrnil sem, državljani oskrbujejo sami svoje zadeve. Na to pač še mislili neste, vi gospodine državnik?
Za res ne, odvrnil je suhoparno, jaz mislim le na možne stvari. Kdo pa tam na oni strani vodi javno mnenje ter uči državljane m i s 1 i t iv
Prav nobeden.
Kaj! tam novinarstvo nema ravnateljstva?
Ne, gospodine. V tej državi huronski, kot jo vi zovete, govori in tiska vsak, kar hoče, pravosodje in zakoni omejujejo jedini vsako zlorabo. Časopise imajo tam za dobroto. Pospešujejo jih na vso strani ter jih pomnožujejo. Ni založnine, ni ! kolekn, ni prav ničesar, kar bi razširjanje svetlobe '
nagibala je Srbija bolj na stran zahodnih velevlasti j, nego-li na stran Ilusije. Ko je bila vojna končana in se je sklenil leta 1850 v Parizu mir, začela je Rusija obračun z raznimi deležniki. Prvi bil je na vrsti Karadjorjević. Dve leti po sklenenem Pariškem miru izgubil je prestol. Za njim prišla je na vrsto naša Avstrija, ki je s svojo »oboroženo nevtralnostjo" izkazala Rusiji svojo hvaležnost za 184!) I. „Obo-rožena nevtralnost" stala nas je ogromno novcev in ljudij, izzvali in nakopali smo si srd Rusije in posledica bila je ta, da smo 1. 1859 doživeli Magento in Solferino, 1. 1800 pa Sadovo, da smo izgubili Beneško in Lombardijo.
Za nami zadela je ruska osveta Napoleona III. in ž njim Francosko. Worth, Weissenburg, Sedan itd. 80 le politiške posledice bitke ob Almi in bojev o Malakovu in južnem delu Sevastopola. Da Turka ruski državniki neso pozabili, videli smo za zadnjo rusko-turške vojne in John Buli pa že ima svoje plačilo za krimsko vojno ob Kongu, v Egiptu in Sudanu, nekaj pa se ga mu je še nadejati v Afganistanu.
Kakor vsem tem navedenim vlastim, isto tako je Milanu ruska hvaležnost gotova. Kdor je čital naš članek o pozlačenih ničlah, je lahko napravil si sodbo, kaka je politiška konstelacija. Kdor bi ne bil umel omenjenega članka, čita naj rusko liste, ki precej jasno pišejo proti kralju Milanu, ki je zagrešil mnogo breztaktnosti, mej kojiini ona ni bila najmanjša, da je bivšega ministra Ilistića zaradi potovanja v Peterburg nagloma dal v penzijo. Nekateri teh listov, kar naravnost pišejo, da bode Milan v kratkem izgubil svojo krono, kajti na Dunaj i 2e li ladno vsprejemaj.) Milana, laskajo pa se Karadjorjeviću, češ „lo ro estmort, vive le roi," — Tišina v Srbiji daje tišina pred viharji m, zadnji neredi Topčlderu da so le ouvertura žaloigre, ki se ima takoj pričeti, da je Milan dan na dan ne-popurlarneji, narod pa dan na dan nezadovoljniji, da se širi „prestige" Karadjordjevića itd
Pri takih razmerah že najnavadniša previdnost veleva, počakati, kdaj in kaka bode katastrofa v sosedni nam Srbiji in, to je menda tudi uzrok, da v Solun ne pojdemo, vsaj tako dolgo ne, dokler je Kallav minister, Milan pa kralj. S.
zaviralo, ni prav ničesar, kar bi svobodo količkaj motilo.
Bigre! rekel jo polkovnik, to je država, v ka-terej morajo žandarji imeti premnogo opraviti.
Tam ni žandarjev, gospod polkovnik.
Ni žandarjev! vzkliknil je. Pri mojej duši! Dovolj mi je, nečem več slišati. Će vi neste zreli za kazenski jop:č, dragi sosed, zahtevati hočem, da se vse norišnice podero. Norca vaše vrste pa še ne-sem videl; ni žandarjev! Zakaj pač no pravite kar po vrsti: ni vojske, ni pešcev, ni konjikov, ni top« ničarjev, ni generalov, ni polkovnikov, ni stotnikov; je le družba palčkov ali Irokezev, kakor je svet še nikdar videl ni!
Polkovnik, rekel sem mu, Amerikanci neso sedemdeset let imeli nobene vojske; ko hitro se povrne mir ter bodo Zjedinjene države zopet ustanovljene, odpravile bodo znova vojsko. Kakor vi pravite, to je družba palčkov.
Dosta, mladi mož, odvrnil mi je čelo nagrban-čujoč. Spoštujte mi sive brke. Dober človek sem, pri mojej duši! A nabodel sem že ljudi, ki se z menoj niso le na pol toliko norčevali kot vi zadnjo cetrl ure.
ii 1 makovca! rekel je Olvbrius. Kako bi
Politični «i»gled.
V L j ubijani ;t. julija.
„Czas* misli, da ne kaže, da bi poljski poslanci sestavili že naprej kak določen program, kako da hočejo postopati v državnem srotonr* Glavna Btvar je, misli ta list, da se državnozborska večina tesneje zveze z vlado.
Nemci na Roškem sami spoznavajo, da neso prav imeli, da so pri zadnjih volitvah tako prezirali dr. Ilerbsta. Sedaj skušajo popraviti, kar so zakrivili. Več mestnih in občinskih zastopov mu je izreklo svoje zaupanje, v več krajih so gft volili častnim občanom oziroma častnim meščanom. — Rektorjem češkega vseučilišča je sedaj voljen prof. Tomek. Kvičaia zato ni hotel prevzeti izvolitve rektorjem vseučilišča, ker bi potem moral odložiti deželno od-borništvo.
