•o
Its
iO
-O
im
ï«n in !©
-t-»
90,6 95,1 95,9 100,3
Vročevod v Celju napreduje
Na Polzeli imajo novo kapelo
Št. 66/Leto 67/Celje, 21. avgust 2012/Cena 1,30 EUR
Hmeljarji kot pet sprtih prstov
Takole so pred kratkim obirali hmelj na star način. Konec minulega tedna so hmeljarji začeli spravljati letošnjo letino, stare težave pa ostajajo.
Recesija tudi na VIP turnirju
Medgeneracijsko »bazenjenje«
ZA ZDRAVJE
Zastrupitve z gobami niso redkost
■■ Foto: SHERPA
m^aBÊBÊBwÊ
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Toplota iz vzhoda na zahod
Različen tlak v omrežjih je ovira, da se celotno mesto ne more ogrevati iz toplarne
CELJE - Čeprav je ta teden spet eden bolj vročih v letošnjem poletju, ogrevalna sezona ni več tako daleč. Bila so namreč že leta, ko so se zaradi nizkih temperatur nekaj dni zaporedoma že septembra ogreli radiatorji v mestnih stanovanjih in potem ostali topli vso zimo. Na ogrevalno sezono je tako pač treba misliti pravi čas in v knežjem mestu se v letošnji obeta velika novost.
Ob Severni vezni cesti, s Hu-dinje mimo dvorane Zlatorog ter čez hrib v Novo vas, je zato zadnje tedne veliko gradbišče. Polagajo namreč predizolira-ne cevi za vročevodno povezavo vzhodnega in zahodnega omrežja daljinskega ogrevanja v mestu. Naložbo, vredno približno 800 tisoč evrov, bodo v Energetiki Celje pod streho spravili v predvidenem roku - do oktobra.
Vročevodna povezava
Po ceveh vročevoda bo jeseni prehajala toplota iz Toplarne Celje do porabnikov ogrevanja na zahodni strani mesta. Kot pojasnjujejo v Energetiki Celje, bosta tako kotlarni v Novi vasi in na Lavi kot vršni kotlarni delovali samo za obdobje bolj nizkih zunanjih temperatur. Ko se
Na tem predelu ob dvorani Zlatorog, kjer je v neposredni bližini predvidena gradnja hotela, so morali zaradi tega, ker hotel ter oporni zid do ceste še nista zgrajena, nekoliko prilagoditi tudi traso vročevoda.
bodo te spustile pod minus 8 stopinj Celzija in bo poraba toplote večja tudi v vzhodnem predelu mesta.
In še to najbrž z leti ne bi bilo več potrebno, če bi bilo celotno mestno omrežje da-
Nov vročevod s Hudinje proti Novi vasi bo povezal vzhodno in zahodno omrežje daljinskega ogrevanja v mestu.
ljinskega ogrevanja grajeno po enakem tlačnem sistemu. Tako pa je zdaj tlak v omrežju na vzhodnem delu mesta 16 barov, omrežje na zahodnem delu mesta pa prenese le 8 barov. Toploto iz toplarne bodo tako stanovalcem in drugim porabnikom, ki so priključeni na sistem daljinskega ogrevanja, v Novo vas in na Lavo pošiljali le v času zmerne zime. Ko bo ta pokazala bolj ostre zobe, pa bo tudi letos in prihodnje sezone še treba kuriti tudi v obeh lokalnih kotlarnah.
Boljši izkoristek
Projekt gradnje vročevoda bo v celoti končan oktobra, zato že v naslednji ogrevalni sezoni pričakujejo večji izkoristek toplote iz Toplarne Celje in Furnirnice Merkscha. V Energetiki Celje so se gradbena dela na območju Severne vezne ceste začela že junija in napredujejo po terminskem
načrtu. Tako so že v drugi polovici julija opravili prvi tlačni preizkus na približno četrtini dolžine trase, sledila sta še dva tlačna preizkusa in po besedah vodje tehničnega sektorja daljinskega ogrevanja v Energetiki Celje Aleša Dolžana bodo vsa strojna dela končana do konca tega meseca. Septembra bo sledilo urejanje okolice in v začetku oktobra tehnični pregled. Vročevod med zahodnim in vzhodnim delom mesta bo tako omogočal prenos viška toplote iz toplarne tudi v stanovanja na območju Nove vasi in Lave.
Varčevanje se že pozna
V Toplarni Celje zagotavljajo toploto iz treh virov - iz sežigalnice odpadkov, s kurjenjem bio mase iz sosednje furnirnice Merksha in iz dveh plinsko-oljnih kotlov. Teoretično gledano bi sčaso-
ma lahko zagotavljali toploto za celo mesto. Zagotavljajo namreč 55 megawattov moči, ogrevalne naprave na območju celotnega mesta pa imajo manj kot 80 megawattov moči. A to je le podatek za priključno moč, saj v Energetiki ugotavljajo, da se poraba toplote zadnja leta zaradi varčevanja stanovalcev ter tudi energetske sanacije stavb precej manjša. Koliko bo na zmanjšano porabo v letošnji ogrevalni sezoni vplivalo še dejstvo, da je bilo treba lani na radiatorje v vseh stanovanjih vgraditi tudi delilnike toplote, je seveda težko napovedati. A porabo in s tem tudi višino zneskov, ki jih dobijo meščani zapisane na položnicah, še vedno v največji meri kroji vreme. Če bo zima dolga in hladna, namreč tudi še tako skrbno varčevanje ne bo veliko zaleglo.
IVANA STAMEJČIČ Foto: TimE
Sočasno reševanje elektrike, plina in vode
Zadnji teden v juliju je Celje ob odprtih gradbiščih po vsem starem mestnem jedru ter ob Severni vezni cesti dobilo še eno delovišče v središču mesta. Na območju Ozke ulice je bilo namreč zaradi dotrajanosti treba zamenjati vse komunalne in energetske vode.
Ker je nekaj dni po začetnem intenzivnem razko-pavanju tudi v Ozki ulici gradbišče mirovalo, so se številni Celjani spraševali, ali sodi tudi to gradbišče v sklop obnove dela starega mestnega jedra. Temu ni tako, saj je obnova Ozke ulice povsem samostojen projekt. Izvajalca del na tem območju sta podjetji Asfalti Grobelnik iz Per-novega pri Žalcu ter HAL COM iz Podčetrtka.
Ulica naj bi bila po zagotovilih iz podjetja Vodovod-Ka-nalizacija znova prevozna že ta teden, saj naj bi v teh dneh, predvidoma danes, cestišče preplastili z asfaltom. »V celoti bodo dela končana v prvi polovici septembra, saj bo treba izvesti še posamezne preve-zave in preklope na omrežju,« je povedal vodja distribucijske enote Celje v Elektru Celje
Aleš Rojc.
Družba Elektro Celje je tudi nosilka projekta obnove Ozke ulice, kot partnerja pa sodelujeta še javni podjetji Vodo-vod-Kanalizacija in Energetika Celje, saj na tem območju obnavljajo tudi vodovodno in plinovodno omrežje z vsemi priključki. Obnovitvena dela so združili tudi zato, da bo ulica razkopana samo enkrat - čeprav tokrat za nekoliko več časa. V Elektru Celje so se del lotili zaradi zamenjave dotrajanih srednje- in nizkonapetostnih vodov. Vsi obsto-
ječi srednjenapetostni vodi so namreč še v obratovanju na 10 kilovoltnem napetostni ravni, zaradi načrtovanega prehoda na 20 kilovoltno obratovalno napetost pa jih je treba zamenjati. To so v podjetju že v celoti izvedli v okolici Celja in deloma tudi v mestu, med zadnjimi območji pa je ostala prav Ozka ulica.
V javnih podjetjih Vodo-vod-Kanalizacija in Energetika Celje so se v projekt obnove Ozke ulice vključili z obnovo vodovodnega in plinovodnega omrežja na tem območju. Za obe omrežji so načrtovana dela ob distribucijskih ceveh vključevala tudi obnovo vseh priključkov.
Z menjavo vodov se bodo v mestni kabelski zanki znatno povečale prenosne zmogljivosti omrežja ter zanesljivost
V petek so delavci betonirali jaške ob vstopu v Ozko ulico, te dni naj bi cestišče znova dobilo tudi asfaltno prevleko.
obratovanja, hkrati pa zmanjšale tehnične izgube. Z deli v središču mesta so v Elektru Celje po besedah Aleša Rojca
tako dolgo odlašali prav zaradi zahtevnosti posegov v prostor. Novih 20 kilovoltnih povezav na območju starega
mestnega jedra študije razvoja omrežja trenutno ne predvidevajo.
IS, foto: SHERPA
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
3
Hmeljarji kot pet sprtih prstov
Neprodan hmelj še vedno v skladiščih, prodaje praktično ni, krčijo se hmeljišča, a hmeljarji še niso enotni
Čeprav smo bili pred kratkim v Žalcu in Braslovčah priča hmeljarski idili, je res, da so hmeljarji v strahotni krizi. Idila je iz davnih časov, danes pa so hmeljarji očitno sprti, razdeljeni na različne interesne skupine, vsak pa zagovarja rešitev problema, ki ga ima doma. Preveč hmelja in prenizke odkupne cene sta dve osnovi, na katerih se začenja obiranje letošnje letine.
Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo: »Zadnja ohladitev je zelo dobrodošla, kajti če bi se nadaljevala vročina, bi še dodatno znižala pridelek, tako pa ostaja upanje, da se bodo vsi nastavljeni storžki tudi do konca razvili. Začetek obiranja na posamezni kmetiji je odvisen od več dejavnikov - sortne sestave, površine, tal, starosti nasadov, obi-ralnih zmogljivosti.
Ferdinand Kunst, predsednik novoustanovljenega konzorcija hmeljarjev: »Naredili smo konzorcijsko pogodbo, s katero želimo podjetja, zadruge in hmeljarje spraviti za eno mizo. Vključile so se tri zadruge in nekaj hmeljarjev, računali smo na 60 odstotkov hmeljišč. Žal pa se vzporedno ustanavlja še eno društvo. Mislim, da ima nekaj kmetov nekoliko boljšo pozicijo, ki jo želijo ohraniti, zato ustanavljajo svoje društvo. Vseeno smo vztrajali in ustanovili konzorcij. Mislim, da so člani vajeni timskega dela, in zdi se mi, da je bolje delati s poštenimi ljudmi kot s tistimi, ki bi želeli špekulirati. Seveda upam, da se bodo hmeljarji še vključili. V konzorciju naj bi hmelj prodajali skupaj po enotni ceni. Poleg tega bi radi poenotili stališča do države, da ne hodi vsak s svojo zgodbo in svojimi problemi na ministrstvo. Zdaj imamo do 15. septembra čas, da se dokončno uskladimo in se začnemo pogovarjati z državo.«
Srečko Lesjak: »Obiranje hmelja doživljam kot pred šestimi desetletji, čeprav so bili drugačni časi. Kaj hočeš, mladi smo bili. Velja pa, da cena dela hmelj. Če je slaba, nimaš interesa in zadovoljstva, ne vlagaš in hmelj ne uspeva. Na naši kmetiji smo del letošnje letine prodali po pogodbi, seveda pod ceno, odvisno od sorte. Kdaj bo plačan, ne vemo. Problem je, ker nimamo plačanega hmelja še iz leta 2008 in 2009 - samo cente nam dajejo. V hmeljarstvu je res kritično, čeprav, kar se tiče organizacije, bi radi na štiri kraje. No, pet prstov je, pa niso vsi enaki - tudi pri hmeljarjih ima vsak svoje mišljenje. Neizpolnjevanje pogodb iz leta 2007 nas vse tolče.«
Dejstva pa so kruta: po podatkih registra kmetijskih gospodarstev je letos v obdelavi samo še 1.159 hektarjev hmeljišč. Za primerjavo: lani sta bila v obdelavi 1.402 hektarja hmeljišč! Od letošnjih je 1.100 hektarjev rodnih nasadov, 59 hektarjev je večina prvoletnih nasadov, na okoli 50 hektarjev hmeljišč pa hmelj leži na tleh, saj zaradi stroškov pridelave hmeljarji niso napeljali vrvic. Poskrbeli so le, da so rastline preživele. 638 hektarjev hmeljišč v premeni, hmeljarjev je 138 (lani 145), od tega jih ima 9 samo premeno, 129 pa je takih, ki imajo tudi aktivne nasade.
