m,-

r ■
THE OLDEST ANI* MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IJf SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV, (No.) 15.
CHICAGO, ILL., TOREK, 24. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY 24, 1928.
LETNIK XXXVII.
ZEDINJENE DRŽAVE BODO TAKOJ ODPOKLICALE VOJAŠTVO IZ NIKAR AGUE, ČIM BO TAM RED VZPO-
E REPUBLIKE MORAJO BI-
STAVLJEN. —AMERIŠK TI NEODVISNE.
Havana, Kuba. — Charles Evans Hughes, načelnik delegacije Zed. drž. na šestem pan-ameriškem kongresu, dobro zagovarja stališče Zed. drž., v Nikaragui in proti ostalim a-meriškim republikam. Kar se Xikarague tiče, bodo vojaštvo odpoklicale takoj, čim bo tam vzpostavljen red. Hughes je pojasnil delegatom zbranim- na kongresu, da Zed. drž. niso poslale v Nikaraguo vojaštvo le zato. da bi varovale svoje interese, temveč, ker so bile naprošene, da to store v blagor ljudstva v Nikaragui. Če bi Zed. drž. ne bile intervenirale, bilo bi veliko več bratske krvi prelite, in mir mogoče še danes ne bil sklenjen. Ilughes je
PROTIBOUŠEVIŠKO GIBANJE NA KITAJSKEM.
Komunisti, ki so ščuvali na u-por v Hankovu, so bili umorjeni. .— Na Kitajskem ne bo poprej miru, dokler ne bodo inozemske države intervenirale.
Hankov, Kitajsko.—V Hankovu in nekaterih drugih mestih, kjer so bili zadnje čase komunisti aktivni in ščuvali na upor, je proglašeno obsedno stanje in je v teku veliko gibanje proti rdečkarjem. Tekom 24 ur, je bilo 30 oseb, obdolže-nih ščuvanja na upor, umorjenih.
VELIK OGENJ V HILLSBO-RO, OHIO.
Hillsboro, O. — V soboto zgodaj zjutraj je tukaj izbruhnil ogenj, ki je razdejal dva bloka in grozil vsemu mestu. Gasilci so prihiteli iz več krajev na pomoč, katerim se je posrečilo ogenj omejiti, ko je povzročil že pol milija dolarjev škode, Ker je pihal silen veter, se je ogenj naglo širil in otežkočal delo gasilcem. Ranjen ni bil nihče.
KRIŽEM SVETA.
POLITIČNE VESTI.
tudi obljubil, da bodo Zed. drž. , odpoklicale vojaštvo iz Haiti, \Kakor se sllšl» so opustili načrt,
kakor so jih odpoklicale iz St. Domingo, ko se je ustanovila stab i 1 na vlada. Zed. drž. ne vodijo agresivne politike, tako pravi Ilughes, temveč želijo predvsem, da bi ameriške republike postale silne in popolna ia neodvisne. Kjer bo stabilna vlada, da bo sama lahko reševala svoje domače spore, tam se Zed. drž. ne bodo vmešavale. Ilug-hesova izjava je vzela sapo delegatom sosednih republik, kajti niso pričakovali, da je v resnici Zed. drž. toliko na tem, da bi se sprijaznile z vsemi ameriškimi republikami, predvsem pa, da bi ji zaupale. Zato pa pravi Hughes, da se Zed. drž. ne bodo nikjer vmešavale, kjer je stabilna vlada, ki lahko sama rešuje svoje notranje težave. Kjer pa tega ni, pa morajo priznati, da je tako rekoč dolž-i >st Zed. drž., da intervenirajo.
Predsednik Kube, Machado, je v svojem govoru na banketu, katerega je priredila Ameriška trgovska zbornica v Ha-vani, naglašal, da je ljudstvo na Kubi v polni meri pokazalo ljubezen in. udanost do Zed. drž., z navdušenjem, ki je vladalo med njim, ko je obiskal Ilavano predsednik Zed. drž. -o-
— St. Louis, Mo. — V tukajšnjem mestu tudi vlada sovraštvo med konkurenti, ki prodajajo opojno pijačo. Med dvema nasprotujočima se strankama je prišlo do boja, v katerem sta bili 2 osebi ubiti.
^>000000<>00<WKKK>00<H)<>0<
<?r~
o
po katerem so nameravali napraviti iz Kitajske dve državi, južno in severno, neodvisno ena od druge. Zdaj se govori, da skušajo privesti do združenja vsega kitajskega naroda, pod eno vlado. Razmere zadnjih časov na Kitajskem so pa dovolj jasen dokaz, da na Kitajskem ni misliti na zdru-tev. Neki diplomat, kateremu so razmere na Kitajskem dobro znane, trdi, da ni misliti na to, da bi se Kitajska umirila, dokler ne bo z vso silo intervenirala kakšna inozemska država.
Kakšne razmere vladajo sedaj na Kitajskem, kaže tudi naslednji slučaj: V Fukien provinci je nekemu premožnemu trgovcu umrla mati. Kitajski banditi so truplo izkopali in odrezali glavo. Sporočili so trgovcu, da dobi lahko nazaj glavo svoje umrle matere, če plača $30,000.
PONESREČEN NAPAD NA BANKO, DVA MRTVA.
Portland. Ore. — Pred tremi tedni so roparji napadli Mount Scott State banko in s plenom pobegnili. Ker so imeli lahko delo, so te dni zopet prišli poskusit svojo srečo.. Prejšnji napad je pa tudi izučil blagajničarja banke, A. -J. Demoresta, da je treba imeti vedno pripravljeno orožje. Ko so zdaj zopet prišli roparji, je blagajničar 2 ustrelil do smrti, enega težko ranil, trije so pa pobegnili, a brez plena.
Illinoiški guverner napada senatorje, ki so izključili Smi-
tha. Smith nima pravice, da
bi se pritožil.
Chicago, III. — Guverner države Illinois, Len Small, napada senatorje, ki so glasovali proti Frank Smithu, da je bil izključečn kot senator, katero mesto bi mogel zastopati, ker so ga volivci države Illinois hoteli imeti. Small, ki spada med prijatelje Smitha, njegovo stališče zagovarja. Pravi, da so s tem senatorji kršili pravice volivcev države Illinois. Small si prizadeva, da bi mnenje ljudstva obrnil na stran Smitha, ki bi obsojalo njegove nasprotnike.
Kopije Smallovega razglasa bodo poslane na vse zvezne senatorje, člane kongresa, guvernerje, predsednikom državnih političnih odborov in vsem večjim listom v vsaki državi. Small pravi, da radi ljudstva države Illinois, ne more in ne sme pripoznati odlok senata proti Smithu. Ljudstvo ga je izvolilo, ravnalo je postavnim potom, ono je hotelo Smitha, da jih zastopa v senatu, tega ne more nobeden preklicati. Pri vsem tem pa vendar Smith nima pravice, da bi se pritožil.
-o-
ŽENSKE PROTI AL SMITHU.
Denver, Colo. — Mrs. Ela Boole, predsednica Women's Christian Temperance unije je rekla, če bo Al Smith predsedniški kandidat, bo 10,000,000 žensk volilo proti njemu. Ne, ker je demokrat, tudi ne zato ker je katoličan, temveč zato, ker je — moker. Mogoče je pa le, da se je Mrs. Boole nekoliko uštela, ker med ženskami, ki imajo volivno pravico, bo tudi nekaj takih, če ne večina, ki bodo volile po svojem prepričanju, ne pa kakor jim bo diktirala predsednica Boole.
—	Chicago, 111. — Hillman's department trgovina na 22 N. State cesti je prodana za pol milijona dolarjev. Zalogo je kupila Becker & Ryan kompa-nija. Hillmari je vodil to podjetje skozi 30 let.
—	Benton Harbor, Mich. — Pet sto delegatov State Exchange kluba je prispelo semkaj na konvencijo, ki se je c-tvorila v nedeljo in zaključila v ponedeljek.	a
—	Christobal, Panama. — V soboto se je vrnil Col. Lindbergh z lova, kjer je imel dobre čase. Drzni letalec ima tudi bistro oko in lovska sreča ga je spremljala.
—	London, Anglija. — Semkaj je prišlo poročilo iz Krete, da so v neki vasi, kjer je 500 prebivalcev, protestirali proti novim davkom ; vaščani so vdrli v občinsko poslopje in davčne knjige zažgali.
—	Owosso, Mich. — Tri o-sebe, ki so pripomogle, da je prišel v roke pravici morilec petletne Dorothy Scheider, bodo dobile obljubljeno nagrado.
—	La Paz, Bolivia. — Kamenje je deževalo, tako pripovedujejo domačini v okraju Taraguano, ki so se silno prestrašili. ko je padel na zemljo
TEKSTILNIM DELAVCEM TRGAJO PLAČE.
Fall River, Mass. — Fall River Cotton Manufacturers društvo je obvestilo tekstilne delavce, da jim' bodo po 30. januarju odtrgali 10 odstotkov od plače. Prizadeti bodo delavci, katerih delodajalci spadajo v gori omenjeno društvo. Ker so delodajalci organizirani, lahko to storijo. V organizaciji je sila, tega se zavedajo izkoriščevalci delavnega ljudstva.
Iz Jugoslavije,
PREPREČENA KATASTROFA PRI VELIKEM POŽARU SKLADIŠČA GOSPODARSKE ZVEZE. — GASILCI
PREPREČILI EKSPLOZIJO MINERALNEGA OLJA__
DRUGE ZANIMIVE VESTI.
\
DELAVSTVO HOČE PIVO.
American Federation of Labor za modifikacijo Volsteado-vega zakona, ni pa zato, da bi se zopet odprli saluni.
Miami, Fla. — American Federation of Labor je na konvenciji v Los Angelesu sprejela resolucijo za amendment prohibicijske postave. Zdaj priporočajo republikancem in demokratom, naj se zavzamejo in delujejo na to, da bi se pro-hibicijska postava v toliko modificirala, da bi bilo dovoljeno varen je 2.75 odstotnega piva, ki vendar ne more nikomur nie škodovati. Predsednik federacije, William Green izjavlja, da niso za to, da bi se zopet od-
prli saluni. pač pa le za dovo-meteor, katerega drobci so le- 1.1 en.je, da bi se lahko fabrici-teli na vse strani.	| ralo lahko pivo, kar bi po nje-
—	Northampton. Mass. —' govern mnenju imelo to dobro Osemnajstletna hči milijonar- stran, da bi ljudstvo ne pilo po-ja John Smitha iz Newyorka tem strupene pijače, ie še vedno proč od doma. Oče je razpisano nagrado tistemu, ki jo najde, povišal od $1,000 na $10,000.
