279. številka.
Ljubljana, v sredo 3. decembra.
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan aveter, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za »v atrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 teh!., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljaiije na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofctnitia znaša, oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po *> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ue vračajo. Uredništvo in u p ra vn i št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana biši, rGlcdališk» stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t.j. vae aduiiuistrativue stvari.
Za
V LJubljani 3. decembru.
Jutri snidejo se zopet poslanci vseh v državnem zboru zastopanih kronovin v krasnej parlamentskej palači, po katere blestečih in prostranih prostorih sodeč, bi marsikdo utegnil misliti, da je pri nas uzorno, nad vae vsako kritiko vzvišeno ustavno življenje, da bivamo v deželi, ki se mleka in medu kar cedi. A parlamenteka naša palača slična je znanim Bodomskim jrtbolkom, lepa, prikupljiva vuanjost zakriva notranjo prazuoto in oglušelost za vse pojave narodnih teženj in zahtevanj.
Z veselimi nadami spremljali smo svoje poslance na potu v prvostolnico, ko se nam je 1879. leta posrečilo, poslati jih toliko število v državni zbor, kakor še nikdar poprej. Mislili smo ter po vsej pravici pričakovali, da se nam je nadejati ven-der nekoliko pridobitev, da se po naših poslancev prizadejanji in vspehih vsaj za trohico zboljša naše Btanje in da Be nekoliko poblažijo naše neznosne in vedno opasnejo razmere.
A preteklo je pet let, šesto nagiba se že proti svojemu koncu, šestič in zadnjič shaja se državni zbor v svojej sedanjej sestavi, mi pa smo ostali pri svojih upih in če premotrimo naših zastopnikov vspehe, usiluje se nam preverjenje, da je vsa ta doba ostala neplodna, da je v brzem diru pretekel čas brez kuke količkaj vazo** pridobitve, da so se u^ši upi in naša pričakovanja umaknila skoro že drugemu čuvstvu — brezupnosti.
Da je temu tako, kriv je politični položaj, čudne notranje razmere in razni uplivi, ki so si dijametralno nasprotni, o katerih pa ni niti umestno javno govoriti ali celo pisati, zlasti za t,stega ne, ki ni pod ščitom immunitete. Da se tudi v tem zadnjem zasedanji državnega zbora ne bode nič izredno važnega izposlovalo, da poslanci slovenski ne bodo prišli s polnimi perišči pred svoje volilce, to že davno ve vsak razumnik. Vlada bode predložila nekoliko gospodarskih predlog, s katerimi se, kakor B figovim listom, hoče zakrivati narodno ne.šo nagoto, glavna stvar pa je in ostane: dovoljenje bud-geta, ki je kakor mazilo potreben državnemu stroju. Z dovolitvijo  budgeta zvršena je glavna naloga dr-
žavnih poslancev, vse drugo je le malopomembna stafdža, zaradi lepšega, vsaj pri sedanjih odnošajih.
In ker je tako, ne bodemo od svojih poslancev zahtevali, da sedai ob dvanajstej uri premenijo svojo parlamentarno taktiko, da se oni, ki so dolgih pet let tiščali in porivali vladne gare, deloma celo s primemo navdušenostjo, sedaj, ko je vojna že pri kraji, za nas izgubljena, h krutu po robu postavijo. Ne, tega ne bodemo storili, ker vemo, da bi ne bilo praktično in ker je gotova resnica, da se odločnost in hrabrost ne pridobiti kar čez noč, temveč morati biti prirojeni.
Kar pa smemo in moramo terjati od poslancev slovenskih, to je: Da pri budgetnej debati — kjer je prilika razkriti vse svoje britkosti in težave — povzdignejo svoj glas in v moškej besedi načrtajo vladi naše bedno stanje, da jej v živih bojah slikajo naše prečudne razmere. To je potrebno tem bolj, ker se sme domnevati, da osrednja vlada na Din: ij. od lokalnih vlad, vsaj po nekaterih deželah ne dobiva pristnih poročil, ampak le taka, kakeršna spisujejo znani ofieijozni lepopisci.
Grofa Taaffeja vlada diči se, da je vlada sprav-Ijivosti in ravnopravnosti. Koga, vprašajo naj naši poslanci, je Ta flVjeva vlada pomirila, kje ravnopravnost ustanovila? Ni li sovraštvo in nasilstvo prusakov proti vsemu, kar je slovenskega, hujše, nego kdaj? Treba li vtč dokazov, nego jih naši časniki dan na dan donašajo, da je slovensko narodno mišljenje v očeh vlade in njenih orgmiov pogibeljno, dočim je velikonemško politikovanje preko čino-žoltih mej škilečih c. kr. profesorjev in uradnikov popoluem pravilno in drževni ideji prikladno? Zakaj se poskusa udubiti narodno čuvstvo štajerskih Slovencev ? Kako se ravna z našo učečo ae mladino? Opozori se naj vlada na pr. na razmere na učiteljskem pripravniški v Mariboru, kjer prof Meli, zet „svojega" dež. šolskega nadzornika Rožeka s slovenskimi učitelji in učenci postopa, kakor ravnr-telj Raas s slovenskimi pripravniki. Opomnijo naj vlado na očivestno nenaravno naredbo, da iz slovenščine neizpitan in tega jezika nezmožen gospod kot učitelj slovenskega jezika na priprbvrii^či v Maribora službuje iu da celo izprašuje pri izpitih iz slo-
venščine. Naj ne pozabijo, da so se pri letošnjih volitvah c. kr. uradniki in nemški profesorji napenjali za stranko, katera je na Najvišjem mestu — se ve da je tega že nad tri leta — bila označenA kot fakcijozuu in kako so se obnašali osobito v okraji Mariborskem c. kr. politični organi. Osvetlijo naj Celjske sodnijske in porotniške razmere, opomore mi taraošojo „Deutsche Wacht", katere j bi zaradi surove pisave vsaka druga, makari tudi nemjkoliberalna vlada, že davno postrigla peroti. Kje so nn*a na temelji §. 19. prepotrebne slovenske paralelke, kaki uzroki so upli-vali, da se jfl razveljavila koncesija „Narodnemu domu" na Ptuji, kako se strinja s šolskimi zakoni, z narav, nim pravom in zdravo pametjo, da nemško-pruski Šulferajn s svojo agitacijo nemir seje, s svojimi šolami narodno prosveto ovira in da v njegovih učilnicah, v katerih se veronauk znkonito niti ne pred-našn. večinoma neizpitan i za ljudske šole celo nesposobni, jezika svojih učencev nevešči učitelji poučujejo? Pri tej priliki naj ae n. pr. pove, k«ko v T'njali na Koroškem šolarček druzega razreda nemškemu učitelju služi za tolmača, kako so v Kopru slovenski dijaki bili tepeni in celo nevarno ranjeni, ker so na gla-Boviru svirah cesarsko himno, da je mej napado-valci bii celo deželni poslanec Gambini itd.
