Mm pletena. s Brtartrt h t®® Bin **“■ jlmrenskl dum ŠtCV. 92 V fjublituil, 22. aprila 1936 leto 1. k mnogo težav na poti do Adis Abebe Od napovedanih zmag še nobene Asmara, 212. aprila, o. Kljub napetemu pričakovanju, katero je izzvalo rezervirano vedenje italijanskega poveljstva zadnje dni, vendar niso mogli Italijani včeraj javiti pomembnejše zmage, ne na severu, ne na jugu. Splošno se je pričakovalo, da pade včeraj bodisi Addis Abeba, bodisi Harrar. Toda Addis Abebc ni bilo mogoče italijanskim četam doseči, zaradi slabih poti in težavne preskrbe s lirano. 2ivež in vodo ter zdravila morajo italijanske prednje kolone dobivati po letalih, spuščanje teh prehranjevalnih tovorov je pa zelo otežkočeno zaradi hribovitega terena. Na južui fronti ni moglo priti do odločilnega uspeha zaradi tega, ker armada rasa Našibuja še daleč ni uničena, da bi mogle italijanske čete neovirano prodirati. General Graziani sicer misli zasesti Harrar čim hitreje, ker mu gre za to, da se polasti železniške proge, ki pelje iz Džibutija v Addis Abebo. Vendar morajo njegove čete biti ogorčene boje v silno neprehodni pokrajini. Kar se tiče zavzetja Addis Abcbc, poročajo iz krogov italijanskega vrhovnega poveljstva, da bo prestol ica padla konec tega meseca, ali prve dni maja. Zdi se, da maršal Badoglio nemara pokvariti svojega zmagovitega slovesa s kakim prenagljenim korakom, in da si hoče prej zavarovati boke, ter odstraniti vsak odpor ali zasedo z abesinske strani. Neguš čaka v gorovju Addis Abcba, 22. aprila, o. Reuterjev dopisnik poroča iz Addis Abebe, da je abesinski cesar s svojimi četami zasedel močne gorske postojanko na zapadu in jugozapadu od Dcsijc. Po njegovem mnenju bo ta armada, ki s srnjih položajev obvlada pota proti Addis Abcbi, predstavljala /.a Italijane še trd oreh. Namen neguševe vojske je namreč pustiti Italijane do Addis Abcbc ter jim potem skočiti v hrbet. Te vesti izhajajo seveda iz abesinskega vira, so pa prve, ki dajejo točnejših podatkov o tem, kje se mudi abesinski cesar. Isti poročevalec pravi, da so pred nekaj dnevi abesinske predstraže prišlo z gorskih obronkov v dolino in pobile italijanske straže ob cesti. Posrečilo sc jim je- priplaziti tudi na letališče v Dcsijc od zadaj, presenetiti straže in uničiti 17 letal. Tudi te vesti je Reuterjev dopisnik dobil iz nepotrjenega abesinskega vira. Verjetno pa jc, da si take in podobne razburljive objave dovoljuje abesinsko vojno ministrstvo zaradi tega, da bi med prebivalstvom malo potlačilo silovito razburjenje, ki vlada zaradi prihoda Italijanov. Grazianijeva zmaga Rim, 21. aprila. AA. Agencija Stefani (Viob-čuje komunike št. 191: Maršal Badoglio poroča: Zmaga čet generala Grazianija v pokrajini Džana-gogu na severnem Ogadnu zapadno od Danane je imela usodne posledice za Abesince. Sovražnik je poražen in razgnan na karavanski cesti v Ogad-nu in ga naše čete zasledujejo. Motorizirani oddelki so včeraj prispeli do vasi, oddaljenih več ko 100 km od izhodišča. Libijska divizija, sestavljena izključno iz prostovoljcev, ki so se prijavili v naši koloniji na obalah Sredozemskega morja, je pokazala veliko hrabrost med temi težkimi in ogorčenimi boji. Letalstvo je zelo učinkovito pripomoglo k zmagi vzlic neugodnim atmosferskim Sankcije, zlato in ital. trgovina Ženeva. 22. aprila, b. Predsednik odbora strokovnjakov za sankcije \Vestman je izdal uradno poročilo tega odbora o poteku zadnje seje. Na tej seji so ugotovili, da so sankcije vsaj kar se tiče zunanje trgovinske bilance Italiji močno škodovale. Statistika, ki primerja italijanski uvoz in izvoz v januarju 1936 z uvozom in izvozom v januarju 1935, kaže o tem nazorno sliko. Po tej statistiki je italijanski izvoz padel v primeri z lanskim januarjem za 46%, to je skoraj za polovico, uvoz pa je nazadoval za 39%. Pri tem gre Angleži pravijo: seveda za uvoz in izvoz v sankcionistične države in iz njih. Ker so pa sankcije podpisale vse države, važnejše za italijansko trgovino, so le številke dovolj značilne. Italijanska narodna banka jc po ugotovitvah odbora strokovnjakov v enem letu izdala za nakupe v inozemstvu polovico svojega zlatega zaklada. Tudi pri primerjanju obeh zadnjih izkazov Italijanske narodne banke sc ta ugotovitev pokaže kot resnična. Nemčija nima pravice do kolonij London, 22. aprila, b. Na včerajšnji seji angleške poslanske zbornice je poslanec Amery, član skrajnega desnega krila v zbornici in bivši angleški tajnik za kolonije v zunanjem ministrstvu dejal, da Nemčija nima pravice ponavljati svojih zahtev po kolonijah. Pri podpisu versajske mirovne pogodbe se jc Nemčija slovesno odrekla svojim prekomorskim posestvom v korist zmagovitih držav. Pravico do kolonij imajo predvsem tiste države, ki so v vojni veliko žrtvovale za zmago Antante, pa niso bile nagrajene tako, kakor bi ta njihova pomoč zaslužila. Taki državi sta predvsem Italija in Japonska. Proti tej nemški zahtevi se morajo upreti vse članice Zveze narodov, ker je krivična, tako z ozirom na dejansko stanje, kakor z ozirom na Zvezo narodov. Nemčija se je v vojni bila in je s porazom v vojni izgubila pravico do svojih posesti. Če jc mislila, da bo drugače, sc je motila in sc moti še danes. Nemška krivična zahteva po vrnitvi kolonij ne sme nikdar postati vzrok za kakršenkoli nov spor v Evropi. Govor desničarskega poslanca jc v angleških parlamentarnih in drugih krogih vzbudil veliko pozornost, ker se zdi, da izraža prepričanje vse angleške politike, katero zasleduje sedanja vlad^. Upravičenost njegovih trditev jc tudi pokazala debata, ki se je pri snočnji večerni seji parlamenta razvila. V tej debati ni nihče resneje nasprotoval njegovim trditvam. Anglija zahteva popolno prepoved uvoza v Italijo London, 22. aprila. AA. Reuter poroča: V spodnji zbornici se je začela razprava o sporu med Italijo in Abcsinijo. Prvi je govoril liberalni poslanec Mandcr. Rekel je v svojem govoru, da moramo v Ženevi meseca maja izjaviti, da smo odločeni izvršiti vse obveze, ki smo jih prevzeli na podlagi j lakta DN in v zvezi s tem se upreti vsakemu napadu Nemčije proti Franciji ali kaki drugi državi. Frajnciji moramo dati vedeti, da borno tako storili tudi v vsakem drugem slučaju, če Francija stopi na našo stran, in če podvzame vsako akcijo, ki je potrebna, da sc dovede do neuspeha vsaka akcija zavojevalca proti Abesiniji in da se pri tem izvajajo vse potrebne sankcije najstrožje. Ce ostane Francija pri stališču, da mora biti Abesinija žrtvovana, [»tem mora Anglija izjaviti, da jc priprav- Topovska žrela nad Jeruzalemom ljena zapustiti DN. Laburist Artur Ilctidcrsoii mlajši je zahteval, da sc naj upokoji'angleški veleposlanik v Rimu in da se oureai popolno prepoved izvoza v Italijo. Konservativni poslanec Adam je izjavil, da bi bila blaznost, če bi DN pustilo, da Italija požanje plodove svojega napada na Abesinijo. Istočasno jc zahteval, da naj vlada skrbno čuva nad delom Nemčije, ki jc nevarno za Evropo. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu lord Cramborn jc izjavil, da angleška vlada čvrsto ostane pri svojih izjavah, ki jih jc dala v Ženevi. Položaj se ni prav nič izpremenil. Italija še naprej krši pakt DiN in zato Anglija vztraja pri tem, da naj ženevska ustanova izpopolni sistem kolektivne varnosti. V Palestini gori dalje Kairo, 22. aprila, o. Kljub uradnim poročilom angleškega visokega komisarja, da vlada po vsej Palestini in celo v .laffi mir, vendar poročajo popotniki, ki so prispeli iz Palestine v Egipet, p nemirnem stanju, ki vlada po vsej deželi. Do for-melne proglasitve obsednega stanja so angleško upravo prisilili samo vzroki najresnejšega značaja, ker so Angleži drugače v uporabljanju teh radikalnih sredstev zelo skopi. Jaffa, ognjišče nemirov, in Tel Aviv, judovska metropola, sta naravnost obkoljeni od angleških čet, ki so se v naglici zbrale iz vseh garnizij. Nad tem delom Palestino neprestano krožijo letala, ki itnajo svoje veliko oporišče pri Ramlehu blizu Jaffe. Po Jeruzalemu krožijo vojaški avtomobili s strojnimi puškami in vojaštvom v popolni vojni opremi. Pred palačo angleškega visokega komisarja je postavljena baterija topov. Palača leži na gori Skopaš nasproti tempeljskega trga, tako da topovi izpred komisar- razmeram. Intendantski oddelki in pionirski oddelki so razvili živahno delovanje za zagotovitev prometnih zvez za oskrbp čet med bitko. Na severnem bojišču se poglavarji in dostojanstveniki še zmerom predajajo, zlasti zapadno od Takaze. Glavni stan naših čet je premeščen v Desije. Organizacija civilne uprave Asmara, 22. aprila, o. Italijanske oblasti z vso naglico organizirajo normalno civilno upravo v zasedenih pokrajinah. S tem hočejo Italijani dokazati, da so zasedene poki*ajinc docela pomirjene in sposobne za normalno življenje in upravljanje, kakršnega so deležne druge italijanske kolonije v Afriki. Uprava v novo osvojenih pokrajinah bo organizirana po vzorcu v Libiji, Eritreji in Somaliji. Kaj trdijo Abesinci Adis Abeba, 22. aprila. AA. (Havas). Danes dopoldne je bilo vse mesto prelepljeno z lepaki, ki so razglašali, da ni res, da bi bile italijanske čete prodrle blizu Adis Abebe za en dan hoda. Proglas pravi dalje, da je sovražnik namerno razširil te vznemirljive glasove, toda vlada poudarja, da bo zmerom ostala z vzezi s tistimi kraji, o katerih sovražnik trdi, da jih je zasedel. Lepaki pravijo dalje, da je vlada dobila dopoldne obvestilo, da vlada v Solamedi, 150 km severno od Adis Abebe, na cesti v Desije, v An-kobru, v Varamheilu, v Havasu, Dagaburu, Dži-džigi, Hararju in Afdenu, normalno življenje. Grki za oborožitev Dardanel Atene. 