Vremenske razmere
Letošnje rastne razmere so zaznamovala velika temperaturna nihanja, v posameznih obdobjih so bile temperature nenavadno visoke, potem pa spet nenavdno nizke. Poleg tega je rastno dobo hmelja zaznamovalo tudi pomanjkanje padavin (od začetka marca do 10. avgusta je v Žalcu padlo 100 mm manj, kot je 40-letno povprečje, od začetka oktobra do 10. avgusta pa kar 250 mm manj, kot je dolgoletno povprečje). Toča tudi letos ni obšla nasadov.
Vsi ti rastni pogoji se odražajo tudi v rasti in razvoju rastlin hmelja. V večini žičnic je hmelj sicer prišel do vrha žičnic, se pa še posebno v hmeljiščih, ki niso namakana, ni razrasel v takšni meri, kot bi se lahko. Rastline so ostale ozke, ponekod tudi smrekaste. V zadnjih letih so hmeljarji opremili s kapljič-nim namakalnim sistemom okoli 500 hektarjev, kajti zavedajo se, da brez namakanja ni stabilne pridelave hmelja. Hmelj je zacvetel v začetku julija, cvetel pa je dolgo, kar se izraža tudi v neenakomernem zorenju. Letošnji pridelek bo v veliki meri odvisen še
Konec minulega tedna so hmeljarji pričeli z letošnjim spravilom hmelja. Po neuradnih informacijah naj bi ga letos pridelali približno 2000 ton. Hmeljarje letos pesti veliko težav: na eni strani suša, na drugi toča, hmeljske površine so zmanjšane za 250 hektarjev. (Foto: TT)
od vremena v avgustu, skladno s starim pregovorom »da avgust hmelj da ali vzame«.
Za rešitev najhujših težav hmeljarji upajo, da bi zaloge
hmelja iz preteklih let odkupila država po minimalni ceni. Mnogi sicer menijo, da to ni prava rešitev, zagotovo pa država ne bo ponudila roke, če
se hmeljarji končno ne bodo poenotili.
Kot pa kaže pripoved Ferdi-nada Kunsta, so na začetku ...
US
Izvirni greh za sedanje stanje je dogajanje v letu 2007 in prvi polovici 2008, ko so slovenski hmeljarji in trgovci zaradi visokih cen hmelja na prostem trgu kršili pogodbe. Usodna je bila neizpolnitev pogodb z največjim nemškim trgovcem Barthom, ki zdaj praktično ne kupuje več slovenskega hmelja. Zaradi tega hmelj leži v skladiščih.
Okrasni plevel?
Slovenske Konjice se razglašajo za mesto vina in cvetja, naš bralec Jože Jurc pa je opazil, da imajo tudi veliko drugačnega cvetja ... Morda bi Konjičanom lahko pomagali Celjani, ki so na Servisu 48 na podobno opazko občana pač pojasnili, da »plevel raste hitreje kot druge okrasne rastline ...« Torej ni razloga za razburjanje, saj je tudi plevel neke vrste okrasna rastlina.
TC
TOREK
SREDA
ČETRTEK PETEK
I/	/J I/
fO	18
[UE3Œ1
Št. 66-21. avgust 2012 -
EBEEIEJ
Opozorite tudi vi na okoljske packe ali perle, ki vas motijo ali veselijo v vašem okolju. Morda bomo s skupnimi močmi odgovorne pripravili k temu, da kaj ukrenejo in zapackano okolje uredijo. Zagotovo bo komu dobro dela tudi prijazna beseda pohvale ob podelitvi okolj-ske perle. Vabljeni torej k sodelovanju s svojimi predlogi: (ne)urejena okolica bloka, podjetja, javnih površin ... Pišite nam na te-dnik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova ulica, 3000 Celje.
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Bomo znali porabiti evropski denar?
»Uspel nam je izjemen pospešek pri črpanju denarja evropske kohezijske politike,« je po dobrega pol leta dela nove vlade ocenil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. A razlogov za zadovoljstvo vseeno ni, saj se finančno obdobje 2007-2013, v katerem je Sloveniji na voljo 4,1 milijarde evrov iz evropskega proračuna, hitro izteka, zato je vprašanje, ali nam bo ves ta denar uspelo porabiti.
Tehnika črpanja evropskega denarja je dokaj zapletena. Ministrstva najprej z razpisi ponudijo sredstva upravičencem, ki so lahko občine, podjetja, nevladne organizacije in podobno, sledi podpis pogodb o sofinanciranju in šele potem se lahko začne izvajanje projektov. Tem postopkom sledi tudi sofinanciranje - ko so dela pri projektu izvedena, so vlagatelji upravičeni do
povrnitve denarja iz državnega proračuna in v zadnji fazi se nastali izdatki državnega proračuna povrnejo s prilivi iz evropskega proračuna.
»Dejstvo je, da je evropski denar praktično edini razvojni mehanizem, ki ga ima Slovenija trenutno na voljo, zato vlada obravnava to področje prednostno in se trudi ta sredstva čim bolj izkoristiti,« je poudaril minister Žerjav in spomnil, da je tudi zato vlada ob rebalansu državnega proračuna poskrbela za posebno postavko, ki je namenjena zgolj sofinanciranju evropskih projektov. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je tako za evropske projekte v rebalansu proračuna za letos uspelo prednostno zagotoviti 800 milijonov evrov (lastna udeležba in del EU) in še dodatno proračunsko rezervo v višini okrog 100 milijonov evrov lastne udeležbe in pripada-
jočega dela EU. Od februarja do konca julija je bilo potrjenih 6 javnih razpisov in 24 projektov v skupni vrednosti 442 milijonov
evrov evropskega in državnega denarja, kar je predpogoj za nadaljnje črpanje denarja Evropske
unije. V tem času je bilo podpisanih za 335 milijonov evrov pogodb; iz proračuna je bil izplačan 201 milijon evrov in iz evropskega proračuna je bilo v slovensko državno blagajno povrnjenih 237 milijonov evrov. V povprečju se je mesečno v državni proračun vrnilo skoraj 40 milijonov evrov; kar je glede na mesečno povprečje do nastopa te vlade skoraj podvojen priliv.
.6CEecbezb wrote
Največja tveganja
Največja tveganja obstajajo v okviru Operativnega programa razvoja okolj ske in prometne infrastrukture, kjer je črpanje trenutno najslabše, saj je realiziranih le 23 odstotkov izplačil in 21 odstotkov povračil. Razlogi so v glavnem v tem, da se veliki okoljski in prometni projekti trenutno ne izvajajo v skladu s predvideno dinamiko. Nekateri so namreč slabo pripravljeni, medtem ko pri nekaterih večjih infrastrukturnih projektih zamujajo s potrebno projektno in investicijsko dokumentacijo. Težave so pri postopkih izvajanja javnega naročanja, zlasti zaradi pritožb. Na učinkovitost črpanja evropskih sredstev vplivajo še številni drugi dejavniki. Med njimi v prvi vrsti stečaji, likvidacije in likvidnostne težave izbranih izvajalcev projektov na področju gradbeništva. Zaradi gospodarske krize imajo mnogi vlagatelji tudi težave pri zagotavljanju lastnih virov, ki so nujno potrebni pri pridobivanju evropskih sredstev. Pri okolj skih projektih pa je situacija takšna, da je glede na razpoložljiva sredstva v operativnem programu pripravljenih preveč projektov.
IVANA STAMEJČIČ
Denar tudi na Celjsko
V primerjavi z ostalimi državami članicami EU je bila Slovenija v juliju pri črpanju sredstev evropske kohezijske politike (vsi skladi) na 14. mestu. Na področju črpanja denarja iz Evropskega socialnega sklada je Slovenija julija v primerjavi z aprilom poskočila za kar 9 mest in se z 20. povzpela na 11. mesto, kar je nad povprečjem evropske sedemindvajseterice.
Med velikimi projekti, ki se jih brez evropskega denarja zagotovo še ne bi lotili, jih je tudi v zadnjega pol leta nekaj na našem območju.
Tako je bila aprila izdana odločba o dodelitvi sredstev za prvo fazo projekta zagotovitve poplavne varnosti v porečju Savinje - lokalni ukrepi, ki jo z 38,2 milijona
evrov sofinancira Kohezijski sklad, celotna vrednost del v prvi fazi pa je 45,5 milijona evrov.
Junija je sledila še odločba o dodelitvi sredstev za
projekt nadgradnje odseka dvotirne železniške proge Dolga Gora-Poljčane. Ta je v celoti vreden 45,4 milijona evrov, z 28,1 milijona evrov pa ga sofinancira Kohezijski sklad.
Med ostalimi projekti je kar nekaj takšnih, ki se bodo izvajali na državni ravni, zato bo posredno nekaj denarja prišlo tudi na Celjsko. Še največ morda zaradi izdane odločbe o povečanju sredstev za program Subvencije za samozaposlitev 2010, ki se tako iz Evropskega socialnega sklada povečujejo za 18,7 milijona evrov, ter v juliju izdane odločbe o dodelitvi sredstev za program
Prvi izziv. Ta je namenjen mladim do 30 let in njihovi prvi zaposlitvi, od skupno 9 milijonov evrov pa bo zanj iz Evropskega socialnega sklada povrnjenih kar 7,65 milijona evrov.
Tu pa je seveda še objava javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje projektov regionalnih razvojnih programov za razvoj
regij za obdobje 2012-2014, za katere je za celo Slovenijo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj namenjenih 145 milijonov evrov. Skupna vrednost pripravljenih projektov iz občin Savinjske regije presega 32 milijonov, od tega pa občine pričakujejo okrog 18 milijonov evrov evropskega denarja.