Veliko je še pritožeb, zlasti o na-sih tiskovnih razmerah, napisal bi se lahko zanimljiv roimiu, po-čenši z zgodovino konfiskacij, večno brezuspešnih ugovorov, do obsodeb in do drugih izdanj, katera 8e pri nas kar „sans phrp.se" zabi aujujejo, akoravno bo povsod drugod po n*šem širnem cesarstvu dovoljena, — a vsi posamični slučaii morajo našim poslancem itak biti znani, ker ne smejo biti nebrižni za take dnevne dogodke in ker se take stvuri dan na dan čitaju v n: šili glasilih.
Naši poslanci morajo v tem zadnjem zasedanji pokazati vsaj svo;o dobro volio, z neustrašeno besedo morajo zastopati svoje volilce in resno zahtevati, da se tudi za nas kaj stori in nas ne pica v jednomer le s praznimi obljubami. Mi dajemo davek v denarji in krvi, deležni moremo biti torej istih pravic, kakor drugi narodi. To prav nič ue ovira, da smo majhen narod, in krivično je tudi očitanje,
LISTEK.
Rodbinska sreča.
(Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Drugi del. II.
(Dalje.)
Najino potovanje v Petrograd, teden v Moskvi, njegovi iu moji sorodniki, uredba v novem stanovanji, pot, nova meBta, obrazi, osebe, vb« je prešlo kakor sanje. Vso to je bilo tako raznoobrazno, novo in veselo, vse tako toplo in razsvetljeno z njegovo prijaznostjo, da Be mi je življenje na deželi zdelo že davno minulo in ničevo. K mojemu velikemu začudenju, so me vsi, mesto aj svetno prevzetnostjo in hladnostjo, katero.Bem pričakovala najti, vsprejeli z iskreno prijaznostjo in veseljem (ue samo sorodniki, temveč tudi neznanci) podobno je bilo, kukor bi bili vsi mislili le o meni, samo mene pričakovali, da bi jim bilo dobro. Ravno tako čudno se mi je zdelo, da ima mož v svetnih krogih mnogo znancev, o katerih mi ni nikdar pravil; in pogosto se mi je zdelo Čudno iu neprijetno poslušati stroge sodbe o nekaterih teh ljudeh, kateri so Be mi zdeli tako dobri.
Mogla nesem razumeti, zakaj je on tako suhoparno se obnašal proti mojim novim znancem, in se jih izogibal, ko so se meni zdeli tako ljubeznivi. Mislila sem, čem vič poznaš dobrih Ijudij, tem bolje, a vsi so bili tako dobri.
— Glej kako naj urediva najine stvari, rekel je pred odhodom z dežele: — tu sva kakor mala Kreza; a tam ne bova bogata, in zato tam ostaneva samo do Velike noči, in se ne smeva spustiti v svet, drugače so zamotava, pa tudi za te ne bi maral . . .
— Čemu bo svet? odgovorila sem: — pogledava samo gledališča, obiščeva sorodnike, poslušati pojdeva opero iu dobro muziko, iu še pred Veliko-nočjo ae povrneva na deželo.
Pa, ko sva prišla v Petrograd, so bili pozabljeni ti načrti. Na jedenkrat sem se znašla v tako novem srečnem svetu, tako mnogo radosti me je objelo, taki nov: interesi so se javili pred menoj, ne da bi bila vedela, sem se odrekla vse proteklosti in vseh načrtev te proteklosti. „To so bile samo šale, ne pa pravo življenje, katero se Se le sedaj pričenja! Da in kaj Še bode?u mislila sem. Nemir in začetek tuge, ki sta me začenjala vznemirjati na deželi, sta izginila, kakor bi bil začarul. Ljubezen k inožu je postala mirnejša, in nikdar mi ni prišlo
na misel, ali me on kaj manj ljubi? Da kako b1 bila mogla dvojiti o njegovoj ljubezni, vsako mojo misel je takoj razumel, vsako čustvo delil z menoi iu vsako željo mi izpolnil. Njegov mir je tedaj izginil, ali me ni več dražil. Po gostem se mi je zdelo, da se on poleg prejšnje ljubezni k meni še posebno raduje me. Cesto po kakem obisku, novem znan-stvu, ali zvečer pri nas, kjer sem v notranjem trepetajoč, da bi se kaj ne zmotila, izpolnovala dolžnost hišne gOBpodinje, rekel mi je: „Aj, devojka! dobro, ne plaši se! Prav dobro!" In jaz sem bila jako vesela. Kmalu po najinem prihodu pisal je pismo svojej materi, ko me je poklical, da kaj o Bebi pripišem, ni hotel pustiti prečitati, kaj je b;lo pisano; vsled česar sem jaz zahtev la, da pročitam in sem pročitala. „Ne poznali bi vi več Maričke, pisal je, jaz Bam je več ne poznam. Od kod se je vzela taka gracijozua in mi.'a snmouverenost, njena ljubeznivost, svetni ura iu prijaznost? Iu vse to je tako dobro, milo in dobrodušno. Vsi so je veseli, še jaz se je ne morem dosti naradovati, in ko bi bilo mogoče ljubil bi jo še bolj."
„Tedaj taka sem!" sem pomislila. A jaz sem postala tako vesela in tako dobro mi je bilo, zdelo se mi je, da ga še boli ljubim. Moj u-peh pri vseh naših znaucih bil je popolnem nezaslišan zame. Od
da so naSe dežele v državnem gospodarstvu pasivne, kajti zakoni in naredbe so za vae jednaki in morajo biti za vse jednako veljavni.
Postopanje naših poslancev v sedanjem zasedanji, /lasti njih obnašanje v budgetnej debati, bode ob jednem program zp bodoče državnozborske volitve. Skrbe naj torij, da jih ne bode težko stalo dajati račun svojim voldcem.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 3. decembra.
Kaka je tiskovna svoboda v Avstriji, kaže to, da je Dunajska policija konfhkovaln volilni oklic liberalne strauke za prihodnje vulitve v trgovsko zbornico, ki se je imel razglasiti po plakatih. Svojo odločbo je s tem podprla, da ne more dopuščati, da bi se nabijali plakati z izzivajoč mi programi in polemičnimi opazkami. Mi nikakor ne mislimo, da je s tem policija storila kako nezakonito dejanje, kajti gotovo je to utemeljeno v tiskovnem zakonu, ker tam se najde vse, kar more ovirati tiskovno svobodo; samo da se je sedaj tiskovni zakon obrnil proti liberalcem, ki so ga strni skovali, da bodo ž njim brzdali želje Slovanov. A ta stvar je vsekako po na^em mnenji premisleka vredna, kajti drugikrat ae pa utegne porabili proti nam, saj vemo, da naše državno pravduištvo, še bolj pa deželna vlada kaj rada ovira svobodo tiska, kjer je le to po kakem §. mogoče. Sicer pu moramo omeniti, da konfiskacija plakatov se ni prvokrat zgodila pod TaatTe-jovo vlado, temveč že pod Auerspergom se je pri-godil podobni slučaj, konti skoval i so se bili namreč plakati, ki so svarili pr«->d nakupom turških državnih papirjev. A baš ta konfiskacija je prouzročila mnogo gkode. Kakor je znano je Turčija kmalu potem ustavila plačevanje oorestij od svojih obligacij, in tedaj bo imeli lastniki turških državnih papirjev zgubo. Ko bi se pa bil smel objaviti dotični opomin, bi marsikdo ne bil nakupil teh papirjev in bil škode obvarovan.
