i slovenski dnevni v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol let*.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 - L.-^!, . UMI HJ TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 220. — ŠTEV. 220. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays q and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., ander Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK. THURSDAY. SEPTEMBER 19, 1929. — ČETRTEK. 19. SEPTEMBRA 1929. VOLUME XXXvn. — LETNIK XXXYII. POVELJE ZA SPLOSNO MOBILIZACIJO V MANDŽURIJI VSI MOŠKI MED DVAJSETIM Kfl IN ŠTIRIDESETIM LETOM SO BILI POZVANI POD OROŽJE Dve ruski kavalerij&ki diviziji sta dobili povelje oditi na mejo. — Na rusko-kitajski fronti je koncentriranih petdeset tisoč mož. — Pogajanja so dospela na mrtvo točko. — Vpadi belih gardistov preko meje. VSO KRIVDO MACD0NALD NOVE OVIRE SILNI VIHARJI ZVRAČAJ0NA i NE BO PIL VODE SVETOVNEGA V FRANCIJI RADIKALCE V WASHINGT0NU RAZ0R0ŽEN J A Sedem oseb usmrčenih in ' ~ . ~ ~ j dosti poškodvanih. — Položaj v Gastoniji je v Klet angleškega poslan:- Predlog lorda Cecua gie- PALESTINSKI ŽID JE V VELIKI NEVARNOSTI večji meri kot pa pomena plača političnega ekonomskega — Minimalna; ni bila dosežena. ka v zveznem glavnem mestu je z vsem dobro založena. — Poslanik nadzoruje vse priprave. de omejitve izurjenih; rezerv bo najbrž dal po - [ vod novemu sporu. —; Kelloggova pogod b a zopet na površju. Silni vetrovi in močni Arabci baje pospešujejo nalivi so povzročili veli-i kazenska zasledovanja ko škodo na lastnini. 1 OKIO, Japonsko, 18. septembra. —Japonske brzojavke nnznanjo, da bo Mandžurska pozvala pod orožje vse moške v starosti od dvajsetih do štiridesetih let. Istočasno je dospelo poročilo, da sta dobili dve diviziji ruske kavalepije povelje, naj nemudoma odideta na mejo. Poročilo dostavlja, da je koncentriranih na ru~ i-ko-kitajski meji najmanj petdeset tisoč vojakov. MOSKVA, Rusija, 18. septembra. — Vsi iz-£!edi na mirno poravnavo spora med Kitajsko in Rusijo so izginili. Pogajanja so dospela na mrtvo •očko. Položaj je le še bolj zapleten kot je bil takoj po zaplembi kitajske iztočne železnice. Beli gardisti in oddelki kitajskih vojakov neprestano vdirajo preko meje. Iz Vladivostoka poročajo, da je kitajsko vojaštvo prekoračilo mejo na šestih mestih. Zapadno od Mančulija se je vršil par ur trajajoč hoj med kitajsko in rusko infanterijo. Proti veče-;u je stopila tudi artilerija v akcijo. "Pravda" p^še v svojem uvodnem članku: — S kitajskimi generali ne moremo razpravljati o mirovnih pogojih, dokler ne nehajo igrati z zaznamovanimi kartami. Sovjetska vlada bo do kon-ca vztrajala pri svoji zahtevi, da mora biti v upravnem vodstvu kitajske iztočne železnice luski generalni ravnatelj. Sovjetska vlada bo zahtevala garancije za nadaljna vojaška početja in za zlorabo uprave vzhodne železnice. SANGHAJ, Kitajska, 18. septembra. — Nan-kinška vlada je dognala, da znaša škoda v mand-/urskih mestih, ki so jo povzročili Rusi, najmanj petndvajset milijonov dolarjev. GASTONIA, N. C , 18. septembra. Takozvana vlada terorja v Gastoniji je v večji meri političnega kot po ekonomskega značaja. Boj. ki se je unel vsled indusirijalnih pritožb. se je razvil v t;rd plemenski in stiankačski buj. V Gastoniji so vsi ljudje zelo malo izobraženi ter so podvrženi v?.u-kovrstnim predsodkom in zato se ni treba čuditi, da je bilo dosedaj še tako malo prelivanja krvi. Ta doba pa se je zdaj pričela, in Ga-stonia je postaia naravnost središče državljanskega boja kot je oilu nekoč v prejšnjih časih. Pred nedavnim časom je bilo izdano povelje za stavko v predilnicah. Komunizem in bolj.ševiška rde^a zastava sta postala prepovedana predilnim delavcem, ki so bili še j pred par meseci prepričani, da I imajo upravičene pritožbe proti j tekstilnim baronom. Izjavljali so.' da imajo pravic*) do boljših mezd. 1 krajših delovnih ur in boljših živ- i 1 jonskih razmer. j Stavka je pa sedaj izgubljena O; i tem ni niti najmanjšega dvoma.< To so priznali tudi radikalni uni-jonisti. Plače so postale nekoliko višje, in ' namestu šestdeset ur na teden delajo delavci na teden le po petin-petdeset ur. Minimalne plače dvajsetih dolarjev na teden pa niso delavci dosegli. Zamorski pometači dobivajo še nadalje po dvanajst dolarjev na teden, in zahteva glede štirideset-urnega tednp. je bila izgubljena. WASHINGTON. D. C . 13. sept j Ko bo prišel začetkom prihodnjega meseca v Washington angleški mi-i nistrski predsednik MacDonald, bo I lahko pil. karkoli bo hotel, kujti j i klet angleškega poslanika je še vedno z vsem dobro založena. Poslanik Sir Esme Howard je sicer informiral člane svojega poslanskega štaba, da ne bo podpisal ni-kakih naročil za nadaljno pijačo, ki r ima zaenkrat še vsega dovolj. V poslaniških krogih so ugibali, te bo angleški poslanik serviral alkoholno pijačo tekem obislca ministrskega predsednika, ali bo pa na izrecno željo MacDonalda serviral kaj drugega. Vse priprave za obisk angleškega ministrskega predsednika se vrše potom brzojavk med McDonaldom in državnim departmentom na eni strani ter angleškim poslaništvom na drugi strani. Tozadevni načrti bodo obelodanjeni v Washingtonu v teku dveh ali treh dni. Sir Esme se bo vrnil v Washing-to v ponedeljek s počitnic v Bar Harbor. Me., da nadzoruje vse priprave za MacDonaldov obisk. ŽENEVA. Švica, 18 septembra. KONTRAKT ZA WALESKI PREMOG CARDIFF, Wales. 18. septembra Centralno-argentinska železnica je sklenila kontrak z večjim številom waleških premogovnikov, dp dobavijo tekom prihodnjega leta petsto-tisoč najboljšega waleškega premoga. Na ta način bo zelo olajšana nezaposlenost, ki je dozdaj prevladovala v WaJetsu. ROJI KOBILIC SLEDILI POVODNJI V INDUl KARAČI, Indija, 18. septembra. Milijoni in milijoni kobilic pokrivajo tla kot zelen in rjav "carpet" v provinci Sind, kjer so pričele sah-niti usodepolne povodnji. Kobilice pa so sedaj v razvoju "skakal" in tako goste, da je sko-ro nemogoče uničiti jih z navadnimi sredstvi. APATIJA IN DE2 STA OVIRALA PRIMARNE VOLITVE Vsled kombinacije deževnega vremena ter splošne apatije volil-cev so bile primarne volitve v New Yorku izvanredno medle ter slabo obiskane. Kontest med kongresnikom La Guardio in Bennettom za republikansko nominacijo ni spravil v polje drugih volivcev, razven v strankarski organizaciji. Zmagal je seveda redni republikanski kandidat Le Guardia z veliko večino glasov. BOSTONČAN SKUŠAL IZVRŠITI SAMOMOR BOSTON, Mass., 18. septembra. Dr. Edvard Bulger, odličen dentist iz South Bostona, se je skušal včeraj ustreliti v svojem uradu. Pred štirinajstimi dnevi se je poročil ter se ravnokar vrnil z ženitovanjske-ga potovanja. Njegovi sorodniki so rekli, da je doživel živčni polom. Rana je baje smrtno-nevarna. VIHARJI OBMEHISKI OBALI MEXICO CITY. Mehika, 18. sep. Viharji, ki so zavali naravnost ci-klonske proporcije, so divjali danes ob iztočni obali med Tampi-com in Vera •Cruaom ter prekinili zračno poštno službo. Od Browns-villa pa do Mexico City so bill potniški in poštni aeroplani prisiljeni ostati na tleh, ker Je bil veter pre- KRALJ JE DOSTI BOLJŠI LONDON. Anglija. 18. septembra. Kralj Jurij je tako izvrstno napredoval proti popolnemu okrevanju, da se vrše že priprave za dva dni trajajoči lov krog Sandrihghama. seveda pod pogojem, če bo trajalo naprej sedanje lepo vreme. Kralj je znan kot eden najboljših strelcev v Angliji, ker je podedoval svojo izurjenost po svojem očetu, kralju Edvardu VII. V Sandringhamu se je preteklega leta tako prehladil. da je nato smrtno-nevarno zbolel ter bil bolan skoro do sedaj. silen za varni polet. Tudi iz drugih krajev poročajo o zračnih vznemirjenjih. Čeprav se bosta Anglija m Amerik i morda sporazumeli glede omejitve števila križark, so bili vendar ofi-Cijelni krogi pri Ligi narodov da-tijs mnenja, da :»e bližajo velikanske ovire na poti splošnega razoro-ženja. Neglede na to, da bodo imele Zdr države in Anglija velike težkoče, du napote Francijo, Italijo in Japonsko. da prilagi>de svoje mornariška potrebe angleško-ameriškemu programu, s-? vendar boje krogi Ligi narodov, da bo sklep Francije in Italije, da imata glavno besedo, tvoril integralen del Liginega splošnega razorožitvenega programa in da bo ustvaril ozračj nesoglasja, ki bo ogrožalo uspeh konference. V zvezi s tem so opozorili na pri-1 mer, ki se je završil glede izbir.? Haaga ket sedeža zadnje konference. Nadaljno vir vidijo v resoluciji lorda Ceciia, naj se zahteva ome-'itev izurjenih rezerv ter stvor jell je mednarodne kontrole za izdelovanje municije in izvedenja razo-rožitvenih konvencij. Vsi uradniki Lige narodov so danes splošno obžalovali, da je lord Cecil predložil zdaj to svojo resolucijo. Ko je spravil na površje resolucijo, je kršil sporazum, dosežen med Francijo in Italijo na zadnjem zasedanju Lige narodov, ko je bilo dogovorjeno, da ne bo zadeva glede izurjenih rezerv tvorila predmeta razprav. Danes so nadaljevali pred komi- ' s . ; de angleškega predloga, naj ss ■ spravi dogovor glede Lige v soglasje z Kelloggovim dogovorom ter I odstrani one ovire glede Lige, ki so i priznale članom pravico vstopiti v vojno Tozadevni predlog je močno podpirala republika Peru. ko je delegat Comeo šel celo dalje. Izjavil je. da bi bilo treba dogovor glede Lige narodov tako amendirati, da bi izgubil vsak član, ki bi kršil Kellog-gov dogovor, vsako pravico posre-dovanja. PARIZ. Francija, 18 septembia. Današnja poročila so kazala, da je i najmanj sedem ljudi izgubilo živ-j ljenje in da je bilo nebroj drugih j poikovanih, ko so ciklonski viharji I obiskali gotove dele Francije in o-o'.ok Korziko ter povzročili na milijone frankov škode na lastnini. Zidov . — Petmtiride-set Zidov je obtoženih umora. Štiri osebe so utonile v Narbonni in St. Nazaire. ko sta reki prestopili bregove. Dve osebi sta bili ubiti v bližini Ajaccia na Korziki, ko so se porušile tri hiše. Neki železniški strojevodja je bil ubit pri St. Brieuxu. ko so težki nalivi izpodko-paJi tračnice, nakar je skočil lz tira vlak. Viharji so istotako divjali nad Sredozemskim morjem in nad Angleškim kanalom. Kraja St. Maolo in Dinard sta imela veliko škodo. Na ducate ljudi je bilo brez doma. Noč so morali preživeti v skednjih in domovih bolj srečnih sodržavljanov. Vojaki in ognjegascl so bili organizirani da pomagajo prebivalcem v njih nezgodi. Brzojavne in telefonske žice trgane. Več mostov je naraščujoča voda porušila. Poročila iz mesta Perpignan ob Sredozemskem morju pravijo da je vrglo morje na suho dosti sodov, ki kažejo, da je trpelo tudi paro-brodstvo. v teh krajih so bile raz- j ta hvaležnost Palestini, ker so ANGLUA OŽIVILA AMERIŠKI NAČRT VTIHOTAPLJENI DEMANTi CLEVELAND. Chio. 13. sept. — Od $150.000.000 do $200.000,000 vrednosti demantov vtihotapijo vsako leto v Združene države, kar pomenja enako vrednost kot predstavljajo oni, ki so uvedeni pravil- , .. . nim potom, kot je izjavil wiiliam | sijo Lige narodov z razpravami gle- kontrolira trgovino z opijein W. Frazier iz Durhama, N. C., predsednik ameriške zveze draguljarjev na drobno, na konvenciji te organizacije, ki se vrši sedaj. Zveza^skuša doseči skrčenje im-portnih pristojbin za deset odstotkov in trdi, da bi se s tem doseglo j višje dohodke iz carine, ker bi se , na ta način zelo omejilo ne postav-i no vtihotapljanje v deželo. Nekako tri tisoč draguljarjev se udeležuje te konvencije, ki se vrši v mestu New Yorku. JERUZALEM. Palestina. 1C s; p Židovska brzojavna agentura je dala danes izraza precej velikemu strahu radi kazenskega zasledovanja. ki je bilo uvedeno pod vodstvom arabskih javnih obtožiteljev v llai fi in drugod. Pretekli teden je bilo aretiranih v Haifi esnoinpetdeset Zidov in petinštirideset Jih je bilo obtoženih premišljenga ali poskušeneiiu umora. Oblasti so jim zanika? vsak-> Jamščino. V Jeruzalemu Je bilo aretiranih osem oseb. Dva sta bila že sojena in sta dobila lahke kazni, a v Tel-Avivu je dvaindvajset Jetnikov, med njimi dva. ki sta obtožena imora. Med petnajstimi osebami, . i .i>> bile aretirane v neki hiši. kier «*> našli dve puški, so bile ženske in troje otrok Zionistični eksekutivni svet in narodni svet palestinskih Židov sta izdala ugotovilo, v katerem izreka-angleškim četam v vrnile deželi mir in red. V ugotovilu je rečeno med drugim; — Sedaj, ko vlala mir v Palcslini. izraža palestinski Zionist k m svet svojo globoko hvaležnost za uspešno pomoč , katero so nudile Palestini angleške mornariške, vojaške in zračne sile ob neprovoci-ranem napadu na židovsko občino tekom zadnjih izgredov. Vojaštvo je zavarovalo življenje in lastnino državljanov. VIHARJI V SALVADORJU LONDON, Anglija. 18. septembra. Delavska vlada je strmoglavila j prejšnjo angleško politiko, da se i in i drugimi narkotičnimi sredstvi, ko - je na zborovanju Lige narodov v j SAN SALVADOR. Salvador. 13. Ženevi zopet oživela ameriški "na- septembra. — Vsa dežela trp: vsled ČTt C rana", katerega je januarja posledic silnih viharjev, ki so pre-meseca ubil posvetovalni komitei. kinili skoro vsepovsod brzojavne S tem je napravila takojšnji spre- komunikacije ter povzročili velik > jem načrta bolj vrjetnim. j škodo na lastnini. 2ANDARJI PAZIJO NA MORALO DENARNA NAKAZILA Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvr-1 šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem 1 ceniku: ^H^^^^^^BMIBMMI Po madžarskih kopališčih patruli rajo posebni stražniki, ki pazijo, da so vse ženske dostojno oblečene. v Jugoslavijo DiB. 600 ................I 9.30 M 1,000 ................$ 18.40 1,600 ................9 45.75 6,000 ................$ 90.60 M 10,000 ................$180.00 v Italijo Lir 109 ................