Slovenija je v obdobju 2007-2013 iz kohezijske politike upravičena do 4,1 milijarde evrov, ki jih mora porabiti do konca leta 2015. Iz strukturnih skladov je upravičena do 2,7 milijarde evrov in iz Kohezijskega sklada do 1,4 milijarde evrov. Evropska kohezijska politika se v Sloveniji izvaja preko treh operativnih programov, za katere je organ upravljanja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Denar iz Evropskega sklada za regionalni razvoj se deli po Operativnem programu (OP) krepitve regionalnih razvojnih potencialov ter delno po OP razvoja okoljske in prometne infrastrukture, ki je sicer pretežno financiran iz Kohezijskega sklada; denar iz Evropskega socialnega sklada pa se deli po OP razvoja človeških virov.
KMETIJSKI NASVETI
Setev motovilca za pozno jesen in zimski čas
S tem, ko se poletje prevesi v drugo polovico in se z velikimi koraki približuje jesen, v vrtu nastopi čas za setev oziroma sajenje nekaterih zelenjadnic, ki jih lahko pridelujemo v jesenskem in zimskem času.
Med te uvrščamo tudi nekaj solatnic, ki za svojo uspešno pridelavo nujno potrebujejo krajši dan in manj toplote. Takšna solatnica je tudi motovi-lec. Ustreza mu zmerna talna in zračna vlaga, medtem ko za toploto ni zahteven. To je tudi najpogostejša težava zasnove poletnih posevkov motovilca, na primer v poznem avgustu, ko lahko visoke temperature onemogočijo hiter in kakovo-
sten vznik posejanega semena. Ker so za vznik motovilca optimalne temperature okrog 15 stopinj Celzija, za rast potrebuje do 20 stopinj Celzija, je logično, da mu lahko visoke temperature nad 25 stopinj Celzija že ob vzniku ponagaja-jo in ga ovirajo, saj se pogosto zgodi, da se v takšnih primerih setvenica preveč segreje, osuši, s čimer se tudi močno zniža sposobnost za kalitev semen posejanega motovilca. Zato se vedno pogosteje za zasnovo posevka te solatnice odločamo za vzgojo sadik v ustreznih gojitvenih multi ploščah. S setvijo motovilca v takšnih ploščah lahko posejanim semenom ves čas zagotavljamo ustrezno
vlago setvenega substrata, ki ni ovira za kalitev semen mo-tovilca, vzgojene in dobro ukoreninjene ter olistane sadike z vsaj 4 do 6 listi pa so zelo dober izhodiščni položaj za zasnovo posevka v toplem ali celo vročem poletju.
V vrtovih, na večjih njivskih površinah in v rastlinjakih še vedno najbolj prevladuje direktna setev, kjer moramo že pri setvi zelo pozorno poskrbeti za primerno gostoto in paziti, da ne sejemo pregosto in pregloboko. Pri tem načinu setve se lahko odločimo za setev povprek ali v vrste z medvr-stno razdaljo od 10 do 15 cm. Razdalja med semeni v vrsti je najbolj odvisna od bujnosti
sorte. Tako je pri ljubljanskem motovilcu ali žličarju lahko razdalja med rastlinami manjša od 5 cm, medtem ko sodobne holandske sorte, ki se ponašajo z zelo veliko bujnostjo in velikimi listi in potem listnimi rozetami, potrebujejo več prostora med sadikami, zato jih sejemo ali sadimo veliko bolj na redko. V primeru, da mo-tovilec posejemo pregosto, ga kmalu po vzniku lahko začnemo redčiti.
Za pospešitev vznika in zmanjšanje težav z njim je zelo priporočljivo posejano površino takoj po setvi in za-delavi semena plitvo v tla prekriti s prekrivko. Takšna folija ima v toplih poletnih dnevih več funkcij. Ker prepušča svetlobo, vlago in toploto, je prva uporabna lastnost ta, da preprečuje zbijanje tal ob zalivanju, hkrati dlje časa zadržuje tla vlažna, istočasno ponoči ohranja tla dlje časa topla, kar vse skupaj odločilno pripomore k hitrejšemu in h količinsko ustreznejšemu vzni-
ku posejanega semena. Velja omeniti, da je seme motovilca zelo specifično, ker se mu s starostjo kalivost izboljšuje, a je hkrati znano tudi to, da zelo počasi in dolgotrajno vznika. Če k temu pripomorejo še neustrezni vremenski pogoji, kot sta suša in vročina, se lahko vznik motovilca zavleče tudi do meseca ali celo več.
Motovilec je za lastne potrebe dobro sejati v več termi-
nih. Za takšen cilj spravila in samooskrbe z motovilcem od poznega poletja preko jeseni, zime pa vse do pomladi moramo začeti sejati motovilec že v avgustu. Pri tem opravilu vam želim čim manj nepredvidenih težav in polno skledo motovilca.
IGOR ŠKERBOT, svetovalec specialist II KGZ Celje
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Tujcem (tudi) odskočna deska
Poleg tradicionalnih partnerjev tudi Tajska
Čeprav se bo letošnji 45. mednarodni obrtni sejem začel šele 12. septembra, je te dni na celjskem sejmišču že živahno. Postavljati so namreč začeli dodatne razstavne prostore v montažnih dvoranah, ki pomembno zaokrožujejo sejemska razstavišča.
Te dni so na zunanjih površinah sejma začeli postavljati montažne dvorane.
Na 65 tisoč kvadratnih metrih razstavišč se bo letos predstavilo približno 1.600 razstavljavcev iz več kot 30 držav sveta. Tuja podjetja bodo v primerjavi s prejšnjimi leti bolj množično zastopana na račun skupinskih predstavitev v organizaciji veleposlaništev, združenj in agencij, ki skrbijo za spodbujanje podjetništva in tujih investicij. Prvič se bodo tako na mednarodnem obrtnem sejmu organizirano na skupnih razstavnih prostorih predstavila gospodarstva Češke, Madžarske, Poljske in Tajske. Te države želijo s predstavitvijo na sejmu
spodbuditi prodajo svojih izdelkov in storitev v Sloveniji in širše v regiji ter vzpostaviti nove poslovne stike. Mos vidijo kot dobro priložnost za predstavitev svojih gospodarstev tudi Indijci, Indone-zijci in Gruzijci, za katere je Slovenija tudi odskočna deska na trge regije.
Za splošne in poslovne obiskovalce
Dogajanje na skupinskih razstavnih prostorih bodo tujci popestrili s predstavitvijo kulinaričnih dobrot in najlepših turističnih destina-cij svojih dežel ter plesnimi
in glasbenimi presenečenji, ki bodo namenjena splošni javnosti, medtem ko bodo poslovnim obiskovalcem namenjeni posebni dnevi s predstavitvijo investicijskih
priložnosti in pogojev za vstop na trge teh držav. V sedmih sejemskih dneh se bodo tako zvrstili dnevi Tajske, Indije, Češke in Gruzije, predstavilo se bo ekvadorsko
gospodarstvo in možnosti za sodelovanje z njim.
Tradicionalno bo Mos tudi letos prinesel najbolj celovite informacije o možnostih poslovanja na trgih Hrvaške
in Srbije. Hrvaška podjetja se bodo organizirano predstavila pod okriljem Hrvaške obrtne zbornice, gospodarski potencial Srbije pa bo v Celju predstavljalo več kot 30 tamkajšnjih podjetij. Z neposrednimi razstavljavci bodo številčno najmočneje zastopane Italija, Avstrija in tradicionalno dobra partnerica sejma in slovenskega gospodarstva Nemčija.
IS, foto: TimE
V okviru sejma bo govora o izzivih slovenskega gospodarstva že na otvoritveni dan, ko jih bo na Mosovem vrhu malega in srednjega gospodarstva predstavil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. Podjetniške priložnosti sicer zagotovo prihajajo iz tujine, ki bo letos močno zastopana na sejmu - a naloga domačih podjetnikov, gospodarstvenikov in politikov je, tujcem Slovenija ne bo zgolj odskočna deska za trge sosednjih držav.
Korošec razrešen, a ostaja v Uniorju
Nadzorni svet družbe Unior je v petek zvečer s predsednikom uprave Go-razdom Korošcem podpisal sporazum, na podlagi katerega ga je predčasno odpoklical s funkcije predsednika uprave. Tak je delni epilog dogajanja, potem ko je policija 12. julija priprla lastnika Info TV Vladimirja Voduška in velenjskega poslovneža Stanislava Gaberca, ki sta osumljena izsiljevanja vodilnih v Uniorju in šmarskem podjetju Rhydcon.
Nadzorni svet delniške družbe Unior je v petek zvečer končal 7. avgusta začeto sejo, ki jo je nadaljeval in znova prekinil še v ponedeljek, 13. avgusta. Nadzorniki so se seznanili z ugotovitva-
mi revizijske komisije o poslih med družbama Unior in Rhydcon. Ugotovili so, da posli, ki so se nanašali na dobave blaga in storitev, kot je bilo razvidno iz izdanih računov, dejansko niso bili izvedeni, ampak je Unior družbi Rhydcon poravnal znesek obresti kredita pri Banki Celje. Šlo je za le malo manj kot 150 tisoč evrov, kredit pa je družba Rhydcon najela za nakup Uniorjevih delnic. Pri tem so še ugotovili, da je bilo v zadnjih petih letih z družbo Rhydcon le za dobrih 6 tisoč evrov gotovinskega poslovanja, zato so menili, da ni mogoče trditi, da je pri navedenih poslih šlo za osebno okoriščanje odgovornih oseb. Sicer so sprejeli še
sklep, da posle pregleda tudi zunanja revizijska družba.
Korošec je nadzornike na seji seznanil, da je v povezavi s temi posli 4. julija podal sa-moprijavo na Okrožno državno tožilstvo v Celju. Iz Uniorja so še sporočili, da bodo Korošcu ponudili novo pogodbo o zaposlitvi v družbi in da so sporazum o odpoklicu podpisali, da bi zaščitili interese Uniorja. Pooblastila uprave je takoj v petek v celoti prevzel njen član Darko Hrastnik, ki bo družbo vodil do imenovanja novega predsednika uprave. Nadzorni svet družbe pa je že sprejel sklep o začetku iskanja novega predsednika uprave družbe Unior.
IS
Foto: spletna stran Unior
Gorazdu Korošcu bi mandat predsednika uprave potekel 11. decembra, nadzorniki pa so mu tik pred izbruhom afere o domnevnem izsiljevanju v začetku julija ponudili nov mandat. Vendar je Korošec potem 24. julija nadzorni svet seznanil, da novega mandata predsednika uprave ne želi sprejeti. Korošec je leta 1979 diplomiral na Visoki komercialni šoli v Mariboru in se zaposlil v Uniorju, kjer je ostal do leta 1982. Kariero je nadaljeval v zreškem podjetju Comet, leta 1993 pa se je vrnil v Unior kot direktor finančno računovodskega sektorja, kasneje je bil tudi pomočnik generalnega direktorja za ekonomijo. Leta 1997 je postal namestnik predsednika uprave, od leta 2002 pa opravlja delo predsednika uprave družbe Unior.
Med leti 2007 in 2009 je imela delniška družba Unior enočlansko upravo, potem pa je nadzorni svet družbe maja 2009 za člana uprave imenoval tudi Darka Hrastnika, sicer v Uniorju zaposlenega kot izvršilnega direktorja programa Ročno orodje.