—	Lima, Peru. — V petek so tukaj občutili par potresnih sunkov, ki pa niso škodovali.
-o-
USLUŽBENCI CESTNE ŽELEZNICE ZMAGALI.
Chicago, III. — Več mesecev so trajala pogajanja med kom-panijami cestne in nadulične železnice ter njihovimi uslužbenci. Večkrat je bilo že tako napeto, da se je reklo: stavka je neizogibna. Vendar se je vselej poleglo in z pogajanji nadaljevalo. V soboto pa je prišlo do zaključka. Uslužbenci so zmagali, nova pogodba bo veljavna do leta 1930.
-o-
144 NOVIH LETAL ZA VOJAŠTVO.
Washington, D. C. — "National guard" dobi 144 letal najnovejšega tipa, za patrulno službo in za treniranje.
ZA BOLJŠE ODNOŠAJE MED GRŠKO IN BOLGARSKO.
Atene, Grčija. — Grški poslanik v Sofiji Rafailos je dobil ukaz, da takoj nastopi svoje mesto v Sofiji. Politiki si to tolmačijo, da namerava grška vlada rešiti sporna vprašanja z Bolgarijo. Dezdaj se jo lo. dn med t nu d'žuva n. more priti do normalnih odno-šajev. V političnih krogih pa so zdaj prepričani, da se bodo odnosa ji med Bolgarijo in Grčijo zdaj zboljšali.
DETE PUSTILA NA STOPNICAH.
Chicago, 111. — V petek ob šesti uri zjutraj je neka po modi oblečena ženska položila na stopnice St. Francis bolnišnice, v cunje povito štiri dni staro dete. Mrs. McGeehe, ki tam blizu stahuje, je žensko videla in ji sledila, a neznanko je čakal avtomobil, s katerim se je neznanokam odpeljala.
Podrobnosti o požaru.
Silovit požar je izbruhnil v dvoriščnem skladišču Gospodarske zveze v Ljubljani na Dunajski cesti. Prvi je opazil
ogenj mlad podporočnik, ki je slučajno prikorakal mimo. Ta je v naglici skušal opozoriti na pretečo nevarnost stranke v hiši, kar pa se mu dolgo ni posrečilo. Takoj so bili na mestu tudi nekateri stražniki in nočni čuvaji. Izmed strank v hiši se je nahajala v največji nevarnosti zasebnica Fran j a Mayer s svojim sinom Jožefom. Naenkrat je začula nekako čudno pokanje. V domnevi, da v kuhinji nekaj ni v redu, je vstala ter stopila pogiedat, kaj se dogaja. Vrnivši se zopet v sobo, je pogledala skozi okno in videla, da iz teme žari strešna opeka skladišča, ki veže stanovanjsko hišo ter skladišče poljedelskih strojev. Vrh strehe je kake 4 m pod njenimi okni, Mayer jeva je nekaj hipov opazovala čudni prizor: mahoma pa, ko so bruhnili iz strehe ognjeni zublji in se je jela rušiti opeka na tla. se je Maverjeva zavedla opasnosti, skočila na pol oblečena na hodnik in začela obupno klicati na pomoč. V prostorih pod streho hiše, kjer stanuje v malih prostorih devet strank, je mahoma vse oživelo. Okna Ma-yerjeve so bila tisti hip že v plamenu in v sobo se je valil črn dušeč dim.
Cesta pred Gospodarsko zvezo je bila pokrita z zamrzlim
i * .snegom in ni bilo mogoče takoj
' "" I	. . t .
nirir-.n a. Naraščala, je velika nevarnost, kajti ogenj se je širil z velikansko naglico ter je objel že celotno ostrešje skladišča. Škoda je cenjena na 100,000 Din. Reševalni akciji gasilcev je uspelo zadušiti ogenj in obvarovati Ljubljano pred eksplozijo mineralnega olja.
-o-
ribora. Ker ju v sredo, 21. dec. zjutraj dolgo ni bilo na spregled, so domači vdrli v njuno sobo in na največje presenečenje našli obe mrtvi. V sobi je močno dišalo po plinu, tako da je bilo takoj jasno, da sta se zastrupili. Pri obeh mladenkah so našli, poslovilna pisma, iz katerih je razvidno, da sta izvršili samomor zaradi nesrečne ljubezni. Trupli obeh nesrečnih Slovenk so prepeljali v mrtvašnico na Mirogoju.
-o-
Pomilostitev treh na smrt obsojenih.
Varaždinsko sodišče je pred meseci obsodilo na smrt 211et-nega Josipa Hrvata, 551etno Ano Bušičevo in 341etno Milko Marinkovičevo. Bansko sodišče je obsodbo potrdilo, kralj pa je trojico pomilostil na 201etno težko ječo.
Strašna smrt dveh Slovenk v Zagrebu.
Pri odvetniku Šandorju Gor-janu v Zagrebu sta služili Slovenki : 191etna kuharica Barica Klemenova iz vasi Podrinci v Podravini in sobarica, 211etna Marija Praprotnikova iz Ma-
Divji prašič.
Te dni so zagorski lovci naleteli na Žambhu v revirju Polšnik divjega prašiča, ki je lovce tako presenetil, da so pozabili poslužiti se svojih pušk. In tako je merjasec ušel lovcem, lovci pa merjascu . . .
-o-
Samomor v parku.
Za spomenikom Majniške deklaracije v mestnem parku v Mariboru se je ustrelila gdč. Helena Škerjanc in je na mestu mrtva obležala.
RAZGLAS ŠTEV. 1. - ŠIRNI SLOVENSKI JAVNOSTI v Ameriki!
se bo vršila po vseh slovenskih naselbinah sirom Amerike od 1. februarja do 31. marca 1928. Tekmovali bomo za nabiranje novih naročnikov in zanimive nagrade. Pristop v vrsto tekmecev je prost vsem in vsakomur brez izjeme in brez ozira na prepričanje in narodnost. Dobro- # • došli moški, ženske in otroci vsake starosti, vsakega stanu. Vsak bo dobil nagrado, primefno sjvojemu delu. Vsi dobrodošli!
Pazite na nadaljno oznanilo v jutrajšni številki! - AMERIKANSKI SLOVENEC!

Tatovi na delu.
Gostilničar Lobnik v Radva-niu je bil te dni zopet okraden. Neznani uzmoviči so mu pokradli kar cele ducate namiznih prtov, rjuh, prtičev in še raznega drugega perila. V večjem obsegu je bil Lobnik sedaj že v tretjič okraden in to v kratkem času.
-o-
Smrtna kosa.
Umrla sta 761etni posestnik Ivan Vrečar iz Lise pri Celju ter 741etni krojaški pomočnik Anton Krajnc v Celju.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
denarna nakazila
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din _______________$ 9.40
1,000 Din______18.50
2,500 Din____46.25
5,000 Din___92,00
10.000 Din______182.00
100 Lir _______________________$ 6.ID
200 Lir ____________________$U.90
500 Lir ------------------------$28.75
1000 Lir -_______________________$56.50
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah Se vrača-nana.
Zaradi nestalno Rti cen je nemogoče vnaprej cene določevati Merodajna bo cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po polti aH pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJSEK & ČESARK, 455 W. 4Jod ST., NEW YORK, H. T.
Stran 2
AMERIKAN3KJ SLOVENEC
Torek, 24. januarja 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi In v»j«tar«jii ilovemki list v Ameriki. (JMMM7lj«a ft*a 1191.
Uhaja mk dan razun nedelj, po-
qwwlcJLikov in dneirov 90 praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in aprave: »849 W. 22ud St., Chicago, III.
Telefon: CANAL 0098
-$5.00 . 2.50
\n
Evropo:
___$6,00
___3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, IlL
Phone: CANAL 0098.
Subscription:
For one year ------
For half a year___
__$5.00
__2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year------$6.00
For half a year_________3.00
NaroČnisa:
-Ha celo leto----
pol leta —-----
Za Chicago. Kanado celo leto-------
pol leta-----------------------
POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu značS, do kedaj Im^te liti &iačan. Obnavljajte naročnino točno, ker
• tc;n velik-> v >•< !i*tu.
4trr> objavo morajo biti doposlani na ured-. i z; Je list.—Za zadnjo številko v tednu . i podpisa se ne ozira.—Rokopisov
nt the post office at
se v velikih 4llripcih. Vendar čas prihaja in odločiti se bo treba za eno ali drugo stran S tem, če bodo odklonili Smitha, tedaj bodo voditelji demokratske stranke pokazali, da jim je goli fanatizem več, kakor pa dobrobit stranke in dobrobit ameriškega ljudstva. S tem bo stranka pokazala, da je za prohi-'oicijo, da je za te nesrečne gnile razmere prohibicije in to bo narodu odprlo oči. V demokratski stranki bodo nastale ne male vrzeli, kajti narod s tako stranko, ki bi ljubila -goli fanatizem bolj, kakor pa splošno blagobit naroda ne bo šel, temveč ji bo obrnil hrbet, kakor ona njegovim koristim.
Za katoličane je pa to živ dokaz, kako razni nasprotniki katoliške cerkve gojijo strasten fanatizem proti njej. Boj nekaterih senatorjev, kakor n. pr. Iieflinov je živ dokaz, da je naša trditev resnična. V Ameriki je cerkev ločena od države in država nima z njo nobenega opravka. Neovrgljiva resnica je, da cerkev neizmerno pomaga državi. Koliko šol vzdržuje sama, koliko otrok vzgoji sama, ne da bi državo to kaj stalo, dočim mora za druge, ki jih sama šola vzdrževati na tisoče in tisoče učiteljev(ic) in koliko jo to stane! Ej, pa je raznim fanatikom to preveč. Zato se znašajo s svojo jezo nad Smi-chom, ker je katoličan Kdor hoče ta vidi pri vsem tem velik in nezapopadljiv fanatizem!
da se vse upira tej nameri in tudi county blagajnik. Ako se to zgodi, bi seveda najbrž pomenilo večji davek.
Kojake se opozarja, da se varujejo sleparjev. Neka vdova je bila osleparjena za $67.92, katero svoto je izročila "davčnemu uradniku", kateri jo je prišel terjati za davek. Davek se plačuje le na sodniji v Akronu in pa na dneve, kakor gori omenjeno v Peoples Banki v našem mestu, nikjer drugje.
Anton Okolish.

i KI H
KAKO V SO. CHICAGI "TE-PENO RESNICO" DVIGAJO.
So. Chicago, 111.