| 9.79 " too . .................111.30 800 ......................$18.80 " 600 ... .........$27-40 44 1000 ......................$54.3» Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t naiitti zvezam 9 ztarzm kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 9%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 60c; Z« izplačilo več j ill sneako? kot goraj navadna, bodici t dinar j lk lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljfte pogoja. Pri valžkih naka nlih priporočamo, da m poprej x nam vporazumeta glade nakaaila. IZPLAČILA PO POftTI ao REDNO IZVRŠENA V DVKIt DO TfUlf« TffDNlK NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER li PRISTOJBINO 75e. 5AKSER STATE BANK U OOBTLANDT STREET, N*W XOKK, g. I TšUphonss gflririf 0390 i "GLAS N A I O D I" NEW YORK, THURSDAY. SEPTE MBEK 19. 1929 Tta« LARGEST SLOVENE DAILY In D. 8. A [ Glas Naroda" i i ' 11 Owned and Published by SLOYENIC PUBLISHING COMPANY CA Corporation) Frank 8akser, President Louis Benedlir. Treasurer Place or business of the corporation and addresses of above officers: US W. llth S tract. Boron** of Monhotoa, Now York City, N. Y.l "GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja Ust za Ameriko' Za New York za celo leto ln Kanado ______________________46.00 Za pol leta ..............................~..$3.00 Za četrt leta __________________________$1.50 JflM Za pol leta _________________________-*3-50 Za Inozemstvo za celo leto —47.00 Za pol leta ......—___________——$3.50 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSl nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prtobčujejo. Denar naj se blagovoli poSUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi preJSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", US W. 18tb Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3978 Ht..... 'TuiiHM**-*!. « I4IIT -t —'"-iinrriir-*rn....."in--* -nfi-ft ■ m""-n'r-in 'iti- nt iimi rtiiomiji itiini'utiJ1 ulili- -i l.u. PROTI ORGANIZACIJI Zadnja poročila iz države North Carolina javljajo, tla ni naperjen boj samo proti tamošnjini komunistom oziroma njihovi strokovni organizaciji. Kes je bilo prejšnji teden aretiranih osem članov komunistične National Textile Workers Union v Charlotte, pa so jih morali po par dneh izpustiti, ker jim niso mogli dokazati nobene krivde. Včeraj je pa dospela brzojavka, da je v Marion ob-t oženili šestdeset članov United Textile Workers of America, ki pripada Ameriški Delavski Federaciji. Ta obtožba je bas tako prismojena kot je bila prvotna le s tem razločkom, da je nekoliko bolj brutalna. V Marion štrajkajo tekstihii delavci že več kot šest' 1 ednov. Delavci so zaštrajkali, da bi nekoliko omilili priga-njaški Taylorjev sistem, skrajšali delovni čas ter si zopet za jamčili stare mezde, ki pa niso bile kdove kako sijajne. Organizirala jih je Textile Workers Union, borbo je pa vodil Alfred L. Hoffmann. Hoffmann je priznan organizator ter se poslužuje okrajno bojevitih metod. Štrajkarji so imeli izredno težavno stališče. Večkrat ,'e prišlo do vročih s]>opadov s podjetniškimi gardami, ki so bile vedno močno oborožene ter so izzivale štrajkarje. Pri neki taki priliki si je neki fabrikant drznil malo jjredaleč, zakar so ga prav pošteno nabili. Posledica tega je bila cela vrsta obtožb zastran pcr skušenega umora, napada s smrtnonosarim orožjem itd. Zdaj je pa št raj k uravnan. Milica j i so onemogočili postavljanje piketov, skebi so lahko nemoteno prihajali in odhajali, vsled česar ni Štrnjkarjem kazalo drugega kot skleniti piskov kompro* mis. Določbe kompromisa so podjetniki žc orel omili, kot krona vsega pa prihaja poročilo, da so vložene tožbe proti šestdesetim št raj kar jem in organizatorju Hoffmannu ter da se bo obravnava že v par dneh pričela Organizaciji Ameriške Delavske Federacije se bo /daj nudila prilika pojasniti svoje stališče. V Marion je bil poslan x>red par dnevi s posredovanjem William Greena "linijski specijafist" O'Leary, ki naj bi povedal podjetnikom, da Hoffmann ni najet od Ameriške Delavske Federacije ter da se ga ne sme smatrati za njenega zaupnika oziroma zastopnika. Takoj nato so postali miličarjiše bolj drzni in izzivalni. Kakšno stališče bo zavzela 2daj Ameriška Delavska Federacija f Ali bo United Textile Workers Union ščitila svoje Štrajkarje in člane ali jih ne bo t Karamfed dveh avtomobilov. 2. septembra se je pripetila na glavni driavnl cesti med Mariborom ln Celjem tefcka avtomobilska nesreča. Na cestnem ovinku pri vasi Stranice, ki leii v bližini Slovenskih Konjic. 17 km oddaljen od Celja, sta se zaletela drug v drugega neki ftehoatovaAkl potattki avtomobil, in avtomobil celjske trgovine Zanger, ki ga je vodil potnik Zan-gerjeve tvrdke Jeran. Poleg njega je bil trgovski potnik Wirth is Celja. ft f , .'{I Oba anomoWla «* voaila 3 veil-in le srečen sfcičaj nl končala s Služba za Električno Uporabo Noben potrošen dolar ne kupi večje vrednosti DOBAVA CATSKILL VODE V RASTOČI NEW YORK Department za preskrbo vode v New York City gradi 20 milj novega vodnega predora. Predor ae bo raztezal od Hillside reservoira v Yonkers do Hamilton Ave. in Hicks Street v Brooklynu ter dovajal nabrano zalogo vode v Hitro rastoča okra* ja Queens in Brooklyn. Pod Bronxom in Queensom bo predor speljan dvakrat pod Bronx River in enkrat pod East River—pri Riker's Island—pod Newton Creek in pod Wallabout Canal. Za izvrtan je tega predora, ki bo vodil 500 čevljev pod vodno gladino, bo izkopanih 17 konstrukcijskih rovov. Nekateri teh rovov bodo približno 800 čevljev globoki. Nad 20,000 konjskih moči elektrike (kar je enako armadi 180,000 mož) se uporablja za obratovanje zračno-kompresnih strojev, za vrtanje skal, za kopanje rovov, za dviganje in polaganje mate-rijala ter za mešanje in vlivanje konkreta, s katerim bo predor obdan. Ker se poslužujejo elektrike, bo treba manj kot treh let za do vršen je tega velikega načrta. President The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and New York and Queens Electric Power Company Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company Dopis. \\ F S nota. Prihodnje leto bo nekak narodni praznik ameriških Slovencev, kajti leta 1930 poteče sto let izza časa. ko je prišel misijonar Baraga v Ameriko. Te misli me navdajajo, ko čakam na vlak, da se podam v indijansko reservacijo Red Lake. Minn., kjer ?o misijonarill Baragovi apostoli Buh, Tomazin, Pire leta 1S58 je pa na misijonski poti onemogel in zmrznil Lavtižar. Sedaj poučuje tam do 300 indijanskih ctrol: t. g. Lampe. Misijonsko siiu t*s vr.š. že krk h 4') let Baragovi nasledniki so poučevali Indijance, nekateri so pa tudi ustanavljali kmetske naselbine po Minnesoti, zlasti Pire, ki je bil strokovnjak v vrtnarstvu in polje-d^is; u Nedavno sem bil v Eveleth, kjer ■ sem cul. da se tamošnji rojaki že i dobro pripravljajo na proslavo Ba-; ragove stoletnice. Proslava se bo vr-I šila meseca julija prihodnjega leta Pozdrav! ■ Matija Pogorele. Peter Zgaga ____ Vinske mušic*. I č Iz Slovenije. Z 8 meseci dovršil 4 višje razrede realke in maturiral. Dne 31. avgusta je maturiral na mariborski realki Prane Mačus, u-radnik Mestne hranilnice, ki se je baš pred enim letom pričel pripravljati za študij, ker mu prosvetno ministrstvo ni priznalo izpitov na trgovski šoli. V začetku junija je napravil malo maturo, sredi istega meseca izpit za peti razred, koncem julija pa za šesti razred. V avgustu je končal še sedmi razred in končno maturiral s prav dobrim u-spehom. Uspeh Mačusa, ki je komaj 24 let star, je ceniti tembolj, ker je ves ta čas, opravljal službo in si je za čas i2pitov izprosil proste dneve. Predrznost nemškega potnika. svetovnega smrtnim izidom. Oba. avtomobila sta bila precej poškodovana, vendar pa je čehoBlovaški avtomobil po kratkem popravilu nadaljeval vožnjo. fiočLm Je ostal Zangerjev na mestu nesreče težko pokvarjen. Jeranov sopotnik Wirth je dobil psi k***jabol» občutne poškodbe in je moral iskati nujno zdraviliško pomoč. Kdo je nesrečo zakrivil, bo ugotovila uradna, komisija, ki Je doftla na mesti nesgoda. Zangerjev dvo-sedofenA avtomobil Je amarekf "Opel" ln Je materijalna škoda precejšnja. Maribor poseča mesec za mesecem cela vrsta raznih svetovnih potnikov, večinoma Nemcev, katerih potovanje po svetu je često zelo dvomljivega značaja. Vsi dosedanji potniki so bili vsaj toliko taktni, da so po javnih lokalih delili sve Je spominske razglednice in listke vsaj v jug. državnem jeziku, ker so se zavedali, da leži Maribor v Jugoslaviji. Te dni pa sta hodila po Mariboru dva taka potnika "študenta", ki šta delila samo nemške spominske listke z naslednjim napisom: "Wir komen jetzt durch Un-garn nach Oesterreich in d as Land der Oemiit&chkeit und Oastfreund-schaft". Očlvidno je torej, da Sta Maribor smatrala za avstrijsko mesto ali pa sta s tem hotela pokazati svoje pangermansko mišljenje, ki smatra Maribor še vedno za svoje neosvobojeno ozemlje. tlsodep«^ ptepif med fanti. V Zalarjevl gostilni, v vasi Pod-krajniku ▼ bližini Logatca so popivali neki fantje. Bili so zelo razigrani in. ao se zabavali s petjem. Med fanti je bil tudi 27-letni France Martift&Č iz, Dolenje vasi pri Logatcu. Zaradi neke malenkosti so se pričeli razburjati in pretepati, nakar je nenadoma počilo iz sa-mokeeea. Samokres je raba neki nezrel pobalin, ki je imel očlvidno namen zadeti Martinčiča. Pogodil ga je v prsa ln se je Martinčič zgrudil na tla. Ranjenca so pripeljali v boinico. Tragična smrt slovenskega oficirja. 3. septembra se jo pripetila na zemunskem vojaškem letališču nesreča, ki je zahtevala življenje odličnega letalskega oficirja, kapitana Antena Ostanka iz Ljubljane. Kapitan Ostanek se je dopoldne o-kiog 9. dvignil v zrak in je izvajal v višini kakih 1000 m razne letal- j ske akrobacije. Nenadoma jc Ista- j lo zdrvelo na tla, kjer se je popol- j noma razbilo. Izpod razvalin leta- | la so potegnili kapitana Ostanka mrtvega. Kaj je povzročilo nesrečo, še ni ugotovljeno. Domneva pa se, da je dobil kapitan Ostanek nenadoma omotico in je vsled tega izgubil vodstvo letala. — Kapitan Ostanek je bil na glasu kot izvrsten pilot in drzen letalec, ki je znal zelo sigurno manevrirati v zraku in je često izvajal še mnogo drzne j še zračne akrobacije. Tatvina otave. Celjskemu trgovcu Viktorju Wog-gu je ukradel neznan tat z njegovega travnika pod okoliškim pokopališčem v eni zmed preteklih noči 6 plasti otave, vredne 300 Din. Tatu še niso mogli izslediti. Zanimivo je, da je trgovcu Woggu že lani ob istem času izginila približno ista količina sena z istega travnika. Neuspelo maščevanje. Pri posestniku franca Vran ko vi-ču v Rakovi j ah pri Braslovčah je obirala hmelj 22-letna Angela K. iz Višnjevca pri Pregradi. Ker je po njenem zatrdilu prejemala preslabo plačo in hrano, je sklenila, da se bo svojemu delodajalcu maščevala. Nato je pobrala svoje stva-| ri in odšla v Celje, od koder se Je hotela odpeljati rdomov. S seboj je . vzela tudi gospodarjevo odejo. Go- "Vzgleden" sin. Na policijo je prihitela starej. a ženica in potožila, da jo je njen sin 21-letni Friderik v prepiru z nekim trdim predmetom tako udaril po levi roki, da jo le težko dvigne zaradi velikih bolečin. Nato pa jo je podivjani fant prijel za život in jo vrgel na posteljo, pri čemur je sirota zadela z glavo ob zid in se tudi na glavi obtolkla. Sinu to še ni bilo dosti. Odprl je vrata materine omare s tako silo. da so počila in je napravil pri tem okrog 100 dinarjev škode. Policija ljubeznjivega sina ni mogla zaslišati, ker je še isti večer zapustil svojo službo in se neznano kam izgubil. Nesreča vojaka. Pri vajah 23. art. polka je padel raz sedlo 21-letni vojak Anton Symbol. Pri padcu si je zlomil levo nogo pod kolenom. Nesreča se je pripetila na cesti v smeri proti Brezju, kamor je prispelo z avtomobilom osobje mariborske rešilne postaje in nudilo ponesrečencu prvo pomoč. Nato so ga prepeljali v ma- i riborsko vojaško bolnico. Smrtna kosa. 2. septembra je umrl v Mariboru . železniški uradnik Henrik Mencej. Potresni sunki v Sloveniji. 2. septembra zjutraj malo prod sedmo uro je razburil razne kraje ljubljanske oblasti lahen potresni sunek, ki so ga pa občutili samo c-ni, ki so ustajali, odnosno že ustali. docčm zaspancev ni spravil iz ravnotežja, ker je bil preslab. V Ljubljani so ga čutili največ v višjih nadstropjih, kjer so kozarci za nekaj hipov precej glasno zapeli in so zaškripale omare. V pritličjih so potresni sunek skoro povsod preslišali. Potres je zabelež.l malo močnejši in so se tržiški meščani preccj prestrašili. Smer sunka, ki tra je ' spremljalo močno bobnenje, je šla od severa proti jugu. Trajal je sunek tudi samo nekaj hipov. Škode . ni napravil nikake, le posoda po omarah je močno žvenketala. Na Bledu so istočasno čutili še močnejše in baje do pol minute traja-če sunke, ki so Biejce zelo razburili. Dve nesreči. V bolnico so pripeljali 7-letnega posestnikovega sina iz Bukovne pri Celcih. Fantič je na domačem vrtu splezal na jablano, hoteč obirati jabolka. Ko je bil že gori, se mu je nenadoma odlomila trhla veja in je zgimel več metrov visoko na tla. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo, obenem pa si po-i škodoval tudi roko. i — Enako smolo je imel posestnikov sin Štefan Eržen iz Cerkelj nad Kranjem. Šel je na skedenj po se-; no, a je hotela nesreča, da se mu je zlomila lestev, in je padel tri me-; tre globoko, pri čemur si je zlomil levo nogo. ALI POTREBUJETE £§?. PERJE IN PUH NA POSTELJI? Pišite nafti 3iu-vanskl tvrdki za uzorec perja, katere poS-ljem vsakomur UIU2ZlM~A.