Med podpisom pogodbe, s katero je SID banka Uniorju konec letošnjega aprila odobrila 16,8 milijona evrov kot 10-letno posojilo za financiranje razvojnih projektov. Z leve: prvi mož SID banke Sibil Svilan, Gorazd Korošec in Darko Hrastnik.
6
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
Zbiranje podpisov podpore
Za položaj predsednika države, ki ga bomo v Sloveniji volili 11. novembra, se zaenkrat poteguje le še devet kandidatov. V nedeljo je namreč od kandidature odstopil Marko Kožar, kot razlog pa navedel, da se mediji posvečajo zgolj trojici, ostalim pa ne dajo priložnosti za predstavitev programov. Včeraj se je začelo tudi prvo volilno opravilo - zbiranje podpisov podpore volivcev za vložitev predsedniških kandidatur.
Večina predsedniških kandidatov je tako včeraj začela zbirati podpise podpore, saj neodvisni kandidati brez podpore političnih strank potrebujejo za vložitev kandidature najmanj 5 tisoč podpisov volivcev. Ob dosedanjem predsedniku Danilu Türku ter Borutu Pahorju (SD) in Milanu Zveru (SDS in NSi) so v boju za naklonjenost volivcev ostali še Ladislav Troha, Fani Eršte, Dušan Egidij Kubot, Monika Malešič, Miro Žitko in Artur Štern. Po veljavni
zakonodaji lahko kandidate za predsednika republike predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje deset njihovih podpisov, če na volitvah nastopi s podporo volivcev, pa ga mora s podpisi podpreti najmanj 5 tisoč ljudi. Politične stranke svojega kandidata določijo po postopku, določenem s strankinimi internimi pravili, skupnega kandidata pa lahko predlagata tudi dve ali več političnih strank in v tem primeru potrebuje kandidat podpise najmanj treh poslancev. S podporo strank letos kandidirata Pahor in Zver, pri čemer je prvi napovedal, da bo kandidaturi priložil tudi najmanj 3 tisoč podpisov volivcev. V Zverovem volilnem štabu o zbiranju podpisov podpore na upravnih enotah ne govorijo, zato pa so se odločili za drugo akcijo. Že junija je nastala civilna pobuda Združujemo za prihodnost, ki podpira predsedniškega kandidata Zvera, do
uradnega začetka zbiranja podpisov podpore volivcev pa je spletno peticijo podprlo že več kot 6.700 ljudi.
IS
Podpise podpore volivcev bodo kandidati oziroma njihovi volilni štabi seveda zbirali na terenu. Na Celjskem se je to delo začelo že včeraj, ko sta v Upravni enoti Velenje med prvimi Pahorjevo kandidaturo podprla njegova strankarska kolega velenjski župan Bojan Kontič in poslanec Srečko Meh. Aktivisti LDS pa bodo pomagali pri zbiranju podpisov podpore volivcev za kandidaturo Danila Türka. Vse do petka bodo to počeli med drugimi kraji tudi pred Upravno enoto Šentjur, vse na upravni enoti overjene podpise pa bodo sproti pošiljali kandidatu.
Prisegajo na biomaso
V Etiksu pot od trgovca z energetsko opremo do njenega proizvajalca
»Naša filozofija je, da je izdelek treba znati narediti ter ga tudi prodati, še bolje, če v tujino. Samo na ta način se slovensko gospodarstvo lahko razvija,« razmišlja direktor družbe Etiks Štore Aleš Gračnar, kjer se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo energetske opreme. Med drugim proizvajajo kotle za ogrevanje na biomaso, poleg tega še peletne gorilnike in hranilnike toplote. Podjetje je na trgu prodorno.
Ustanovitelj podjetja Drago Žulič iz Celja je bil dolga leta v velikih podjetjih, kot sta bila Emo in Kovinotehna, odgovorni projektant za velike kotlovnice, nato je ustanovil lastno podjetje za projektiranje ogrevalnih sistemov. Med drugim je imel s češkimi partnerji podjetje v Pragi. V devetdesetih letih je ustanovil podjetje Etiks Štore, ki je bilo na začetku pretežno trgovsko podjetje, danes prisegajo na vse več lastne proizvodnje. »Prava usmeritev Slovenije na področju ogrevanja je vsekakor biomasa, saj je zaradi velike poraščenosti z gozdom skoraj povsod. S sistematskim spodbujanjem izkoriščanja
biomase lahko v državi odpremo od petnajst do dvajset tisoč delovnih mest,« opozarja tudi direktor Gračnar.
Kotli na lesne pelete v vzponu
Še vedno se na trgu proda največ kotlov na trdno gorivo, vendar je v največjem porastu prodaja kotlov na lesne pelete. V Etiksu ponujajo na trgu pet tipov kotlov na pelete in kamine različnih proizvajalcev, med njimi kotle Etiks Bioma-tik, tehnično najbolj dovršene zaradi nadzora izgorevanja z lambda sondo ter s samodejnim odpepeljevanjem in čiščenjem. Ti so plod lastnega razvoja in v Štorah menijo,
da je njihov kotel mogoče postaviti ob bok podobnim izdelkom nemških proizvajalcev. »Pri svojem delu opažamo, kaj je pri kotlih različnih proizvajalcev mogoče še izboljšati, prav tako nove rešitve po svoje spodbuja eko sklad,« pravi direktor podjetja s sedemnajstimi zaposlenimi ter številnimi zunanjimi sodelavci. Poleg kotlov izdelujejo peletne gorilnike in hranilni-
Etiks deluje v obrtni coni v Štorah. Njegovo delo so opazili tudi v domači občini, ki mu je letos podelila za uspešno poslovno delovanje in sodelovanje občinsko priznanje. »Priznanje je vedno dobrodošlo, predstavlja signal bližnji ter širši okolici, da se podjetje razvija ter širi, da obstaja možnost zaposlitve,« odgovarja direktor Eti-ksa Aleš Gračnar.
Koš za biološke odpadke
Akcija za bralce Novega tednika!
ke toplote, ki jih vgrajujejo v sodobne ogrevalne sisteme na biomaso, saj izkoristek izboljšajo ter življenjsko dobo kotla podaljšujejo.
Za domove in industrijo
V preteklosti so bili v Etiksu večinoma usmerjeni v prodajo kotlov za družinske hiše, v zadnjem obdobju še kotlov večjih moči, za industrijo. Tržijo kotle za družinske hiše, od štirinajst do dvesto kilovatov, kar ustreza potrebam v manjših in srednjevelikih industrijskih stavbah. Večinoma jih prodajajo na slovenskem trgu: med njihovimi kupci predstavljajo tretjino monterji ogrevalnih naprav, drugo tretjino predstavlja veleprodaja ter zadnjo tretjino končni uporabniki nepsoredno. Najbolj si prizadevajo za širitev na trge nemško govorečih držav. Etiks med drugim sodeluje celo z
Direktor Etiksa Aleš Gračnar pred prostori Etiksa v obrtni coni v Štorah
avstrijskim partnerjem, ki se kavno usedlino, slamo, koru-
ukvarja s koriščenjem bio pe- zne storže ...
let, ki med drugim vsebujejo	BRANE JERANKO
Orqanho
^^ Inčiiipm. nnrnui
Ločujem, naravo varujeml
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Pošta in kraj:
Naročam:
Podpis:
Koš za bii
kom Koš za biološke odpadke Organko; Set za kompostiranje
lik, Prešernova 19,3000 Celje s
igoji akcije so ob javljeni na
za bralce
.s
Izpolnite naročilnico in jo pošljite na Novi tednik. Organka boste prejeli na dom brezplačno, plačilo kupnine se izvede ob prevzetju. Vsak kupec bo uvrščen v žrebanje, kjer bomo desetim povrnili stroške kupnine. Akcija traja do 15. septembra. Več na www.organko.si
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV / ZVESTI NAROČNIKI
7
Čigav bo dvorec?
KOZJE - Dvorec Kozje, odkar ni v njem več tovarne Konfekcija Mont Kozje, bolj ali manj sameva, zato razmišljajo o njegovi novi namembnosti. Najprej ga je nameraval obnoviti in vanj preseliti svoj sedež zavod Kozjanski park, ki ima sedež v sosednji Podsredi. Dvorec je v državni lasti ter v upravljanju tega zavoda.
Odkar je splošna gospodarska kriza, so si v zavodu glede obnove premislili, zato iščeta Občina Kozje in Kozjanski
park nove možnosti. Zavod iz Podsrede je zato predvidel tudi možnost prodaje graščine. »Mi vidimo bolj možnost, da bi dvorec prešel pod okrilje
občine, o čemer bi se morali pogovoriti s predstavniki države. V primeru, če bi bil dvorec občinska last, bi občina vanj lahko vlagala in skušala pridobiti sredstva na javnih razpisih,« razmišlja župan Andrej Kocman. V občinski upravi razmišljajo, da bi v obnovljenem dvorcu predstavili bogate zbirke pokojnega kozjanskega rojaka Marjana Marinška, tudi častnega občana Kozjega, ki jih zaenkrat hranijo v Šaleški dolini.
BJ
Zaenkrat je bližje rešitev še ene zanimivosti Kozjega. Obnovili bodo namreč starinske zapore, ki so v starem trškem jedru ohranjeni iz časov, ko je bil v tem kraju sedež sodnega okraja. Tam bodo v sodelovanju med Muzejskim društvom Kozje, občino, KIP Vizija in Razvojno agencijo Sotla postavili stalno razstavo Sodstvo v Kozjem. S tem projektom so namreč uspeli na razpisu za sofinanciranje. Do postavitve razstave naj bi prišlo prihodnje leto. Z razstavo želijo ohraniti zanimivo kulturno dediščino ter v kraj privabiti turiste.
Kakšna bo usoda dvorca Kozje? Kozjanski park se tja ne namerava preseliti, zato bi ga radi prodali. Občina bi rada imela v dvorcu muzej z Marinškovimi zbirkami. Foto: BJ (arhiv NT).
Pogodba le podpisana
Projekt dobil zeleno luč kljub tveganju, da bo »zamujal«
VELENJE - Poročali smo že, da na nedavno sklicani novinarski konferenci ob predvidenem podpisu pogodbe za celovito oskrbo s pitno vodo v Šaleški dolini na koncu podpisa ni bilo. Zapletlo se je, ker je velenjski župan Bojan Kontič želel jamstvo v okviru pogodbe, da bo pristojno ministrstvo za kmetijstvo in okolje dejansko podprlo izvedbo projekta tudi v praksi. V petek so v velenjskem protokolarnem objektu Vila Bianca kljub pomislekom in ob dodatnih zagotovilih koordinatorja projekta, Komunalnega podjetja Velenje, pogodbo le podpisali.
Po neuspelem podpisu Blaž Mozetič. Župan Bojan
pogodbe se je sestanka projektnega sveta tokrat udeležil tudi vodja Sektorja za kohezijsko politiko in investicije pri Ministrstvu RS za kmetijstvo in okolje
Kontič naj bi tokrat prejel odgovor na vprašanje, kaj pomeni za vpletene občine podpis predmetne pogodbe v primeru, če projekta celovite oskrbe s pitno vodo v
Šaleški dolini ne bodo izpeljali pravočasno.
