Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Glasilo koroških Slooenceo.
Leto XXXIV.	Celovec, 3. septembra 1915.
Št. 57.
Rusom gre za kožo.
Wolffbureau je izdal poročilo iz glavnega poveljniškega stana o ruskih izgubah, iz katerega povzamemo glavne točke: V bojih od 2. maj-nika uaprej smo vjeli približno 1,100.000 ruskih vjetnikov, ranjencev in mrtvih je pa vsaj 300.000; te velikanske izgube so Kusi trpeli vsled tega, ker so hoteli na vsak način rešiti svoje topništvo in zato so žrtvovali brezobzirno neštevilno vojakov. Uničena je torej vsa ona armada, s katero smo prišli v teh bojih v stik. Rusi so v naglici zbrali vse moštvo, ki so ga še imeli na drugih frontah; deloma so vrgli v boj samo napol izvežbane čete. — Toda Rusiji to ni nič pomagalo. Iz Galicije, iz Rusko-Poljske, iz Litvanske je sovražnik pregnan. — Njegova bojna črta je pretrgana. Armade valovijo v posameznih oddelkih nazaj. Dvanajst ruskih trdnjav, med tem 4 velike, so padle v naše roke.“ To je v kratkih besedah sedanji položaj vojske. Zadnjo veliko trdnjavo, Brest-Litowsk, so Rusi zgubili 26. avg., ko so avstrijske in nemške čete vdrle v to veliko trdnjavo! Torej samo 3 tedne po zavzetju Varšave in Ivangoroda! S tem so izgubili zadnjo oporo in zadnje upanje, da bi mogli še enkrat zasesti Rusko-Poljsko. — Rusko-Poljska se je vrinila kot klin med Nemčijo in Avstrijo in iz te pokrajine so Rusi lahko naskočili, ali Galicijo, ali Vzhodno Prusijo ali Šle-zijo in Poznansko. — Brest-Litowsk stoji ravno pred velikanskimi pripjetskimi močvirji, ki merijo 80.000 km2 (kakor cela Galicija!) in je vezal severne ruske čete z južnimi, ki so se vojskovale v vzhodni Galiciji. Sedaj so te južne čete odtrgane od severa posebno zato, ker je tudi železnica, ki gre od Brest-Litowska proti vzhodu na Pinsk, tudi do Kobrin že v naših rokah. To južno armado je pa tudi že zadela usoda. Evo poročila iz ruskega bojišča:
Dunaj, 28. avgusta. Naše v vzhodni Galiciji stoječe armade so včeraj na več krajih prodrle že več tednov izzidano rusko fronto na Zloti Lipi. Borili so se pri tem na častnem polju prvih velikih bitk, ki so bile izvojevane začetkom vojske vzhodno in južnovzhodno od Lvova in se v teh dneh obhaja prvikrat njihova obletnica. Prodrli smo v sovražne črte tako vzhodno od Przemyslany, kakor tudi zahodno od Podhajce in Monaster-cyska. Med Gologory in Brzezanyjem smo vzeli rnske pozicije v razsežnosti 30 km, pri čemur so med Gologory in Dunajovom avstro-ogrski polki in v bližini Brzezanyja naše in nemške čete naskakovale. Premagani sovražnik, ki nam je pustil 20 častnikov in 6000 mož za ujetnike, je zaman poizkušal izgubljene pozicije s protinapadi dobiti nazaj. Moral je bojišče zapustiti in se je danes zjutraj na celi črti pričel umikati. Tudi vzhodno od Wladimirja Wolinskega je došlo do bojev večjega obsega. Armada fzm. Puhalla je vrgla sovražnika v smeri proti Lncku nazaj in sovražnika zasleduje. Severno od močviija Pripiati se bližajo naši zavezniki mestu Kobrin od juga in zahoda. Pri Kamieniec Litowsku boreče se avstrijske čete so vrgle sovražnika iz njegovih pozicij severno in vzhodno od tega mesta. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. HOfer, fml.
Dunaj, 29. avgusta. Uradno se razglaša: Naši uspehi vzhodno od Wladimirja Wolinskega in oh Zloti Lipi so zlomili na črti 250 km od-uor sovražnika. Umikanje značijo povsod goreči kraii in uničene naselbine. Število v naših rokah ostalih ujetnikov se je zvišalo na 10.000 Čete generala'kavalerije barona pl. Pflanzer-Baltin-a, med katerih predvčerajšnjem predorom so preizkušeni hrvaški polki in pešpolk št 52 zopet pokazali svojo hrabrost, sledé sovražniku proti Buczaczu. Armada generala Bodnerja, ki jo sestavljajo nemške in avstrijske sile, prodira cez Podhajce m
proti Zlovnovu. Mesto Zlotov, ki so ga zažgali Rusi, je v posesti armade generala kavalerije pl. Bolim Ermolli. Zbori feldcajgmojstra pl. Pu-hallo so vrgli več sovražnih zadnjih oddelkov in so ostali za petami sovražniku, ki se umika proti trdnjavi Lučk. Pri Kobrinu, kjer naši zavezniki pridobivajo dalje na prostoru, so Rusom prosta le še pota proti severovzhodu. Avstro-ogrske čete so pri Szereszowu dosegle južno-vzhodni rob Bielowiczkaje Puste.
Namestnik načelnika general, štaba: pl. HOfer, fml.
Uspehi tega sunka so se takoj pokazali: Iz Bukarešta poročajo dne 31. avg.: Rusko armadno vodstvo je sklenilo izprazniti trdnjavo Lučk vsled nepričakovanega prodiranja avstrijske in nemške armade. — Tu preostaje Rusom samo še umikanje na Kijev in Rusi se že pripravljajo naboje za Kijev. — S tem bi se usoda ukrajinskega naroda namah predrugačila.
Zadnja uradna poročila z dne 31. avgusta že vedo povedati, da so naše armade severno od Lučka in da so vrgle sovražnika proti jugu; zajetih je bilo 12 častnikov in 1500 mož.
Zanimivi so hoji na severu med Rusi in Nemci. Tam se bijejo najljutejši boji za tri točke, za Bjalistok, Grodno in Vilno. Vse tri točke so oh
silno važni železniški progi, ki veže Varšavo s Petrogradom. Razmeroma se Rusi tu veliko huje branijo kot na jugu. Zakaj? Popolnoma jasno!
Rusko umikanje se vrši v smeri proti Minsku. Nemci so pa, če so enkrat v Vilni, samo okrog 150 km od Minska, dočim so južne ruske čete vsaj 200 km odtod. Jasno je, da Rusom tu preti obkoljenje. Večkrat se govori, da se zna Nemcem in nam goditi tako kot Napoleonu, če bomo predaleč zašli v ruske stepe, gozdove in močvirja. Na to odgovorimo samo z eno opazko: Nemški vojaki v Libavi jedo danes oni kruh, ki se je včeraj v Bratislavi spekel. Razdalja je 600 km!!
