156. številka.
U Liunuanl. i toru, 13. milja 1909.
ILII. leto.
.Sit «n*ki Mvod' «neJJ«.
t kfatijani u eea Zastavili v
■ ■li leto......... K 24-—
j3«! leta..........
fcsfci leta . ,.......
SI  HUM      :•••«,   t   » ■
istm
i
K 22*— •
. 5-30 . li«
(rt aa| s« trawkir»fa. Ka&eplai m a« traeafe. «rađaiatv* p Kaatlove aUto tt. a, fl aa«3tra?i« 'mre), tetafaa at. a«.
4iHa|a vaak #an ayater *v*«nfi nadali« ta praznike.
tneerati valjaj«! aatoroueeua Mdt rrfa aa takrat po 14 vin., aa dvakrat pa 12 vta., aa Uiamt afl večkrat pa 19 fta. pri veapa biicrcijali po dogovora
UpravcSrvm mu\ aa pomjaja amamrtai, raklaaiatUa, pnaerati itd.
ta la
SUvflka veila li vinarjev.
MariMflta era* m#4*&m vpstJatve aaroćnJaa aa na oalra. aaradite ž«t#ren *u U.
celo lato pol leta četrt leta na mesec,
< Slovenski M aro i" vetja po posti: Avatra-Ogrskot aa Nemčijo:
salo icto.........K 2B-—
za Ameriko in vze druge dežela i
cako leto.........K 30,—
. 13--. 2-80
Vprašanjem glada tnseratov aaj ta priloei sa odgovor dopisnica aH znamka. Upiavnlttvo i Knaflova alke f (spodaj, dvorišče levo), telefon at. 85.
Zahljučenle državnesa zbora.
Glasilo dr. Kramara, praški »l)eii« piše o zaključenju državnega zbora :
Zopet je končan en akt avstrijske politične drame. Akcija, da bi se umaknili nujni predlogi čeških ngrareev in klerikalnih Slovencev proti pooblastilnemu zakonu, s** je danes popolnoma ponesrečila, ako-ravno sta jo voaila z vsem svojim državniškim razumom dva tako namazana politika, kakor sta tir. Lue-ger in dr. Susteršič, in že jutri se bo uradno konstatirala najbližja usoda parlamenta. In jutri l>o tudi zvenelo veselje i/, vrsi tako nemškega tiska, kakor tudi i/, organov teh Čeških strank, katero so obstrnkcijo proti pooblastilnemu zakonu vodile, ali pa jo molče z demagogienim namenom podpiral*', kajti to je gotovo, da bo nemški tisk triumfiraL eeš, da se obstmkciji ni posrečilo strmoglaviti barona Bienertha. Teški agrarni in klerikalni tisk pa se bo topil radosti nad »uspehom«, da vsled nepre-makljivost i obstrukcijonističnih strank baron Bienerth ni prodrl s svojim predlogom, temveč je bil primljen pretrgati nasilno parlamenta nit življenja.
To vesel j«' na obeli straneh pa bo imelo napačne tono. Za resnično, v notranjosti temelječo veselo radost ni niti na eni, niti na drugi strani prav nobenega povoda. Ce ni padel Bienerth in z njim sistem, ki ga reprezentira, ni to zasluga sile tega sistema, niti njega predstavitelja barona Bienertha. niti nemško - nacionalnih strank, temveč \*' absolutna neinož-nost za sedanje sestave parlamenta opreti vlado s silno parlament no večino. Tako. kakor se je slabost Bie-nerthove vlade javljala v proračunskem odseku in v zborničnem plenu, ravno tako se kaže tudi v pogajanju /. obstmkčnimi strankami, in gotovo ne v korist barona Bienertha in njegovega sistema je bilo omahovanje krščansko - socialne stranke v zadnjih dveh dneh. Mogoče, da bi bili krše. soeialei zapečatili Bienerthovo usodo. kr» bi se ne bilo tako politično nestvarno in neprimerno zavleklo v situacijo zadnjih dni vseučiliško vprašanje.
To trenotno ©tresenje pozicije barona Bionertlm bi se moglo všteti kot edini aktiv v bilanco obstrukčnih strank, kojega cene bi ne bilo treba podcenjevati, ko bi ne bila javna tajnost, da je bila pozicija barona Bienertha vsled sistematične opozicije »Slovanske enote« in »Socialdemo-kratične zveze« že omajana in da je bilo treba le čakati ugodnega trenot-ka, ko bi nastali predpogoji nele za odstranitev Bienertha, temveč tudi za nadomestitev njegovega sistema z boljšim sistemom.
Obstrukcija čeških agrarcev «u slovenskih klerikalcev pa ni čakala tega ugodnega trenotka, temveč ga
je prehitela s svojim do ohstrukcije stopnjevanim odporom proti pooblastilnemu zakonu in trgovinskim i>o-godbani. S svojo taktiko ni dosegla nobenega, uspeha, kvečjemu, če bi kot uspeh agrarnih interesov morila sedaj proglasila odložitev pooblastilne-ga zakona, ki, kakor je dokazal dr. Kramar, občutno škodi interesom industrije, obrti in delavstva. Druzega uspeha obstrukcija ni dosegla, kajti nele, tla ni strmoglavila barona Bienertha, ampak je celo njegovo pozicijo utrdila, nemško - nacionalne stranke še bolj pritisnila k njemu, socialno - demokratično zvezo, ki je v opoziciji z vsem svojim vplivom podpirala vse akcije »Slovanske enote« \ parlamenta, od nje od vrnila in krščansko - socialno stranko ustavila na njenem postranskem potu proti ha-ronu Kienerthu.
Glasilo prof. Masarvka, praški »C'as« piše o zaključenju državnega zbora med drugim to-le:
» ... ne dvomimo, da se bo to razlagalo kakor bi bila vlada poražena. Sem od začetka obstrukčnega gibanja v -Slovanski enoti« nismo tajili svojega nesoglasja s tem postopanjem čeških agrareev in slovenskih klerikalcev. Bilo je v nasprotju z našim principijelnim nasprotjem obstmkciji v parlamentu sploh, v kolikor bi ne šlo za najskrajnejšo in nnjobupnejšo obrambo v dobi političnega in narodnega obupa. Za tak boj pa ni bilo sedaj nobenega vzroka, in to tem manj. ker so bile na dnevnem redu predloge, ki imajo za gospodarsko življenje širokih slojev češkega ljudstva prav tako velik jm>-iiii d kakor za cele važne panoge naše industrije in trgovine.
Poglejmo na obstrukčno zmago nekoliko bližje. Zakaj je šlo Pora-
LISTEK.
0 škrluticl.
»Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« je priredilo v
petek v »Jugoslovanski restavraciji« \ Ljubljani javno predavanje Obe veliki sobi sta se napolnili občinstva, da ni bilo več dobiti prostora Zlasti pa so v velikem številu bile navzoče dame. Predaval je g. dr. Ivan Ora-že n o Škrlatici. Predavatelj je poudarjal, da naj občinstvo nikar ne pričakuje kake učene disertacije, temveč le preprostih, domačih navodil, kako je treba ravnati, ako se vseli v rodbino ta bolezen. Predvsem pa hoče izpregovoriti o ravnanju z otrokom v prvem letu, kaj i i ako se ravna z otrokom v tej dobi pravilu.), se otrok bolj utrdi proti bolezni in --e ji lažje ustavlja, ni tako sprejemljiv za kali bolezni. Otroška soba. Tudi pri najboljše situiranih ljudeh je navada, da določijo najlepšo, najsvetlejšo,   najbolj   suho   sobo za -
sprejemno sobo«, kamor obesijo v ;e, kar imajo najlepšega, ki jo opravijo z najlepšim pohištvom, ravno da se izkažejo, ko pride v posete radovedna Bosemu Radovedna soseda jim je več vredna, kakor pa lastni otroci! Za otroka je treba najlepše, če le mogoče proti jugu ali vzhodu ležeče sobe, da imajo vanjo pristop solnčni žarki,   ki   sami na sebi že uničujejo
veliko število bolezenskih ka!:. Soba mora biti z ra č n a . ne na dvorišče, temveč na odprl prostor. T I a , ako so iz mehkega lesa, naj bodo prožeta z oljnato barvo, ako pa so iz trdega lesa,    pa z voskom.   Stene gladke,
bele, 1 vi do 2 in visoko popleskane z oljnato barvo, da se lahko zbrišejo z mokro cunjo. Znano je namreč, da s«- mikroorganizmi ne dvignejo nad to visočino. Na steno ne slik, ker se na njih le nabira prah in v njem polno bolezenskih kali, in tudi žagi- i n j a I , ki so pribežališče vsega prahu. Ce pa jih že ravno hoče kdo imeti, naj so platnena, da se lažje pero. P e č bodi I o n c e n a. Taka peč se počasneje razgreje, a drži toplo dalj časa in sicer enakomerno. Železna peč se hitreje razgreje, a ravnotako hitro tudi shladi in ž njo vred tudi soba, kar je za (droka nevarno, da se prehladi. Okna naj se kolikor mogoče odpirajo. Zrak je najpotrebnejša stvar. Pozimi naj se postavi na peč lončena posoda z vodo, da se zrak preveč ne posuši. R az-8 ve i I j u v a , kjer je mogoče, bodi e I e k t r i č n a , sicer naj se pa rabi n a v a dn a s v e č a , ki zrak najmanj okuži. Ce se rabi petrolejka, naj se ne privija, ker se s tem nič ne prihrani, pač pa z izpuhtevajočir.n plini okuži zrak. Nepotrebne so tudi p on očne lučke, ker se otrok je razvadi, da ne zaspi brez luči, in tudi te lučke okužujejo zrak. Za 1 e -ž \ š č e so v prejšnjih časih izključilo rabili z i b e 1, ki jo sedaj nadomesti
žiti sedanjo nam neprijazno vlado. Odstraniti drugi Bienerthov kabinet skušajo slovanske stranke izvzein-ši Poljake takoj od tistega dne, ko je kabinet z ministri Hochenburger-jem, Sehreinerjem in Sturghom bil imenovan. Kar je na prvi pogled bilo jasno, se je v kratkem pokazalo kot takt, da je namreč drugi Bienerthov kabinet nam popolnoma sovražen.
Niso manjkali predlogi strmoglaviti to vlado z obstrnkcijo. Toda nobena češka stranka se ni hotela odločiti k temu sredstvu, ki ni vedno sigurno proti vladi, temveč vedno rani parlament sam. Iz te premise je izšlo prepričanje^ tla je treba Bienerthovo vlado strmoglaviti s parlamentarno opozicijo in »Slovanska enota« je bila ustanovljena izrecno kot združitev opozičnih in ne obstrukčnih poslancev. Opoziciji »Slovanske enote« so se pridružili socialni ilemokratje in tako sestavljena opozicija je zadala vladi udarec za udarcem pri nazrazličnejših glasovanjih . . . Jasno je bilo, da kabinet s svojo malenkostno večino ne more ostati pri veslu, ko se bo glasovalo o važnih finančnih vprašanjih, posojilih in davkih.
Tako je bilo stanje v dobi, ko se je obravnaval proračun . . . Naenkrat so češki agrarei in slovenski klerikalci izgubili potrpljenje in začeli obstrnkcijo na lastno pest, ko si je vlada želela spraviti po proračunu pod streho še trgovsko-jiolitične predloge. Obsodili smo to napačno taktiko že nekolikokrat — danes je ta taktika končala z zatvorit vijo državnega zbora, kar baje pomeni zmago obstrnkcijo. Tajimo to. V nasilnem koncu dela ljudskega parlamenta ne vidimo in nikdar ne bomo \ idoli uspeha.
In kako so to obstrnkcijo vodili! Kako ubogo in žalostno, kako je sramotila češki demokratični smisel za parlamentarizem!
Obstrukcija je zahtevala od barona Bienertha stvari, o katerih je vedela vnaprej, da so ne morejo spol-ii it i. Ko je nazadnje pogoj obstrnkcijo ostala le še bosanska agrarna banka, je bil to ž; voditeljev obstrnkcijo korak nazaj, kateri so uvideli, da ni mogočo doseči političnih koncesij ... In s to zahtevo je obstrukcija končala svojo vojno danes dno HI. julija . . . Vlada je obstruirala sama in zatvorila parlament.
Tudi vlada trdi in bo trdila, da
je zmagala, ni ji bilo treba plačati odškodnine1. Pozablja pa seveda, da je morala zatvoriti parlament. Obe zmagi obstrnkcijo in vlade — sta si podobni kakor jajce jajcu. Obe pomenjata popoten poraz, h* s tem razločkom, da smo si mi mogli poraz prihraniti Bienerthov kabinet se mora do jeseni spremeniti.
Kakšno vzroke je za obstrnkcijo imel gospod Susteršič, ne vemo. Da niso bili le taktični, je jasno in tega, da je dr. Susteršič v odločilnem tre-notku sam postavil in češke agrarce prisilil, da so z njim jiostavili — formulo proti bosanski banki. Tudi za slovenski narod iz te obstrnkcijo ž»* vnaprej ni bilo nobenih nad in tako danes ne moremo drugače, nego obžalovati, da se je v zadnjih dneh zasedanja, za opozicijo tako ugodnega, enotnost opozicije razbila in »Slovanska, enota« popolnoma razrahljala.
Obstrukcija pa je oslabila tudi vpliv čeških in vseh slovanskih opozičnih strank tudi za jesensko zasedanje. _
fttf v Hotnem doma
(Konec.)
Kot drugi govornik, ki se je specialno ba vil z razmerami na ljubljanski realki, je nastopil
£M»»o?tMi Adolf Ribnik ar.
A* časopisih je.bilo citati, da je ob priliki »Slavčeve« slavnosti realen i profesor S c h r a u t z e r s svojega okna fotografiral svoje učence, dobro je torej, tla tudi mi danes tu fotografiramo Schrautzerja in razmere na naši realki.
Ljubljanska realka je bila ustanovljena kot slovenski zavod, za Slovence. Ko se je realka otvorila leta 1S5*2., se je upisalo samo 29 Nemcev In 1(>7 Slovencev. Med temi dijaki pa jo bilo 81 takih, ki niso bili rojeni na Kranjskem, in ker so bili ti večinoma sami Nemci, lahko rečemo, da so bili domačini sami Slovenci. To je najboljši dokaz, da je bila realka ustanovljena res za Slovence. Tako je bilo tudi pozneje prva leta. Ravnatelj Peternel je bil Slovenec in profesorji tudi, kakor Vojska, Oblak, Lesar i. dr. Slovenskim učencem so dali slovenske profesorje. Na zunaj je bil zavod nemški, duh v njem pa je bil slovenski. Celo šolska poročila
in razprave v njih so bile slovenske, dočim imamo sedaj celo na slovenskih šolali nemška poročila.
V poznejših letih so se začeli na realki delati veliki eksperimenti v narodnem ozira. Leta lsTL pa je nastal popoten prevrat v realčnem vprašanju. Poleg nemških razredov so se ustanovile slovenske paralelke. Ministrstvo je dalo ukaz, da se morajo učenci učiti slovenščine, izvzeti so bili samo oni Nemci, katerih starši so izrecno prosili, da naj se njihovi sinovi oproste pouka v slovenščini. Slovenske terminologije so >e morali učiti vsi.