Projekt, ki je vreden 41 milijonov evrov, je treba dokončati do 31. decembra 2015. Dvom župana Konti-ča se je nanašal predvsem na morebitne posledice ob zamujanju projekta. Občine naročnice - poleg Velenja sodelujeta še Šoštanj ter Šmartno ob Paki - morajo namreč zagotoviti del sofinanciranja. V kolikor bi se zaradi težav pri izvedbi projekta zgodilo, da bi morale »pokriti« stroške projekta v celoti, tega fi-
nančno ne bi zmogle. Zaradi zamud pri izvedbi projekta bi namreč lahko občine kot naročnice pozvali k vrnitvi evropskih sredstev ter denarja iz državnega proračuna. Kljub zagotovilom strokovnih služb Komunalnega podjetja Velenje, da bo projekt končan pravočasno, je kanček dvoma v projektnem svetu občin ostal, vendar je kljub temu sprejel sklep, da se nujen projekt, ki bo trem občinam Šaleške doline zagotavljal celovito oskrbo s pitno vodo, le nadaljuje.
V okviru celotnega projekta bodo zgrajene tri čistilne naprave za pitno vodo, 43,5 km magistralnega in primarnega vodovodnega omrežja ter daljinski nadzor vodovodnega sistema. Kot širše cilje projekta v Šaleški dolini omenjajo predvsem povečanje števila priključitev na omrežje z vodo na območju 1.730 prebivalcev, zmanjšanje vodnih izgub z dosedanjih več kot 30 odstotkov na manj kot 25 odstotkov, približno 3.800 prebivalcev Šmartnega ob Paki naj bi imelo dostop do ustreznejše pitne vode, medsebojna povezava treh obstoječih sistemov oskrbe z vodo v en sam integriran sistem pa naj bi zagotavljala učinkovitejše in cenejše tako delovanje kot vzdrževanje sistema oskrbe s pitno vodo.
Enovit projekt celovite oskrbe s pitno vodo v Šaleški dolini je sestavljen iz treh sklopov. Obravnavana pogodba je prva od treh iz sklopa pogodb za izvedbo gradbenih del in se nanaša na izvedbo daljinskega nadzora in hidravlične analize. Nadzor naj bi omogočil op-
timalno upravljanje omrežja in hitro zaznavanje ter odpravljanje vodnih izgub in bo nadgrajen s sistemom daljinskega odčitavanja števcev. Kot najugodnejšega ponudnika tega sklopa so izbrali podjetje Eltec Petrol.
BPT
Domačija z izjemnim razgledom
V Ogorevcu je lepo, dobro se razumejo, manj zadovoljni so po okoljevarstveni plati
»Mesto je blizu, tudi medso-seski odnosi so dokaj zdravi,« je z domačim krajem zadovoljen dolgoletni bralec Novega
»Poglejte, kakšen razgled je tu,« je opozoril ob našem prihodu na njegovo domačijo Franc Samec iz Ogorevca pri Štorah, dolgoletni naročnik Novega tednika. Od domačije se lepo vidijo Resevna, Boč, Konjiška gora, Pohorje, Vojnik, Nova Cerkev, Paški Kozjak, Šmartno v Rožni dolini, Gora Oljka, Savinjske Alpe ... V Ogorevcu so seveda manj zadovoljni po okoljevarstveni plati.
tednika, ki opaža pomanjklji- limo bolj zdravo okolje, čeprav vosti v glavnem le po ekološki je v majhni Sloveniji narava plati. »Ekološko smo zaradi danes prizadeta še marsikje,« bližine mesta tepeni, vsi si že- je razmišljala njegova soproga Anči, kot jo vsi poznajo po domačem imenu.
»Kakšno lepo jezero imate,« je nekoč občudoval v tem zelo lepem kraju prišlek od daleč, ki ni vedel, da je pri Ogorevcu deponija sadre, kjer jo odlagajo iz cinkarne. Daleč nazaj, ko je obratovala še nekdanja stara cinkarna, je bilo seveda veliko huje, se spominjajo tudi Samčevi, takrat so se zaradi kapljic žveplene kisline na vrtninah in listju na drevju poznali ožigi. »Od takrat si je rastlinstvo dobro opomoglo, če je ostalo kaj bolj skritega, pa je vprašanje,« je povedal Franc Samec o na videz čudoviti naravi na pragu domačije. Danes umre veliko ljudi zaradi raka - bolezni včasih ni bilo toliko ali pa je bolniki niso prepoznali. Tako razmišlja soproga, ki doda, da so
Z obiska pri Samčevih v Ogorevcu, kjer že več desetletij radi berejo Novi tednik.
tudi ljudje iz bližnje okolice, izpostavljeni še bolj onesnaženi celjski industriji, dočakali visoko starost, po 90 in celo čez 100 let. Vsega seveda ni bila kriva cinkarna, bili so še drugi hudi onesnaževalci, kot je na primer nekdanji štorski elektroplavž, zaradi katerega so morali na kmetijah po Kompolah, a tudi pri Ogorevcu, menjati govedo vsaki dve leti. Takoj ko je njegovo stegno od žvepla postalo rumene barve.
Delo je njun sopotnik
Samčevima, ki sta v tretjem življenjskem obdobju, zdravje na srečo razmeroma dobro služi. »Prisluhneva lastnemu organizmu, uživava skromno hrano,« sta povedala med našim obiskom. Veliko pozor-
nost posvečata gibanju, Anči še vedno veliko dela na njivi, Franc pravi, da se rad odpravi po opravkih v Celje ali pa kar peš ali s kolesom v Šentjur. Sicer pa sta se v življenju veliko nagarala. Franc je bil vso delovno dobo zaposlen v bližnji železarni v Štorah, kot vzdrževalec strojnih naprav v različnih obratih, soproga se je povsem posvetila številni družini, domu in delu na manjši domači kmetiji. Dolgo je delala kot prodajalka na celjski tržnici. Med »placarji« - kot pravijo v teh krajih - so bile že njena mama in sosede, ki so tam dobile za svoje trdo delo takojšen zaslužek. Na celjsko tržnico je tako odšlo s Samčeve kmetije med drugim veliko krizantem, ki zahtevajo veliko dela, da o krompirju, fižolu, zelju, solati ter nekoč še
mleku in mlečnih izdelkih ne govorimo.
Rada bereta
Velik del življenja ju spremlja Novi tednik, iz iste medijske hiše rada prisluhneta Radiu Celje. »Novi tednik najprej pregledava na hitro, nato še podrobnosti, da česa zanimivega ne prezreva,« je povedal dolgoletni naročnik Franc Samec. Anči Samec v Novem tedniku rada prebira Pisma bralcev, ki bi jih rada še več, oba zanimajo oglasi, le športne novice ju manj zanimajo. »Mogoče zato, ker se veliko našportam ob delu,« se je pošalila soproga zvestega naročnika. Pri hiši nasploh radi berejo, redno prebirajo še nekaj revij. Novi tednik rada pregleda tudi njuna hči, ki je poročena na kmetiji nad Logarsko dolino ter zelo pogosto prihaja k staršema. Njun sin, ki je dekan mariborske fakultete za strojništvo, je manj doma, saj je zelo veliko po različnih koncih sveta. Samčeva sta imela kar pet otrok, trije so umrli.
BRANE JERANKO
Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Naša akcija traja že nekaj tednov in vse do sredine septembra bodo izžrebance med najstarejšimi naročniki obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili in z njimi poklepetali. V Štorah pri enem od naših najbolj zvestih naročnikov se je mudil Branko Jeranko.
8
KULTURA
NOVI TEDNIK
Čas za poezijo
Komu letošnja Veronikina nagrada? - Zlatnik poezije Svetlani Makarovič
Na pesniškem večeru bodo svojo poezijo ob petih nominirancih brali še Svetlana Makarovič, Bernarda Jelen, Veronika Dintinjana, Tone Kuntner in Andraž Polič. V glasbenem delu večera se bo predstavil godalni kvartet Accademija.
Še teden dni nas loči od pesniškega večera, na katerem bodo na Starem gradu v Celju razglasili letošnjega dobitnika Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta in Svetlani Makarovič za njen pesniški opus podelili letošnji zlatnik poezije. Ob Jenkovi in Prešernovi je Ve-ronikina nagrada zanesljivo eno najprestižnejših pesniških priznanj, ki ga bo letos prejel eden od petih nominirancev. Žirija se bo odločila med zbirkami Primoža Čučnika, Miklavža Kome-lja, Taje Kramberger, Petra Se-moliča in Tomislava Vrečarja.
Na svoj način bo letošnja podelitev nekaj posebnega. Žirija, ki ji predseduje Milan Vincetič, se je namreč pri izbiri nominirancev odločila za pet pesnikov, ki so v svojih zbirkah predstavili drugačno poezijo. »Gre za zelo angažirano poezijo, ki je obšla uveljavljene pesniške forme, za nekakšno poezijo v prozi,« pravi Jože Volfand, prokurist podjetja Fit media, ki organizira prireditev.
To je nekakšno presenečenje, saj je žirija očitno iskala drugačna pesniška sporočila ...
Ljubitelji in poznavalci poezije bodo po mojem mnenju nekoliko presenečeni. V izboru so zgolj ne-klasične zbirke poezije, ki bi jim lahko rekli kar poezija v prozi. V zbirkah ni niti ene pesmi klasičnih oblik poezije. Seveda to ne pomeni, da ta poezija ni aktualna, kritična, vroča. To je poezija,
Jože Volfand
ki bo nedvomno vzbudila odmev, zato ker poskuša komunicirati z aktualnimi pojavi v domovini in svetu, ker je kritična, ker se odziva na konkretne dogodke, odpira vprašanja, kam gresta ta svet in družba. Ta prelom, ki ga je z izborom nominirancev naredila žirija, je morda celo koristen, saj
Veronikino nagrado podeljuje Mestna občina Celje, prinaša pa 4 tisoč evrov bruto in listino mestne občine.
Zven citer
V Velenju se je včeraj začel citrarski festival, ki ga je pred leti v mestu zasnoval pokojni Marjan Marinšek.
Uvod v festival je bil koncert uveljavljenega češkega citrarja Michala Müllerja, mojstra improvizacije in sodobnih glasbenih zvrsti. Klasično citrarsko izobrazbo je pridobil na dunajskem glasbenem konserva-toriju. Posveča se predvsem koncertiranju in vodenju mojstrskih tečajev. Njegova glasba je na meji med etnom, džezom in bluzom. Piše filmsko glasbo in aranžmaje tudi za druge instrumente. Posnel je že več zgoščenk. Sodeluje z mnogimi znanimi glasbeniki in v različnih glasbenih projektih na Češkem in po vsej srednji Evropi.
Citrarski festival se bo nadaljeval nocoj s koncertom dueta Karmen in Neli Zidar iz Ponikve pri Žalcu, zaključil pa se bo jutri (sreda) s koncertom obetavne domače citrarke Tanje Lončar.