Ker so dogodki ob petindvajsetletnici nemškega pevskega društva v It run jasno pokazali, da tamošnja mestna policija ni svojej nalogi kos in da se jake pristransko obnaša, zahtevajo češki listi, da bi se zamenila z državno policijo. Da to ni Nemcem po godu, si lahko mislimo.
V torek se /nčno na Dunaj) konference zaradi obnovljenja avslrijsko-og^erske nagodbe. Ta posvetovanja bodo najbrž precej dolgo trajala, ker je več nasprotij mej obema polovicama države. Zlasti bode treba precej premeniti carinske tarife, ker je Nemčija nam s svojo carinsko politiko napovedala narodnogospodarski boj. Ravno zaradi carine se bode težko sporazumeti z Ogri, ker se v tem oziru jako križajo interesi eislitavskih dežel in Ogerske.
Mej Avstrijo in Turčijo se više pogajanja, da bi se sklenila nova carinska pogodba. Do-sedaj je Turčija pobirala H% carino od vrednosti blaga, seiffij se bode pa skušala uvesti tarifna carina. Omenjena jednakomerna carina za vse blaga ne ugaja narodnogospodarskim interesom in tudi daje priložnost raznim zlorabam.
Srkska vlada bode skupščini, ki se snide koncem septembra, predložila predlogo, da bi se upeljal tabačni monopol.
Mejnarodna brzojavna konferenca snide se v hi. dan avgusta v Berolinu Največ evropskih pa tudi nekaj neevropskih držav in skoro vsa društva za pod in: uske brzojavne zveze so že napovedale svoji: zastopnike.
Franeoska zbornica ratifikovala je v ponedeljek lanskega leta 9. maja skleneno pogodijo mej Avstro-Ogersko in Francijo, ki se tiče pomorskega prometa, ravno tako tudi trgovsko pogodbo, ki se je sklenila mej Francijo in llolandijo. Baš v tej seji se je začela debata o budgetu za bogočastje. Škof Freppel je predlagal, da bi se opustila stolica za zgodovino ver. Naučni minister Goblet mu je ugovarjal.
Ministerstvo Depretisovo št. VII hoče se držati iste vnanje politike, katere se je držalo prejšnje in M tj in.sk o ministerstvo. Zaradi tega je pa opozicija jako nevoljna, pa tudi vladni pristaši ne kažejo nikakega veselja. Sploh se je pričakovalo več sprememb v ministerstvu, a ostali so vsi prejšnji ministri razun jednega. Kakor se sodi, to ministerstvu ne bode dolgo ostalo.
Brunšviski deželni zbor seje sicer jednoglasno izrekel, da ne mara, da bi vojvoda Cumberlandski prišel na bvunšviški prestol, a s tem še vprašanje o prestolonasledstvu ni rešeno. Nobeno dvombe ni. da bode tudi nemški zvezni sovet izrekel se proti Oumberlandu. Ne ve se pa, kaj bode nadalje s BrunŠvikom, ali dobi kakega druzega vladarja, ali kakega regenta, ali se pridruži k Prusiji, ali pa stopi v podobno razmerje k N ničiji, kakor Alzacija in
Lorenl Nekaj časa bo gotovo še pretekih) predrto se bboV dddda* te dežele offiočiJa. — ^ziičaui neki žele kakega pnisfcpgnr princa za namestnika". Dokler se ne imenuje novi namestnik za Alzacijo in Loreno, bode tamošnje namestniStvo vodil minister Hbfmaritt: Angleži mislijo neki sami obdržati Suakim. To mislijo, da je treba, da se kedaj umiri Smhn. Sedaj, ko so angleške čete v Egiptu ter so Assnau, Wadt*Hulfa in Koroško v angleških rokah, \VIalnii ne more od ostalega mohamedanskeca sveta dobi* vati nikoder drugod podpore, kakor čez Suakim. Ako pa Angleži to mesto zasedajo, je Mahdi s svojimi privrženci popolnem odločen od ostalega mo-bamedanskega sveta in ustanek v Sudanu mora najdalj v petih letih sam od sebe ponehati, ne da bi bilo treba kakega prelivanja krvi.
Dopisi.
I/. Ptuja 30. junija. (Nekdaj in zdaj.) Nekoliko dnij pred dnem 2. junija, t. j. pred vo-litvijo poslanca za državni zbor, vzel sem iz skrinjice stare volilne oklice, katere branim. Bila je prilika, da sem jih zopet jedenkrat pregledal.
Pripetilo se je da sem naletel na onega z dne H) junija 1870, s katerim so „volilnim možem Ptujskega in Rogaškega okraja'1, tedaj našim kmetom priporočali gosp. notarja Rodošeka v izvolitev.
Volilo se je takrat tretjekrat Slovenski kandidat bil je pokojni gosp. Herman. Opomniti moram pred vsem, da so takrat volilni oklic Ptujski gospodje dr. Fran Strafella, Ignac Leskošek, Ivan Zima in Albin Pogačnik, tedaj kakor pričajo njih imena, sami trdi Nemci izdali.
Oklic tiskan je nemški in slovenski, kar priča, da so takrat Ptujski gospodje znali še slovenski in da so čutili potrebo s Slovenci govoriti slovenski.
Zadnjič, tedaj za 14 let, neso imeli več kandidata, neso napravili volilnega oklica niti nemškega, niti slovenskega. Tako hudo so v teku kratkih 14 let opešali in zaostali.
In kako mogočno so še pred 14 leti govorili in se slovenskim možem volilcem grozili!
Tedanji oklic imel je štiri točke.
V prvej izdelali so duhovnike, češ, da se naj za volitve ne brigajo. Ko bi bili letos tako bedasto kvasili, pokazali bi jim bili škofov pastirski list.