Martin Vukšinič, 9758 Ave. J., je namesto jasnega odgovora na naša vprašanja nasul Prosveti zopet polno laži: Mi smo Vukšiniča vprašali v A. Slov. 1. dec. 1927 in smo mu s številkami dokazali, da on ni nikdar nobenega predloga dal na glasovanje in društvo Vite-
TlSiil Q* T upa m i
mo tski stranki se i et pojavlja notranji raznih političnih in verskih prepričanj. Na
zopet
rl d
V iti boj, med
jugu, k.tc je zlasti dom Kukluksanizma. je na površju goli fanatizem. Kakor zgleda, morda so ni bilo izza Jeffer-sonovega časa, očeta stranke večje krize, kakor se obeta bas letos v demokratski stranki.
Vzrok je ta, ker narod žc več zadnjih let naravnost zahteva. koga naj bi stranka nominiraia. Mož, ki ga narod javno zahteva je newyorski guverner Al Smith. Mož je zelo sposoben državnik. Mi ga ne hvalimo zato, ker je katoličan, marveč zato, ker je res mož dela in je to s svojimi velikimi uspehi kot večletni guverner največje države v Uniji, dejansko dokazal. Povzdignil je državo New York gospodarsko in v vseh drugih ozirih. Obenem se pa guverner Smith ne strinja z bedasto in narodu naravnost škodljivo prohibicijo.
Vsa navedena dejstva so Smitha take popularizirala med ameriškim ljudstvom, da ga javno zahtevajo, da se ga nomini-ra kot predsedniškega kandidata. To pa seveda zelo boli, prvič suhače, katerih ni malo v demokratski stranki, drugič fanatične protestante z juga, ki so glavni podporniki Kukiuksa-nizma, da prinašajo v javnost vse mogoče vprašanja proti Smithu.
Še je v spominu, kako umazano je vodil svojo politično mašino na zadnji demokratski konvenciji znani McAdoo. Zavezal se je z vsemi fanatiki, samo da je preprečil nominacijo moža, ki je slučajno katoličan 111 obenem nasprotnik prohibicije.
Isto kakor tedaj se ptipravija proti Smithu tudi letos. Ku-kluksi z juga so se zakleli proti Smithu. Potom posebnih fanatikov napadajo tega velezasluženega državnika. Stavljajo mu vsake vrste fanatična vprašanja, kakor, da bi katoličani res ne gledali na drugega, kakor da bi ves svet pobasali v žakelj in istega izročili Rimu. Tak je fanatizem Smithovih nasprotnikov.
Vendar, danes je demokratska stranka pred veliko alternativo, ali ugoditi narodu, ali pa izgubiti pred narodom ves ugled, kolikor ga je doslej imela ta stranka med ameriškim narodom. Ravno letos se bo pokazalo, ali je voditeljem demokratske stranke več, goli fanatizem suhačev in kukluksar-jev, ali pa mu je več narod kot tak, da ga pridobi 111 naveže za vse čase na svoje politične niti. Letošnje leto pravimo bo to jasno pokazalo. Zakaj ?
Zato, ker ameriški narod je sit neznosne in gnile prohibicije, katera je ustvarila v tej deželi najbolj gnilo in umazano korupcijo. Narod danes gleda edino s tem zaupanjem v bodočnost, da mu ta prinese na vladno krmilo moža, ki bo imel dovolj po .-rum a in I •> n: vJ rešil Iz te prohibicijske mizerije, ko je nekateri r. . ..-vel j eno, da verižijo in se rede kakor para-siii, drufl!n, 1 v , a ni dovoljeno si pripraviti niti malo
i" nev vorški guverner Smith, na ka-ko ljudsjvo, kakor na mesijo.
n ": i v te-/a velikega pravič-■ o' - kar javno zahteva "o	,	}q seveda, kako bo določila
c	i	(.;e..'io"!.ratsko stran-
bol
tr ^
NOVE ORGLJE PRI SV.
ŠTEFANU!
Chicago, 111.
Na pustno nedeljo 19. febr. bomo pri sv. Štefanu jedli s ta veliko žlico. Blagoslovljene bodo namreč lepe nove moderno narejene orgle, nakar bo sledil cerkveni koncert, ki bo tudi nekaj popolnoma novega za našo naselbino. Nastopila bo "Aldrija", pomnožena in vrlo pripravljena z raznimi novimi pesmimi, med drugim z raznimi odlomki iz slovenskega ora-torija ."Assumptio". Prvič bodo zapele nove orgle 111 pokazale svoje glasove. To bo dan radosti za naše pevce in prijatelje lepe cerkvene glasbe. Ta dan bo novo spričevalo napredka za celo našo naselbino. — liad bi povedal, kdo bo blagoslovil nove orgle in kdo bo slavnostni govornik, in tako naprej, — pa to so bolj župni-kove skrivnosti, in bojim se, da bi me naš Father Murn potegnili za ušesa, če bi vse to prezgodaj prišlo na dan. — Po cerkvenem koncertu bo najbrž banket in nato prosta zabava v šolski dvorani. Imamo natančen načrt za glasbeni program na ta dan, druge podrobnosti pa bodo urejene kadar se snide cerkveni odbor. Vse pa kaže, da bo to cerkvena slovesnost, kakoršne pri nas morda še ni bilo, in sledila ji bo zabava v dvorani, kakoršne še nismo imeli. Žontatova mama so rekli, da bodo takrat skuhali toliko kofeta, da bomo lahko vsi plavali v njem; Fajfarjev Jože pa raznaša po naselbini, da boivo nazadnje, ko se bomo enkrat kofeta na pili, vsi skupaj plesali "povštar-tanc". Jej, jej, če bo vse to res!
Ivan Račič.
zakaj pa ne vprašaš vse tiste, ki so kupili, ker imaš adrese; pa te morajo črez 3 leta po-praševati. Ali zahteveš, da ti jih bomo kontrofiral, ker samo pišeš, da je radio šel na določen "plač". Samo "plači" so vsake sorte. Mogoče je pa radio in 25c na enem "placu". Dokler ne bomo znali imena, kteri je dobil, ti bomo, Vukšinič, še večkrat povedali, da v So. Chicagi se ne pozabi nic, četudi si ti tako pozabljiy.
Pišeš, če bom kaj potrebo val, bom dal prošnjo društvu Vitezov sv. Flor. štev. 14. K. S. K. J. za vsoto $300.00 ker se ne bo nič pri tem škodovalo, kot se ni za onih $300.00 za zgradbo "ševnice" sv. Jurija.
Vukšinič, vedi, da v cerkveni dvorani so bili že vsake vrste možje, ki zastopajo v javnosti kot n. pr. aldermani in še večji in vsak izmed njih se je povoljno izrazil in pohvalil dvorano, ti pa imenu ješ dvorano v Prosveti "ševnico". Za tvoje gobezdanje se mi malo
zi sv. Flor. ni potrebovalo nje- j zmenimo.
k;
biviitha i 1 n 1 j.
o \ edo, da o odklonili '.'lanka. Nahajajo
TO IN ONO IZ BARBER-TONA.
Barberton, O.
Tukaj je umrl splošno spoštovani in poznani rojak Frank Škerl, po dolgotrajni bolezni v starosti 58 let. Doma je bil iz prave vrednosti.
Cirknice pri Cirkniškem jezeru. V Ameriki je bival 28 let in tukaj v Barbertonu pa 18 let. Tukaj zapušča ženo in pet otrokov ter eno sestro v Ken-more. Vreden je, da se ga spominjamo, ker bil je zelo delaven dokler je bil pri zdravju in je ravno on dosti pripomogel in se žrtvoval, da se je tukaj ustanovila slovenska fara. Bilo je. ko so bile zapreke vsepovsod, celo od cerkvenih o-blasti in nismo vedeli, ali bomo dobili svojo faro ali ne. Spominjam se, ko nisem mogel dobiti tovariša, da bi šla okoli rojakov "beračiti". Ko sem to o-menil pokojnemu je rekel, čeravno je komaj hodil ker ga je noga bolela: "Pa pojdiva saj se gre za. cerkev". Par dni pred smrtjo je naročli, da noče nobenih cvetlic pri pogrebu. Za maše dajte raje in mo lite za mene. to mi bo več ko-listilo. Bolezen ga je hudo mučila, vendar ni obupoval le prosil je Boga. da bi ga rešil. Naj mu bo ohranjen časten spomin v naši naselbini. Pokojni je spadal k dr. Sv. Martin, 11. JSKJ. katero društvo ga je spremilo v cerkev in na pokopališče Sv. Križa v Akron, O.
Davek \ naši Summit County se bo pobiralo do 10. februarja. Ta dan bo zadnji, v katerem lahko plačate vaš davek brez kazni. Uradniki County blagajnika bodo tudi letos prišli v naše mesto pobirati davek in sicer februarja 2. in 3. U-radne ure^za pobiranja davka v Akronu so od 8 dop. do 5 pop. v soboto pa od 8 do 4 pop. Kar se tiče davka v naši county so zopet nastale zmešnjave. Ta-kozvani Tax Commission zahteva namreč, da se v naši county poviša davčna vrednost (prešaca) za 15 odstotkov. To je prišlo od tega, ker so se velike korporacije pritožile, da se je njih lastnina cenila na polno vrednost med tem, ko se je vse drugo po njih trditvi cenilo le na 85 odstotkov Se razume,
govega podpisa, ko so člani darovali $300.00 za cerkveno dvorano. Vukšinič je pa lazi napisal v Prosveti. Vukšinič. je bil vprašan, da naj pove, kedaj je izžrebal njegov radio, ko je prodajal tikete še aprila 1. 1925. Za odgovor je napisal v tetki Prosveti 22. dec. 1927 dolgo kolono zavijanja in laži. V tem članku piše Vukšinič. ta veliki naprednjak, seveda v Prosveti: da naj se župnik cerkve sv. Jurija skrije za altar. Javno povedani o, da southčika-ški župnik se ni in se ne bo skrival še posebno ne pred Vukši-
Društvo ti je pravilno plačalo ko si bil predsednik. Kar je pa za cerkev, so pa člani dajali preje in sedaj, ko te ni pri društvu.
Pišeš, da pisma od glav. odbora KSK-J. so moja, ker so bila poslana na moje ime. i-e hrani ta pisma, ker društvo jih ne potrebuje- Ko smo pa pisma potrebovali, so bila pa brana na seji, ko si ti skočil s stola, ne da bi kaj spregovoril, če-prav pišeš, da ti tajnik ni sporočil. Zakaj si se pa izrazil, ko si prišel domov s seje v nedeljo popoldne, da si našel pisnro.
daft, lagati, mi bi pa morali lepo molčati in bi se ne smeli braniti. Seveda!