Hindenburg je bitko pri mazurskih jezerih dobil z avtomobili! Tudi pohod v Petrograd ni nikakor nemogoč. ,.Dayl-Mail“ piše v zadnjih dneh, da moramo Nemcem verjeti, če trdijo, da imajo 95.000 strojnih pušk; s temi lahko držijo najdaljšo fronto. Prihodnji tedni bodo pokazali, kam korakajo naše armade: v Kije]v, ali v Moskvo ali v Petrograd!
Bjalistok pred padcem.
Berlin. Mihajlovski izvaja v „Ruskem Slovu“, da je položaj za Ruse resen, ker se ho moral prepustiti tudi Bjalistok. Nemški sunek proti Rigi je mojstrsko izpeljan in strašen z ozirom na drznost načrtov, ki so v zvezi z njim.
Iz francoskega bojišča
ni nič posebnega poročati. Nasprotne bojne sile se porivajo sem in tja za 1 do 2 metra. Važno je samo to, da je zašel Joffre med preroke. Francoski nadpoveljnik izjavlja v svojem oklicu na armado, da bo vojska trajala še pozimi in zagotavlja, da bo glavno pozorišče vojne renska pokrajina.__________
Italijansko bojišče.
To, kar smo že davno vedeli, nam zdaj povedo tudi švicarski listi: namreč, da Lahi nikamor ne pridejo. Priobčili so namreč švicarski listi te dni pregled vojnih dogodkov v prvem črtrtletju vojske, in pridejo do zaključka, da Lahi niti ene važne postojanke niso zasedli.
Proti temu tako jasnemu dejstvu se trudi Cadorna, poveljnik laške armade, na vse načine vbiti Lahom v glavo velike zmage proti nam, ki
jih pa ni. Izdal je namreč uraden pregled o dosedanjih dogodkih. Zmage se tako-le opisujejo: »Takoj po vojni napovedi se je italijanska..vojska deloma po zmagovitih bojih, deloma brez odmaha z mečem polastila važnih postojank onkraj meje v Tridentu in Cadore! Avstrijci in Ogri si pa doslej nikjer niso upali prodreti na italijansko ozemlje.11 Zdaj pa vemo! O ti reva, ki ti je ime Cadorna! Kdaj si bomo mi upali na laško ozemlje, to določiti ho naša stvar! Tiste vasi, obronke, potoke, travnike, trate in livade, ki so jih Lahi zasedli in ki jih imenoma navaja uradno poročilo, so najhujše ubožnov izpričevalo za Lahe in so v resnici dobra šala! Če smo par travnikov in golih skal in par vasic prepustili Lahom iz strategičnih ozirov, se to Lahom silno dobro zdi! Revčki; pač niso boljšega navajeni. Najbolj pa jezi Cadorno, da smo povedali svetu, da znašajo laške izgube 180—200.000 mož. To je moža spravilo iz ravnotežja! Trdi, da še šesti del tega ne znašajo izgube! Naj pa pomisli Cadorna, da tudi naši vojaki niso slepi in dobro vidijo, kako se godi Lahom. Nadalje, ako Cadorna računa samo mrtve kot izgube, potem smo pa itak vkup! Kajti na 30.000 mrtvih se po navadi računa 150.000 ranjencev! Sicer pa naj se Cadorna krega s Švicarji, ki delajo njemu tako neokusne račune. — Tudi vojna poročila tega tedna kažejo isto sliko: Lahi napadajo, naskakujejo, a si ubijajo svoje glave in se vračajo v svoje postojanke; to se pravi: mi dosežemo svoj cilj, namreč Laha zadržati, Lahi pa svojega ne; kajti vdreti hočejo in si vzeti, česar jim nikoli dati ne moremo! Torej zmagujemo. — Hujši boji so se vršili, kot je razvidno iz poročil, posebno okrog Bovca.
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 27. avg. Na italijanskem bojišču so se bili včeraj le pri Bovcu boji, ki so bili važnejši. Naše čete so tu odbile sovražni napad sovražnikove dolinske postojanke nazaj.
Dunaj, 28. avgusta. Na primorski fronti je poizkušal sovražnik danes ponoči in oh jutranji zori na več krajih napadati, bil je pa povsod odbit. Tako vzhodno od Polazzo in pri Svetem Martinu na dobrdobski visoki planoti, dalje na naših pozicijah na višinah severno od tolminskega obmostja. V prostoru pri Bovcu traja boj dalje. Na Tirolskem gredo Italijani severno od doline Lugana bližje k našim pozicijam.
Dunaj, 29. avg. Osamljeni napadi Italijanov na bojni črti ob Soči so se v obsegu in v ljutosti povečali, a kakor navadno, uspeli niso nikjer. V dobrdobskem odseku je bil pozno sinoči odbit z močnim artiljerijskim ognjem pripravljen napad na Griže Brdo. Dopoldne sta naskočila 2 polka mobilne milice štirikrat goro Sv. Mihela, na posameznih mestih vdrla v naše jarke, a bila po težkih izgubah zopet vržena iz njih. Na goriško obmostje je otvoril sovražnik pred nekaj časom napad s podzemskimi rovi. Naši topovi in metalci min so pa vse rove uničili, ki so bili pripravljeni- blizu naše črte. Tolminsko obmostje se je nahajalo cel dan pod ljutim ognjem topov. Sledil je napad, ki sta ga izvedla dva polka in dva alpinska bataljona. Naše čete so ga v ročnem metežu odbile. Ravnotako brezuspešni so ostali posamezni sunki nasproti mostu zahodno od tega prehoda, kakor tudi štirje sunki na bojno črto Mrzli vrh—Sljeme. Ustavil se je tudi z izdatnimi silami poizkušeni napad na prostor pri Bovcu. Tu kakor povsod so ostale naše postojanke trdno v rokah njih branilcev. Na koroški bojni črti je precej mirno. Na tirolskem obmejnem ozemlju trajajo dalje boji z rastočo močjo. Namestnik načelnika general, štaba: pl.Hftfer, fml.
'Lahi v Tripolitaniji.
Lahi imajo svoje hude križe! Ravno zdaj namreč, ko bi Lahi tako radi vso svojo moč obrnili proti Avstriji in Turčiji (za Dardanele baje vkrcavajo Lahi 75.000 mož), so se spomnili arabski Senusi na svoje stare račune z Lahi — korakajo namreč, tako poroča „Temps“ iz Kahire (London, 30. avg.), z armado 10.000 mož, oboroženi s topovi in s strojnimi puškami, pod povelj-ništvom nemških in turških častnikov proti Tripolitaniji.