Citram so konec tedna prisluhnili tudi v Solčavi. V Centru Rinka je namreč v soboto na večeru Citranje v Solčavi nastopil Michal Müller. Koncert so vključili v sklop citrarskih delavnic, ki so jih pripravili v soor-ganizaciji Citrarskega društva Slovenije in Centra Rinka, pod vodstvom češkega mojstra citer. Na koncertu so nastopili tudi citrarji iz Zgornje Savinjske doline in Slovenije.
BS
Četrti Šentriff v znamenju Poldeta Bibiča
V Šentjurju so ta konec tedna pripravili četrti filmski festival Šentriff, ki ga pripravlja tamkajšnji študentski klub mladih. Pod njegovim okriljem je štiridnevno filmsko delavnico vodil Boris Petkovič, ki je režijo študiral v Parizu. Likovne in glasbene delavnice ter koncertne dogodke s filmskimi projekcijami pa so pripravili na jasi na Rifniku.
Odziv je bil tudi letos dober, a še ne tako množičen, kot so si ga organizatorji želeli.
Prvi, petkov večer je vzdušje in dogajanje na prostem pokvaril dež. Projekcije filmov Slovenske kinoteke in Slovenskega filmskega centra so tako izvajali tudi v Kulturnem domu. V nadaljevanju programa so na vrhu Rifnika nastopile skupine The Ghen, animirana
se in da pesniki, ki doživljajo ta svet po svoje in se nanj odzivajo mnogo bolj čustveno, to poskušajo povedati na svoj način. Vse letošnje nominirane pesniške zbirke govorijo o tem in tako. Zato bodo zbudile tudi večjo pozornost.
Pesniški večer bo prvi odgovor in odziv na takšno poezijo. Kaj pa nas sicer še čaka prihodnji torek?
Za pesniški večer smo ob nominirancih izbrali še pet pesnikov. Pri tem smo pazili na generacijsko in stilno raznolikost. Želimo, da bi večer poezije, ki je nacionalni pesniški dogodek, predstavil tako pesnike različnih generacij kot različnih slogov, a tudi estetskih struj v slovenskem pesniškem
prostoru. Posebna želja je bila po dogovoru s predstavniki celjskega literarnega društva, da vsako leto na Starem gradu nastopi tudi eden od celjskih avtorjev. Želeli smo ohraniti tudi stik s starejšo pesniško generacijo. Letošnji izbor je preplet vsega tega in bo zadovoljil vse okuse.
Zlatnik poezije bo prejela prva dama slovenske poezije Svetla-na Makarovič.
Za to je bil res že skrajni čas. Sodim, da bi si Svetlana Makaro-vič nedvomno zaslužila še ugle-dnejše mesto v evropski književnosti. Kritiki menijo, da bi to tudi dobila, če ne bi pisala le v slovenščini.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
bo ljubitelje poezije usmeril k problemom, ki zadevajo vsakega človeka.
S tem se poezija ne nek način vrača h koreninam. Nastala je namreč kot odsev na dogajanja v družbi in v človeku.
Morda bodo bralci v tej poeziji videli premalo čustev, tistega romantičnega pesniškega pogleda na življenje, svet, ljubezen. Toda hkrati je to poezija, ki se zelo odziva na svet, v katerem živimo. Toda verjetno je čas takšen, da zahteva tovrstne pesniške posku-
Pika preverila priprave
Vilo Čira-Čara ob velenjskem jezeru je v soboto in nedeljo prvič letos obiskala Pika Nogavička in z veliko otroško zabavo naznanila bližnji Pikin festival ter preverila priprave nanj. Festival, letos pod okriljem Evropske prestolnice kulture, se bo začel 16. septembra.
Sobotna in nedeljska pikasta zabava je že nakazala, kaj lahko ljubitelji največjega otroškega festivala v Sloveniji pričakujejo letos. Pegasta navi-hanka je v mesto prišla v družbi dveh policistov, ki sta pomagala preveriti, ali priprave na njen festival potekajo tako, kot morajo. Druščino je pričakal gusar Boštjan, ki je svojo posadko petnajstih gusarjev usmerjal tako, da so kreativni izdelki na otroških ustvarjalnih delavnicah postali pravi zakladi. Oder je gostil mnoge nastopajoče mlade glasbenike, lutkarje, pikasta policaja iz Gledališča Velenje sta s Piko zakonito uganjala vse vrste norčij, klovna Tom in Jerry pa sta vodila otroško cirkuško delavnico.
BS, foto: SHERPA
ŠKM banda, Carneval ter Ludovik Material. Kot kulisa so se ob nastopih vrteli animirani filmski vložki. Na festivalski program so v čast letos preminule slovenske igralske legende Poldeta Bibiča uvrstili film Moj ata, socialistični kulak. Na velikem platnu je znova oživel prvi slovenski celovečerec Na svoji zemlji. Iz Srbije sta v program prišla še filma Cinema Komunisto in Stara šola kapitalizma, iz Bosne in Hercegovine pa Težko je biti fin. Festival bodo uradno zaključili prihodnjo soboto, ko bodo mladi filmski ustvarjalci na vrtu Ipav-čeve hiše predstavili svoje video izdelke in premiero filma Mamica prehitro, ki so ga posneli v video krožku OŠ Franja Malgaja.
StO
NOVI TEDNIK
KULTURA
9
Umetniki ustvarjali v Rogatcu
Pretekli teden je bila v Rogatcu pod okriljem tamkajšnjega zavoda za kulturo, turizem in razvoj že šesta likovna kolonija Rogatec Strmol. Umetnica Erna Ferjanič Fric je tudi tokrat v goste povabila pet umetnikov iz različnih koncev Slovenije. Druženje je bilo izjemno ustvarjalno, kar dokazuje razstava, ki zdaj krasi dvorec Strmol.
Na tokratni koloniji so poleg organizatorke Erne Ferjanič Fric, ki je neutruden motor kolonije, sodelovali Niko Ribič, Franci Golob, Rado Jerič, Zoran Rožič in Boni Čeh. »Poleg slikarjev vsako leto povabim vsaj enega kiparja, ki še dodatno popestri kolonijo, a letos je povabljena kiparka žal zadnji trenutek odpovedala sodelovanje. Tako smo se tokrat zbrali le slikarji,« je nekoliko razočarano povedala Ferjanič Fri-čeva. A produktivnosti kljub temu ni manjkalo.
Brez gore in dvorca ne gre
Umetniki so ustvarili več slik kot pretekla leta, saj je navdiha, kot so povedali, v Rogatcu na pretek. Najbolj so jih navdušili prelep trg, dvorec Strmol, baročna cerkev in seveda Donačka gora, ki je tista, ki vsako leto privabi številne poglede umetnikov. Še številni motivi narave so
Niko Jerič je le eden od umetnikov, ki so na platno ujeli podobo Donačke gore, ki ji mnogi pravijo kar štajerski Triglav.
se znašli na platnih, nekatere pa so najbolj začarali konji, ki so jih slikarji prav tako upodobili na kar nekaj slikah. Kot je v navadi, so kolonijo zaokrožili s postavitvijo razstave. Slike si bo tako v dvorcu Stmol mogoče ogledati do 3. oktobra, v okviru kolonije pa je izšel
tudi katalog s predstavitvijo sodelujočih umetnikov in po enega njihovega dela.
Umetniki sicer poudarjajo, da se kolonij ne udeležujejo le zaradi priložnosti za ustvarjanje v znanem ali neznanem okolju, temveč predvsem zaradi druženja - tako z domačini kot s prijatelji umetniki. V
Rogatcu jih že tradicionalno gosti družina Jutriša, številni domačini in turisti se ustavljajo in si ogledajo ustvarjalni proces, druženje z ostalimi umetniki pa ponuja predvsem izmenjavo izkušenj.
AD
Foto: ERNA FERJANIČ FRIC
cART poživil poletno soboto
Mlade umetnice so minulo soboto v podhodu pri Osrednji knjižnici Celje pripravile že drugi poletni sejem unikatnih izdelkov, ki so ga poimenovale cART.
S svojo ponudbo drobnih umetniških izdelkov, bižuterije, torbic in podobno so vnovič pritegnile pozornost številnih obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledovali privlačno ponudbo, nekateri so tudi kupovali. Sejem so mlade umetnice popestrile še s priložnostnimi delavnicami za mlade in tako poskrbele za res pestro dogajanje v vročem avgustovskem sobotnem dopoldnevu.
BS, foto: TimE
... večera muzikalov v izvedbi pevke Tanje Ravljen in pianista Simona Dvor-šaka, ki bo v petek ob 21. uri v atriju gostišča Local v Celju. Tanja Ravljen je diplomantka londonske School of Musical, s celjskim dirigentom in pianistom Simonom Dvoršakom pa bo predstavila izbor skladb iz broadwayskih in westendovskih muzikalov. Vstop prost ...
Hoja po političnem robu
Knjiga je zanimivo branje predvsem za tiste, ki jih vsaj malce zanima notranja politika in jim spomin seže nazaj tako v bližnjo kot bolj oddaljeno zgodovino razpadanja bivše SFRJ in tako ali drugače vpleteni v slovenski vsakdan spoznavajo, da politična srhljivka morda niti ni tako iz trte izvita. Vsaj kar se tiče različnih političnih povzpetnikov, ki jim je malo mar za državo, mislijo predvsem nase in blagor svojih političnih privržencev.
Rdeča nit zgodbe je nekakšen »udbovski« denar, ki naj bi bil varno shranjen v eni od tujih bank. Zanj menda vedo tako predstavniki nekdanjega režima kot novodobni politiki. Oboji novce še kako potrebujejo, da bi se lahko bodisi povzpeli na najvišja mesta v državi ali vladali vsaj iz ozadja, če ne morejo več iz prve bojne črte.
Glavni junak pripovedi je pravnik in strokovnjak za mednarodno pravo, ki dobro pozna bančne goljufije, načine pranja denarja, povezave med starimi in novimi političnimi silami. Ko mu predsednik vlade naloži težko nalogo, naj za božjo voljo v dobro države le najde »izginuli« milijon, ki so ga prejšnji oblastniki katapultirali nekam na tuje bančne račune, se glavnemu junaku niti sanja ne, da bi zaradi tega posla lahko bil celo ob glavo. To dojame, ko postane s soprogo žrtev zrežirane prometne nesreče. Ostane vdovec z uspešnim sinom, poslovnežem, ki preko svojega zasebnega podjetja prav tako občuti lovke gospodarjenja, ki je na moč podobno tistim, ki so našo državo pripeljali na rob preživetja. Tudi zato je V objemu lože več kot zanimivo branje za tiste, ki so prepričani, da politika ni rezervirana le za politično elito, pravico do vplivanja in sprejemanja pravih odločitev ima namreč sleherni državljan. Politika naj bi namreč v močno poenostavljen smislu bila sila preprosta: kako v začetku raznovrstna stališča približati v dobro države, skupnosti, družbe ...
O AVTORJU
Igor Karlovšek je avtor žanra kriminalk oziroma kar političnih srhljivk. Njegovo delo V objemu lože je nadaljevanje Polnočne lože. Sicer pa je Karlovšek slovenski pisatelj, scenarist in odvetnik, ki je že leta 2004 prejel nagrado večernica za najboljšo otroško in mladinsko literaturo za roman Gimnazijec. Snov v svojih romanih črpa iz vsakdanjega življenja in tudi zato so njegovi romani izredno družbeno politično aktualni.