Ko se je leta 1H74. zgradilo sedanje realčno poslopje, so n*- razmere zopet predrugačile. K zgradbi je prispevalo mesto. dežela, največ pa »Kranjska hranilnica". S tem pa Še Mvcda ni rečeno, da je zavod nemški, da je sezidan z nemškim denarjem, saj j** bil to denar slovenskega kmeta. Seveda se je začela tedaj velikanska agitacija za germanizacijo slovenske mladine. Grajal je to celo Stremaver, ki je ob otvoritvi realke izrecno poudarjal, da realka ni zavod, ki naj bi g* rmaniziral, temveč le zato. da olajša slovenskim dijakom pot do kruha tudi izven domovina, zavod, ki naj vzgaja.
V novem poslopja je germanizacija napredovala vedno bujnejše. Med dijaštvoin so se začele pojavljati rabuke. Na zavodu je zavladal nemški duh. Dočim so prej profesorji prepovedavali nošnjo plavio in haj-lanje. jo sedaj izostala realka neniško-naeionalni zavod prve vrste, gnezdo najzagrizenejšega nemškega nacionalizma. (»Res je!«) Napis na po-slopju je samo nemški, in že to kaže, da pride slovenski otrok, ko vstopi v realko, na popolnoma tuja tla, na lastni zemlji mod tujo ljudi. Nemški profesorji so najzagrizonejši nncio-nalci, iz realke izhaja vso nemško delovanje mod nami. i Siidmarka« in
Schulverein« imata svojo zavetišče v realki.
Znana so imena profesorjev, kakor Binder, Puschnigg, Sehrautzer, Belar, in prej Proft in Knappitsch kot imena najhujših odpadnikov in renegatov. Ravnatelj Junowiez je sicer poljskega pokolenja, pa je razžaljen, če dobi slovensko vabilo, slovensko dijake, ki imajo rdečo kapico na glavi, lovi po dvorišču in jim odkupuje te kapico, samo da u teši svojo nacionalno   Doseljenje.     Se h ra u -
v o z i č e k. Voziček bodi lakiran, da so lahko z vodo zmijo. Modnuek bodi iz žime, lesne volne ali morsko travo, čezenj naj se pogrne Billrothov ba-tist ali kavčuk, ki ne prepušča vode, nanj pa flanela. Pokrit naj bo otrok z navadnim flanelastim pokrivalom ali platneno rjuhico. Oblečen naj bo
s srajčko do kolon, spredaj eelo, zadaj odprto in tako široko, da pri le roi čez rob. Lezi naj otrok obrnjen z obrazom od tamkaj, odkoder prihaja svetloba. Ce leži ob zidu, naj se zid zakrije s platneno preprogo, da zidna mrzlota ne prehaja na otroka. Otroka ne nositi vedno na eni strani. To je zelo nevarno, ker ima za posledico skriv ljenje hrbtenice (seoliosa).Otro-kti povijajte pred jedjo, ne po j' di. ker mora imeti mir za probavljanje Tudi če se ponesnaži in ne joka, ga ni treba previjati, če joka pač. Otroka je treba kopati vsak dan. S tem se mu utrdijo živci in pretakanje krvi so poživi. Kopljile ga v 15—20 litrov vode, gorke l\Q° C, a merite toploto vode vedno s toplomerom. Kopel naj traja 3 do 5 minut. Glavo je treba ravno tako umivati, vsaj trikrat na dan z navadnim glieerinovim milom. Koncem drugega tedna lahko že razčešete tudi laske z glavnikom, seveda čistim. Tako bo glava čista in ne bo na njej onih takoimenovanih »fireigerjev«. Po vsaki kopeli iz-mijte otroku s posebno mlačno vodo oči in nosnice, pa tudi usta. Š tem rešite otroka črevesnega katarja, ki ima svoj vzrok v gljivieah, ki se na-
selijo v ustih, ako jih ne izmivaie 1 zinivajte pa usta pred jedjo, ker si-eer lahko izbljuje hrano. Ovijte platneno eunjieo okrog mezinca in namočite v mlačno vodo ter potem iz-mijte usta. Tako tudi no hodete rani li otroka. Popek je treba tudi iz-mivati pri vsaki kopel ji. ("o je otrok preveč ponosnažen, je treba popek pokriti meti kojndjo in potem posebej izmiti. Prvih 6 tednov je treba posebne obvezo preko popka, da se pra-vilno zaraste, ker sicer lahko nastane vsled napenjanja pri joku kila A v -b i c e so nepotrebne vsaj v sobi. Oe greste z otrokom ven, mu jo nataknite, ali naj bo kolikor mogoče redka, da ima zrak pristoji. Poloti greste lahko z otrokom na prosto po prvem tednu, pozimi po drugam tednu. Seveda ne v najhuji vročini, ne. če je severni ali vztočni veter ali megla, temveč poleti od 9. do 11. dop., pozimi pa od 2. do 4. pop. Takoime-novani »eueelj«, je nekaj strašnega. Vsaka mati misli, da ga otrok mora imeti, vzlie temu da je ta »cueeij» že uničil toliko otrok. Če se otrok navadi, da pije o pravem času, ^otem je »eueelj« odveč. Ce pa mislite, da ne izhajate brez njega, naj pa bo iz gumija, ali pred uporabo ga morate skuhati, da uničite mikroorganizme na njem. Navezanega naj nosi otrok okrog vratu, da ne pade na tla in se ne onesnaži. Ne brišite ga z roko, ne vtikajte ga v lastna usta, ker s tem zanesete otroku v usta bolezenske kali. Skuhajte ga večkrat. Igrače
naj vsaj nikar   ne   bodo   barvane s strupenimi barvami. H ra na je najboljša materino mleko. .Mati naj doji otroka sama. Pri nas ni dosti mater, ki ne bi same dojile. To je tudi njim v korist,   kajti marsikatera ženska bolezen ima svoj vir v tem, da mati no doji otroka.   Zlasti se maternica po porodu ne skrči pravilno, temveč se zakrivi proti hrbtu ali pa pogrez-ne.    Prvih t> ali S ur ni treba dati otroku hrane, celo do 24 ur se lahko IKičaka in da otroka le žličko ruskega čaja,   da se mu omočijo usteca. Potem pa je treba otroka redno di>-jiti, ne ga razvaditi. Prvi mesec i:;aj otrok    pije na dve uri podnevu, jh) noči pa dvakrat,   do 8. meseca naj pije   Tkrat,   v 0. pa   le   še Gkrat. Umetna h r a n a je poleg slučaja, da damo otroku dojiljko, kravje mleko,   ponekje tudi kozje ali kobilje. Najboljše je kravje, ki ima pa manj sladkorja, pa več soli in beljakovine, kakor pa materino. Zato ga je treba zmešati z vodo in dodati na vodo 4'«   sladkorja. Piti mora otrok vsake tri ure, tudi ponoči. Prvi mesec naj dobi otrok na dan l/i litra, od % do 3Vi uieseea 3/4 litra, daje naj se vedno manj vode, od 8. meseca naprej pol mleka, pol vode, od 7. ali 8. meseca naprej pa čisto mleko. Otrok naj se odvadi počasi, ne naenkrat. Po tem uvodu je prešel predavatelj na škrlatico, bolezen,   ki se je starši silno boje, gotovo najbolj med vsemi otroškimi   boleznimi. Povzročitelja te bolezni ne poznamo natančno. Ve-
t ze r je bil kot dijak Se — Dragotin, in ko ga je nekdo vprašal, kje se je naučil slovenski, je odgovoril, da tako mimogrede. Danes pa noče znati besedice slovenski in bi gotovo izgovoril »naša Lina«, ako bi kje bral ti besedi. Zagrizen je celo tako zelo, da niti pravilne nemščine ne govori, temveč neko gornještajerščino. — P u s c h n i g g je bil kot gimnazijec še Slovenec in se je pisal — Pušnik, danes se piše s »scb« in »gg«. In takim poturicam moramo izročati svojo mladino!
Germanizacija cvete na zavodu. Slovenskih profesorjev se boje kakor hudič križa, in če je le mogoče izpo-slovati to, se odkrižajo slovenskih su-plentov. Za slovenskega suplentu, če jc še boljše kvalificiran, ni mesta. Za to imamo klasičen slučaj. Profesor Schrautzer je postal po milosti božji šolski nadzornik. Moral bi bil vzeti dopust, a bal se je, da ga pride na-domestovat slovenski suplent. Zato je rajši dopust, ki ga je že imel, zavrnil, ko je izvedel, da nj nobenega nemškega kompetenta, in Schruo-tzerjeve predmete sedaj mora poučevati slovenski učiteljski kandidat, seveda — brezplačno. Tako odjedajo kruh slovenskim domačinom.
Germanizacija se razširja v silni meri tudi med dijaštvoin. Dočim nemškim dijakom gledajo skozi prste v vsakem oziru, je slovenski dijak v nižji realki pravi revež. Kako j>osto-pajo z nemškimi dijaki, kaže posebno dog-odek s profesorjem Baronijem. V šestem razredu so- tega profesorja »štanfali«. in kaj je storila šolska oblast s storilci I Helar je ukazal, naj postopajo proti nemškim dijakom z vso obzirnostjo in odredil, da naj bodo še enkrat prašani, da vendar še dobe prvi red, in kaznovani so bili tako nizko, da je profesor Baroni moral izgubiti ves ugled in je gotovo prisiljen, da gre z zavoda. Ce bi bili to slovenski dijaki, bi bili gotovo na mestu vsi izključeni. Ne da bi morda želeli nemškim dijakom izključenja, to bodi le dokaz »objektivnosti« nadzornika Bela rja.
S slovenskimi dijaki ravnajo vse drugače. V prvih razredih jih tlačijo kolikor morejo. Za Slovence je isti nčni jezik kakor za \emce. samo veronauk se poučuje v slovenščini. Slovenski dijak težko sledi nemškemu pouku, ker se mora šele učiti jezika, a predmeta samega ne razume. Da se pa slovenskemu dijaku še oteži stališče, določi ravnatelj za pouk v »slovenskih« oddelkih nemške profesorje, ki ne razumejo niti besedice slovenski. Dijak ne razume profesorja, profesor pa dijaka ne. In tako se dogaja, da se komaj eno četrtino slovenskih prvošolcev, ali pa tudi še ne. prebori v zgornje razrede, — druge pa pomečejo vse. V zgornjih razredih je stvar drugačna. Tu so zelo prijazni s Slovenci. Profesor Binder jim <•»>!<> ponuja proste vstopnice za nemško gledališče, preskrbe jim štipendije »Kranjske hranilnice«.ki so naravnost namenjene germanizaciji slovenskih dijakov, prirejajo izlete v najbolj zagrizene nemške kraje, kakor v Kočevje in Belo-peč. kjer se ustavljajo v najzagrize-nejših nemških hotelih in se zabavajo s petjem uemškonaciona lnib pesmi, katere morajo slovenski dijaki poslušati! (Klici:   Škandal! I
Pouk se vrši v strogo nemško-nacionalnem duhu. Evo slučaja, ki kriči do neba. Profesor B i n «1 e r je izdal neke statistične tabele, v kate-
rih pravi, da Nemci bivajo kompaktno na Kočevskem in v Ljubljani, za Slovence pa,   da na Kranjskem,
jugovzhodnem Štajerskem in Primorskem, Slovencev aa Koroškem ne pozna, dočim po njegovem bivajo Nemci v Ljubljani kompaktno. To je nečuven škandal! (Živahno pritrjevanje!) S takimi tendencijoznimi stvarmi ubijajo narodni čut in ponos v slovenskem dijaku. Poleg tega je čuti vedna zabavljanja proti slovenski narodnosti, slovenski dijak mora poslušati psovke kakor »sudsla vise h er Zwirn«, zabavljice, da naj si kupi lipovega čaja itd. In to, le da v sedmih letih uničijo v Slovencu narodni panoe.
Najboljše sredstvo za germanizacijo pa je — popivanje. Goji se to popivanje na realki popolnoma sistematično. »Kmgpe« se vrše pod nadzorstvom profesorjev, da celo pod njihovim predsedništvom! Tako je letos napravil III. razred izlet na Golico, in popivanje se je vršilo pod predsedstvom profesorjev Eisen-hutha in Puschnigga. V Šiški imajo realci v neki restavraciji prave orgije. Tam plešejo okrog Bismarka, kakor so v starih časih plesali okrog zlatih telet. (Odobravanje!) Nemški profesorji prav dobro vedo za vse to in jim je menda eelo všeč, saj vedo, da je slovenski dijak, ki zaide vmes, zapadel germanizaciji. Nemški dijaki vabijo Slovence h takim popivanjem, seveda najprej od daleč, potem jih šele uvedejo v »najsvetejše«. S popivanjem in družabnim občevanjem jih sčasoma pridobe in popolnoma german izi rajo.
Tako je realka prava fabrika za izdelovanje renegatov. Zlasti preti največja nevarnost tistim slovenskim dijakom, ki so v »a« razredih, nemških. In tu ravno vidimo, kdo je najbolj udeležen pri tem. Saj pošiljajo v te razrede svoje otroke ravno tisti trgovci, ki jih Slovenci vzdržujemo s svojim denarjem, ti ljudje vzdržujejo »nemško posestno stanje« na realki. (Govornik navaja iz realčnega letnega poročila celo vrsto imen.) Ali to niso samo nemški trgovci, saj najdemo med njimi imena, ki jasno kažejo kakega tevton-skega ( !) pokoljenja so njih nosilci, n. pr. Cebular, Jagodic itd. In če se še Domisli, koliko je teh Nemcev (t) iz Šiške, Viča, Jezice itd., j>otem je pač jasno, da so najpristnejši sinovi matere German i je. Smešno je sicer to. ali žalostno, da bi se človek razjokal.
Takih razmer ne smemo več gledat'. Naša dolžnost je, da se zavzamemo za to, da pride realka nazaj v last tistim, za Ivatere se je ustanovila Slovencem! (Burno odobravanje!) Ce so jo nemški profesorji do sedaj germanizirali, se je to zgodilo brez naše vednosti, proti naši volj L Te razmere se morajo ukiniti. Nemci imajo itak že dovolj in preveč svojih srednjih šol. V Gorici in v Trstu imajo svojo nemško realko. Z vso pravico smemo mi Slovenci torej zahtevati, da tudi dobimo svoje šob' s slovenskimi profesorji za našo slovensko mladino. In to tudi moramo storiti, ako hočemo napredovati. Pred vsem moramo začeti z najživah-nejšo agitacijo, da vzamejo slovenski starši svoje sinove iz nemških »a« razredov in jih vpišejo kot Slovence v slovenske oddelke, ker so sicer izgubljeni za narod. Ce dosežemo to, muh že dosegli veliko. Z vso brezobzirnostjo pa zahtevamo potem, da se
ustanove slovenske paralelke že to jesen. Zato smo tudi sklicali ta shod sedaj, ne pa ob začetku šolskega leta, da se ne bo moglo reči, da je stvar prepozna. Sedaj je čas, še ni prepozno, knjige so tu, dijaštvo in profesorji tudi, torej ni nikake ovire za pouk v slovenskem učnem jeziku. (Živahno odobravanje!) V ta namen predlagam sledečo
resolucijo:
Na javnem shodu v »Mestnem domu« dite 11. julija 1909 zbrani protestujemo, da se za Slovence ustanovljena in Slovencem namenjena ljubljanska realka po nemško-naei-onalnih profesorjih sistematično ger-manizuje in na umeten način utiho-taplja novo nemško posestno stanje. Zahtevamo, da se že s prihodnjim šolskim letom uvede v slovenskih oddelkih slovenski učni jezik in nemudoma uveljavi popolna utrakvi-zacija tega zavoda. Poživljamo starše, ki pošiljajo v svoji zaslepljenosti otroke v nemške oddelke ljubljanske realke, da jih prepišejo kot Slovence v slovenske oddelke in jih tako rešijo pred nezuačajnim potujčcvanjam v srcu slovenske domovine.