^Frankfurter Ztg.“ (31. avg.) poroča, da je Veliki Senusi v proklamacijah pozval Arabce, da naj izženejo tujce. — Najprej Tripolis, potem Tunis in Maroko! To je načrt Senusijev. Laški naseljenci so že zapustili mesto Tripolis in so se podali na dveh prevoznih parnikih v Sicilijo. Laška vlada je odposlala ojačenja v mesto Tripolis (menda 30.000 mož). Iz vsega tega sledi, da so Arabci pognali Lahe nazaj na morsko obal.
Od Dardanel.
Iz Carigrada se poroča, da je Carigrad v zastavah zaradi velike zmage Turkov pri Ana-fartu. Angleži so izkrcali 6. avg. 100.000 mož svežega vojaštva, da bi padli Turkom v hrbet. Hud boj se je vnel, v katerem so Angleži po turških poročilih zgubili 20.000 mož; a kljub tem ogromnim žrtvam niso Angleži mogli več zasesti kot morski breg, ki je 2 km dolg in 6 m širok. Vse višine so zasedene od Turkov.
Papež Benedikt XV.
Napoleon I. je rekel, da bi se narodi vrnili nazaj v barbarstvo, ako bi ne bilo papeštva. Napoleon je bil veliki duh, ki je poznal dušo narodov in ki teh besed gotovo ni izustil brez razloga. Malokedaj so se te-le besede Napoleonove tako uresničile kakor pri sedanjem papežu Benediktu XV. Benedikt, Blagoslovljenee, je pravo preroško ime. Blagoslavljajo ga že sedaj vsi narodi, ker čutijo, da je prišel v imenu Gospodovem. V njegovi roki gledajo oljko miru, ki jo vedno in vedno dviga proti vojskujočim se narodom. „V svoji duši“ tako piše Benedikt XV. ob obletnici napovedi vojski v svojem očetovskem pismu, ki ga je razposlal vsem vojskujočim se državam „smo napravili takoj odločen sklep, da hočemo posvetiti vso svojo moč temu, da se vojskujoči se narodi med seboj pobotajo. Dali smo to zagotovilo celo Božjemu Odrešeniku, ki je za ceno svoje krvi hotel napraviti vse ljudi za brate. Besede miru in ljubezni so bile prve, ki smo jih govorili kot najviši dušni pastir narodom in njih poglavarjem."
Prva beseda novega papeža je bila beseda miru in ljubezni; in to svoje sveto poslanstvo je celo leto nadaljeval. O božiču je prosil narode, naj vsaj v sveti noči ne prelivajo krščanske krvi; naročil je vsem narodom, da morajo dan za dnem vsaki dan posebej moliti za mir. Posredoval je med sovražnimi narodi, da si izmenjavajo med seboj za boj nesposobne ujetnike. Na stotine teh revežev prihaja na svoj dom po vseh (Ježelah in blagrujejo kneza miru in ljubezni, papeža Benedikta XV. Ako se mu kaka država pritoži, da na primer rabi sovražnik zastrupljena orožja, takoj sveti oče posreduje. Podoben je Benedikt XV. patriarhu Noetu, ker kakor Noe pošilja tudi on goloba miru vun v svet, da pogleda, če se valovi vojske že polegajo. Zdaj po enoletni vojski dvigne ta mož Božje previdnosti vnovič svoj glas. „V imenu svetega Boga, v imenu našega Gospoda in Očeta v nebesih, v imenu blažene krvi Jezusove, kupne cene človeštva, rotimo vojskujoče se narode, naj ustavijo strašno prelivanje krvi...“ — Tako vrši Benedikt XV. svoje Božje poslanstvo.
Ne vemo, kako in kedaj se bo uresničila ta želja sv. Očeta. Vemo pa eno, nevtralni, neoboroženi, nepolitični papež je postal politična sila prve vrste. Začrtal je narodom v večno lepih besedah program za bodočnost. „Ravnotežje sveta, napredek, varnost in mir narodov bolj slone na medsebojni dobrohotnosti in spoštovanju medsebojnih pravic in časti kakor pa na nakopičenem orožju in silnih trdnjavah."
Prijatelji in nasprotniki se klanjajo tej visoki prikazni in cel svet čuti, da se bo papeževa moč dvignila še bolj ob dnevih mirovnih pogajanj. Čutijo nadalje vsi, da se bo morala v tistih dneh pravica končno izkazati tudi Njemu, ki je bil najbolj pravičen za vse. Papež, ki vlada nad 270 milijonov katoličanov, bo moral postati v resnici neodvisen na svojih lastnih tleh. Rimsko vprašanje je svetovno vprašanje, ne pa laško vprašanje. Od 1. 1870 je jamčila laška država za varnost papeža. Koliko je laška beseda vredna, so pač Lahi v sedanji svetovni vojski dosti jasno dokazali. Besedam laških ministrov in laškega kralja naj zaupa papež varnost katoliške cerkve? — Onim torej, ki so mu uropali njegovo deželo in ki so snedli
zdaj slovesno nam dano besedo. Pri rimski stolici imajo sedaj vse vojskujoče se države razun Francije svoje zastopniKe. Pripetil se je zdaj slučaj, da so trije poslanci, namreč nemški, avstrijski in turški v sovražni deželi in da so morali zapustiti rimsko stolico, kot bi bili z njo v vojski. Tako stanje je seveda neznosno. Kar je pa najbolj zanimivo na tem, je to, da se bodo morali očividno potegovati trije vladarji, namreč en katoliški, en protestantski in en mohamedanski za svobodo sv. Očeta. Čudna so pota božje previdnosti.
Sodba angleškega častnika o duhovnikih.
Neki angleški častnik piše v anglikanskih „Church-Times“: O anglikanskih pastorjih: Moštvo moje kompanije cel čas (5 mesecev) ni videlo duhovnika. — Sam sem peljal moštvo 4—5 krat v cerkev, zadnjič približno v decembru. Še za prostor ni bilo preskrbljeno. Vsakokrat sem jih peljal v drugo cerkev a povsod ista brezobzirnost. Enkrat sem celo poprej obvestil pastorja... Ko smo prišli tja, ni bilo niti sedežev, niti cerkvenih pesmaric. Razun silno učene pridige, katere živ krst ni razumel, niso vojaki ničesar slišali v cerkvi. — Poželeli so kruha, a dobili so kamen. Za vojake ni visoka, izbrana govorica. Ako želiš, da te posluša, povej mu v brk brez ovinkov, da naj se ne vpijani, naj ne kolne in naj se ne peča z lahkoživimi ženskami. Anglikanska cerkev je cerkev bogatašev in srednjega stanu, ni pa cerkev ubogih, razun one peščice plemenitih junakov, ki v londonskih beznicah in kotih žrtvujejo svoje življenje za neumrljive duše." Nasproti pa o katoliških duhovnikih: „Še nisem bil 3 dni na svoji novi postojanki, že pride rimsko katoliški duhovnik in me vpraša, koliko katoličanov imam. Dal sem mu popolno svobodo, da je vse obiskal in tako sem vsaj omogočil vojakom, da so prisostvovali sv. maši. Ako se spominjam na te rimsko-katoliške duhovnike, ki so tako slabo rejeni, tako priprosto oblečeni, in tako slabo plačani, med tem ko izpolnjujejo božje naročilo: »Pojdite in učite vse narode,« potem se vprašam, kako sme biti anglikanska duhovščina tako zadovoljna sama s seboj." — Jasno pač je, da bodo katoliški duhovniki vseh narodov požrtvovalno izvrševali svoj sveti poklic; ravno te besede angleškega častnika so jasen dokaz za to.