Pišeš, da še danes ima večina članstva zaupanje v tebe. . Mogoče še Fr. Gorenc nima več zaupanja do tebe, če se spomniš, saj te še mora roka boleti, ko si tako tolkel po mizi pri enem na domu in zatrjeval, da imaš $1000.00 za Gorenca, da boš "špendal" za njega. Pa nisi bil mož beseda, si pozabil. Sedaj črez tri leta se pa po Prosveti delaš tako velikega, si pač papirnati junak.
To smo ti napisali, da boš znal kako je. Ce hočeš še kaj več, se tudi lahko zgodi: Ti lahko postrežemo. Sedaj si pa ti prizadeti. Še enkrat ti povemo, da kedar ti bo župnik odgovoril, se bo tudi podpisal, le bodi za to brez skrbi.
Ne smeš misliti, da ti noben drug ne more odgovoriti, kakor t; zahtevaš od župnika v Prosveti. Nikar ne bodi tako strašansko domišljav in učen.
Zahtevaš v Prosveti podpis Zapomni si, da ne ime ampak imena boš dobil toda ne na tvojo komando, ki je ne poznamo. Imena bomo takrat podpisali, kedar bomo mi hoteli. Ce se ti pa vendar tako zelo mudi za imena, tedaj pa moraš vedeti, saj se ponašaš, da že 21 let hodiš po So. Čikagi, kje je tisti kraj, kjer se hitro imena ven dobi. Samo pazi, tla boš od tam kmalu domov prišel. Zapomni si. da ti si začel, društvo in fa-rani bomo pa skončali.
Prizadeti.
-o-
POZOR CHICAGO!
Kakor je večini rojakov že
ničem, čeprav piše, da hodi po j Pjsmonoša ne nosi v nedeljo.' znano, gre prihodnjo nedeljo So. Čikagi že 21 let. Cerkev sv.t Tudi ti ni bilo poslano po spe- rHš Dramatični klub gostovat Jurija l)o obhajala meseca ju- cial delivery. Društveni tajnik iz Chicago \ Waukegan,
kjer
niia 25 letnico ne da bi pozna- ti pa za to ni to povedal, ker si ],<> vprizoril igro "Skopuh", ki
la M. Vukšiniča. Mogoče se M V. šteje za tako velikega, ko je bral v A. Slovencu kako v So. Chicagi tepeno resnico dvigaja s podpisom — prizadeti.
Vukšinič, kedar ti bo župnik cerkve sv. Jurija, Rev. P. Ben-venut Winkler, odgovoril, si zapomni, da se bo tudi podpisal, ker on se ne sramuje svojega imena in podpisa. Za bedarije in laži kakor pišeš v Prosveti se župnik ne zmeni, ker ti lahko vsak na desno in levo odgovori, da si lažni k.
Pišeš za radio, da njegov ni nič boljši kakor tvoj. Po pravici povedano, da župnik ni nobenih tiketov prodajal, tikete smo prodajali farani za faro in naselbino sv. Jurija, ker smo ponosni na napredovanje pod župnikom Rev. P. B. Win-klerj eni. Napredujemo brez Vukšiniča. Le roke proč, Vukšinič in drugi! Z radio se nismo skrivali. Izžreban je bil tisti dan kot je bilo napisano in ta se je tudi zgodio. Vukšinič, ali si ti dal 11a tiket dan in leto kedaj boš ti žrebal tvoj radio, ker pišeš, da je bil boljši. To znamo, saj si prodajal tikete po 25c ; farani smo pa prodajali tikete samo po 10c. Pišeš, da župnik ni nobenega tiketa kupil od tebe, saj te tudi vprašal ni. Če se ti.za tako velikega steješ na papirju v Prosveti,
imel pismo v žepu kakor tajnik, samo ti si mislil, da se l>o pozabilo brati "order od Ordinata". kakor ti pišeš, pa si se zmotil. Ti se zaletavaš ob zid in bruse prodajaš, pa hočeš nekaj dokazat župniku. Praxis, da-so te člani zvolili za 12 mesecev samo, in da so ti doh:-ni 85c. Asesment, ki si ga pozabil plačati za 5 mesecev je pa OK.
Pišeš, da si septembra meseca odprl sejo. Po pravici povedano, da ti nisi nobene seje odpVl, ker si šel namesto na sejo na Lawndale in to ti doka-žemo. .Šla sta dva člana po zapisnik k začasnemu zapisnikarju, ki si ga tudi s seboj vzel. Tako sta sporočila, ko sta prišla nazaj. Pismo od glav. predsednika se je bralo na oktober-ski seji, ko si bil ti navzoč in dobil plačo za tvoje delovanje. To ni bila župnikova izduha, kakor ti pišeš v Prosveti, ker župnik tačas še ni bil član. Pišeš, da je župnik vzel iz žepa Prosveto. . . Seveda, koga se je pa bal župnik.
Tebe gotovo ne. Saj so ga člani pozvali, čeprav ni bil član, ker je pa bil in bo druš-tv eni duhovni vodja, na kar smo ponosni. Seveda to znamo, da si ti protestiral, ker pi-
smo jo videli na našem odru zadnjo nedeljo.
Ni namen tega izleta samo vprizoritev igre, ampak veliko bolj, do se obe sosednji naselbini bolj seznanimo, zbližamo in sklenemo prijateljstvo med seboj. Zato so prošeni vsi rojaki naše naselbine, katerim pripuščajo razmere, da se pridružijo članom Dramatičnega kluba in da nas gre čim največ obiskat sosede. Ako se jih bo dovolj priglasilo, bomo skušali dobiti svojo posebno karo, da bomo skupno imeli prijetno vožnjo. Vsi, kateri se nam žele pridružiti, naj se priglasijo ustmeno ali pismeno pri Ilev. Aleksander Uran kar ju v ž up-nišču, in sicer najkasneje do jutri, srede zvečer. Odpeljali se bomo od tukaj ob 11. uri dopoldne, v nedeljo.
P. Vidmar. -o-
Chicago, 111. — Na 512 No. May cesti, se je petletna Con-cetta Veraces, v kuhinji igrala z ognjem, vname se ji obleka, pred no je prišla pomoč, je zadobila že tako hude opekline. da je umrla. — Na petem nadstropju v stanovalski hiši na 2828 Calumet ave., so se otroci, črnci, igrali z vžigalicami. Dva sta zadobila tako tež-
g!iiriiiiiiiiiH!i!i; :::,:;ii ■:"::i;.':iiiii,iii:!:i:;t;=i::;ii..i:-. .■; ;i. : iii'i.ni.'iiiHiiiiHiinijiai:^:;;;:!^
seš, da je proti pravilom K. S. ke opekline, dasta umrla, eden K. J. Ti in drugi smete napa- se bori s smrtjo.
»	_pJ|
illlllUIUIIIIIIIlllillllllM
Rev. K. Zakrajsek, O.F.M.:
MOJI SPOMINI.
Tako je že več let zalagal tudi bolnišnico usmiljenih bratov z vsemi drvami, kolikor so jih potrebovali, popolnoma brezplačno, kar pa je pomenilo za bolnico veliko podporo.
"O vsem mogočim si že poročal", bi mi kak tobakar morda oporekal, "samo o tobaku pa še niti črkice. Sramota!"
Da, saj res! Vse članke do sedaj, sem spisal zvečine z dišečo brazilko v ustih, katere lep siv dim je vzbujal fantazijo in spremljal: pero po papirju, pa tako pozabiti na to "žlahtno travico"! Pwes, sraa* me je. Vendar, tobakarji, odpustite. Vidite, je preveč zanijpivih stvari, katere vidim, tako sem popolngma poza.by na to, kar 1PAH0
v ustih. Je pač tako v našem življenju, da preradi pozabljamo ravno na to, kar nam je najbližje.
Toraj o tobaku v Jugoslaviji bi radi vedeli? Da, gotovo se še z veseljem in užitkom spominjate stare avstrijske portorike, morda celo viržinke, s katerimi ste si ob nedeljah založili žep na prsih na desni strani v suknji/ ko ste šli na vas, eno pa v usta, slame o pa za ušesa. In, juhuhu, dekleta! Tla sem fant od f^re! Kar strmite nad menoj! Ali je še kak "gorši" od mene! In pihali ste dim po vasi kot Erie železnica, ki kuri z mehkim premogom, da se vas je komaj videlo. Kaj ni bilo res tako? No, ja, seveda, potem se prav gotovo še spominjate teh viržink in vam še sedaj prijeta o diši njen dim, kakor bi jo še v ustih imeli, ne pa kak "Beach nuts" .ali "Clover le aves", katere navadno, dobite na piknikih, seveda za drag denar. 1
Tudi jaz sem imel velike skrbi pri odhodu glede tobaka. "Jugoslovanski tobak je prav za nič," so mi zatrjevali vsi, ki so zadaje čase prihajali domovine y Chica-
go. Tudi sam sem si skoraj jezik sežgal pred dvemi leti, ko sem pokadil zavoj "Vardar" cigar. Kaj bo doma brez tobaka? Pa kako si pomagati? Seboj nesti? Vsaj večjo zalogo? Preveč daca! Kontra-bandirati? Je nevarno! Me lahko zapro. Ne samo lahko, gotovo me, če bi me dobili. Tako sem mislil in mislil, kako bi se tej tako eminentno in odlično moški potrebi odpomoglo tudi za sedem suhih kravjih let. Za srebrni jubilej sem dobil več "box" finih cigar. Dve boxi "Robert Burns", tri "La Palina", posebno pa one, ki jih je poslala g. N. Kos iz New Yorka,'"El Produc-to". Vse so bile lepo zavite v srebrn papir, kako* nalašč za dolgo, vožnjo. Velika skušnjava je bila, da bi človek malo'kon-trabanta, vendar riskiral. Toda ne. Kar je prepovedano, je prepovedano. Tako sem jih razdelil po kovčekih, v vsakega nekoliko, kolikor pač postava dovoljuje, druge sew pa saorai z žalostnim i» tužjaira srcem pustiti v Ameriki. Toda zaloga je odlegla za bore malo tednov. Pa ko bi jih sam ka-dtt* bi ta š* bilo. Bi odtegbo vsaj za kake
mesece. Pa, kdor jih je videl, si je žele! s: zažgati pravo "amerikanko". Amerikanski tobak, kako diši in kak okus ima, kateri evropejski moški si ne želi ga poskusiti? In tako sem moral ponuditi sedaj temu, sedaj drugemu. In tako je moja zaloga kar izginjala, kakor bi jo kafra jemala. In tako sem po komaj treh tednih zažgal — zadnjo. Skoraj bi se bil vsedel in bi bil napisal velik roman "Zadnja ameriška cigara", ali bi bil pa še pesem zložil temu zakladu. O kako sem jo s spoštovanjem kadil! Vsak atom dima sem skušal porabiti, da bi se ne izgubil neporabljen.