BPT
PRIPRAVE NA OSREDNJO SREDNJEVEŠKO PRIREDITEV DEŽELA CELJSKA VABI
Petek, 24. avgust, 13.00 - 20.00, STARI GRAD CELJE
SREDNJEVEŠKA PRIREDITEV: DEŽELA CELJSKA VABI
Sobota, 25. avgust, 13.00 - 20.00, STARI GRAD CELJE
Cena vstopnice: 2 EUR, vključuje brezplačni avtobusni prevoz na Stari grad Celje in nazaj. Vstopnice boste lahko kupili na Starem gradu Celje.
2012
Poletje v CELJU
knežje, mestu
Več info v TIC Celje, Pl^^ www.celeia.info. ^^^H
ZAVOD CELEIACEUE
10
REKREACIJA
NOVI TEDNIK
Podlistek Od začetkov do danes bomo objavljali do starta letošnje prireditve 1. septembra.
Sedemindvajsetkrat iz Celja do Logarske doline
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE -
MIGAMO Z VAMI!
Generalni medijski pokrovitelj maratona državnosti in maratona Celje-Logarska dolina
Le še enajst dni je preostalo do 28. maratona od Celja do Logarske doline. Trenutne vremenske razmere in še posebej temperature zraka ne dajo slutiti, kako blizu je tradicionalna prireditev.
Kako sveža bo prva sobota v mesecu septembru, lahko trenutno le ugibamo, predvsem z upanjem, da ne bo deževna.
Ustanovitev društva
V prejšnjem podlistku smo orisali, kako je potekalo prvih deset pohodov. Na zadnjih so se že merili tekači in beležili nekaj izjemnih dosežkov. Udeležba se je povečevala, na desetem je bilo 665 pohodnikov in tekačev. Na 11. ultramaratonu leta 1995 jih je bilo prvič več kot 700. Tri leta prej se je Ivan Žaberl po nekaj prehojenih poteh do Logarske doline preizkusil tudi na ultramaratonu v švicarskem Bielu (100 kilometrov) in se spoznal s tedanjimi organizatorji celjske prireditve Francem Smodišem, Ladislavom Perčičem in Sretanom Popovičem. Kmalu je prevzel vodenje takratnega organizacijskega odbora, ki je deloval pod okriljem Planinskega društva Celje. Že leto poprej je s sodelovanjem začel sedanji predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje (DMPC) Odon Simo-nič. Žaberl, Simonič in ostali so se odločili, da se po jubilejnem, desetem maratonu, organizirajo kot društvo. »V javnosti sem bil kmalu bolj prepoznaven po maratonu kot pa po funkciji, ki sem jo takrat opravljal,« je priznal prvi predsednik Žaberl. Med ustanovnimi člani DMPC so bili še podpredsednik Simo-nič, tajnik Popovič, Smodiš, Jože Tonkli, Cveto Kolenc, Perčič, kmalu pa so se pridružili Ivan Kregar, Hubert
Ankerst, Leopold Drame, Dragica in Franc Tratnik, Marija Abraham, Helena Ograjenšek, Stane Novak, Vida in Žani Valenčak ...
Prelomno leto
»Leto 1995 lahko ocenim kot mobilizacijo ljubiteljev teka in pohodništva ter konsolidacijo organov društva in širitev aktivnosti. Tako je društvo prevzelo organizacijo teka državnosti, ki ga je v bistvu pričel Ladislav Perčič s svojimi somišljeniki. Navezali smo stike z organizatorji pastirskega praznika v Pil-štajnu in organizirali pohod Celje - Pilštanj. Pridružil se nam je moj dobri prijatelj iz osamosvojitvene vojne Štefan Šemrov, ki je zaslužen, da se nam je k organizaciji priključila Slovenska vojska,« se prelomnega leta spominja Žaberl. Največje priznanje za
Ivan Žaberl
delovanje DMPC je bilo povabilo leta 1999 na sestanek organizatorjev Evropskega ultramaratonskega pokala. V Schwäbisch Gmündu je bil naš maraton vključen v omenjeno tekmovanje. Zaradi nezdružljivosti funkcij
je Žaberl predsedniško mesto prepustil Simoniču. Leta 2002 je bil cilj iz kampa v Logarski dolini prestavljen k Hotelu Plesnik, čez tri leta pa k Penzionu Na Razpotju, ko je bila v Celju dodana dvo-kilometrska pentlja, tako da je proga dejansko merila 75 kilometrov.
Barberjeva vladavina
Med leti 1995 in 2004 je Stanko Barber zmagal petkrat, Milan Zupanc dvakrat, po enkrat pa Borut Bedrač, Celjan Milan Pilih in Stane Ferfila. Anka Pugelj je dvema zmagama dodala še dve, slavile so še Helena Čuvan, Mateja Udovč, Vasilija Kos in Justina Vidmar, pa tudi Nemke in Čehinja. »Po rekordnem teku sem v naslednjih letih zmagoval vsakič, ko sem se pojavil na štartu,« je svojo
Na prvi kolesarski orbiti
Sredi avgusta je kolesarski klub Atom iz KS Ponikva v Šentjurju priredil prvo kolesarsko orbito. Tako so poimenovali rekreativno kolesarjenje, ki se ga je udeležilo kar 53 ljubiteljev koles.
S polno mero dobre volje in primerne kondicije so se udeleženci vseh starosti podali na traso, ki je potekala skozi tri občine. Na štartu so se zbrali na Dolgi Gori, peljali skozi Sladko Goro, Ponikvo, Loče in preko Svetega Jerneja vse do cilja na Dolgi Gori. Prevozili so 37 km kar precej hribovite trase in kljub temu vsi udeleženci varno prispeli na cilj.
V kolesarskem klubu Atom so bili z odzivom kolesarjev zadovoljni in še dodatno motivirani, da poskrbijo za nove rekreativne prireditve.
DAVORIN DROBNAK
pripoved začel Barber iz Velenja. »Leta 1998 sem moral na operacijo slepiča. Toda test pripravljenosti je bil dober, obenem pa so začela ugašati moja najboljša tekaška leta. Dvakrat sem premagal mladega tekača Marka Vojsko, ki ni znal taktično odteči zadnjega dela proge, predvsem pa je obakrat dehi-driral zaradi premalo zaužite tekočine. Zgodilo se je, da si je do Ljubnega pritekel že 9 minut prednosti. Malo pred
Solčavo je že imel težave s krči. Nekaj časa sva tekla skupaj, a je bil neučakan in je pospešil. Toda malo pred vstopom v Logarsko dolino sem ga dohitel, pri mitnici pa sem že imel dobrih sto metrov naskoka. Tega pa sem do cilja taktično ubranil.« To so besede najuspešnejšega tekača, ki je zbral kar osem zmag. Stane Barber je zmagoval tudi »z glavo«.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Najtežji, obenem pa najslajši so zadnji metri ...
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
POHODNISTVO
25.	avgust
Planinski izlet na Debelo peč. Odhod z železniške postaje na Grobelnem ob 6. uri. Info: Športno društvo Grobelno.
26.	avgust
Na Prevorju pripravljajo 4. tradicionalni Guzajev pohod. Začetek je ob 10. uri, zaključek pa ob 16. uri v športnem parku Prevorje.
V Laškem bodo pripravili pohod po Poteh I. celjske čete. Pohodniki bodo na pot krenili ob 6.30 z avtobusne postaje v Laškem, čez Olešče v Šentrupert, ker bodo svečano obeležili 71. obletnico poboja I. celjske čete.
Med udeleženci je bil Slavko Zupanc iz Boboveka pri Kranju najbolj od daleč, prvi je progo prevozil Matjaž Pevec s časom 1 minuta 13 sekund, najstarejši udeleženec je bil 64-letni Ivan Čede iz Dramelj, najmlajši pa 9-letni Nejc Petelinšek.
VADBA TAIJIQUANA 25. avgust
Predstavitev oblike gibanja Taijiquana z orodji: mečem, pahljačo, palico ob 10. uri v Mestnem parku Celje. Brezplačen ogled in sodelovanje. Info: Taiji - društvo za zdravo gibanje
Delovni čas BobKarta: vsak dan od 11. do 19. ure
Št. 66-21. avgust 2012
PRIMERNO ZA VSE STAROSTI •HITROST URAVNAVATE SAMI
NOVI TEDNIK
FOTOREPORTAŽA
11
Otrok in mladih med nogometom na mivki ni motilo niti pripekajoče sonce.
Vas mika?
Medgeneracijsko »bazenjenje«
Kevin Rihtar
V zgodnjih večernih urah so za obiskovalce pripravili še modno revijo.
»Zelo smo zadovoljni; tako s programom kot z odzivom ljudi,« sobotno celodnevno druženje ob bazenu za obiskovalce vseh generacij ocenjuje direktor Medgeneracijskega centra Celje Kevin Rihtar. In če je na prvi pogled šlo vreme organizatorjem na roko, bi morda kakšna stopinja Celzija manj in posledično manj pripekajoče sonce k bazenu privabila še več starejših in tudi družin z majhnimi otroki.
Medgeneracijsko druženje ob bazenu so v centru prvič pripravili lani, ko se ga je udeležilo okrog 750 ljudi, letos pa je obisk malo presegel številko 800. »Pool Experience ( »bazenjenje«) je bila tudi dobra priložnost, da se na tak način zahvalimo našim prostovoljcem. Da se družijo in sproščeno preživijo dan,« je povedal Rihtar, čeprav je bila prav na plečih prostovoljcev tudi izvedba večine programa med 9. in 21. uro.
Za obiskovalce so pripravili vrsto športnih aktivnosti od odbojke in nogometa na mivki do spusta po toboganu ter animacijske igre in kreativne delavnice. Študenti medicine so ves dan na t. i. »Medicin placu« prikazovali postopke nudenja prve pomoči, ljudi pa tudi osveščali o pomenu zdravega načina življenja.
Novosti letošnje prireditve sta bili obisk Potujoče knjigarne ter večerna modna revija, ki so jo pripravili mladi modni ustvarjalci. Podobno kot lani so v centru spet poskrbeli, da je bazen lahko obiskalo tudi 150 ljudi, ki si sicer tega ne bi mogli privoščiti. Nekaj vstopnic so razdelili že vnaprej, nekaj so jih obiskovalci prevzeli ob vhodu na bazen.
IVANA STAMEJČIČ Foto: TimE
V Potujoči knjigarni so obiskovalcem brezplačno razdelili malo več kot 200 knjig.
Poznate postopke oživljanja in reševanja? Na »Medicin placu« je svoje znanje v soboto osvežilo kar nekaj ljudi.
Kotiček za najmlajše
Do Olimpijinega skalpa manjkali le centimetri
Drugi na lestvici - Neporaženi po šestih krogih! - Derbi z vodilnim Mariborom v soboto ob 18. uri
Za celjskimi nogometaši sta odlična štarta v novo sezono, tako v 1. kot v 2. slovenski ligi. Celje in Šampion sta trenutno na drugih mestih, oba sta še neporažena. Za celjskim prvoligašem je že šest krogov, Marijan Pušnik je s svojimi varovanci zbral po tri zmage in remije.