Predsednik da resolucijo na glasovanje. Sprejeta je bila z burnim odobravanjem soglasno, nakar je predsednik dr. Gosak s kratko zahvalo govornikoma in udeležnikom zaključil shod.
Javni shod, obenem ustanovni občni zbor
»naprednega političnega in gospodarskega druftaa za sodni okraj Skofja Loka".
Po celem obširnem škofjeloškem sodnem okraju so oznanjali lepaki, da bo dne 4. julij.i popoldne v Škof ji Loki v hotelu »Stcmarje« zborovanje naše novoustanovljene narodno - napredne politične organizacije Vžlic raznim zaprekam in spletkam, in vzlic temu, da so eelo neposvečene Marijine hčere dejansko izkazovale svoj deviški gnev in trgah* naše lepake, došlo je na shod lepo število naprednih kmetov iz obeh naših prohuja jočih se dolin, poljanske in selške, iz vedno bolj se zavedajoče škofjeloške okolice, zlasti iz vedno napredne Žabnice in iz mesta Škofje Loke, ki je sicer doslej dremalo, a bode ni tudi mora pokazati, da ni najzadnje mesto vojvodine Kranjske in da se ne bode na trehiriiu plazilo pred onimi mogotci, ki so si postavili za svojo življensko nalogo zasužnjiti naše meščane in jih v preči v klerikalni voz, da bi naj ga. težko obloženega, v svoji pasji poniznosti in pokornosti škofjeloški meščani vlekli v veselje in proslavo teh brezvestnih mogotcev. Videli smo na shodu tudi naše ljube nasprotnike, klerikalce, ki so jih njihov i gospodarji poslati k nam z gotovim, prozornim namenom. Mi jim pristopa seveda nismo ovirali. Ti pa SO se lahko osvedočili, da se mi ne bojujemo proti njim z enakim orožjem, kakor oni, in da mi ne žugamo njim s streljanjem in pobijanjem in da jim tudi ne prorokujemo, da bodo morali: »pocrkati«, »pocrkati«, »pocrkati«, kakor to delajo in SO govorili njihovi voditelji pod predsedstvom »ta svet1 ga dohtarjae na zadnjem shoda v »Katoliškem društvenem domu!«
mo. da je nekak strup, ki zastrupi kri, ne poznamo ga pa tako, kakor povzročitelje drugih nalezljivih bolezni, n. pr. difterije. Dognano je, da se ta strup pojavi v izločku ustnih bezgavk in v onih mehurčkih, ki se izpuste na koži bolnika. Ako tekočino, ki je v teh mehurčkih v brizgi.e-mo zdravemu človeku, oboli na škrla-tici. Razpoloženje za škrlatico ni Sako splošno, kakor u. pr. pri ošpicah. Človeško truplo je proti škrlatiei precej resistentno, vendar pa niti odrastel človek ni popolnoma varen pred njo in ravno pri odrasti ih rm-stopi veliko silnejše, kakor pri otrocih. Otroci navadno ohole na škrlatiei od 2. do 10. leta in navadno samo enkrat. Ponovitev je zelo redka, ali izključena ni. Pojavi se škrlatica sporadično (posamezni slučaji) ali epidemično (splošno, v velikem obsegu). Škrlatičin strup ne povzroči takoj vseh znamenj te bolezni. 4 do 7 dni se otroku nič ne pozna, vesel je kakor sicer. Potem pa naenkrat nastopi huda vročina, ki se menja z mrzlico. Pri lahkih slučajih so nsta nekoliko vneta in bezgavke za tečejo. Temperatura naraste do MK 40, "elo 41°. Taka vročina je seveda nevarna. Konc* drugega dne se pokaže karakteristični izpuščaj, mali mehurčki in rdečica se razširi po celem životu, posebno po hrbtu. Karakteristično pa je, da bolnik ostane okrog ust in brade bled, dočim pri ošpicah tud', tod pordeči. Prva dva dneva rast*' vročina, ž njo pa se pokažejo tudi drugi znaki, kakor bljuvanje. Ne sme se pa misliti, da ima bolnik, ker bljnva, pokvarjen želodec, bljuvanje   je le
vpliv sirupa na možgane. Bljuvanje je že možganski znak bolezni, kakor sledeči delirij, omotica. Ce bolezen napreduj«' tako hitro in se strup v dveh. treh dneh razširi v kri, pride do srca. srce otrpne in rešitve ni več. Več upanja na rešitev je, če se bolezen ne razvija tako hitro. Izpuščaj podrži .*> do 4 dni. Potem začne temperatura padati, srce bije močno, otrok se umiri, oči se zjasne, in konec tedna se začne luščiti koza, da odpada kakor otrobi, ali navadno v celih kepah. Konec prvega tedna poneha vročina, in če ni drugih komplikacij,
otrok ozdravi. Ostane naj pa še dp 4 tedne v postelji. Tako nastopi bolezen normalno. — Redkokdaj pa nastopi škrlatica sama, temveč skoraj vodno s komplikacijami. Vnamejo se bezgavke v ustih,kri se zasl rup* tako hitro, da je smrt v par dneh. Strup zaide v notranje uho, ki se vname Gnoj predere bobenček in začne iztekati, otrok ogluši. Sicer" se sluh navadno zopet vrne, ali popolnoma redkokdaj in pri 4 do W/r glnšcev je glu-host posledica škrlatice. Še hujše pa je, ako ta gnoj ne predere bobenčka in se izlije v možgane. Možganska mrena se vname in pri vnetju na gnojni podlagi ni rešitve. Ce se vnetje lokalizira, je pač življenje rešeno, ali prizadet je lahko kak žlahtni del inožgan in posledica je hromost, ne-most. Pogostoma nastopi s škrtalioo tudi difterija, in to ne navadna, primerna, ki se pokaže v grlu in z vnetjem na dušniku, temveč zatečejo vse žlezne bezgavke na vratu in v ustih, otrok ne more ust več odpreti, začne krvaveti v ustnih in krvavenje ga za-
duši. Rešitev je jako redko mogoča, ker je vsa kri zastrupljena. Nadaljna
komplikacija je vnetje ledic, ki se pokaže navadno 9 do 4 tedne po prestani bolezni. Otrok poštam- zahu-bnel okrog oči in po celem obrazu, v vodi se pokaže beljakovina, znak, da so se vneh* ledice. Stvar je zelo nevarna. Zatečejo roke in noge, nastopi trebušna vodenica, ki jo je silno težko odpraviti. Rade se priključi tudi pljučnica, in tudi členki zatečejo. Ce otok ni gnojen, je zdravljenje lahko, če je pa gnojen, pa navadno ostanejo členki uepregihni. Prognoza je jako resna, in redki so slučaji, ki ostanejo brez posledice. Sigurnega sredstva proti Škrlatiei še ni, a upati je. da ga kmalu dobimo. Bolniku se ne sme prevod greti. Bolniška soba bodi svetla, dober, svež zrak je nujno potreben, pazi naj se le, da bolnik ni na prepihu. Ako se pokažejo možganski znaki, naj se devljejo vsaj hh glavo mrzli obkladki in menjajo vsake 2 do 3 ure. Otrok se nato kmalu umiri. Ako koža postane suha, naj se namaže z navadnim vaselinom ali sirovim maslom. Najboljše sredstvo je izolacija bolniška in vseh ljudi, ki so ž njim bili v dotiki tudi 4 do 7 dni prod pojavom bolezni. Perilo, posoda, posteljnina naj se ne spravlja drugam, dokler ni vse razkuženo. Seveda je izolacija težavna posebno pri ljudeh, ki morajo za zaslužkom, ali prikrivajo bolezen tudi imovitejši sloji, in to le iz komoditete. Glavno desinfekcijsko sredstvo je voda in milo, sploh č i -s t o s 1. Vse drugo pa se prepusti zdravniku. Predavanje je bilo sprejeto z burnim odobravanjem.il
V odsotnosti   predsednika gesp. Franceta Dolenca iz Stare Loke je otvori) ustanovni občni   zbor »Naprednega političnega in gospodarskega društva« tajnik g. Avgust Nadilo, ki je prisrčno pozdravil vse, ki so od blizu in daleč prišli na shod. Zbisti si je štel v čast pozdraviti dež. posl.-g. dr. K. T r i 1 1 e r j a , kateremu se je tudi zahvalil, ker  je   vstregel želji društva ter prevzel nalogo, da bo poročal o političnem položaju. Predstavil je zastopnika c kr. vlade g. vladnega komisarja Henrika Stisko. S ponosom se je ozri   na   lepo število zbranih zborovaiecv, ki so   s svojo prisotnostjo dokazali, da se zanimajo za naše politične in gospodarske razmere. Znano je, da te razmere v našem okraju niso baš sijajne.    Zato je pač ]>otreba, tla s<- izboljšajo. Mi iiii(l-mo mnogo potreb.    Zatorej    naj sr vsakdo, ki ve kaj dobrega in pametnega svetovati, oglasi in naj izrazi svoje mnenje. Posameznik dandanes, ko se takorekoč vsi stanovi organizirajo, prav malo    velja in   ne more mnogo doseči. Zato je potreba, da se tudi mi združimo in pristopijo k na šeniu političnemu in gospodarskemu društvu vsi, ki so naših misli. In če bo enkrat naše društvo mnogoštevilno, potem lahko gojimo upanje, da tudi 6. kr. vlada ne bo gluha na naše prošnje in predloge. Pa tudi naši na-spiotniki bodo potem morali uvnže-vati naš glas ter nas vpoštevati, bodi jim to prav ali ne! In ko bodenio združeni in združeni zavedali se svojih pravic ter se jjh posluževali, potem smo lahko vsi overjeni, <!n ne izostanejo uspehi. Našega shoda se je tudi spomnil vrli naš predsednik g. Dolenc, ki se zdravi    v daljnem Piestanu na Ogrskem, ter poslal brzojavni pozdrav, kličoč zborovalcem. da naj delujejo pogumno za narod in napredek! Tudi mestni župan g. Niko L e n č e k je oprav ičil   svojo odsotnost, ker je bolan in ne more s postelje ter je zborovalce pismeno pozdravil. Zapisnikarjem je govornik imenoval g. Štefana Sinka, jurista iz Stare Loke, overovateljema   pa posestnika gg. .Jožef L O g o n d e r j a iz Žabnice in Petra J e n k a iz Virinaž.
Na to je obširno poročal O političnem položaju priljubljeni deželni poslanec g. dr. Karel T r i 1 i e r.
Začetkom svojega govora je omenjal, da je bil prvotno določen za govornika o tej točki na današnjem shodu odlični njegov tovariš g. dr. Ivan T a v č a r. To je bilo tudi citati na lepakih. Toda g. dr. Tavčar je oaglo-ma zbolel in zdravnik mu je prepovedal, da bi šel na shod. Vsled tega je bil on nenadoma pozvan, da poroča o polrtičnem položaja na tem shodu.
Govornik je dokazal potrebo, da se je ustanovilo naše politično in gospodu i*sko društvo. Preidši na politični položaj jo omenjal, da ste pri zadnjem zasedanju deželnega zbora obe slovenski stranki v naši deželi nastopili v složnem delovanju in bilo j.« upanje, da se bo ta sloga tudi dalj časa ohranila in da bo prenehal oni strupeni boj. ki je dotlej divjal v naši deželi. Oni, ki čitajo časopise, vedo, da se je tudi pisava obeh slovenskih dnevnikov ublažila, kajti sklenil se je v tem oziru dogovor, da \saka stranka obrani svoje pozicije, da stopi med narod in mu pove. za Čem vsaka stranka stremi in narod naj potem sodi sam, katera stranka je boljša.
In šli smo med narod, razložili mu svoj program. A komaj smo šli med ljudstvo, zagnali so klerikalci krik. da ne delamc prav, da smo prekršili slogo, da smo prestopili svoj delokrog in da se ne držimo pogodbe. O vsem tem ste čitali tudi v »Domoljubu«.* Klerikalci pa so se istočasno vrgli z vso silo na napredno belo Ljubljano, boter si jo osvojiti, ker vedo, da bi šele | otem bili absolutni
gospodarji naše dežele.
Vedno nam nasprotniki očitajo, da se bojujemo proti veri in duhovščini. S tem pa samo slepe ljudstvo. Tudi v naših vrstah imamo ljudi, ki žive po naukih našega Izvdičarja, da celo nekatere duhovnike imamo in bi jih imeli še več, da bi jih tako ne preganjali in terorizirali. Mi spoštujemo duhovnike in govornik sam ima na pr. spoštovanje do župniku Šinkovca, ko opravlja svojo službo v eerkvi, toda ko župnik Šinkovec nastopi kot politični agitator in udriha čez nas naprednjake, seveda ga ne more smatrati kot duhovnika ampak za navadnega političnega agitatorja. Ravnotako ima vsak spoštovanje pred sodnikom, ko sodi v imenu Njegovega veličanstva in pred razpelom. Tak sodnik je pravičen, ker se drži svojih postav. Drugače bi pa bilo, če bi tak sodnik, ko obleče svoj talar in pri sodbi reče, da obsodi onega, ker je liberalec ali pa zato, ker je klerikalec. Vsak bi moral reči, tak sodnik je strankarski, mu ne zaupani, tak ne sodi po postavi. Isto je z duhovnikom.
Mi zahtevamo, da se da ljudstvu prilika, da spozna načela obeh strank. Mi nismo proti onemu, ki čita »Slovenca«, »Domoljuba« in druge klerikalne liste, a čita naj tudi naše Ihtte.
Sicer naj napravljajo klerikalci pred nami še tako visok zid, nikoli pa ne bodo napravili tako visokega, da bi mi ne mogli čez njega vreči med narod naša načela.
Izmed vseh poslancev, katerih imajo klerikalci, je še najbolj pravičen dr. Krek, ki se je sani izrazil, da naša napredna stranka mora ob« stajati in če bi je ne bilo, bi jo morali šele napraviti. Mi to tudi vemo, ker je potrebno, da kontroliramo de lovaoje klerikalcev. Klerikalci povsod in vedno pripovedujejo, da morajo nas neklerikalce pobiti. To je pač le dokaz njihove slabe vesti, do kaz, da svoje stvari niso tako sigurni, kakor se delajo in da niso pravični.
Veliko hrušča so klerikalci vzdignili v zadnjem času radi nekdanje pogodbe z Nemci, ki datira Se iz č:i sa pred volilno reformo, ko nobena stranka ni imela v deželnem zboru absolutne večine. Vse njihovo kričanje in pisanje pa je   umolknilo, ko
smo jih javno pozvali, naj nam le povejo, seimsmo škodovali našemu slovenskemu narodu vspričo te pogodbe. Nam ne morejo v tem oziru dokazati najmanjše hibe.