22. aprila. AA. Predsednik Melaxas jc izjavil tujim novinarjem, da je grško stališče glede, demilitarizacije morske ožine ugodno za Tur* ti jo. Predsednik vlade je dodal, da bo grška nota, ki se nanaša na to vprašanje, po vsej priliki že danes izročena turškemu poslaniku. 13 letal išče enega človeka Kairo. 22. aprila. AA. (Havas.) Do danes ob 16.30 ni bilo moči najti še nobenega slčdu za nemškim poslanikom baronom Stohrerjcm, ki sc je izgubil v egiptski puščavi. Pogrešanega nemškega poslanika išče zdaj 12 britanskih in 11 egipčanskih letal in 14 avtomobilov. Iščejo ga v pokrajini Dželkorani in baharijski nižini v območju več ko 200 km. Odmevi lvovskih nemirov Varšava, 22. aprila. AA. Bivši ministrski predsednik in maršal sejma, sedanji vojvoda lvovski gosp. Svitalski, je bil odstavljen s svojega položaja na podlagi odločitve ministrskega sveta. V - zvezi s tem dogodkom, ki je izzval v javnosti razumljivo zanimanje, poudarjajo vladni listi, da je bila la odločitev neizogibna, ker je vlada prejmčana, da jc odstavljeni vojvoda zelo dgovorcn za zadnje dogodke v Lvovu, ki so zahtevali tudi smrtne žrtve. Varšava, 22. aprila. AA. Končno je ugotovljeno, da bo belgijski ministrski predsednik in zunanji minister Vanzeeland obiskal poljsko prestolnico 36. aprila. Vanzeeland pride v Varšavo v nedeljo. Varšava, 22. aprila. AA. Včeraj so sc tukaj začela zopet predavanja na vseučilišču, ki so bila ustavljena 4. marca zaradi dijaških nemirov. Schmeling - Louis in 100.000 gledalcev Ncw Vork, 22. aprila. A A. DNB poroča: Spopad med Maksom Scnmclingom in svetovnim prvakom v boksu Joeom Louisom je določen na 18. junija in sc bo vršil v New Yorku v stadionu, ki lahko sprejme 100.000 gledalcev.' Športne tekme tankov Fircnca, 22. aprila. AA. (Stefani). V Firenci sc bodo v kratkem vršile prvič v športni zgodovini tekme naglih tankov, in sicer v okviru pomladanskih svečanosti, ki jih Firenca vsa.ko leto priredi. jeve palače obvladajo ves stari in novi Jeruzalem. Visoki komisar je včeraj izdal proglas na palestinsko prebivalstvo, v katerem poziva vse trezno mislečo ljudi, naj pomagajo s pametjo krotiti strasti zapeljanih somišljenikov ter . delajo z vsemi silami na to, da se vzpostavi red. Zdi se, da je imel ta poziv saj nekoliko uspeha, ker se je pogreb šestih, v Jaffi ubitih Judov izvršil, brez izgredov. Arabci pa so prav ob priliki tega pogreba v drugih mestih pobili večje število Judov, kjer so že ob zadnjih nemirih leta 1933. pobesili in podavili vse Jude, katere so dobili. Judovski prebivalci Hebrona so se jnorali zateči v utrjeno bolnišnico Jlabasa. Angleške oblasti imajo silno težko stališče, Uer se nočejo zameriti ne Arabcem, ne Judom. Sovraštvo med obema narodoma pa je toliko, da ni misliti na trajno pomirjenje Palestine, dokler bodo Angleži nadalje podpirali judovske zahteve po čez dva dni boste brali začetek našega novega podlistka ,Zakleta legija' Angleži prodajajo petrolej Italiji London. 22. aprila. AA. (Agencija Stefani.) Skoraj vsi listi ugotavljajo v svojih komentarjih o seji sveta DN, ki se je včeraj vršila, da so sankcije dokončno propadle. Le News Chronicle vztraja na sankcijah in zahteva uvedbo še petrolejskih sankcij. List poziva vlado, da odredi, da družba Anglo lranian Oil Company« ustavi pošiljanje petroleja v Italijo. Vsak dan nova ladja Spezzia, 22. aprila. AA. (Stefani). Davi so svečano spustili v morje novo italijansko križarko »Duca degli Abruzzi« v navzočnosti vojvodinje Aoste in mornariškega podtajnika Cavagnariri. Svečanost je gledala velikanska množica Hudi. Udeležilo se je tudi mnogo letal, ki so letela nad luko, ko je križarka zaplula v morje. Anglija zvišuje davke London, 22. aprila. AA. (Havas). V poslanskih krogih niso pričakovali nikakega večjega presenečenja v proračunskem načrtu. Zato je zelo neugodno delovalo sporočilo finančnega ministra, da misli vlada povečati davek na dohodke in državno trošarino na čaj. Pri odmeri davkov bodo imeli posebne ugodnosti davčni obvezanci, ki imajo otroke Neguš ne beži na Švedsko Stockholm, 22. aprila. AA. (Havas.) V tukajšnjih uradnih krogih zavračajo vest, po kateri bi se abesinski cesar s svojo družino zatekel na Švedsko in da so se o lej stvari že začela pogajanja. Osem dni zasut London, 22. aprila. AA. (DNB). Iz Mouth Ribe-ra na Novi Škotski poročajo, da se dr. Robertson nahaja zasut v rudniku že osem dni in da ga po vsej priliki ne bodo mogli rešiti. Po cevi, ki spaja notranjost rudnika s površino, je prosil, naj mu dajo svinčnik, da bo mogel s svojim tovarišem Scadingom napisati svojo poslednjo voljo, če v kratkem ne bosta rešena. Z vseh strani se zbirajo prostovoljci, ki mu hite na pomoč. Reševalci so se približali ponesrečencem že na dva metra. Navzlic lomu pa bo treba še več ur, preden jih bode mogli rešiti. Goering poziva letake Berlin, 21. aprila. AA. (DNB). Danes se je vršila velika svečanost za obletnico smrti slavnega nemškega letalskega junaka v svetovni vojni, Manfreda v. Richthofna. Pri tej priliki so izročili zastave letalskim enotam. Letalski minister Goring je imel na letalske čele nagovor, v katerem jc dejal med drugim: Če bo usoda hotela, da boste nekega dne poklicani v obrambo nemškega naroda in domovine, upam in prepričan sem, da boste stopili v akcijo z isto požrtvovalnostjo in pogumom, kakor vaši predniki. Italija in njen uvoz železa Rim, 22. aprila. AA. Pod pritiskom sankcij je italijanska industrija železa preusmerila uvoz iz držav, ki so doslej uvažale to blago v Italijo. Gotove železne vrste, skupno letno kakih 250.000 ton, ne bo več uvažala iz Francije, marveč iz Zedinjenih držav Severne Amerike. To se bo zgodilo tudi jx> ukinitvi sankcij. Razen tega pospešuje Italija svojo železno rudo na otoku Elbi itd. Prav tako skuša pospeši proizvodnjo špirita, ki ga jc v Italiji v izobilju. Nov zakon o priseljevanju tujcev v USA Newyork, 22. aprila. AA. Reprezentančna zbornica jc sprejela načrt zakona o deportaciji tujcev, ki se poroče, izključno z namenom, da si zagotove priselitev v USA. Poročevalec tega zakonskega načrta je poudaril, da sc je zadnja leta nešteto oseb poročilo na tak način, ki pride pod ta zakon. Razpust prevratnih „ strank na Češkem Praga, 22. aprila. AA. Havas poroča: V parlamentu se je začela debata o zakonskem predlogu, ki pooblašča vlado, da lahko razpusti tiste stranke, katerih delavnost je naperjena proti varnosti republike. Kakor znano, je veljavnost zakona, s katerim jc bila razpuščena narodna socialistična stranka, prenehala januarja tega leta. Komunistični govornik in govornik Henleinove sudetske stranke sta sc dvignila proti tenm zakonskemu predlogu. (Sotovo je, da ga bo vnrina parlamenta sprejela. ustanovitvi samostojnega judovskega kraljestva v Palestini. Kairo, 22. aprila. AA. Havas poroča: V zvezi z nočnimi poročili iz Palestine se lahko reče, da jc včeraj v palestinskih obmorskih mestih vladal red in mir, zvečer pa je prišlo do novih neredov. Ob mraku so večje skupine Arabcev iz okolice Tel Aviva hotele vdreti v mesto, oziroma priti v predmestje Hatequo. Policija, ki je bila v strogi pripravljenosti, je odbila napadalce- V Haiti.jr prišlo zvečer do. novih neredov, ker nekateri trgovci niso hoteli zapreti svojih trgovin. Vrhovni komisar je sprejel nekatere vodilne arabske osebnosti in jih pozval, naj vplivajo na prebivalstvo, da se nehajo neredi. Vojne oblasti gonijo preko meje večje skupine beduinov, ki so zadnje čase vdrle v Palestino iz “;l;;«jin. Konec obsednega stanja v Španiji Madrid, 22. aprila. A A. llavas poroča: Vlada je sklenila, da: se v petek ukine alarmno stanje in eenzura, Se bo do tedaj povsod vladal red in mir. Ministri so na včerajšnji seji izmenjali svoje vtise o volitvi predsednika republike in so se strinjali v tem, da mora biti novi predsednik republike odložen republikanec, vendar pa vodja republikanske stranke ne bo izvoljen na la položaj. Predsednik vlade Azana je vztrajal na lem, da je treba spremeniti poslovnik v parlamentu, da se pospeši delo v parlamentarnih odborih. Madrid, 22. aprila. A A. Havas poroča: Aretacije fašistov se nadaljujejo. Menijo, da je bilo samo v Madridu zaprtih 800 fašistov, v vsej Španiji pa več tisoč. Madrid, 22. aprila. AA. Kakor znano je minister vojske v soboto na podlagi sklepov ministrskega sveta pozval generala Orgaza, da naj odpotuje na Kanadske otoke in da naj tam do nadaljnjega ostane. General Orgaz pa je včeraj zbolel in je bil prepeljan v vojaško bolnišnico. Pred oddelkom, kjer se nahaja konfinirani general Orgaz, je bila postavljena policijska straža. Obiskovalci bolnikov se morajo legitimirati. 