Č*KO. V ulofff imamo tudi blazine ln pernice PISlie na naslov: A. STETZ FE ATI IKK CO. 138 Passaif Street. Passaic. N. J. spegiar Je tatvino pravočasno opa- f . zil. Odpeljal se, je nemudoma v Celje in dekle Se pravočasno zalotiL , Vrniti mil je morala odejo in plačati stroške zasledovanja 200 Din. vrt»» tega pa. je le romala v sodni sapor. Glavna privlačna sila, ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg točnega poslovanja Popolna varnost pri nas naloženega denarja. Obresti wAlQh"? e s e č n o »2 /v/obrestovanje. Sat ser State Bank BZ Cortlandt Street New York, N. y. V potu svojega obraza si spravil demov par kiit grozdja, ga na tihem zmastil in sprešal in nisi nikomur črhnil. da imaš pridelek v kleti. Toda glej! Ko se le ni p:,!; . iz mošta v vino, za. n > • vinske mušice. take po dveh i. gah Kje so izvohale.' Da Tega ali onega nis. . dem ali ose^i mesecev. Pa ti kar z vedrega butne v b.iio ij. — Sem hodil tukaj mimo, pa sem mislil, če bi se malo . z: tvu>» sil. Sakrameni. danes pa kaj Potem pa razširi nosnice, pol, ^ ne zaporedoma sapo v želode j. o-braz se mu raztegne in pravi z nc-beško-sladkim glasom — Pa ne. aa bi že prešal? Le j pa lej! Letos si pa zijoden. Kar odloči malo, boš pa s cukreno vucio žalil. Potem pa ni dvonožnih vinskih muh ne konca ne kraja. Za svet te hcciijo spr.„\va. i:* čenče ti prenašajo, nasvete ti da-jajo in sklenejo soglasno: — Ja, letos si ga pa p -.vai. Letos si pa dobrega napravi Samemu sebi se pri- ne i odkod imaš toliko pri jat < v Prijatelji pa svoje p:ii\ eh i j peljejo in najrajši bi ;c nji -v: pu-; jatelji svoje prijatelje pripeljali. | Prihajajo z najrazličnejšimi iz J govori. Nekateri hvalijo prohibi -1 jo, nekateri se zgražajo nad njo. [ Nekateri politizirajo. Tudi za ura pride kdo vprašat in za vreme. Ti, ker si slovenske krvi in dobrega srca. rad točiš in rad da ješ. Kajti v srcu si prepričan, da tvoja žrtev ne bo zasicnj. Dvonožnih mušic se je težko rešiti. V Clevelandu je bila naprimer vdova, ki je imela par otrok in v d-no dobro vino. Samci in oženj eni dedci pa niso pora i tali za otroke. Le zastran pijače su hodili !: nji Mušic se je znebila s tem. da se j vnovič poročila. Zdaj se pritožujejo, da jim je krivico storila in me prosijo, naj jim svetujem, kaj naj store Ker nočem imeli z bivšimi vdovami nobenega opravka, tudi ne bom nobenega sveta dajal. Morda me zanese kdaj pot v Cleveland in zato si nočem delati zamere. Takale rivonožna mušica ne vpo-števa ne ure ne dneva, kajti vse dni in vse ure jo muči strahovita žeja. Odkar je v Ameriki prohibicija, je pa voda kot žejo-gasilno sredstvo izgubila svoj kredit. Z malenkostno izjemo, je vse prebivalstvo zahrepeneio po močnejših sredstvih. Rod, ki si splakuje žganje z vinom, ima še daleč na pot zmernosti in prohibicije. To pa seveda nima nobenega o-pravka z dvonožnimi mušicami. Bile so in bodo. Je že tako. Adam in Eva sta ga polomila, da ne more biti brez pokore ta svet. Nikar ne bodi presenečen, če te bo kdo prosil v deževnem vremenu marelp na posodo. V kleti poleg soda bo izrekel svojo milo prošnjo. Ti mu boš seveda dal marelo in še dva ali tri kozarce. Nikar ne bodi v skrbeh saj jo bo prinesel nazaj. Magari dvakrat. Koj drugi dan bo prinesel marelo brez ročaja. In šele v kleti pri sodu se bo spomnil, da je ročaj doma pozabil in da ga bo prinesel drugi dan. Pa saj bi človek nič ne rekel, če bi ne bile te sorte vinske mušice v gotovih ozirih tako strašno pozab-Ijive. Ko boš poleti hrepenel po kaplji pijače, boš potrkal na ta ali ona vrata, pa ti bodo z lepim, po vinu dišečim glasom odprli in povedali, da ga jim je baš prejšnji teden ! zmanjkalo in da jim je jako žaL Vinska mušica ima dober nos in dober želodec. Le spomina je salamensko krat- •GLAS NAttODA" NEW YORK, THURSDAY. SEPTEMBER 19, 1929 The LAROEHT Sl,OVKNE DAILY In 17. S. A. K. D. BALJMONT: Srečna zemlja, srečni ljudje. POTOPISNE BELEŽKE Z OCEANIJE. Tonga (Polinezija). Oh, kako prekrasen je bil včerajšnji dan! Videl sem tisto, kar mi sicer nikjer in nikdar nqi bilo dano videti. Videl sem barvo, kakor jo vidimo samo v sanjah: nežno, srna-*^ono barvo mirne vode sredi koralnih otokov. Videl sem na lastne oči te pravljične otoke s palmami, ki so take, kakor da ne bi bile resnične — palme, o katerih se mi zdi, da jih poznam že izza otroških let; za njimi sem hrepenel in njih sem hotel videti ne v sanjah, marveč v resničnosti. Nikdar še nisem občutil takega vzhlčenja. Bil sem na vrhuncu vznemirjenja. Voraševal sem se: ali bedim ali ne? Srce mi je bilo ranjeno od žalosti, ker nisem mogel pokazati teh krasot . vsem, ki jih ljubim; ker sem vedel, da ne bom mogel za vedno ostati v daljnih si- ljo mojega gostitelja; prerezal jo, je bil na dvoje in podaril polovico meni. Ta tkanina krasi še danes i neko steno v mojem evropskem j stanovanju. Hranim je posebno skrbno kot pričo radodarnosti tam j v daljni Oceaniji. Vroče je. Žene brončeve barve so poplavile ladjo. Njihovo prihajanje in odhajanje mi ne da pisati. Ena teh Tongank je meni nič tebi sedla za klavir in jela igrati. Kakor ma- | janske žene, ki so me nekoč očarale v Mehiki, je tudi ona bosa; edina obleka ji je bila bela košulja. Toda naša glasba ji je čisto tuja. Neki mladec z otoka, ki je precej globoko potegnil whisky, me obsi-puje z vprašanji o Rusiji (ki se za njo tu vsakdo zanimat. Ponuja mi svojo zaščito, dokler potujem po Oceaniji. Njegova prijazna ponudba dobi takoj aktivno cbliko: pri- in se čisto za tope v svojo pesem. Nato se vrnemo v gozd. Posadimo se na deblo palme, ki jo je vihar izruval iz tal. Mali Kamen, ki je gibčen kakor opica, spleza na veliko kokosovo palmo, da nabere orehov. Eden, dva, tri, štiri, pet. Dovolj je. Ne, še enega, za pozneje. Pri spuščanju se samo spodrsne navzdol. Dam mu nož. Brž napravi luknjo v oreh, ki se pretvori v o-kroglo posodo, polno neke rr.and-' ljevemu mleku podobne tekočine. Izborna je. Zopet cigarete; to pot jo dobi tudi najmlajši. Mali favn j jo popuši, potlej pa se nekajkrat! • prekobali in jame žvrgoleti kakor ptič. mu grmiču, ki je bil ves v cvetju in mi zaupljivo natrga cvetja. Pogle-dava se kakor dve ptici, ki sta se prepoznali. Ne morem proč od nje. Hotel bi jo vzeti v naročje, ji povedati kakšno lepo pravljico, jo poljubiti in zazibati v sen. Grem skozi gozd. ki je ves v cvetju. Vesel in otožen sem — oboje hkrati. Pred petindvajsetimi leti v zraku. da jo uporabijo ljudje za pood ene dežele do druge. Srečujem ljudi, ki se v gručah vračajo z dela. Ne morem govoriti z njimi v njihovem jeziku, toda posreči se mi, da jim pojasnim s kretnjami, smehljajem, dejanji. Napo-! sled spregovorim po rusko, a oni i mi odgovarjajo tonganski. človek j lahko človeka vedno razume; če i I preveva dva tujca vzajemna simpatija in ljubezen do okoliškega t sveta, se bosta vsekdar kakorkoli že sporazumela. Poklonijo mi sočne zlate oranže, ki so jih bili prav-! kar natrgali. Dam jim cigaret, vse, I kar sem jih imel v žepu in vsake- ! Vrnem se na parnik obedovat. Po- mu stisnem roko Mal-o-le-le! Lo- tem krenem nazaj na otok. Sedaj hodim sam po pusti obali. Dan je vroč in valovi so poplavili koralno obalo. Ali so v teh krajih morski njinah kjer je vse ustvarjeno za le- j sili me, da spijem kozaček whisky po to in srečo. Ne nezmotne barve so elizijska prikazen Zato so prebivalci otoka Tonge — Tabu-a zmerom nasmeh-Ijani. Če se ne smehljajo, marveč se glasno smejejo, tedaj se čutiš 2 njimi vred srečnega, četudi si nemara s&m predmet njihove vese-losti. fSaj se ne čutimo togotne ali užaljene, marveč se radujemo šalam in porednosti lepega otroka ki Je brez zlobe. Če so kje na zemlji srečna bitja, tedaj so ta-le tukaj srečna! Tonga-Tabu! MoJ parnik se je uitAvll ob tem otoku za ves dan. Zr&k trepeče od vročine. V plitvi vodi se vidijo modre ali temnovijo-ličaste ribe, tako majčkene, tako nenavadno drobne, toli neverjetne, dekorativne in vesele, da nas spominjajo zlatih ribic iz ruskih bajk Tavam po otoku tjavendan. Namerim se na pogreb, zakaj ljudje ko umrl J Ivi tudi v deželi sreče. Pokopavajo petnajstletno dekle, ki je umrlo za sušico. Spremljajo jo samo domačini, jaz sem edin Evropejec. Ta lepo barvna bitja so zelo občutljiva za glasbo. Tonganski zbor lahko vzdrži primerjavo z ruskim. kar Je v mojih očeh največja pohvala. Obsežno pokopališče je vsenaokrog zeleno. Duhovnik je neki starec temnega obličja, a ves zanosen. Ob grobu ima govor. V svoji preprosti in močni veri stiska k prsim sveto knjigo, ki vsakomur obeta večno življenje. Njegov govor zveni evropskemu ušesu nekam čudno; prava razkošna poplava vo-kalov; "Ao ale oao" — besede, ki Jih mi nemoremo izgovoriti. Blizu duhovna in tik ob grobu sedita dve deklici, stari deset do dvanajst let. Nič ne žalujete. Tiho se smejete mojim dolgim lasem in me gledate naravnost v obraz s črnimi, pod dolgimi trepalnicami bajno bleščečimi očmi. Tudi jaz sedem na pesek tik zelenega grma: neka stara Tonganka. opazivši da me Je premagala vročina, stopi k meni in me zaščiti s svojim črnim solnčnikom. Tukajšnji domačini obožujejo solnčnike prav tako kakor pokrščeni zamorci v juinl Afriki. Oblačijo se v enolično bele obkke. Nenadoma stopi iz množice po-grebcev mož prijaznega obraza in se obrne k meni. Vpr&ša me, odkod prihajam. Kmalu postaneva prijatelja. Izvem, da je učitej petja v vaški šoli. Čuden je pogled na tega boeopetega, gologlavega moža, ki me je bil povedel domov, da ml pokaže svoj primitivni dom In Izkaže takšno vzvišeno usmiljenje kakor tisti krščanski svetnik do berača. Sv. Martin nI imel denarja; sicer pa tudi v tem primeru ni besede o denarju. Hoteč pokriti beračevo goloto, sname sveti Martin svoj plašči, ga preseka na dvoje In nadene polovico sebi, drugo polo vi-tako se mi je ja in me naposled povabi, da se z njegovim čolnom popeljem po morju. * Danes. Nov solnčnl dan na otoku Haapaju. Dnevi se zlivajo drug v drugega; nič jih več ne štejem. Parnik roma od otoka do otoka. Samo podnevi. Koralni grebeni ogrožajo ponočno vožnjo. Kaj sem počenjal danes? Urna barka me je bila v nekaj minutah prenesla s parnika na otok. Čoln je plesal na valovih; zdelo se je, da psi ali ne? Pravijo, da se včasi pojavijo. Toda vro^'r" :e od sile. V hipu se odloči .. slečem se in stopim v vodo. Tod blizu je pokopališče, kjer sem opazil nekaj tongan-skih deklet. Nenadoma jih ni več.' Skrile so se za drevje in me opa- j zujejo. Obzorje svetlobe je neskonCno.! Vedrina v srcu je neizmerna. Za- \ res, tu je mogoča sreča! cimo se m ljudje se Izgube v goz du. Tudi jaz odidem v gozd. 2e se nočd. Matori netopirji poletavajo v zraku. I i i Vrnem se v pristanišče, da kre- j nem na parnik. Noge so mi sladko utrujene; prehodil sem dvajset ki- ) lometrov. Pot mi zastavi otoški or- 1 kester; okoli mene zablešči na mah i stotero pogledov. Nekateri obrazi so lepi in posebno mikavni. Napri-mer tista-le devojka v nežno zeleni obieki. Oči so ji divje, odgovarjajo, beže. Obvlada me s svojim čarom, toda ne posreči se mi, da bi ( se bili spustili v pogovor ž njo. Mu-! di se ji: najbrž gre bratu ali prijatelju nasproti- Zato pa me dve drugi devojki preganjata s svojo pozornostjo. Toda razen presrčnega Mal-o-le-le nisem mogel nič več reči: Danes, ko letajo že čez Ocean in ko potuje Zeppelin po svetu in ko se je razvilo letalstvo do take stopnje, to van je nas bo gotovo zanimalo pogledati v razvoj letala za nekaj desetletij nazaj, ko je pomenilo spustiti se v zrak in preleteti samo nekaj kilometrov življensko nevarnost. Čez nekaj le si morda ne bomo mogli predstavlati modernega prometa brez letalstva. Aeroplan se je razvijal od stopnje do stopnje. V praksi je najprej služil kot vojno letalo, 'sedaj že splošno služi za poštni promet in kmalu se ga bo že širša publika posluževala v osebnem prometu kot danes ekspersnega vlaka. Danes imamo že majhne turistične aeroplane po 50 ks. Toda do teh stopenj so vodile drzne a-vanture. Še pred kratkim, ko je bilo letalstvo pač na višini, je veljal Lindberghov polet za avanturo in sedaj je dal povod za ideje, kako bi otvorili prekooceanski o-sebni promet po zraku, ki pač ne bo imel nič skupnega z avanturami. trov. Golo ogrodje je tehtalo samo j čevja, kjer mu je silno nagajal ve-20 kg. podnožje za pristanje pa 30. ter. Pristanek je bilo zelo neroden, kg., t. j. za polovico več. Spodaj ob j Podnožje se je zvilo in propeler se zadnji strani je bilo še eno krmilno i je zlomil. Edini priči pristanka sta kolo. Po kratki poskusni vožnji se je dvignil Bleriot s tem letalom 25. julija 1909 v Sangatte. dne Letel je v višini 80 do 100 metrov in kmalu prehitel torpednega lov- j ca "Esccpette", ki je imel nalogo čuvati ga. Posadka je bila presenečena. Od 10. do 11. min. ni videl angleške obale, ker :e ,ila pokrita z meglo. Najtežje je bilo, ko je priplul do angleškega obalnega pe- bili "Matinov" korespondent Fontaine in neki Marmier. Bleriot je odšel na to v Dover, kjer so ga pričakovali žena in mnogo časnikarjev, ki so se bili pripeljali s torpedovko. Bleriotovo petindvajsetletnico so slovesno proslavili v Franciji in v Angliji. Na mestih vzleta in pristanka so postavili spomenike — V Dovru je reproduciran aeroplan v resnični velikosti. Umor se bliža razjasnitvi. Dan na otoku Vavau-j». Samoten izprehod pod razcvelim drev- j I Južni križ razsvetljuje noč. Zaprem oči. Zdi se mi. da gleda nekdo z neba skozi okno moje kabine. Iztezajo se dolgi žarki. Lagun-ska voda diha pod snopi mesečine. Samo v mladih letih se mi je zgodilo, da sem videl tako svetlobo. V nočeh prve ljubezni, v Bethoveno-I vlh sonatah. Toda to obstoji tu-i kaj stvarno in resnično. Duša se j izgublja v ogromnem jezeru svet-i lobe in miru. "Tabu!" šepeče mor- se bomo zdaj pa zdaj potopili v než- j jem in kokosovimi palmami. Kora- stvu; Jaz vas šcitim* Tabu> to me" nozeleno, bledomodro vodo. Bilo je j