Naši klerikalci so vprizorili pravcato strahovlado. Kdor je klerikalce, dobi pri njih kruha in ne vprašajo ga, ali je tudi sposoben za sluz bo, kimu jo podele. Naših ljudi pa ne sprejmejo v nikako službo, pa najsi SO še tako zmožni. Toda s tem nas tudi ne bodo ugonobili. Mi bomo njihovo delovanje natanko kontrolirati m se vodno zavzemali za to, da dobe podpore iz državnih in deželnih sredstev vsi, ki so za to potrebni ne pa samo klerikalci.
V svojih sredstvih za poklerika-
lenje Ljubljane niso naši nasprotniki nič kaj izbirčni, ker vedo, da bi potem tudi manjša mesta po deželi padla v njihovo oblast. Ko j'' hotela Kreditna banka v Ljubljani zidati SVOJO Btavbo in je mestna občina bi In pripravljena odstopiti stavbeni prostoj- za ceno po 70 K kvauratui meter sveta, je deželni odbor to preprečil in s tem oškodoval mestno občino ljubljansko za oO K dnevnih dohodkov. Deželni odbor je sv >jo prepoved utemeljeval B tem, da je cena prenizka, pravi vzrok pa je to, ker ho se bali. da bi njihovo podjetje »Uni-
on« ne dobilo nevarnega konkurenta. Ko je naša vlada anektirala Bosno in Hercegovino smo to z veseljem pozdravili, ker vemo, da so se s tem činom okrepili vsi Jugoslovani za poldrugi milijon prebivalcev. Vlada bo morala z nami Jugoslovani odslej bolj računati. A klerikalci 60 nas na Dunaju črnili in nas proglasili /a ve-leizdajalce, S tem so le dosegli, da je presvetli naš cesar na predlog svoje vlade podaril za nemško gledališče v Ljubljani 20.000 K. Kar je g> •'«•. Tav čar na shodu V Novem mestu govoril o dr. Ev gen n L a in pet n , to podpisuje govornik z obema roka ma. Kajti nihče drugi, kakor dr. Lampe je kriv, da vladajo v naši de Želi take razmere. Le-ta onemogoča dostojen boj obeh strank.
Vemo, da bodo klerikalci (udi o našem shodu pisali in kričali, da ne dobite nobene podpore zato. ker ste prišli na shod. EU kli Vam bodo da se zato zahvalite Vašemu liberalnemu
govorniku. A to naj vas ne plaši. Saj tudi v vojski vsaka kroglja ne zadene. Najboljši odgovor jim daste že s tem, da se čvrsto oklenete našt ga društva in da pristopite vsi k Na prodnemu političnemu in gospodarskemu društvu za sodni okraj Škoija Loka.«
Po tem i/bornem govore vrlega deželnega poslanca g. dr. T rili < r
j a je zavladalo velikansko navdušuje med zborovalci  in   aplavdiranja ter »živio«-klicev kar ni hotelo biti konec.
Predsednik otvori za tem debato. Najprvo se oglasi delavec d. Z I a-toper ter govori o starostnem zavarovanju. Pripovedni je, ! ako s»> klerikalci lovili podpise od kmetov hoteč jim naprtiti novo breme. Prosi g. poslanca sa pojasnilo.
Poslanec dr. T r i 1 1 e r mu po jasni celo zadevo glede    star »stiega zavarovanja, katerega   so  zapreci! i kmetje, ki so bolj   samostojnega in
naprednega mišljenja.
Zlatoper je na to še pripomnil, da naj država, ki je poboljšam plače duhovnikom, poboljša tudi položaj kmetov in delavcev ter naj prevzame v svojo upravo rudokope in iz dobička plačuje prispevke za njihovo »ta rostno zavarovanje. Kmetje m delavci itak ječe pod važnimi bremeni in daljnih plačil ne morejo več zmagovati.
Preidši k 3. točki sporeda pred laga predsednik, da se v odh< r »Naprednega političnega in gospodarskega društva« izvolijo sledeči gospodje: Predsednik Prane D o 1 e n c iz Stare Loke, prvi podpredsednik Franc Koš m e 1 j iz Žel mikov, drugi podpredsednik Lovro P e r k o iz Poljan, tajnik Avgust Nadilo, blagajnik Slavko F 1 i s , knjižničar Josip Š m i d , vsi iz Škofje Loke, od
(Dalje v prilogi).
Prilog« „SUTengfceai limi" it 15B, In 13 filrla H09
bornika V. V. P a 1 e č e k iz G orenje vasi in Josip L o g o n d e r 'z Žabnice, namestniki Oton G n z e 1 j m Iv. Š o b e r iz Škofje Loke, Anton K 1 e-ni e n e i e iz Sele, Pavel K 1 o b o v s iz Poljan in Karel D o 1 e n e iz Že leznikov, pregledniki računov Lev L a v r i č , Konrad P e c h e r , Lovro Sušnik, in namestnik Janko K 1 u n vsi v Škof j i Loki. Ta odbor se izvoli z vsklikom.
Pri slučajnostih naznani pred sednik, da bo novo društvo potrebovalo od svojih članov gmotne podpore, kajti vsako društvo ima izdatke in tako bo tudi naše. S pravno blagajno pa društvo ne more nič delati. Predlaga, da naj vsak član prispeva z letnimi 2 K, ki naj se za vsako pol leta po 1 K vnaprej plača. Zboroval ei sprejmo ta predlog soglasno.
Predsednik nadalje omenja, da si je društvo stavilo koj: nalogo ventilirati razna gospodarska vprašanja v našem okraju: kakor eestua, gozdarska, živinorejska itd., kar občni zbor vzame na znanje.
Zborovaleč g. L a v r i č vpraša, kaj je z onimi 10 milijoni, za katere hočejo klerikalci obremeniti našo deželo. — Dr. T r i 11 e r odgovori, da bodo klerikalci sicer razpolagali tem denarjem, ko ga dobe, da pa bodo napredni poslanci vršili strogo kontrolo nad tem, kam bodo vtaknili ta denar. Posebno skrb bodo obračali na to, ko se bo ta denar vporab Ijal za podpore. Saj klerikalci s^ini ne bodo plačevali obresti od tega dolga in tudi ne amortizacije. Klerikalci hočejo na umeten način napraviti razdor med kmeti in meščani, pa to se jim ne bo posrečilo. Saj vsakdo ve, da so tudi loški meščani hkratu kmetovalci, ker posedujejo kmetiška posestva in da velika razlika v potrebah li i med temi meščani in drugimi kmetovalci.
Načelnik selški1    kmetijske po družnice g. Franc Iv osme! j omenja o ondotni drevesnici, ki ne zadostuje za vse potrebe.    Premajhna je in ne morejo vzgojiti dovolj sadik Ponudil se je   g. Franc   H a i n ribar, da bo dal brezplačno  s\et za drevesnico in so prosili  na ministrstvo pomoči. Toda ministrstvo je odreklo vsako podporo, češ, da svet, ki bi se naj uporabil za drevesnico, ni primeren.  Nato je J. Hainrihar dal podružnici na razpolago kos svojega najlepšega travnika in smo zopet prosili pomoči na ministrstvo. A prošnja še dosedaj ni rešena. Naj bi nam torej g. poslanec v stvari pomagal in svetoval. — Dr. T r i 1 1 e r izjavi, da naj mu govornik pošlje prepise dotičnih prošenj, da iz njih podrobno razvidi ves položaj ter obljubi, da se 1)0 za stvar zavzel. Sploh pa je v podobnih slučajih    pripravljen vsakomur pomagati in svetovati in naj se slobodno vsakdo obrne nanj. če tudi ni on poslanec tega okraja.  Sicer so pa vsi poslanci   narodno - napredne stranke na razpolago in naj se vsak, ki kaj potrebuje, obrne, do onega, v katerega ima največje zaupanje. K besedi se oglasi g. Lovro Perko, na.d-učitelj v Poljanah, ki izvaja sledeče: Osnovali smo napredno društvo, napredek je pa mogoč le, če tudi duševno napredujem.). Pred vsem nam i<i potreba    izobrazbe.     Klerikalci se strašno bahajo s svojimi izobraževalnimi društvi, vendar je njihovo izobraževalno delo  zelo pomanjkljive in puhlo. To smo že opazili večkrat, posebno pa nam o tem   dokazuje še naslednji dogodek: Ko so pred kratkim imeli v Žireh   klerikalci neko prireditev, peljali so se skozi Poljane neki uniformirani   telovadci, ki jim pravijo »Orli«, da se udeleže te veselice.   Neka Marijina devica pa jih je srečala in misleč, da so to »Sokoli« je vpila za njimi   in otrokom velela, da naj jim kažejo fige Torej taka izobrazba   izhaja   iz njihovih društev in to je bogme jako žalostno. Vemo, tla   so   klerikalci sovražniki ljudskih šol, ker so nasprotniki vsake prave izobrazbe. Današnja šola na tudi ne odgovarja kmečkim in obrt nim potrebam. Naloga novega društva bodi torej tudi ta, da naj vpliva na merod. faktorje, da se odstranijo obstoječi nedostatki in da se šola preustroj] v duhu časa. Za vzor imejmo brate" Čeke, ki delajo na ljudskošol-skem polju v tem smislu. Tudi temu govoru je sledilo viharno odobravanje.
Poslanec dr. T r i 1 1 e r je v s\ O-jem zaključnem govoru poudarjal, da je prvi predpogoj napredka izobrazba naroda. Mnenju g. prodizo-vornika se popolnoma pridružuje. Pri naši stranki se je posebno opazila ta hiba, da ni imela dosedaj lista, ki bi globoko prodrl v maso ljudstva. A tudi ta nedostatak se bo sedaj odprav vil. V kratkem prične izhajati glasilo naše stranke »Slovenski Dom«. Pridno ga naročajte in čitajte, ker je preskrbljeno, da bo list dobro urejevan. Ko pridemo do zmage pa bomo lahko rekli: »Narod vstani in hodi, vera v samega sebe ti je pomagala!«
Predsednik g. Nadilo nato zaključi shod in se zahvali vsem. ki so se shoda udeležili.
Poslanska zbornica.
Zopetno sklicanje državnega zbora.
Dunaj,   12. julija. Zopetno sklicanje državnega zbora bo, kakor se čuje, koncem septembra oziroma a četkom oktobra.
Delegacije.
Dunaj, 12. julija. Delegacije bodo sklicane prav kmalu; tako vsaj piše dunajska »Allgem. Zeitung«.
Vladni komunike! «
Dunaj, 12. julija. Poslanec Laginja, dr. Tresič in Ploj so se podali v soboto k baronu Bienerthu ter želeli pojasnil glede njegovih pogajanj z obstrukcionisti. Na podlagi teh pojasnil javljajo omenjeni i>o-slanci, da vladni komunike popolnoma odgovarja dejstvom.
Ogrska.
Državna zbornica.
Budimpešta, 12. julija. V današnji seji se je poslanec Supilo obširno pečal z razmerami na Hrvaškem ter je ostro grajal banov absolutizem; dotaknil se je tudi »veleizdaju iškega« procesa. Ker se ministrski predsednik še ni izjavil, kako on sodi o položaju na Hrvaškem, ali ga hoče spremeniti, Hrvatje ne morejo sedanji vladi votirati zaupanja. — Nato govori še več govornikov, nakar se kraljevi reskript vzame na znanje. Zasedanje se odgodi do dne 28. septembra.
Nemčija.
Naslednik kneza Bulo\va.
B e r o 1 i n , 12. julija. V dobro poučenih krogih se čuje, da bo naslednik kneza Bulowa Bethmnnn-Holhvegs.
Kreta
Carigrad, 12. julija. Danes se snidejo zastopniki krečanskih vlasti, da sestavijo spomenico, ki se jutri odda Turčiji.
Turčija
B e r o 1 i n , 12. julija. »Berliner Taghlatt« javlja, da so v tretjem turškem zboru vse čete za vojno pri-pravljene. Poveljniki mobiliziranih čet so dobili ukaz pripraljati že se-•tavo baterij. Iz Monastira so odkorakale infauterije, artilerija in ka-valerija.
Peking.
Krvoprelitje.
Peking, 12. julija. Mladi kineski kronski pretedent Chu je bil s svojo rodbino in pristaši vred umorjen. Čin so izvršile vladne čete. Princa so dolžili revolucijonarne propagande.
„Uelei3dajnlftf procesi na vs*h koncih in krajih.
Pretekli teden se je v Sofiji kon-*nl interesanten proces, ki je na las podoben   zagrebškemu »veleizdajni-škemu«, samo s tem razločkom, da ■ trajal samo par dni in da državna »blast ni razvila v njem takšnega aparata   kakor pri zagrebškem pro cesu.
Pred meseci je v Sofiji policija zaprla dve osebi — Ostrovskega in Erofejeva, pri katerih so našli dva-inpol kilograma dinamita. Ta dva sta baje imela namen izvršiti atentat na carja Ferdinanda, hoteč z dinamitom razstreliti carjevo palačo.
Pri razpravi, ki se je pretekli teden vršila pred sodiščem v Sofiji, se ni dokazalo ničesar konkretnega, da bi obtoženca nameravala izvršiti kak atentat. Priče niso izpovedale ničesar drugega, kakor to, da sta obtoženca med sabo občevala in se o neki stvari posvetovala, nihče pa ni mogel navesti, o čem sta razpravljala. Državno pravdništvo se je postavilo na stališče, da je baš radi tega, ker nihče ne ve, o čem sta se obtoženca posvetovala, jasno, da sta nameravala umoriti carja Ferdinanda.
Za obteževalno okolnost za obtoženca Ostrovskega je državno pravdništvo smatralo to, da je bil v Bel-gradu in da je bil znan s srbsko igralko Nado Petrovičevo. Pri vsi razpravi je bil najiiitcresantnejši govor državnega pravdnika, v katerem je skušal dokazati zvezo med tem procesom in med srbsko »vele-izdajniško« afero v Zagrebu.
Sklicujoč se na Nastičevo brošuro »Finale«, je državni pravdnik dokazoval, da je klub »Slovanski Jug« v Belgradu revolucionarno društvo, ki je v zvezi s srbskim dvorom. Skliceval se je na Gjorgja Na-stiča in zagrebškega državnega pravdnika Accurtija, da dokaže, da je »velikosrbska propaganda« dejansko obstojala in da je srbski dvor potom »Slovenskega Juga« nameraval strmoglaviti bolgarskega carja Ferdinanda.
Zanimiva so bila izvajanja državnega pravdnika o »Veliki Srbiji«.
(        Državni   pravdnik je zatrjeval, j da se je kralj Peter hotel iznebiti ' črnogorskega kneza Nikole, sklicu-! joč se v dokaz svoje trditve na cetinski proces radi bomb, kjer je Gjorgje Nastič baje nepobitno dokazal, da se je nameravalo odstraniti kneza Ni-kito.     Čim bi bil knez Nikita odstranjen, bi kralj Peter zasedel črnogorski prestol.
Prav tako je podpiral kralj Peter, tako je povdarjal državni pravdnik, tudi revolucionarno propagando v Avstro-Ogrski v svrho, da si osvoji one pokrajine, kjer prebivajo Srbi in Hrvatje.