V drugoj točki spravili so se na naš slovenski jezik; tretja govori o nesreči, katera bi bila nas Slovenci baje zadela, ko bi se ločili od Nem-
; cev; četrta o potrebi, da stanuje poslanec sredi mej ; svojimi volilci.
Vse te točke bile so, kakor ie takrat volitev pokazala, nam Slovencem bob v steno. Toda naši protivniki bili so takrat baš tako zlobni in lisičje zviti, kakor danes; blinili so se, resnico pačili, kakor še dandanes.
Da le jedno omenim, kdo je bil kriv, da je moral gosp. Herman, ki je bil kot uradnik toliko marljiv in vesten, da se je naučil slovenskega jezika, ker je mej Slovenci služboval, — iz Ptuja mej Nemce v Borovje?
Tisti, katerim je bil na potu, in to so bili Ptujski Nemci in nemčurji. Ali tedaj zvijača in zlob-nost ni očividna? Hočem še povedati, kaj je z gospodi, ki so leta 1870 ponujali in usiljevali Slovencem g. R kot kandidata.
G. Pogačnik je umrl, Zirri.i jer <tekrb*k; posestev štajerske hranilnice, ležečin v Ptujskem okraji, Leskošek živi v mestu, ker ima domačijo sin, in dr. Strtffblla je suspendoVan (odstavljen) advokat v Ptnji. Ta mof bil je „btfrgerrheister« pred večini! leti, zastopnW hranilnice, graSCak itd. Zapovedoval je Ptujčanonl; fer je tlačil Slovence, kjerkoli mu je bila dana prilika. Nobeden teh se živečih gospodov rie bode več volilnih oklicev pošiljal nam Slovencem*!
Dr. Strafella pa se je tudi zopet odvetniška pravila pregrešil in se mu je zato' pravica advokature vzela, povrh pa se je tudi njegova stvar izročila kazenskej sodniji.
Sploh pa se mu godi hudo. Poseatva so deloma že eksekutivno prodana; kar jih še ima, so polna dolgov. Zdaj celo Nemci nemajo vet usmiljenja i njim.
Kranjske fužine „Sagor am Savestroinme" imeli so neznatno tirjatev proti njemu; po Nemci dr. pl. Schrev i v Ljubljani hoteli so Strafelli premično blago zarubiti; toda sodnijski sluga je poročal, da ničesar ni našel. Dr. Schrev poslužil se je potem proti njemu nove postave z dne IG. marca 1885, štev. 35 ter mu je pretila ječa, katere ga je le njegov sin s tem rešil, da je plačal dolg. Tako se podirajo stari stebri zakletega nasprotništva naroda slovenskega!
Zatorej ne udajmo se!
Iz Lilije 1. julija. [Izv. dop.J Dolgo časa morali smo, opazovaje naš prijazni trg in tukajšnje razmere in družabno življenje, obžalovati, da tukaj ni nobenega društva. Toda hvala Bogu premenilo se je v kratkem času. Tudi pri nas se je ustanovilo po prizadevanji nekaterih prijateljev petja, posebno našega g. okrajnega glavarja in g. nadučitelja, društvo z naslovom:,,Litijsko moško pevsko društvo". Slavna c. kr. deželna vlada je že temu društvu potrdila pravila, Ko so bila pravila potrjena, upisalo se je v dveh dneh nad sedemdeset udov, zares zelo veliko število za naš kraj. Lepo znamenje že to, da je naša inteligenca tako uneta. Pretečeni ponedeljek smo imeli prvi redni občni zbor, da smo novemu društvu odbor volili, iu hvala navdušenju izvoljeni so v odbor sami za društvo res imeti možje in sicer: g. c. kr. okrajni glavar, poseben prijatelj petju, predsednikom; g. J. Zupančič, župnik, podpredsednikom; gosp. J. Cepuder pevovodjo; g. J. Bar tel njega namestnikom; g. M. Jeretin tajnikom; g. L. Turo blagajnikom in g. A. Čeme arhivarjem. Namestnika sta gg. C. Meschner in J. Jeretin; preglednika pa gg. J. Dovjak in A. Ruda. Res imeti možje in gotovo se smemo od njih po vsej pravici nadejati, da bodo po vsej moči skrbeli za napredek in razcvit društva. Naj bi pa tudi vsem udom mladega društva vedno bilo gaslo „z združenimi močmi", kajti le tako more naše mlado društvo krepko vspevuti.
Ob priliki občnega zbora govorilo se je mej družabniki, da bi se tukaj slednjič vender ustanovila prepotrebna požarna bramba. Ko se je pretečeni mesec pri neki tukajšnji trgovki v shrambi za špirit po nesreči unelo, bila je cela Litija v veliki nevarnosti in le previdnemu postopanju in pravočasnemu dohodu g. F. Milerja, tukajšnjega trgovca,
živeli brez žandarjev in brez vojske V Vsako uro v dnevu bi se lehko zbirali na ulici ali kje drugej ter bi govorili o politiki, presojali vlado, z orožjem izhajali in bog ve kaj še vse?
Tako je, gospodine, odvernil sem; vse to se godi in mir nikakor ni močen. Svobodni državljani, — in vajeni svobode, se znajo sami vladati. Za potrebo pa je zakon. Redarski uradnik in sodnik zadostujeta, ilu se red ohrani ali razžaljen red tudi maščuje.
Dovolj je, rekel je Revnard, Olvbriju z očmi pomignivši. Doktor jaz sem prepričan.
Kako pa je z zdravniki, vprašal je svečani tepec, tobačnico mej prsti vrteč, kako zdravijo bolnike v vašej deželi, kjer ljudem pečena piščeta v usta lete?