Raznoterosti iz vojne.
Lugano, 30. avg. Privatna poročila povedo, da se nahaja v Milanu 600 laških vojakov z zmrznjenimi udi; nadalje je več sto vojakov v isti bolnišnici, ki kažejo sumljiva znamenja kolere.
Lahi dajejo Srbom lepe poduke.
»Corriere della Sera" naslavlja na Srbijo sledeče ljubeznive besede: »Spor se bo rešil v Sofiji, ne pa v Nišu, če se sploh reši... Ako so v Sofiji voljni, se vdati in ako bi se v Nišu še protivili, bi to bilo isto, kot pravo pravcato sovražno početje Srbije proti zaveznikom. V tem slučaju bi pač bilo boljše, če Srbi napravijo odločen korak in se postavijo na nasprotno stran... Mi bi potem vedeli, da je Avstriji 200.000 mož več na razpolago, toda na jasnem bi bili vsaj in rešili bi se marsikatere zadrege; kajti Srbija je polagoma postala neprijetna zaveznica, ki nam ne nudi nobene resnične pomoči; vsa sovražna moč, ki je bila doslej vezana v Srbijo, se je obrnila proti laški meji in Srbija to pripušča; pogajanjem pa z onimi, ki so jo rešili popolne pogibeli, se vstavlja s svojo predrzno sebičnostjo ..." — Take in enake ljubeznivosti morajo slišati zdaj zapeljani Srbi od svojih polentarskih bratcev onstran »grenkega" jadranskega moija! — Dober tek!
Solze angleških listov.
Angleški listi pretakajo bridke solze zaradi ruskih trdnjav! — Samo obriše nikdo teh grenkih solz. Tako piše »Morning Post" z dne 27. avg. v svojem uvodniku: Dogodki na Poljskem so se vršili z usodepolno naglico. Niti zapreke, niti razdalje v opustošeni zemlji, niti zgube niso ustavile prodirajočih nemških armad. Brest-Litowsk je zadela ista usoda kot Varšavo; ruske trdnjave se nikakor niso bolj izkazale v odporu kot Namur. — Lani smo videli, kako je ruska armada navalila vzhodno Prusijo, zdaj se nahaja država velikih številk sama v obupni stiski; le malokdo izven krogov angleškega vojnega sveta bo mogel zapopasti uganko te nepričakovane spremembe; kljub temu je podlaga dana, da smo polni upanja, kajti niti vojna sposobnost niti pogum ruskega vojaštva niste trpeli ali se zmanjšali.
»Daily News" piše: Da je Brest-Litowsk, najmočnejša ruska trdnjava tako naglo po zavzetju Var-šave, Novo-Georgievskega in Kowna padla, je še posebno značilno za silen preobrat na ruskem bojišču od konca aprila, ko seje začela akcija proti Du-najecu. Abotno bi bilo, podcenjevati to veliko akcijo
in tajiti naše neprijetno razočaranje. Položaj jebrez-dvomno nevaren. Ruska armada, ki je odtrgana od svojega glavnega mesta, ima le eno samo progo za umikanje. Ako se armadi Linsingen posreči, prekoračiti pripjetsko močvirje, nastane nevarnost, da se mora levo rusko krilo nehoté razviti. Sicer se list tolaži s tem, da se je sovražniku izpodnesel glavni načrt, namreč uničiti rusko armado na bojnem polju in da se bo nemško podjetje ravno tako končalo, kot podjetje Napoleona 1. 1812. — Pač slaba tolažba!
Stroški svetovne vojske.
Edgard Crammond računa, da je svetovna vojska stala 220 milijard kron do 31. julija 1915. Stroške nasprotnikov preračuna na 117 milijard, stroške naše zveze na 103 milijarde. — Sicer pa bodo stroški nasprotnikov. neprimerno višji, ker v tej svoti še niso zapopadeni stroški Italije, Srbije in Crnegore. — Ta velikanska svota seveda ne obsega samo neposrednih vojnih stroškov kot so vojaška oprava, municija, topovi, ladje itd., ampak sploh vso škodo, ki jo je vojska narodom prizadjala na lastnini, polju, hišah itd. Sicer pa bodo nasprotniki bržkone plačali svoje in naše stroške.
Novi vpoklici v Italiji.
Rim, 26. avg;. (Kor.) Dne 31. avg. morajo pod orožje: rezervisti prve in druge kategorije letnikov 1886 in 1885 pehote, dalje rezervisti letnika 1884 pehote iz Sardinije in bersaglierji, končno rezervisti tretje kategorije letnika 1881.
Lahi delajo krido.
Avanti poroča (Lugano, 27. avg.), da je bilo letos od 1. junija radi ustavljenega tujskega prometa v uradnem listu naznanjenih 1955 kon-kurzov; in sicer samo v Benetkah 473.
Italijanov ni več — v Libiji.
»Tagliche Rundschau" poroča iz Haaga: Zadnje laške posadke v Ghadamesu in Zarzisu, ki niso več mogle doseči obale, so šle čez mejo v Tunis.
Novo ogromno posojilo sporazuma v Ameriki.
Scheveningen, 24. avg. Na konferenci francoskega in angleškega finančnega ministra v Boulognu se je sklenilo najeti v Ameriki skupno francosko - angleško posojilo za 3000 milijonov frankov, za Rusijo 2500 milijonov frankov in za Italijo 1000 milijonov frankov.
O koleri.
»Grazer Tagespost" z dne 31. avgusta poroča, da je ministrstvo za notranje zadeve dobilo poročilo, da je bilo v Beljaku 6 vojakov na koleri bolnih, v Vipavi na Kranjskem pa 4. Na Hrvaškem je zbolelo v času od 16.—23. avgusta 118 oseb na koleri, od teh je umrlo 66. Tudi v Laščah na Štajerskem se je pripetil en slučaj kolere. — Naj se pač nikdo ne čudi, če v tako izvanrednih razmerah naletimo tu pa tam na kak tak slučaj. Jasna pamet nam pravi, da se tam, kjer je zbranih na tisoče in tisoče ljudi, ki ne morejo uživati svoje navadne dnevne hrane in pijače, pač lahko nastane kaka nalezljiva bolezen. Čuditi se moramo zelo, da je Bog več ali manj prizanesel naši deželi s to kugo! Kaj pa na Ruskem, ko se n. pr. kar iz petrograjskega okraja poroča o 487 slučajih kolere v zadnjem tednu!