Končno je kralj Peter po zatrdilu državnega pravdnika hotel dati tudi umoriti carja Ferdinanda, da bi zasedel tudi bolgarski prestol, s čimer bi bila zgrajena — »Velika Srbija«. Pri vseh svojih trditvah se je skliceval državni pravdnik na Gjorgja Nastiča in njegova razkritja, da je torej Nastič kronski sve-dok v vseh »veleizdajniških« aferah na slovanskem Jugu.
Obsodba proti Ostrovskemu in Erofejevu je bila proglašena v ponedeljek 5. t. m.
Ostrovski je bil obsojen kot lastnik dinamita na tri mesece težke ječe in na globo 200 levov, Erofejev pa, ker je dinamit preskrbel, na tri mesece navadne ječe. Obema se je preiskovalni zapor vračunal v kazen, za to sta bila tudi oba obsojenca takoj po proglasitvi razsodbe izpuščena.
To dokazuje, da je bila obsodba samo formalna, da se prihrani državnemu pravdništvu blamaža.
Kdo ve, ako se ne bo prav tako končal tudi zagrebški »veleizdaj-niški« proces. Tako bi bil trdi na Hrvatskem, kakor pravi narodni pregovor, »volk sit in koza cela«.
Jokolska slovnost v Radovljici.
Mlada je še sicer zgodovina radovljiškega Sokola, toda v primeri s časom obstanka je častna in značilna. Uspehi, katere je doseglo to vrlo društvo s požrtvovalnim delom in neumornim trudom, pri čemur se m strašilo ne denarja ne napora, pričajo jasno, kako umestna in potrebna je bila ustanovitev tega društva, ravno v Radovljici. Najlepši pa in najčastneji dan. kar beleži radovljiški Sokol praznikov v svoji zgodovini, je bilo vsekakor slavnostno razvitje društvenega prapora, ki se je vršilo minolo nedeljo. Praznično se je odelo ta dan celo mesto, da pokaže svojo naklonjenost in priznanje čilemu društvu, obenem pa dostojno pozdravi brate in goste. Ob obilni udeležbi se je vršila kot otvoritev slav-nasti v soboto serenada kumici gospej Jeli dr. Vilfanovi. Pozdravila je je deputacija in ji izročila krasen šopek. Nato se je vršil koncert slovenske Filharmonije. Bil je polnoštevil-no obiskan in postal jako živahen. Pozabavali so se v prvem pozdravu gostje in domačini pozno v noč.
V nedeljo v jutru se je vršil sprejem gostov. Po zajtrkovalnem krn-certu, v salonu br. Kunstlja, so se zbrale krepke čete že došlih Sokolov, in odkorakale na postajo, kjer je bilo zbranega že nebroj občinstva. Med krepkimi zvoki Sokolske koračnice in burnim navdušenim pozdravljanjem občinstva je pripeljal posebni vlak vkljub neugodnemu vremenu — lepo število gostqv, katere je sprejel in pozdravil starosta br. dr. Janko Vilfan. Razvrstile so se vrste in odkorakala so društva k slavnostnemu razvitju. Vršilo se je na glavnem trgu, kjer je bil v ta namen postavljen z zastavami, zelenjem in cvetjem okrašen oder. V čveterostopih so prikorakale čete Sokolov. Častno so bila zastopana bratska društva. Nad 450 Sokolov s 6* prapori se je razvrstilo okrog slavnostnega odra. Prišli so bratje iz Trsta, iz Gorice, iz Prva-čine, z Visa, iz Voloske - Opatije, s Sušaka, iz Maribora, iz Brežic, iz Metlike, iz Novega mesta, iz Idrije, iz Ribnice, iz Krškega, iz Crnič, vsa društva iz Ljubljane, dalje z Viča, iz Št. Vida, z Vrhnike, iz Logatca, iz Kamnika, z Jesenic, iz Javornika, iz Škofje Loke, z Bleda, iz Železnikov, iz Tržiča in iz Šiške. Radovljiško društvo je prineslo še zavit prapor, in zbrali so se na odru starosta z zastavonošem in zastopniki, nakar se je pripeljala kuinica v družbi dra-žestnih družic. Z navdušenim govorom je pozdravil navzoče starosta radovljiškega Sokola br. dr. J. Vilfan. Očrtal je v kratkem zgodovino mladega društva, razjasnil njegovo uspešno delovanje, in povdarjal zavedno nalogo vkrepiti se v sokolski ideji in jo v podrobnem delu od tod prenesti med narod na deželo Omenil je javne znake, kateri nam vedno pričajo in kažejo kaj dotični mislijo, v kateri smeri delajo in zakaj žrtvujejo svoje sile in moči. Zato ima tudi Sokol svoje znake. Pred sabo vidimo njihove prapore, pod katerimi se zbirajo in ki jih vodijo in bodre v na-
rodnem delu. Primerno je bilo torej in potrebno, da imamo tudi mi svoj znak, svoj prapor, kateri naj pokaže javno naše navdušenje za sokolsko idejo, pod katerim praporom so bomo lauko zbirali, k zavednemu delu.
Ni dragocen in najdražji, a dostojen je, in kaže to, česar se mora Sokol držati. Sokolski znak je znak slovenski in slovanski. Na praporu blesti napis »Krepimo se« kot bodrilo za prvo nalogo Sokola. A pod njim se vije slovenska trobojnica. Pod mo-drim-helim in rdečini znakom služimo in delujmo zvesto in zavedno naši slovenski in slovanski domovini. — Zbrani bratje pa in gosti, katere prisrčno pozdravljam, bodite priče slovesni obljubi in nas bodiite, da zvesto in častno služimo pod novim praporom sokolski ideji in naši mili slovenski domovini.
Nato se obrne k zastovonoši bratu Kunstlju, kateremu izroča prapor Z ganljivim nagovorom, da ga čuva in brani zvest in udan mu do smrti. Kumicag.dr.Vilfanova priveze na prapor krasen trak, in med gromovitim pozdravljanjem bratov in občinstva ob zvokih sokolske koračnice zaplapola novi prapor nad svojim društvom. Pridružijo se mu ostali prapori in pobrati se z njimi v so-kolskem bratstvu. Postavi se na čelo svoje čete, mimo njega pa stopajo razvrščeni v čveterostope v pozdrav vsa navzoča društva. In s tem je bilo slovesno razvitje končano.
Popoldne se je vršila na bogato okrašenem prostoru, ki je bil pripravljen za ljudsko veselico, javna telovadba. Radovljica kaj takega še ni videla. Najprvo je nastopih, v dvanajsterostopih nad 90 telovadcev, ki so dovršeno in med živahnim odobravanjem izvajali celjske proste vaje. Za njim je nastopil moški naraščaj. Nad 30 mladih Sokolov se je razvrstilo na prostoru. Ljubko je bilo gledati te mlade ljudi, kako spret no in resno so vršili svojo nalogo..Izvajali so tudi proste vaje. in priznati se mora, da je stalo mnogo truda in marljive vezne, da so mogli doseči tako hm uspeli. Na odru je nastopil ženski naraščaj in izvajal vajo s kiji. Ljudstvo je navdušeno zastavilo ves prostor in jih burno pozdravljalo. Sledila je nato telovadba v raznih skupinah. Postavili s*o4 droge, 4 bradlje, 2 konja. 1 kozo in 1 mizo. Trlo se je občinstva in z zadovoljstvom je občudovalo krasna proizvajanja me-njajočih se skupin, in jih nagradilo za izreden užitek z živahnim prizna njem. Višek pa je dosegla telovadba, ko je nastopila vzorna ljubljanska vrsta, in res vzorno izvajala proste vaje boks. Ljudstva niso več vzdržale ograje, navdušeno se je približalo in obkolilo telovadce. Zeli so priznanje, kateremu ni hotelo biti konca In ko so že odhajali so jih gledrlci pozdravljali in se jim zahvaljevali za zanimiv in res krasen prizor.
Nato se je razvila na travniku živahna prosta zabava. Znanec se je pridružil znancu, brat bratu; na vesele skupine in družbe se je razdelila množica med raznimi paviljoni, kjer so mične in dražestne gospodične nudile gostom jedi, pijač in raznih krepil. V raj zabave in veselja bi se bil spremenil vrt, kakršno je bilo razpoloženje, da ni preprečil zabave močan naliv, ki je prisilil goste, da so se umaknili pod streho. Vendar pa veselja ni bilo konec. Napolnilo ,,e ljudstvo do zadnjega kotička prostore brata Kunstlja, kjer se je ponovno razvila živahna zabava. Vrstila se je godba s petjem, navdušenimi nagovori in odgovori. Zabavali so se ljudje pozno v noč do razhoda. Na vdušeni pozdravi in klici so doneli, dokler ni odpeljal vlak milili gostov, ki gotovo ohranijo to veselico v hvaležnem spominu. Radovljiškemu Sokolu častitamo na krasni prireditvi in mu kličemo: »Naprej in vrjk> uspevaj častno pod častnim novim praporom! Nazdar!
Dnevne vesti
V Ljubljani, 13 julija.
+ Zaključenje državnega zbora. Klerikalni državni poslanci izdali dolgovezen in dolgočasen oklic »slovenskemu ljudstvu.« Ne verjamemo, da bo kaj dosti ljudi čitalo to kloba-sanje in večina tistih, ki bodo oklic prečitali, na koncu ne bo vedela, kaj pravzaprav klerikalci hočejo, Oklic naj bi bil zvijačen in naj bi premotil javnost glede strahovitega poraza, ki so ga klerikalci doživeli, a je samo konfuzen, prav brez glave in brez nog. Oklic skuša celo zakriti, da klerikalci delali obstrnkcijo, razodeva pa eno: da imajo klerikalci groznega »mačka«. Zdaj, ko je prepozno, so menda šele spoznali, kako velikansko budalost so napravili, budalost, vsled katere bodo trpeli vsi Jugoslovani. Nesrečna in neumna jc bila ta obstrukcija, da Še nikoli nobena tako. Vlada, ki je bila že takorekoe izgubljena, kateri so bili dnevi življenja že šteti, stoji trdneje kakor poprej, parlamenta, ki bi edini mogel vladi do živega, pa ni več. Pap vzro
ka dovolj, da imajo klerikalci takega »moralnega«, da se kar za glavo prijemajo.
4- Zasedanje delegacij. Uradni list javlja danes, da bo letošnje zasedanje delegacij najbrže prav zgodaj, torej ne šele koncem oktobra, kakor se je najprej nameravalo, marveč že prej. Temu naznanilu lahko dostavimo, da ima po naših informacijah to namen, skrajšati zasedanje deželnih zborov, oziroma sploh onemogočiti to zasedanje. Vlada kaznuje s tem dežele in prebivalstvo — vse zaradi klerikalne obstrukcije. Kakor znano, je bilo projektirano, sklicati deželne zbore sredi septembra in jiili dati časa do srede oktobra; če bo tedaj zbo rovanje delegacij, bo seveda skoro nemogoče, da bi obenem zborovali tu* di deželni zbori. Res, dobro delajo klerikalni ljudski zastopniki!!
+ Koče var j i se perejo. Današnja »Tagespost« skuša oprati omadeževano čast Kočevja s tem, da pravi, da so kočevski policaji sami najbolj razljučeni nad hudodelci, zaradi katerih imajo zdaj več službe. Kočevci se zastonj trudijo zatajiti svoj »Ak-tionskomite«. Vsak dan se je letošnjo pomlad zbiralo na stotine Kočevcev okrog posojilnice ter demonstriralo. In še preteklo nedeljo, ko se je vršilo znamenito zborovanje posojilničar-jev v slovenskem domu, se je piskalo, tulilo in hajlalo. Le orožništvu gre zasluga, da ni zopet »Gelichter« in sicer skoro polovica prebivalstva metropole kočevske vojvodine zopet naskočila posojilnice. Med demonstranti so vselej kočevski »ugledni« me ščani, ki jih ne boste nikdar utajili. Dokazali smo že, da ni policija le pasivna, ampak da ob vsaki priliki aktivno nastopa proti Slovencem. Policija je na vsem sokriva. Sicer pa je zdaj prav zabavno videti, kako vlada grobna tišina v vesoljnem nemškem časnikarskem gozdu. Če v Ljubljani kakemu nemškutarčku kdo na kurje oko stopi, že je »Deutsche Wacht«, »Grazer Tagblattu« in drugih takih obskurnih listih uvodnik, v »N. Fr. Presse« pa grmijo v brzojavkah in člankih o svojem ogorčenju. Zdaj pa, ko se je v Kočevju izvršil razbojniški vlom, tolovajstvo brez primere, pa so ti moralisti vsi umolknili.
+ Nova blamaža idrijskih klerikalcev. V soboto se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem obravnava na tožbo učitelja risanja V. L. proti občini idrijski, ker je svoječas-no disciplinarnim potom odpustila tožitelja iz službe. Tožba se je zavrnila. Tudi to zadevo so idrijski klerikalci izkoriščali proti naprednemu občinskemu odboru, sedaj pa lahko razmišljajo, koliko nepotrebnih pravdnih troškov so prizadeli občini in prizadetemu učitelju s svojim hujskanjem. Oswald, le tako dalje!
+ Premembe v finančni Uužbi.
Imenovani so: dave. ofic. 1 Lav-r i č za oskrbnika, asistent V. L e d e-n i k za oficijala in fin. koncipist A. H u t h za prov. fin. komisarja. Prestavljeni so: Dave. oskrbnik Fr. Modrijan iz Črnomlja v Logatec, praktikant Fr. A d a m i č od davč. urada za Ljubljano k uradu za okolico in O. 2 i ž k o w a s k v obratno. Davčni sluga A. F e r a n t iz Metlike v Radovljico, Kari Jerman k davč. administraciji v Ljubljano in Friderik W a b r a iz Ljubljane v Metliko. Novoimenovani višji davč. oskrbnik Viktor vit. pl. A n d r i o 1 i je nameščen v Kamnik. Na lastno prošnjo je vpokojen viš. davč. oskrbnik v Kočevju G. Reven.
— Za obrambni sklad Ciril - Me-todove družbe (200 X 1000). so poslali našemu upravništvu: Zložili so ta znesek: a 20 K gg. komisar Umek, trgovec Fran Miklavič, a 15 K gg. davkar Frandolič, posestnik A. Jure-tič, trgovec A. Uršič; a 10 K gg. učitelj Kalan, župan Iv. Gruntar; a 5 K gg. gozdar A. Kalan, posestnika J. Kodeli in Fr. Frbančič, učitelj A. Gruntar; a 4 K ga. L. Kregar, gca. M. Gabršček; a 2 K. gg. okrajni sodnik Mavar, notarski kandidat S. Šor-li, učitelj J. Matelič, trgovec lv. Miklavič; a 1 K ga. O. Frandolič in učitelji: Anton in Albin Miklavič, Jos. Ivančie; a 55 K g c. kr. notar Prem-rou. Skupaj 200 K. — Naj bi našli veliko naslednikov, da bode število tisočih kmalu doseženo. Živeli!