To me je, odgovoril sem, mej vsem najbolj osupnilo; tudi ženske tam zdravijo in sicer z najboljšim uspehom.
Bigre! rekel je polkovnik, da jaz nesein imel polkovskega zdravnika v krilu, ko sem v Konstantini s kroglo v mečih tri mesece na hrbtu ležal! Dal bi bil vse zdravitelje za jedno samo zdravi-teljico. To je igra z besedami (calembour), a lepa je, pri mojej duši!
In, nadaljeval sem, to ni jedino opravilo, katero ženske opravljajo; ženske so se polastile tudi poučevanja, ter odgajajo vse mlade Amerikance in Amerikanke.
Odgojiti morajo pač krasne vojake! rekel je polkovnik. V šoli se mora pred vsem učiti tepsti se s pestmi, to jo prvi uk za vojno in oliko! Kaj pa prihaja iz onih prodajalnic?   Pisači in vatlarji.
Iz njih je prišlo sedemstotisoč prostovoljcev, ki se vsi kaj junaško vojskujejo.
Pri mojej duši! odvrnil je polkovnik, ne ponavljajte mi časopisov. Že dve leti mi moj časopis neprestano vsako jutro pripoveduje, kako ti krasni novinci drug za drugim letajo ter se nikdar ne vjamejo. Oh, da bi jaz bil tam samo s svojim 14 tim polkom, kako bi jih jaz nabijal na tej ali pa ouej strani, prav po povelji vladinem. Amerike sem do grla sit; prevrat, zahtevani, naj se prestavi v drugo državo, da se bode stvar vsaj nekoliko pre-menila in me kratkočasila.
Gospod polkovnik, jaz nc morem misliti, da bi vi sužuištvo zagovarjali?
Malo so mi mari vaši črnopoltniki. Preklinjam pa vaše Amerikance! To je tolpa paglavcev, demo • kratov in radikaleev, ki se nočejo nobeni vladi upo«
gibati, ki so Evropcem v najslabši vzgled in sramotni madež sedanje olikanosti. Meni bilo bi najljubše, da bi severne države požrle južne, ter se same s tem zadušile. To je moje državniško prepričanje (politika) in tega mnenja nesem jaz sam, pri mojej duši!
Gospodine, rekel mi je Olvbrius, slovesno ustavši, dovolite mi, naj s kratkimi besedami naš govor povzamem. Odgovori teh gospodov, vaših prijateljev, vaših sosedov, ti odgovori skoz in skoz duhoviti in pametni, morali so vas prepričati, da vaši možgani niso v pravilnem stanji. Družba brez državne uprave, brez vojske, brez žandarjev, z divjaško svobodo po svoje moliti in Boga častiti, misliti, govoriti, delati, to je, kar bodete pač sami priznali, oni ostudni plod bolestne domišljije, kateri le makovec more poroditi. Vaš sestav se ne bi ohranil le pol ure; kajti je golo zanikanje vseh načel in pogojev one olike, ki je jedinstvo našega mogočnega naroda ustvarila. Po ustanovljenji hierarhične in centralizovane državne uprave je modrost naših očetov že davno Francijo povzdignila na najprvo stopinjo mej vsemi državami na svetu ter je Francozom dokazala, da prava svoboda je le pokorščina in upogljivost.  To je naša slava in naša
bilo se je zahvaliti", da se je požar v začetku zadušil. Pri tej priliki videli snie, da nujno potrebujejo požarne brambe, da pa potrebujemo tudi zfelo dobre ogrijegasne priprave. Od tistega večera čttjejo se vedno glasi, da bi se tudi slednjič to pre-pbtrebno društvo ustanovilo. Dal Bog, da bi naše občinsko predstojništvo vzelo to stvar v roke in storilo potrebne korake. Naj se ustanovi tako društvo samo za Litijo, ali pa združeno s Šmartinom, kar je lahko, zelo lahko mogoče, morebiti in bode v veliko varstvo občini. Da bi se tudi to izpeljalo.
Od Slajerako-kranJHke meje 30. jun. [Izv. dop.] Jako lepa veselica bila je v 28. dan junija na Vranskem. Prilepi1 je semkaj namreč čili „Savinjski Sokdl", kate^gtt1 j& spremljalo mnogo rodoljubov iz rodoljubnega Mozirja in družin krajev divne naše Savinjske doline. Vreme bilo je lepo, veselica prostodušna, vse zadovoljno in vsakdo si je želel še nekoliko jednako veselih dnij. A da pišem resnico, moram povedati, da izraz „vsakdo" ni popolnem umesten, kajti par nemčurjev lomil je krč, da je kar pokalo. Jeden zaprl se je v neko celico, katere imena niti povedati nečem. Par drugih — čul sem jih na svoja ušesa — pa je reklo, da radi plačajo piva in vina, ko bi se našel kdo, ki bi „Sokole" in sploh Slovence pretepel. A kljubu obljubljenemu pivu in vinu ni bilo nikogar, ki bi bil prevzel pretežavni in prenevarni ta posel in gospodje nemčurji se menda danes že kesajo, da so se izpo-zabili in pokazali na tak način svojo nemško inteligenco (V), ter hoteli nasprotovati ogromni večini. Bog že ve, zakaj je kozi rog zakrivil, smelo bi se tudi pri tej priliki reklo. V Savinjski dolini so nemčurji redko sejani in tudi na Vranskem jih je le malo in še mej temi neso vsi vredni, da bi je imenoval. Jednega pa danes ne morem in ne smem pozabiti in ta je c. kr. beležnik Sch\varzenberg. Ne bodem pa o njem govoril zaradi poprej omenjeue veselice, marveč zaradi njegovega notarskega poslovanja. G. notar urad u je namreč izključno nemški. Kmetje naši zahtevali so že čestokrat, da bi se jim i pisma slovenski naredila, g. Schvvarzenberg je neki tildi obljubil, da bodo slovenska, naposled bila pa i so nemška. In ko se je vprašalo, zakaj so pisma nepiSka, odvrnil je: „Saj je vse jedno, če je po Stari navadi." Gospod notar samo takrat slovenski pile, kadar koga tirja, taka povabila in taki opo- ; mini so slovenski. To je vsa naša ravnopravnost pri našem notarijatu. Nam kmetom se vsled tega krivica m škoda godi. Nemških pisem ne umejemo, moramo toraj v krčmo in plačati moramo par po-ličev vina, da se nam raztolmači pisanje. A še to je težavno, kerjezumij trga malo tacih, ki bi nemško pisanje umcli. S takimi nemškimi pismi delajo se kmetu velike sitnosti in neposredno sili se ga, da mora zahajati v krčmo in ondu trošiti svoj težko prisluženi denar.