Tako dolga nisem še nobene cigare kadi), kakor to zadnjo, ki je pa bila samo "Beach nut" iz Barbertona, sicer tudi samo piknikška cigara, vendar dišala je, da j.o. še sedaj čutim v nosu.
Pa vkljub temu, da sem jo kadil tako počasi in s tolikim spoštovanjem, manjšala in manjšala se je z vsakim potegijajem dima in slednjič — konec! "Z Bogom, A-merika!" sem dejala žalostno pogledal o-staK eik — in ga vrgel proč.
No, kaj pa sedaj?' Ameriške so ven, jugoslovanske so baje pa zanič. Ti spak ti, sem zagodrnjal. Da, kaj drugega? Z jugoslovanskimi bo treba poskusiti, ne kiiže drugega.
K o sem zadnjo kadil, prišel me j 1 a obiskat iz Ljubljane star hišni prijatelj in dobrotnik, gospod France Aleš, ki je -:v*e.. izmed glavnih foremanov tobačne tovarne v L j ubij ani. Gospod je v tobačni tovarni že skoraj četrt stoletja, če že ne več. On je, ki naroča in kupuje tobak za ljubljansko tobačno tovarno, ki določa "flavor" izdelkom te skoro največje jugoslovanske tobačne tovarne. On je še izza avstrijskega režima. Avstrijske cigare, posebno one iz Jugoslavije, so bile pa priznane najboljše cigare v Evropi. Bil je tako prijazen, cla mi je prinesel v dar "boxo" trabuk, t. j. boljših domačih cigar. Prodajajo se samo po 2 Din. Velikosti so iste, kakor stare porto-rike.
"Poskusite te," mi jih je ponudil.
(Dalje prih.)
Torek, 24. januarja 1928.
AMERIKAN5KI SLOVENEC
Stran 3

ZDRAYSTYO.
29
30
31 1 2 3 1
TEDENSKI KOLEDAR.
Nedelja — Sv. Frančišek Šaleški.
Ponedeljek — Sv. Martina.
Torek — Sv. Peter iz Nolaske.
Sreda — Sv. Ignacij.
Četrtek — Svečniea.
Petek —Sv Blaž.
Sobota — Sv. Andrej Korzinski.
-o-
Z.:
Rev. J*.
ČETRTA NEDELJA PO RAZGLAŠENJU GOSPODOVEM.
4. po razgl.: Jezus med viharjem v ladjici spi. (Mt. 8,
23—27.)
Berilo je nadaljevanje pisma sv. Pavla iz zadnjih nedelj. Zgodbe stran 911, na desni zdolaj, zadnji odstavek, z besedami '"Nikomur ne ostanite nič dolžni. . ." do konca na drugi strani.
Kristusovo kraljestvo na zemlji je kraljestvo src. Ljubezen je njegova državna meja. Njegov jezik so nauki svete vere. Kdo ima to dvoje je njegov podložnik. Cela njegova u-stava je ustava ljubezni: "Bog je ljubezen Kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog v njem." Vsa njegova postavo-daja obstoja iz enega stavka "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe". To hoče povedati sv. Pavel v današnjem belilu. Drug drugemu smo dolžni samo ljubezen. "Kdor namreč ljubi bližnjega, je izpolnil postavo" tega kraljestva, ker so vse druge postave v tej kratki zapopadene. "Ljubezen namreč ne dela hudega". Sv. Avguštin pravi "Ljubi, pa delaj kar hočeš!" Kdo bo ljubil Boga, ne bo delal greha. Kdor bo ljubil bližnjega, ne bo delal krivice. Zato je tako kraljestvo v primeri s poganstvom in brezverstvom, kakor krajestvo solnca, dan, v primeri s kraljestvom teme, noči Zato so pa tudi dela tega kraljestva teme, dela, ki se vrše navadno v temi, na skrivnem. To so tatvine, ropi, umori, nečistost itd. Zato, če smo v kraljestvu dneva, vrzimo od sebe ta dela teme. V tem kraljestvu pa mora biti vsak tudi vojak. Zato "oblecimo vsi orožje svetlobe", poslužujmo se sredstev svete vere za svoje zveličanje. Tako sprejmimo nase nauk Kristusov, da nas zakriva, kakor obleka. "Obledmo Gospoda Kristusa", t. j. njegove nauke.
Evangelij je vzet iz evangelija sv. Matevža 8 poglavje, 23. do 27. vrste. Zgodbe stran 2 19, na levi zgoraj. Vihar na morju.
Gospod je I>i 1 truden po težkem delu celega dne. Cela množica ljudi je še tam. Da bi se mogel odpočiti, se je umaknil v čolnu na jezero. Legel je na blazino in kmalu zaspal. Toda kmalu se začne velika nevihta. Burja je nastala Valovi so se dvigali in pretili ladjici, da jo potope. Bili so v veliki nevarnosti. V tej sili prestrašeni učenci prebude Gospoda s prošnjo: "Gospod, otn.i nas, poginili bomo!" In Jezus vstane in zapove vetrovem in morju in nastala je velika tišina, da so se vsi čudili.
Kako lepa slika Jezusovega kraljestva na zemlji, ki se i-menuje sveta cerkev.
Ali ni naše življenje samo popotovanje skozi razburkano morje sveta? Crez strašne globine večnega prepada se peljemo. Vihar strasti divja okoli nas in nas peha sedaj v ta, sedaj v oni greh. Valovi skušnjav in težkih življenskih poskusen j se dvigajo in nas tolikrat skušajo ugonobiti telesno ali potegniti v strašne globine večnega pogubljenja. Kolikrat se nam zdi, da se že potapljamo, ali v greh, ali v telesne velike nesreče. Obupno gledamo okrog sebe za pomoč.
Kako je bilo prav za apostole, da so imeli Jezusa pri sebi Ni bilo treba drugega, kakor prebuditi ga, pa so bili rešeni.
Tudi mi smo tako srečni, da smo v taki ladjici. Sv. cerkev je to, katere člani smo. V čolnu krščanstva smo skupaj z Jezusom. Sv. Peter in njegovi nasledniki, papeži, so krmarji. On pa "spi", živi nevidno v presv. Zakramentu, s svojo milostjo sredi med nami. In dokler smo v tej ladjici smo varni! Kolikrat so že prihruli veliki viharji strašnih preganjanj. Sovraštva valovi so se visoko zaganjali nad to ladijo in jo skušali ugonobiti Tudi še danes divjajo ti valovi, posebno besni so v Meksiki. Toda tu je tudi Jezus. Ko pride sila do vrhunca, ni treba drugega, kakor Jezus bo vstal in zapovedal viharju preganjaj in valovom sovraštva in nastala bo "velika tišina", ^elik mir bo zavladal. Tako je bilo vseh dva tisoč let, od kar plava ta ladjica na morju sveta.
O, držimo se te svete cerkve! Ostanimo v ladiji, kjer je Kristus, ker tam smo varni. Tam- se nam ni treba bati ne viharja, ne valov. Dokler sledimo krmarjem te ladije, papežu, našim škofom in našim duhovnikom, ne bomo poginili. Dokler ostanejo narodi v tej ladiji, se jim ni treba bati za svoj obstoj. Dokler družine vstrajajo pri Kristusu, bo vse dobro. f Zato, slovenski narod, ostani krepko v tej ladiji s Kristusom tudi tukaj v tej novi domovini!
Tudi naše srce je taka ladjica. Tudi ta ladjica mora imeti pri sebi ali Kristusa ali hudobnega duha. Kjer ni enega je drugi. Brez enega izmed teh dveh ni nobeno človeško srce.
Človek, skrbi, da bo tudi v tej tvoji osebni ladjici Kristus "spal", t. j. prebival, s svojo sveto vero, z ljubeznijo do Boga, in do bližnjega, pa tudi s krščanskim življenjem. Pa naj pridejo nad te ali viharji skušnjav in strasti, ali te naj premetavajo sem ter tja razne težke poskušnje življenja, nič se ne boj! Dokler je Kristus pri tebi si varen!
Kar zbudi ga, zateči se k njemu, prosi ga "Gospod, reši me, poginjam!" pa bo Gospod ukazal ali viharjem, ali valovom in nastala bo v,tvojim srcu, v tvojim življenju "velika tišina", veliki mir. -
O, ohranimo ljubezen do Boga in do bljižnega, ohranimo sv. vero,., pa bomo tudi člani tega Kristusovega kraljestva in čiani njegovega izvoljenega naroda — in tako srečni in varni.
fiiauk Z* md U i It—i- "Kdor hoče imeti Boga aa svojega očeta, mora imeti sveto cerkev za svojo mater. ~ J0 imaš ti?
Tuberkuloza v Zedinjenih državah je leta 1925 umorila 89,268 oseb. Za bolnike, ki trpe za to boleznijo, pa ni dovolj preskrbljeno v deželi, kajti je le 67,270 postelj po bolnišnicah za tuberkulozne, torej je potreba skrbeti za 379,070 bolnikov doma. Statistika namreč pokazuje, da je v vseh državah Sev.Amerike 446,340 je-tičnih ljudi. Samo v Chicagi je 17,620 bolnikov, postelj po bolnišnicah za jetične je pa le 2389. Je že tako, da izdajajo za nepotrebne stvari velikanske vsote denarja, za pobijanje j etike, oziroma za preskrbo jetičnih, se pa le malo brigajo.
So pa slučaji tuberkuloze, ki ne potrebujejo negovanja v sanatorijih. ampak se lahko tudi doma zdravijo po navodilih privatnega zdravnika. Bolnik se pa mora ravnati natanko po zdravniškem navodilu in domači, pod čijih oskrbo se nahaja bolnik, morejo sodelovati z zdravnikom.
Bolnik mora imeti sobo, ki je najbolj zračna, predvsem, v katero pride največ solnčnih žarkov. Najboljša je soba, ki ima dva ali več oken proti ju-gozapadu. Veliko tudi pomaga j etičnemu, če spi na prostem, to je na porču ali v ntici na vrtu. Priporočajo se tako zvane Klondike postelje, ki so tako napravljene, da do bolnika ne pride veter. Podobna je vreči, tako da je bolnik zavarovan, tudi če pride ponoči nenadoma dež. Ako bolnik spi vso noč, ne da bi se prebudil, pomeni, da se mu zdravje o-brača na bolje. Trdno spanje je najbolj potrebno za jetične-ga bolnika. Skrbeti je torej treba za t«, da počiva v kraju, kjer ni nobenega šuma.