300 letnica holandske univerze Amsterdam, 22. aprila. AA. (Havas.) Za 300-letnico univerze V Utrechtu meseca junija t. 1. bo izvoljenih za častne doktorje le univerze več tujih učenjakov, književnikov in državnikov. V zvezi s lem omenjajo med drugimi imena književnika Andreja Siegfrieda, rimskega profesorja Termija, belgijskega profesorja van de Vockta, predsednika mednarodne trgovske zbornice van Fliesingna in južnoafriških državnikov generala Hertzoga in generala Smootsa. Avst rijski kancler v Milanu Milan,, 22- aprila. AA. (Štefanij Semkaj je prispel avstrijski zvezni kancelar Schuschnigg. Kakor znano, bo imel predavanje na tukajšnjem zavodu za mednarodne študije. Milan, 22. aprila. AA. Stefani poroča: Predavanje avstrijskega kancelarja tir. Schuschnigga v mestni hiši o ideologiji nove Avstrije« je imelo velik uspeh. Predavanju je prisostvoval državni podtajnik za pravosodje Tuniedei. V imenu avstrijske vlade se ga je udeležil avstrijski opolnohiočeni minister in velika množica uglednih osebnosti političnega in kulturnega sveta v Milanu. Proslava Rima Rim, 21. aprila. A A. (Havas.) Predsednik vlade Mussolini je imel danes dopoldne z balkona palače Venezia na zbrano množico nagovor, ki so ga množice sprejele z velikim navdušenjem. Danes, na obletnico ustanovitve Rima, je dejal Mussolini, slavimo zmage. Po dolgi plovbi smo uzrli luko in vanjo bomo zapluli z razpetimi jadri, noseč s seboj, kakor še zmerom doslej, civilizacijo Rima. Nato so svečano odprli dva paviljona, olj-skega obiska. Živež in radio po letalih Desije, 22. aprila. AA. (Stefani). Pri prodiranju eritrejskega armadnega zbora iz pokrajine Quora-ma v Desije, se je potrdila koristnost oskrbovanja čet z letali. Tako je od 7. do 19. aprila eritrejski armadni zbor prevzel od letal 123 ton živeža in 2 popolni radijski postaji. Podržavljanje vojne industrije Washington, 22. aprila. AA. (Stefani). Večina senatnega odbora za vojsko je predložila vladi nacionalizacijo izdelovanja orožja in streliva in večjega števlia ladij, potrebnih Združenim državam za primer vojne. Proti temu predlogu je manjšina že nastopila in kaže nezadovoljstvo zaradi vladne konkurence v gospodarski industriji. laponska proga na Kitajskem Tokio, 22. aprila. AA. Japonska vlada je sklenila, da predloži parlamentu predlog o zgraditvi nove železniške proge skozi Korejo, ki bo dopolnila odnosno ojačila z vojaškega stališča obstoječo progo Fusan-Seul. To progo bodo gradili pet let in bo stala okoli 100 milijonov jenov. Proga je izrazito vojaškega značaja in naperjena proli Rusiji. Jugoslovan, tihotapec opija Pariz, 22. aprila, m. Tukajšnja policija je aretirala Jugoslovana Krorea, ki je že dalje časa vtihotapljal v našo državo večje količine opija. Policija je aretirala Krossa v trenutku, ko je prispel na pariško železniško postajo Sv. Lazar s tremi velikimi kovčegi. Na tej postaji je Kross hotel iz varnostnih razlogov zamenjati avtotaksi. Tedaj pa je pristopil k njemu eden od policijskih inšpektorjev ter hotel Krossa legitimirali. Ker je pri lem Kross napravil sumljiv gib, ga je policijski inšpektor lažje ranil z revolverskim strelom. Ko so Krossa privedli na policijsko prefekturo, so našli pri njem dv apotna lista, enega na ime Polak Franc, rojen 1870. v Bratislavi, drugega pa na ime Uiovatini Kossar, rojen v Trstu 1805. ter končno legitimacijo iz Zagreba na ime Kraff. V njegovih kovčegih je policija zaplenila 42 kg opija. Uredba o odgoditvi izvršbe za kmetske dolgove Belgrad, 21. aprila, m. Kraljevska vlada je dala doslej zadosti dokazov o svojem stremljenju, da se našemu kmetu v teh dneh gospodarske krize j in stiske izkaže podpora v mejah največje mož- , nosti. Kraljevska vlada ve, kakšne so prilike, s ka- terimi se naš kmet bori še od časov katastrofalnega padca cen poljskih izdelkov, in zato izvaja vlada energično ukrepe, da napravi kmetu živ- ljenje znosnejše in da mu da možnost, da ne bo v tem boju omagal. Pri vsem tem je pa treba poudariti, da je prejšnje suho leto našemu poljedelstvu zadalo nov udarec, ki je še poslabšal stanje v največjem delu države, tako da je mnogo plodnih krajev ostalo brez potrebnega minima živeža, in celo brez semena za setev. Nujna intervencija vlade je mnogo pripomogla, da so se takšne raz-J mere popravile in težkoče znatno omilile. V vrsti teh odločnih ukrepov, ki jih je vlada | dr. Milana Stojadinoviča izdala v želji, da pomaga kmetu, je treba poudariti znižanje davkov in drugih javnih dajatev, velika javna dela in nabava semena za setev, nova tržišča za ugodno plasiranje poljskih pridelkov, skrb za prehrano pasivnih pokrajin, poleg vsega tega je pa začela urejati še eno vprašanje, ki prav tako posega našemu kmetu do živega. To vprašanje je vprašanje kmetskih dolgov. Ker je mnogo dolžnikov-kmetov že zdaj izgubilo zaščito pO prejšnji uredbi, je kraljevska vlada v želji, da kmeta še dalje zaščiti, izdala novo uredbo o odgoditvi izvršbe za kmečke dolgove. Po tej uredbi dobi vsi dolžniki, ki so izgubili zaščito zaradi neobnove menic, ponovno menico, če v roku 90 dni po uveljavitvi te uredbe menico zamenjajo. Prav tako so do 1. oktobra 1936 odgodene vse prisilne prodaje ljepremičnin za kmetske dolgove in za neporavnane obresti. Določbe te uredbe tudi ukinejo vse prisilne prodaje premičnin in odvzem premičnin, ki se vzamejo v svrho zavarovanja in izvršbe. Odgoditev prisilne prodaje nepremičnin in ukinitev prisilne prodaje premičnin za neplačane dolgove pri dolžnikih, ki so izgubili zaščito, sta odrejeni zato, da se kmetu zavaruje imetje, ki' 'z njim danes razpolaga. Besedilo uredbe je tako: Na osnovi čl. 98. finančnega zakona za leto 1936-37 in na predlog ministrov za kmetijstvo, pravosodje, trgovino in industrijo, predpisuje ministrski svet Uredbo. Čl. 1. Vsi po uredbi o zaščiti kmeta z dne 30. septembra 193.5 zaščiteni dolžniki, ki so izgubili zaščito za svoje dolgove zaradi neobnove menic, dobe ponovno to zaščito. Dolžni "so v roku 90 dni od uveljavitve te uredbe zamenjati menice na način, kakor odreja tretji odstavek čl. 7 omenjene uredbe. Drugače izgube ponovno zaščito Čl. 2. Do 1. oktobra 1936 se odgode vse prisilne prodale, dražbe nepremičnin za kmetske dolgove, zaščitene z uredbo o zaščiti kmeta z dne 30. septembra 1935 in čl. 1. te uredbe, in za neplačane obresti za te dolgove. Prav tako se ukinejo vse prisilne prodaje premičnin in odvzem premičnin, izvršen z namenom izvršbe ali zavarovanja. Do 1. oktobra 1936 se ne morejo dovoliti nove izvršbe za dolgove in obresti, omenjene v prejšnjem odstavku. Čl. 3. Ta uredba dobi obvezno moč, ko bo razglašena v »Službenih novinah«. III. mladinski koncert (Predavanje in koncert pri?)'. M. Lipovška.) Grki so smatrali glasbo za glavni sfeber etične vzgoje mladine. Mislim, da bi bilo krvavo potreb-no, da bi se tudi mi po dva tisoč letih zavedali te resnice, in poleg vseh olimpijad skušali tudi v tem posnemati Grke, če bi se hoteli približati njihovemu idealu harmoničnega človeka. A prav pri nas zato tako malo skrbimo. Posebno na srednjih šolali, kjer bi bilo uvajanje mladega človeka v najvišjo vseh umetnosti nujno potrebno, se ne stori za to v splošnem nič. Na praktično, koncertno vzgojo mladine pri nas tudi malokdo misli. Zato je razveseljivo, da smo po par letih premora zopet dobili mladinske koncerte z glasbeno vzgojno tendenco, ki jih sedaj v okviru Glasbene Matice aranžira prof. K. Jeraj. Nedeljski koncert je bil posvečen klavirski glasbi, in to v obliki variacij. Prof. M. Lipovšek je uvodoma v jedrnati, lahko umljivi obliki razložil variacijsko glasbeno formo iti potem tudi pri koncertnem sporedu pred vsako točko na kratko analiziral tisto skladbo. Spored sam je obsegal Hand-love. Haydnove, Mozartove, Beethovnove, 'Kebrove,' Sattnerjeve in Reutterjeve variacije. Profesor Lipovšek je zaigral vse, pa najsi so bile tehnično enostavnejše, ali pa prav koncertno komplicirane kot n. pr. Webrove, s svojini znanim velikim muzikalnim ukusom in dovršeno tehniko. Edino, kar je moarl človek obžalovati, je bilo dejstvo, da je bila Filharmonična dvorana (najbrž tudi vsled lepega nedeljskega vremena) zelo slabo zasedena in da predvsem mladine med poslušalstvom skoro ni bilo opaziti. W. Bm izpred celjskega sodišča S kolom po glavi Celje, 22. aprila. Danes je sedel na založni klopi pred kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča Manfred Jože iz Ponikve. Obtožnica mu očita, da je dne 16. februarja 1936 prišel v družbi Ivana Lebarja do hiše Franca Fortune v Vel. Lepoglavu, občina Sv. Duh. Tu ga je povabil v hišo Tihec Rudolf ter so skupno v večji družbi in v dobrem razpoloženju popivali, dokler Slatinšek ni opozoril Manfreda, da ima Krlež pripravljen nož. Manfred je Krleža na to opozoril in mu dejal, da je prašič, ako ga misli z nožem napasti! Manfred in Slatinšek sta nato zapustila sobo in se zunaj hiše spoprijela — »za šalo« — kakor se obdolženec • zagovarja. Spoprijem se je končal tako, da je Slatinšek podil Manfreda okrog hiše. Pri tem pa je Manfred zgrabil nek kol ter se z njim branil pred Slatinškom. Končno pa ga je s tako silo udaril po glavi, da se je Slatinšek kot snop zleknil po tleh. Svojim tovarišem je Manfred prvotno dejanje priznal. Pozneje pa je dejal, da so ju napadli fantje iz Loč, ki jih pa v temi ni poznal. Takoj drugega dne po dogodku je komandir orožniške postaje v Ponikvi prejel prijavo od brata pokojnega Slatinska. Takoj se je podal na Slatinškov dom in od pokojnega Slatinška, ki je bil še pri popolni zavesti zvedel, da ga je udaril »Hrvat«, kar je domače ime za Manfreda. Slatinšek Jakob je bil nato prepeljan v celjsko bolnišnico, kjer pa.je zaradi vnetja open in možganov, povzročenega z udarcem s kolom, umrl. Manfred Jože je zakrivil s tem zločin zoper življenje in je bil obsojen na 3 leta robije in 4 leta izgube častnih pravic, dalje na 1000 Din povprečnine in povrnitev stroškov bolnišnice. Glede zahteve matere pokojnega Slatinška, naj ji plačuje obtoženi tudi rento, jc sodišče zavrnilo zasebno udeleženko na civilno-pravno pot. Poldrugo leto za uboj Celje, 22. aprila. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča sta se danes zagovarjala brata Leskovšek Miha, rojen leta 1915 in Leskovšek' Anton, rojen leta 19C9. Dne 17. marca t. 1. so v vinogradu Franca Šetine začeli kopali. Ves dan je potekel mirno. Zvečer pa so se zbrali v kleti, kjer so večerjali; po večerji so odhajali tako, da sta šla oba imenovana brata skupaj s svojo sestro Emo proti demu. Leskovšek Jože pa je zaostal ter se začel kregati z Janezom. Jože Leskovšek je začel klicati na pomoč, nakar sta se Miha in Anton vrnila in opazila, da leži Janez v kolovozu na cesti. Med tem se je približal Florijan Cetina in hotel imenovane, ki so se prepirali, pomiriti. V prepiru pa je udaril Cetina Leskovška Miho po glavi, radi česar se je ta tako razburil, da je začel z motiko mahati okrog sebe in pri tem, kakor je Sam pripovedoval, ni izključeno, da je z motiko zadel Janeza Leskovška. S tem udarcem mu je prizadejal 3 cm dolgo rano nad desno očnico. Udarec je bil tako močan, da mu je počila lobanska kost. Leskovšek prvotno na to ni polagal j>osebne pažnje, in tudi rane ni lečil, kakor bi bilo potrebno. V nekaj dneh je nastopilo zastrupljenje. Skozi razpoko v lobanji je pričel gnoj prihajati do možganov, zaradi česar je nastopilo vnetje open in je Leskovšek 27. marca t. I. na posledicah tega vnetja umrl. Sodišče je obsodilo Leskovška Miho, upoštevajoč, da je mlajši mladoletnik, po § 178/11. k. z. na eno in pol leta strogega zapora, na povračilo stroškov kaz. postopanje in na plačilo 600 Din povprečnine. Oprostilo, pa je vsake krivde in kazni Leskovška Jožeta. Brez sledu izginil Radeče, 2il aprila. V Radečah pri Zidanem mostu ie preteklo nedeljo dopoldne nekako ob deveti url izginil brez vsakega sledu dimnikarski pomočnik Game Karel, uslužben pri dimnikarskem mojstru Klanšku v Radečah. V zgodnji jutranji uri je šel po službenem opravku od doma. Po dovršenem delu se je oglasil v okoliški gostilni, kjer je našel svojega prijatelja Kramžarja, s katerim sta popila par meric dobrega. Kmalu po 8 sta se odpravila proti domu. Ker sta bila malo okajena, ni na njuno besedičenje nihče polagal pažnje. Krenila sta proti Savi. Game se je odločil, da bo skočil v Savo. Vse prijateljevo prigovarjanje je ostalo brez uspeha in je vztrajal pri svojem sklepu. Spremljevalec, ves preplašen, ni vedel kaj storiti in je v tej paniki stekel po pomočnikovega mojstra v Radeče. Za nekaj minut je | že bil mojster na nesrečnem mestu, kjer pa ni našel več svojega pomočnika, temveč le njegovo dimnikarsko opremo. Mojstrov pes, ki je pomočniku sledil, je na omenjenem mestu cvilil proti vodi, kar je vsekakor znak, da je nesrečnež obupal nad življenjem in skočil v Savo. Zadeva je bila takoj prijavljena orožništvu, ki pa pogrešanca do danes še ni izsledilo. Vse okolnosti kažejo, da je pogrešani izginil v valovih Save, četudi ga pri tem m nihče videl, ki bi lahko potrdil grozno dejanje. Belgrad, 22. aprila, m. S kraljevim ukazom je na predlog ministra za pravosodje upokojenih vec višjih cerkvenih dostojanstvenikov, muslimanske verske zajednice. Med njimi je upokojen dosedanji vrhovni poglavar muslimanske cerkve v naši državi Keis-Ul-Uleina Hadži Ibrahim Ma-glajlič. Divjaški cigani V neposredni bližini Smederevske Palanke so se pred nekaj dnevi utaborili cigani, ki jih je usoda prignala iz Srebrenice v Bosni. Zapeljali so svoje vozove na sejmišče In tam razprostrli svoje šotore. V nedeljo dopoldne so cigani seveda izrabili konjunkturo in šli vsi beračil in nadlegovat ljudi po mestu. Sklej)ati se da, da so napravili dober izkupiček, ker so se popoldne skoro vsi preselili v gostilne in se ga tudi precej napili. Pri tem so se sporekli in se stepli s koli, ki so jih ruvali iz ograj bližnjih dvorišč. Ko so se nekoliko ohladili, so šli pod svoje Šotore. Zvečer pa so se spet spoprijeli. Z noži so sl raztrgali nekaj rokavov.' Dva pa sta pobegnila pred neko kavarno in tam kovala maščevalne načrte za svoje krvne sobrate. Pri lej nameri jih je odkril neki delavec in jih z nožem v roki povprašal, kaj sploh hočeta. Za odgovor pa ga je eden od ciganov s kamnom tako močno udaril po glavi, da se je segedel. Ta čas pa se je druga skupina ciganov spravila nad nekega kmeta, ki je vozil deteljo. Planili so nanj in zahtevali, da jim (la deteljo za konje. Kmet se je seveda tej zahtevi uprl in pognal svoj voz. Tedaj pa je skočil eden od ciganov za njim In ga z opeko tako močno udaril po glavi, da se je zrušil na tla. Ko se je pobral, je hotel iti zadevo naznanit orožnikom. Tedaj pa so cigani ponovno planili nanj in ga začeli suvati z noži, kamor je padlo. Ko pa je že ležal na tleh, je pograbil neki cigan za motiko In z njo česnil kmeta po glavi. To' pa še ni bilo dovolj. Ostali so pograbili nože in ga vsega razrezali. Po uekaj trenutkih je bil kmet mrt^v Tujci o naši fotografiji srrafS"! ey™pska . fotografska revija »Foto-grafische Kundschau« je posvetila svojo aprilsko številko Slovencem. Na uvodni strani prinaša od-'° reprodukcijo Pfeiferjeve :;V vaški cerkvi , nato Douganovo »Soncu nasproti« ter dvr Gromov,: »Slovenska vas« in > K resnice«. Vse te sl i ke so reproducirane na cele strani, kakor tud? Star-zikova »liho jezero«. Ostale strani te odlične re vije. pa izpolnjujejo krasni posnetki KorSa K Kocjančiča, Gogala ,Bazelja in Branca. Ta izchii revije je prišla ob priliki Fotografskega zbornika ki so ga izdali ljubljanski Fotoamaterji. To se vidi revij a',* ko p ra vi ^ izdajo reprezentativen zbornik svojega dela. Poziv k sodelovanju je naletel na močan odziv Vsi ki prihajajo v {»štev, so storili najboljše kar’ so vS’e ttogrI^ke!!ali P°P0ln0 in venio slik0 /.popoinjeiio, obsega poleg (30 na veliko reprodu-isknvnlm kratek uvod o malo poznanem raz-. f m tez* i P u h a r j ik la. ' polju ki ilefi°ra,*‘.-tek,sl je f)Dln hvale zborniku, k Sa je izdal ljubljanski fotoklub. To je ponoven dokaz, kako uspešno nas lahko fotografija»red- s avija kulturnemu svetu. Ne zgodi se namreč zlepa, da bi revija, kakor je »Fotografische Rund- no«rU\ r!0sv®t',f sli0,'ai celo številko eni narodnosti, kakor je to storila v tem slučaju. To je tembolj upoštevanja vredno, ker je Uredništvo ?e revije ljubljanski Fotoklub samo od sebe pozvalo na.t pošlje Fotoklub klišeje onih slik' ki šobile objavljene v , Fotografische Rundschau« tudi dr -« pozornost posveča slovenski fotografiji E •Sferih^ V"d'*"lh..tropskih fotorevij: dunaj-v 7 svetovnih 'jezikih \ Ja VS“k lnesec in to jejo tudi člani li.iM’ 1 rey,lJl slalllo sodelu-i f ljubljanskega Fotokluba ter sp konkurenci aL'USPe- u.YeliavlJaj° v mednarodni konkurenci, ki pri reviji sodeluje. Uspehi naših fotoamaterjev so torej tudi tukaj odlični. la dunajska revija že tri mesece sknrai w ra£viVki bneViIui1.POr0ea ° Veliki ""^narodni r ■ u!’. . 0 ~~ ltakor znano — od 2 do mai-! v Ljubljani. S ten, ta svetovna revija ne delarl naše krale'0' “ fotofirafii0’ 'narveč sploh za nase kraje in nase razmere. Vesti iz Belgrada .i peISliaf 22: aPrila- Nj. kr. Vis. knez namest-mk la\el bo danes opoldne sprejel v svečani avdienci novega bolgarskega poslanika na našem dvoru dr. Karajva, ki bo prišel na dvoH spremstvu bolgarskega vojaškega atašeja, generala J* fvelmka bolgarskega poslaništva v Beigrad" Kjosivanova. Ob tej priliki bo novi bol-Jarski poslanik na našem dvoru izročil knezu na-mestmku poveri na pisma, s katerimi ga je bolgarski krali^postavil za poslanika na našem dvoru. dne IiIe°Vnri!adl 22' ,a?riIa.- m' Tekom včerajšnjega. narJ ^ semkaj minister za soc. politiko in TT rt^rav'e fr zastopnik pravosodnega mini-s ra Drag.sa Cvetkovič v spremstvu narodnih po-siancev dr. Miloša Laškoviča, dr. Vojc Janiž, °, d°|'i C^' P° SV°iem Prih»du so si vsi oglo- dali rnednarodno razstavo plemenske živine Belgrad, 22. aprila, m. Uprava tukai«niorf» - rodnega gledališča je angažirala za eno gostovanje Tica°hSVe °i umetnico Asto Nilsen. Znana umet-"lca bo Prispela v Belgrad s svoje evropske turneje iz Prage ah Budimpšte z vso svo^ gledališko Metaksas v Belgradu Belgrad, 22 aprila, m. Na predstoječem zase-danpi držav balkanskega sporazuma bo po vesteh iz Aten vodd grško delegacijo sam ministrski pred-sednik in zim. minister Metaksa®. T&Selefonski kabel St. lij - Belgrad Belgrad, 22. aprila, m. Minister za P. T T dr. Branko Kaludjerčič je glede licitacije za na- R U !l6V -2a ”,OVO t®!efonsko Unijo od Čitilija do Belgrada izjavil časnikarjem, da se je ta lici- aC1Da-T”r a -21?' t-. m' ^a te' licitaciji je minister za ri l spreiel tri ponudbe, ki jih sedaj proučuje posebna komisija. Kakor hitro bo komisija svoje tu n^ala' b° predložila ministru elaborat. Ta elaborat pa bo minister predložil ministrskemu INZ sprejela SK Ljubljano Belgrad, 22. aprila, m. Sinoči se je vršila seia Jugoslovanske nogometne zveze, na kateri <=n L pretresale tekoče zadeve. Na seii L 7, jela v svoje članstvo novišportni klnh f^ai,vPre’ ki ga dejansko tvorita dosedani "L^ b tL,.ubI’an°: športnih klubov Primorja Tli ° T ‘u01’1 ljubljanske nogometne po-dzve™ zahtevo članstva ljubljanski klub Sloifo k? za fcr!ala. lz. s Hermesom. Iz članstva ie fri' se )e fuzioniral morju pa je dovoljeno J črta,na tudi Ihnja, Pri-»S. K. Ljubliana« V * SJV°,e sPremeni v končnoveljavno »ki seji je bilo tudi odigrala tekma ?e b° 29' *Prila t. I. in dunajskim Hakotkn ,dr,Za.vno . reprezentanco Belgrad, 22 anril m spf?nng-partnerjem. iSraiske norfnm i sinočnji seji bel- jetT ponudb« "r ,poLdzve2e >e bila končno spr- Krakova 2a notfimetne1”^1!, Kat°vice' Lodza in mesta Belgrada V Ka W i iTj n reprezentanco 21. junija, v Lod7M V ?° BcI£ra|čani igrali u 22., v Krakovu pa 24. junija, Očarujoči zaročenec v rdtegrajski P0!10’.)' ie prišel pred nekaj dnevi neke« ,PraV zanim,v grešnik. Prijela je namreč ie v wf-n-g-a 'ni;enerJa Milana Obrenoviča, ki je v Subotici izvršil več poneverb Mož ie bil za poslen pn belgrajski Ivrdki »Labor«, ki gradi mednarodno avtomobilsko cesto Le Havre- Belgrad. on je velik domišljavec, okretnega vedenja in je r? zmotil več subotiških deklet, s katerih eno seje tudi zaročil. Povsod se je predstavljal kol inzener-geometer, (er je tako z legitimacijo tvrdke, pn kateri je bil uslužben in na kateri ja dostavil svoj lažni poklic, kupoval vse vrste blaga na obro-Prav v času, ko se je hotel poročiti, pa je prišla tiralica belgrajske policije za nekatere stare grehe. Tedaj so ugotovili, da je mož navaden goljuf, ki ni ogoljufal samo trgovcev, temveč tudi svojo zaročenko, še preden je mogel pobegniti, pa ga je spravila policija v svoje zavetje. Zena: »Pijanec grdi, tri ure sem čakala nafel« Mož: prava reč. Penelopa je čakala moža dvajset let, pg mu ni nič Žfllega rekla, ko sc jc vrnil.« Ljubljana danes ICo3««Sar Danes, sreda, 22. aprila: Soter in K. Jutri, četrtek, 23. aprila: Vojteh. Lekarne. Nočno lekarniško službo vršna drevi Sv. Jakoba trg 9: mr Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr Oartus, Moste. ž11 Simfonični koncert. 22.30 Plošče. — Varšava: 20.15 Sketch. 21 Chopinove klavirske skladbe 21.55 Igra. 22.15 P astra ura. — Vsa Nemčija: 20 15 Ura mlade generacije. Berlin: 20.45 Nemške skladbe - Kbnigsberg: Mozartove skladbe. 20.45 Večerni kotie. — Vratislava: 20.45 LatISkn komponisti. — IApsko: 20.45 Vojaška godba. Koln: 20.45 Večer muzikantov. — Frankfurt-Stut-tgart: 20.45 Radost d. d. — 24 - 2 Nočni koncert he-aenakega deželnega orkestra. — Monaknvn: 18 Johann Strnussov koncert,. 20.45 Orkestralni koncert. — Brrn-munster: 20.45 Beethovnova 1,ponora — uvertura. 21.11) Godalni kvartet. 21.45 Za Švicarje v tujini. 11.000 Din plen tatu Kranj, 21. aprila. Trgovcu Likozarju Ivanu iz Predoselj pri Kranju je neznan tat ukradel iz nezaklenjene sobe 11.100 din. Ker je bil denar spravljen v listnici in ta v nezaklenjeni omarici, tat ni imel težkega dela. Tatvino je g. Likozar opazil šele pred nekaj dnevi in je mnenja, da je bila izvršena že po 14. aprilu. Da pa je nesreča še večja, je to, da je bilo 7000 din tega denarja last tamošnjega Gasilskega društva, namenjenih za zidavo doma. Ta denar je koncem marca g. Likozar prejel od banovine kot načelnik gasilske čete. Orožniki si prizadevajo na vse načine, da bi tatu izsledili. Vsekakor pa je zelo nespametno, da se dandanes, ko se klatijo vsemogoči ljudje okoli, tako slabo spravlja denar in celo tuji. Preveliko zaupanje tudi ni vedno na mestu. Padel preko stene kamnoloma Včeraj se je v Podsusedu dogodila nesreča. Neki kmet je padel preko stene kamnoloma in se težje poškodoval. Nesrečni kmt je bil, kakor pripovedujejo njegovi znanci, precej pijan. V takem stanju se je povzpel na vrh stene kamnoloma, kjer mu je pa zdrsnilo in je padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo, zraven pa dobil težke notranje poškodbe V takem stanju in brez pomoči ie moral čakati jutra, da so prišli delavci na delo. Ti so pozvali rešilno postajo, ki pa ni hotela poslati svojega avtomobila, preden ni imela zagotovila, da bodo stroški prevoza poravnani. Tako je moral nesrečni kmet precej dolgo čakati, da se je to uredilo in so ga prepeljali v bolnišnico. »No, zakaj pa se tako klavrno držiš, prijatelj? vpraša polnočni gost prijatelja pri dalmatineu. »Oh, veš kaj,« mu položi ta, »ob osmih som telefoniral ženi, zakaj mo ne bo domov, zdaj pa fie nikakor ne morem več spomniti tistega pametnega izgovora.c Novi rekorder Zabala trenira s svincem na nogi. mi uspehi v onem času pokazali, kaj zamorc človeško telo. Gre tu za poklicno tekače, ki so se v onem času tako izrazilo dvignili nad vse druge športnike in ki so s svojimi uspehi znam še danes. Kljub vsemu pa rekord, ki ga je |>ostiivil Nurmi v I. 1928. 7. oktobra v Berlinu s svojim enournim tekom je eden najpomembnejših naporov vseh časov. Nurmi je pretekel v eni-uri 19.210 km. Od Luis Sennsta do Nurmija Za povprečnega človeka bi brez dvoma pomenilo teči eno uro brez preslanka pravi strah. To |>' tudi popolnoma razumljivo. Ampak prav tako, kot ljudje občudujejo kakega iznajditelja, ki je s svojim izumom presenetil ves svet, prav tako je ludi s takimi rekorderji. Vsi ti ljudje- imajo za seboj dolga leta napornega dela, za kar nihče ne ve. Pokaže se samo enkrat in takrat ves svet jiogleda začudeno in ne more razumeti. Seveda ne moremo primerjati dela iznajditelja s športnikom; ' v eni stvari pa sta prav gotovo slična. Oba sta j za svojo stvar morala trdo delati. Prvi uspeh, ki še pomeni brez dvoma v šport-| nem svetu dogodek velikega formata v enournem teku, je dosegel kanadsko-indijanski mešanec Luis : Bennet, ki je v teku enega dobrega leta s štirimi j preizkusi, štiri krat izboljšal svetovni rekord v | enotirnem loku. Dne 17. oktobra 1802 je Bennet tekel prvič in pretekel v eni uri 18.380 km; na-| slednje leto, dne 3. aprila 1863 je pri četrtem po-i izkusu dosegel 18.589 km. Enaindvajset let je dr-1 žal ta rekord in šele I. 1884. je izboljšal Anglež VVilliain George dolžino komaj za 16 m. Osem let kasneje je Anglež Sidney Thomas [Kistavil marko 18.471 km. Zadnja dva sta bila športna amaterja. Leta 1897. in 1899. pa sta zopet dva poklicna lelia-| ča Angleža Tred Baevn in Harry Watkins potisnila j mejo navzgor na 18.619 km in 18,634 km Šele I. 1904. se je posrečilo Angležu. Alfredu Shrubbu, da je prepričevalno ‘izboljšal Bennetov ; uspeh. Po ločno napravljenem načrtu do vseh podrobnosti — celo korake je odmeril, kako dolge mora teči — se je posrečilo jeseni 1. 1904. nekega lepega sončnega popoldneva izboljšati rekord v enournem teku za več kot 100 m. A8ffr«d ScHrubb 18.742 km To, takratno angleško čudo v teku je v enem samem letu ob isti priliki postavil 6 novih svetov- nih rekordov. Na 6 angleških milj (9656 m) je postavil čas 29 minut K) sekund; za 10.000 m je rabil 31:06:9. Nato je povrsti popravil vse rekorde do 10 milj, ki jih je pretekel v 50:40 (10.093 km). Po uri se vidi. kako enakomerno je moral leči Shrubb. V prvi pol uri je pretekel 9658 m, v drugi pol uri pa samo 574 manj. Tekel je ves čas popolnoma enako, samo proti koncu je malo popustil. Devet let se je opiral ta Shrubbov rekord osem napadom. Za one čase je to naravnost fenomenalen uspeh in bilo je jasno, da bo ta čas izboljšal lahko samo oni, ki bo moral biti res mnogo boljši kot pa Shrubb v svoji najboljši formi. Niti na oni strani luže -— v deželi tisočih možnosti ni bilo najti boljšega tekača. Toda čas je šel svojo pot naprej in topot prinesel rekord Francozu Jeanu Bouinu iz Marseilla, ki je bil brez dvoma najboljši francoski tekač na dolge proge. Njegovo sijajno znanje se kaže v tem, da je bil ves čas svoje š|x>rtne kari-, jere premagan samo enkrat, in sicer po znanem Fincu, Nurinifevem predhodnikom llanues Ko-lehmainen. Leta 1911. je Bouiu najičavil prvi poizkus. Napovedal je rušitev svetovnega rekorda na 10.009. metrov. Res, s časom 30:58.8 ee je Bouinu poere-čilo izboljšati rekord. Z vmesnimi časi na 7500 ni, na 6 angleških milj in polurnem teku je naenkrat popravil 4 svetovne rekorde. Šele 1. 1913. je napravil po večmesečnem pripravljanju naskok na rekord v enournem teku. Pekel je s jiomočjo dirkalnega konja, ki mu je tempo diktiral jezdec |io popolnoma preračunanem načrtu za vsako rundo. Na ta način se je posrečilo Francozu Bouinu, da je pozno popoldan v lepem poletnem dnevu, dne 6. juljia 1913 v Stockholmu na tamkajšnjem najboljšem tedanjem stadionu v Evropi povečal razdalje v enournem teku za 281) metrov več kot Shrubb in kot prvi prekoračil bajno marko 19 km. Jean Bouin 19.021 km Med spremstvom ki je pomagal Bouinu na progi je bil tudi Aleks Ahlgren, najboljši švedski tekač na dolge proge, ki pa ni inogei vzdržati tempo Francoza, ki je tekel točno kot ura in je ob sedem kilometru oslal zadaj. 5000 m je pretekel Bouiu v času 15:27,6 pri 10.000 m je ura jroka-zala 31:22 pri 15 km pa je padel s časom 47:18 tedanji svetovni rekord. Če primerjamo vmesne čase, ki jih je Bouin tekel, vidimo s kakšno točnostjo je bil preračunan slednji kilometer, ki ga je pretekel. Kako nedosegljiv je bil ta Bouinov uspeh, ki je jrostal narodni junak in je v svetovni vojni padel na Marni za domovino, vidimo iz tega, da je preteklo 15 let, da je prišel nekdo in izboljšal tako razdaljo. Toda slavni finski tekač Paavo Nurmi, največja športna zvezda naših dni si je nadel nalogo, da hoče porušiti Vse rekorde od 1500 m pa do 20 km. Enourni tek je hranil za konec svoje karijere in ko je leta 1928. začela temneti njegova zvezda, se je odločil še enkrat, in sicer, da jropravi nedosegljiv Bouinov rekord. To, za kar so njegovi predniki jiorabili večmesečni specijelni trening, je Nurmi dosegel takoj. O tem tudi nihče, kdor je poznal Nurmija prav nič ni dvomil. Ta zgodovinski športni dogodek se je vršil dne 7. oktobra 1928, v berlinskem stadionu. Nurmi je tekel kot stroj, v rokah je imel uro in s svojim več kot dva metra dolgim korakom pobiral runde Več kol 20.00 gledalcev je bilo priča teinu gigantskemu boju človeka z naravo in priča triumfa, ki ga je dosegel Nurmi s svojim tekom. Vse tekmovalce je prehitel za več kot 1000 m in pojiravil Bouinovo razdaljo za več kot 180 m. Paavo Murmi 19.210 km Vmesni časi: 5000 111 15:31. 10.000 m 31:08, pri 15 km je mimogrede popravil 15letni Bouinov rekord za 29 sekund-: 46:49. Ti vmesni časi dokazujejo, kako čudovit občutek za tempo je imel Nurmi. Tekel je ves čas skoraj absolutno enakomerno in v tem je tudi odkrita vsa Nurmjieva skrivnost. Zadnjo nedeljo pa je poizkusil mali Argentinec Juan Zabala in je hotel kar v enem samem teku doseči tri svetovne rekorde 10 angl. milj v enournem teku in še rekord na 20 km. Bilo je preveč. Poleg zamišljenega Nurmija se je moral boriti še s slabim vremenom. Napovedal je tri rekorde, po-stavil pa je samo enega. Izboljšal je Nurmijev rekord na 20 km za 38 sekund; pretekel je progo v 1:04:02. Vmesni časi: 1500 m 4:39, 3000 m 9:04, 5000 m 15:20, 10.000 m 31:20, 15 km 47:36, enourni tek 18.753 km. S tem rekordom je Zabala dokazal svojo odlično formo in morda res ni daleč Čas, ko se mu bo posrečilo tudi to, kar se mu prejšnjo nedeljo zaradi slabega vremena ni. Drzna vlomilska tolpa pred sodniki Ljubljana, 22. aprila. Na zatožno klop v dvorani št. 79 je včeraj ob 16. sedla kaj pisana in raznolika družba. Kar deset obtožencev. Sodni sluga je imel dokaj skrbi, da je zanjo preskrbel poleg klopi še druge sedeže. V dvorano je prišlo tudi osem branilcev, vsi imenovani po službeni dolžnosli. Pred malini senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, je bila obtožena zaradi raznih drznih, nočnih vlomov tolpa poklicnih, že večkrat na leta kaznovanih vlomilcev. Kot glavar te tolpe našlo,*i 26 letni Bkoljelo-čan Viktor Ban. ki je znana kot prebrisan in drzen vlomilec, kaznovan že neštetokrat zaradi večjih in manjših tatvin. Ban je laiti^d julija do oktobra izvršil več vlomov v tovarno Eifler v Ljubljani, odkoder je v presledkih odnesel do 630 m črnega žameta in pliša v vrednosti okoli 12.000 Din. Zamet in jiliš je prodal za sramotno nizko ceno, za okoli 30(10 Din. Ban je dalje lani vlomil v tovarno Beer & Hribernik v Tacnu pod Šmarno goro in odnesel okoli 200 m kariranega sukna v vrednosti 60000 Din. Trgovcu Zornu Franu v Ljubljani je Ban odnesel 52 aktovk, 18 listnic, 11 manikir, 28 nahrbtnikov in 1 kovčeg. Vso to blago je prodal po svojih znancih raznim ljudem. Banu delu druščino 42 letni Jože Anžur, brat lani spomladi iz ljubljanskih zaporov pobeglega Toneta, ki je jiotem na domu v Zadobrovi tragično končal, ko se je skrival pred orožniki. Jože Anžur se ie udeležil samo vloma prt Killerju, ko so bili odneseni 4 veliki kosi žamelu. Tretji vlomilec, 46 letni Karol Notar iz Stare Loke, je skupno z Banom odnesel Filipu Podbevšku 500 vreč. ('.'eliti, 43-letni Andrej Rant iz Zaloga je poskušal z Anžurjem dvakrat vlomiti v tovarno Beer & Hribernik, n sta bila vsakikrat prepodena. Obtožnica drugače temelji samo na indicih. m Ostalih šest obtožencev je državni tožilec g, Branko Goslar obtožil zločina, odnosno prestopka, da so od Bana ukradeno blugo kupovali, sprejemali itj prikrivali. Prvi štirje obtoženci zanikajo vsako krivdo. Ban se izgovarja, da mu je dal vse blago neki Hans Schwarz. Prvotno je nekatere vlome priznal, naposled jia pred preiskovalnim sodnikom vse preklical. Tudi Anžur, Notar in Rant vse laje in trdijo, da Bana sploh rte poznajo, da ga niso nikdar videli in nimajo ž njim nikakih poslov. Značilno je, da so vevški orožniki našli mnogo blaga, zakopanega v seno v bližini Anžurjeve hiše v Sjjodnji Zadobrovi. Ostali obtoženci priznavajo inkriminirana dejanja. Težki kanoni Pred sodniki ie razstavljena velika zaloga nakradenega žameta, pliša in drugega blaga. Vse nakradeno blago so cenili na 50.000 Din. Vsi obtoženci so prav elegantno napravljeni. Prvi, glavni obtoženec, Ban Viktor, se je svoj čas udejstvoval kot športnik na zelenem polju. Prvi štirje obtoženci so drugače v kriminalnem žargonu »težki kanoni«, Presedeli so že po več let v mariborski kaznilnici. Ta je bila pač za nje »visoka šola-. Nekateri izmed obtožencev so pred leti že stali še pred ljubljansko poroto, ki jih ie sodila zaradi velikanskih tatvin v voiaška skladišča ori Zalogu in zaradi vlomov v .tovorne vagone, od koder so odnašali cele kupe manufakture, sladkorja, kave in cigaret. Rant Andrej je po ječah presedel že 16 let Anžur Jože, o katerem pravijo, da je najbrž Maribor Lekarne. Nočno lekarniško slubo vršita drevi Konigova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« in Mina-rikova mestna lekarna -Pri orlu« na Glavnem trgu. * Klub SKAS ima drevi ob običajni uri sestanek v prostorih Strokovne zveze v Sodni ulici. Vojnim invalidom. Vojaški urad mestne občine opozarja vse interesente, da daje (»ojasnila glede nove uredbe o izpremembah in dopolnitvah invalidnega zakona lc onim vojnim invalidom, ki bivajo v Mariboru. Markova procesija. V soboto pojde Markova procesija iz stolnice ob pol 7 zjutraj v frančiškansko baziliko, istočasno pa krene frančiškanska procesija v stolnico. Nastop čeških pevcev Za koncert slavnega pevskega /bora Smetana iz Plzna vlada v Mariboru veliko zanimanje. Koncert se bo vršil v petek zvečer. Oproščena Maribor. 21. aprila. Velika razprava., pred senatom petorice se je. končala danes opoldne z oprostilno razsodbo zakonca Vinka in Marija Senčar iz Galušaka, ki sta sedela na zatožni klopi jiod strašno sumnjo, da sta zastrupila mater, oziroma taščo Frančiško Senčar, sta dosledno zanikala vsako krivdo. Dokazi, ki jih je navajalo državno ji-ravdništvo, so bili nezadostni, da bi se sodišče lahko prepričalo o njuni krivdi. Oba obtoženca sta bila oproščena in takoj izpuščena na svobodo. Pereča regulacijska vprašanja Maribora Maribor, 21. aprila. Na najprometnejši točki mariborskega mesta in to skoraj na enem kupu imamo kar troje še nerešenih regulacijskih vprašanj, ki so gotovo v prvi vrsti potrebna' najnujnejše rešitve. To so: končna ureditev trgu Kralja Petra, odstranitev •katakomb na začetku Pobrežke ceste in prs-tlakovanje obeh dovozov na glavni dravski most. Vse to naravnost kriči po čimprejšnji ureditvi in Mariborčani jo že nestrpno pričakujejo. Ker pa se stvar nikamor ne gane, padajo v javnosti čimdalje jiogosteje pikre opazke na račun mestne občine, ki pa niso upravičene, ker je mariborska mestna uprava pri vsem tem popolnoma nedolžna. Najnujnejša je bila pač končna regulacija Kralja Petra trga. Načeli so jo lansko pomlad, ko so postavili tri prometne otoke, ki naj bi uredili zamotano prometno vprašanje tega |iroslora. Ureditev prometa s tremi otoki je bila samo poskus, ki se je deloma obnesel. Kmalu je pokazala praksa, da bi zadostovala samo dva otoka; prvi prometni otok bi bilo treba pomakniti v nekoliko večjo razdaljo od mosta. Izgotovili so potem nhčrte za definitivno ureditev, z delom bi se bilo lahko pričelo nato vsak hip, stvar pa je zastala tam, kjer tega nihče ne bi pričakoval — pri banski upravi v Ljubljani. Iz nerazumljivega vzroka zavlačuje tehnični oddelek banske uprave odobritev načrtov in tako imamo na Kralja Petra trgu še vedno provizorične prometne otoke iz granitnih kvadrov, da izgleda vse skupaj kot kak kup razvalin. Mariborčani smo se na te razvaline že skoraj navadili, čujejo se pa upravičeni očitki od drugod, celo iz inozemstva. Mestna občina je pri banski upravi že opetovano zahtevala čimprejšnjo odobritev načrtov in dovoljenje za pričetek dela, I>a je bilo vse zaman. Mariborčani se z zanimanjem sprašujejo, kdo ima pri banski upravi interes na tem, da imamo sredi mesta na najprometnejšem kraju razdejan trg, ki bi ga ne trpeli nikjer drugje. — Druga, prav tako važna zadeva je vprašanje pretlakovanja dovoza na obeh koncih mosta. Sredino mosta je dala državna uprava pred dvemi leti pretlakovati z lesenimi kockami. Za tlakovanje dovozov pa mora prispevali polovico država, polovico pa mestna občina. Mariborska občina je že pred nekaj leti pripravila svojo polovico — četrt milijona din, ki so vsak čas na razpolago. Od države pa ni mogoče dobiti enake vsote in tako propada granitni tlak čimdalje bolj, kotanja nastaja poleg kotanje in mariborski most je zaradi svojega nesrečnega tlaka pravcati strah za vsa vozila, zlasti še za avtomobiliste, ki se ga že od daleč bojijo. Tudi to vprašanje bi se dalo razmeroma lahko, hitro in z malimi žrtvami urediti, če bi pokazala država tako pripravljenost, kot občina. Največ preglavic bo prav za prav še dala odstranitev tako imenovanih »katakomb« — ostankov nekdanje Turkove hiše na začetku Pobrežke ceste. Ureditev tega dela ceste je zvezana z regulacijo celega magdalenskega trga okrog farne cerkve, ki ga bo pa mogoče urediti le z velikimi žrtvami. Vendar bi se dal ta prostor vsaj začasno nekoliko primerneje urediti, da ne bi preveč kričeče odbijal od cele okolice. Pa bi se Mariborčani končno zadovoljili tudi s tem, da katakombe ostanejo, samo da se končno uredi Kralja Petra trg in tlak na mostu in zato pričakujejo od pristojnih oblasti v Ljubljani nekoliko več uvidevnosti. FRANCOSKA AKADEMIJA SREDNJIH ŠOL V LJUBLJANI Opozarjamo cenjeno občinstvo na francosko akademijo, ki jo bodo priredile ljubljanske srednje šole v petek, dne 24. aprila ob 20. uri v dvorani Delavske zbornicaa in sicer pod pokroviteljstvom francoskega konzula g. Remeranda Bogati in pestri program obsega celo vrsto recitacij, pevskih in glasbenih točk ter gledaliških prizorov. Nastopili bodo dijaki in dijakinje vseh ljubljanskih srednjih šol; vneto se pripravljajo pod vodstvom profesorjev francoskega jezika za to prireditev. Prosimo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice v predprodaji in sicer v Francoskem institutu v Narodnem domu (odprto od 10—12 in od 16—19). Cene sedežev so: 10 8 in 6 Din, stojišče velja 3 Din. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen srednješolskim knjižnicam, jo vsem prijateljem francoskega jezika toplo priporočamo. francoskega porekla, kajti v njega rojstnem kraju so bili pred 100 leti francoski vojaki, je bil že obsojen vsega na 9 in pol leta, Notar Karol je pre? sedel vsega 5 let in 10 mesecev, le Ban izkazuje v črni knjigi samo 21 mesecev. Med ostalimi soobtoženci je najhuje obremenjen mesar Podboršek, ki je kupoval od Bana najrazličnejše blago in ga nato drugam prodajal. Ta je v bistvu priznal. Sodnik je pripomnil, da j< Podboršek imel toliko blaga nakupljenega, da h' lahko Krisperju konkuriral. Nekemu soobtožene ki je od njega kupil sladkor, pliš in druge stva; : je predsednik pripomnil: »Od mesarja kupuj me* ne pa sladkorjal« Razprava je trajala od 16 do 23 ponoči. Splov no je bila monotona. Danes ob 16,30 bo razglašena sodba. ■11111 I n B5Žb«WI Spomini wdnjc|a avftroogrskega poslanika w Belgradu Smrt ruskega poslanika na avstrijskem poslaništvu v Belgradu Pred štirim dnevi jo umrl v Salzburgu kamri Oieal vori Oieslingen, avstrijski poslanik v Bel-cjradu, ki je izročil srbski vladi ultiinatum, kateri je pravzaprav pomenil usodno svetovno vojno. Oiesl je napisal svoje spomine, v katerih ima tudi poglavje o smrti takratnega ruskega poslanika v Belgradu Hartvviga, ki ga je kap zadela v poslop-ju avstrijskega poslaništva ob priliki diplomatske^ ga razgovora z Oieslom Nekaj dni po atentatu Oiesl naglasa takoj spočetka, da je imel ruski poslanik Hartvvig zelo velik vpliv na srbsko politiko. Hartwig je bil svojčas načelnik azijskega oddelka v ruskem zunanjem ministrstvu, polihk stare šole, ki je bil strupen nasprotnik Avsiriie in Ogrske. V Petrogradu je njegova beseda mnogo veljala, zato je ta diplomat mnogokrat hodil čisto svoja pota. Imel je tak vpliv, da srbski zunanji minister ni napravil nobenega sklepa, ne da bi prej vprašal ruskega zastopnika za svet. »Bil sem v prvih desetih dneh meseca julija l. 1914 na Dunaju, kamor sem bil poklican radi poročanja o poslednjih dogodkih — prav v dneh, ko se ie stilizirala na podlagi rezultatov sarajevske preiskave protestna nota naše vlade Srbiji. Za točno vsebino te note nisem vedel. Le nekaj sem slutil iz razgovora, ki sem ga imel 8. julija z ogrskim ministrskim predsednikom grofom Tiszo, ki mi je omenil le nekaj manjših podrobnosti iz vsebine note in se zraven odločno zoperstavljal vsaki kršitvi neodvisnosti Srbije. Tisza je rekel, da naj si cesar kar izbere drugega ministrskega predsednika, če sc je že odločil brezpogojno za vojno s Srbijo. To razodetje je bilo zame nadaljnje navodilo za razgovore, ki sem jih imel v načrtu s srbsko vlado.« x Hartvvig na obisku »10. julija dopoldne sem se bil vrnil v 5o.l-grad. Toda komaj sem prestopil prag svojega po-slanistva, me je po telefonu poklical IIariwig ter me prosil za nujen razgovor. Povabil sem ga na večerjo pa je povabilo odklonil, češ da ima pri sebi v gosteh srbskega prestolonaslednika. Točno ob pol devetih zvečer pa sc ic Hartvvig pojavil pri meni. Ponudil sem mu črno kavo, pa jo je odklonil. Cigaret pa mu nisem ponudil, ker sem vedel, da je kadil vedno le svoje. Ker mi je bilo dobro znano, da je Hartvvig zelo šibkega zdravja, sem ga vprašal, kako mu je in zakaj še ni odšel v svoje običajno vsakoletno letovanje v Nauheiiri. Odgovoril mi je, da je naslednji dan Petrov dan (godovni dan srbskega kralja), pa mora ostati doma. Takoj po dvorski zakuski pa se bo odpeljal na Dunaj in odtod v Francoski ministrski predsednik govori svoj prvi volilni govor. Nauheim. Na koncu pa ie rekel, da ima z menoj govoriti o bolj važnih stvareh, kakor pa je njegovo zdravje. Hartvvig je začel razgovor s protestom proti očitku, da na ruskem poslaništvu ni bila izobešena zastava na pol droga ob smrti prestolonaslednika ['ranča Ferdinanda. Naglasil je, da je bil prav on prvi, ki je izrekel sožalje ob tragični smrti in da je takoj po žalnih cerkvenih opravilih stopil k doveiiu diplomatskega zbora in mu svetoval, naj se na vseh poslaništvih izobesijo zastave, prav tako, kakor če umre vladar. Zastava na ruskem poslaništvu sc je zapletla okoli strehe in zato ni bila vidna. Nato me je vprašal, če mi je stvar sedaj jasna. Odgovoril sem mu, da jc s tem pojasnilom vsa stvar urejena.« Kaj namerava Avstrija »Hartvvig je nato globoko zadihal in dejal: — Sedaj pa nekaj bolj resnega. Morete mi odgovoriti, kaj pravzaprav mislite napraviti s^ Srbijo. — Nad tem vprašanjem sem bil presenečen in sem mu odgovoril, da se bo stališče Avstrije ravnalo edinole po rezultatih preiskave, ki se vodi v Sarajevu. Ce se bo izkazalo, da so umor izvršile popolnoma neodgovorne osebe, anarhisti ali zločinci, ki niso imeli nikakih zvez s srbsko vlado, tudi nobenemu ne bo padlo v glavo, da bi srbsko vlado dolžil odgovornosti. Ko je Italijan Lucheni v Ženevi umoril cesarico Elizabeto, ni Avstrija za la zločin dolžila niti Italije niti Švice. Če bo pa preiskava dognala, kar se pa za sedaj še ne da trditi, da je zločin delo organizirane družbe, ki je uživala tudi zaščito in pomoč državnih organov, potem pričakujemo, da nam bo srbska vlada pomagala najti prave krivce in jih izročila sodišču, da jih po zakonu kaznujemo. Na vsak način pa bo Avstrija respektirala neodvisnost Srbije.« Kap »Hartvvig me ves čas ni prekinil. S težavo se je nato dvignil s svojega sedeža, mi ponudil roko in dejal: — S lo izjavo ste rac popolnoma pomj-rili, dragi prijatelj. Hvala Vam. Toda sedaj šc lretje vprašanje, pa tudi to pot kot med prijateljema. — Pri teli besedah je Hartvvig polahko zdrknil z zofe na tla. Poklical sem svojega slugo, ki jc sedel v predsobi, poklical pa sem tudi svojo ženo, ki je prišla s kolinsko vodo drgniti nezavestnega. Po telefonu sem poklical tudi zdravnika, ki je stanoval nekaj korakov od našega poslaništva. V dveh minutah ic bil na mestu. Po naglem pregledu bolnika je zdravnik napravil kretnjo, iz katere sem sklepal, da je vse zaman in obenem videl zdravnikovo začudenje, da je Hartvvig to uro svojega življenja sploh dočakal. Noge so mu bile močno otekle. Pozneje sem zvedel, da je Hartvviga malo preje, kakor ic mene obiskal, popaca vrtoglavica in jc dal vsa okna v svoji sobi odpreti. Kljub temu jc prišel k meni na obisk, ker je menda hotel prinesti čakajočemu srbskemu prestolonasledniku ugodno novico, ali pa vsaj povedati kaj jasnejšega o usodi Srbije.« Javnost sumi »Takoj sem poslal Hartvvigov voz nazaj v poslaništvo s sporočilom. Po nekaj trenutkih jc že bil v poslaništvu odpravnik poslov v ruskem poslaništvu Strandmann s pokojnikovo hčerko. Hart-vvigova žena je bila ta čas v Carigradu. Zdravnik je povedal svoje. Strandmann jc takoj vprašal, kaj jc Hartvvig zaužit v času obiska. Odgovoril sem, da nič, zraven pa sem pokazal na ostanke šestih cigaret, ki jih ie Hartvvig pokadil v teku najinega dvajsetminutnega razgovora. Hartvvigova hčerka si je takrat dovolila veliko neokusnost, ker je zahtevala stckleničico kolinske vode, s katero je moja žena drgnila nezavestnega poslanika in jo povohala. Nato sem Strandmannu Ponudil cesarsko sprejemnico, v kateri naj bi položili mrtvega poslanika na oder. Strandmann je to ponudbo ostro odklonil in naročil, naj sc truplo čim hitreje odpelje v rusko poslaništvo. V tem času se jc pojavil tudi neki srbski žandarmerijski kapitan, ki je hotel ugotoviti dejansko stanje. Odklonil sem mu vstop, ker je poslaništvo ckstcritorijalno. Ob 11 ponoči so nato prepeljali Ilartvvigovo truplo v rusko poslaništvo.« Samo po sebi ie razumljivo, da jc ta nenadna Hartvvigova smrt dala povod najrazličnejšim komentarjem in napadom. Toda vse to je šlo daleč preko mere. V mrtvaškem naznanilu, ki ga jc iz- dala vlada, jc stalo zapisano, da je umrl na av-stro-ogrske mposlariištvu. Časopisje me jc naravnost imenovalo morilca. Vsa javnost je poznala samo eno govorico, da sem prinesel z Dunaja strup ki takoi deluje, vendar pa za seboj ne pušča nobenih .sledov.