K/pod Ljubljane 1. julija. [Izv. dop,] Nedavno sem čital, kako patrijarhalski se obnašajo nekateri uradniki v Bosni in Translitaviji, ki si v najresnejih uradnih dopisih drug drugemu želijo „Dober tek" itd. Neverjetno zmajeval sem z glavo, pa ne dolgo, kajti malo dnij pozneje dobil sem dopis v roke, ki je prej omenjenim jako podoben. V
moč; dragi tovariš, ne izpozabite tega, ter se zopet zavedajte. Te krvavske misli, ki vara po možganih blodijo in ki neso še nikdar nobene francoske glave prešinile, vam pač povoljno pričajo, da ste bolni in tembolj bolni, čim manj to čutite. Zdravniki vsa-kakor morajo vas zdraviti; jaz celo pristavim, da le neozirno trdo postopanje vam more dušne moči in izgubljeni mir zopet povrniti.
Zakaj pa precej ne pravite, da sera norec in da me je treba zapreti?
Olvbrius vzdihnil je, vzel ščepec tobaka mej kazalec in palec, ponuhal ga je polagoma ter me z žalostnimi očmi gledal.
Ubogi prijatelj, rekel je, vi ste pač močno bolni; a jaz hočem vas ozdraviti, jaz vas hočem hote ne hote oteti.
Čutil sem srd, ki mi je rastla in napenjala srce; le težko sem miren ostal.
Gospodine, rekel sem mu, končajmo glumo; že predolgo trpi, sit sem je.
Olvbrius zarudel je do ušes.
Gospodine, rekel je z odurnim glasom, vi ste jeli kaj čudovito govoriti.
Ne jezite se, dragi dohtar, lahko bi vas mrtud
zadel.
(Dalje prilj)
dokaz, da je tudi pri nas takih dobrovoljnih ljudij, naj čitatelji blagovoljno prečitajo ta dopis, ki slove: Štev. 53 I v.
Slavno šolsko vodstvo 1 Učenka tukajšne ljudske šole Marija Zupančič iz Dedniga dola hH. štev. 17. rojena 10. junija 1876 preselila se je dne 30. maja 1885 v Šmarijo. Šolo obiskuje od 16.septembra 1883 še dosti redno; učila se srednje, ter bila vpisana v II. oddelek I. razreda (reci prviga razreda) Oče ji je Janez Zupančič, bajtar.
Ob jed ne m usoja si podpisano vodstvo uljudno prositi, da bi ondotno slavno vodstvo „kozle", katerih se nemara zopet v današnjem sporočilu mnogo nahaja, milostno pregledati blagovolilo. Vodstvo ljudske šole v Višnjej gori, 10. jun 1885.
Janko Skerbinc 1. r.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je za zidanje nove šole v Razborji 300 gld.
— (Gosp. Fischer,) vodja gimnazije v Ru-dolfovem, uložil je prošnjo za svoje umirovljenje.
— (Gosp. notarji iz Štajerske, Koroške in Kranjske) imajo svoj shod v soboto ob 8. uri zvečer v restavraciji na južnem kolodvoru v Ljubljani, v nedeljo ob 9, uri zjutraj pa na Bledu v g. Malnerja hotelu.
— (Na znanje!) V Ljubljani na južnem kolodvoru ima restavracijo neki Ko ni g, ki je pred dvema letoma precej suh iz Gradca priselil se k nam ter tukaj prav pošteno se odebelil. Z debelostjo rastla je tudi njegova oholost in tej je pripisovati, da je te dni nekim narodnjakom, ki so se pritoževali zaradi pretrdih in prestarih žemelj, ošabno dejal: „Ich zittere so immer, wenn die Slo ven en z u mir ko m m en, es vviire mir viel lieber, wenn sie g ar nicht kommen \vilrden". K temu pravimo samo to: No, dem Manne kann geholfen werdcn!
— (Platane) na cesarja Josipa trgu kaj lepo rasto in vrlo napredujejo, upajmo, da se bo-demo čez nekoliko let že lahko v njih senci hladili. A pogoste nevihte in silni viharji delajo nesrečnim drevescem obilo preglavic. Predvčeraj epohalne odčesnil je ljut vihar mej gromom in bliskom dvema najlepšima platanama, ki sta nasajeni v vrsti ob finančnega ravnateljstva poslopji, košata vrha, katera so še le včeraj dopoludne odstranili, ne zme noč se za nadaljno varstvo krasnih drevesec proti nevarnostim ob hudih urah. Ni dovolj, da se drevesca zasade, treba je tudi za rast in zlasti za varstvo proti raznim nezgodam skrbeti, sicer so zaman troški, trud in dober namen. Umestno in previdno bi bilo tedaj, postaviti vsakej platani visok in močan drog, kateri bi branil drevesce škode, sicer bodo silni piši polomili vsa iznad kolov visoko moleča drevesca.