So tri stvari, na katere mo-| rajo tisti, ki skrbe za bolnika j doma, posvečati največ pozornosti. Te so: sveži zrak, počitek in dobra tečna hrana. V sobo bolnika, če ne počiva na prostem, mora priti sveži zrak ponoči in podnevi. Da je zrak ponoči zdravju škodljiv, je bajka, kateri več nihče ne verjame. To si naj zapomnijo tudi matere, da gledajo na to, da je vedno dovolj svežega zraka
be. Jetičen človek mora imeti svoje jedilno orodje, s katerim naj druge osebe ne jedo. Perilo bolnika naj se pere posebej.
IZ HUMORJA.
! HMl!'L
. ...
izvršila strogo
Raznoterosti.
Hišna
Policija je preiskavo pri g. dr. Dorčetu Sardoču, zobozdravniku v Trstu. Preiskava je bila odrejena (pOd* pretvezo, da se išče orožje.
Zalezovanje slovenskih duhovnikov.
Vsi uglednejši duhovniki iz pazinske okolice se morajo v presledku nekaj mesecev javiti na policijskem komisarijatu v Pazinu. — Č. g. Božo Milano-vič, kaplan pri Sv. Ivanu v Trstu, se je hotel te dni odpeljati v Gorico. Na postaji v Trstu je pristopil detektiv in ga vprašal, kam gre. Ko je g. Mi-lanovič izstopil v Gorici, ga je takoj ustavil drugi detektiv: "Ste vi duhovnik Milanovič?" "Da." "Hvala!" Vse kaže, da gonje proti slovanski duhovščini ne bo konec.
-o-
25 žen je pomagalo nekemu Barbisu prodajati razno ukradeno blago. Iz skladišč parobrodne družbe "Adria" je j izgjnilo v par mesecih za 60 tisoč lir blaga. Policija je dolgo časa iskala tatove, slednjič je prijela znanega vlomilca Bar-bisa, ki je razdeljeval blago 25 ženam, da so ga razpečale.
--o--
Ladjedelnica v Puli nima skoro nobenega dela. Se-w daj je parobrodna družba "Istria-Trieste' odpovedala naročilo novega broda v pulski ladjedelnici in ji zgradi novi brod genevska ladjedelnica.
---u-
v spalnicah, zlasti pa tam, kjer so razmere take, da jih več spi v enem prostoru. Bolnik mora imeti popolen počitek in ne sme delati, kar bi ga utrudilo. Šele, ko se njegovo stanje boljša, lahko nekoliko telovadi, pa le pod nadzorstvom ali po navodilih zdravnika. Tako zvana solnčna kopelj je za bolnika dobra, pa le pod zdravniškim nadzorstvom.
Pred vsem pa morajo domači. v katere oskrbi je bolnik, paziti na to, da se bolezen v hiši ne prenese na druge ose-
Vtihotapljeno blago,
čaj, saharin in tobak, je nesel lepo mirno po cesti med Pod-melcem in Lubinom Ivan Pirih. doma blizu Grahova. Občinska straža ga je prijela. Prišel je pred sodnijo v Gorici, ker j p tihotapil in hodil čez mejo brez potnega lista. Vse je priznal. Državni prvadnik je zahteval ostro kazen 7 mesecev zapora, sodniki pa so obsodili Piriha samo na večjo denarno globo.
-o-
Opozarjajte svoje prijatelj« in znance na zanimive povesti v "Amerikanskem Slovencu!"
RAZNE DROBNE ZANIMIVOSTI.
Danska je ustanovila svojo prvo podjetje za izdelavo u-metrte svile. Pripravno za av-tomobiliste je nova iznajdbo, ki obstoji iz male krtačice, ki dobiva toploto od elektrike in avtomatično čisti okno pozimi, da šofer lahko skozenj vidi. — V delu imajo, za neko angleško bojno ladjo najtežji srebrn zvon, ki bo tehtal 168 funtov. — Neki avstrijski izumitelj je priklopil k svojemu bi-ciklu krila, kakršna imajo letala in propeler, da se hitrejše vozi. — Eksperti so preračunih, da Filipinci lahko letno producirajo do 70,000 ton gumija. — Novi nemški motorni bicikli so tako konstruirani, da sta sedeža za dva potnika spredaj, za voznika pa zadej. — Eksperti so ugotovili, da povprečni Amerikanec vdiha v sebe letno petkrat več saj in prahu, kakor je njegova teža. — Okoli 96 odstotkov deja-mantov na svetu pride iz Južne Afrike iz rudnika, ki je pod kontrolo le enega sindikata. — Zlato so našli v Avstraliji, ki je srebrno belo ko se kuje, a takoj postane črn,o, ko je izpostavljeno zraku. — Neki letalec je iznašel balon, s kate-■im je poletel v oddaljeno me-;to, ko je prišel tja, je iz balona spustil plin, kar je ostalo od balona je bilo tako majhno, ia je lepo zložil skupaj in lahko nesel na hrbtu. Prvi poskus <e je dobro obnesel. Nova iznajdba ima to prednost, da ni Lreba skrbeti kje je hangar in ')alon lahko letalec vzame se-)oj v hotel. — Po večletnih tudijah in poizkusil se je posrečilo nemškim znanstvenikom izdelati aparat za premikajoče slike, s katerim se lah-\o sname v sekundi 20.000 dik. —' Učenjaki trdijo, da jt i a svetu nad 150.000 vrst muh. lasi jih imajo narovoslovci zabeleženih le 35.000 vrst. — Iznašli so padalno napravo, s katero letalec spusti časnike in druge zavitke iz letala, da mu ni treba v vsakem kraju pristati, za katere ima pošto. — Po zadnjem štetju je v Mandžuriji 27,490,000 prebivalcev, to je pet milijonov več, kakor jih je bilo pri zadnjem
VABILO
na veselico katero priredi Slov. pev. in izob. dr. "BLED" dne 28. januarja 1928 v Slov. del. Domu v Conemaugh, Pa.
Čisti dobiček te veselice je namenjen v podporo Premo-garskim stavkarjem. Igral bo slovenski orkester.
Vstopnina za moške 50c., za ženske 25c.
Za obilno udeležbo se priporoča "BLED".
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar ▼ Chicagi
Phone: Canal 4340.
1320 W. 18th St. Chicago, 111.
Vence za pogrebe, šopke za neve ste in vsa v to stroko spadajoča del« izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom.
Ameriška največja kupčija!
26. komadov srebrnega namiznega orodja obstoječ s 6 nožev, 6 vilic, 6 namiznih žlic, 6 malih žličk, žlica za sladkor In nož za maslo. Pošljemo za predplačilo v vsak kraj Združenih držav za svoto $4.23.
Izpolnite in izrežite spodnji kupon in ga pošljite nam s potrebno svoto:
EICHHOLZER & CO., Inc. Forest City, Pa.
Cenjeni: — Prosim pošljite mi sestav namiznega orodfa, rakav prilagam svoto $_____v...—
Proti želodčnim nered nostim ni boljšega zdravila za otroke.
Mrs.Winslow's Strup
Name Adress
City &r Štete
EICHHOLZER & CO.bc.
FQRBST CtTf L WL
DRUŽINSKA PRATIKA
je tako popularna med našim ljudstvom, da jo najdete skoro v vsaki slovenski katoliški hiši. Mi smo jih že prodali na tisoče in povpraševanje po njej še vedno narašča. Ker imamo le še nekoliko izvodov za leto 1928 v zalogi, priporočamo vsem, ki jo še žele dobiti, da si jo takoj n&roee, predno zaloga poide. Cena je 25c za komad.
Knjigarna "AMER. SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, Chicago, Rl.
štetju. — Neki angleški znanstvenik trdi, da primerno izpostavljanje solnčnim žarkom, je za človeka koristno tudi iz tega ozira, ker mu ojačuje duševno silo, zato pa to imenujejo, hrano za možgane. — Neki Francoz je iznaše pisani stroj za stenografijo, s katerim lahko napiše od 200 do 250 besed za minuto. — V Massachusetts so prisilili na tratah, da je trava hitrejše rastla, z električno lučjo, katere žarki so obsevali prostore, kjer so hoteli imeti travo.
WHISKY NE UČINKUJE
PROTI KAČJEMU PIKU.
Stari ljudi so bili mnenja, da je žganje najboljše zdravilo proti piku strupene kače. Karl P. Schmidt, oskrbnik oddelka za kače v Field Museum of Natural History v Chicagi trdi baš nasprotno. Pravi, ne le, da žganje ne ozdravi osebo, katero je pičila strupena kača, temveč ji škoduje. Temu bo pa morda kdo ugovarjal in še nadalje trdil, da .ie žganje uspešno zdravilo proti kačjemu piku in povedal o os<> bi, za katero je dobro vedel, da je bila pičena od kače, po za-vžitju par požirkov žganja, je pa oseba ozdravela. Schmidt pa ima tudi za take trditve odgovor. Pravi, da je devet sto devet in devetdeset oseb izmed tisoča, ki ne znajo ločiti strupene kače od nestrupenih.. Nekatere osebe so mnenja, da j.2 večina kač strupenih, dočim je resnica le, da je večina, ki niso strupene. Pik slednjih, lahko ozdravi osebo žga-lje. pri piku strupenih kač ji pa škoduje.
-o-
'ROFESIJONALNI LAŽNJIV-CI.
V južnem delu Francije je nesto. ki se imenuje Gasconv. }kozi štiristo let imajo prebi-alci tega mesta patent na laži, cer so baje največji lažnjivci kar jih svet premore. Ne lažejo pa z namenom, da bi komu
škodovali ali v kakšne osebne koristi, temveč le za šalo. Svoje umetnosti, če se sme tako imenovati, se pa ne sramujejo, temveč so nanjo ponosni. Za to se pa tudi vežbajo za laž-njivce v tozadevni akademiji. Kdor pogrunta najdebelejšo laž, tisti je obdarovan z nagrado. V.sako leto imajo člani družbe lažnjivcev veliko veselico, na kateri se poleg drugih zabav skušajo tudi v svoji u-metnosti. Iz ust gaskonijcev, kakor se imenujejo se slišijo take-le: Videl sem kačo, ki se je pri repu začela jesti in se toliko časa jedla, da ni več nič o-stalo. Ali pa, da so se dve mački tepli in grizli toliko časa, da ni ostalo drugega, kakor repa, ki sta še kar naprej migala. Zanimivo je tudi pripovedovanje nekega gaskona, kako je pokončal morsko kačo. Pravi, da je napolnil štiri vreče z apnom in jih spustil v morje. Kača je pričela jesti apno in postala tako žejna, da je izpila vso vodo v morju, ker brez vode ni mogle živeti, je poginila.