« Čigav je svet Sedanja italijansko-abcsinska vojna in * njo združene seje Zveze narodov v Ženevi so nanovo spravile na površje vprašanje kolonij in svetovne posesti. Nedvomno pa je pri vsem tern Ic malo komu zaano, da Sega oblast angleškega imperija preko ene četrtine zemeljske oble in da vlada narod štiridesetih milijonov nad 450 milijoni ljudi in nad ozemljem 13,356.759 štirjaških milj. Tolikšne posesti pod enim žezlom še ne pomni zgodovina in bržkone je to tudi zadnji pojav v svetovni zgodovini v sedanji državni obliki. Za britansko zajednico svobodnih narodov stoji po številu prebivalstva in obsegu zemlje sovjetska Rusija, ki obsega eno šestino zemeljske površine in šteje nad 175 milijonov ljudi Pomen Kiltajskc z njenimi 420 milijoni prebivalcev pa bolj in bolj pada, kajti nad njenim razrahljanim državnim organizmom se vse globlje vijeta zastavi dveh nevarnih mogočnih sosedov, Japonske in Rusije. Po vsem tem gospo- Zanimiv skok z deske. duje pet velesil nad polovico vsega sveta in sicer pridejo za Veliko Britanijo in Rusijo na vrsto Združene države, .Japonska in za njo Francija. Zadnje tri s svojimi 110, 125 in 110 milijoni ljudi pa ne dosegajo Velike Britanije, ki je po številu prebivalstva večja od vseh treh skupaj. Višek raztresenosti Nekdanji tajnik francoskega državnika Pain-levča pripoveduje o njegovi izredni raztresenosti. Nekoč je moral kot vojni minister odkriti spomenik na deželi. Po 100 km vožnji zi«:icznico je prišel ob svitu na kolodvor. Postajenačeln..« je raburjeno pojasnil, da jc prišel minister z napačnim vlakom. Pričakovali so ga 3 ure pozneje-. Hotel je zbuditi župana. Painlve je odgovoril, da ni to potrebno. Rajši bo počakal v čakalnici in prišel ven k pravemu vlaku. Poglobil se je v uradne spise, ki jih je imel s seboj. Eno uro pozneje je zaklical vratar: »Pariški vlaki Vstopite takoj!« Minister je pozabil, kje je, pohitel na vlak in sc odpeljal nazaj v Pariz. Pozabil jc na kolodvoru tajnika, ki je med tem zadremal v čakalnici in ni imel napovedanega govora. Profesor Haldane umrl V Londonu jc umrl v starosti 77 let profesor John Scott Haldane, svetovna avtoriteta na področju filozofije dihanja. Priporočil je kot prvi spu- ščati miši v rove, da bi pravočasno opozarjali rudarje na nevarnost od pokalnega plina. V zadnjih letih je delal na kisikovi čeladi, s katero bi osvojili letalci tudi najvišje zračne plasti. Bil jc prepričan, da bodo kmalu razvijali enokrovniki v stratosferi do 1000 km brzine na uro. Haldane sc ni zbal nobene nevarnosti pri raziskavanju. Nekoč sc jc zaprl v stekleno omaro in velel slugi odtod črpati zrak, dokler ne bo velel ustaviti sesalko. Hotel jc vedeti, kje leži za življenje v razredčenem zraku nevarna meja, a jc naposled omedlel. Na srečo je zagledal sluga, da ima profesor sinjkast obraz, hitro ustavil sesalko in odprl vrata. Ta »izlet v višave« bi kmalu stal znanstvenika življenje. Neki gospod pride po zdravnika. Ta naglo pripravi svoj avto in kmalu oddrdrata. Spoloma vpraša tujec! »Koliko ipa zaračunavate za obisk, gospod doktor?« »Sto dinarjev.« »Tu imate denar,« odvrne gost in skoči z avta. »Taksi pa jc hotel imeti sto in petdeset dinarjev, da bi me pripeljal semkaj.« bo stala v nekaj mesecih na lem mestu, kjer izvršujejo danes še zemeljska dela. 2c včeraj smo poročali, kako hitro napredujejo dela pri gradnji no- vega frančiškanskeda konvikta. SliKa nam Kaze, da je na mestu, kjer bo stala nova palača, res zelo Pod operacijskim nožem Spričo vnetja zob mi jc močno otekel ves obraz in zdravnik me jc spravil v bolnico. Tam so me postavili pred operacijsko sobo, ki je pa bila videti bolj tesna, kakor sc spominjam. Primarij operater, velik, z zlatimi očali in brado, je imel na mizi nekega otroka, pa sta kričala oba, otrok in on. Asistenti in sestre so bili vsi zbegani. Mi smo kukali noter in nas je bilo strah, kajti primarij je vihtel v roki nož, njegova bela halja je bila vsa krvava. Mahoma je pa popustil tisto svojo žrtev, pa se zagnal k vratom in tulil kakor obseden. Zdaj je sunil tega, zdaj onega, ko je zapazil moj nakaženi obraz, jc iztegnil kar preko treh svojo mesarsko roko, pa me zgrabil za čeljusti, da so se mi zvezde zakresale. — »Zahne reissen!« — Kakor bi trenil, so me že imeli nekje na stolu, pa mi izdrli tri zobe. Nu, oteklina pa ni popustila zlepa in moral sem ostati notri še dva tedna. Vse bi še šlo, le njega se je vse tako strašno balo, od njegove vizite so nekateri kar zboleli. Njegove vizite so bile namreč nekaj posebnega. Kar leze in gre, vse je moralo iz postelje, le prav težkim je prizanesel. Postaviti smo se morali ob sprednjih končnicah lepo v vrsto, in ko je prišel, smo morali stati po vojaško, on je pa. stopal mimo 'kakor general. Kako ..se_ celilo ra-_ ne, ni bilo važno, ampak kako sc bolnik drži, to ga je zanimalo. Tu in tam je pristopil h kaki postelji, pridvignil odejo in če je videl, da ima pacijent obe nogi, ga je nadrl z lenu- hom. Vse kar je prav, bil sem čisto mlad fante, a tisto se mi ni zdelo v redu. Pripominjam pa, da ni bilo to med vojno in ne v vojaški bolnici, ne, bila je povsem civilna .bolnica. Stari svet odmira in nov nastaja. Nov svet pa ni nadut, ne, prav nič tega ni opaziti, je pa od sile spreten in siguren v svoji stroki. Zdravilstvo je znanost, da, je pa še več; kirurgija, pravilno pojmovana, se mi zdi umetnost. Mrtve ude obuditi, skaženo obličje preoblikovati, iz napol mrtvega pohabljenca ustvariti živega človeka, umirajočim vdahniti življenje; pa-cijentu odpreti lobanjo, možgane vzeti ven, jih izprati in položiti nazaj ter pacijenta prebuditi! Ne verjamete? Pridite, lezite na mizo! Temperatura sc dviga. Dan tone, zdaj bo dodobra ugasnil. In misli ni več. Kam so neki prešle? So ugasnile z dnevom ali jih jc udušil nož? Tako tiho in pokojno je v glavi. In tudi soba polagoma nekam tone, večerna tišina jo ziblje v spanje. V spanje? Ne vem, morda je spanje še daleč, ali pacijenti vsekakor pokojno leže. V nekakem vročičnem dremanju mi gineva noč. Kar tako ždiš nekje na plitvini in ne moreš ne gor ne dol, oči zapiraš, a se ti sproti same odpirajo. Kako čudno dremanje! Niti prave vneme ni za spanje, nikjer se nič ne vkresne. Po težkem trudu se mi je posrečilo zatisniti oči in zaspati. In ždelo se mi je, da dolgo spim, kajti ko sem se preEudfl7 fe'bitn-nekje zunaj _ura..IX-jutro je, štiri ura! No, saj je še nekam minilo. Kaj? Pet, šest — deset! Deset zvečer! Brezupno je to. Eden pogrkava, z neznanskim naporom si iz- tiska iz prsi kašel. Drugi tam pretresljivo stoka, kakor bi ga kdo davil. Ko se končno iz-pljujc, jc zopet vse tiho. Vročično dremanje sc vrtinči v glavi, pred očmi mi vstajajo rešetke in mreže in bolj in bolj goste ovire. In vse je lako prazno, nič zanimivega; z mreže zdrkneš na mrežo, potem sc dvigneš zopet nekam više in vidiš same prazne rešetke brez slik. Po dolgotrajnem naporu je odbila ura dve po polnoči, To je mnogo, polagoma se vzbuja upanje na jutro. Nočna sestra jc pričela^ nemirna tekati noter in ven. Pride še ena. lam v kotu nekaj naglo prekladata, in to prekladanje se mi je zdela cela večnost. Končno položita nekoga na nosilnico. Umrl jc tisti tam v kotu, kar zaspal jc. 60 let, ni prenesel operacije. Odprte oči bulijo v zastrto luč. Štiri, merjenje toplote; pet, predaja nočne službe; šest, jutranja molitev. Dan! . Temperatura stoji nad 38. Že po sedmih prihajajo prvi zdravniki, predhodne vizite asistentov. Potem se usuje noter glavna vizita: primarij s spremstvom. Slehernemu so posvečene brige, kdor je bolj bolan, temu še več brige in nege. Tu pač n« more biti govora o brezbrižnosti, grdo natolcevanje bi bila trditev, da pocijenti niso dovolj negovani. Vsega je dovolj, le prostora ni. V veliki sobani jc danes 43 postelj, a 65 pacijentov, na ženskem oddelku je celo 75 pacijentk. In ta tovarna obratuje noč in dan, kakor mašina. In čc ta mašina lepega dne odpove? Boj z naravo: injekcije! In ker sc narava ne vda, vročina ne popusti: nove injekcije! Zopet ugaša dan in v sobi postaja žalostno tiho. Kakor tugovanjc za ugaslim dnem pa strah pred muko noči. liste rešetke so pa imele le nekak smisel, sc mi zdi. Zdaj niso več prazne ,ampak polne čudovitih slik. Tc slike pa niso mrtve figure, ampak žive, čudo nemirne. Neprestano vrtinčijo pred očmi v nemogočih ritmih in barvnih nijansah- Mrtve figure so oživele, kipi in sohe — in zdaj plešejo v divjem plesu. Pa ni to ples, to jc silovito sukanje kolesja, naprej in naprej sc suče, kamorkoli krenem oči. In tega drvečega kolesja ni konca ne kraja; tu in tam sc ukresne ogenj in ven pade mrtva figura. Naprej, naprej, zmes divjih disonanc, pošastnih obrazov in prividov! Zdrami mc neko vpiljc. V tistem kotu imajo zopet nekaj. Nekoga za božjo voljo prosijo pacijenti, naj bo miren. Pridvignem glavo in vidim nekoga klečati na tisli postelji, kjer je sinoči oni umrl. Strašno divje gleda, čisto blazen jc, v rokah dviga težko steklenico za urin. Zdaj zdaj jo bo nekam treščil. Prihiti sestra, s prožno kretnjo mu sname steklenico iz rok. On škrta z zobmi, pa skuša na vsak na- i čin sneti tisto ročko, ki mu visi nad glavo, i Nič lažega kot razbiti glave ljudem, ki morajo ; ležati nepremično. Sestra hiti ven in se zopet vrne. — »Roke noter!« Uboga, kdo bi se sestri upiral? Minuto nato je razorožen, povezan v , prisilnem jopiču. Baje so ga imeli tri ure na j mizi. Zdaj šele verjamem, da so pred tednom ; prav iz te sobe odnesli nekoga na sedmico, ‘ pa se ni več povrnil. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: JozeKosicek. Uprava: Kopitarjeva 6,