— (Še jedna P os to j i ns ka jama?) Pod tem naslovom priobčili srno nedavno vest o novi jami v Kilovčah, katero smo pa morali v tem popraviti, da v Kilovčah take jame ni. Da si naš poročevalec vesti o novi jami ni kar prosto izmislil, ampak da se mu je kraj napačno povedal, kaže nam zadnja št. „Naše Sloge", ki piše: „S pa rož na pečina zove se špilja u kast a v s k o j Lužini, koju je dosad malo tko poznavao, a u nutarnjih prostorih inje je gotovo nitko razgledao, dok se nije na to odlučio Frane Mavric iz Jurdanih. Ima v njoj više velikih prostorijah i vrlo liepih oblikah nakapanog kamenja, od kojih se mnogi mogu natjecati sa onimi u Postojni. Ovih danah našlo se v pećini i opet novih prostorijah, a po svoj prilici nači će se jih i opet. Občina poslala tamo težake, da prirede put po pećini i da potraže ako moguće naći štogod nova. Svake nedjelje grne sila svieta u pećinu
— (Zrelostni izpit) na gimnaziji Ljubljanski prične v ponedeljek v 6. dan t. m.
— (V K as t v u) voljeni so pri občinskih volitvah sami odločni narodnjaki.
— („Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino") ima v svoji 7. številki naslednjo vsebino: Znamenje v gozdu. Pesen. A. Pin.
— Sirota. Povest. B—c. (Tej povesti prisodilo so je prvo izmej razpisanih daril, t. j. cesarski cekin.)
— Poletje na kmetih. — Domov. Pokokrjan. — llesnična dogodba. (Po dr. Schubertu.) J. S. Gom-barov. — Mladi vojaci. Pesen. Ivan T. — Cvetice
žalujejo po zgubljenem prijatelju. Spisal J. V^olkdV; — Listje in cvetje. — Vrtec stoji za vse leto'2 gld; 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr.
— (S Fužin pod L j ubijano) se nam piše v 1. dan t. m. „Ad voćem: „krvav dež v Ljubljani" : Vctreni stolp (Windhose, auch Sandhose genarint) je v hudi nevihti pretečene nedelje ob 5. uri popo-ludne v tukajšnji fabriki za barveni les ukradel in v zrak potegnil blizo 250 kilo fino rudeče lesene moke, ter jo v vrtincih svedraje, urno proti Ljubljani popihal; kako in kam? bodo, ako še neso, gotovo Ljubljanski učenjaki zasledili."
— (C. kr. vojaška oskrbo val niča v Ljubljani) razglaša, da bode letos koncentracija vojakov pri Postojini od 16. julija do 6. avgusta in od 9. avgusta do 25. avgusta. Vsled tega razpisuje, da bode dne 6. julija 1885 obravnava v pisarni vojaške oskrbovalnice v Ljubljani (Militar-Verplegs-magacio) zarad oskrbovanja vojske z ovsom, senom, slamo za steljo in ležišče in z dr v mi. Ponudbe, pa le pismene in zapečatene, se vspreje-majo do 6. julija 1885 in sicer do 10. ure dopoludne v imenovani oskrbovalnici, kjer se tudi dajo vsa druga potrebna razjasnila.
— (Za notranjo opravo društvenih dvoran Novomeško Čitalnice) nabralo seje tekom meseca junija v puščici pri gospe R. Brun-nerjevej 18 gld. — Zahvaljuje se vsem darovateljem in priporoča tudi v bodoče Odbor.
— („Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici") bo praznovalo vsled odboro-vega sklepa z dne 25, junija 1.1, god svojih zaščitnikov sv. Cirila in Metoda v nedeljo 5. julija t. 1. s slovesno sv. mašo. ob 8. uri zajutra v cerkvi sv. Antona pod Kostanjevico. Društveni odbor vabi vse p. n. gg. društvenike, da bi se te cerkvene svečanosti mnogobrojno udeležili.
— (Posojilnica v Mariboru) imela je junija meseca 22.116 gld. 27 kr. dohodkov, 20.263 gld. i)7 kr. pa izdatkov, torej 42 380 gld. 24 kr. prometa. Posojilnica ta ima sedaj že 745 članov, 197 984 gld. 80 kr. hranilnih ulog, 204.326 gld. 38 kr. pa razposojenih. Skupni promet v prvem poluletji naraste! jo na 322.02'.) gld. 80 kr. (lani v celem letu samo 483.316 gld.).
— (Spremembe v Lavantinski škofiji.) Umrl je g. Urban Dietrich, dekan in nad-župnik pri sv. Martinu blizu Slov. Gradca; provizor tam postal je g. J, Rostohar; prestavljena sta gg. kaplana Fr. Nendl v Griže in J. Hočevar v Videm. Razpisani sta fari sv. Martina blizu Slov. Gradca do 10. iu Podgorje do 11. avgusta. G.Anton Mur-šec, kaplan v Radgoni, imenovanje župnik v Spiel-feblu.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Madrid 3. julija. Kralj odpeljal se je včeraj zjutraj nepričakovano v Aranjuez, kjer kolera hudo razsaja. Ogromna množica ljudstva vsprejela ga je naudušeno.
Berolin 3. julija. Bismarck pripeljal se ponoči nazaj,
Sinila 3. julija. Omejitve zaradi odpu> ščenja vojakov ostanejo veljavne, dokler ir" mirna rešitev afganskega vprašanja zagotovljena.
Novi York 2. julija. Porotno sodišče oprostilo je g. Dudlevovo, ki streljala na 0'Don-novan Kosso s tem razlogom, da je blazna.