u, lagune, nenavadne hiše na mor- I sto ie svet0- Vsi ste v mojem zaca~ ob desetih zjutraj. Svetlo. Blaga skm močvirjih, človeku se zdi, da ranem Krogu". toplota. Vrsta kokosovih palm na hodi skozi davno pravljico. Vsto- :--- obali. Temna obličja, ki jih obseva- j pjm v puste bajte. Vsi prebivalci veder smehljaj. Ženske pozdravlja- j so ZUnaj, _ delajo. Pridem v dru-jo z glasnim smehom moje dolge j g0 selišče. Dekletce — morda petletno — z velikimi, bleščečimi očmi, položi pred menoj prst na u-sta, nato pa odločno stopi k goste- lase. Radoveden paglavec stopi bliže k meni in se boječe dotakne s prsti mojih "zlatih las". "Lepi so", de, "zelo lepi \ V njegovi domovini nosijo možje kratke lase; vse, kar je novo, se vedno dozdeva lepo. O-brazl in zopet obrazi. Ženski glasovi, melodični, kakor pesem. Pozdravljanje brez kraja in konca, melodični stavki "Meel-o-le-le". dober dan, srečen dan! Odgovarjam jim: "Mal-o-le-le!" Ljubko jecljanje, kakor da bi lutnja vabila k razigranosti. Glej, zašel sem v palmov gozd zunaj vasi. Dva paglavca sta jo u-drla za menoj. Starejši mi ponudi enega tistih okusnih sadežev, ki jim pravijo Angleži "custard-apples", jabolko s kremo. Okus spominja na jagodni sladoled, pomešan s kremo. Starejši deček se imenuje Trnov Grm, mlajši Banana. Brata sta. Krenemo skozi pozd na drugo ograjo, ne da bi motili mir v laguni. Podarim črnookima spremljevalcema nekaj svalčic. Vprašam Banano, kako se po tongansko imenuje solnce. Čudeč se, da ne znam tako preproste reči, mi odvrne "R^,", ali boljše "La", ker Ton-gancl nimajo glasu "r"; ta glas je preveč sirov za njihov izgovor. Vedel sem že, da Pollnezljci dajejo solncu isto ime kot Egipčani in da ga obožujejo. Hotel sem samo, da mi to potrdi. In to otroško "La", je vzbudilo v meni sanje, spomine na neštete vekove. Ta paglavca sta bila avtentično taka, kot Jih je opisoval Cook v 18. stoletju: lika, kakor da bi jp vzel iz starinskih slik, ali kakor da bi prišla iz neke bajke ali iz prelestne sanje na tej o-bali. V nekaj urah sem videl več posmeha in smeha, več radostne radovednosti, več veselja in dr&žesti nego v Evropi v teku enega leta. Hodim sem in tja po obali in zbiram pisane školjke, veje belega korala. Za menoj je že tretji paglavec. Ime mu je Maka, Kamen. Vležem se na pesek, a paglavci krog mene. Rusijo imenujejo Lusija. Razlagam Jim, koliko snega je v Lusiji. Glasno se smej-m°. Dečki jame jo peti "Kaj-kaj". Zapro odi ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Kakor je bilo nedavno poročano, so našli na zapuščeni jadrnici v reki Seinl v vrečo zavito popolnoma razkosano žensko truplo. Policija je mobilizirala ves svoj aparat, pomagala pa ji je pri razkritju groznega zločina, ki v marsičem spominja na sadistične umore proslu-lega Landruja, tudi vsa javnost. Vsa poizvedovanja pa so ostala brez uspeha, čeprav ie policija obljubila onemu, ki ji navede kake podrobnosti o umorjenki, 5000 frankov nagrade. Razen tega je obljubil 10,000 frankov nagrade tudi neki zasebnik. Že je kazalo, da bo ostal umor za vedno nepojasnjen, toda te dni je policija vendar prejela informacije, ki utegnejo pojasniti, kdo je umorjenka, in ki bodo gotovo privedle morilcu na sled. Posel policije je bil 2elo težaven, kajti v zadnjih treh mesecih je izginilo iz Pariza 5000 žensk, od katerih večino še ni mogla izslediti, strukcije je bil prototip neštevilnin Čeprav je policija vedela približno "Bleriotov" pred vojno in med voj-[ starost nesrečne umorjenke. ki je no. Še danes jih uporabljajo vča-j sih v šolske svrhe. Konstrukcija je. Prav tako je bila pred vojno predhodnik velikega razmaha letalstva Bleriotova "ekspedicija". Baš te dni so obhajali petindvajsetletnico njegovega slavnega poleta čez Kanal. 38 km čez morje je pomenilo za tedanjo dobo veličasten napredek in ves svet je govoril o tem. Angleški dnevnik "Daily Mail * je razpisal nagrado za onega, ki bi preletel kanal. Konkurirala sta Hubert Latham in Louis Blerriot. Prvo je padel s svojim aparatom "Antoniette" v morje, dočim je i-mel drugi z "Bleriotom XI" srtčo. Monoplan Bleriotove lastne kon- bila precej okorna, v gotovem o-zlru preveč natančna in v gotovem nasprotno popolnoma nezadostna. Vrvi iz klavirskih strun in predvsem organi za krmarenje so bili neverjetno krhki, dočim je bilo videti* o-grodje in podnožje za pristajanje zelo solidno. Krila so bila po tedanji navadi prevlečena s kavčukom. Motor je bil Alzani s 25 HP, na tri cilindre, hlajenje zračno. Instrumentov ni bilo nikakih — niti navigacijskih niti meril za porabo. Ob ogrodju je bil plavač, narejen v obliki balona iz blaga, napolnjen z zrakom. V V zraku je tehtal a-part samo 300 kg in nosilna površina je znašala 14 kvadratnih me- bila stara 25 ali 30 let. je vendar število pogrešanih žensk, ki bi prišle v pošu-v, še vedno zelo veliko. Morilec je bil pri zločinskem poslu zelo previden in je izbrisal vse sledi, ki bi ga utegnile izdati. Način u-mora samega priča, da je hotel policiji onemogočiti identifikacijo nesrečne žrtve. Njeno glavo je namreč polil s špiritom, tako, da so vsi lasje zgoreli. Sodni zdravniški izvedenec doktor Paul pa je kljub temu na glavi pod povečalnim steklom ugotovil še par las. Po njegovem mnenju je bila umorjenka plavolaska. Policija se je istotako trudila, da bi na podlagi zobovja ugotovila identiteto nesrečne žrtve, vendar se ji tudi to ni posrečilo. Zverinski morilec je namreč svoji žrtvi razen treh iz-bil vse sobe. Edino, na kar se je policija lahko opirala, je bilo mnenje, da je bila umorjenka plavo- i | laska, da je stara okoli 25 ali 30 let. poleg tega je tudi na desnem stegnu ugotovila že zaceljeno rano. Prav to znamenje je znatno pripomoglo, da se je krog pogrešanih žensk pričel vedno bolj krčiti in končno je policija ugo* ivila, da pridejo samo tri ženske v poštev. Prva je pariška modistka Klementina Gueniffey. druga barska plesalka Jeanne Coudert. tretja pa trgovčeva hčerka Ana Trevenlč, morda kaka Hrvatica Klementina je bila usodnega dne. ko so jo pričeli pogrešati, v restavraciji. kjer je običajno obedovala in večerjala. Usodnega dne sta bila v njer.i družbi dva moška Natakar, ki je trojici stregel, je opazil. da so se prepirali, in je čul. da je eden izmed . obeh spremljevalcev Klementini zagrozil, da se ji ne bo dobro godilo. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo is raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepusja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli naiim čitateljtrn. Na zemljevidu so vsi deli• sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO (Za C&nado $1.20 i poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi tat polijemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edlnele veliki zemljevidi zadoščaj« dnevnim potrebam. Če s poslale vat i atlasa, morate listati po njem In predno najdete, kar IMe-t»v mine ponavadi dosti tasa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM ss pa lahko zbere eela družina In lahko razpravljalo o dnevnih vpraia-njih. Na ZEMELJEVUHJ lahko natančno ogotove. kje se je zgodilo kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam Je doepei letalec itd. Tndl otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se oče zemljepisja. Na« STENSKI ZEMLJEVID Je pravzaprav sknplna zemljevidov, test strani, ki vsebujejo približno MM kvadratnih Inter. Dol« Jo SS. Urok pa 25 Inčev. Dostikrat ste ie Htali v časopisih ali knjiga* o krajih, ki bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti vetje, te bi vedeli, kje tt nahajale. Z naiim ZEMLJEVIDOM Je pa tej potrebi V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vadi kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik semljevid Združenih držav, na katerem «o vae železnice in ceste. Not semljevid ca Združenih državah. Zemljevidi lastnine. Opia dežel, mest, otokov, rak itd. paketno poito in Vodnik po otočja in ameriike 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Na Ca la dali alti zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMIJEVID rjev. NAKOČITI GA rui Ko ca SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York Drugi znaki zopet kažejo, da je umorjenka identična z barsko plesalko Jeanneto Coudertovo. Zaradi nekega škandala je bila plesalka odpuščena iz službe. Baje je bil v njeni družbi prosluli vlomilec Bar-bey, s katerim je že dalje časa občevala. Tega Barbeya jc imela policija že dolgo na piki, vendar pa se ji je šele sedaj posrečilo prijeti ga. Če je res umoril svojo partnerico, bo pokazala šele preiskava. Tretja, ki jo pogrešajo, je trgovčeva hčerka Ana Trevenič. ki je baje pet dni, predno so našli razkosano žensko truplo, brez sledu izginila iz Pariza. Policija upa, da bo morilec kmalu v njenih rokah. KARJJERA GOSPE K0L0N-TAJEVE Pregnani boljševiški veljak Lev Trockij živi sedaj — kakor se često primeri možem njegove vrste — od spominov na preteklost. Objavlja jih v odlomkih. V najnovejšem sestavku je prijadral do gospe Kolon-tajeve, ki je bila pred leti poslanik sovjetske vlade v Skandinaviji, zdaj pa živi v Mehiki. Gospa Kolontajeva, piše Trockij, je v Ameriki mnogo potovala in jaz sem le poredkoma prišel z njo skupaj. Šele med vojno se je pre-orijentirala na levo in je ostavila manjševike, ne da bi bila prešla v drugi ekstrem, k boljševikom. Jezikovno znanje in "temperament" sta napravila iz nje jako učinkovito agitatorko. Njene teorije pa so bile vedno nekam meglene. Ko je živela v New Yorku, ji je bilo vse premalo prekucuško. Dopisovala si je z Leninom v Ameriki. Ker pa je gledala »vse skozi očala svojega eks-tremnega levičarstva, je dobivala čisto drugo podobo kakor je bila ona v resnici. V pismih, ki jih je poslala Leninu, je obravnavala tudi moje delovanje. Lenin je prejel mnogo dokazov, da so bila sporočila gospe Kolontajeve napačna. A v borbi zoper mene se epigoni niso sramovali poslužiti se celo tega orožja, čeprav je Lenin že davno to preklical. Po svojem povratku v Rusijo pa je začela gospa Kolontajeva igrati vlogo skrajne levičarke. Razvila je borbo proti režimu Lenln-Trockij — menda zategadelj, da se je poslej lahko globlje priklonila pred Stalinovim režimom. in "GLAS NARODA" ADVERTISE . -li L A S NAHODA" NEW YQRK, THURSDAY, SEPTEMBER 19, 1929 The LARGfcS^ SLOVENE DAILY in U. S* A. Lira, srednješolska, 2. zvezka sku- POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West I 8th Street, New York t i IGRE a s RAZNE POVESll IN ROMAN! pa j Troglasui mladinski zbori: ' Mešani in moihi zbori. (AlJaS) — 3. zvezek: Psalm J IS; Ti veselo poj : Na dan; iJivna n«>č....... zvt'z< k: Jcl>; V rnrnku; Dneva nam pripelji žar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav .......40 MOLITVENIKI: MuriVaritiojs: v platno zrt-zano......."..'..'. .30 v fino platno ............................1.0U v tt»oje vezano ............I.jO v fino usnje vezano................1.7U Rajnki glasuii: v platno vezano .................1.— v fino platno vezano................1 10 v u-nje vezano ..................I.'jO v fino usnje vezano.........1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano .............SO v fino platuo vezano........ 1.20 ' v usnje vezano ..............I.<5-~» v fino usnje vezano ........ l.Su Sveta fra Uinje vezano ........1.60 Nebesa Nas Dum: v platno vezano ........................1.— v u^njo vexziia> ........................3.."V< v f:nu u*aje vezano___.4... l.So Kvi>ku sna mahi: v platno vezano ............ .HI v eelold vezano ............ 3 jt> v fino usnje vez...........3.50 Hrvatski molitveniki: lTtjeha starosti, fina vez.........1.— najfinejša vez ............. .l.Gfl Slava ISogu y mir ljudem, fina vez 1.59 oajfluejB cv<7. ..............1.50 Zvonrec nebeški, v platno ...... .SO fit.a vez ....................1.— Vlenac, najfinejša vez ..........1.60 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's PrayerbooL: v barvaste platnice vezano .. .30 v l«elo ko-t vezano ..........1.10 Key of Ileavt-n: v u>nji» vezano ............. 70 v n:ijfin -j■i*' usnje vezano___.1.20 (7.a odrasle) Key of Heaven: v fino u«nj» vezano ........ 1.50 Catliolir Pocket Manual: v fino usnje vezano ........ 1.30 Are Maria: v fino usnje vezano .... POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenji ....... Angleško slovensko berilo .. li>r. Ktmi .SO 1.50 Slike iz živalstva« trdo vezana Slovenska narodna mladina. otsega 4;12 strani ......... Slov. italijattsk iin italijanski slov. slovar .........................90 Srbska zaretnio ................4G Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 Sveto Pismo slare in nove zaveze, lepo trdo vezana ..............3.— Sadno vino .....................40 C5 Štev. GO. (Dostojevski) Zapiski iz 1L U -R- drama v 3 dejanjih s pred- .30 Smrt pred hišo .................65 mrtvega doma, II. del ......./L- igro. tčapek). vez. ...........45 Križev pot, roman (Bar) trd. vez. 1.10 Stanley v Afriki ............. Križe* pat patra Kupljenika .70 Strup iz J odeje ............... Kaj se je izmislil dr. Oks.......45 Spomin znanega potovalca .... Levstikovi zbrani sipsl ......... -*0. Stritar jeva Anihologija ,trda vez L zv. Pesmi — Ode in elegije — j bro3- ...................... Sonet je — Romance, balade in Si sto Šesto, povest iz Abrucev . legende — Tolmač (Levstik) ...W J»0 St. 01. (Golar) Bratje in sestre .73 - vizor, 5. dejanj, trda vezana .. .«5 " .75 Št. G2. Idi jot, I. del. (Dostojevski) .90 Ujetnik CK rev i ne. veseloigri v 2. L50 St. G3. Idi jot, II. del...........90 dejanjih .....................30 90 St. 64. Idijot, III. del...........90 Veronika Desenšška. trda vez ----1..">crr> ......1.30 Velik f vsevedež ................ .80 Veliki slovrnsld spisovnik trgovskih in drugih pisem ..........2.15 Voščena knjižica ................50 Zdravilna zelišča ...............40 j Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................1.50 Zbirka domačih zdravil .........60 zv. Otročje igre v pesencah — RazliCpe poezije — Zabavljiee in tiu'I< e - - Jeza na Parna«, — Ljudski Gals — KraljedvorsM rokopis - Tolmač < Levstik) .. .70 ^veta Ge"ovefa Trdo rezano...........1,— Sveta Notbnrga SLi medvedjega'lovca. Potopisni roman ...... .................. Stric Tomcva koča ............. Student naj bo, V. zv. .......... JO JO Vsi 4 deli .....I........3.25 dejanjih ... St. GG. Kamela, skozi nho šivan- ke, veseloigra .................45 Ljmlskl oder: .35 0. zvezek: Opomin k remiju; ta noe; Stražniki; Hvalite (Jo-spoda ; občutki, Geslo .....L. 7. zvezek: Slai-tvk; Zaostali ptič; I*omorodua iskrica: Pri »vadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; tieslo zrezek: Ti ..^ri-i'ili jo 1h>:1 (tne-šaa zbori; Prijatelji in senca (m»-šiiTi zbor t : Stujl. solnflce stoj; Kinetnkl hiši............ .40 .10 Slovenski pisatelji. I. zv. — •50 Fr. Masel Podlimbarski, Slike in trtice. Gorski potoki, Tova- 4. zv. 'r. zv. Tihotapec, r Po 12 letih. dejanj . 4 dejanja CERKVENE PESMI; .00 .35 a. zv. Slika Levstika ln njegove kritike in polemike............ Ljubljanske slike. Hišni lastnik, Trgovec, Kui^ijskl stražnik. U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetu',''1 Natakarca. Duhovnik, itd. ................ Lne:fcr ......................... Zgodovina 1'metnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih..........1M ,jOV » Jceno ...... Marjetica ......... Zdravje mladine ................1.55 jjlr.rski razbojnik ... Zdravje in bolezen v domači hi«.i. j Mladi gozdar. broš. - zv.......................L20 , Moje življenje ..... |Sredozimei, trd. vez. ....... ^HI brus, ................. j Spisje, male i>ovesti ....... Svitanje (Ciovekar) ...... : Stezosledec ............... | Šopek Samotarke „........ ; Sveta noč ............... j Svetlobe in sence ......... ............1.—j ............! I HAKESPEAREVA DELA ........... -^®,Machoet. trdo vez. ...... ............ > broširano ............. .30 1.16 30 .30 .30 .3.00 Amerika in Amerikanci (Trunk)..5.— Angeljoka služba ali nauk kako se naj Mreže k sv. maši...........10 Angirško-slov. in slov. angl. slovar .90 Kej ludezljivim boleznim .......75 Cerkniško jezero ...................1.S0 Domači žlviiiozdravnik, trd. vez. ..1.60 Domači iivinoidravnik, brol ....1.25 Domači zdravnik po Knaipu: brt^Irano....................1.25 /r.airo«-t in vera fVeber) RAZNE POVESTI in ROMANI: \rncrika, povsod dobro, doma najbolje ...................... \gitator CK-rsnlkJ broš. ...... \ndrej Hnfer................... Arscne Lupin .................. Ben- ^ka vedcievalka ............ Belprajski biser ................ Ucli mrcescn ................... Ite!e noči, mali junnk .......... Balkansko-Turška vojska ...... Balkanska vojska, j* ^liknrcl .... Ileiač s viopnjic pri sv. Rokn . Blagajna \'elikega vojvodo ... Boy, roman ................ .. Burska vojska ................. Bilke (Marija Kmetova) ..... Beat in dnevnik ............... Božični darovi................ Božja pot na Šmarno * ro...... Božja pot na Bledu ........... Boj in zmaga, pove l .......... ''utikar: Bela Krir interna ...... Grešni? Lenard. hros... Mimo življenja ...... Cvetke ........................ Cesar Jožef .1................. C vet i na Bo* jgrajska ............ Čarovnica ...................... Črni pa> .cr, trd. vez........... broš. ............ Čebelica ........................ Črtice iz življenja na kmetih .... 1-50 j Mali Lord .................... jMiljonar brez deirarja .......... Mrtvo mesto ................... Malo življenje ................ Marou. krščanski deček iz Liha nona ................... Mladih zanikernežov lastni topiš ................... 'Mlinarjev Janez .......... .65 .50! _____________ .75»Othelo ..........................2? Trenutki oddiha ,80 i Sen Kresne noči ...............«0 .75: •"5! SPLOŠNA KNJIŽICA: .65; t St. i. živo- .80 .. >!USC'.t!tO ...................... Mrl v i ilostač .................. M ilt Klatež .................... »ja ......................... Jalenkosti (Ivan Alhrecht) .... Mladim srcem. Zhirka povesti za slovr-nska mla0 .40 ,St. i Ivan Rozmani Testament, .35 Ijudt-ka drama v 4 dej., broš. .70 103 strani „................. .50! St. 4. (Cvetko Goiar> Poletne .25< klasje, izbrane i»eMni, 1H str., broširano......................50 .2?! št. (Fran MilC-icskii Gospod .30 Fr idol in ZoSna in njegova družina .401 v« >»'Ioni'»ire (JHit-e I . 7- stra- ..35 ni. broširano ................ .25 . 7. Andersonove pripovedke. Za si- ven.-ko mladino priredila Ftva, 111 str., bros............35 Zbirka ljudskih iger: riš Damjan ..................................2.3« Z mtfih S?on» ..................1,— U. snopič. Mlin po«l zemljo. Sv. ......Slovenski pisatelji II. zv. .-Neža. Sunje ...................(Ji ......i Totresna povest, Moravske sli- 13 snujilC. Vestalka. Smrt Marije ......35' , . , „ . „ . • device. Marijin otrok ........ ......i k0' V°JVOda Pero 1 Perira' Cr' 34. snopič. Sv. Bo^fjan, Jnnaška ......30 j «ce ................................................deklica. Materin blagoslov ____ ^ Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: 15 enoplC. Turki pred Dunajem, Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni f Fabjo!a in Nefa bog. Pomlad ...............2.50 20. snopi?. Sv. Just; Ljubezen Ma- , . rijinega otroka ...............20 Tdt za fronto .................. .«•; 90.Tatic. (Bevkj, trd. vez.___ .70 Tri indijanske povesti .......... .30 PJ5SMI IN POEZIJE: mn Tunel, soc. roman................ -50 Akropolis in Piramide ...... Turki pred Dunajem .......... .3© broSlrano ................ Tigrovi zobje ................ 1.— Azazel, trdo vez............. Tii legende o razpelu, trd. vez. .65 Balade in romance, trda ves .. Ura z angeli ....................1.20 Dob za ndadi zob. trda vz . V robstvu t.Matičie) ..............1.25 Gregorčičeve poezije . Domnti glasi, Cerkvt-ne [>e-mi za 12. Tantnm F^rju. (Premrl) ____ M Mašne pcsi.u /a mešan zbor. — fSattmr' ....................50 12 Panje Lingua Tantnm Ergo Ge- nituri. (Fi>ersterf ............ JSA 12 Pange IJngnft Tantum Ergo Ge-niteri (fJerbir > ............ !I\alite GospiMla v njegovih svetnikih, j.-.mi na Cast svetnikom, v. Srcu Jezusovemu. {Gruni > ...... .50 .40 .35 .40 .00 .70' .S« stev. S -60 (l "ni v. nrof. dr. Prane We-U'r. > Problemi sodobne fiiozo- .35 347 strani, bro?......... 10. (Ivan AlbrehtI. Andrej t Ternoue, rilijetna karikatura in tmriulosti, r»5 str., bros. ........ j*!*;-.40 ,\kt. štev. 113...........75 .70 .80 .80 Mis^sa in bon o rem St. Josephi — j_t (Pogachnik » ...................40 " _ ! Kyrie ...........................60 K svetemu Re^njcmu telesu — (Ftvr-tt-ri ................. V gorskem zakotjn .;{5 Godec: Pored narodnih pravic i Vrbfeem jezeru. (A. Fun te k) .90 Tnlo vezano .............. l'? Ketejcve poezije .trda vez...... .75 .75 Kraguljčki broS..... ,7.i lvsmi Ivana Zormana: .60; originalne slovenske p^sml Ln «5; prevodi znanih slovenskih pesmi Buri pridejo, koračnica...........25 . .80 j Sarafan, ru.-ba t\VIlfan».. .25 .. 1.25; ; J" NOTE ZA TAMBURICE: j Slovenske narodne pesmi ra tamhu-ra>ki zbor in ix-tj«. (Bajuk ) .. L30 Bom ši-l ua planince. Podnik svojeran narodu ........ Vodnikova pru tik a 1. 1927...... Vodnikova pratika I. 1928 ...... Vodniki in preporoki .......... Vladka in Metka .30 .25 Oton Zupančič: jiO Ciciban, trd. vez...... .50 Sto ugank ............ .60 .50 V zarje Vidove, trd. vez (Povel Golia» Petorčkov e .60 .25 .80 .60 .25 .L— .60 .30 .25 .35 .60 poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah. 84 str.. broS....... št. 12. (Fran MilCinski« Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, Ul str., broš.......... .3* ? __I 5(j Noto življenje ................. 1.40 rnrnim ..........Ob 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka SO Onkraj pragozda ............... •m Odkritje Amerike .............. .25 Pasti in zanki ................ J*3 Pater Kajetan ............ .. ... s .. Pingvinski otok ........... I »robu, salh. car in rame povesti - |>o|.^f o spf?mih ^^ spis.il MilClnsSa ...............60 |Vurica U!aetetjica .................... Doli z orožjem ............. Don Ki šot iz I ji Manhe........ Dve sliki. — Njiva, Star&a —- (Jl.*3io. .....................60 Devica Orleanska .............. -50 Duhovni boj ....................50 Govedoreja ......................1-50 podeli je pravil; Marinka in fckra- **ri stricu ...................... Gospodinjstvo....................1.— teljfki ..............40 ^^ ^J1 .................... Jugoslavija, Melik 1. zvezek ....1^0 ..... ................_ Patria, povest iz irske JunaSke do- 2. ivt-it-k, 1—2 snopih ......1.80 Elizabeta ...................... -35 dobe ........................ .30 Knbit^na račnnica, — po meterski Faliijola ali cerkev v Katakombah .45 _ meri .........................75 arov^ka ukharica .................80 Po gorah in dolinah.............^ št. 19. (Gerhart Hauptman) Po- Kletarstvo (Skalicky) ..........2.00 ^ .............C0 Pod krivo jelko. Povest Iz Časov ro- i topljeni zvon, dram. bajka v pe- Kratka srbska gramatika ....... -30 Filozofska zgodba ...............60^ f K-rflnlskem ...... tih dejanjih, poslovenil Anton Zločin in kazen (2 knjigi) ......1.60 Vijolica. IVsmi za mladost Zm i se! smrti .................. Zadnje dnevi nesrečnega kralja . Za kruhom, povest ........... Zadnja kmečka vojska......... j Zadnja pravda, bros. ......... Zgodba Napoleonovega Huzarja Zgodovina o nevidnem človeku . St. 13. 0 .1.-1 .351 .701 .90 .90 Lčo RAZGLEDNICE: Zabavne. Ras-JIčne. du< at .......40 .50 *MVy»rške. Različne, ducat.....40 .50 ^ elikonočne, božične in novoletne I ducat ..........................40 Iz raznih sloven>klh krajev, du-at .40 gfl Narodna noša. du<-at.............49 posamezne p<» .................09 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (0 Narodna na grobnica (Pavčič) . Zgodovinske anekdote ...........30 Gorski odmevi (Laharnnr) 1\ zv Z ognjem in mečem ..............3.— Zaročenca, milanska zgodba iz 15. SAMOSPEVI: stoletja „......................3.— .46 .35 .15' Pokrajni ročni zemljevidi: Gorenjska .....................30 Slovenske Gorice, dravsko ptaj- skopo!je ..................... .30 ljubljanske in mariborske oblasti .30 Pohorje. Kozjak .............. S® Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje .................. I*rekmurje in Medumurje .... Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .. .60 1,— Knjiga o lepem vedenja: Fra ni»7.ol° ................... ( rtlw 55 <«07d0vnik (2 zvezka) ......... t rdo voza no ..'*.*. 1.'— r-odče vski katekizem........... Gostilne v stari Ljubljani ..... Kratka zgodovina Slovencev, Hrva- Grška Mitologija .............. tov in Srbov .30 Gusarji ....................... Kako se postane drlavljan Z. D. .25 Hadii Murat (Tolstoj) ....... Kako se postane ameriški državljan .15 Ilektorjev meč ................ Knjiga o dostojnem vedenja .... .50 Ilubad pripovedke ............. Kat. Katekizem .................60 Hudi časi. Blage duše, veseloigra Liberalizem ......4............. .50 Hedvika....................... Materija in rneriija ............1.25 Helena (Kmetova) .............40 Mati: Materinstvo ..............L—}Hudo Brezdno (II. zv.^ ........ .35 Mlada leta dr. Janeza Er. Kreka .75 Humoreske. Groteske In Satire, kovnjačev na Kranjskem .1.20 , Poj utra vipavca .. Poslednji Mehikanec Pravljice IL Majar ^0; Funtek, 124 stra., bro3....... ^0 .60! Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in ^{0! Komurasakl, japonski roman, iz t?e5čine prevel dr. Fran Bradač. 154 «tr., bro5. .............45 Št. 21. ( Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II.. 73 str. broš. .........................25 .25 .1.— .75' Predtržani, Prežern In dragi svet .60! niki v gramofona ............ 75 i "Prigodbe čebelice Maje, trda vez.. "..'Ptlee selivke, trda vez.......... 75 "^ji Pik ova dama (PuSkin) ........ .30 št. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva____ Pred nevihto ...................35 Pravljice (Milčinsld) .......... Mlekarstvo ...................... Nemitko-angleški tolmač ........1.10 Najbolje h lov. Kuharica. 608 str. lepo vez. (Kalinšek) ..........5.— l vezano .. brogirano .00 .60 Iz dežele potresov ...............75 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....60 Nasveti za hiAo in dom. trd. vez. 1.— NaAe gobe, s slikami. Navodila za e^oznavanie uiitnUi in strupenih gob ..........................1.40 Nemščina bret učitelja: 1. del . _ f. ----*.----............ j Jernač Zma^uvač, Med plazovi.. Nemško slovensko slovar ........1.— M«venabo nemški slovar.........OO ,«"«1^' (Strug) trd. v............. OjatVu beton . . . ............... ^01 bro^ ....................... Obrtna kujtgovoeJstvo ............' Jurčiče*! spisi: Popolna Izdaja vseh 1O rvezkov, tepo vezanih ..................10 Iz tajnosti prirode.............. -50 Iz modernega vseta. trde rez. 1.60 Igračke broširano .............. .80 Igralec ..................... — .15 Jagnje .........................30 •fj Janko In Metka (ta otroke) Pravljice In pripovedke (Kočutnlk) 1. zvezek .....................10 2, «40 sonata ........................60 Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, CO str.. Nočne pesmi, (Adamič) .........1.25 Canada ............... Zgodbe zdravnika Muznika.......70' Štirji samospevi, izdala Glasbena i Zvestoba do groba ..............1.60 Matica .......................45 Zdruiemh držav, veliki Z naših gora ...................L—'Naši hmini .45 .30 .30 .30 .40 .40 .50 Mali ..........................15 Nova Evropa ...................50 Alabama. Arkansas, Arizona. Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington. Wyoming, vsaki po ...... .15 .25 broširano .................... .30 Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., P tnikJ M' bro5" ......................... w»Ml'...................®«fŠt. 25. Poslednji dnevi Pompeja II. del .......................80 SPISI ZA MLADINO: 'GANGD 2. zv. trdo vezano. Pripovedke ln pesmi ........................ Zml jevidi: .. Illinois. Pennsylvania, .Minnesota, Michigan, Wisconsin. West Virginia, Ohio, New York — vsa- I ki po ........................ j- i Velika stenska mapa Ev repa ---- .46 .4« 2,— Poznava Boga -................. .30 Pirhl .......................... .30 Prtrotnlmrstvo, trti. rese. ........ 1J?0 Perot »I narstvo. broi. ............ISO Prva čitanka, vaz.,..............75 Prma pomot. Dr, M. Rus ........1.— Pravila za oliko .............. .06 Prikrojevanja perila po život ni • Tiord ..................less aikoholaki pod- ........................ .75 Praktični rmiuw .............. .15 Pravo ln revolucij« (Pltamle) M Pmlhodn'fal ln Idejni utemelji rs- .».f.149 d In nnn&ko-slov. slovar ...................... JO pojmi iz Radio teh- ....i.— ............—Mi Povodenj ...................... ^0 Praški judek .................. .25 Prisega Hnronskega glavarja . ...30 JtQ 3Q Prvič med Indijanci .50 .73 .60 Preganjanje indijanskih misjonar-Jev .......................... JB Rinaldo Rinaldinl .............. .50 Robinzon ...................... .00 Robinson (Crus*>e) .............L— RaMji, trda vez ................ .75 Sosedov sin. brož................40 Rdeča mecia ...................73 6. zvezek: Dr, Zober — Togomer broSirano ...............0.. .70 Juan Miserija (Povesti iz JSpnaskega življenja .....................60 Revolueija na Portugalskem____ JO gt. 26. (L. Andrejev) Črne ske. poslov. Josip Vidmar, S2 str. broš......................... .35 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezpo-selmst in problemi skrbstva za brezposelne. SO str., broš....... .35 'št 31. Roka roko...............25 St 32. Živeti ...................25 (Št. 3K. (Gaj Salustij Ktlsp) Voj-{ na z Jngnrto. poslov. Ant. Dok- i ler. 123 strani, broš........... .50 Št. 36. (Ksaver MeSko) Listki, Razkrinkan! Habsbnriani ...... JS9 37 Roman zadnjees cesarja Habsbnr- iana 1JSŠ 144 stran! Kako sem s« jaz likal (AleJtovec) I. zvezek Kako sem s« laz likal (Alešovec) II. zv...... Kako sem se jaz likal 1 Rdeča in bela TTtniea, opveet .. Slovenski Robinzon, trd. vez. .. M Suneftki invalid ............... .65 .30 ^0 .40 (AleSoveo> III. cvezek ........ .00 Sodnikovi Korejska brata« povest Iz misijo- Solnce in sence Domače živali......... št. 38. Tarzan in svet ........ ■štev. 30. La Bobeme ......... jO 46. Magda .48 št, 47. Misterij duše.......... .."jS.štev. 48. Tarzanove i!vali ... [55' Štev.^40. Tarzanov sin ....... ] št. 50. Slika De \«raye..........L20 .75 št. 5L Slov. balade in romance .80 .65 'št 54. V meteiu................1.— nov v Koreji .............. J59 Skozi širno Indij« ............. ^0 št. 55. NamŠljen ibolnik Kruh, trdo vezano ..............L— Sanjska knjiga mala .......... .60 Št- 56. To te onkraj Sotle brni. .......... ......... M Sanjska knjga, n*ra veHkm .... 30 St. 57. T»n»mn wladost Krma osveU .................. ^0 Sanjska knjiga Arabrim..........l^ftte*. Glad fHunsnn) ................. M,. •K Kuhinj« trda rea ikS.lwtfL'Ji, L.; Si ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI | MEŠANI ZBORI: Planinske. II. zr. (Labarnar) .. 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .... -35 Trije zbori j2d«la Glasbe-rc. zv. Hudo brezdno .......35 ^ Matjca ................... 3. zv. Vesele povesti ............ .35 4. vz. Povesti ln slike .......... -35: 5. zv. Studeč t nai J». Na§ vsakda- I RAZNE PESMI S SPKEMLJE>A nji kruh.......I............................NJEM: [Domovini. (Foester) ............ Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov .... Jaz bi rad rndečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za 3. zv. trdo vezano. VsAuje 12 po- j dvdspev ...................... vesti ........................ .50 j V pepelnični noči (Sattnern kan- 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. po- J tanta za soli, zbor in orkester, vesti .........................50 : izdali Glasbena Matica ...... o. zv. trdo vezano. Vinski brat .. .50 Dve pesmi (Prelovec), za moški j 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 po- t zbor in bariton solo.............20 Ptsrn°. vesti ........................ .50 Kupleti (Grum). Učeni Mihec,— ' *r - 1 r * -n. _v _ | . Kranjske "šege in navade, Ne- j Ne ^ocajie knjig, katerih n* w Umetniške knjige a slikami za mladino: zadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..Iv— ceniku. Pepelka; pravljica s slikami____1.60. Kupleta Koza Muca (Parina).....40 Rdeča kapica; pravljica s slikami 1.—! .50 .20 tfaročiiom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali j poštne znamke po 1 aH 2 centa. Č* pošljete gotovino, rekoinandirajte maT^. . .3. .8,UranU.. t'PESMARICE GLASBENE MATICE: Trnoljčica, pravljica s slikami ..l,—4 KNJIGE ZA SLIKANJE: ) Mladi slikar .................... .75 Slike iz pravljic .........---- -75 Knjig« za slikanje dopisnic, popol. 1 na z barvami in navodilom: Mladi umetnik ..................1-20 Otroški vrtec .....4.............1.20 1r Zaklad za otroka............" St. GO. ( Dostojevski > Zapiski -JC5T (M* 1. Pesmarica, uredil Hnbad ...2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 3., 2., in 3. zv. skupaj...................I.— MALE PESMARICE: j ________________Srbske narodne himne .. 1.5 .1 Jto Št. 1«. Što čutiš. Srbine tnfni .. .15 Št. 2. Zrinjski Frankopan . ........15 Št 10. Na planine .............15 . št. 11. Zvečer ...................15 .OtM Beneški trgovec. Igrokaz ▼ 5. dejanj M Št. 12. Vasovalec ...............15 i»0 Cyran de Rergerac. Heroična ko- xi^a,«. M Mela, drama ▼ 4. dej........... M Slavčefc. zbirka Šolskih pesmf — Marta, Semenj ▼ Rlchmando. 4 (Medved) dejanja ...................... 30 ......../*""......* 1 Ob vojaki. Iarokaa *4Urlh aUkah J§ Vojake narodne pesmi (Kosi) .. .30 Tdhfliave sajne ni BOklaTfiov Tfr ♦ 1 čer 3&adinska igra a petjem ▼ 4 Narodne voiafike (FerJanHC) .. .30 IGRE: Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 210 W. 18. St., New York PRAV VSAKDO ~ kdor kaj iice: kdoi kaj ponuja: kdor kaj' kupuje; kdor kaj pre- daj) prav, .o ••• k...... * Narodne vojafike (FerJanHC) .. • j) ..t..:...t..i. priznava da imijf >udovit uspeli t- VIALI OGLASI Tj U m Moroa^ S5t S*t: . > . 1 T. L A 8 NARODA" NEW YORK. THURSDAY. SEPTEMBER 19, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY In C. S. A. OBRMAINE BEAUMONT iLroith »m sta r Po n azbhni Aii t la poročila z Luci-i Auroiuerjem, je imela o imo-lju svojega moža samo iesecu dni so se te iiu-le v nič. Edino kar je lel Lucijan. je bil njegov nezma-jlvi optimizem. 'Vse pojde!" to b.lo njegovo geslo. In Slo je — da kako? Teden ni minul, ne aa bi bil pri-I Lucijan domov z nedolžnim o-azom mladega psa, ki je bil prav ir tepen. Aneta je vsa bleda in * petajoea pričakovala Jobove ve-i. "Dra^o dekletce, ^pet razočarate, nikar se ne razburjaj. Vse poj-' Pomisli, ravnatelj me je zapo- dil Oh, Lucijan, že spet! Kaj bo z NJEGOVA ANETA cigurane bodočnosti. Tedaj pa se je Lucijan smrtno ponesrečil. Hitel je po cesti proti domu, V roki je držal piruh iz sladkorja, da bi razveselil Aneto cb petletnici njunega zakona. Tisti mah je pridrevil velik avtobus in ga povozil. V bolnici je imel še toliko moči. da je rekel: Jajček se je ubil, a kupiti sem ti hotel še lepo jahto. Vse pojde! Kdo bo imel zdaj mirno življenje in kdo bo poročil bogatega in po-metnega moža, namestu da bi žaloval za norcem, kakršen sem jaz? Moja Ar.eta!" To so bile njegove zadnje besede. Morda se je tudi zaradi teh besed take zgodilo. Po dveh letin se je Aneta naveličala službe in poročila -vojega šefa M. Ecolanda. Gospod Erroland je bil starejši, mi- Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IS ZA - OBRAMBO SVOJ in OTROKf Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode drznega najemnika. Toda go- ■ štva cs'apijene Evrope. Večini :zse- spada ni dovolj računala z demon- , ljencev je namenjena usoda, da sko močjo igre, ki kaj rada obse- postanejo kolonisti v pragozdovih. ! de tujce, pa tudi domačine, in mno- to pomeni trdo. najnapornej&e de-i ša in krajša kakor pri odrasih. Zai:> se rado primeri, cia Ai si bolna? Ne Al k a.? Ne! Ali je bil s teboj? Ne! Ali sem te razžalil? Ne! Torej kdo je zdaj tako nespameten?" Aneta je dvignila glavo, ga pogledala s svojimi žalostnimi očmi in delala s tihim glasom — ali jo je razumel? "Njegova Aneta!' cesa manj- nar za cri0ietnc najemnino; vse o-, bogi ljudje, ki morajo duševno iz-j se prehajenje orenese skozi no. kdo neprijazen stale nie£ecc mu je teklo v malho j birati v »"zelenem peklu". Vedno! in žrelo na srednje uho. kaker rl"ta re?:-. I prepozne spoznajo, kako resničen) otrokiiOe uho tisti del ts- O Riu ne moremo govoriti, ne da je neki rek, ki pravi: -'Nihče se ne- ■ lesa. ki jih najrajši in najpogc-bi omenili njegovih proslulih kar- j kaznovan ne potika pod palma- j šteje boli. Bolečine v ušesu, na-nevaiov; kdor iih ni videl, pozna i mi". to mesto le na pol. Tujcu se zdi ob ' Neprimerno prijetnejši nego v tc-konervaiskih dneh. da ie zašel med : rr.aenih in vlažnih pragozdovih je same obsedene ljudi. Povsod vidiš obstoj da solnčnih višinah planjav množice vpijočih, rjovečih. fanta-j z njihovim močnim zrakom, čudo-stično oblečenih ljudi, ki jih pre- ' vito prostostjo, z ogromnimi kom- stalr po škrlatinki ir. ošpicah, u-tegr.ejo postati zelo resne in je treba, kakor hitro se pojavijo, takoj poklicati zdravnika. Abscesi v ušesih se radi pojavijo, kadar divja epidemija influence. Bolečine Lepote in strahote Brazilije. Nemška pUcvalka Margot v. r.impson opisuje Brazilijo takole: Če sem v prejšnjih časih, ko š3 nisem poznala Ria de Janeira slišala hvaliti to mesto ket najlepše 11a svetu, se mi je zdelo, da utegne biti ta sodba nekoliko pretirana ali vsaj neprevidna. Kajti — kdo naj izmed čudovito lepih mest, o kaier-im se ponaša naš svet, izbere eno in ga proglasi za najlep^c-fja? In vendar ko sem preživela v tem mestu nekaj časa, sem razumela., zakaj se ljudje tako navdušujejo za Rio. Čeprav »udi ^daj ne maram trdit, da bi bilo to mesto najlepše na svetu, moram vendar priznati, da tako lepega mesta še nisem videla. Morje ima tamkaj nepopisno glo boko, nasičeno sicjino; v klasično ■ plemenitih, velikopoteznih in ven- j dar neskončno ljubkih linijah se j vije zaliv, iz katerega mole strme. | slikovite čeri. Vzdolž ob obali teko v svečano obleko, kakor da bi bil < v:sak božji dan pripravljen na slav-nest. Najlepši je zvečer, tik prec. solnčnim zahodom, ko vsa pokrajina žari v naj nežnejših barvah od pastelno temne do škrlatno žareče, pa tudi 11a vse zgodaj zjutrai. ko se prebuja mladi dan. Morje, hiše, pečine v zalivu, pragozd na bregovih, parni ki v pristanišču, številne jadernice, ki lahno plovejo v sanjavo nežne morske daljave, da se gledalcu zdi, kakor aa bi Lile sprosčene vsake tež,?, tako so fine in lahke — skratka, vae. kav elogleda oko, dobi najprej neverjetno nežen, skoraj nadzemsko dišeč nadih rožnate barve. Od minute do minute, ne od sekunde do t sekunde, se ta kakor dih rahla rož-[ nata barva agoščuje čedalje bolj. dokler očarljiva lepota te skoro da fantastktie pokrajine ne zablešči v globoki, nasičeni, polni rožno rdeči barvi, ki potem bledi v divnih od- I g3nja nekaka vročična zabavež. I nost, in ki delajo tako gnečo J hrup. da se čudom čudiš in vpra-; šuješ, kakšni so neki ti ljuetie. i Gneča, k: via da takrat na Ave-nida Rio Brancc. se ne da opisati: neveščemu naravnost ogroža življenje. Razburjeni pogledi se bliskoma križajo: zaglušujoč, živcc pretresujoč kiik se spaja z vrišče-timi zvoki avtomobilov, s sikanjem raket, s hrupno godbo neštetih kapel. Ponoči se razbohoti po kavarnah. klubih, gledališčih, hotelih, barih, restoranih ih plesiščih nebrzdano življenje in vrvenje, — vse v znamenju .'Uadke stri-sti, ki se tu rasinahuje do onemoglosti. lj- j pitksi zemlje, kevder raste bujna | v ušesih nastopijo pogosto čisto iz-in j trava. Vsak dan prinaša kaj novo-' nenada in navadno tedaj, kadar zdravnik ne more takoj priti. Bolečine si med tem ublažiš 11a ta način, da dovajaš ušesu od zunaj toploto. denimo s kako toplotno ste-k! nico (termoforko) ali pa v vrečico soli. ki si jo bil prej segrel. Tu-c'i z vročim izplakovanjem si lahko pomagaš, pri čemer ti najbolje služijo primerni izplakovalni aparati. Izplakovanje ponovi v^ake tri do štiri ure. Absces srednjega ušesa se ne sme sam odpreti, ker bi utegnila nastu- trava. Vsak dan prinaša kaj novega. Danes je lev za proslulim konjskim tatom, jutri za jelenom, po-w-.m pridejo kupci za govedo ali za konje. Prebivalec teh pokrajin se lahko vsemu svetu smeje v obraz: nit mu ne manjka in svoje svobode ne bi bil zamenjal niti s kralji, aokier ima svojega žrebca pod sedlom in zvesto dekle v koči ob preriji. Med prebivalci planjav in obrežja je razlika kakor med dnevom in nočjo. Prvi je zanesljiv, zvest mi. Če nastopi guhost med 1 in 7. letom, utegne ostati dar govora, ki si ga je bil otrok že pridobil, ohranjen. izgubi pa ga. če se ni naučil čitati besede z ustnic. Le skrbna vzgoja in vaja v čitanju z ustnic bosta pri otroku rešila dar govora, ako je oglušil