„Presse" je izvedela sledeče podrobnosti o uo-vej organizaciji <opnlčarskega štaba:
V vsakem okraji kakega voja bode se vsa poljska in trdnjavska artilerija podredila brigadnemu artilerijskemu poveljništvu. Samo za okraj 15. voja in vojnega poveljništva v Zadru ostaneta dosedanja artilerijska ravnatelje, ker je v teb kraiih premalo topničarstva za brigado. Izmej štirinajstih brigadnih poveljnikov bode jih 7 general-majorjev in 7 polkovnikov. Artilerijska ravnatelja v Zidni in Sera-jevu bodeta še nadalje podpolkovnika. Za devet najvažnejših trdnjav avstrijskih se bodo 4 polkovniki. 4 podpolkovniki in 1 major nastavili kot artilerijski ravnatelji. Razen teh napoveduje omenjeni list še več druzih sprememb v topničarstvu.
Viianj«' državo.
Ruska vlad i misli več gimnazij spremeniti v tehnične in obrtne šole. Povod temu je, da preveč dijakov prihaja na vseučilišča, kateri potem ne morejo lahko najti službe, spretnih tehnično izobraženih mož pa primanjkuje. Ministerstvo nauka hoče vzeti za vzgled švedske obrtue šole, ki so jako izvrstno uravnane. Poslalo bode več ruskih mladeniče v na švedske obrtne šole, da se t-m izobrazijo, potem jih bodo pa doma nastavilo za učitelje obrtnim šolam. — Vlada je sklenila za Vzhodno Itu-melijo iz tovarne za orožje v Tuli odposlati 5000 karabinerjev za peštvo io 800 karabinerjev za ko-njištvo.
Ker nekateri Italijanski listi zlorabijo svobodo tiska, zlasti vedno razdraženo pišejo proti Avstriji, širijo razne revolucijske ideje, se v vladnih
vseh stranij so mi pravili, da sem posebno dopala tam strijcu, tam teti, tu je teta bila kar neumna zaradi mene, ta je trdil, da ni meni podobne ženske v Peterburgu, tretji mi zatrjuje, da mi je treba samo hoteli, pa bodem uajslavnejša ženska v društvu. Posebno sestričina mojega moža, kneginja D., ne več mlada svetna ženska, katerej sem se takoj priljubila, mi je najbolj iz mej vseh pravila prijetne stvari, ki bo mi mešale glavo. Ko me je prvi pot sestričina povabila k njej na ples, povedala sem to možu, on se je obrnil k meni, zvito se zasmejal, da se je jedva zapaziti moglo iu vprašal: ali hočem iti? Prikimala sem z glavo, pa čutila, da sem zarudela.
— Prav kakor prestopnika, ki prizna, kaj jej dopada, rekel je in se dobrodušno posmejal.
— Pa ti si govoril, da ne bova zahajala mej svet, da ti zato ne maraš, odgovorila sem, zasmejala se in pogledala ga s prosečimi očmi.
— Če prav rada greš,  pa pojdiva, rekel je.
— Kaj, morda je res bolje, da ne greva.
— Ali gr^š rada? £elo? vprašal je znova. Jaz mu nesem odgovorila.
— Svet še m največje gorje, nadaljeval je, — a svetne želje, katere se ne dajo uresničiti, to je slabo in grdo. Vsekako morava iti in bova šla, končal je odločno. (Dalje prih.)
krogih misli, da bi se omejila nekoliko tiskovna svoboda.
Francoska zbornica je že ovrgla svoj sklep, da bi se takoj odpravili vsi dosmrtni senatorji, sklenila je pa, da uikdo ne sme biti senator, kdor opravlja še kako drugo od države plačano službo. — Senat je sklenil, da se odpravi javnost smrtnih kazni). V senatsko komisijo za pretresovanje kreditov za Ton-king izvoljeni so samo taki člani, ki so za to, da se vladi dovolijo zahtevane vsote in začne proti Kitaju miiočno postopati. Komisija je volila fdmirala Jan-re^uibery-ja predsednikom.
Švicarski narodni zbor je v ponedeljek otvoril starostni predsednik Vonmalt. Stanovski svet izvolil je klerikalca Wirz-a predsednikom, Zwefel-a iz centra podpredsednikom, liberalca Hohl-a in klerikalca Chapp?x-a skrutinatorjema glasov.
V ponedeljek je v nemikem državnem zboru bila debata o subvenciji za parobrodno vožnjo. Dotično vladno predlogo je zagovarjal tudi sam Bis-mark. Mej drugim je tudi rekel, da vlada ne more izvajati vspešne kolonijalne politike, ker nema v državnem zboru zanesljive večine, da bi jo podpirala. Zbor je izročil predlogo posebnemu odseku v pretres.
Afriška konferenca bode svoje delo kmalu dovršila. Nobena onih težkoč se ni pokazala, katerih se je bilo poprej bati. Egiptovskega vprašanja tudi ni nobena država skušala spraviti v razgovor. Konferenca je sklenila, da se dvajset let ne bode smela pobirati nikaka carina v Kongiškem ozemlji.
Vesti, ki jih dobivamo iz Španjske, so jako redke. Nedavno smo zvedeli o nekih nemirih vse-učiliščnikov v Midridu, o katerih so pa španjski vladni listi trdili, da so brez političnega pomena. Pozneje smo tudi izvedeli, da se je zaradi vseuči-Hščnih nemirov začela neka preiskava. A kakor kaže, se tudi drugod godi po Španjskem nekak prevrat, s katerimi so bili morda dijttški nemiri nekoliko v zvezi. Kakor se sedaj javlja iz Madrida, sedanje konservativno miuisterstvo ne bode več dolgo ostalo na krmilu, zamenilo je bode posredovalno miuisterstvo pod predsedstvom sedanjega poslanika v Parizu Sel-vile, ali pa liberalno mini-tterstvo Serrana.
AnglcškeJ zbornici se je predvčeraj predložila predloga o novej razdelitvi volilnih okrajev in bila vsprejeta v prvem branji. Število članov spod-nie zbornice se bode povekšalo za dvanajst. Za Irsko je predloga v tem oziru ugodna, da obdrži Še nadalje 105 poslancev, če tudi bi jih prav za prav imela po novej jednakomernej razdelitvi volilnih vkrajev, po katerej ima priti na 50.000 prebivalceo jeden poslanec, dobiti le 96. Jutri bode drugo branje te predloge. Iz tega se vidi, da jo hoče spodnja zbornica kmalu rešiti, potem bode pa tudi zgornja zbornica takoj vsprejela volilno reformo.