Angleška transportna ladja potopljena.
1000 mož utonilo.
Frankobrod. (Kor. ur.) »Frankfurter Zeitung" poroča iz Amsterdama: »Het Vater-land" izvaja: Popotniki parnika „Ryndam“, ki se je vrnil te dni iz Newyorka, obvešča, da je bil 15. t. m. na višini Scilly otokov torpediran nek angleški transportni parnik. Med 2000 možmi, ki so se vozili ž njim, je bilo rešenih približno 1000 mož.
Novi načrti francoskega vrhovnega poveljnika.
Haag. Viviani je izjavil nasproti več socialističnim poslancem: Joffre uvede novo ofenzivo koncem oktobra, najkasneje pa novembra, ko bodo angleške sile dovolj močne.
Joffre naznanja drugo zimsko vojno.
Haag, 28. avgusta. General Joffre je izdal dnevno povelje, glasom katerega se bo vršila pozimska vojna v Porenju.
Japonska ima slabo vest in se boji prihodnjosti.
Graška Tagespošta poroča iz Frankobroda: Japonska vlada je sklenila izkoristiti vsa sredstva, da pospešuje proizvajanje municije za zaveznike, posebno za Rusijo. Seveda boji se naše zmage, ko bo morala Citav in marsikak drug plen lepo vračati, kakor se spodobi!
Francozi o padcu Brest-Litowskega.
Genf, 30. avgusta. (Kor. u.) Pariško časopisje izvaja o padcu Brest-Litowskega: Trdnjava,
ki so jo bili Rusi popolnoma izpraznili in so pustili v njej le potrebno število čet, da se je mogla armada nemoteno umakniti, ni bila več važna. Zopet je bilo prevarano upanje nemških in avstrijskih vojskovodij, da obkolijo rusko armado. Drugačen položaj je z Vilno, katere padec se pričakuje vsak dan. Popustitev Vilne, velikega mesta z 200.000 prebivalci, je za carjeve armade bolestna potreba.
Glasovi iz ruske dume.
„Rječ“ z dne 27. avgusta poroča, da je v seji ruske dume dne 21. avgusta voditelj stranke kadetov, Maklakow, izvajal sledeče: ,.Preživimo najhujše trenotke ruske zgodovine. Dogodki na fronti nas strašijo. Kljub temu vlada tudi sedaj politika zamolčevanja, laži in goljufije. Resnico moramo vedeti, kajti sicer ljudstvo razširja kar naprej nejasne govorice in se vda strahu in grozi. Priznati moramo, da se bližajoča katastrofa da odvrniti samo z odstopom sedanje vlade.“
Poročilo Gospodarske zadruge u Sinčioasi.
Občni zbor Gospodarske zadruge se vrši letos v nedeljo, dne 12. septembra t. L, ob 3. uri popoldne v zadružnem poslopju v Sinčivasi. Na dnevnem redu je, kakor po navadi, poročilo o letnem računu in slučajnosti. Ako bi zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši uro pozneje drugi zbor, ki sklepa v vsakem slučaju.
Žitni promet.
Za vojni žitni prometni urad v Celovcu je vlada imenovala nekaj svetovalcev, ki se naj udeležujejo posvetovanj tega urada in tam naj povedo želje in potrebe ljudstva. Za velikovško okrajno glavarstvo sta imenovana g. msgr. Podgorc in g. Plešivčnik (Tempohar), za slovenski del celovške okolice g. Kiršner v Žihpoljah. Naše slovenske občine, ki bodo imele z oskrbo obilno dela in sitnosti, se naj v teh zadevah obračajo kolikor mogoče na g. msgr. Podgorca, ki je v Celovcu, in bo vsaki čas pripravljen takoj posredovati in storiti potrebne korake v prilog občin in posameznih konsumentov.
Žitni prometni urad v Celovcu.
Ta urad je sklical za pondeljek, 30. avgusta, posvetovanje svojih svetovalcev. Iz tega posvetovanja poročamo, kar je našim bralcem treba vedeti :
Znano je že, da morajo kmetje prodati, kar imajo žita čez lastno potrebo. Žitni urad pa ga mora kupiti po svojih komisijonarjih. To žito pride v določene mline, ki jih bodo nadzorovali posebni nadzorniki. Iz teh mlinov bodo dobivale moko občine, ki jo bodo delile same ali pa jo prodajale trgovcem, dajo prodajajo. Ker pa zdaj v deželi še ni dosti žita pripravljenega, je zavod naročil iz Ogrske 150 vagonov žita in 60 vagonov moke kot predujem na množino, ki jo ima dobiti dežela iz Ogrske. Vlada je izračunala, koliko potrebuje Koroška žita, in ji je zagotovila za prihodnje leto 482 vagonov pšenice in rži. Druga leta se je v Koroško uvažalo 2500 vagonov poljskih pridelkov, zato se je bati, da bomo s tem dovozom težko izhajali. Deželna vlada je v tem smislu na Dunaj poročala, da se potrebuje 972 vagonov in ne le 482.
Za oves je bila določena do 31. avgusta premija 5 K. A ne zadostuje, da je kdo oves komisarju le naznanil, komisar ga je moral prevzeti. Tako je prišlo, da nekateri, ki so čakali na vreče, pa jih niso pravočasno dobili, dobe za 1 q le 26 kron mesto 31.
Žitne cene so na Ogrskem višje kakor v Avstriji. Pri nas dobi posestnik za pšenico 34 K, na Ogrskem 44. Ker se mora za naše dežele kupovati žito iz Ogrske, bi morala biti dvojna cena moke: nižja za domačo, višja za ogrsko. Ker bi tako razločevanje delalo preveč nepotrebnega dela, bo cena enotno srednja, pri kateri dobi „Zitni prometni urad“ nekoliko več za domačo moko, nekoliko manj za ogrsko. A da se moka ne podraži za nas preveč, plačuje višjo ogrsko ceno z nami vsa država, torej tudi tiste dežele, ki same ne uvažajo pšenice.
Zaradi semenskega žita je vlada dala odlok, ki dovoljuje zamenjavanje od občine do občine in od posestnika do posestnika, a naznaniti se mora. V Sinčovas je prišlo že veliko število posestnikov, ki bodo letos potrebovali rži za seme. Žitni urad v Celovcu ali komisijonar bržkone' ne bosta mogla ljudem dajati semena, (zato naj si ga ljudje poiščejo sami med sosedi, saj so tudi druga leta morali sami iskati. In da ljudem ne bo treba samim naznanjevati, naj se zglase v Zadrugi, ki bo kot komisar poskrbela za potrebno dovoljenje. Če bi kdo pripeljal Zadrugi kot komisarju rži, se bo seveda rž v prvi vrsti
hranila za seme in jo dobe ljudje, ko se dobi dovoljenje, v Zadrugi.