— Splošno slovensko žensko društvo je sklenilo v zadnji svoji seji, da pristopi k obrambnemu skladu »Družbe sv. Cirila in Metoda« z zneskom 200 K. V ta namen se je nabrala že pri odborov i seji precejšnja svota. V jeseni pa priredi društvo v korist omenjenega sklada več predavanj z majhno vstopnino,
— Ruski učitelji in učiteljice na Slovenskem. V nedeljo zvečer je do" spelo v Trst 11 ruskih učiteljev in 37 učiteljic. Pripeljali so se iz Benetk. Večerjali so v hotelu »Balkan« in se nato ob pol 12. ponoči odpeljali proti Postojni.
— Češki dijaki pridejo v Ljubljano letošnjo jesen povodom shoda narodno - radikalnega dijaštva. V<bistvo izleta je prevzel »Svaz českoslov. študentstva«.
— Nova knjižnica »Prosvete«. »Proaveta« otvori prihodnjo nedeljo v Slivnici pri Celju novo javno ljudsko knjižnico. Slovesneje se bo praznovala otvoritev v nedeljo, dne 1. avgusta z javnim predavanjem in ljudsko veselico. Odbor.
— Redni občni zbor »Prosvete« se bo vršil začetkom septembra v Ribnici.
— Redni društveni sestanki »Prosvetašev« se vrše vsako soboto ob pol 9. zvečer v hotelu »Štrukelj«.
— Društva bodoče ljubljanske župe prirede v nedeljo na Vrhniki zlet z javno telovadbo in ljudsko veselico s sledečim sporedom: 1. Zjutraj sprejem Sokolov in drugih udele:mi-kov; 2. skušnja za proste in druge vaje; 3; sprevod po Vrhniki; 4. banket; 5. popoldne ob pol 4. javna telovadba: a) proste vaje, orodna telovadba, skupine (izvajajo telovadci raznih društev); b) vaje s praporci naraščaja raznih društev; skupina naraščaja ljubljanskega Sokola; c) francoski boks ljubljanskega Sokola; v mraku vaje z gorečimi kiji ljublj. Sokola. Po telovadbi velika ljudska veselica in ples. Svira polnoštevilna »Slovenska Filharmonija«. — Vstopnina k telovadbi: sedeži na tribuni po 2 K in 1 K, sedeži ob telovadišču po 60 vin., stojišča po 30 vin. Vstopnina na veselico 50 vin. Dragi bratje, slavno občinstvo, na svidenje v nedeljo dne 18. julija na Vrhniki!
— Celodnevni sokolski zlet na Vrhniki priredi, kakor je bilo že objavljeno, ljubljanski Sokol sporaz" umno z bratskimi društvi, ki so se prijavila za ljubljansko župo, v nede" Ijo. dne 18. t. m. Pri seji vaditeljske-ga zbora S. S. Z. se je izrazila želja, naj se udeleže tega zleta tudi ostala društva in predsedstvo S. S. Z. jih je povabilo. Pri tem /letu gre za neko revijo društev, ki bodo tvorila bodočo ljubljansko župo. Vrhniški Sokol in vsa Vrhnika z okolico pričakuje ta dan mnogobrojne udeležbe, kakor od strani   Sokolstva,   kakor tudi s
strani narodnega občinstva
ki že
ve in zna ceniti pomen in namen Sokolstva. In to občinstvo naj pripelje tudi druge, ki jih še nismo videli med nami, da se bodo prepričali o resnem in važnem, toda težkem delu Sokolstva, kateremu ne izostane uspeh, ki je obenem uspeh vsega slovenskega naroda. Pridite torej, da z mnogo" brojno udeležbo še bolj vzpodbudite mladega, a čilega vrhniškega Sokola in Sokolstvo sploh za nadaljnje delo" vanje. Celjske proste vaje se bodo iz" vajale po godbi, ki jo je priredil za prihodnjeletni zlet v Celje — po slovenskih pesmih in narodnih motivih — kapelnik celjske narodne godbe g. F. Korun.
— Nemško društvo poginilo. V uradnem lisi u čitamo, da se je društvo »Verband Trutzburg deutscher Arbeiter Germania in Laibach« prostovoljno razdružilo. Društvo je bilo delavska organizacija brez delavcev.
— 1'mrl je dolgoletni stavbovo-dja stavbne firm-1 Vilj. Treo, gospod Ivan Krst. C i m o 1 i n i.   N. v m. p.!
Iz Turjaka se nam piše: Vsako soboto prihaja neki Turjačan iz Ljubljane na Turjak št. 40. V soboto zvečer je bil iz zasede napaden s kamnom. Bilo je že blizu Turjaka. Mož si ni mogel drugače pomagati, kakor da je napel petelina pri samokresu, ki ga ima vedno pri sebi, ter sprožil enkrat v zrak. Napadalec jo je na to odkuril hitrih krač. Ali hočejo mogoče na Turjaku napraviti drugo Kočevje ?
Anti - Roscggerjev sklad. Priznan pianist g. Šifrer, mestni uradnik v Novem mestu, se je zaklel, da toliko časa ne bo igral v noben drug namen, dokler s svojo igro ne zasluži 200 K »Auti - Roseggerjevemu skladu.« Živio vrl rodoljub!
Tatinski mlinarski pomočnik. Na Vinici je vstopil koncem junija pri mlinarju Ganglu v službo nek Adam Marakovič, rodom Oger. Dne 24. junija ponoči je pa šiloma ulomil v Ganglovo sobo, odnesel mizo na prosto in jo razbil, potem pa pobral iz nje 120 K denarja ter pobegnil preko Kolpe na Hrvatsko. Mož je še mlad in črnikast in ima belo kapico.
Delavskemu bralnemu društvu v Idriji sta o priliki praznovanja 251etnice društvenega obstanka poklonila gg. Engelbert Gangl in Zorko Prelovec slavnostno himno »Slava delu«. Prvi je zložil besedilo, drugi pa jo je uglasbil za moški zbor z bariton-solo. Himna se bo pela na slavnostnem zborovanju dne 25. t. m.
Odbor »Delavskega bralnega društva« v Idriji prosi bratska društva, ki so se prijavila za udeležbo ob 251etnici dne 24. in 25. julija t. 1., pa niso do danes poslala izpolnjenih prijavnic, naj to nemudoma store, da nam bo mogoče do časa preskrbeti vozove.
Poroka. Poročil se je gosp. Anton Nejedly, asistent juž. železnice z gospodično Zorko Blaznikovo iz St. Petra na Krasu. — Čestitamo!
Tolovajski napad hrastniških in celjskih nemčurjev na Slovence. Zastopniki hrastniških društev so se vr-
nili iz Celja z nedeljskega zborova'
nja ob pol 8. zvečer. Tolpa pijanih nemčurjev hrastniških in celjskih jih je v čakalnici dejansko napadla, ker so slovensko govorili. Sodrgi se je dokazalo, da smo na slovenskih hrastniških tleh. Ob pol 11. se je vračal iz Celja Član hrastniškega Sokola. Pri kemični tovarni ga napadejo nemčurji. Rešil si je življenje le s pomočjo revolverja. Danes ne pišemo komentarja. Nemčurjein še dokažemo, da so v slovenskem Hrastniku.
Izginil je 551et stari strojni ključavničar Josip Hohenberger, ki je do 24. junija t. 1. služboval v tovarni na Savi. Dne 1. julija je odšel iz Jesenic proti Štajerskemu in ni do da" nes ni kakega sledu o njem. Seboj je vzel delavsko knjižico in 54 K. Žena njegova, Marija Hohenberger, stanu" joča Jesenice " Sava št. 39 je mnenja, da se je njen mož ponesrečil. Kdor ji njegovo sedanje bivanje naznani, dobi 40 K nagrade.
IS. julij — hrastniški dan. Kakor že javljeno, priredi »Ciril-Meto-dova podružnica« za Hrastnik-Dol 18. t. m. veliko veselico v Hrastniku pri g. Kosu v prid naši družbi. Predstavlja se Vošnjakova drama: »Lepa Vitla«. Po predstavi je prosta zabava z različnimi novimi točkami, ki bodo nudile gostom obilo neprisiljene zabave in veselja: ples, srečolov, ribolov, vrtiljak, metanje obročev in drugo. Sodeluje si. tamburaški zbor »Narodne Čitalnice«. Pri plesu svira priznana ciganska godba. Domačinom kot tujcem so gotovo št* v prijetnem spominu te veselice, pričakujemo, da se veselice v prav velikem številu udeleže. Začetek točno ob 5. popoldne. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Vozovi s in na postajo so na razpolago. Prosimo pa cenjene goste, da nam blagovolijo poprej naznaniti (Ros, Hrastnik) v kolikem številu pridejo. Nedelja, IS. julija, je hrastniški dan: ta dan vjg v Hrastnik!!
Češka knjižnica v Mariboru. Slovensko akademično društvo »Adri-ja« v Pragi ustanavlja v Mariboru češko knjižnico za tam živeče Cehe in za slovenske dijake, ki se bodo učili češko.
Zagrebško gledališče. Odlična tragedka markiza Ružička - Strozzi je po 40letnein umetniškem delovanju stopila v pokoj. > Agr. Tagblatt« se toplo zavzema za to, da bi prišla na njeno mesto gospa Borštnikova.
Mestna policija je od sobote do včeraj zjutraj aretovala 13 oseb. Dve ženski, ki sta hodili po mestu in si po raznih skrivališčih iskale »kruha«, ne da bi se mogli izkazati, od česa se preživljati; 6 razgrajačev, dve osebi zaradi ležanja na ulici,, eno zaradi prepovedanega povratka v mesto in 1 zaradi poneverbe. Radi poneverbe je bila aretovana natakarica Marija B. iz Poljan v kranjskem okraju, ker je nenadoma odšla iz službe in odnesla gospodarju 30 K. Nekateri areto-vanci pridejo k sodišču, nekaj jih je bilo kaznovanih policijsko, druge pa bodo poslali odgonskim potom domov.
Za ljubico se je pognal v soboto ponoči v gostilni pri »Znamenju« delavec Anton Poje, ker je tudi z drugimi plesala. Začel se je usajati toliko časa. da je izzval prepir, iz katerega je nastal tepež. Ker je hlapcu Jakobu Prisku to že presedalo, je skočil na mizo in razbil plinovko. Tedaj pa je zaŠumelo med gosti. Nastal je vrišč in vrčki so začeli trčati po zraku in je eden zadel tudi Pojeta v glavo. Mir je nastal šele, ko je nastopila policija in gostilno izpraznila.
Nerodneža. Ko sta v nedeljo zvečer prišla dva vojaka 27. pešporka v neko gostilno v šentpeterskem predmestju, sta uprizorila prepir. Eden je potegnil bodalo, katero je pa na opomin nekega desetnika zopet spravil. Tudi na ulici sta pozneje tako razgrajala, da ju je moral stražnik izročiti vojaški patrulji, ki ju je odvedla v vojašnico.
Kap zadela je v nedeljo dopoldne v Stritarjevi trgovini v Gosposki ulici 74tetnega invalida Ferdinanda Pevska v Ljubljani, kamor je tudi pristojen. Prišel je v trgovino in začel tožiti o slabosti. Gosp. Stritar je poslal po vino, je namešal z vodo in mu potem dal piti. Starček se je med tem zgrudil mrtev na tla. Na lice mesta došli zdravnik, mestni fizik g. dr. Krajec je dognal, da ga je zadela srčna kap ter odredil, da so ga prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Silen voznik. Ko je v sol>oto železniški čuvaj na prelazu na Dunajski cesti zapiral prečnico, je kljub njegovemu svarilu hlapec Rudolf Pavčič silil čez progo. Ko pride do prečnice, se je ta baš zaprla ter se vsled sunka tako poškodovala, da ima železniška uprava 50 K škode.
Pobegnil je v soboto od dela v deželni bolnišnici 521etni prisiljenec Ivan Tiirk iz velikovškega okraja.
Na ulici sta si bila v soboto zvečer postlala Ivan Simčič in Neža Str u kijeva, in sicer prvi na Mestnem trgu, drugi pa v Vegovi ulici. Prenočila sta potem v mestni spehovki. —
»Slabost« ju je obšla, ker sta pregloboko pogledala v kozarec.
Ponarejene krone krožijo po mestu. Falsifikati so tako dobro izdelani, da jih skoraj niti po cvenku ni ločiti od pravih. Le zelo polzke so in ker so še nove, imajo tudi bolj zelenkasto barvo, kakor prave krone.
Tatvina. Kontoristu Ant. Krosi j u je bil v kazinski restavraciji ukraden 50 K vreden suknjič. Tat je še neznan.
S kolesom je podrl v nedeljo Pred Škofijo čevljarski vajenec Srečko Jančar Minko Griljevo. Pri padcu se sicer ni poškodovala, zlomila pa je dežnik.
Predrzna tatvina na dunajski pošti. Dne 9. t. ju. ob l/4 na 4 popoldne je bila izvršena pri poštnem uradu na Dunaju, Minoritenplatz predrzna in velikanska tatvina. Ko je bil uradnik poklican od šalterja k telefonu in se potem povrnil nazaj, mu je med tem časom izginilo 111) bankovcev po 1000 K, tedaj 119.000 kron. Poštna uprava je obljubila onemu, ki bi podal take podatke, vsled katerih bi se prišlo storilcu na sled, 1000K nagrade. Od zaplenjenega denarja pa bode dala poštna uprava 10 % nagrade, a si za razdelitev pridrži sama pravico.
Nesreča. Ko je včeraj opoldne prišla šolska učenka Marija Miklavževa na Vodnikovem trgu iz Ze'ez-nikarjeve trgovine in šla čez progo električne železnice, je v tem hipu prišel voz ter jo podrl, a jo k sreči le lahko telesno poškodoval.
Delavsko gibanje. V nedeljo se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Macedoncev in 19 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 90 Slovencev in Hrvatov. Y Heb je šlo 40, v Buchs 35, v Inomost pa 25 Hrvatov:
Izgubljeno in najdeno. Kontoust g. Anton Krošelj je izgubil denarnico /. K) K in koledarjem. — Godec vojaške godbe Matija Bauer je izgubil bankovec za 10 K. Uršula Vider manova je izgubila denarnico, v kateri je imela do 54 K denarja. Na južnem kolodvoru je bilo izgubljeno odnosno najdem) 10 različnih dežnikov, deški suknjič, slamnik, palica, vreča delavske obleke, tobačnica, črna ročna torbica, 2 haveloka, ženska pelerina, par čevljev in rdeč otroški suknjič. Ga. Antonija Flassigova je našla ročno torbico s proprijeteta-Oii. — Trgovski sotrudnik Alojzij Ščurk je našel zavitek mila. — Delavka Neža Borštnerjeva je našla dežnik. - Šolska učenka Zofija Klovni jeva je izgubila dežnik. Ključe na železnem obročku je izgubil nek gospod snoči na potu od Bavarskega dvora po Dunajski cesti, Kelizcjski ulici mimo gimnazije do »Narodnega doma«. Najditelj jih naj izroči na magistratu. Voznik Ivan Repanšek je izgubil zavitek obleke in perila. Služkinja Ivana Perovškova je izgubila zlat prstan.
reiefonsHn h Brzojavni
aoroffla
Državna obrtna šola v Ljubljani zagotovljena!
Dunaj, 13. julija. Ustanovitev slovenske drž. obrtne šole v Ljub" Ijani v šolskem letu 1910/11 je zagotovljena. Vsled dovoljene državne podpore se prične poslopje za to šolo graditi še letos. Poslopje bo stalo na Mirju v Gorupovi ulici.