po sedmem letu starosti. Oglušenja se ubraniš če paziš, da se ne prehladiš in inficiraš in če si daš ostraniti obole-ie bezgavke t mandeljne). Najboij važno pa je. da se. če te boli uho, pavoča; jio zatečeš k zdravniku; take ti bo prihranjenih dosti bolečin. Če se pravočasno ne zdraviš, se ti bo naglo poslabšalo in sčasoma utegneš oglu-šeti. To škoduje m- ramo otroku v šoli, ampak tudi v poznejšem življenju. zakaj vsak iLsp?h temelji na smotreni rabi bistrih čutov. — Kdor je c^Iu^il kot otrek ne bo v starosti izgubil naglušnosti - nasprotno. čim bolj se staraš, tem bolj narašča eluhost. Napf ji! Pri nekem nrm ob Pa k i gim hmelj tu ko i^ Zeorr. k -d dru-re! Pel-13-let ni u-^a bi-oo kon-nna in odkrit, od kulture komaj detak- j ti v bobniču velika razpoka, ki s palmami zasajene vidiš številne javne avenije, kjer tenkih, v nepopisnih barvnih pre- palače, vile, hodih: tako vzhaja mogočno soln- hctele. skrbno negovane nasade in ! cc, ki s svojim bleskom vse obilno tropski bujne vrtove. Rio je zgrajen sredi zajetih bre gov, koder se še širi pragozd; am fiteatralično se pne na bregove la birint njegovih hiš; morje, bregovi, j pragozd — to tvori z milijonskim mestom vred mogočno scenerijo vse premagujoče lepoter ki je potratno poplavljena z zlatom solnčnih žarkov. Rio je vedno oblečen pozlati. I! i Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" IH § i II « S in prepričani smo, da boste potem ^ stalni naročnik. Na avenijah, ki se vijejo mnogo kilometrov vzdolž ob morju, kar mrgole avtomobili; pešcev ni veliko na ulicah, zakaj huda vročina nikogar ne mika na sprehod. Na glavni ulici, na dolgi, elegantni Avenida Rio Branco in v njenih stranskih ulicah pa vlada vziic temu nepopisno vrvenje in gomaze-nje ljudskih množic. Tukaj se spre-! hajati, -flirtati, čebljati in se pomenkovati, to je najlepša zabava 1 moške in ženske, ki nimajo podnevi dela in nadležnih skrbi. Sicer pa: Brazilijanec je trdno preverjen, da Bog v svoji neskončno modri dobroti ni ustvaril ljudi za delo. Dame ki so vedno oblečene zelo okusne in se rade ponašajo z obilnim nakitom, so kaj pogosto zelo lepe in bi bile lahko še lepše, če bi malo manj rabile puder, pomado in barvilo za ustnice, s čimer se često pretirajo uprav dojsrimasnih potez. Tudi gospoda daje 'zelo veliko na svojo vnahjost, pri čemer pa le preveč razodeva neprikupno giz-dalinstvo in porabi mnogo več parfuma nego dopušča dobri okus. Električna železnica se vzpenja visoko v hribe, v Santa Theresa, kjer se sanjavo vrste krasne vile, obdane od senčnih, živopisanih vrtov. Razgled od tukaj na mesto in morje je uprav presunljiv po svoji mogočnosti in lepoti. Če je Santa Theresa elegantna četrt v hribih pragozda, tedaj je Copacabana div-ho mesto vil ob morju. Tu polje vse leto veselo kopališko življenje, ki se ga udeležujejo v lepem Številu tudi srečni tujci, v glavnem Se- Ko poletje s svojo žgočo hripeko izpremeni Rio v pravi pravcati pekel, se vsa boljša družba umakne v t^re, v cearljivi Petropolis. kamor prispe s po poldruge urni lagodni yoinji z vlakom. Ta kraj jc bil prvotno nemška naselbina, id jo je utanovil nesrečni cesar Don Pedro; pozneje se je sem prenesel poJetni sedež prezidenta zvezne republike, diplomatskega zbora in odlične družbe. S svojim osvežujočim hladom, dobrim, moenim zrakom, lepimi vilami in potratno o-biio vegetacijo, obstoječo iz pre-lestnih cvetlic, nas ta kraj spominja majhnega paradiža. Najbogatejša država Brazilije je Sao Paolo. či?e glavno mesto enakega imena je bilo še pred dvajsetimi ieti srednje mesto s 70,000 prebivalcev; rastlo je torej z ameriško hitrostjo, zakaj danes šteje skoraj že milijon duš. Mesto pa se ni moglo razvijati v skladu s to poplavo naseljujciega se prebivalstva: cele četrti cčitujejo narejenost za silo in k razkošnim vilam vodijo divje, netlakovane ceste. V svetov-no-znanih kačjih zavodih so vzdržujejo tisoči strupenih kač, ki jim njih čuvaji odvzamejo strup, iz katerega se izdeluje zdravilni serum zoper -pik struperiih kač. Država Sao Paolo je za svoje bogastvo dolž-• ■ na hvalo kavi. čije rastlini zelo pri-ja klima in rdeča prst te dežele. Pa tudi bombaževina in riž dajeta čedalje večje dohodke; slednji sadež je že danes brazilijansta' izvozni predmet. Severna Brazilija, je čisto tropska in neznosna Evropejcu, dočim južna Brazilija z državami Parana, Santa Catharina in Rio Grande do Sul vsaj ponekod omogoča Evropejcu uspešen obstoj in delo. Tu so tudi mnoge naselbine evropskih izseljencev. Selišča naših rojakov leže sredi pragozdov. Bridka mu je usoda, kdor si mora tukaj krčiti tla in pridobivati zemljo za obdelovanje. Tak pragozd nima prav nič romantičnega in lepega; skozi njegove go- njen primorec pa je zvit. zahrbten, nagnjen k laži. Ta je presrčen, eni preračunljiv. Vse Brazilijance pa odlikuje zelo razvita ljubezen do otrok. TEŽKA NESREČA NA MOTOC1KLISTICNI VOŽNJI V Ljubljani se je 1. septembra raznesla vest o težki motociklistič-ni nesreči v Kranjski gori. Na Gorenjsko se je podala večja skupina tlanov zagrebškega moto-kluba na ocenjevalno vožnjo iz Zagreba do Kranjske gore. Motocikli-sti so imeli prekrasen dan in so vozili do Kranjske gore brez vsakih posebnih zaprek ali nezgod. Dopoldne že so krenili moto^iklisti nazaj v Zagreb. Med posleelnjimi je bil nr. povratku tudi Dragotin Filip-čič s svojo zaročenko. Sledila sta jima samo še poznana zagrebška dirkača Berger in Štrban. Bili so že na poti proti Jesenicam, ko je nekako poldrugi kilometer od Kranjske gore zavil Filipčič na levo in zapeljal v nasproti prihajajoči kmečki voz. Sunek je bil tako ne- 1 srečen, da sta Filipčič in njegova i zaročenka odletela v loku z vozila in obležala kraj ceste. Njega je! vrglo z vso silo ob neki kamen, ka-; mor je priletel z glavo. Njegova zaročenka pa je obležala-z zlomljenimi nogami. Tik za obema je vozil Berger, ki je priletel v Filipčičevo vozilo. Padel je tudi on, dočim se je za njim vozeči Štrban pravočasno ustavil in priskočil ranjencema nd. pomoč. K sreči se je baš v istem času pripeljal mimo v avtomobilu neki avstrijski izletnik. V vozu sta bila čisto slučajno dva zdravnika, ki sta nudila ponesrečencema prvo pomoč in ju za silo obvezala. Filip-čičeve poškodbe so zelo težke in nevarne. Pretresel si je možgane, kar je ugotovil zdravnik dr. Vol-bank iz Kranjske gore, ki je odredil, da se prepelje njega kakor njegovo zarote oko v ljubljansko bolnico. Avto ju je prepeljal v Ljub- dolgo ne zaceli, pogosto pa se < lo končp-ti z oglušenjem. Uho je zelo fin organ in je treba zato debro paziti nanj. Če se ti kaj zgodi v ušesih, se jih ne zdravi sam, ampak pokliči dobrega ; zdravnika! Resno odsvetujem uporabo kakih popularnih sredstev, i ki bi jih kapal v uho, tudi ne po-t slušai dobrih prijateljev, ki bi ti j vedeli svetovati to ali ono domače j zdravilo. Otroci imajo navadno v začetku svojega razvoja zelo tanek sluh in naša sveta dolžnost je paziti na to. da so ušesa zmerom v redu. Suh j.* eden izmed najvažnejših posrednikov, ki nas spapajo z vnanjim svetom in je živjenskega pomena % ;a j.* in okra it-J. posestniku v £it sta obirala m li 14-letni K. Poljska ve hi France Rifl. ki je orez ; j: vališea. V -»cboto sta bila čanem delt: c bari v;: 17-)!;. sicer j-? , r-\"\ Pelko 20 ) v, Rifl pa samo 70 dinarjev. P -iak .Rinil se je* zaraditeca Pelk .. i cic-v. .rjo m g; ski.-.lil o'\r' i. " !• ga in neizkušenega dečka e .: liti cm vina »:cpolnima 0^1:; i. :.a-to pa izvabil jod Kžnjivo nreive-zo cd natakarice v gc -tiini. k;-: sta prvotne pila in kateri j< dai Polko dc-iii shrambo oba st taka Nato je izginil v Velenje. Pclko ie nn-letel >-. 1 titr, šele f.e oni v Celju :n bežečegi. Rifla s pomočjo nek ??a posestnika s Frankolovcga pri i-I. Rifl je tatvino na policiji pr;rnal in povedal, da si je za uki rJer.i denar kupil p.-.r čevijev, ki jih i- i n« 1 na noni. Oddan je bil s di.j.j DOMAČA ZDRAVILA V zalogi irr.j4.n5 jtJ.h'.e di'av-. KntJpoV'j jc-frnenov- kavo in irn-l»<-.rtirana uomača zdravilu, kar r;i priporofia mgr. Kr.ajji v kr.jiK^ — DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po Irfzplučni etr.ik. v k.i-terem y- nakratko ]>opio nesreč entire ti solnčni žarki. Povsod vlada i cev je precej težko, ni pa nevarno- veroameričani hi Angleži, ki tudi smrtna tišina. Razen kač nobene sti za življenje. H ■ ■ Si ■ "ft A a NARODA' NEW VCIKK. tHlWSnAV, SKPTE MBER IS, I»t> The LARC.P.8T SM)VKNR PAILT hi B. S. it. 9 ■ h H V Skrivnost sestre Marlen. roman iz Življenja. Za Glas Naroda priredil G. P. i Nadaljevanje.) Katja nI nikdar .sfcibela ?anj ter je bila vedno sitna in vznevolje-na. kadar je pnSel domov, ves utrujen in unuen. Ozmerjala ga je. da jI ne pasvti a dovolj časa. » Ljudje so pač različni in Katji ni prilegala ta skrbeia ženskost, ki je bila njegovi materi nekaj sarnoposebi umevnega. Ista poteza se je zrcalila sedaj tudi iz pisma Mailt ne Mosoče bo pridobila Mailena blagodejen upliv r.a Katjo, če bosta ve mesecev živili skupaj v njegovem očetovskem mestu. Katja se je molili gotovo le neka) dobrega nau čiti od Marlene. Marlen je bila brez dvoma globoko vkoreninjena narava. Mogoče bo Marlen tudi odločila iti ž njim in Katjo za nekaj časa na Sumatro Kratno bi bilo imeti krog sefce skrbečo sesti i tli k njrpovi nevesti, ker je ni hotel pustiti čakati po nepotrebnem Močnejši kot preje je bil utis njenih priprostih besi d In domotožje se je poglobilo, kot da pooseblja Marlen domovino. JCo je konča!, je vtaknil pismo v žep ter prišel hitreje kot ponavadi do hiše Vanderheydenuvih. te od daW je sli.Va.1 glas Katje, ki je presunljivo kričala ter izgovarjala grde in prostaške besede. Kmalu je stal pri odprtih vratih, •kozi katere je piihajal v* s ta hrup. Ves presenečen je vide! Katjo, kako je stala pred domačo služabnico, ki je omahnila na kolena V .svoji desni roki, je držala Katja bit, ki Jo ravno sedaj zopet pa-(itl na hrbet nesrečne žrtve. Z enim skokom je bil Ilarald poleg Katje ter jo prijel za roko. Z v,-llkimi, preplašenimi očmi se je ozrla vanj, a on je pogledal sključeno služabniio. ki Je bila očividno že pogosto tepena. * Kaj delan, Katja" AH si ob pamet? — jo je vprašal, presenečen J«-4no se je obrnila ter se ozrla vanj s svojimi hudobnimi očmi. — I/pusti me' Ona mora imeti udarce, ta nesramnica! Izpusti me, — Je ponovila ter .skušala oprostiti roko. Kaj ti Je storila Zoba h. da Jo tako neusmiljeno tepeš? — jo je vprašal, ne da bi je izpustil. Ona je stresla neko razjtxlaJočo tekočino v mojo pralno vodo. Poglej moji roki Rdeti so kot oparjeni. Iz podlosti Je storila to. ker sem Jo motala ie vetJcrat kaznovati. Pomolila mu je pod noči prosto roko, ki je bila res nekoliko rde-ča. Ilarald se je motreče ozil v služabnico. — Zakaj si storila to? Sluiabtiiea pa je zalhtela. Zobah se Je zmotila, gospod, ter bo v bodočnosti previdnejša, da te ne bo ponovila Ista napaka. — Pojdi sedaj. Zobah. ivoja gospodinja te ne bo več tepla in v bo-cočc bodi previdnejša. Zobah je odhitela, s hvaležnim pogledom na Haralda Kal)« pa je jezno nahrulila Haralda -• Kako prideš do tega. da odsloviš moje služabnice? Ilarald je izpustil njeno roko. — Jaz nisem hotel, da bi slišala, da ti moram nekaj očitati. Kako si mogla ubogo stvar tako kruto pretepati, da ima prava jermenr ra hrbtu? — je vprašal resno. Katja pa se je trdo nasmehnila. — Ah. to te briga bolj kot moji roki, ki bodo postale grde ir. ska-vene vsled njene krivde. Ali te to prav nič ne briga? Z velikimi, resnimi očmi se je ozrl vanjo. C^ p Skupna IZLETA LJ O ^š priredimo to Isto. Z ozirom na razna vprašanja naših rojakov poročamo, da priredimo še dva skupna potovanja v stari kraj to leto na najnovejšem, največjem in najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe — i LE DE HUNCE" JESENSKI IZLET B02ICNI IZLET 18. oktobra 1929 8. decembra 1929 Kakor vedno, so nam tudi za te izlete dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigu-rati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila ^!ede potn.h listov, Permitov itd. pišite na domačo Ret urn Sakser State Bank 82 Cortlandt St reet New York, N. Y. ROCITA FORBESOYA: Moje ponočne pustolovščine. Ob neki priliki je znano podjet je povabilo razne ugletine osebnosti. da vsaka pripoveduje pet minut, kaj v življenju Ji je najbolj nesimpatlčno. Ko je prišla vrsta na me. sem rekla, da mi ni niL bolj neprijetno, kot te me kdo šiloma predrami iz spanja, v hipu. ko človek sprejema krono Ruritanije ali ieti na repatici ali preiskuje poslednjo belo liso na zemljevidu. Občinstvo se je muzalo in smejalo, vem pa, da si je večina zamišljala samo primere, ko s človeka pade per- mi je videla vabljivo prazna. Stopim tja in pogledam skozi vrata: neka oseba, zavita v progasto "šej-bo", je trdo spala. Po vsej verjetnosti kaka nevesta — sem pomislila — zakaj od nje je prihajal silen, sladek vonj. Stopila sem preko nje, se zvalila v kot in zaspala. Ne vem zakaj sem se nenadoma predramila. Skozi odprtino so bleščale debele zvezde. Nič se ni zganilo. Pogledala sem dekle, ki je ležalo tako tiho. da sem se prestrašila tega miru. Posluhnem. ali di- aica ali ko zakasneli hotelski gost ha. Nič. Po životu mi je šinil leder. preveč razbija po hodniku pred \ Jrget. vojo sobo. Stisnila sem se od strahu k ste- Tudi jaz sem mislila na zakovi- ni. Čez nekaj minut pa sem z naj- •e, mrliče in hijene; na nekega samomorilca, nekega zaljubljenega eievca, na neki žurr.aiistični po-*olj; via džunke, duhove in neko sekiro pred vrati, na vse te vesele n resnobne pustolovščine, ki so ne kdaj ponoti dramile iz zasluže-lega spanja. Naj Vam povem nekatere. Nekoč sem potovala po zahodni Arabiji, preoblečena v egiptsko damo, ki Je namenjena v neki harem volje vstala in na tej negibljivi večjo napetostjo razgrnila "sej bo" jostavi. Spala sem z mrtvecem, pripravljenim za pogreb. Vonj je prihajal od pogrebnih rastlin, ki so jih zataknili devojki med grudi. * Spominjam se mnogih pustolov- , skih noči, ko sem se potikala po svetu, na blodečem parniku in rečni džunki z dekletom, ki je bilo prav Ne briga me toliko, kakšne grde besede govoriš, pač pa to. da pretepaj svojo služabnico. Poloti nekaj crema gori in tvoji roki bodo' šejki sprejemali dokaj prijazno. i.->pet zdravi. j Spala sem v ženskih kočah in zaba- v notranjosti dežele, ki ga je bilo ! tako pustolovsko kakor jaz. Na Ki-težko dognati: tako so me vaški | tajskem sva se odločiil za sedem sto milj dolgo pot v notranjost med ■ ter m L m.1 ..... Zopet je udarila z nogo ob tla. - Seveda, kaj te briga, te trpim jaz bolečine! Ti skrbiš bolj za mojo nerodno služkinjo kot zame Zobah je zaslužila še več udarcev! S čudnim pogledom je premeril njen jahalni bič. — Al1 pogosto kaznuješ služabnlštvo na ta način? Odporno Je vrgla glavo nazaj. — Seveda, če zasluži to! In ti misliš. da je služabnica zaslužil take bolestne udarce, ker ie ji je pripetila nezgoda? Ista stvar bi se lahko pripetila tudi tebi. Kaj pa bi rekla nato, če bi tebe pretepali s pasjim bičem tako, da bi dobila od njih krvave maroge? Katja se je trdno nasmehnila. - Jaz vendar nisem nlkaka služabnica' Kou bi si drznil pretepati me? Nikdo! Raditesa pa tudi ni treba pretepati služabnikov. Katja je skomignila t ramama. - Vaši nadaorniki pretepajo vaše ljudi tudi. če ne ubogajo. — Zelo proti moji volji In le pri težkih prestopkih. Nadzorniki pa so trdi. surovi ljudje. Ti pa si ženska, — ter pretepaš žensko. To je ko maio jo je pognal, čeprav je mislil, da jo pozna natančno? Če je nje Katja je zopet vrgla glavo nazaj ter Jezno bulila vanj. — - In ti ne smeš vet no kritizirati mojega obnašanja Vsaki posamezni dan moraš nekaj pokarati na meni. Tega ne bom več tako sprejemala! Jaz nisem otrok, katerega je treba šele vzgojiti. Jaz delam, kar se mi ljubi! Nato Je Jezna odhitela ven ter ga pustila stati samega. S temnimi pogledi je zrl predse ter se ugriznil v ustnico. Ta grdi prizor mu je pokazal Katjo v čudni luči. Globoko razočaranje se ga je lotilo Kaj Je je storil, da je postavil tako žensko ob svojo stran? Kako maio jo Je poznal, čeprav je misli, da jo pozna natančno? Če je njeno nervozno razdraienost dejanski zakrivilo podnebje. — a kljub temu JI ni bilo treba Iti tako daleč. Stresel se je. - Zunaj se je pripeljal avtomobil Vanderheydena. Ta je moral delati dalj časa kot ponavadi v svoji pisarni ker je imel več konferenc r liferanti. Ko so njegov vozieek pripeljali na koridor, je prihitela Katja hitro Iz svoje sobe. kamor se Je umaknila jezna. Z jokom je pohitela proti svojemu očetu. f Oče, ah. dragi oče! Harald je bil ostuden z menoj: Povedati mu moraš, da ne sme tega. — ker me vednos kuša vzgajati ter me kritizira. Te besede so razločno udarile na uho Haralda in slišal Je tudi naslednji pogovor: Vanderheyden je vprašal v velikih skrbeh: Kaj pa se Je zgoeftlo, Katja, da si tako vsa iz sebe? Pomiri se ter mi pevej, kaj se je zgodilo pravzaprav? vala Beduinke s pripovedovanjem o Egiptu. Ko je bila moja arabščina izčrpana, smo se vlegle tesno kakor sardine in se pripravile k spanju. I Beduinke so snele z glav uma- j zana zakrivala, si jih omoiale oko- j li nog in dremale, kakor bi bile , armadami Severa in Juga. Skrili sva se v municijski vagon nekega vlaka, r.abasanega z domačim vojaštvom: tako sva se brez pasu izognili kontroli konzula v Kantonu. V družbi trume potnih vojakov in nekega ujetnika, ki je imel roke zvezane h kiti, sva pri.'peli v Šui-Čou, kjer je konec pro^t jaz skočiva pokonci. Trgovec z wol-framom naju brž pomiri in odhiti k d urim. "To bo bržčas kak guvernerjev ukaz: po navadi mi jih pošilja ponoči. ker Kitajci tujcem sna iau ponagajalo". Pokazalo se je, da je Njegova Ekscelenca zelo vznemirjena. Raznesla se je vest — ena izmed tisočih — da ogromna tolpa razbojnikov pripravlja napad. Pa vprašuje guverner kako bi se oai Sai-Čau najbolje braniti? Trgovec je predlagal, da naj se takoj zasedeta oba hriba, ki obvladujeta mesto, toda guverner se je obotavljal, da bi izpostavil svoje /cjake nevarnostim pv>a milim iu oom. " Ali ne bi mogli biti ranjeni?" — je vprašal boječe. Nekaj noCi pozneje sva se iztiho-tapili iz Sui-Čou v času, ko so se izmenjavale straže. Trgovec z wol-tramom je naju spremil. V črni temi smo se tipaje pomikali ob mestnem obzidju in se potem spustil kar po polju, nato pa po ovinku k reki. Končno sva dospeli do nekt .jroste džunke, ki jo je bila južn. armada cplenila. Štiri in dvajset ur sva pluli s tem čolnom po reki. Drugo noč ob dveh J zjutraj sva prepluli neko globel in se zasidrali tam. kjer se je reka razširila med cvetočo goščavo. Ku-lijl so stopili na obrežje. Midve sva .e spravili k počitku. Še zdaj se spominjam, da sem bila v globokem spanju, ko me je Undina močno stresla. "Kaj je?" sem zamomljala. "Poslušaj! Ali nič ne slišiš?" Ne-:je je eximeval strel. "Nu, nič posebnega", sem rekla zlovoljno. Undina me je še silneje itresla za rame. "Le čakaj!" je rekla. Baš sem ugibala, ali bom lahko zopet ujela svoje sanje, kar se o-glasi čez vodo nekak zategnjen žvižg. Bil je to najstrahotnejši zvok, kar sem ga kdaj slišala; od nJega so se mi naježill la^Je. Žvlž;; se Je ponavljal; odgovarjal mu Je zvok z našega obrežja. "Oh, moj Bog. bližajo se!" Šiloma sem spravila Undino iz kajute. Džunka je bila prazna, toda med grmovjem na obrežju se Je videl ogenj. Zopet je rezko zažvižgalo med skalami. Na brežini sem opazila nekaj belega, kl se je počasi pomikalo. Stopili sva po jarbolih na kopno; še zdaj, se spominjam kako se je drobila zemlja pod najinimi nogami. Obupno sva se vrgli skozi grmičevje k ognju najinih kulijev. Tolmač je mirno kadil ob ognju. "Kaj je to?" sem vprašala opozarjajoč na žvižg, ki se je zdel. kakor da prihaja odnekod izpod tal. Mali tolščak v črni svilnati suknji in belih hlačah se nI niti zganil. "Bila je bitka. Saj ste sinoči slišali puške! Zdaj so prišle žene, da poiščejo mrtve. Žvižgajo zaradi tega. da bi pregnale zločeste duhove'.' Tlačil si je pipo. "Morda slišite duhove. kl jim odgovarjajo", je pristavil. — Vrnili sva s r na ladjo in si zamašil ušesa, medtem ko so se (Cretan je Parnikov : .— Shipping News — - 20. septembra: i'faiK «, ti* v re ol>mj>ir. Pt»r-rb«>urg Lapland. Chert».uiB, Artw»-r|«n Augustus, Na |'Oil. Genova 21 »epjte.^bra: Milwaukee. ur* Krtml.'irit Volendarn. Boulogne »tir M rt. Hot-It-rdain Mlnnek.-ihm»-rif. true. Havr« Cherbourg 13. cktobri: lh-'ii»-nlan«*. <*>■'• rlM>urjr. \ntw»rf*-r( l ►.-lit.^chlui.d. Cherbourg. Humbunc \ »-»-n ..in. l*c>ulugt>e »Lir Mci. 11 »l -Ut .li.m M inrekahkrta. t*herl>oiirR t* • i?t«• »irai.il.-. .Najin.i, lleri<>va 23. septembra: Hex .lul<*. Cht-rbi'itif. Ilftinl'ii • k 21. septembra: Muurrtani«. Oiertrtiur* Anwriia. Clierbturi, l:r«-»iien 26. septembra: 1'r«*s . i.t.-, 24 oktobra: J!r-Mi." . « 25 oktobra: Maj« Mir, Ch* A rabi v«. t'h«rl A iraslu-.. N. 20 .avgusta: l . r tri H A'lit-. .«'«. 1C oktobra »•.. . rl.S.ir l'rt-M.1. TI t t'horlM. l'.remr n H.iiiiliiirj; Oh l"Kr 28. septembra: Ali.nrt Ha Iliri. O.nrh.mric. l>vUltun, OirrlHinrK 1. oktobra: C fvelmiil, ehrH«'lirg. II .. r*li. rb« liani t hk urir fberb llrniirn n>r» *ui k. f*r<»- 11 a in r« 11 k 2 oktobra: Aquilanla, Mucih li«m. rn»*ri mm lU'liunre. 3. oktobra: l:rt-rnm 4. oktobra: Majt-nf 1 .a |>land; .Mirnit-s.>la r*h«rbotirir It- inrn Klet. — oni i». "II« d» BoiiCni skupni do r-»nce". Ifi«t. — • dec., "lie H.imbtw K Oht-rbourji. I'.n •rboiirg -1 b< -u rg. 'h«-i bi>uii; AM« » I (>. n 5. oktobra: K«-pubIi<- <'li'-rlwiiir«. Si Lwub. t'l»»-rl<<,ur|{. NVw Ainsti rilj.ni. Xlt-r, KutiTdani tVifitf Hlun. .N* vu 9. oktobra: .Mrjkiquv, llavrr lt*-reii|furla. «"iirrt>»,ur« I*r«!»ltl«>nt Khiim-ikIi, Br -nirn Slatt-nJairl. l^.ti!.sur Irriliim IS: «-m»-n 11jiuln:rK linjli'Siu- iM.n, «:r C!irrb»•-. Ch»*rtKttirrt lvrinlaiul. I'iirrt-.uiK. .\ntw<*r|irft Kar'sruh«-, Isrctnen lu>nia, N'aiM'Ii, iSrrmvti 12 oktobra: Fr.tiKT, 1 lavr« I.ij«.-is>,w. iirfiTifn .N,-^ Yi-ik. Chrrlfiuit! I.»-via I liar. < *h»-rl,i»ui k, 15. oktob-a: Saturn in. TrM 16 oktobra: Mauritania, nifrlxiire <;.orKv- WadbiriKtiiti. I'r. nirll 17 oktobra: StuttJTurt .ISoUluK! •• men P DNI PREKO OCEANA Najkrajia ootcvinj« na )bol J ugodni pot mm • ogromnih oarnlkih FRANCE 20. Nt-pt.: 11. oktubra 17 P. M i <6 P M.i ILE DE FRANCE 27. «-p.: 1K. okt «4 P M > i7 P M t MEXlQt E 9. oktobra. <11 A M > Saikrmjftii >il po Ct lesnicl VulO Je v porirbi-i kabini k m-'derni ml udobiiorl' — P:ju>'«i In alavti' 'runc.Mkti kul Itija !zr»«.:r»o niske een« Vpruja^te kateregako TMMitilAACetiesa »|ett» FRENCH LINE 1t STATE STREET N1W VORK. N V. .IfamMirj; Iti ^rn^n «'hr rlniiirK. •-'ir M(*r. Ur, Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odpiutje: VULCANIA ! 2«. SEPTEMBER—2. NOVEMBER 7. DECEMBRA SATURNIA 16. OKTOBRA — 20. NOVEMBRA 9. JANUARJA tilcatiia pr»-k:iia Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrvbno, da poučen o potnih listih, prtljagi in ' drugih stvareh. Vsled nafte dolgoletne izkušnje Vam m* »mortmo potonila in pri pole prvovrstne br.«»- dati najboljša roe a ni o vedpc parnike. brez kosti. Sopara in smrad sta bi- j Vljudni nakupovalec wolfroira la taka. da tga ni moči popisati. J edini Evroj>ejec v tem kraju, nama Neko noč, ko so bile moje sosar- j je ponudil zavetje. Njegova hiša pa dine preveč nemirne, sem občutila, j je bila popolnoma v kitajskem slo-da ne morem več vzdržati. Vzamem ( gu in tako sva morali spati na lesenih opijskih naslanjačih. Prvo noč naju predrami strahovito udrihanje po durih. Undina in torej zakrivalo in oprezno stopim k durim. Dvorišče je bilo v mesečini in koča na nasprotni strani se la it-na - glin i»t nudi naJLx.ljAo n utl.<« v Evr .-'! i»o. p>»H*-bnc «-t-n«* za i)a iti r;azaj. ti tir.\ cadt I nu t^h mutkUnih lailjah %kljj ji fiui plavalni l.az-ti v drugem r.u:r»-tlu. I filKIJ-S ItROS. & CO. tiru Agentje |j 17 Battery Place. New York kSc^:*" (Dalje prihodnjič.) DRUŠTVA Kl NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE L A Š U J O G T E vase "GLAS NARODA" ne cita samo članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE žvižgi ponavljali, rezko presekava- | jj J1\n U)WbnortU li nočno tišino in se izgubljali v teminah. Edin primer, ko sem čula nekaj podobno strahotnega, se mi je pripetil v nekem zelo elegantnem turi-slovskem središču v kanadskih Skalnatih gorah. Bilo je v Glacier-ju. kjer je hotel na obronku neizmernega gozda, nedaleč od proge. Ko sva prispeli tja. je bil poln gostov, toda njegov ravnatelj ni mogel odoleti Undinemu smehljaju. Odvedel naju Je v sobo z eno poste- brali sva nedavno neko strašno povest. "To sploh ni bila ženska", mi jt šepnila Undina. "Ne", sem pritrdila, "to je volko dlak". Elektrika se je odpirala blizu vrat lijo in kopalnico, nama izročil ključ Nastala je kratka borba, kdo jo bo in odšel. 1 "Ena izmed naju mora spati na tleh". Je rekla Undina turobno, j Nato sva šli na postajo po prtljago. Neko dekle v kroju Armade spa-sa je dremalo na klopi. Vprašali smo. zakaj si je izvolila tako trdo In neudobno prenočišče. Bila je sama. V hotelu ni dobila mesta. Morala je sedeti na peronu dvanajst ur do prvega vlaka, ki odhaja ob treh zjutraj. Vzeli sva Jo lz usmiljenja s seboj, ji dali večerjo — in ponudili prenočišče v najini sobi. | ~ Nato se je Undina z žimnlco razprostrla po tleh, jaz pa sem se zibala na trdnih peresih. Dekle lz Armade spasa je dobilo vzglavnik j in odejo, iz katere si je postialo ležišče v kopalnici. Domenili smo se, da odide potihoma, ne da bi naju dramila, na svoj vlak. Posodili sva ju budilko, zaprli vrata in zaspali, j Vzbudilo je naju pošastno ječanje v kopalnici. Undina se je z enim samim skokom vrgla na mojo posteljo. Čakali sva, zatajujoč dih. Se en blazen krik je presunil noč In po glavi nama je šinil isti strah — odprl. Bila sem močnejša, pa sen. vrgla Undino s postelje. Ko je zažarela luč. sva čutili, da nama raste pogum. Strašni, nečlo- t veški glasovi so še vedno prihajali iz kopalnice, ki ni bila zaklenjena. Oprezno sva odprli vrata. Bela sobica je bila prazna: pogled, na budilko me je preveril, da je skoraj že ob štirih. Najin gost je očivid-no odšel že pred uro. da ujame svoj vlak. Na stolcii je ležal dolar s prijaznimi vrsticami. Undina in jaz sva se čudno spo- , gledali, kar se divje rjovenje oglasi znova. Opazili sva. da je okno odprto. Zunaj. — ali sem povedala, da je bila soba v pritličju in z okni i v gozd? — je stal blizu okna o- i gromni ježevec in je tulil v luno. i I nVRRTISle t S NARODA Tudi nt-državljani zam«-rcjo potovati v stari kraj obisk, tod* preskrbeti morajo dovoljenje za poT.,itev (Return Permit) iz Wash-irigtona., ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj (udi v teku 6. mesece* in se ne pošiljajo več t stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpctaTanjem in uni, ki potujejo preko New Yorka, j« najbolje, da v prošnji označijo, naj '.e jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, kl je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških držav-Ijanov, možje ameriških državljank« ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drug« polovice pa se opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščenl v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK Z A STAV E, RE GALIJ E, IN VSE DRUGE DRI ŠTVENE POTREBŠČINE. — PlSlTE PO IZORCEIN CENE NA VEČLETNEGA ROJ AK A -TRG OVCA. (Agency for Spartan .ladio) IVAM p A I IT MM.u.stw^t ▼ 1 ^ i aM IV CON EMA L)OH. PA. J