Madrid 2. julija. V Aranjuezu včeraj 152 za kolero zbolelo, 78 umrlo. V Valenciji, Muieiji, Castellonu, Alicanti in SaragOBl včeraj 1J100 novih bolnikov, (>(>0 mrlićev.
Bazne vesti.
* (Samomor v cerkvi.) Ko je preteklo nedeljo v Krotenbergu na Dolenjem Avstrijskem tamošnji župnik ob osmih zjutraj dospel na prižnico, da bi propovedoval, prihrumi v cerkev z verniki na-polneno 56 letni kmet Antoi Kar gel ves razmer-šen in zdivjan. Prišcdši do velikega altarja, spusti se na kolena, jame glasno govoriti in moliti, tako da je župnik primoran s propovedovanjem prenehati. Ko se potem duhoven z nekaterimi močnejšimi mladeniči hoče približati nemirnožu, skoči ta po konci, potegne velik nož iz žepa ter si ga porine v veliko grozo prisotnega občinstva do ročaja v vrat. Navstala sta po tem žalostnem činu v cerkvi strah in razburjenost. Še predno so spravili samomorilca na prosto, izdihnil je že svojo dušo. Gotovo je nes.cćni mož bil zblaznel. Ranjki je oče štirih odrašenih sinov in prištevajo ga najimovitejim posestnikom domače vasi. Seveda so ustavili vsa nadaljna cerkvena opravila do druzega blagoslovljena oskrunjene cerkve.
Bratje Sokoli udeležijo se v nedeljo popoludne društveno z zastavo narodne veselice'1 pri Koslerji na vrtu. Zbirajo se v nedeljo do V« 3. popoludne v čitalnici.
Na zdravje: Za odbor:
Valentinčič, Bedenek,
stan ista. tajnik.
jf<v-v^-'»i'g^<>t'^»^^v*--»*>-»^^^^''^-'ž''»^''»-'»'i»^---y-t'
prinaša v T. zvezku naslednjo vsebino: 1. Gonizd: Čaša nesmrtnosti. Povest v verzih. — 2. Plavica: Spomin in želja. Pesem. — 3. Dr. Fr. Detela: \6-liki grof. Zgodovinski roman. (Dalje.) — 4. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 22. Pod hruško. — 5. L. Podgornikova: Glasbena vzgoja v Slovencih. (Dalje.) — G. Ivan Vrhovec: Slavni Slovenci. II. Peter Pavel Glavar. — 7. J. Stritar: Pogovori. V. — 8. Svojmir: Drobne pesmi. 3. 4. 5. 6. — 9. Fr. Leveč: Vodnikovi pesmi „Premaga" in »Mirov god". — 10. Janko Kersnik: Agitator. Roman. (Dalje.) — 11. J. Šuman: Odgovor na Štrekeljevo kritiko moje slovnice. — 12. Književna poročila: IV. S. Rutar: Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev. — 13. Slovenski glasnik: Poziv slovenskim pisateljem. — Nove knjige slovenske. — „Ftihrer durch Krain und die Landeshauptstadt Lai-bach". — „Truber Primus und die Reformation in Krain11. — „Archiv fiir slavische Philologie". — Književnost hrvaška. — Popravek. — 14. J. Kalan: Šah. — „Ljubljanski Zvon1' stane za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Poslano.
Na v št. 147 „Slov. Naroda" ponovljeni napad Ljubljanskih bukvovezev odgovarjam sledeče:
Omenjenemu bukvovezu gosp. K......sem
pred dalj časom predlagal, naj se kje v obljižji Katoliške bukvarne s svojo bukvoveznico naseli, ter sem mu s tem pogojem zagotovil, da ga bodem vedno z delom preskrbljeval.   Resnično je tudi to,
da sem prilično g. K......poprašal, ali ne bi
bil pri volji svojo bukvoveznico prodati in v isti službo poslovodje prevzeti. To prašanje je pa bilo le prilično in nam ne more nikdo namena podtikati, kakor bi hoteli bukvoveznico takoj ustanoviti.
Zagotovljam, da za ustanovitev bukvoveznice nisem z resnobnostjo še nikdar dalje postopal ter tega tudi še danes ne nameravam, kar sicer po svojem položaji tudi storiti ne morem.
Teodor Schiindeten,
(389) poslovodja   Katoliške bukvarne".
Zdravljenje pospešuje. Pri odprtih ranah, oteklinah in ulesih se z M o 1 o v i m „F r a n c o s k i m ž g a n j o m" odpravi prisad in s tem vidno pospeši zdravljenje. V steklenicah po 80 kr. Po poStnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuch-lauben 9. Po iekarnah in špecerijskih prodajahiicah na deželi zahtevaj izrecno Moll-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (11—5)
Elisekiitivnc dražbe.
(Iz uradnega lista.)
1. eks. dražba premakljivega blagi Ant. Katnima iz Ljubljane, G'J4 gld., 6 julija v prodajalnici eksekuta na Mestnem trgu. 1. eks. držb. pes. Ane Klemenčič, 280 gld., 22. jul. v Mokronogu.
Tujci:
2. julija.
Pri Slonn: t)r. Jelenec, Joahim z Dunaja — Zanki iz Gradca. — pl. F.orio i* Trsta. — (»lass, Filrst iz Karlovca. — Peternel iz t'elja.
Pri nalili i Felber z Dunaja. — Gross iz Budimpešte. — Huchreiner iz Trsta. — Holzer iz Gorice.
Pri MVMtrijakeiu vmnrji:   Warlez iz 1 vijaka.
I mili so v IJ ubija n i:
30. junija: Ludovik Zalokar, delavcev sin, 10 mes., Poljanska cesta št. 18, za davico.
1. julija: Ivana Križmanič, davkarjeva vdova, 80 let, Rožne ulice št. 11, za oslabi jen jem.