-o-
NAPOLEON JE REKEL,
da za njega ne obstoji beseda — ne morem. Neki hudomuš-než pa temu pristavlja — gotovo še nikoli ni poskušal vžigalice prižgati na kosu mila.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
KOLiKO ČASA BI LAHKO ŽIVEL!?
Znanstveniki -o pn »na-!:, da jitiea ga«a (morska raca > krokar in papig i lahko živi 20(1 <1.. .W> hi. lit vi? !>ei-stvo it-, da nevzdržna -kri) /a imrnril-in> ttinkcii>ni'-anje prebavnega s;>ti iii;i podaljšuje življenje. Trim-rirvo gren •v' v:. 11 ► pomaya obistiir in jetram
da pravilno delujejo. — "Whiting. hid. — Stara sem 80 let in Trinerievo grenko vino ie nioie edino zdravilo. Mrs. A. K linger." Vzorčna -steklenica pro-sta. Pišite na J os. Triner Co.. 13.>.> S. Ashland Ave.. Chicago. F11.. hi pri lužite K)c /,i\ pošiljalne stro-ke. (Adv.)
Phone: CANAL 5903
JOSEPH PAV LAK
PRVI JUGOSLOVANSKI POCREBNIK V CHICAGO
1814 South Throop Street	Chicago, Illinois
Se priporoča Slovenccm ob času pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili za vse slučaje, kakor ženitovanja, krste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan.
m

IZŠEL JE
novi slovenski molitvenik z velikim tiskom

IMENUJE SE:
Sestavil in priredil Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M. (n
Molitvenik je lično vezan v močno elegantno usnje, male žepne oblike, fin	mojsterski tisk, zlata obreza; na kratko: to je molitvenik, kakoršne-. ga si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli ga bodo mlajši, ker je priročne oblike in lahko čitljiv.
Cena $1*50
NAROČA SE PRI:
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Stran 4
AMERIKANSK! SLOVENEC
Torek, 24. januarja 1928.
POTOP
HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole.
Toda nič za to!. . . Izpočetka sem namreč mislil, da sem tega tvojega Kmitica pobil, sedaj pa imam dokaz v rokah, da se je izlizal."
(,Nič ne de! Ga že najdemo, ga izkopamo, ga že povlečemo, če treba izpod zemlje!. . i Medtem mu pa jaz tukaj zadam bolestnej^i udarec, nego če bi ga ukazal živega deti iz kože."
"Nobenega udarca mu ne zadaš, ker s tem lahko škoduješ lastnemu zdravju. Poslušaj! Ko sem potoval sem, sem opazil nekega pro-staka na pisanem konju, ki se je venomer drzni blizu moje kočije. Opazil sem ga bas radi tega, ker je bil konj pisan in sem ga dal končno poklicati. Kam greš? 'Do Kejclanov.' Kaj neseš? 'List za kneza vojvodo/. Ukazal sem mu oddati list, in ker ni med nama nobenih skrivnosti, sem- ga prečita!. . . Tu ga imaš!"
Po teh besedah je podal knezu Janušu Kmitičev list, pisan iz gozda v onem hipu, ko se je odpravljal s Kemliči na pot.
Knez ga je naglo prečita!, ga razjarjeno zmečkal in začel kričati:
"Resnica! Pri Bogu, resnica! On ima moje liste, tam pa so stvari, iz katerih švedski kralj ne povzame le sumnje, temveč tudi smrtno sovraštvo do mene. . ."
Tu ga je začelo dušiti in nadejani napad jo prišel. Usta so se mu široko odprla in začela hlastati po zraku, roke so začele trgati obleko pod grlom. Ko je videl Boguslav to, je tlesknil v roko ter naročil služabništvu, ki je pridrvelo:
"Rešite gospoda kneza; a ko se mu povrne zavest, prosite ga, naj pride v mojo sobo, kjer se hočem nekoliko odpočili."
In šel je iz sobe.
Dve uri pozneje je priše Januš z očmi, napolnjenimi s krvjo, s povešenimi veki in za-sinelim obrazom in potrkal na vrata kneza Boguslava. Boguslav ga je sprejel v postelji; obraz je imel namazan z mandelnovim mlekom. katero dela baje kožo mehko in svetlo. Brez lasulje na glavi, brez barvila na obrazu in nepočrnelimi obrvmi je bil videti mnogo starejši, nego drugače, toda knez Januš ni opazil tega.
' Jaz sem vendar prepričan." je dejal, "da K mit k* ne more objaviti teh listov, zakaj če bi to storil, bi s tem izrekel smrtno obsodbo nad to deklico. On ve dobro, da me le na ta način drži v rokah, toda tudi jaz se ne morem maščevati in me grize, kakor bi nosil v prsih steklega psa."
"Ta pisma bo treba vendar enkrat dobiti!" je rekel Boguslav.
"Tooi quo modo?"
"Poslati moraš nadenj kakega pripravnega človeka. Naj odpotuje, naj se spoprijatelji z njim ; če se ponudi prilika, naj mu vzame pisma, samega pa naj sune z nožem. Treba mu bo obljubiti veliko nagrado. . ."
"Kdo si bo neki to upal?"
"Če bi bilo to v Parizu ali pa še celo v Nemčiji. v ene~ amem dnevu bi ti našel sto do-brovoijeev, toda v tej deželi ne najdeš niti enega človeka. . ."
"Treba je imeti lastnega človeka, zakaj pred tujcem se bo varoval."
"Prepusti torej to stvar meni, morda dobim jaz koga v Prusiji."
"Ej, da bi mogel živega dobiti v roke ! Plačal bi mu vse naenkrat. Rečem ti, da presega drznost tega človeka že vse meje. Radi tega
sem ga odpravil, ker je že mene samega tresel, ker se je vame za vsako stvar zaganjal kakor maček, ker mi je "s svojo voljo v vsem nasprotoval. . . Že kakih stokrat sem imel na jeziku ukaz, da naj ga ustrele. . . A nisem mogel, nisem mogel. . ."
"Povej mi, ali je res najin sorodnik?"
"On je res v rodu s Kiški, a po Kiških tudi naš."
"Naj si bo, kakor hoče, hudič je. . . in najnevarnejši naš nasprotnik."
"On? Lahko si mu ukazal iti v Carigrad in spoditi sultana s trona ali pa izruvati švedskemu kralju brado in jo prinesti v Kejda-ne! Kaj je vse počenjal tu ob času vojne I..."
"To je tudi njemu podobno. A nam je prisegel maščevanje do zadnjega diha. K sreči, da je dobil od mene nauk, da z nami ni lahka. Priznaj, da sem ravnal z njim po viteško in če bi se mogel kak francoski vitez pohvaliti s podobnim dejanjem, bi lagal o njem po cele dni, izvzemši ure spanja, jedi in polju-bovanja; zakaj če se ti ljudje dobe, to lažejo drug črez drugega, da se solnce sramuje si-jati. . ."
"Res je, da si ga oplazil, vendar bi mi bilo ljubše, če bi se to ne bilo zgodilo."
"Jaz pa bi želel, da bi si bil izbral boljših zaupnikov, ki bi imeli večje spoštovanje do radzivilskih kosti."
"Ta pisma, ta pisma!. . ."
Brata sta nekaj časa molčala, potem pa se je prvi oglasil Boguslav:
"Kdo pa je ta deklica?"
"Bilevičevna."
"Bilevičevna ali Mieleškova, meni je vseeno. Ti veš, da znam delati verze tako lahko kakor je drugemu lahko pljuniti. Toda jaz ne vprašam po njenem imenu, temveč če je lepa ?"
"Jaz ne gledam na take stvari, a gotovo je, da bi se niti poljska kraljica ne mogla sramovati take krasote."
"Kraljica poljska? Marija Ludovika? Svoj čas je bila morda lepa, sedaj pa psi lajajo, če zagledajo to babo. Če je tvoja Bilevičevna taka, prihrani si jo zase. . . Če je pa res lepa, daj mi jo v Tavroge in jaz si izmislim tam ž njo vred maščevanje za Kmitica."
Januš se je za hip zamislil.
"Ne dam ti ie," je rekel naposled, "zakaj ti se je polastiš s silo, a Kmitic razglasi potem moja pisma."
"Jaz da bi rabil silo proti eni vaši ptički ?.. Ne da bi se hvalil, imel sem opravila že z drugimi, ali prisilil nisem nobene. . . Edino enkrat, a to je bilo v Flandriji . . . Bila je neumna. . . hčerka nekega zlatarja. . . Potem so prišli španski pešci in je šlo to na njihov ro-vaš."
"Ti ne poznaš te deklice. . . Iz vrle rodbine, čednostno vzgojena, dejal bi: samostansko."
"Poznam jaz takšne samostanke. . ."
"A pri tem nas ona sovraži, ker ta ženska je domorodkinja. . . Ona je premotila Kmitica. . . Malo je takih žensk med nami. . . Razum popolnoma moški. . In najvnetejša pristašinja Jana Kazimirja."
"Torej mu mi pomnožimo pristašev. . ."
"Ni mogoče, zakaj Kmitic objavi pisma. . . Moram jo varovati kakor lastno oko. . . za nekaj časa. Potem jo oddam tebi ali pa tvojim dragoncem, meni je vseeno!"
K®
I
TISKARNA
AMERIKANSK! SLOVENEC
3R
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas!
IZVRŠUJEMO
Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam!
točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim dmštvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno * premalo.
M
AMERIKANSK! SLOVENEC
L.
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
'and Kis entire orchestra into
And Krctsler, Rachmaninoff or McCormack. Even Jesse Crawford and his big pipe-organ. Any of them will entertain you for the price of a Victor Record. The new Orthophonic Victrola (or Electrola) and new Ortho-phonic Victor Records bring you the best in reproduced music of every kind.
Drop in and look over the great Victor series of instruments. Inspect them at your own leisure. Have us tell you about our convenient payment plan. Come in—today!
PLOSCE
NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE.
79483	Nagajivka Mazurka — Coklarji, Šmarjanka, slov. godba .75
79484	Vesela Gorenjka — Korajža velja, polka, slov. godba.........75
80059	Napitnica — Srbska himna, moško petje ...............................75
80061	Malo kolo — Veliko kolo, tamburica .....................................75
800S2	Ženina volja — Zaljubljeni Ciro, hrvatska scena in petje .75
80085	Duna Csardas — Drava Csardas, tamburica .........................75
80106 Dcn-Bon, valček — Boom-sti-dri, polka, orkester.............75
80183	Nova stara pesem—Oj, ta zakonski stan, slov. scena s pet. .75
80184	Radi kotla v kcho — Ravbar na gauge, smešna scena s not. .75
SLOVENSKO PETJE.