Dr. Šustersieev egoizem. Dunaj, 13. julija. V seji proti-obstrukcionist ienih strank »Slovanske enote« se je konstatiralo to-le: Dr. Lueger je v seji odbora šestorice stavil ponudbo, da bi se naj Bienerthov kabinet rekonstruiral in prepustilo nekaj portfeljev »Slovanski enoti«. Dr. Susteršič se je temu odločno uprl zahtevajoč, da se morajo ti portfelji prepustiti edino slovenskim klerikalcem in češkim agrar-cem in da se pri razdelitvi ne smejo vzeti v pošte v češki klerikalci in druge v »Slovanski enoti« združene stranke.
Konferenca dr. Ploja in tovarišev s »Poljskim klubom«.
Dunaj, 13. julija. Akcijski komite protiobstrukcijskih strank »Slovanske enote« je imel danes ob 3. skupno sejo z zastopniki »Poljskega kluba«.
Konferenca »Slovanske enote«.
Dunaj, 13. julija. Danes dopoldne so imeli sejo zastopniki onih strank »Slovanske enote«, ki se niso udeležili obstrukcije. V seji so raz" pravi jal i o političnem in parlamen" j tarnem položaju ter sklenili, da bodo njihove stranke tudi v času, ko parlament ne bo zboroval, ostale v stalnem in ozkem stiku med sabo. Končno so izvolili poseben akcijski komite, v katerega so bili poslani poslanci dr. Ploj, Mastalka, dr. Masarvk, dr. Hruban in dr. Hlibovickij.
Položaj Bienerthovega kabineta.
Praga« 13. julija. »Narodni List y« javljajo, da je položaj Bienerthovega kabineta prav tako neoma-
. jan, kakor je bil pred obstrukcijo. Napram nekemu madžarskemu državniku se je baje cesar izrazil do" slovno takole: »Izsiliti si ne dam ni-
- česar, niti tukaj, hiti tam.«
Sestanek štirih vladarjev.
Brno, 13. julija. Okrajni glavar v Velikih Meseričih je obvestil občinski svet, da se velikih vojaških vaj na Moravskeni poleg nemškega cesarja najbrže udeležita tudi car Niko" laj in kralj Edvard.
Romunski gostje v Bel gradu.
Belgrad, 13. julija. V nedeljo je prišlo semkaj 300 izletnikov iz Ko munske. Spremljala jih je vojaška godba. V pristanišču so jih sprejele razne politične korporacije, godba kraljeve garde in nepregledna množica ljudi. Ko so se izkrcali, je srbska vojaška godba intonirala romunsko himno, nakar je zasvirala romunska vojaška godba srbsko himno. — Goste je pozdravil znani bel-gradski bogataš Petrovič. Na pozdrav je odgovoril romunski senator Proruscano. V svojem govoru je na* glašal, da Romuni niso prišli v Bel" grad kot odposlanci romunske vlade, marveč kot reprezentantje romunskega naroda, ki hočejo s tem pokazati svojo ljubezen napram srbskim bratom. Romunski narod hoče živeti v prijateljstvu s srbskim narodom in je pripravljen se boriti do zadnje kaplje krvi proti skupnemu so vragu. Srbom so v njihovi junaški borbi proti Avstro" Ogrski zagotovljene simpatije vsega civilizovanega sve" ta. Govornik je končal svoja izvaja" nja s pozivom, naj se sklene srbsko-romunska zveza kot temelj balkanske federacije. V političnih krogih pripisujejo veliko važnost temu romunskemu posetu v Belgrad, ker ga smatrajo kot demonstracijo proti se" stanku avstrijskega prestolonaslednika Prana Ferdinanda s kraljem K;r rolom v Sinaji.
Sežgane madžarske zastave.
Bukarešt, 13. julija. Ob prihodu nadvojvode Frana Ferdinanda v Sinaju so nekateri hišni posestniki razobesili avstrijske in madžarske zastave. Dijaški odbor jih je nato pozval, naj madžarske zastave snamejo. Ker hišni posestniki tega niso prostovoljno storili, so dijaki sneli za" stave, jih raztrgali ter sežgali.
Slovanska   trgovska zbornica v Pe-trogradu.
Petrograd, 13. julija. Zanimanje za ustanovitev slovanske trgovske zbornice v Petrogradu vedno bolj narašča. Med ustanovniki se nahaja že 84 najuglednejših ruskih politikov, bankirjev, industrijalcev in trgovcev. Zbornica bo v kratkem pričela svoje delovanje. Med ustanovniki, ki razvijajo najzivahnejše delovanje, so tele odlične osebe: poslanca V. Ma klakov in grof. V. Bobrinskij, senator V. Kovalevskij, bivši minister M. Fedorov in bančna ravnatelja I. Ftin in A. Put ilov.
Vojna med Bolivijo in Peru jem.
Berolin, 13. julija. »Kolnisehe Zeitung« javlja iz Valparaisa, da se je bati, da pride v najkrajšem času radi mejnih sporov, ki jih ni moči poravnati, do \ ojne med republikama Peru in Bolivijo.
Bratje Sokoli!
Redovne vaje za brate Sokole, ki se nameravajo udeležiti v kroju zleta na Vrhniki, bodo danes in v četrtek od polu 9. do 9. ure zvečer. K polnoštevilni udeležbi vljudno vabi
odbor ljubljanskega „Sokola".
Napredna gospodinja dandanes   ne   more  izhajati v svojem   gospodinjstvu brez Pekatet!      20 -2
Zahvala
Vsem p. n. goHpcdom, ki bo <se me v teh kritičnih časih s tako prijaznimi dopisi opominjali, se na tem mestu prav srčno zi-
Jj \';tljujt»m.
St. Vid pri Ljubljani, 10. julija 1909.
Janko Zirovnik, naručitelj.
Zahvala.
Blagorodna gospa Ivanka D e 1) c ■ v»< poslala je podpisancu 70 K /a nakup knjižic za tukajšnjo šolarsko knjižnico.
Za ta velikodušni dar se blagi šolski dobrotnici v svojem in v imenu šolsk" nikuline zahvaljujem najsrbnejše. Bog tiso-Cento povrni!
Šolsko vodstvo v Cerknici,
dne 9. julija 1909.
Andrej šest, šolski vodja.
Sitne oene v Budimpešti.
13 julija 1909
Pšenica za oktober Pšenica za april Rž        za okt. Koruza za julij Koruza za maj Oves     za okt.
1909 za 60 kg K 13-77
1910 za 50 kg K 13 99 1909 za 50 kg K 10- 1u
, za 50 kg K   7 80
19'0 za 5C kg K  6 93
1S09 za 60 kg K  7 62
Trdno.
MU
m aftd morjem 806 ».  Srodnji sraćnl tl&k 7*6-0 mm
! Cax TfcP.jft	8tauJ* isttra r mm	t* K i* fi ■	Vetrovi	Nebo
9. sv. .  7. zj. jZpop.	733 0 735*7 737 2|	13 5 sl.szahod 12 1 brezvetr. 15 8 ■ sr jvzh.		oblačno del. jasno oblačno
Srednja   včerajšnja  temperatura 15 1 norm 19 7   Padavina v 24 urah 3 4 mm.
Podp. ani naznanjajo v svejem in v imenu vseh ostalih odsotnih s rodnikov vsem prijateljem in z:;a cem globoko pretre-»ujočo vest o nenadomestni izgubi svojega ljubljenega soproga, najb:ažjega in najboljšega c četa, brata, svaka, tasta in str ca, gospoda
Ivana (inu»linija
stavbnega   višjega   pollrja tvrdke Viljem Treo
ki je po dolgom, bolestipolnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, dne 12. t m ob polu h uri popoldne v 68 Ktu svoje starosti blaženo zaspal v Gospodu
Zemeljski ostanki dragega rajnika se bodo v sredo, dne m. t m. ob i. uri popoldna v hiši žalosti Mariie Terezije cesta št )0 slovesno blago^ovili m potem na pokopal šču (.riSv. Križu položili k zadnjemu počitku
Sv maše zadušn ce se bodo darovale v župm cerkvi Marijinega oznanenja. 2614
V Ljubljani,   2. julija 1909.
Lore&clna Cimo lini roj Blsora soproga  — Rudolf Cimolinl, sin
— Pila Hranjc roj Cimolinl, Avgusta in »ida Cimolinl hčere.
— Karel Krati}c zet.
Stavbno podjetništvo Viljem Treo vljudno naznanja, da je nje dolgo.ttni stavbovodja gospod
3van Krstn. Cimolini
po dolgem, težkem trpljenju, dne 12. julija blažtno preminil.
Pogreb bo dne i4. julija ob 5 pop. iz hiše žalosti, na Marije Terezije cesti št. 10 na pokopališče k Sv. Križu. 2613
V Ljubljani, 13. julija 1909.
Zahvala.
Globoko ginjeni izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo za dokaze preljubeznjivega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega sor roga, očeta, brata in svaka, gospoda
Karla Lenčeta
ve etržca in posestnika na Laverci.
S posebno hvaležnostjo pa se spominjamo preč g župnika iz Rudnika za sočutje in tolažbo napram globoko užalostent rodbini, vse častite duht všne, gasilnegi društva iz Škofljice in njega načelnika g Vinka Ogorelca, pevskega društva .Merkur«, vseh fara-nev in sosedov, vseh prijateljev in znancev, ki so prihiteli v tako velikem številu spremit predragega rajnika na zadnji poti.
Na Laverci, dne 12. julija 909. 2603
Žalujoča rodbina.
t
Jealplna Oorenec javlja tužnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je bil njen iskreno ljubljeni soprog, gospod
Anton Gorenec
gostilničar
po dolgotrajni mučni bolezni previden s svetotajstvi v 27. letu svcje starosti poklican v boljše življenje
Pogreb dragega rajnika ie bil 12. t m. ob 7. uri zjutraj v Grobljah na Dolenjskem.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so ga spremili k večnemu počitku.
Ljubljana, dne 12. jul ja J9C9.
Zahvala.
Za vse izkaze srčnega sočutja povodom nenadomestne izgube našega preljubijenega oče.a, starega očeta, b^ata in tasta, gospoda
Jvana Cevca
kakor tudi za Časteče spremstvo pri pogrebu in podarjene krasne vence se najsrčneje zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč Iskreno se zahvaljujemo tudi si. gasiln. društvu Dol-Beričevo. 2604
Dol pri Ljubljani,   3. julija 190).
Žalujoči ostali.
Košuta
(jelenovka) lepa, stara eno leto, ljudem popolnoma privsjena in udomačena, se proda. 26-2-1 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Za letovičarje^se oddasta
Z meblironi sobi
(tudi  kuhinja)   Krasna lega blizo hoste in reke Savinje.
Naslov: Josip Cizcl, Polzela v Savinjski dolini. 2608-1
z vlogo  1000 K 80 išče takol za
LJubljano. Pogoj je znanje slovenščine in nemščine v govoiu in pisavi.
Ponudbe, pisane slovensko in nemško pod >,spreten 98 1 Da uprav-
nistvo „Slov. Narodau.
:6 O-i
Stanovanje
v I nadstropju z 2 velikima in eno podstrešno sobo, dalje balkon, kuhinja in pritikline na prav zdravem zraku, se odda za avgust
Več se izve v vili Bergmann ni Poljanski cesti št. 83.   2607-1
Iz proste roke se proda prav nanovo zgrajena
PV*" hiša
v kateri se nahaja gostilna, v bližini tvornice in železnice, ugodna prilika Se za kako drugo obrt.
Natančna pojasnila daje posest-niča  Rozalija   Žnmer, Koroška bela it. 104, Javornik na Gorenj shem. 2609-1
Kapi 80 že rabljen
stol za bolnika
Qa kolesih in peresih (Feder) z usnjato prevlako in klosetom ali tudi
voz za bolnika
Ponudbe na upravniŠtvo „Slov. WodaM. 2542—2
Proda so
lepo posestvo
v prijaznem kraju na Dolenjskem, ^izu železniške postaje in večjega trga. — Posestvo obsega čez 62 oralov zemljišča, in sioer 40 oralov dorečenega bukovega gozda, drugo pjive in travniki s poslopjem, katero Je v dobrem stanju. — Cena ugodna. Proda se tudi brez gozda.
Več pove lastnik Alojzij Pavlin] * Trotalom. 2551-1
Slov. tvrdke v LJubljani.
Brivci:
Fran Zaje
brivec, Dunajska cesta fttev.
12.
Čevljarji:
Ivan Zamljen
čevljarski mojster, Kongresni trg it. 13.
v
Cevljarne:
Josipina Herisch
zaloga Čevljev češke tovarne, Židovske ulice It. 7.
t«
„Združeni čevljarji*
trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Wolfove ulioe štev. 14.
Drožarji:
Drože: Jugoslovanska drotarna
Fran Golob & Jos. Polak
Ljubljana.
Gost i lne, restavracije:
Avguštin Zajec
restavracija, Sodnijske ulioe štev. 6.
Galanterijsko blago:
J. Frisch
trgovina potovalnih predmetov ter usnjeno-galanterijskega blaga, Marijin trg štev. 3.
Fr. Iglic
trgovina s papirjem in galanterijskim blagom,
Mestni trg._
A. Skiilf
trgovina s papirjem, Poljanska cesta štev. 12
Knjigarne:
Narodna knjigarna
Zaloga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg Št. 3.
Ivan Vrečko
trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra oesta Stev. 31.
Knjigoveznice:
Knjigoveznica
Katol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulice, II. nadstropje.
Lekarne:
M. Pb. Josip Čižmdf
lekarna „pri Zlatem orlu", Jurčičev trg.
Lekarna Leustek
„pri Mariji pomagaj", Sesijeva oesta, (poleg jubilejn. mosta).
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža).
Manufakturno blago:
Janko Češnik
„pri Češnlku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice  Ljubljana  Lingarjeve ulice.
J. Kostevc
modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Lenasi & Gerkman
trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulioe.
J. Lozar
manufakturna trgovina Mestni trg št. 7._
Manufakturna trgovina
„pri Cirilu in Metodu1*
(lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice štev. 1.
A. & E. Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10.
Franc Ksav. Souvan
manufakturna trgovina na debelo, Franoovo nabrežje.__
Franc Ksav. Souvan
manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Souvanova bila.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na debelo, Mestni trg Nt?. 28.
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo in
na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra cesto.
Feliks Urbane
trgovina s manufakturnim blagom _ Pod Trančo it. 2._
Modno in meš. blago:
Lud. Dolenc
zaloga na debelo z pleteninami, modnim in drobnim blagom vsake vrste, Kongresni trg 14.
Matej Orebek
trgovina z mešanim blagom,
zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26.
Josipina Podkrajšek
modna trgovina,
Jurčičev trg._
E. Skušek
modna trgovina sa gospode, Mestni trg št. 19
A. Šinkovic dediči
modna trgovina, Mestni trg štev. 19
Katinka Widmayer
trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke dame in gospode, „pri Solncu" za vodo.
•Prl Žariri Sv' Petra nizki cenlM     ^^S1     cesta št. 2.
velika   izbira   raznega perila, kravat itd. in potrebščin za krojače in šivilje.