Potrebna moka se mesto posamnim družinam lahko daje tudi društvom, n. pr. konzumnim društvom za gotovo število udov. A izvedljivo bo to le, kjer so vpeljani krušni listki.
Skupno dobe svoj ječmen kartelirane pivovarne. Kartel jim poskrbi, kar potrebujejo. Ne-kartelirani niso oskrbljeni in zanje se bo potegnil šele žitni urad.
Slaščičarji so skupno zahtevali 12'5 vagonov moke. Tovarna za testenine v Bekštajnu dobi svojo moko naravnost iz Dunaja.
Ječmena za pehanje se je naročilo 30 vagonov, ki se bodo razdelili na določene večje mline.
Otrobi žita, ki ga posestnik da mleti, so seve njegovi. Od žita pa, ki ga je posestnik oddal komisarju, dobi polovico otrobov posestnik, druga polovica pa je last osrednjega urada za krmila (Futtermittelzentrale). Žitni prometni urad si bo prizadeval, ohraniti te otrobe v deželi. Cena je določena na 17 K. Na tisti osrednji urad se bodo morali obrniti tudi vozniki, ki potrebujejo oves za svoje konje, pa ga nimajo sami.
Stare koruze ima žitni urad še 60 vagonov shranjene. Na drobno se dobi le v Celovcu, kjer ima tovarna Fischi še zalogo umetno posušene koruze. Kdor ne more sam priti sem ponjo, ne more koruze po drobnem naročevati. Naj jo kupijo občine ali društva vsaj po pol vagona. Cena je K 43'75.______________
Od Slov. čcbelarshegaldruštva za Koroško.
Majnika in junija je bila letos čebelna paša v toliko dobra, da so čebele dobro rojile. Pregovor pa pravi: „Veliko mladičev, veliko mrličev.4* Da bi se to ne uresničilo, storilo je društvo že zgodaj potrebne korake, da dobimo za jesen neobdačen sladkor (cuker). Ker potrebuje država davke, zaloge sladkorja niso obilne in ker se je delalo od strani nekega nemškega društva proti privolitvi neobdačenega sladkorja ter pošiljalo merodajnim državnim funkcijonarjem anonimnim potom neki tozadevni nasprotni članek iz „Bienenvatra“, je bilo letos neobdačen sladkor težko doseči. Hvaležno pa moramo omeniti, da je zastavila naša „Državna čebelarska zveza44, oziroma nje predsednik, vse moči in da si bodo mogli naši cenj. udje panje po tem uravnati, naznanjamo, da sladkor dobimo. Ministerstvo pa je dovolilo našemu društvu za jesen in vigred 10.000 kil, tako, da vstrežemo lahko vsem čebelarjem v polni meri. Čebelarji naj bi že v jeseni dovolj nakrmili čebele in si nabavili toliko sladkorja, da ga imajo nekaj še vrhutega za spomlad, ker obrat po pošti in železnici je sedaj zelo muden. Osirotelim čebelam naj bi priskočili na pomoč sosedje in prijatelji ter dali domačim navodila.
Sladkor bode veljal letos v Pragi ali Koli n u 56 vin. kila in bo prišel v Celovcu na 64 v. Naroči naj se hitro po končani ajdovi paši. Naznaniti je treba tudi število panjev, pod katero davkarijo čebelar spada, ter napisati razločno naslov in železnično postajo prejemnika.
Manj kot 50 kg se ne more pošiljati. Naroči pa lahko več čebelarjev vkup.
Ker tirjajo dandanes tovarne plačilo vnaprej ali vsaj takoj po prejemu in se morajo plačati vnaprej tudi vsi troški, moramo prositi, da se vpošlje obenem z naročitvijo en del (morda tretji del) zneska. (Opozoriti moramo, da se zdaj na odrezke nakaznic ne sme napisati nič drugega, kot naslov odpošiljatelja.) Naslov: Josip Jeki, pošta Galicija na Koroškem.
Dnevne vesti.
Duhovne vaje za vlč. gg. duhovnike. Duhovnih vaj za vlč. gg. duhovnike od 23. do 26. t. m. v tukajšnjem jezuitskem kolegiju so se udeležili: Presvetli gospod knezoškof dr. Adam Hefter; vlč. g. stolni korar Matej GrOfier; vlč. g. dekan Franc Ser. Mihi iz Žihpolj; vlč. dekan Florijan Satz iz
Berga; kn. šk. dvorni kaplan Baltazar Gusger iz Celovca; profesor veronauka dr. Florijan Hiebaum iz Celovca; profesor veronauka dr. Jurij Jager iz Celovca; župnik Anton Kaplan iz Medgorij; predmestni župnik Franc Ser. Kolarič iz Celovca; katehet na meščanski šoli Anton Niggas iz Celovca; župnik Vinko Poljanec iz Škocijana v Podjunski dolini; župnik Josip Rudi iz Mohlič; katehet na meščanski šoli Josip Sanegger iz Beljaka; župnik Josip Scharl iz Kotarč; župnik Ivan Nep. Sirnik iz Št. Ruperta pri Celovcu; župnik Ivan Starc iz Slovenjega Plajberka; nadzornik Filip Streiner iz Hohenfelda; župnik Josip Svaton iz Škofič; katehet Ivan Wagner iz Celovca; župnik Matija Wedenig iz Otmanj; skup 20 gospodov; pri 1. tečaju jih je bilo prav tako 20, pri 2. tečaju 24, skup torej 64 gospodov, z ozirom na mnoge zapreke in težave, ki jih povzroča sedanje vojno stanje, nenavadno velika in razveseljiva udeležba. Naslednji, 4. in zadnji tečaj duhovnih vaj se bo vršil od pondeljka, 13. septembra zvečer ob 7. uri, pa do četrtka, 16. septembra zvečer do 8. ure. Prijave naj se blagovolijo pravočasno nasloviti na o. superiora Avguština Lamprechta, D. J., Celovec, Benediktinski trg 10.
Kršnaves pri Št. Lipšu. (Mlado življenje ugasnilo.) Pri občespoštovanem posestniku in lesnem trgovcu pd. Železniku imeli so minuli teden obilo opravkov s košnjo otave. Marsiktera cvetlica je padla pod neizprosno koso in ovenela! Kdo bi si mislil, da bode ob cesarskem godu smrtna kosa v prezgodnji grob položila plemenito Železnikovo hči Marijo Polašek, katera je po daljšem hiranju zapustila svoje ljube stariše, tri sestre in brata Petra, kateri biva na bojnem polju. Kar je bilo mogoče, vse so storili njeni roditelji, da bi svoji ljubljenki ohranili življenje, pa žal, dražestna hčerka je nagloma brez slovesa od svojih dragih v naročju svoje matere, v torek ob ‘/a6- uri zvečer 17. avgusta preminula in šla k nebeškemu ženinu na večno veselo ženitnino. Kako bridko so občutili župljani v Št. Lipšu nenadno izgubo, je pokazala ogromna udeležba pri pogrebu. Od vsake hiše so se udeležili te težke poti, da zadnjič izkažejo čast ljubljeni rajnki; iz Žitarevesi, iz Globasnice so prišli žalujoči pozdravljat nadebudno mladenko, katero so spremili namesto na veseli pir v prezgodnjo gomilo. — Počivaj, vzorna deva, ki naglo si odšla od nas — spomin prebridek tega dneva zadaja rane žgoče slehern čas. Vsestransko sočutje bodi vsej Železnikovi rodbini v tolažbo, ker umrla hčerka nam kliče iz nad oblakov: Še malo in se bomo zopet videli nad zvezdami!
Bruca. (Vojaško pismo.) Častiti gospod župnik! Sprejmite moj pozdrav. Kakor skoraj vse moške je tudi mene odtrgala vojska od moje družine. Danes, na praznik Marijinega Vnebovzetja, je ravno pol leta, odkar sem od doma. Na različnih krajih sem prestal že veliko trpljenja. Zdaj sem že na osmem kraju. Tukaj sem blizu slavnega Marijinega svetišča. Mariji se bom zdaj posebno priporočal, da bi me tudi še naprej tako varovala kakor doslej . . . Bival sem skupaj že z vsemi avstrijskimi narodi. Videl sem: Bolj ko je kak narod samo navidezno „prosvitljen“ („fortschrittlich“), tem manj je pošten in pobožen. Jasen vzgled vsem so tukajšnji Poljaki. Kako dobri so ti ljudje, kako globoko verni, kako molijo vsak dan! Nikjer se ne sramujejo vzeti čepice raz glave; zjutraj in zvečer molijo vsi kleče pri kapelici pred našim stanovanjem ; ne pogledajo nikamor, zrejo naravnost v podobo Križanega. Resnično, povem Vam, take molitve dozdaj še nisem videl. Z Bogom! Vam vdani Aleš Riedl (znani vrli načelnik izobraž. društva v Pliberku).
Brnca. (Žrtev vojske.) Marsičemur smo se že privadili, a kakor strela z jasnega neba nas je pretresla vest, da je padel 15. julija na severnem bojišču naš sosed Janez Hasler pd. Kruglič na Brnci. Pokojni je bil izredno prijazen, vedno vesel, vedno potrpežljiv sosed, zraven skrben gospodar, vesten družinski oče in do smrti zvest mož svoje mlade žene. Pisal je po možnosti vsak dan in prijatelj Arnejc, ki je mrtvemu odvzel, kar je imel pri sebi, se ni upal obvestiti uboge žene, „ker sta,44 kakor piše župniku, „ morala zelo srečna biti v zakonu kakor vidim iz pisem, ki jih je nosil pri sebi.44 — Zadnja leta je bil tudi naročnik „Mira“, ki ga je vneto prebiral od prve do zadnje črke. —-Zapušča ženo in štiri otroke, katerih zadnjega so te dni krstili. Bog jih obvari!
Ziljska Bistrica. Iz ruskega ujetništva sta se oglasila Jože Katnik, pd. Bicer, in Ernest Ahac, pd. Projev. Oba sta iz Bistrice. Slednji je ranjen na nogi.
Potreben in dober poduk. ,,Edinost44 z dne 28. avgusta prinaša sledečo vest iz Dalmacije : V Biogradu v Dalmaciji so aretirali neko gospodično ki jo je neka ovaduhinja, Šimica Draškovič ova-
dila, da je zagrešila nek veleizdajski vzklik proti Avstriji. Vojna oblast je izpustila obdolženko po dolgi preiskavi na svobodo; a ta je tožila in dne 21. avgusta je bila Draškovideva pred deželnim sodiščem obsojena na 6 mesecev ječe radi obrekovanja in krivega pričanja.
Razglas deželne vlade. Deželna vlada razglaša z odlokom z dne 26. avg. 1915, št. 16.172, sledečo notico: Primeroma dobra žetev na Koroškem je povzročila, da ljudstvo nima več strahu, da bi primanjkoval potrebni živež, a hkrati se vrača tudi ona lahkomiselna in brezskrbna navada, da ljudstvo ne štedi z moko in žitom, dasiravno se je vlada že mesece in mesece borila proti tej brezskrbnosti. Pozabiti pač ne smemo, da nam tudi najobilnejša žetev ne more do cela nadomestiti uvoza žita, ki se vrši v mirnih časih in da je nadalje slabo vreme zadnjega meseca v posameznih delih Avstrije in osobito Ogrske znatno oškodovalo žetev. Jako nevaren položaj bi nastal, ako bi se prezirali predpisi, ki jih je vlada izdala glede štedljive porabe moke in žita in ki so več ali manj vsakomur znani. V polnem obsegu torej še veljajo predpisi glede množine moke in žita za posameznika in ravnotako predpisi glede krušnih listkov. Vlada opozarja, da so oblasti dolžne paziti na strogo izvrševanje teh predpisov in kaznovati one, ki se temu upirajo. Vlada poživlja vse patrijote, da se z ozirom na splošno korist sami vklonijo tem predpisom in da naznanijo kršitelje predpisov na politično oblast.
Konec moratorija. Dunaj, 28. avg. (Kor. u.) Z 31. avgustom se konča zakoniti odlog zasebnopravnih plačil. Za večino terjatev, namreč za pred 31. januarjem 1915 v plačilo dospele, je odlog že pred tem terminom ugasnil. Ravnotako ta dan ugasne odlog za oni del terjatev in zavarovalnih pogodb, ki že prej niso - bile izvzete. Tudi za terjatve pri kreditnim zavodom iž tekočega računa, blagajniških listov in vložnih knjižic. Konec moratorija je neovržen dokaz o zdravih temeljih in odporni sili našega narodnega gospodarstva, ko je bilo v dobrem letu sredi vojne to mogoče doseči, dočim mora Francija še vedno držati celoten moratorij.
Kam se je treba obrniti radi žita, moke in krmil. Kor. urad poroča: Občine in posamezni interesenti se često obračajo glede odkaza žita, moke in krmil na trgovsko ministrstvo. Opozarja se, da vodi vrhovno nadzorstvo o razdelitvi žita in moke potom vojnožitnega urada notranje ministrstvo, o razdelitvi krmil potom centrale za krmila pa trgovsko ministrstvo, zato naj se tozadevne prošnje naslovijo kar naravnost na te urade.
Državno nadzorstvo nad inozemskimi posestvi na Koroškem. Celovec, 28. avgusta Deželna vlada je odredila državno nadzorstvo za naslednja posestva, ki so last inozemcev: Posestvo Toschendorf grofice Marija Colonna Czos-nowske v občini Althofen in najejnniška hiša v Treibachu; posestvo Tentschach bivšega angleškega poslanika Edvarda Williama Goschen, občina Št. Peter na Gorici; posestvo Oberaich, last italijanskega državljana Elija Melli, občina Bal-dramsdorf.
Rikarjavas. Iz planine pri Iliču, občina Bek-štanj, Koroško, je izginila 17 mesecev stara žre-bica, svetle barve in belih griv. Mogoče, da je bila ukradena. Kdor ve kaj o njej, naj to sporoči pri pd. Jakliču, Rikarjaves, Koroško, proti nagradi 40 kron.
Nekaj za ženske. Svetovno znani predsednik republike Ekvador, umorjen leta 1875., je bil vzgleden katoličan ; bil je zelo lepe, prikupljive vnanjosti. Posebno krasni so bili njegovi dolgi lasje : vabili so ga povsod na vse veselice, prireditve itd. To mu je vzelo veliko dragocenega časa in zato se je pustil gladko ostriči. Uspeh? Pri miru so ga pustili! —
Z dolgimi lasmi so zginila tudi vsa vabila. Odslej je imel dosti časa za resno delo.
Dr. Ude In slovenska duhovščina. Vse-učiliški profesor dr. Ude v Gradcu, ki je pri-občil v „Bonifaciuskorrespondenz“ v lanski številki 17. in 18. znan silno žaljiv članek slovenski
duhovščini v poduk, je v zadnji številki tega lista (avg. 1915) preklical svoje popolnoma neutemeljene obdolžitve: pripoznava svojo zmoto in prosi, naj mu slovenska duhovščina tega ne šteje v zlo! To je vsaj pošteno! Nagla sodba pač nikdar ni dobra, posebno če ne sloni na znanih dejstvih.
Ogri in Hrvatje pridejo na Dunaj k cesarju. Dne 2. septembra se bodo poklonili cesarju zastopniki ogrskih in hrvatskih mest. Sprejem se bode vršil na slovesen način. Cesarja bo nagovoril ogrski ministrski predsednik grof Tisa. Ulice, po katerih se bo vozila deputaci) a, bodo po naročilu občinskega sveta vse v zastavah, in sicer ogrskih, hrvatskih in avstrijskih.
Izjava.
Podpisani Janez Brutej, posestnik v Replah, obžalujem, da sem v gostilni Plešivčnik pri „Lamplwirtu“ v Pliberku gospodu Jožefu Gril, trgovcu z moko in gostilničarju v Pliberku predbacival goljufivo postopanje. Jaz izjavim, da za to nimam nobenega vzroka, prosim g. Grila odpuščanja in plačam vse stroške.
Janez Brutej.
Priznano BredBtvo. Kdor trpi na nervoznem vznemirjanju in živčnim boleznim, naj poizkusi preizkušen čaj „Ganglional“, napravljen po predpisu medicinalnega svetnika dr. Bittnerja. „Ganglional“ napravi olajšavo, pospeši telesno moč in zdravje. ,,Ganglional“-čaj se dobiva edino le pri c. in kr. dvornemu dobavitelju Julij Bittner, lekarnarju v Reichenau, N. Avstr, z natančnim navodilom za uporabo v 14 jezikih. Po vposlatvi 3 K razpošlje se franko ; po povzetju se zviša cena za 35 h.
mehka, kakoršnekoli dolgosti, tudi kraj-Ul Uflf nike (žvarce), kupi na vagone po železnici X. Hochmiiller, Beljak, Italijanska cesta 15. Ponudbe s ceno. Kupim tudi vsako množino surovega masla (putra) in spresa (skuta, sir) in sveža jajca po dnevni ceni.
^ v Reichenau, Nižje Avstrijsko.
Ta čaj „Ganglionalu sc po vposlatvi 3 kron razpošlje franko na vse kraje; po povzetju se zviša cena za 35 vin.
Edino in le pristen se dobiva ta čaj pri o. In kr. dvornem in
Za obolele živce se hot domače zdravilo z uspehom rabi
Ganglional-čaj.
Ta C oj miri živec, odpravlja bolečine, pospešuje telesno moč in po-
1100 litroo domače pijače !
osvežuje in gasi žejo, vsak si more z malimi stroški sam izdelovati. V zalogi 80 : Ananas! jabolka, grenadine, maline, muškatne hruške, pomaranče, dišeča perla, višnje. Ponesreči se nikdar. Te domače pijače se poleti zauživajo lahko ohlajene in pozimi tudi gorke, namesto ruma in žganja. Tvarina z natančnim predpisom stane K 4-50 franko po povzetjn. Na 5 takih porcij dam eno porcijo zastonj. Za gospodarstva, tovarne, večje gospodinjstvo, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker delavca poživlja in ga ne opoji in njegovi delavni moči ne škoduje.
Janez Grolloh,
Engel-drogerija v Brnu št. 638, Moravsko.
Paramenti!
=• Mašna oblačilo ISZtJ'ilU
Rožaste svetilke za večno luč za pa- » £* tentovanl stenj.	« š
Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da ® bodete stalen odjemalec
oddelha za papamsntc, knjigarne in trgovine | Jožefovega društva v Celovcu. f
blago in pooeni. | Plašči za oerkvenika in ministrante, £ ovratni plaščki in štole zelo ceno. i
SmÌ7PtP v razltónih oblikah od 1 K naprej. =
Ulllluulu Komplet z ovratnim trakom
od K 2*— do K 2,80, kakršen je izdelek. ^ 2.
500 kron!
Vam plačam, če Vaših kurjih očes, bradavic, trde kože ne odstrani Ria balzam v 3 dneh brez bolečin s korenino vred. Cena lončku z zajam-čujočim pismom K 1"—, 3 lončki K 2,50, 6 lončkov K 4-50. Kerneny, Kaschau (Kassa), L, poštni predal 12/8, Ogrsko.
\ •
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nepozabni in iskreno ljubljeni sin in brat
Ignac Črnile ml.
dne 20. avgusta 1.1., ob ‘/s1- uri P° n0&» nenadoma umri v Bogu, po težki in dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti, potem ko je dopolnil 30. leto svojega nadepolnega življenja.
Pogreb se je vršil 22. avgusta 1.1. iz Pavovčeve hiše na Jezerskem na pokopališče sv. Andreja na Ravnem, kjer zemeljski ostanki blagega pokojnika čakajo večnega vstajenja.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k tako lepemu pogrebu; v Gospodu umrlega pa priporočamo v pobožen spomin in molitev.
Na Jezerskem, dne 23. avgusta 1915.
Žalujoči ostali.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica it. 7.
-----*------— uraduje vsak dan, izvzemSi nedelje in -------------
praznike, od 10. do 12. nre dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica St. 7.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Otmar IKlhàlek. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.