2. julija: Jakob Porasta, Mini posestnik, 48 let, Hra-deckega vas št. 11, za vnetjem pluč.
V deželnej bolnici:
24. junija: Alojzij Lehrman, inženirjev sin, */t leta, za katarom v firevesu.
26. junija: Josip Nachtigal, delavce, 35 let, za jetiko.
29. junija: Josip l9tonič, agent, 27 let, za omehčali jem možganov. — Janez Koblar. delavec, 61 let, za rakom. — Jarnej Kosec, delavec, 70 let, za starostjo.
Meteorologijo poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokriti;', v mm.
2. julija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73644 mm. 787*88 m. 738 70 urni.	15-6" C 21 0° C 18 8-0	si. svz. hI. szh, si. jz.	obl. d. jas. jas.	OfOmn. dežja.
Srednja temperatura 19 5», za 0*4* nad normalom.
nDijLjaajsl^a, "borza,
dne" 3. julija t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.)
5°/0 marčna renta .
London ....      ....      . .
Srebro...........
Napol. ........
0. kr. cekini       .... .....
Nemške marke . .
4°/0 držauie srečke iz 1 1854 250 gld Državne srečke iz 1 186\ 100 gld 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta. . Odrska zlata renta 4°/u
„    papirna renta 5°/c 5*/0 štajerske zemljišč odvez oblig. . . Dunava reg srečke 5% 100 gld
Zemlj obč avstr 4'/t0/0 zlati zast listi . Prior, (dilig Klizabetine zapad železnice Pnor oblig Ferdinandove sev. železniee Kreditne srečke   ...      100 gld
Hudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke        120 „ Trainuiway-društ velj. 170 gld a. v. . ,
Prostovoljna dražba.
V prodajalnici na Mestnem trgu št. 20
prodajalo se bode po dražbi 4. t. m. (388)
iterijsio in
82 gld. 55		kr
83 „	45	n
10S „	50	n
99 „	20	n
860 „		n
286 „	60	n
124 u	25	»
n 9 „	85 »/i	n n
? n	88	n
61 » HM	0.")	t
167 ,	76	•
108 ,	76	n
*8 „	95	a
M n	75	a
1(4 „	—	n
116 „	—	n
123 ,	50	
114 „	—	n
106 ,	—	n
175 „	75	n
17 »	75	n
M .	50	a
106 ,	75	n
ter i
službe občinskega zdravnika
v trgu Sredice (Polstrau) z veliko okolico tri druge fare so namreč; brez zdravnika', z letno plaćo 400 gld. in drugimi dohodki. Prosilci, slovenskega jezika zmožni, naj pri županu ulože svoje prošnje s spisi vred v 4 tednih.
0"bčina trg- Sred-išče,
26. junija 1885. (381—ž) t'ulek, župan
Izvrsten med
(gnruntiniu pltuuoo) na debelo in drobno, kakor tudi v plehaatih ikat-ljah po 6 kil (kilo po 60 kr.), ikatlja 30 kr.,
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
OROSLAVU DOLENCU,
svecarji v Ljnbljaui.      (278—s)
V AMERIKO
pride najceneje, kdor se obrne na
ARNOLDA REIFA, DUNAJ, L, PRSTAL02M 1,
najstarejša tvrdka te vrate. (623—39)
Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj.
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper Yse bolezni v elodci,
in nepreaeino zoper nealast do  Jedi, alabl ielodeo, smrdečo sapo, napihne-nje, klalo podiranje, sčl-\ panje, katar v želodol, I zgago, da so ne nareja peaek ln pieno ln alez, n zoper zlatenico, gnjna ln m bljuvanje, da glava ne S boli, (če izvira bolečina iz ji želodca), zoper krč v ie-lodol,   preobloženje želodca z Jedjo aH pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, jetrah in zoper zlato
Ulo,
Glnvnn »itlogrti: Lekar V. 1lra<ly9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako 8e rabi, stane flgT ;*.» kr. "*BB
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na DunaJBkej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trg;i. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli, lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Lehan. V (\ o-r' c i: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael G u tr I i e 1 m o. V C olji: le':ar J. K n pferao h m led. V Kranj: lekar Drag Sa vn i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar At Rob le k. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Crnom lj i: h kar l van Bla* ek. V Škotjej Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar An t. M izzan.
WT Svari tev! Ker se v zadnjem času naš iz-
delek posncmlje in ponareja, zato prosimo, naj se
kupuje samo v ''^'"'"j navedenih zalogah In pazi naj
se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti V sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentrnpl'en — Hrady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno VarHtV«'li«i xunnieiife in zavoj mora biti zapečaten t Dasiuj \ s»r»lvcnlm suaiuo-Hjrin. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemani teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot po-narejeai in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodmiski kaznovani izdelovalci in Prodajalci. (90—21'
I
X"VO 1
avstr.
tovarniško društvo za izdelovanje kij, oken in tal,
Dunaj, IV., Heumuhlgasse 13, ustanovljeno 1.1817.
pod vodstvom II. .1B t Itfli I-'.BCT-a.
priporoča bogato zalogo narejenih durij in oken z oboji vred, mehkih ladjinih tal in hrastovih ameriških friznih in parketnih tal.
Ta tovarna je v stanu vsled svoje velike zaloge suhega lesa in že narejenega blaga v kratkem času preskrbeti tega blaga, kolikor se naj ga tudi potrebuje.  Vsprejema izdelovanje velikih hišnih vrat, oprave za vojašnice, bolnišnice, šole, pisarne itd. itd., poleg tega vsakeršna lesena dela,
'■""-> katera se izdelujejo s stroji po predloženih načrtih ali modelih, izvzemši sobnega pohišja.
(162-8)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zel ozn i k ar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1.