Vse vlade sedaj pretresujejo angleške predloge o egiptoviikem finančnem vprašanji. Kakor se sodi, nobena ne bode hitela o tem izreči svojega mnenja. V jedoej točki bodo ti predlogi gotovo ugajali vladam vseh velevlasti)', v tej namreč, da Anglija hoče omogočiti, da se povrne škoda v Aleksan-driji poškodovanim.
V Sudanu se zopet vse na slabše obrača. Mabdijevi vojaki se vedno v večjem številu bližajo Kartumu. General Gordon se le s težavo more braniti sovražnikovim Kruppovim topovom. Angleškej ekspediciji pa krokodili delajo velike preglavice, požrli so že več vojakov.   V Dongoli razsajajo koze.
Dopisi.
Iz Trsta 2. decembra. [Izv. dop.] Epidemija je zdaj tu pri nas jako huda, vedno se vidi preno-ševauje in prevaževanje zbolelih, in da bo je začelo splošno vsem cepiti koze, vender ni mnogo poznati. Čuje se pa, da je bolnih več, kakor jih zdravstvena statistika dan za dnevom objavlja, kar je tudi verjetno, ko se marsikateri zdravi doma, ne da bi kdo znal zanj.
Društveno življenje v Trstu je postalo apatično, jedini čili „Sokol" zabava svoje ude vsako nedeljo in praznik s plesnimi vajami v redutaej dvorani. V ponedeljek 8. t. m. priredil bode prvi plesni venček, h kateremu dojde Sokol v polnej društvenoj opravi. Sokolov odbor izgubi ta teden marljivega svojega blagajnika. Gospod Anton K a lis ter poda se namreč na Reko na svoje novo mesto. Iz srca želimo temu gospodu srečen pot, obžalujemo pa, da se je ločil od naB vestni in marljivi blagajnik, kateri je bil prav za to mesto vstvarjen. V znamenje spoštovanja priredijo mu udje banket jutri zvečer. Sokol bode, kakor se čuje, priredil prav zanimiv Silvestrov večer svojim udom, kar je prav umestno, kajti ravno ob prelazu leta odkrije se pri govorih marsikatera dobra misel, kakor se je to že večkrat zgodilo.
Naši laški, tako zvani lokalni liberalni listi, začeli so neko klerikalno narodno hajko, objekt njih je sedaj škoi Glavina, kateremu očitajo silno mnogo narodnih pregreh. V Skednji. namreč na tamošnjem laškem razredu, ustanovil je magistrat, da se tudi veronauk v laščini poučuje. Ker pa ta razred obisku-
jejo večjide! Slovenci in sicer taki otroci, kateri ae Še le laški uče, spoznalo je škofijstvo, da bi to laško poučevanje brez koristi glede veronauka ostalo, ter je uložilo veto in zaukazalo duhovniku, da, ako bode poučeval, naj se poslužuje slovenščine. Magistrat pa je baje učitelju zaukazal, da naj on v la-ičini poučuje otroke v veronauku, ter je uložil protest na namestništvo. Ni se čuditi, da naš ireden-tovski magistrat rad vlado pod nosom zgačka, saj mu je prejšnja vlada dala orožje v roko, da jej nasprotuje. Vsaki čas ima priti prošuja slovenskih šol na vrsto v mestnem zboru, bo pa zopet ropot aJ pa še prav tiho, ker lahoni si zadnji čas ne upajo več tako rogoviliti. Sicer bi pa te prošnje ne bito treba več v mestnem zboru na našo blamažo na dan vlačiti, ko bi naši modrijani bili res nezmotljivi in bi ne bili obroka zamudili.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
(Dalje.)
A ozrimo se sedaj tudi na finančni efekt nove postave. Doslej je mestna občina Ljubljanska pobirala za šolske namene 10 °/0 priklado od rednega zneska direktnega davka; po novej postavi imela bi za normalno šolsko zaklado plačevati 10 °/0 priklado od ordinarija, ekstraordinarija in vojne priklade.
Poleg tega pa bi morala pokrivati z deželnimi prikladami vse nedostatke normaino-šolske zaklade, kateri — ako se sme soditi po besedah deželno-zborskega poročevalca finančnega odseka, ker troski ljudbkega šolstva rapidno naraščajo in (se ima izvršiti preuravnava učiteljskih plač — bodo od leta do leta večji.
Za leto 1884. bilo je v obsegu mestne občine Ljubljanske predpisanega rednega davka brez južne železnice 173.676 gld. 83 kr. Od tega plačala seje 10°/0 priklada za mestno ljudsko šolstvo v znesku 17.367 gld. 67 Vi kr. Po novem postavinem načrtu imelo  bi se od rednega davka z vsemi državnimi prikladami plačevati normalno-šolskej zakladi 10 °/0 priklade in bi ta priklada od  raznih   davčnih razredov iznašala: od zemljarine, od katere se je doslej plačevalo na leto po 571 gld. 87 kr.,
717 gld. 84 kr., tedaj več      145 gld. 97 kr. od najemščine, od katere se je doslej plačevalo po 11727 gld. 92 kr. na leto, 14659 gld. 90 kr, tedaj
več........ 2931   ,   98 „
od obrtnarine, od katere se je plačevalo doslej po 1781 gld. 35 Va kr., 3373
gld. 64 kr., tedaj več.   .     1592   „   28 Va » od dohodarine, od katere se je plačevalo doslej po 3286 gld. 53 kr. na leto,
6575 gld. 14 kr., todaj več     3288   „   61 „ vsega vkup  imeli  bi tedaj mestni davkoplačevalci plačevati za normalno šolsko zaklado na leto več, ko so
doslej plačevali ....    7958 gld. 84Va kr.
Poleg tega imeli bodo za deželno zaklado vsled tega, ker mora ista pokriti izdatni nedostatek uormalno-šolske zaklade v znesku 89541 gld. iu so je tedaj za njo moralo razpisati za 5 % večjo priklado, plačati v letu 1885 več.   .   .   .   12663   , 06
tedaj bodo leta 1885. imeli
plačati celih..... 20621 gld. 901/« kr,
davka za deželno ljudsko šolstvo več, ko so ga plačevali doslej.
Novi postavni načrt je sicer razveljavil čl. VI. postave od 19. decembra 1874, vsled katerega je bilo mestnej občini Ljubljanskej dovoljeno za svoje šolske potrebščine pobirati od rednega zneska neposrednih davkov 10 °/0 priklado. Ker mora pa mesto tudi na dalje še skrbeti za potrebna šolska poslopja in njihovo vzdrževanje, kakor sploh za vse stvarne potrebščine in mu omenjeni poBtavni načrt v ta namen v svojem §. 1. le milostno dovoljuje tudi na dalje še pobirati učnino v sedanjej meri za pokritje stvarnih šolskih potrebščin ter mu celo daje pravico, isto znižati ali popolnem odpraviti; ne bode mu mogoče drugače izhajati, ko da namestu do-
sedanje Šolske priklade uvede za pokritje jako izdatnih in od leta do leta naraščajočih stvarnih šolskih potrebščin, v svojem delokrogu v smislu §§. 67 in 68. provizornega mestnega Statuta občinsko priklado. Učoine se namreč prejme tako malo, da ista pokrije komaj peti del tekočih stvarnih šolskih potrebščin.
Iznašala je namreč  v  primeri c izdatki za stvarne šolske potrebščine v letih :
		u č n i n a			stv. š. potrebščina		
1873	1042 gld. 25Va			kr.,	—   3843 gld. 95 kr.		
1874	1396	■	65	B	— 3818	a	74 a
1875	1378	•	50	n	— 10488	a	96 jf
1876	1280	a	89	n	— 8348	a	66 .
1877	1338	n	05	ti	— 5133	n	n
1878	1232	n	84	•	— 5856	n	34 .
1879	1596	a	82		— 6001	n	15 ,
1880	1649	n	16	■	— «3608	n	70 „
1881	2093	n	15	n	— 6404	a	47 „
1882	1487	n	03	n	— 6094	n	45 .
1883	1625	n	50	n	— 7875	a	11 .
skupni
rezultat
je torej 16120 gld. 84V9 kr., — 70473 gld. 53 kr.
V preteklih U letih morala je tedaj mestna občina Ljubljanaka plačati za stvarne šolske potrebščine 54.352 gld. 68Va kr. ve6, ko je prejela za učoino. Iz tega sledi, da bode za redne stvarne šolske potrebščine tudi na dalje še imela priplače-va(i k prejimkom za učniuo. Poleg tega pa bode imela nositi tudi izredne sem spadajoče stroške. Kavno prihodnje leto bode mestna občina Ljubljanska primorana sezidati si novo šolsko poslopje, kar jej bode prouzročilo stroškov 80 000 do 100.000 gl. To poslopje zidala bi si lahko proti amortizaciji iz prebitkov svoje ljudskošolske zaklade; a ker jej imajo po novem postavioem načrtu ti dohodki od-pasti, morala bode, kakor že prej omenjeno, skrbeti zato, da uvede občinsko priklado in tako davkoplačevalcem Ljubljanskim tudi od te strani ne bode olajšave za novi davek. Sicer je v deželnem zboru gospod poročevalec finančnega odseka zatrjeval, da „bode deželni zbor jako rad konku.oval z izdatnimi podporami na korist Ljubljanske Šolske občine44, kedar jej bode potreba graditi novo šolsko poslopje. Ker pa je deželni zbor ravno o priliki, ko se je posvetoval o novem zakonskem načrtu, podal dokazov, kaka je njegova naklonjenost do Ljubljanskega mesta, ne moremo imeti mnogo vere v to zatrjevanje gospoda poročevalca.
Poleg prej že izkazanih . . 20621 gld. 90Va kr, katere bodo 1. 1885 imeli davkoplačevalci Ljubljanski plačati normalnošolskej zakladi več, ko ho doslej plačevali v šolske namene, treba jim bode torej za stvarne potrebščine mestnega šolstva plačati tudi priklado v najmanjšem znesku dosedanjega njihovega
šolskega davka per . . 17367 „ 67Va n Ako tedaj zakonski načrt od 16. oktobra t. I. zadobi Najvišje potrjenje, tedaj bodo, računajoč po dav-kovskem predpisu za leto 1884., Ljubljanski davkoplačevalci imeli vsako leto za njim popolnem tuje šolstvo izven mesta, plačevati ....... 37989 gld. 58 kr.
To je gotovo velikausko novo brome, katero bode prav občutljivo zadelo vse prebivalstvo Ljubljanskega mesta. Posebno hudo bodo pa to občutili ravno oni razredi prebivalstva, ki davke najtežje plačujejo; namreč obrtniki, trgovci in privatni uradniki. Predpis davka za obrtnarino in dohodarioo se namreč z državnimi prikladami vred podvoji; vsled tega bode moral obrtnik, trgovec ali privatni uradnik, ki je doslej od rednega davka za mestno ljud-skošolsko priklado plačeval n. pr. po 1 gld. — kr. plačevati doslej še:
normalnošolskej zakladi deželnej po 2 „ — „ in deželnej zakladi po ...   .   .   1   ,   — ,
tedaj vsega vkup po.....4 gld. — kr.
ali za 3 gl. torej 300% večjo šolsko priklado, ko doslej. V Ljubljani obrtnija ni še razvita tako, kakor bi bilo želeti. Da je temu tako, kriva je deloma država sama, ki doslej v našej vojvodini za obrtne šole ni nikakoršnih skrbi imela; zato bi se morala pa tudi
malo ozirati, da se našemu še nerazvitemu obrtništvu z nalaganjem novih davkov še bolje ne obte-žuje. Velike trgovine v Ljubljani tudi ni; kajti lega mesta je taka, da za veliko trgovino ni ugodna. Ljubljana je torej izključno odkazana le na lokalno trgovino in pa na posredovanje isto z deželo, katere prebivalstvo pa je večinoma ubožno ter vsled tega ne more imeti velikih potreb. Razun tega pa so tarife na južnej železnici za Ljubljano tako neugodno urejene, da tudi one zavirajo uspešnejši razvoj trgovine. Vse te okoliščine občuti trgovinski stan Ljubljanski jako nemilo in tudi davčna zmožnost njegova vsled njih ni ravno velika. Gotovo hi tedaj novo obdačenje v skrajnej meri neugodno uplivalo na pro-cvetanje trgovstva in razvoj istega. — Ako se je v generalnej debati o tem zakonskem načrtu poudarjalo v deželuej zbornici, da bodo vsled novega davka najhuji zadeti kreditni zavodi in velika obrtna društva, tedaj je to še pač v malo tolažbo ostalim davkoplačevalcem, kateri dobro vedo, da kraujska hranilnica laglje plača LiJOO gld. ali kranjska eskomptna družba po 600 gld. več, kakor pa mnogi iz njih po 12 kr. ali 6 kr. Pri tem pa je treba pomisliti tudi to, da bodo hišni posestniki, katerim hiše brez tega ne neso primernih obresti, brez dvombe sku ali oddati del bremena, ki jim ga ima navaliti uova postava od sebe ali s tem, da bodo povišali najem-ščino ali pa s tem, da bodo zahtevali, kakor je že sedaj bila navada glede mestne šolske priklade, da jim stranke povračujo deželne šolske priklade. Vsekakor bodo tedaj zadeti zopet le manje premožni davkoplučevalci, katerim bo tedaj dvakrat plačevati deželne šolske priklade. (Dalje prih.)
Domače stvari.
— (Pre8vitli cesar) podaril je pogorelcem v Velikem Podlogu ua Dolenjskem 300 gld.
— (Pismo g. profesorja viteza Miklo* šič-a.i, katero je prečital ^. župan v včerajšuji sej i mestnega zbor«, slOve:
Preblagorodni gospod župan! Odbor stolnega mesta Ljubljane mi je podelil iVstno meščanstvo. Za to veliko čast gre Vam in odboru moja največa zuhvala. Stilno mesto lepe kranjske dežele, prvo mesto našega uaroda, bela Ljubljana: Vi vat, creacat, floreatl
Vaš
ponižni sluga F r. Miklošič s. r. Na Dunaj i, 28. dan novembra 1884.
— (Instalacija.) Danes dopoludne po ko-rarski masi bil je v stolni cerkvi državni poslanec gosp. K .mi Klun kot novo imenovani Wollwitz-Flacbetifeld ov kanouik slovesno v navzočnosti stolnega k p t 'ina umeščen. Umest 1 ga je gospod generalni vikaj' kanonik dr. Pauker pl. Glaonfeld. Precej po umrščenji se je kanonik gosp. Klun odpeljal z brzovlakom na Dunaj.
— (Vabilo na Sokolski Miklavžev večer,) katerega priredi društvo prihodnjo soboto v dan 6. decembra 1884 v dvorani Ljubljanske čitalnice s prijaznim sodelovanjem jednega oddelka slavnega čitalničnega pevskega zbora. Spored : 1. Nagovor staroste. 2. Nedvčd: „Pozdrav Bledu", zbor z bariton-solo, solo poje gosp. Pucihar. 3. Miklavž s sijajnim spremstvom iz Olimpa: dr. Faust z Mefistom, Luciferjem, Belcebubom in druzimi pošastimi iz Hada. (To skupino predstavlju 13 Sokolov v krasnih opravah.) 4. Teoor-samospev, poje gospod Raziuger s spremljevanjem na glasoviru. 5. Kitel: „Plave oči", zbor. 6. Veit: „Keber in cvetka", zbor. 7. pl Zaje: „Poputnica Kolau, zbor. Mej posameznimi točkami sporeda svira slavna c. kr. vojaška godba pešpolka baron Kuhn št 17. Reditelja večera sta gg. člana S. Nolli in Fr. Pečnik. Ustopnina za č. gg. člane in njih obitelj po 20 kr. od osobe, za p. n. člane druzih narodnih društev in prijatelje „Sokola" po 50 kr., za otroke se plača ustopnine po 10 kr. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Gospodje Sokolovci prošeni so, da se izvolijo navedenega zabavnega večera udeležiti polnoštevilno in to v društveni opravi. Kadenje v dvorani blagovoli naj se do 11. ure opustiti.
Odbor „Sokola".
— („Kresa") došla nam je 12. števika. Vsebina: Kmetski triumvirat. (Historičem roman.) Spisal Anton Koder. (Konec.) — V gozdu. Vijola. Pesni. A. Funtek. — Očetov tovariš. Novelica. Spisala Pavlina Pujkova. (Kouec.) — Na jezeru. (Slovenska pravljica.) O Purgaj. — Zakonska ljubezen. — Divji mož ujet. M. Tonejec. — Narodne pripovedke. Pri-občuje Mat. Valjavec. — Matija Ahacelj.  Spisal J.
Schneinigg. (Konec.) — Stanko Vraz, zbiratelj slovenskih narodnih pesnij  Spisal A. Fekonja. (Konec)
— Prineski k slovstvenej zgodovini bosaaskej. M. N a potnik. (Konec.) — Kako se je prav za prav pisal Thomas de Clia? Davorin Trstenjak. — Poročilo o hrvatskej književnosti. Spisuje J. Steklasa.
— Drobnosti.
— (Graško vseučilišče.) Na vseučilišči v Gradci bilo je upisanih v zimskem tečaji 1883/4 leta 1027 slušateljev in sicer 514 na pravoslovnoj, 253 na zdravniškej, 162 na modroslovaej in 95 na bogoslovnej fakulteti. V poletnem tečaji minolega šolskega leta se je pa število visokošolcev skrčilo na 996, od katerih jih pripada 335 Štajerskej, 65 Koroškej, 34 Kranjskej, 25 Trstu, 17 Gorici in Gradiški, 33 Istri, 35 Českej, 30 Moravskej, S Šleziji, 2 Bukovini, 14 Galiciji, 82 Dalmaciji, 67 Hrvatikej in Slavoniji, 1 Huikej in po jeden ČJrnej gori, Bolgariji in Hercejovini itd. Po veroizpovednnji je 885 katolikov, 48 vstočnib Grkov, 45 protestantov, 15 zidov, 1 Turek in 2 brezverca. V prošlem šolskem letu bilo je promoviranih doktorji: 5 kandidatov modro8lovja, 15 zdravoištva, 58 pravoalovja in jeden bogoslovja. Obisk Graškega vseučilišča bs je v 20 letih podvojil.
Telegram „Slovenskomu Narodu":
Line 3. decembra Pri pogrebu škofa Itudigiera bila je velikanska udeležba prebivalstva. Truplo blagoslovil je Ganglbauer v navzočnosti škofov, prelatov. Prisoten bil je nadvojvoda Ivan, odposlanik cesarjev Popp, minister Falkenhavn, namestnik, deželni poslanci, mestni zastop in oblastva.
Razne vesti.
* (Možitev kneg'iije Dolgoruki.) Kakor se poroča iz Pariza, namerava kneginja Dolgo ruki, udova po ranjkem carji Aleksandru II., omočiti se z grofom Avarna, kateri h■« je že nedavno svojej službi kot prvi tajnik lašsega poslaništva odpovedal.
*(Nosreča na železnici.) 29. m. m. skočili so zvečer od tovornega vlaka št. 124 vozečega ravno iz postaje Klamm na Severniku, trije vozovi iz tira, od katerih sta se dva preobrnila in nekoliko potrla. Od sprevodnikov in druzega osobja ni bil nihče ranjen. Drugi dan o polušestih zjutraj bil je pohabljeni železuični tir zopet popravljen in za vožnjo sposoben
* (Baron a Stieglitza dediči.) Kako velike dedvine dobili so dediči po nedavno v Petro-gradu umršem baronu Stieghtzu j.isuo pr'čajo nasledile številke. Ranjki baron volil je mej drugim vse svoje nepremakljivo premoženje in razne obrtne zavode svojej pohčerjenki, soprogi državnega tajnika Polovceva, njenemu soprogu Polovcevu pa vrhu tega vse vrednostne papirje, katerih se je našlo nad 10 milijonov rubljev. Nadalje so dobili iz zapuščine baronovi sorodniki gospa Emilija Harder-Pistolkors 7,300.000, baronica Natalija Uekskull 4,200 000, kneginja Ana Oooleuski, rojena Polovceva 1,100 000 druga hčerka nospo Polovce grofic« Nad uda Bo-brinska 1,000.000, A. A. Harder 2,000.000 in Lu-dovik Harder 1,000.000 rubljev. I. Državni fiskus dobi od zapuščine le 1.952000 rubljev, ne pa, kakor se je dosedaj mislilo, 12 do 15 mil. rubljev, ker je Stieglitz že prej, ko je še živel, večino dedščin na dediče prepisal in razdelil.
* (Vseučilišče za berače.) V Liverpoolu imajo že nekaj let zavod, v katerem se odraščeni in otroci uče prosjačiti. Vodja in ustanovitelj, kateremu je njegovo vseučilišče pripomoglo že do znatnega premoženja, poučuje svoje gojence umeteljno-sti vspešnega iu koristnega beračeuja: si poiskati pripravnih krajev, vzbujati milosrduost darežljivih ljudij, se oblačiti v slabo, oguljeno iu razcapano obleko, hlimti prav pravcato revščino itd. Učenci svojemu profesorju ne plačujejo nikake šolnine, marveč se zaoežejo določen čas po dokončanih študijah in po prestanem izpitu priučeno teoretično umetelj-oost na koii-L svojega gojitelja praktično uporabljati, to je nekaj časa zanj beračiti iu njemu dona-šati izprošene mile darove.
Tujci:
dne 9. decembra. Pri m i «»n a i   Fischer z Dunaja. — VVoiss iz Zagreba. — Webor iz Zalegaloga. — Koželj iz Rateč. — Poli z Dunaja.
Pri .viiftiltM: stut /.kv z Dunaja. — Svetina iz Linca,
MeteorologiČno poročilo.
a =a a	ČaB opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebu	Mu-krina v mm.	
2. dec.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73987 min. 74 016 a«. 741 82 ma.	—150° C — 9 2" C — 14 6° C	al. vzh. si. sev. Drezv.	megla d. jas. megla	OOOam.	
Srednja temperatura — 12*9°, za M-..' pod normalom.
Tržne cene v Ijuliljaiil
dne" 3. decembra t. 1.
Pšenica, hktl. Rež,
Ječmen, -Oves, „ Ajda,
Proso, „ Koruza, . Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, Mm s I o, Mast,
»peh frišen,
kgr.
,1. kr.	L		kr.
H '«1	1 Špeh povojen, kgr.	—	79
5| 4,	Surovo maslo, .	-	86
1 71	Jajce, jedno ....	—	3i
3 9	Mleko, liter ....	_	8
4 [55	Goveje       meso, kgr.	—	64
5 61	Telečje         „ „	—	58
r> io	Svinjsko        „ „	—	54
2 86	Koštrunovo    „ „	—	8«
m -		—	4fi
8 —	Golob......	—	Ifi
h r,o	Seno,   100 kilo    . .	1	89
— 92	Slama,     _       _         . .	1	;»i
- 8-J	Drva    trda, 4 Q uietr.	7	60
—158	„   mehka,   n „	5	L'.
dnd 3. decembra 11.
(Izvirno telegrafi čno poročilo.)
Papirna renta.......... 81 gld. 70
Srebrna renta .... ..... 82 r 75
Zlata renta......... 104 „ 40
60/o marčna renta......... 96 „ 90
Akcije narodne banke ,   ,..... 872 , —
Kreditne akcije........ 304 , 90
London.......... 123 „ 10
Napol............. 9 , 74«/,
C. kr. cekiui. ...... c „ 77
Nemške marke ..... 60 „ 15
4% državne „rečke hi 1- 1*54   250 gld. 125 , 75
Državne srečke iz 1. 1864.         100 gld. 171 , 70
4°/0 avstr. zlata renta, davka prostu.   . 104 , 45
Ogrska zlata renta 6°/ffl...... 123 „ 80
.     in/.           .... 96 „ 25
„     papirna renta 5%    ..... 91 » —
6°/0 štajerske zemljišč, od/ez. ohlig. .   . 104 „ 50
Dunava reg. srečki! 5°'0    .   .   100 gld. 117 „ —
Zeiulj. obč. avstr. 4«/,đ/0 zlati zast. listi . 122 ., —
Prior. oblig, Elizabetine zapad, železnice 109 , 80
Pri')r. oblig. Ferdinandov*' sev. železnice 1.05 „ 50
Kreditne arečke......100 gld. 180 „ —
Rudolibve srečke ....         10   „ 18 „ 25
Akcije anglo-avstr. bank« .   .   120   „ 105 „ —
Trammway-dru6t. velj. 170 gld. a. v. 213 , 25
Izurjeni dacarji
zmožni slovenskega jezika dobijo službo takoj ali pa ob Novem letu. — Pri pismenih ponudbah naj vsak naznani, kje je zdaj kaj dela in kdaj (v katerem času) sedanjo službo lahko zapusti, — potem se mu bo tudi pismeno naznanilo, ali bo v službo vzet ali ne. Podpisani ne povrne nikakib stroškov, ako prosilec službo doseže ali ne.
V Ljubljani 1. decembra 1884. (772-3)
liif. DeMeva,
Za sv. Miklavža
priporoča (773—2)
Ivan fiPo<lcrl-o%a fina pekarljn
-v Xjin.g-o-vIia. i3.llca.li.
raznovrstnega finega cvibaka za čaj, namizje in druge fine pekarije.
h Trsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „S"u.rre37""T 4200 ton, okolu 19. dne. decembra. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj so obrnejo na (771—3)
T. TEHKUILE,
generalnega pa**žnoga agenta, Via deli' Arsenulo Kr. 13, Teatro Conmnale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne  naj  so   na Kmillnno d' A nt. l*oglayen, generalnega agenta v TrMin.
"Važno
za vsacega trpečega na živcih.
Samo z elektriki* se dado temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj novi indukcijski aparat (električni strojčok) se da lahko rokovoditi in bi ne smel manjkati pri nobenej rodbini. Trganje, rev-matizem, omedlevico, zobobol in revmatični glavobol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo so l indukcijskim aparatom. Cena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti se morejo samo direktno pri meni. (741—B)
Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Poiidares 2.
mi
Naznanilo otvorenja.
S tem uljudno naznanjam, da bodem 8 1. 4'i'inliioiii otvol'il mojo
de-
Jsladeiearijo
na Preširnovem trgu hiš. št. 2
(poprej 'Winter). Zagotovljajoč vedno reelno postrežbo, priporočam zmirom svežo ?alogo najfinejših sladčičarij, mandel-nov, španjskih sapic (\Vind), kakor vsakovrstnih sliul-čičarskih pekurstev k čaju, tort vseh velikostij in vrst, bonbonov, bonbonierov in vsakovrstnih družili sladcic (lastnega izdelka), tragantnih podob in raz košnih sladcičnrskih sivarij.
Nadalje priporočam odlične čokolade, razne najfinejše likere, čaj, pravi Jaiuaika-rum in različna pristna dessertna vina, marmelade, sočno ovočje suho in praženo, vsakovrstni sladoled v najlepših oblikah, ledene in strjene francoske creme, šartlje, masleno testo in vsakovrstne družne sladčicarije.
Naročbe za svatbe, krste in druge slavnoati se bodo vedno vsprejemalo in točno izvrševale.
Pričakujoč mnogobrojnih cenjenih naročil beležim z velespoštovanjem
Eđ-Treirđ. lESosclielc,
(767—2) sladčičar.
Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
BploJno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr.
Najnovejše spričalo.
Vaše blagorodje! Mnogo let uporabljam Vašo salieilno ustno vodo in salicilni zobni prašek z izvrstnim vspehom in priporočati ja morem vsakemu naj topleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.
Spoštovanjem Atiloii Slitinu, /.upnik.
Vsa navedena s-edstva ima vedno sveža v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna .,|»ri namorogii"
JUL. pl. TRNKOCZY-ja
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 4.
Vsake j v lokami Truitovzj' kupljene j originalnoj sulicilnej nslnej vodi in sulicilneinu zobnemu prašku se zastonj priloži obširni pouk, kako zdrave (703—5) ohraniti zobe in usta
Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo
j niiji- takoj pi* k o 11 n ii in bolečine vsem ranam in balam, zabranjuje divje meso, izvleče vsaka ulesa brez razmehčalnega sredstva in brez rezanja skoraj brez bolečin. V kratkem času ozdravi prsnega raka, krvava ulesa, zastarane poškodbe na nogah, zanohtnice, ozebljine, prisudne rane, razpokane roke itd. Hitro pomaga pri kašlju, dnšivnema kašlja, difteritidi, trganja, bolečinah v križi, rev mat i zrnu v členkih. Dobiva se škatljica po 30 kr. pri lekarnarji J. Nwobodi, v Ljubljani, na Preširnovem trgu. (715—4)
Med. dr. Lever-jevo
milo za lepšanje kože,
popolnem prosto vseh ostrih lužnih in žaltovlh tolstnih delov, brez kokusovega oglja, pripravljeno samo iz voljnih, koži ne škodljivih tolftč, tedaj ne zapušča grudaste polti in duha po kozlih, kakor kokosove kisline, tedaj se priporoča \ sem prijateljem lepe kože. To od dr. Levćra izumljeno ter v najvišjej popolnosti ščiščeno milo, koje prijetna umijevalna moć vsakega jako hitro in hasnovito popolni, je zmešano z raznimi parfuni in olepševalnimi dodatki kakor umira , glicerin-, moachus-, benzoe-, vijolčno, rožno, šmarično milo in milo iz brezovega balzama itd. Dobivajo se v bogatej izberi pri (759—2)
Vaso I»«5ti*i«M«5l v I.; iil>l|-< ni.
Izvrsten med
( •£ n l-i l n t i 1-n ■■ |.i(;im-c)
v plehastih skatljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), Skatlja 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetji ali pa proti gotovi plači. — Dobiva so tudi
med v salovjili.
Ob jednera priporočam visokočastiti duhovščini svojo zalogo pravih garantiranih
voščenih sveč.
0R0SLAV DOLENC,
svečar v Ljubljani, (746—5)
VELIKA DENARNA LOTERIJA.
500000
im. et r Is:
k»C ii:ijv<<4-ji  «loliiiek  v iihfHreen<>-j«'in hI mu ji |>4iuiiJH veliku <><l ilnm lun >Ue ili-y.il>«' xn|aiikC'eutt tleuiiruii loterij«.
Specijelno pa:
1 prem.	i mark	3000(10
1 dobit.	i mark	200000
— dobit.	"i mark	100000
1 dobit.	u mark	90000
1 dobit	a mark	80000
*> C4 dobit.	"i mark	70000
1 dobit.	i mark	00000
2 dobit.	a murk	50000
1 dobit.	a mark	30000
5 dobit.	a mark	20000
3 dobit.	a maVk	15000
dobit.	a mark	10000
5V dobit.	a mark	5000
10() dobit.	;i mark	aooo
dobit.	a mark	2000
() dobit.	a mark	1500
515 dobit.	a mark	1000
10!56 dobit.	a mark	5 0 0
29020 ,iowt	a ma k	1 4 5
1940;'. d.b&	B mark	200,150,
124, 100,	94, 67, 40, 20.	
Vkupe  KO.5O0   dobitkov   iu poleg tt'g» Se {(Mlini preuiiju prl«l« v sedmih razredih gotovo do odločitve.		
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 nrečk, od katerih se bode 50.50O srečk, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih Hukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,290.100 mark.
Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, kakor tudi zaradi največje mogoče garantije za izplačanje. dobitkov, je ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija in vso podjetje nadzoruje država.
Posebna prednost te denarne loterije je, da se vseh 50.500 dobitkov že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih gotovo izžreba.
(»lavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste V drugem razredu na »0.000, v tretjem na 70.(100, v četrtem na .sn.ono. v petem na 90.00(1, v Šestem na 100.0(10, v sedmem pa evenldvelnp na 500.000, specijelno pa na B0O.00O, 200.000 murk itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena oImiiih i»od|>i.sMiiiui» trgovMkiuiu. Iiininiii iu vsak, kdor jih hoče kup ti, naj se ueposredno na nje obrne.
Častiti naročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneskov avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročit\c izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda, katero bode IO. in 11. decembra, velja
1 c«ola originalna uročita av. v. glcl. 3.
1 )»olov»ea orjgiii»lit«tk »recite av. v. gld. 1.75.
1 četrtliij«   oritfiiittlue »recite :iv. v «ld.—.OO.
Vsak dobi originalno srečko i državnim grbom v roko In ob lednem uradni načrt Žrebanja, iz katerega se razvidi natančneje razdelitev dobitkov, č-;s žrebanja, ulo^e različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utisneuim državnim grbom listo dobitkov, katera razločno navaja številke, k\ so zadele. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupen srečk proti piičakovanjii ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo no ugajajoče Brečke pred žrebanjem nazaj 'vzeti iu dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogočo vsa naročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogočo hitro, vsekako pa pred
10. decembrom 1884
doposlati direktno m* |eduega podpfMnila gliivulli loterijskih bureau.
M. STEIN,
StoiikWefr a.
VALENTIN & C,
I4oiiiu»lr.i»sc »0—3»,
Žrebanje prvega razreda je uradno na 10. in 11. decembra t. 1. stalno določeno.
Vsak ima pri nas to prednost, da dobi originalne srečko neposredno brez vsacega posredovanja manjših prodajah ev, potem dobi ne le v najkrajšem času po srečkanji, ne da hi zahteval, uradno listino o dobitkih doposlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah brez vsacega pribitka. (785—10)
Izdatelj in od^ovorn« ureduik: Ivan Železni k ar
Lastnina m tiak „Naroarie Tibkurne".
Q^3Y