67979 Slovenske zdravice — Svarjenje.........................................$0.75
69317 Tolažba — Veselja dom __________________________________________________________________________________________________________.75
69698 Sveti večer — Tiha noč ______________________________________________________________________________________________________.75
69802 Ne bom se možila — Ljubca povej__________________________________________________________________.75
72206	Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica______________________________________.75
72207	Ljubca moja — Otok Bleski.............................................................75
72208	Oj ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let______________________________.75
72210 Slepec — Mila mila lunica..................................................................75
72231	Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo________________.75
72232	Sem slovenska deklica — Bom šla na planince__________________________.75
72327 Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi.....................................................75
72364	Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička______________________________.75
72399 Razpodite se megličice — Tam kjer lunica______________________________________________________.75
72429 Krščer.ici — Angelji sveti _________________________________________________________________________.75
72472 Na .....:_ah — Barčica ______________________________________________________________________________________.75
72514 Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad___________________i______________75
72527 Moj dom — domovini __________________________________________________________________________.75
NABOŽNE SKLADBE.
19816	Christmas Phantasie, I. in II. del, orgije.................................75
19820	Tiha noč — Noel, orkester.........................................................75
19822	Božične melodije — Sveta noč, harpa....................................75
19823	Silent Night — Hark! The Herald Angels, angl. petje.......75
19833	Star of East — The Birthday of a King, angleški zbor.....75
20246	Adeste fideles — Joy to the World, angleški zbor.................75
2029S	Adeste fideles — Tiha noč, orgije.....;.......................................75
20889	Cantique de Noel — Andante religioso, violina.....................75
45519	Holy Night — Silent Night, angleško petje............................ 1.00
78913	Ave Maria — O salutaris — Tantumergo, latinsko petje.....75
80158	Sveta noč — O du Froehliche, violina......................................75
80160	Kyrie Sanctus — Benedictus Agnus Dei, latinsko petje.....75
80180	Božič — Badnjak, slovensko-hrvatska slika s petjem.............75
SLOVENSKA IN INTERNATIONALNA GODBA.
35774	Preko valov, valček — Dunavski valček, orkester_____________ 1.25
35784	Melodije iz operete "Robin-Hood", petje s orkestrom________ 1.25
35793	The Death of Ace — Morning, orkester................................._ 1.25
35796	Melodije iz operete "Mikado", I. in II. del, petje z ork..... 1.25
35797	Poet & Peasant, Overtura, I. in II. del, orkester___________ 1.25
35799	Blue Danube — Southern Roses, valček, banda.................. 1.25
35806	The lost> Cord — Adeste Fideles, angl. petje z ogljami____ 1.25
35809	Melodije iz operete 'Kontesa Marica' in 'The Desert Song' 1.25
68644	Nur a Liter — Alte moden, banda............................................ 1.25
68645	Luksenburg valček — Jutranji valček, orkester................... 1.25
68662	Damelust valček — Trompeter polka, banda____________________ 1.25
68665	Ob lepi modri Donavi valček — Dunajski bonbončki, ork. 1.25
68672	Mala Lidija polka — Svitanje valček, banda..................... 1.25
68674	Lizzi polka — Sladke rožice valček......................................... 1.25
68680	Vijolice kmečki valček — Na svidenje polka, banda............ 1.25
68691	Majska sapica polka — Domovinski zvoki, banda............... 1.25
6870?	Ida polka — Veseli mornarji polka, banda______________________1.25
68716	Dve srci polka — Nočni jastreb valček, banda................... 1.25
68746	Prvi poljub polka — Halltalen kmečka polka, banda............ 1.25
68757	Mari polka — Satterlacher polka, banda____________________1.25
68767	Luksenburg valček — Vesela vdova valček, orkester________ 1.25
68783	Ljubica valček — Ciganska ljubezen iz operete, orkester 1.25
68811	Krasna pomlad vdček — Dunajska kri valček, orkester.™ 1.25
68839	May polka — Johanes valček, banda....................................... 1.25
68846	Aeroplan koračnica — Polonia koračnica, banda.................... 1.25
V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer:
Zavojček jeklenih iglic (100 komadov)___________________lOc
Škatljica "tnngs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100—
300 plošč) ---------------------------------------------------------------------------------25c
Vain a! ^ vsakim naročilom pošljite potrebno T ozno« "" svoto. Pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino.
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Victor Records
▼ VICTOR TALKING MAOONE COMPANY, CAMDBN.N.J,
ooooooooooooooooooooooooooooooooooo<KK>
$ I PISANO POLJE £>
■000000000<>0<>000000<KK>00<X><>000000000(K>0
Mladen Kostov:
LJENINGRAD, MESTO SPOMINOV.
Po dvajsetdnevnem bivanju v Moskvi sem sklenil, da obi-ščem z a nekaj dni še Ljerfin-grad. Vstopil sem v celico z avtomatičnim telefonom in zahteval železniško postajo, da poizvem, kedaj in s katere postaje odhaja vlak. Rekli so mi, da naj odrinem z oktoberske (nekoč Nikolajevske) postaje in da so trije vlaki: poštni, pospešeni in brzi. Odločil sem se za pospešenega, ki odhaja iz Moskve zvečer. Brž sem se odpravil na pot, sedel v tramvaj in ob petih sem bil že na postaji. Viak odhaja ob pol osmih, torej imam dovolj časa, sem si mislil in se mirno uvrstil pred blagajniško lino. Ko je prišla vrsta name, sem zahteval vozovnico za Ljenin-grad.
"Kateri razred in kakšen
vlak?"
? ? ?
"Hitreje, državljan!" je nervozno vzkliknil uradnik.
"Oprostite, ni mi bilo znano, da je več razredov. Bodite tako prijazni in mi povejte cene !"
Uradnik mi pojasni: ta in ta razred, plača se toliko in toliko.
"Pa mi dajte karte tretjeg » razreda v pospešenem vlaku!"
"Za spanje ali navadno mesto?" me vpraša nervozni u-radnik.
"No, pa za spanje" — sem odvrnil, ker nisem imel pogu-ma, da bi ga bil znova vprašal.
Tedaj mi "državljan uradnik" pomoli vozovnico "za spanje" in plačam 21 rubljov.
"Karta velja čez P. dni" — pripomni.
"Kako, prosim?" sem vprašal osuplo.
"Dejal som. da karta velja šele čez 6 dni. to se pravi, da je vaš 'očered' potovanja za 6 dni."
"To tedaj pomeni, da ne morem danes odpotovati?"
"Pojdite k lini št. 8. ondi dobite pojasnilo!" se je neprijazno obregnil uradnik.
Pri lini št. 8 so mi povedali, da je treba tudi tu, kakor pri marsičem drugem v Rusiji, čakati na "očered". Država namreč nima dovolj lokomotiv in vozov, pa je promet otežko-čen, zato se je treba priglasiti za potovanje vsaj 5 do 6 dni pred odhodom. Karte se tedaj prodajajo v naprej.
Tako sem bil tudi o tem poučen in sem se lahko s kovče-kom v roki vrnil.
Šest dni pozneje sem bi! spet na postaji. Ob 7. uri sem vstopil v vagon in našel določeno mi mesto. Bil sem v kompart-mentu s štirimi mesti. Vsako "mesto" predstavlja široka postelja na dvig, kakor v kabinah na parnikih. To so stari ruski vagoni; če bi bili snažni, bi bilo prav prijetno.
Nasproti mi sedi mlad dijak in mirno čita "Večerno Moskvo"- Zdaj pa zdaj me o-šine z nezaupljivim pogledom.
Nad menoj se je že vlegel star gospod, čigar obleka ni v skladu z njegovim inteligentnim obličjem. Vis-a-vis njemu
sedi kmetica z dojenčkom, ki nekaj žveči, med tem ko otrok — ne vem, zakaj — joka.
Čakam, da se kateri izmed mojih sopotnikov začne razgo-varjati, ali zaman: vsi molče in so čisto ravnodušni nasproti meni.
"Oprostite, državljan," sem se obrnil k študentu, "ali mi lahko poveste, kdaj bo odrinil naš vlak?"	*
"Ob pol osmih." odgovori suhoparno kakor Anglež.
"In kedaj prispe v Ljenin-grad?"
"Jutri ob desetih."' reče dijak. ne da bi odvrnil pogled od Časnika.
"Boljšoe spasibo!"
Viak je res odrinil ob m; osmih. Vsi molčimo. Tisti stali gospod je, zdi se, zaspal, kmetica se zaman trudi z otrokom, da bi ga pomirila, študent strmi v časnik. Kadim svalčico za svalčico — pusto mi je. — Vstanem in grem po hodniku. V vseh kompartmentih ljudje ali spe ali molčijo. To da bi bili Rusi? Kaj če so Angleži?
"Oprostite, državljan," sem zopet nagovoril mladi ga študenta. "ali mi lahko poveste naslov Vakega hotela v Ljenin-gradu? Odhajam prvikrat tja in nikogar ne poznam."
Trudil sem se. da bi pridobil študenta za razgovor, ali miadi mož j'1 samo gleda!, a ni črhnil besede. Tudi jaz sem ga gledal. "Vi ste tujec ?" me [vpraša nor.adom; . Povem mu. da s« m ta in ta: :>rišel sem v Rusijo kot časnikar iz Pariza in da se namc uvam čez nekaj tednov vrniti.
— Cairo, lil. — Dan Ho-vvard. ki je živel v samoti v *voji koči. I milje vzhodno od Thebes, je bil najden mrtev. Preiskav;! je dognala, da ga je umoril Geo. Thompson, ki je izpovedal, da je Howard ubil njegovega psa, nakar sta se sprla in v prepiru ga je ustrelil.
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri feanski Slovenec!**
Zdravniške recepte izvršuje točno. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v i7. deljavo.
1758 W. 21st Street in Wood, Chicago, 111. Cene zmerne.
Izvrstni sladoled, mize za goste
mm
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: Roosevelt 3221.
LOUIS STRITAR ' 2018 W. 21st Place, Chicago, HI.
DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J. •
CLEVELAND. O Leto 1928.
Predsednik, Anton Skull,	E.
71 st St.
Podpredsednik, Joseph Grm.
Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E 54 St.
Zapisnikar, John Znidorsic.
Blagajnik, Ignac Stepic.
Nadzorniki: .John Widervol, Jos. Ponikvar, John Skrabec.
Zastavonoša. Anton Frankovic.
Vratar, Jacob Korenčan.
Bolniški obiskovalec, Joseph Osirin, 9020 Parmelle Ave.
Duhovni vodja, B. J, Ponikvar.
Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob
1. uri popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta.
Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno za rarovalnino in sicer za $250. $500 $1000, $1500 in $2000 posmrtnine.
V	društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta.
Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih.
Asesment se pobira ha seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne.