likaj* vsak dan raaea ne dalj in praaaikov. Isaued dailj eicept Bundajm and Holidajr«. PRO TA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE e UrrdnlAkl in upravalikl pro ■turi: U0&7 H. Uwudak av. Offlca of pubUcatloa; 2(157 Ho. I.nwn«lalo avo, TelcpboiUM Lavvmlal« 4035. LETO—YEAR XII. M ,MMr? m- >•»•. pMt-om«« J« »4 00 ,t ChicM.. UlinoU. und.r tU AeUI Conar... of March •. Utt. CHICAGO, ILL., četrtek, 16. januarja (Jan. 16) 1919. "-00 STEV.—NUMBER 13. Pukii.hed and dUtribulad und»r parmit (Na. I4a) aathriaad hf tka Act ol Oclabar a. 101T, oa fiU «1 tb. P,.t Qfftc. pf Chk«,o. llliaoU. By or«Ur of tka P~.ij.nt. A. S. Burlaaoa. Po.trn«.Ur Caaaral. for »aitiag at »pacial rata of po»Ut. proTŽdod for im aoctioa 1103, Aat o Oct. 3. 1D17, aulhoriaod on Jun« 14. 191S. ASHURSTOVA SUGESTIJA JE I DOSLA OB .NEUGODNEM ČASU. MEHIKANCI NE MISLIJO PRODATI TERITORIJA. SVOJEGA Washington, D. C. —- Henry P. izbrati bolj neugodnega časa za Ashurst, senator iz Arizone, in Mark $mith predlagata, da ameriška vlada »prične pogajanja : mehiško za nakup polotoka, po znanega pod imenom Nižja Kalifornija, iu kos aveta v državi So-nori, ki meri 10,000 stirjaakih milj, nahajajočega ae na severni širočini 31. stopinj in 20 minut. ►Senator je a tako živim ognjem opisoval ugodnosti v senatu, ki prihajajo od te kupčije, da mu je drug senator prav tiho zašepe-tal v uho, če misli z njegovim govorom tako podražiti ta svet, da je vsaka kupčija izključena, ker »I»i se ji Mehika odrekla. Mr. Akhurst je podal detajliran popis o slabo cfbljudenem (polotoku, o njenih (puščavah, v ikaterih ni deževalo dvajset let, o njenih bogatih plasteh rude in o možnosti, da dežela postane rodovitna, če se zgrade naprave za umetno namakanje zemljišč. Dejal je, da svet nima vrednosti za Mehiko in svojo sugestijo Ikot je sedanji. VsaJ< Mehikanec, pa naj pripada h Car rame vi ali Vil lovi struji, In ugovarjal taki kupčiji. Mogoče je res, da se nekateri imoviti Mehikanci, ki so -v sedlu, težko kaj nauče. Ali fakt ostane, da je l>il mehiški general Santa Anna v letu 1856, torej eno leto po nakupu teritorija, 'ki je aedaj vključen Arizoni hi Novi Mehiki, spoden iz dežele kot izdajalec. Sugestija, da je Carranzeva vlada v stiski za denar in radi tega je kupčija mogoča, ni dosti vredna. Mehikanci imajo avoje pojme o (časti, ki so zanje postava. V njih očeh bi vsakdo iizvrfiil zelo nizko dejanje, ki hi iprodal ko« vrednega sveta Američanom. Tudi ideja, da Američani lahko nekaj napravijo iz sveta, iz katerega ne morejo Mehičani lik* »to-riti, ne .bo našla odmeva v Mehi-ki.- \ Državni department rea ne da- NASELJEVANJE VOJA KOV NA ZEMLJIŠČA JE VA2ENPR0BLEM. MR. LANE JE ZA NJEGOVO REfilTEV IZDELAL NAČRT Za i^veditev tega načrte je potrebnih $100,000,000. da bo vzelo sto let, preden ga Me- je mnogo vesti v svet, kakšen je hicani razvijejo; it okla nosil bo miljone, Če ga dobe Američani. Senator iz Arizone je iznena-dil senatorje z izjavo, da ni nič v ustavf ali- v postavah metliške republike, kar bi hranilo ameriški republiki poJastiti se sveta s kupčijo. Senator Watson iz Indiane je vsled te izjave stavil več vprašanj senatorju Ashurst u, ki je priznal v ognju izpraševanja, da obstoji V Mehiki d* 1mUi vlada, % katero lafttiko Vsi narodi častno občujejo. Senator Plhelan iz Kalifornije sc je v toliko ipridružvl Ashurst o-vim izvajanjem, da je kazal na nevarnost tujezemdkih vlad, kot na pr. na japonsko, ki si lahko ustvari oporišče v Nižji Kaliforniji. Debata je Ibila »kozinskoz zanimiva in informativna, toda ne za-lužila bi, da se jo omenja, da ne-ateri Časnikarski poročevalci niti razposlali takih poročil, ki so apravljala vtis, da senatorji o->ch stranik prav toiplo podpirajo Vslm rstovo propozicijo. Na ipraveni Američanu ne 'bo tal prav noben madež, če reče, la Ashurstova želja i/vira iz kupine ali skupin kapitalistov, i bi radi izkoristili bogastvo v »ižji Kaliforniji, če napeljejo vo-lo i/, reke Colorado na suha zem-jišča, ki toče skozi severni del eritorija, 1ako da jc znamenita iolina Imperial odvisna od uslug nc hišk c vlade, če niso z ozirom talijo sklenjene veljavne ipogod->e. V delu doline, ki se nahaja na imcriški strani, so že ograde ne tapravc za umetno namakanje zemljišč. Tu raste najfinejši lombaž, fpoleg njega pa fino juž no ovočje: datelji, amokve, oranže, limone in drugo sadje, »ki do zori pod gotiki m južnim solneent Nihče nc taji, čc bi bile puščave v Nižji Kaliforniji in severni So iori pod oblastjo Združenih driav, da ne hi bile kntalu spretne njene v cvetove vrtove. Havnotako jc resnica, da \ Združenih državah ni sveta, ii le čudežev v poljedelstvu. ampak tudi v izobra/bi ljudstva. Trav hitro širi ceste na vse strani v nedbdelan svet. ki bodo kmalu vodile skozi lepe ti rmet___ Ali resnica zaliteva. da sc P<»; m-, da je Mehika ravno toliko pri volji prodati Nižjo Kalifornijo /združenim državam, kot Združene države državo Illinois ali petero drugo dnžavo. Beanica je položaj v Mehiki. Ali Američani prihajajo v Mehilko in odhajajo iz nje. Ta-ko pridejo tudi vesti iz Mehike o njenem (položaju v nji. Zdi se, da je senator Wataon iz Indiane »prav dolbro ipodučen c* položaju v republiki na jugu, kar povedo njegove Ibesede, da je položaj (Jarrauze nestanoviten. To govori tudi dejstvo, da je miehi-ški poslanik Bonillas apeliral, da se umakne prepoved za uvoz o-rožja iti -munlcije v Hfotiikb, da se Carranseva vlada lahko ubrani svojih sovražnikov. Počakati bo treba drugih časov, da se govori q nakupu Nižje Kalifornije in severnega dela Sono-re. Mogoče ne pride nikdar do tega nakupa, ker napredeik ne počiva tudi v Mehiki. Mehikanci so preživeli hude notranje boje in po teh bojih jc opaziti tudi pri njih napredek. Včasi gre razvoj polževo pot naprej, včasi Ipa hitro. Lahko se dogodi, da tudi Me-hikarcci spoznajo, da se dajo puščave v Nižji Kaliforniji in Sono-ri spremeniti v cvetoče vrtove in sc tpoiprimejo kulturnega dela. pištole in puške pa puste rjaveti doma. Čc sc to zgodi, bo tudi pri njih opazit napredek v industriji in poljedelstvu, ipoaebno pa v socialnih razmerah. Značilno je, da je takoj po Aslrurst o vem predloga došla ir. glhvnega mehiškega mesta vcsl, da mehiška vlada nc misli postaviti na prodaj Nižje Kalifornije in severnega dela drŽave Honore. Ta vest samanasdbi govori, da Mehikanci ne marajo prodati Nižje Kalifornije Američanent in Če bi mehiška vlada proti njih volji MkJenUa tako kupčijo, bi W1 zinpet ogenj v domači strehi. <> bi Carranceva vlada sklenila ta-ko kupčijo; tedaj bi bili njeni dnevi šteti in v Mehiki bi bil zo-pet lak kaos kot pred leti in kakršnega si nihče ne želi. Washington, D. O.—44Ameriški ojak noče miloičine, ampak želi priložnost, iu priporočam, da uju jo amcri&ka vlada tudi nudi." . S temi besedami je pričel mr. Lane, tajniik za notranje zadeve, govoriti, Jio je priporočal, da kon-gres dovoli #100,000,000 «a "speljevanje vojakov na kmetijah. Mr. Lane je nadaljeval, če ne damo ameriškim vojakom, ki so riskirali svoje življenje in zdrave ude, do kar so opravičeni, tedaj to pokazuje, da so republike zelo nehvaležne. Dodal je, da Amerika ni InJa še nikdar nehvaležna napram onim, ki so se (bojevali za njeno svobodo in pravico. Po nje govi sodbi je $100,000,000 premajhna vsota za lak namen. Tajniik za notranje zadeve je za naseljevanje vojakov izdelal obširen načrt. Po tem načrtu bodo odpuščeni vojaki delali za vlado na svetu, ki je določen za naseljevanje. Za svoje delo bodo prejemali mezdo in izbrali si bodo lahko svet za farme. Vlada jim PROHIBICIJA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH MARSIRA. V TOREK JE ZANJO GLASOVALO 8EDEM DRŽAV. DRŽAVLJANSKA VOJNA DIVJA V SEDMIH DRŽAVAH. PO DNEVNIH VESTEH JE PRAVI MIR SE DALEČ. Žganj okuh&rski interesi se pri pra vi jajo aa legalen boj. bo (posodila denar, da lahko pre* oseTmiajutih držav le šest držav magajo nadloge, ki tarejo vsake ga novega naNclnika. Ta denar iu zemljišče bo iplačal naseljence v štiridesetih letih. Vlada ue Ibo torej nič izgubila, ampak Im dobila vrneno nazaj vse do zadnjega centa. Avstralija, Kanada in celo Velika Britanija so izdelale načrte za naseljevanje vojakov, Ikajti tako naseljevanje pomaga k splošnemu blagostanu. Naseljenci na tem pustem in neobdelanem svetu bodo pričeli ustvarjati vrednosti takoj, (ko iprično z delom. Svet, ki ni danes mogoče nič vreden, bo že po nekaj letih imel visoko vrednost, ker bo postal rodoviten. Združene driave imajo šc na miljone akrov močvirnatega sveta, ki se da z osuševanjem spremeniti v rodovitrfo polje. Drugje jc zo pet pust svet, ker mu manjka vode. Tu se dajo zgradili naprave za umetno namakanje zemlje. Na tisoče in tisoče akrov je tudi iz-scikanih šum, ki čakajo na pogozdovanje. <*V hoče vlada ves ta svet odpreti uklturi, je $ 100,000,• 000 premajhna vsota za izvrilitev tako velikega načrta. PET TIHOTAPCEV PRIJETIH. * Terre Hauto, Iad. - Zvezni pod marša I C. K. Whiaker je aret,-ral pet <»*<4>, obtoženih, da ao vtihotapile opojne pijače v lndiano. Vsi obtoženci so morali položiti poroštvo in najnižje poroštvo je bil ti,000 Aretirani so bili WiHlam K. Kogers, Simon C> Stingle.v. Dimd II. Sharter. Andrrw Orine m Hughic Brotherton.. MORILEC IZDIHNIL NA E LEKTRICNEM STOLU. Ottining, N. T. — Alton < leve-land. ki jc ustreIH lani v f^iruar-ju May I>ewU v liro«klynu. je bil elektrodueiran v Sing Hingu. Odkar je bil Cieveland zaprt, ni hotel koreapondifsti a avojims hčera...«, ki živita na ttpado, u pa ječ. da ne izveata. kako p o- DRŽAVA COLORADO POTRE BUJE CENENE DELAVCE. Denver, Colo,—Senator W. W. Booth je predložil državnemu senatu predlogo, po kateri bodo a-retirani pistofiači, igralci in postavali v liiljarduicab in <«l>s<»jeni na gradnjo cest. Če bi bili kaznovani .pravi postopači, ki leže pozno v jutro v razkošno opremljenih *palnieah, se oblačijo v fino obleko iu žive od dela drugih radi vagabond-stva, bi lahko vsakdo tatko predlogo pozdravil iz srea. Ali te vrste postopačev ne bo najbrž nihče nadlegoval, ampak trjM*'i bodo pogosto4 t I V0 iil z i/ilsjanjcmi bankiiot. /lals mora premestiti 0a vanio mi »to. da nr paile v roke IsiljArvIkom, • lllrdr Intervencije na Poljskem ae zavezniki še niao zrdinili PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPOKNK JEDNOTE Cene orlakov i»o dogovoru. Hokopiei ee ne vralaJo. Naročnina: Zedinjcne države (izven Chicago) in Canada »4.00 na leto, $2.00 csx \n>\ leU in $1.00 aa tri roetece; Chicago $6.60 na leto, za pol l#ta, $1.40 /m tri meneč«, in im inozematvo $7.00. Niitlov mm TM, Lr-r ima »tik • liitom: "PROSVETA" 2657 So. L*wwi«U Avenue. Ckicafo, llliaoU. "THE ENLIGHTENMENT' Organ of tb« Slovenie N*tioo«l BenofU SocUty. Ovvncd by tb« Slovenie Nnllonnl Benefil 3oeUty. Advtrtiulng ratee on agreemenl. Hubfcrlption: United Statea (eacept Chicago) and Canada $4 per year; ('hirajo $f».r»0, and foreign couotrie* $7.00 per year. si Datum w cblep.nju n. pr. (Januar 31-IS) poleg »»i«|» »ena in naalova pomeni, da vam Je • tem dnevom potekla naročnina. Ponovito Jo pravo-tono, da h vam na ustavi lUt.___. William H. Taft, skupni predsednik od strani podjetnikov, ki je predsedoval seji, je odklonil advokatov vgovor, ker v izjavi delavskih zastopnikov ni nič, kar dokazuje, da so si že ustvarili sodbo. Po tej odklonitvi so astniki ladij podali izjavo, da se ne udeleže obravnave. Uslužbenci, delavci in mornarji na pristaniščnih adjah, vojaški in mornariški department in železniška uprava so izjavili še enkrat po tej odklonitvi od strani astnikov ladij, da izroce spor vojnemu delavskemu od-joru v rešitev in da se podvržejo njegovi razsodbi. To je ponoven dokaz, da privatni lastniki ladij nočejo mirnim potom izravnati spora in rajše vidijo, da zavoljo stavke trpe vsi prebivalci miljonskega piesta. Kaj je storiti v takem slučaju? Vojna še ni končana, čeprav je sklenjeno premirje. Vlada ima moč, da prevzame vse pristaniščne ladje, ki jih lastujejo privatni lastniki. In če vlada komandira te adje v zvezno službo, tedaj bodo privatni lastniki dobili nauk, ki ga z&služijo. Z. NEZASLIŠANA TRMOGLAVOST PRIVATNIH PODJETNIKOV. DOPISI. Izvleček zapisnika aeje kanaalke Ce delavstvo zastavka, ali če zagrozi s stavko, takoj zakriči časopisje, ki zagovarja privatne interese, da je delavstvo nespravljivo in poželjivo, da ni zadovoljno z mezdami, s katerimi že razvajen človek lahko izhaja, zamolči pa vzroke, ki so povzročili, da se je delavstvo po-služilo skrajnega orožja. Časopisje privatnih interesov potem našteva izgubo, ki jo povzroči stavka in kliče oblasti na pomoč, da na. pomagajo "spametovati" delavce, da se vrnejo na delo Zgodovina :stavk pripoveduje, da se delavstvo le teda; posluži stavke, če ga do nje prisilijo podjetniki, kajti delavstvo dobre ve, da je stavka orožje z dvojno ostrino ki lahko delavstvu zaseka globoko rano. In v sedanjem času odloži delavstvo le v skrajni sil orodje, ker razume da vsaka stavka pomeni novo trpljenje za stavkajoče delavce. Po izbruhu vojne je bil ustanovljen narodni vojni de lavski odbor, ki ima nalogo, da izravna spore med delavc i in podjetniki, tako da ne pride do stavke. Predsednik VVilson je z ozirom na pravice delavstva izdal posebno izjavo, v kateri pravi, da imajo delavci pravico do orga nizacije in da naj se spori med delavci in podjetniki izravnajo s pogajanji. Strokovno organizirano in drugo de lavstvo se je strogo ravnalo po predsednikovi izjavi. Ra devolje je predložilo svoje spore narodnemu vojnemu de lavskemu odboru v rešitev, v katerem so delavci in pod jetniki enako zastopani. Odbor ima celo dva predsednika kajti vsaka stranka je izvolila enega. Kaj pa podjetniki? Ali so tudi oni vselej rekli, da se radevolje podvržejo razsodbi narodnega vojnega de lavskega odbora? Ali so bili vsikdar pri volji se ravnat po izreku tega odbora, ki je imel razsoditi, na čigavi strani je pravica? Glede tega vprašanja ni potreba posegati nazaj,, ko je na pr brzojavna družba odpuščala uslužbence, ker so se organizirali. Ne, tega ni treba. Vprav sedaj se je dogodilo nekaj v New Yorku, kar je jasen dokaz, da so pri nekaterih podjetnikih vse pametne besede bob ob steno. Pristaniščni delavci, uslužbenci, in mornarji na pri-staniščnih ladjah v ne\vyorškem pristanu, katerih je približno 1 r. Karlinger. Zapisnik prejšnje aeje je bil »prejet kot je bil čitau. Na seji ao bile zastopane podružnice SRZ. iz sledečih naselbin: Frartklin, Utosh, Frontenac, Ringo ih Brezzy Hill. Poročila zastopnilkov teh organi zacij niso bila posebno vesela. Influenca je hudo razsajala po naselbinah in onemogočila vsako organizacijsko delo. Izgubili smo tudi dva zelo aklivna člana: Fr. Vogelna, ki je bil tajnik lokalne organizacije v Franklinu, in Justin Kolbala, člana (podružnico (Jrossu. Prvi je umrl za srčno napako, drugi pa za influenco. Velike ovire pri razširjanju idej za SRZ. sti nam delali tudi avstrija ki, ki si niso na noben način dali dopovedati, tla slovenski narod lahko eksistira (brez habsburško dinastije. Nekateri Se sedaj nc verujejo, tla je Avstrija razdejana. Večina navzočih zastopnikov je izrekla upanje, da se bo aktivnost podružnic • zopet ponovila, ko je nevarnost epidemije odstranjena. — Tisti, ki so so doac-tlaj norčevali iz delovanjem in propagando SKZ„ tudi spoznavajo, kako nujna je naša ipomoč v borbi sa osvoboditev Jugoslovanov. Dokazati moramo avetu, v kolikor žc nismo, da so kraji ofb Jadranskem morju, 'katere zahteva Italija, jugoslovanski. — Taj-nik-blagajnik poroča o finančnem poslovanju te organizacije. iPoro-ea nadalje, tla jo sklical današnjo sejo zato, ker je za Zborovanje že skrajni čas in jo treba kaj dcfiuitivncga ukreniti za kampanjo v prid miljondolarskega fonda. Poročilo tajnika sc vzame na man je. — Na dnevni rod pride točka: "V korist organizacije.' K temu predmetu se je zelo veliko razpravljalo. Neki rojak ni km!il M. Man Iv kol s' upni predsednik in pet delav-lea izvoli toMdPvnrodbor? klho številu ProavtMe Kadi agitacije pridobivanja prispevkov v miljtmdolarski foml Ue sklene da naj vaaka pmlrtržni- škili o obtožili lastnike prirtanlMnih ladij.tj Ringo, Kans. — V Novo 1<*to smo utopili z željo, da ne bi bilo tako kritično, kakor je bilo prošlo, ki je zapustilo nebroj žalostnih spominov, ki jih zgodovina ne ibo mo gla nikdar pozabiti. Obiskovale so nas razne epidemične bolezni, ime li smo čezmerno draginjo, dogajale so se razne nezgode v veliko večji meri, kakor navadno. Dela smo imeli dosti in delo je bilo vsa naša zabava v preteklem letu. Inventar za leto 1918 jc bil za nas lahak, kajti naš izkaz "poslovanja" je bil gotov lakoj prvi dan v lotu. Vwe dohodke starega leta smo našli na Novega leta zjutraj v tem, da smo imeli prazne žepe in veliko količino snega. Influenca nam ni prizanašala. Veliko družin in posameznikom se je moralo seznaniti z njo. Ugrabila nam je dobro znano rojakinjo Josipino Jerman, staro 24 let. Zapušča mladega moža in tri otroke. — Dno 4. nov« m. 1. je smrtno ponesrečil v rovu rojak Ferd. Brezni-kar. Pri delu v rovu je padla nanj plast kamenja tako nesrečno, da jo >bil na mestu mrtev. Pokojnik je bil doma iz slovenskega dela Koroške. Star je bil 32 let. Pokojnik zapušča soprogo in tri hčere v sta-routi ttd šest let do štirih mesecev. Bli je Član društva Biser, št. 228, SNPJ.. ki ga je spremilo na miro-dvor. Pokopan jc bil civilno. J- Z. (Omenjeni rojak ,je ponesrečil šc 4. novembra preteklo leto, vi na ste poslali poročilo šele sedaj. Želimo ,naj dopisniki poročajo take Hov c i c takrat, ko se dogode, ne pa par mesecev po dogodku. Ured.) ko spe, toda ua tem bhodu sem videl, da imajo tudi oni trduo voljo za delo- Razniotrivalo se je o sedanji situuoiji» v kateri se nahaja jugoslovansko vprašanje radi italijanske aneksijske politike in o dolžnostih, ki jih imajo ameriški Slovenci napram svojemu narodu. Med drugimi j« na teui sestanku govoril rojak Angol, ki je navda ševal navzoče za delo v prid* našega programa. Za miljondolarski sklad se je nabralo med sejo in po seji nad $150. Vesel sem bil tega dogodka na Au rori; pravijo pa, da po lepem vre menu pride siabo, jjo veselju žalost. Dne ostolo zdravstveno stanje zopet kritično. Cerkve, šole in drugi javni prostori ao radi epidemije zaprli. Ker *e pišem o Michiganu, naj šc.omenim, da sem v nekem mcstoeu opazoval Poljake, bilo jih je od 80 do KM), katerim je govoril neki duhovnik o poljskem Vprašanju. Kulekta za poljaki narodni sklad jc znašala ob tej priliki nad $500. Kmalu po Novem tet u sem odpotoval proti Minnesoti. Za spremstvo *eni Imel pravo sibirsko burjo. I>ne 4. januarja sem bil aln-čajno povabljen ua ahod SRZ. nn Aurtiro. Minn. Ilinnaaotakim S|b Jadranskem morju. Seveda še niso vržene zad nje karte, kajti prava mirovna konferenca se ni niti pričela. Oc nje jc odvisno, kakoino usodo bo določila Jugoslovanom. Lahko sc zgodi, da bo rešitev Jugoslovan skega vprašanja ravno za Slo vence najslabša. Če se izpolnijo italijanske želje, tedaj pride ve Irk del Slovencev in Hrvatov poc italijansko monarhijo. Lahko pa so tudi zgodi, da sc bodo italijan ske želje po našem ozemlju razblinile v nič in s toni se odvali velik kamen s prs Jugoslovanov, v prvi vrsti Slovencev, katere naj-bolj ogroža italijanski pohlep. Ce se to vprašanje ne reči pravično, tedaj bo mirovna konferenca ustvarila nov vzrok za novo vojno, kajti Jugoalovani bodo izrabili prvo priliko, da ma-gari z orožjem v roki osvobode Jugoslovane izpod vlade Italijanov. Zgodovina nam dokazuje, da ai ljudstvo z orožjem v roki bori za pravico, če je ne inore doseči mirnim potom. Sinovi iu hčere našega haroda pa imajo aedaj. priliko, da se izkažejo, koliko jim je mar svoboda našega naroda. Miljondolarski fond je treba podpreti tako, da »bo res dosegel miljon. To ni prav lahka reč in treba bo preeej dela in požrlvo-valnoHti, p ml no ga bomo dosegli. Ako bomo šli vsi na delo In v*i prikovali, ho stvar lažja in upam. da se slovenska javnost zaveda tega. Sedaj iprhfitno 1ia dan. da ne bomo potem drug drugemu očitali, da smo «pali v odločilnem naselbini, kjer bi Slovence lahko na prste seitel, so ae rojaki do. bro izkazali. .Seveda ne smeino misliti, da ne bo treba več prispe, vati. Predno bomo dosegli zaže. jeno svoto, bo treba še večkrat pdaeči v žep. Nabiralca T. IV crvina in A. Gaberščok ata sedaj nabrala $42.50. Darovalcem ka-kor nabira tel jima gre priznanj« za delo in požrtvovalnost. Jaz se nisem mogel udeležiti te "ofon. žive" ker me senorita influem-a noče spustiti iz njenega smrtne, ga objema: Če bi se uie "šolnine rože' tako držale kakor se me tu senorita, bi bil že davno oženjen, ^ko pa seAi še vedno sam, čeprav imam skoro ie tretji križ na «r-bi. Dne 14. decembra sem prišel od vojakov, tfez osem dni potem pa sem že, ležal v dbjemu influenee, ki uie je že drugič vrgla v po. steljo, da nimam niti časa poglc. dati v rov, kakšen je premog. Hil sem emkrat v rovu, pa še takrat sem bil toolj podolben kakemu "kripelnu", kakor pa močnemu zdravemu preniogarju. Iz rova sem prišel komaj napol Živ. Na eui strani me je mučila bolezen, na drugi pa patri jot izem delodajalcev. Vojna je končana, vojake odpuščajo, podjetniki pa jih vposlujejo v najslabših pro. štorih. Sicer si tega ne jemljem toliko "do srca", kajti Če mi nc bo po volji v teni rovu, bom Sel v drugega, saj jih je dosti. Toda razumeti ne moreni njihove hvaležnosti do mož, ki so bili pri« pravljeni izpostaviti svoja življenja smrti 'na bojnih poljanah. Okna imajo okrašena z različnimi patrijotičnimi lapaiki, .vsepovsod kažejo svoj patrijotizem in človek prihaja boljinlbdlj do zaključka, da uganjajo z njim le liinav-ščino. S tako taktiko si prav gotovo ne ustvarjajo prijateljstva ljudi, fci. »o morali za to republiko žrtvovati preeej ve?, kakor pc finančni baroni. Na Ruskem so poskušali to, sedaj pa so doživeli katastrofo, kh/koršne kapital ie ne pornni v zgodovini moderne g« sveta. Če bodo samo kričali proti boljševikom, pri tem pa niče-sar storili za svoje delavstvo, ne bodo nikdar omejili razširjanja radikalizma, pač pa ga s tem še razširjamo. Starokopitnost je postala stara šara. Ljudje st) sc v tej vojni naučili zavesti, da so v resnici ljudje z vsemi pravicami" do uživanja in dela. Predpraviee izgubljajo tla. Marsikdo ni niti slutil o tako mogočnih gibanjih ljudskih mas za' pravico. Če bi gospodje nc Ibili slepi za socialna vprašanja, bi gotovo zavzeli vse drugačno pot, ka»kor pa jo zavzemajo. Ljudstvo celo s socialisti stare šole, kakor je n. pr. nemški Scheideman, ni več zadovoljno. To naj bi dalo finančnikom misliti, ako si hočejo zasigurati »e nekaj let eksistence. Reakcionarni elementi so povsoid na delu in v svoji predrznosti celo zahtevajo, da vojaštvo zaveznikov pomaga zatirati uporna gibanja ljudskih mas. Tudi to je menda precej nevarna igra. Državniki starih idej bodo morali biti oprezni, ako nočejo, da jih ljudski val odnese s površja politične javnosti. Preveč rožljanja z militarizmom in imperializmom jim ho škodovalo. To zna povzročiti k večje boje in šc večji kaos. Vojaki, »ki prihajajo domov, bodo enostavno pričakovali zaslužka, s katerim se bo mogoče pošteno preživljati. Če ga ne bo, bodo imeli sitnosti tisti, katori imajo v ro-kaii sredstva industrije. Vojaštvu so preje delali vsakojake obljube in teh ne bodo smeli kar-takole pozabiti, kajti tudi vojaki jih niso pozabili. V poročilih n velikih mest jc razvidno, da vojaki niso posebno zadovoljni s sprejemom, katerega jim prirejaj« delodajalci. Vojaki no bodo molili za dtvbavo vsakdanjega kruha. kajti to jih ne Ibo nasitil" Trcunn iz Butta, Mont., iu F. Curkell ia Seat tla, ki sta naklonjena, da se proglasi .splošna stavka na 1. maja, na praznik mednarodno organiziranega delavstva. Mi ga (bomo mogoče Imeli", je dejal Dunn, "kajti »podjetniki so nas prisilili vanj. Zdaj je okoli lO.(KK) delavcev brez dela v Buttu." Večina radi/kalnih delegatov prihaja i/ zaipadnih držav, konzervativci pa zastopajo strokovna društva na vzhodu. Kongres je otvoril John Fitz-patrick. predsednik "Delavske federacije" v Chicagu. Godba je zaigrala "The Star Kpailgled Banner". Delegatje so še stali, ko jih je pozdravil Fi topa trie k. V svojem govoru je dejul, du se organizirano delavstvo v (Miica-gu ne boji privatnih interesov. Za njim jc govoril Nolan iz San Franeisca. Po končanih govorih ko pričeli z verificiranjem mandatov. Strokovno organizirane delavke so zastopane po lepem številu delegat in j. UPRAVA TRŽNIH CEN. Chicago, 111. — Marsikdo bi sedaj verjel, da bodo ljudje v Chicagu prisiljeni uživati sveža kokošja jajca in sveže sirovo maslo radi dobrosrčnosti trgovcev, če ne bi bil prepričan, da sc za najnovejšim manevrom veletršcev in tistih, ki kontrolirajo živezni trg in nare čje ljudstvu, kakšne cene naj plačuje za živila, ne skrivajo nove ma-hinacije. Trgovci, ki prodajajo živilu na drobno in morajo svoje zaloge ku-pri veletržcih, ao doživeli govei postali tako mehki, da pri voščijo občinstvu sveža kokošja jajca iis sirovo maslo. Vlada je odpovedala 1.500,000 funtov svežega sirovega masla, k ga je naročila v Chicagu za meset il»nuar. Ta odpoved je učinkovala aa veletrgovce, da hočejo prodati sirovo maslo občinstvu, ki ga je odpovedala vlada. Obdržati je treba visoke cene, iu te ae obdrže, če se proda blago, ki pride na trg. Svežega sirovega masla in svežih kokošjih jajc se sedaj ue more vkladati v skladišča ker so cene visoke. Te vrste blag« vkladajo gospodje veletrgovei \ skladišča poleti, ko so eene najnižje, da blago prodajajo pozimi, ko so cene najvišje. Ohetiustvo bi gos|>odom velet r-govcem lahko zmetalo štreno, če bi bilo organizirano kot velet rgovei. Samo za teden dni bi bilo treba prenehati uživati sveže sirovo maslo iuciveia kokošja jajca in se zudovoljiti z nadomestili in na trgu bi padale cene, da bi bilo veselje. Seveda, konzumentje niso organizirani in zato vživajo, kar jim gospodje veletrgovei ukažejo, du morajo jesti, in plačati morajo tu-ke cene, kot jih določijo oni. ŽIVINE NE PRIMANJKUJE. Chicago, 111. — Če vprašate mesarja, zakaj je meso drago, bodo ua kratko odgovorili, da se je konzum mesa povišal, število klavne živine pa znižalo. Ali je ta izjava resnična f Mogoče jc, da se je izvoz mesa zvišal, kajti statistični izkaz, ki ga je podala živilska uprava, dokazuje, da se je konzum mesa v Združenih dražvah znižal skoraj za deset funtov na osebo in na leto, ker je ljudstvo hranilo z mesom, da je bilo mogoče zakladati zaveznike z njim. Tudi število goved se ni znižalo' v Združenih državah, kajti po-jedelski department je naznanil, da je bilo 1. januarja 1910 v Združenih državah 56,502,000 glav živine, dne 1. januarja 1918 pa 66,830,000 glav živine. V juliju 1918 je britski poljedelski minister izjuvil, da je v Veliki Britaniji .'100,000 glav več živine kot v letu 1914. Poročilo iz Francije pravi, da se je števi-o glav živine znižalo iz leta 1914 do 1918 ml 14.000,000 na 12.000,-000. To poročilo ne pove, da se je res znižalo število goveje živine v Franciji, kajti Nemci so za jeli precej francoske živine in jo odgnali v Nentfijo. Iz Rusije ni porisMl iu težko jc re£i, kaikšcn je tam položaj, ovut i pri velel rzem, —...... ,nm»r.j. ... • .r .....- nekaj novega na trgu, kar m v na javlja, da bo minilo ae več dm, vadi <š> toni letnem "čtfsii. Veleti- preden zapusti postelj. Kako nc-so iim šepetali v uho: "Ku- *„„ j„ fi„« povedano, kajne! Prav gOVtl "■» J"" I 1..A...L ui, Kt._ l.. u ...1.1..u uite nar zabojev svežih kokošjih nj bila bolna, ko jc oddala pet Lir im vamdsm en zsboj stsrih".|atrelov na svojega ekscentričnega S sirovim maslom je bilo ravno! a-j aoproga. *e roka se ji ui t red« ko. kajti ^selt pel strriov je zadelo. hc je zgodilo, da veletr-| Ali sedaj je "revica" rimlela, še m * . ii i __________ ..,.nuii«l Nrkatc »čutno*1 živce Kaj pa * V skladiščih se nahaja lliu, ua ............- - novci prihajajo s takimi ponudba- polttelje nc more zapustiti Ne gowi prinsjaj ]c rA.| ljudje imajo res "rahloču hčerki, llotcla ni braniti sebe, aui pak ubraniti je hotela svojo hčer pred "blaznim" očetom. Prvo poročilo o umoru je govorilo, da je Lehaudy potrkal ua vrata, soprogh mu je prišla odpirat in gu ustrelila. Zdaj poročajo, da ga je ustrelila v boju z njim in du jc Loliuudy skušal potegnili samokres. Ali uganka šc vedno ostane, zakaj je Žena s samokresom v roki prišla odpirat vrata in zakaj je nanj oddala pet strelov, ki ao vsi zadeli. Ali ni v obrambo zadostoval samo en strel f Pri miljonarjih ie v navadi, da služkinje in stre-žaji odpirajo vrata iu ne gospodinje. Lebaudy jc mrtev in seveda lic more pojasniti te zagonetke, kajti on je edini, ki bi lahko podal drugo stran zadnjega dejanja družinske drame. ŽELEZNIŠKA NEZGODA. Philadelphia, Pa. — Blizo železniške postaje VVasliington je brzo-vluik /uvozil v zadnji del lokalnega vlaka. Zadnji voz lokalnega vlaka se je zdrobil nn kose, ki mi pokopali pod sobo prestrašene pa-saŽirje. Velika lokomotiva se je zarila v voz, kakor du je narejen iz papirja. Devet oseb je ubitih in nad dvajset ranjenih. Še večja železniška nesreča se je dogodila v nedeljo pri Wolve-renu, N. J., nu New V-erk Central Železnici. Po sedlu mrliškega o-glcdnika Snovva iu železniških uradnikov je pri ncagodl logubilo do dva in dvajset oseb življefije. USTAVNOST REEDOVEGA PROHIBICIONI&KEGA ZAKO • NA PRIGNANA. Washington, D. 0. — Najvišje zvezno sodišče je izreklo, da je Reedova prohlbieioniška postava ustavna. Zakon prepoveduje uvg-Žunje opojnih pijač v prohibicio-niške države. Sodnik Melfeynoldw je bil drugega nuuuija. Dejal je, da sc postava vmešava v zadeve držav, kar ne 4ovoljujo zvezna ustava, NASELJENISKI PROBLEMI. Washington, D. 0. — Pred zhqro}čuiin odsekom za naseljevanje je John D. Deusinore, ravnatelj z \ ozilega urada /o posredo vanje la padati cene ra sveie sirovo msslo In svežs kokošja jajca. |M*atave. Njen advokat Je o trsiredljI za- Vtem padanju cen najdemo j ajo povedal, da ja ust rolUs Lebon- Ta'korak »Z* ^ ^ >1'^, -kaj so t, d>ja, ker je g^att nji in njeni Jak« Ua*rWM< 4SS Ha y Si, Sprla.fUM, UL V A A £ J MarOa i»l«Mlk»r, »m BTS. SarkartM, Okla jm. BaSUtk, Bm 4u. SanItktM, pa. x Iffctl1^- w*||irmmrh Fr«ak SMMrak. SSOS r raa. ar Ava., CUvalaaS. Okla. M BOLNIŠKI ODSEK. OSREDNJE OKROŽJEi Paul Bar««r. pia4»a4nUi. SSat^S Sa. Lawn4ala av.. CkUaaa,M. VZNODNO OKROŽJE i SuSall PlalarAak, Bm 4JS. BrM«avUI., Pa. AatM RaSUak. Bm TS. Wl«k Havaa, Pa. ZAPADNO OKSOŽJEi Anton iular. Bm 104. Grsti, Kana., aa |u|m«|w4 Lm Kukar, Bm 14«, Ullkart. Min«., m ••v«ru«a|Ml. Nadzorni odbor. Malt PakravK, praStadalk, I4SIS Hala Av*., Collln«a«S. Okla Jakak AMkrail«. 41S Plarca Si.. EvaUtk. Minn. Jaa. Kalan. S1SI Si. Clalr Ava.. ClavaUnA Okla Tiakovni odbor. Viaaana Cnnjkar, Jata AmkrsAM l> Mat I PalravU. ZDRUŽITVENI ODBOB. PREDSEDNIK) F raa k Ala«, SIS4 U. Ciawforil Ava., CKU.,a. III. Jakn TrialJ, Jm. akuk, JaAka Ovan. Mary USavU. VRHOVNI ZDRAVNIKI (fta al bvaljM). ODGOVORNI UREDNIK "PROSVETE"i JaAa Zav*rlnlk. eozoat — Vm SaM« ^allUalva In alvarl. kl aa Utaja gl. lavrtavalnaga otlkara la jaSanl« taUh. naj M Mtiljaja a* naalav i Jakn VarSarkar, ZSST-SS Sa UnnSala Ava., CHI ca« a, IU. Vm aatfava kalaltka M^ara naj M patljajo Paul Bariarju, tajniku kalaltka«a a«4alka v |L uratu. Vm prltnASa |M< pntlavaaja v d. bvrtavalnam aSkaru m aaj aatljaja M. Palra-vltu, araSaaSnlku aarfaaraa«a aSkara, tl«ar naalav ja agaraj. Val artelvl m §L ^nratnl nSaak m naj pat I j* jo m naalav i Jata AmkratK, Bm SBf CMM«Wr«, P«. Vm Kratka praU uraSnlttvu «la«Ua 4» aaj |»atljaja |>ra4**4alku tlakavMfa iRai Vlncanc Canjkarju. V.l da«>UI kl Sru|l aplal, naaaMtla, aflaal, na r at S la a In aplak va*. kar J* V av*al a ilMlhn jaSnata, naj m antUJa aa aaalavi "PraavaU", SSST-SS Sa. UwsSala Ava« CklM«a, IU. NAZNANILO IN ZAHVALA. TuŽniiu srcem naznanjam prijateljem in znancem žalostno vest, da je luiiHl za plučnieo v lliauutlia, Ulali, dne 4. prosincu, t.« 1. JOHN ERLAH. Pokojni je bil doma iz Haleč na (lorenjskcui iu star 110 let. V stari domovini zapušča očeta iu mačeho, dve sestri, štiri popol brate iu eno popol sestro. Tukaj v A-merilki pa zapušča seatrlčno pod Intenoni Neža Klofut ar, sestrino iu, bratrance pml imeiioiu Krlaeh, vsi v San Frauclsoo, t-al., ler dve teti uokje v državi VVindiiugtuu. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so gs tolažili v hudih zadnjih mučnih urah njegove bolezni lu vsem onim, ki wo sc vdebvžlll po. grelni. HVnla vsem, kateri so mu za čaaa Imle/.ni stregli. Da jc bil pokojni zelo priljubljen je pričal njegov pogreb, katerega se je vdeležilo mnogo ljudi in so ga tipremili k zadnjem počitiku. H solzu amo odirovorul v slučaju Izgube po poštni ali drugI jHišlIJatvl, — Pošljite ua naslovi Mr. John Baliorioh, 190 Bake-well Bldg., Pittsburgh, Pa. čemu biti bolan? Ico aa lahko za tri ctnU prepričate in najdete pot k zdravju« 4 "Prosvete" pile sa blsgostsnjt ljudstva. Ako aa atrinjaš s njeni mi Msjsmt, pel p4 rs j trgovca, kl ogtalaje v Froavatl. — V sslogt Heam vea aa vaakdaaje pot rsliščl oo po staeml eaeL ANTON ZORNI 1C, Henainše. Pe. lrja si kupila v»c novo ua aejmu. Marši-kateri plemič pri nas nc pridela toliko s plugom, kolikor berač priberači. Se danes pustim svoje vitezi \ o ter boni raje berače niipadal na oenti, ker viilim, da si ua ta način najprej pridobim premoženja "A zakaj -»te to storili?" Masa Milena. "Zakaj? Tega nc umcA? Počakaj nekoliko, pu boš videla, čemu nama bo vae to." To rekši v/a me nekoliko prinesene obleke ter se skrije v gošrav,, zaraščenega grmičja. Ce* ue-kaj čaaa oglasijo hc v grmičju glasovi teorbane; na i o s«- prikaže . . nc več gospod Zagloba. marveč pravi ukrajinski "did" (berač), /. mreno na enem očesu tn siv u brado. Berač sc bliža Mileni in poje s bripav im glasom : "Sokole ja«uyj, brate uiij ridnyj! T v v v so k o letuješ, T v daleko \yilajm." Kucgiiijiea ploakne z rokama in prvikrat po njenem begu i/. Ko/.logov razjasni smeh njeno /alo lire "t e ne M vedela, dn ste vi, pa bi vas niti ne po/nula.'' "A kaj " odvrne gospod Zagloba "(Jotovo še nisi vnlilu pni! pustom le|»še maske Ogledal sem s« v K.ili imliku in leči soieiti, da sem že videl kdaj lu likej>« ga lieiača. |m me uaj ua lastni luavht oImhiju PiMni mi tudi ne primanjkuje. Katero želiš u<»>|»iMli.mi? Nemara o Itoguslavovej Ms nisi, M lloislurinu, ali o Serpijali«»\i smrti* Znam vse Niiiumik naj bom. če eelo med najhujšimi eapim i « /.aslužim ki»š»vek kruba ">n|.ij mi je jasno v aš«- vedenje, /akaj ste slekli ti- \» ža. I >a boste varnejši na potovanju '■'»srrT-Tin." rrčf Ziftoba. "Kuj vendar misliš, gos p. - In-nu ' Tukaj na Zadnepru so ljudje rloli-lirjši n« i?" kje drugje. Saiu«» knezov a roka jili s« zadri o.K emjanovko in Zlatonošo. Rekel mi je. da kmetje vo/anjo po renti. pa lahko priaedeva na \<*z. Hudi msi mi. ki jih prebijava, katerih »e bom todi večno spominjal. Sedaj evo. trelsi se bo posloviti tudi mI sablje ker ni Iteraču, uiti njegovemu spremi je« I v aleu ne pristujc, da M iu*il kak« orožje. Vlak« I njem jo pod deblo, nemara jo še kdaj najdem. Ve« | liko fkohodov jr že videla ta sablja, ter pmpešiln I marsikatero zmago. Verjemi mi. gospodična, da Id bil M-daj Je |>olkovnik. ko bi lic bilo nevoščljivo*)i in človeške zlolte, ki mi je podtikala Ijuliezen V v pijančljivitu pijačam. (Nadaljevanja.) Deseti brat ROMAN. Spisal Josip Jurčič. (Nadaljevanja.) Od strgni je slišala, da doktor Kaves, o katerem ni živ krst vedel, da je njen zakonski mož — da ta doktor Kaves ne živi posebno v strahu božjem in pošteni čednosti, kar se ženstva tiče. — 0 zakaj ni tega prej slišala! 1 u vendar »tudi zdaj ni verjela, ni mogla verjeti! — Ko sta se se-šlu, kar pa je bilo malokdaj, ga je vprašala, ali je to res ali ue. On je sicer tajil, pa ne veliko. In ko se je začela bridko jokati, jo je pustil in šel. "Neumnica!" to je bila vsa tolažba, vse opravičen je ! V nekeni pogovoru jima je govorica prišla na vero in na Boga. Iz nekaj besedi, ki jih je govoril, je razvidela, da nima nobene vere. Ko se je obrnila s strahom od njega, sklenila roke in zavpi-a: "Jezus, kaj bo s -teboj!" se je zasmejal zaničljivo, vstal in šel, pozdravivši jo z lepo besedo: 'Ti si neumna!" In vendar ga je imela rada. Molila je zanj, molila je tačas hi še potlej v drugačnih časih in še jaz sem moral ž njo moliti zanj! Kakih šest mesecev po oni nesrečni poroki je stric moje matere zbolel. Naredil je testament. Moja mati ga je ljubila kot svojega očeta, in ker ji je vest vedno očitala, da se je zelo pregrešila v poslednjem času zoper njega, rnu je stregla še z večjo neu-trudljivo«tjo noč in dan. Doktor Kaves je bil poklican k staremu gospodu. Vanj je starček največ zaupal. Mislil jc, da je to njegov prijatelj, da ga on smrti otme, če ga bode le 'kdo. /Kako strahovito se motimo na tem svetu! Moja mati je poklicala doktorja, preden jc bolnika videl, na stran ter ga s sklenjenimi rokami prosila: "Peter, ljubi Peter! Skrbi z vso svojo vednostjo, da ozdraviš stricu. On je ntoj dobrotnik in bode tvoj. Bog naju varuj pregrešne Želje, da bi u-mrl! Rada Čakam še deset, dvajset let, da je stric živ in zdrav!" "Skrbel bom!" — je dejal on. Dal uiu je nekega črnega zdru-vilu. Polovico je 'popil bolnik v dveh dneh, tretji dan je umrl. Tačas moja mati ni slutila nič hudega. Pozneje pa je v svojih burnih dnevih govorila, da je Kaves stricu za vdal. Dokazati mu morem I Enkrat sem mu to omenil iu na obrazu sem mu bral, kakor bi bilo resi .Sodniju jc po stričevi smrti vzela testament in ■premoženje v svoje varstvo: Magdalena Stru-gova je bila imenovana v poslednjem stričevem sporočilu zu edinega dediča. Dokttor Kaves je mislil, da je dosegel svoj namen. Pa Bog je drugače obrnil. Izkazalo sc je, da plemenit oš Strug, moje matere stric, kljub svojemu bogastvu ni imel nič lastnega premoženja. Vse je bil podedoval po nekj teti., Ta pn jc i-tjiela sina, za katerega sc ob smrti materini ni vedelo, kje jc, tako du so ga sorodniki razglasili za mrtvega. ' Leto pred stričevo smrtjo je pu prišel z daljnega sveta nazaj v svojo domovino. Videč, da jc stric na koncu svojega Življenja, ni hotel precej terjati svoje pravice. po Strugovi smrti pa se jc očitno oglasil in izkazal. Testament je bil ovržen, Magdalena ni imela ničesar, razen zapuščine svojega očHa, ki pa ni bila veliko večja kot dota* vsake boljše kmetake hčere. Pravila, ki jo jc bila moja mati po doktorjevem priganjauju začela, sc je iztekla na njeno izgubo prav v kratkem času, ker je bilo vse očito po zakonu. Zdaj šele je prišlo moji materi s|H)znanjr, popolno, pa strašno spoznanje! Ko je doktorju, ki se jc je odslej čisto ogibal, poiskala in ga opomnila, nnj se sklenjena zveza razglasi, ko mu je povedala, dn bom jaz prišel v kratkem času nn svet kot sad te zveze: tačas sc ji j« pokazal pravi doktor Kave«. "Jaz te zdaj ne poznam! Berači-ce ne maram, posebno grde ne!" To »o bile jaiduic^ bešcde. ki jih je govoril ž njo. Ta izkušnja je bila pač poučna. lezen, blaznost. Razum se ji je za nekaj časa povrnil, ko aem se jaz rodil. Pa ne dolfco potem se je je zopet lotilo, in vse. njeno življenje ae je menjavalo zdravje in blaznoat. v Pač je imela dokaze sklenjenega zakona i doktorjem Kavesom v roki. Pa tožiti ga ne bi bila hotela — ljubila ga je še zdaj, nev-redueža, in ko bi ga bila hotela tožiti, ne bi bilo več mogoče, zakaj Kaves se je kaj takega bal in šel iz dežele tačas, ko je ležala moja mati pri tujih ljudeh in napol mrtva. Kom je šel, ni vedel nihče. Od kraja je stanovala moja mati v mestu. Kmalu pa je izpre-videla, da v mestu njeno malo premoženje ne bi trajalo dolgo. Preselila se je z menoj na kmete. Sorodnik, ki je bil namesto nje podedoval Strugovo graščino, ji je ponujal svojo pomoč. Pa niče sar ni hotela vzeti. Jaz sem ji bil čdino veselje. Le enkrat se spominjam, ko ji je bila zopet temna senca objela um in pamet; deček štirih let sem jo-kaje gledal njen čudni obraz ter poslušal nenavadne, nekaj divje besede svoje ljube matere in si v smrtnem strahu nisem mogel tega razločiti; fačas se spominjam, da me je pahnila od sebe in dejala: "Proč, ti si njegov!" Pa takoj v istem hipu se ji je um povrnil, stisnila me je k sebi in de-jula: "Ni res, moj, moj!" Ko bi živel sto let, tega ne bi mogel pozabiti. Ko sem nekoliko odrastel, nie je sama učila bruti in pisati. Vedno mi jc pripovedovala, da bom študiral, da bom učen mož. Men| se ni dopadalo. Rajši sem letal o*-krog po hosti in polju nego sedel pri bukvah. Sicer pa mi je nipti moja nevede jemala veselje do učenja in nti cepila kali takega brezpridnega življenja, kakor sem ga res imel. To pa je bilo posebno tačas, ko se ji je bolezen vračala in mi je, nevede, kaj govori pravila vse, kar sem jaz tebi povedal, in Se več, vse bolj natanko. Tako sem se, dasi mati ni nikdar tega hotela, navzel sovraštva do tistega moža, ki mi je dal življenje, ki je pa materi tako neusmiljeno podrl in pokopal srečo. Že koj mlad fante sem si ga želel dobiti, da bi tako ravnal ž njim, kakor je on z materjo. Le z ne vol jo in da bi ne žalil matere, sem zvečer ž njo vred molil "za časno in večno srečo očeto- govorila ob takih prilikah. "Ti boš znal govoriti, še sladkej. še kakor on! — Lagati ii*slepa, riti se boš naučil in o! — šc zav. dajati, strupe poznavati, vsega h« boš naučil kakor on tvoj oče. Pa ue smeš izkušati, kar boš znal, gren je to! On je greh 8toril! grehov veliko! Ti boš drugačen, ne boš podoben očetu. On ni imel srca, ne ljubezni." Tako uii je govorila. Meni se je šola pristudila. Mislil sem, du so vsi učeni ljudje enaki tistemu, ki ga mati imenuje očeta. ( Štirinajst let sem bil star, ko me pošlje v mesto, da bi hodil v šolo. Od nje sem se bil precej naučil, tako da bi bil lahko izhajal. Svoje premoženje je posodila moja niati' kmetu, pri katerem sva stanovala in Živela. Tačas je bilo že še toliko, da bi se bil jaz lahko vzdržal nekaj let. Za por-neje, ko bi bil starejši, pa je imela moja mati namen, poprositi svojega sorodnika za pomoč, ki jo je bil ponudil pred nekaj loti. Toda ni je bilo treba. Komaj je vzela mati s solznimi očmi v mestu od mene slovo, naročevaje mi, naj bom priden, in je odšla od mene, sem izprevi-del, da sem preveč nje navajen in da bi se ne mogel privaditi tujim ljudem. Komaj je minil teden, že sem bil na potu domov — ali ker pravega doma nisem i-mel, bolj prav — k svoji materi. Videl sem, da je ona taka kot jaz, da je jokala noč in dan za menoj. Vesela me je bila, ko sem prišel, in karala me je ob enem. Prosila me je, naj grem nazaj, pa videlo se ji je, kako rada bi imela, da bi ostal pri njej. Dogovorila sva se, da še eno leto odložim šolo, da se boni pridno učil od nje vsega, kar je mogoče, prihodnje leto pa pojdern zo stalno in za gotovo nazaj v mesto. Ali tega prihodnjega leta mi doživela. Ah, ko bi jo še enkrat, le enkrat videl na tej zemlji, po kolenih bi šel do konca sveta." Do sem je Martinek mirno pravil, le včasi se mu je poznalo, da mu spomin zbuja čute, ki jih težko kroti. Tu,pa je naenkrat obmolknil, nekaj časa ni trenil z no-l>eno gubo na obrazu, potem pa mu je pritekla debela solza iz o-česa in zjokal se je kakor otrok. vo. Čimbolj se je moja mati staralo, tembolj poredkoma jo je napadala bolezen. Zadnje leto sem šele po teni spoznal, kdaj jo je'ra*unn zapustil, da je postala zgovornejša in mi pravila o mojem očetu, ki ga sicer ni jemala v misel. "Ti boš učen kakor on!" mi je k fc| ^ |ukV.„U rtorltl prej ali M torej je najbolje, da ga atorite takoj. Vai n. shod na imenovani večer! MILLINERV aad LADIES STRAW HAT WORKERS' UNION. za njo. Ko je ozdravela po vročinuki bolezni, se je pokazala druga bo-