Franc Zoreč
trgovina z mešanim blagom, manufakturo in potrebščinami za šivilje. Martinova cesta štev 23._
Franc Zoreč
trgovina a mešanim blagom in moko, Sv. Petra oesta št. 21.
Peki:
Avgust Jenko
pekovski mojster, Marija Terezija oesta št. 7.
Karel Žužek
pekovski mojster, Fiorijanska ul ca štev. 8.
Perilo:
Marija Alešovec
perilo za gospode in dame, opreme, učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22
Posojilnice:
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17.
Obrtno pomožno društvo
r. s. z o. z. Judovske ulioe, sprejema hranilne vloge in daje posojila.
Slaščičarne:
Rudolf Bischof
slaščičarna, Židovske ulice št. 8.
Jakob Zalaznik
slaščičarna, kavarna in pekarija, Stari trg št. 21.
Stavbni ki:
Tehnična pisarna
Karol Holinsky
arhitekt in mestni stavbnik, Selenburgove  ulice  štev. 4,  II. nadstropje.
Ivan Ogrin
stavbnik
Karlovska oesta št. 5 (I. nadstropje).
Špecerijsko blago:
Berjak & Sober
špecerijska trgovina in žganje ljubljena, Vodnikov trg it. 2.
Josip Boltar
trgovina ■ mešanim blagom, Florijanske ulioe it. 17.
Štefan Mencinger
trgovina a špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, _Martinova cesta štev. 18._
T. Mencinger
trgovina s špecerijskim blagom in delikatnaimi, Sv. Petra oesta it. 37 in 42.
Božidar Pavčič
trgovina s manufakturnim in špecerijskim blagom* Zaloška cesta štev. 15.
" Fr. Sark
trgovina a špecerijskim blagom, delekihaf pridelki te moko Marije Terezije cesta št 11 (KaliseJ).
•O)
Tapetniki:
Anton Obreza
tapetnik in dekorater, fielaabnrgove ulice itev. 1.
Urarji in zlatarji:
Milko Krapeš
urar in trgovec a zlatnino in arebrnino Ljubljana, Jurčičev trg št 3
Usnje:
Fran Maliy
trgovina z usnjem Besljeva oesta itev. 2.
Josip Seunig
zaloga vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Vezenine itd.;
Toni Jager
trgovina ročnih del Židovske ulioe štev. 5.
" -r-
F. Meršol
trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, p red tis kari j a. Mestni trg štev. 18.
Vrtnarji:
Anton Bajec
cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska oesta št. 2.
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar, Kolizejske ulioe štev. 16.
Zastopstva:
Jakob Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina Vinko Majdiča v Kranju, _Vegove ulice štev 6_
Jako o Bončar
zastopnik in zaloga valjčnega mlina j Peter Majdiča v Jaršah, Vegove ulice štev. 6.
Železni nske trgovine:
Valentin Golob
trgovina r železnino in kuhinjskimi predmeti,   Mestni trg štev. 10.
Ključavničarji;
Jos. Rebek
ključavničarski mojster, Franoovo nabrežje Štev. 9.
Slikarji:
Brata Eberl
črkoslikarija, tovarna barv in lakov, stavbna in pohištvena pleskarja, _Miklošičeve ulice štev. 4.
Filip Pristou
slikar specialno le za napise in grbe, Prešernove ulioe št. 50.
Razne tvrdke:
Ivan N. Adamič
prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine, __Sv. Petra oesta it. 33._
Matko Arko
trgovina z lesno, pletarsko in sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime in morske trave, v Ljubljani, semeniščno poslopje.
M. Drenik Kongresni trg
sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne druge vezenine itd.
M. Franzl
mehanično pletenje na stroj, _Privoz itev. 10._
Gotzl mL & Lebar
rezbarstvo, pozlatarstvo in izdelava modernih okvirjev
_Turjaški trg št 1._
Ana Hofbauer
izdelovalka cerkvenih paramentov, Wolfove ulioe.
Brata Hlavka
izdelovatelj kirurgičnih in otropedičnih predmetov in ban dal, Prešernove ulioe.
G. F. Jur&sek
uglaievaleo gUeovirjev, Sv. Petra oesta itev. 68 al.
Fran Kollmann
naloga porcelana in steklenine _Mestni trg._
Ludovjk
Sv. Petra oesta itev. 27.
Lavrenčič & Domicelj
n*at Karal Meglic
žitna trgovina, Dunajska oesta it. 32.
Fr. Mally & dr.
parna opekarna Reoljeva oesta št. 2.
Peter Matelič
plakater in snažile e, _škofijske ulice štev. 14._
Fr. Sax
elektr« tehniška obrt, _Gradišče Stev. 17._
F. Smole
plakater, snaženje oken in stanovanj, Selenburgove ulioe štev. 6.
Fr. Ševčik
puškar in trgovec z orožjem, Židovske ulice štev. 8.
Josip Škerlj
spedioijsko podjetje Kongresni trg Št. 16.
Jos. Škerlj
prevoz pohištva, Kongresni trg štev. 16.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred Škofijo št. 19      Prešernove ulice št. * Stari trg št. 4.
Večja množina
ae proda« Vsa ledenica ali pa tudi v brentah. 2 »15—8
Naslov v npravniŠtvu „Sl. Nar.u
Strojevodja
izvežban za parne kotle itd. in izurjen v popravljanja strojev, želi dobiti elnžbo Ponudbe   na    naslov Ljudevit
Tiilar na Vrhniki.
2606
jl/lesto pisarja
išče 351etni umirovljenec, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Nastopi lahko takoj
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda4*. 2605-1
Vila
vrtom v bližini Kranja se iz proste roke proda. Več pove oskrbnik graščine Brdo nad Kranjem. 2575—2
4 dijaki
iz boljše rodbine ao sprejmejo za
tekoče šolsko leto 1909/10       2576 2
na hrano in stanovanje.
Natančnejše se poizve v trgovini H Staneer, Eriko, Dolenjsko
KJ|£ __na najbolj prometnem
I %        dozdaj največj mi lo-Ifcaf U  kali v Belokrajini, dol-gost ene  sobe meri Čez 16 metrov in štirih čez 6 metrov. Hiša je na pravem prostoru, prav pripravna za vsako trgovino. Zraven je tudi lep sadni vrt in gostilniška koncesija. 2? 15-3 Dopise   sprejema   lastnik hiše Josip Senc na Vinici it 58.
Pri tvrdki Ferdo Primožič, mizarstvo in parketi, ao aprelaaeta
lw uojenca in mladenič *» m*
proti plači, kateri bi se imel priliko izvežbatizapolauloa Mrkot 2595 2
Notarska pisanuvljubljani
kan c e iTst a
odnosno solicitatorja a lepo pisavo in večletno prakso. 2577—s
P^aaajho ta apilstootfo naj se
pošljejo uprevniatvu »Slov. Naroda-.
tota ttM£
G
prta 5oiitth dovcisk* pivovaru
ijovlh
pijporote iltfsimn občinstva in spoštovanim goe^liuczrjem svoje izborao
marčno pivo
fjubljana  Volfove ulice štev. 12  £jubljana     v sodcih in steklenicah
se
3
jffnton J<cjc5ly
asistent južne železnice
Zorka Jfcje5ly .*», Jlaznik
c-*^«# voročana.
Št. Peter na Krasu, dne 13. julija 1909.
1
Ljubljana,    bete! „pri l^aliču", Ljubljana
(nasproti ^avne pošte) pttpotcča čamsfic tioiHtie v vefi&i i^Cuti c^fifi^, cwrfice, pex<z>a, nittti&tiia.  cVniSfti tuoSc-fi znatno z-vii£.ane cene.
Razglas.
tU II. se
Pri c. kr. železniško vzdrževalnem odteka« LJabl]
odda za leto 1909, oziroma tudi za prihodnja leta
rezanje rastočih vrb
na železniškem zemljišta proge LJubljana-eroeuplle-Rudolfovo■ Straža in Orosuplje Eoćevje v nojem na podlagi pogodbe, sklenjene s c kr.
državno železniškim ravnateljstvom v Trstu.
Kolkovane ponudbe naj se vloža pri o. kr. železniško vzdrževalnem odseku Ljubljana II, Erjavčeva cesta it 4, L nadstropje
do 30. julija 1909.
Ravno tam se vidijo pogodbeni pogoji.
C. Ur. železniško vzdrževalni odseli LJubljana u
dne 10. julija 1909.
•f
2602—1
Izvleček iz toznega reda
»l|saw<
Odhod iz LJnblJaao (J«*- zaL)
7*03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, juž. iel., Gorico, dri. žel., Trst, c. kr. dri. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec.
7"20 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straio-Toplice, Kočevje.
O*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez PodroŽico), Celovec, Prago, Draldane, Berlin
II-40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
■32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel, Trst, c kr. drf. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
0*23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez PodroŽico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin.
7*4O zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straza-Toplice, Kočevje.
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel., (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
6*42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drf. žel., Trst, c. kr. dri. tel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan).
Odhod iz LJubljano (državna žeiezniee):
7-as zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2*00 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 710 zvečer: Osebni vlak v Kamnik.
—I* mi
lO*SO ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v LJubljano (Južne železnice) t
7- 12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan Prage, Beljaka, juž. zel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8- 52 zjutraj: Osebni vlak Iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, d t ž. žel., Jesenic, Tržiča.
2*58 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4*10 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, dri. žel., Trsta c. kr. dri. Žel., Jesenic, Tržiča.
0*40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic.
8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, juž, žel, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trata, c. kr. dri. žel., Gorice, drž. žel., Jesenic, Tržiča.
0-07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja."
II-08 ponoči: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka (Čez Podrožico), Trata, c kr. drl Žel, Gorice, dri. žel., Jesenic
Prihod v LfablJaM (državno žeiezaioe)i
0**0 zjutraj: Osebni vlak is Kamnika, lO-OO dopoldne: Osebni vlak is Kamnika OHO zvečer: Osebni vlak is Kamnika, o-oe zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in pra mikih).
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem časa.
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo ? Trsta.
Mestna aeiteljloa sprejme za prinodjne šolsko leto 2550—2
eno deklico
mm mnmm ta ataaa«aa|a Klavir na
raapolago. — Zglaaila pod , S. 100"
na upravniitvo .Slov. Naroda".
Ia«. M
v Mtttal Maataaia tria. Dopisi pod Mataaavaa|a 17", paata raataata L|ual|aaa.   2544- s
Ponor! Pozor!
TRGOVINA
z mešanim blagom se  da  teko] V najem Potrebni kapital 60 000 kron Slovenoi imajo prednost. 2557—2
Več pove Joief Berila*,Megaton.
00 pod ugodnimi pogoji in za nisko oeno
enonvbtnpno hiša
na gola pri LJublJami, Pollaka ooata it 10. 2596-2 Poisve se v pisarni dr, F rama Potka, odvetnika <# LJubljani, Stari trg it 30.
Službo
pOMjllalekega tajnika ali odvetniškega   selicitatorja   ali drago
sprejme 27 let star, samski, slov. in nem. uredovanja, dosedanji sodno-pi-sarnifiki uradnik; ima I sod. pisarski in zemljeknjiini izpit ter lOletno službovanje. * 2586—2 Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Vinske sode
is
10
I 1 1
M M
ff
n
loaOf in sioer: 0 do 8 Stokal
»   It    W H
hekto
„ 683 68
oddaja po primerni ceni
M. Rosner in drug
veleiganjarna  sllvevke, tropi droimika la brtnlevea \ LJaailaai.
Za Sport btnett.
Zaloga koles
Fach, (StvTto), (tobas, Reftit bi irajik ipccialaih uumk ter posaaezaili Mov.
Jzposojcvanje koles
prtjem keks za taujUriaje, aeaiklujc ter popravila
si   selilao ia ceao. iseo
Karel Čamernik
rjiitjau, ftnajska cesta št. 9.
Je bolan na ielodctCčrevlh, nima teka,
in nagiblje k hujsanju, naj rabi že več let preizkušeno Aeloct^ito mm»M. lekarnarja Schaumanna v Stockeran
▼navo in vzdrianje dobro prebave
rabi Schaumannove ••«11«- dfecrlesem^aa«^ ssenll
neprimerjajoči uspeh zapazil v dobrem 5poČutenju. 126— 2
odstrani takoj preobilo želodčno kislino in pospešuje prebavo. Škatlica stane K 150.
i
Želodčna sol____________________
Pastilje želodčne soli
pripravne in prijetne, so natančno odmerjene in učinkujejo kakor želodčna sol. Omarica s 3 fiolami po 10 pastilj želodčne soli K 150. — Po posti pošilja najmanj 2 škatljici _______ p© povzetju
Trgovsko obrtna zadruga v Ijubljani
reglstrovana zadruga z omaleno zavezo
naznanja, da se je izpremenilo besedilo tvrdke v toliko, da se v naprej glasi
Trgovsko-
banka v Ljubljari
reglstrovana zadruga z omejeno zavorno.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči
račun ter jih obrestuje od dne vložitve
do dne dviga po 4* ,°/0; rentni davek
plačuje banka iz svojega D sponira se
lahko na poljuben način brez odpovedi. iC tli
Dovoljnje kredite na najrazličnejše načine.   Cenovni promet
Eskomptira trgovske menice, tuzemske in
inozemske. Dajo predujme na vrednoste papirje. Preakrbn|e unovčenja na vsa tuzemska in inozemska tržišča.
S52i-4
Prostori: Šelenbnrgova ulica 2, nasproti glavne pošte.
brezplačno.
istotom menjalnico:
UradM aro od 9. do 12. dopoldne In od 3. do 5. popoldne.
Zamenjava tuji denar po najboljši dnevni ceni. Prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, rente, srečke itd
prejt ogled
de 1. augusta t. I. predejo ped cene.
Več vrst platnenega blaga, prtov, a rtiče v, Repnih robcev, kravat, švicarskih vejil, nogavic in perila. Prili%a je je/o ugodna, Samo P*oti takojšnjemu plačilu,
j^nton Sarc 2398-8
Sv- Petra cesta štev. 8 v Ljubljanu
Izdeleuenje perila in eprem ze nei»C5te
^fli hočete piti ceno in dobro vino?
Obrnite no na
zalojo uina A. Rossl
v Zagorju ob Savi,
kjer dobite zajamčeno pristno vino Utor od 20 b naprej na
debelo. 2453-5 Pri naročilih preko 300 litrov, 5 odstotkov popnata I
Z velespoitovanjem
▲W^a^ X llv^^l^a^
M
N M
E
jI. Roaai. ^
JElRlfalfA
I
Uino
nrvaiko belo namre« ronaka gra
in
(450 bi) Je napredni.
Cena od kolodvora Zagreb v do-poalani kupdevi posodi 24 v 00
J. jfotevar,
Zasra S, frttrns Sz.
skfabliaasata kreditna banka ▼ Lfabijamir
••a. **** Podrožnic^Tv" SpJJstu. Podružniee v Oslevcu.      v Podružnioa v Trstu. I4_78
aprejaau tSsat SS tSdHaflS ia M ta*«« rSSSB tar fb obnata}. si SM Vtofjt S# BsHh
vrst ss
■naaft Ba.*a CaalsalaaiiaB.
1X