Nekaj sreče je bilo v Ljubljani, ko se je pri 2:1 za Olimpijo stresla celjska vratnica, nato pa precej smole, kajti na drugi strani je tudi 18-letni Nejc Plesec zadel vratnico, Roman Bezjak pa je dvakrat zdrvel sam proti Šeligi, a ga ni uspel ugnati za 3:2.
Bilalijev prvenec
Olimpijin vratar je iz Štor in se je uveljavil na Skalni kleti, za Olimpijo sta zadela Antonio Delamea Mlinar in Boban Jovič, oba bivša igralca Šampiona, malo pa je manjkalo, da bi za »zmajčke« zadel še tretji Celjan Rok Baskera, ki je trikrat sprožil v finišu. V Celju imamo širok kader mladih nogometašev, ki bi jih bilo smotrno izkoristiti za lastne
WWW.CINKARNA.SI
CC
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
potrebe. Toda to je tema za globlje analize.
Po 15 minutah je bilo 2:0. Če je bil prvi zadetek plod krasne akcije, pa je bil drugi boleč. Po nesporazumu med vratarjem in branilcem je med njiju vtekel Vicente, se dotaknil žoge, nato pa ga je zbil Matic Kotnik. Po strelu z bele točke ni bil daleč od žoge ... Mlado moštvo lahko doživi celo polom, tudi takšni pomisleki so se tedaj porajali. Toda ne. Sledil je volej Roma-
Led je prebit
Uroš Rošer je oba dosedanja zadetka dosegel z bele točke. Najprej je Rudarju zagotovil točko v Celju, zdaj pa še zmago proti Triglavu.
Nogometaši velenjskega Rudarja so prišli do prve zmage. Pred maloštevilnimi domačimi gledalci so z 1:0 premagali kranjski Triglav.
Edini gol je z enajstmetrovke dosegel Uroš Rošer. Velenjčani so na uvodnih petih tekmah vknjižili le dve točki, ko so remizirali proti Muri in Celju. Do prve zmage so prišli z novim trenerjem Andrejem Gor-škom, ki naj bi Ob jezeru vendarle dobil priložnost za dokazovanje, čeprav je bilo kar nekaj trenerjev, ki so se pojavljali kot kandidati, da sedejo na velenjsko klop. Rudar je bil tokrat proti Triglavu slabši nasprotnik, a na koncu štejejo goli, edini pa je padel v 20. minuti. Nekdanji član Rudarja Petar Stojnić je zamudil v obrambi, napravil prekršek nad Elvisom Brata-novičem v kazenskem prostoru, zaradi česar je glavni sodnik Mitja Žganec dosodil najstrožjo kazen.
Domači trener Andrej Gor-šek je po prvi zmagi v sezoni
Rudar (4-4-1-1): Rozman - Jahič, Bubalović, Berko, Jeseničnik - Čon-ka, Rotman, Rošer, Bizjak - Bratanovič - Klinar. Igrala sta še Firer, Podlogar.
Celje (4-3-1-2): Kotnik
-	Gobec, Kraj cer, Žitko, Korošec - Tomažič Šeru-ga, Vrhovec, Kolsi - Močič
-	Bezjak, Bajde. Igrali so še Bilali, Plesec, Horvat.
Makedonec Lutfi Bilali je s prodornostjo nase opozoril že na tekmi z Muro, v Stožicah pa je skoraj podivjal od veselja, ko je izenačil na 2:2.
na Bezjaka, v 26. minuti pa je po podaji Tomažiča Šeruge krenil proti vratom, počakal, da je mimo podrsal Sreteno-vič, nato pa zatresel mrežo. Po četrtem golu je »Bezo« trenutno drugi strelec lige. Tudi v 2. delu so Celjani potrebovali 15 minut, da so zapretili. Ko pa je streljal Marko Kolsi, so izenačili. Od veselja je skorajda podivjal Makedonec Lutfi Bilali: »Spremljal sem akcijo in se uspel prvi dokopati do odbite žoge. Prvenca v prvi
dejal: »Občutki po prvi zmagi so zelo dobri, tudi zato, ker smo uspeli izpolnili cilj, ki smo si ga zastavili pred tekmo. Ta je sicer pokazala določene slabosti v igri, a to je posledica psihičnega razmišljanja, tudi krča, v katerega so fantje padli po petih tekmah brez zmage. Predvsem po vodstvu so fantje igrali nesproščeno. Naša ekipa mora v prihodnje igrati na višjem nivoju, predvsem zadnja vrsta, ki ne sme dopustiti, da prejmemo gol. V preteklih tekmah jih je bilo veliko, veliko manj je bilo danih. Zdaj nas čakajo Domžale. Bistveno lažje bomo lahko zaigrali po tej zmagi, potem ko je bil led prebit.« Velenjčani so s petimi točkami na osmem mestu.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
ligi seveda ne bom nikoli pozabil. S točko smo lahko povsem zadovoljni.«
Smeh pred slabimi časi
Trener Celjanov Marijan Pušnik je sijal od sreče: »Čestitam fantom za odlično igro v drugem delu. Začeli so katastrofalno, tako v tej prvenstveni sezoni še ne. Igralci zvezne vrste se niso držali dogovora. Storili so dve veliki napaki, sprva pri zapiranju, nato pri varovanju. Krajcer, Žitko in Kotnik so slabo posredovali. V nadaljevanju smo vse nadoknadili, zaprli dostope do našega gola. Zamenjave so dodale novih moči, v drugem delu smo bili boljši od nasprotnikov, žal pa nismo dosegli tretjega gola. Toda pogumno so fantje zaigrali po visokem zaostanku, prikazali so veliko želje in teka. Vrhovec, Plesec, Kolsi in Korošec so malce izstopali.« Je bilo tekaško razmerje v zadnjem delu na celjski strani? »Fantje so resnično dobro tekli, in tudi igrali. Dobro so pripravljeni, a jim sicer še veliko manjka. Zelo sem vesel trenutnega izkupička, zato sem nasmejan, toda slabi časi bodo še prehitro tu.« Danes sledi prijateljska tekma v Zagorju, nato pa domači tekmi z Mariborom in Aluminijem. »Tako, kot smo igrali v zadnjih 20 minutah, si želimo v povprečju igrati tričetrt tekme. Stožice so velik izziv za mlade fante in to nas je skorajda pokopalo v uvodu obračuna. Upam, da bo proti Mariboru drugače.« Je bila taktična zamisel ustrezna? »Čeprav smo odkrito načrtovali zmago, smo želeli v prvem delu prepustiti vodenje igre domačima osrednjima branilcema Sretenoviću in Zarifoviću. Toda pri prvem golu so bili Vrhovec, Kolsi, Šeruga in Gobec predaleč od tekmecev. Po 2:0 pa je sledil občuten dvig v naši igri.« Domačega trenerja Šiljaka (pre)dolgo ni bilo iz
slačilnice: »Pri 2:1 smo imeli zelo lepo priložnost za višje vodstvo. Če bi zadeli, bi bilo marsikaj drugače ...«
Velika sobota
Med pohvaljenimi celjskimi nogometaši v Stožicah je bil bočni branilec Miha Korošec: »Vtis je fantastičen, kajti po zaostanku dveh golov smo imeli celo možnost za zmago. Zdaj vidimo, da resnično zmoremo. Če bomo v soboto pravi, se lahko zoperstavimo tudi Mariboru. Ima veliko število kakovostnih igralcev, zato menim, da jutrišnji dvoboj z zagrebškim Dinamom ne bo vplival na njih.« Branilec Marko Krajcer je sicer poudaril, da je kriv za enajstmetrovko, toda nismo mu verjeli. Šlo je za nesporazum z vratarjem. Kotnik je očitno menil, da je bližje žogi, kot je bil v resnici. Tudi Krajcer je imel mešane občutke: »Imeli smo tudi nekaj sreče. Po >smrtnih< priložnostih pa smo celo malo razočarani, ker nismo zmagali. Mariborčani so najboljši v naši ligi, toda mi moramo zmagovati doma, tudi proti njim. Niso noben >bavbav<, z borbenostjo nam lahko uspe.« Obiskovalci so v Stožicah videli zelo všečno predstavo, a bilo jih je komaj 500. Sobotni štajerski derbi se bo v Areni Petrol začel ob 18. uri, glede na vremensko napoved bi bil ustreznejši termin vsaj dve uri kasneje. Napadalca Nikolo Ivanovića je od prvega nastopa oddaljil le manjkajoči podpis na ustreznem ministrstvu, Benjamin Verbič pa bo začel trenirati in igrati navkljub težavam s hrbtenico.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
LESTVICA 1.SNL
MARIBOR	6	4	2	0	9	314
CELJE	6	3	3	0	7	412
LUKA KOPER	6	3	2	1	5	211
GORICA	6	3	1	2	11	810
DOMŽALE	6	3	0	3	5	5 9
ALUMINU	6	3	0	3	7	8 9
OLIMPUA	6	2	2	2	11	8 8
RUDAR	6	1	2	3	4	10 5
TRIGLAV	6	1	1	4	1	4 4
MURA 05	6	0	1	5	5	13 1
Roman Bezjak je bil zelo spreten v 1. polčasu, v nadaljevanju pa, ko sta se mu ponudili dve zreli priložnosti, se ni dobro odzval. Kljub temu je vse širša tarča menedžerjev oziroma drugih klubov.
Kakšna bo diagnoza za Periča?
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so na zadnji pripravljalni tekmi premagali Sevnico s 36:20.
Znova je manjkal kapetan Dejan Perič, ki ima težave s poškodbo prepone. Kazalo je že, da bo moral na operacijo, toda ta teden bodo sledili novi zdravniški pregledi. Okrevanje po operativnem posegu bi terjalo dva do tri mesece odsotnosti, medtem ko bi se ob uspešni terapiji lahko že prej vrnil na igrišče. Pred tedni je Perič poudaril, da je pred njim zadnja sezona v karieri. Ni jih veliko, ki so tako ogromno prispevali k uspehom celjskega športa.
Proti Sevničanom sta po osem obramb zbrala Matevž Skok in Urban Lesjak. Osemkrat je zadel Sebastian Skube, dvakrat tudi Mate Lekai, ki je prvič zaigral v celjskem dresu. Z madžarsko reprezentanco je namreč nastopal na olimpijskih igrah v Londonu.
DŠ
Foto: GrupA
S
f*
i
\

i
jr pivo»»»"a
cc
CINKARNA
P
Dejan Perič, bržkone na razpotju .
Z izpahnjenim kolenom na stopničkah!
Nemško prvenstvo v cross-countryju postaja vse bolj zanimivo in napeto. Nas zanima predvsem zaradi Preboldčana Marka Jagra, ki dve dirki pred koncem še vodi v skupni razvrstitvi razreda ATV, čeprav je bilo na zadnji dirki po hudi nesreči videti, da je zanj sezona zaključena.
Dokazal je, da ni le hiter, ampak neverjetno vzdržljiv in z izpahnjenim kolenom je pridirkal do tretjega mesta.
Z glavo v jarek
Peta dirka nemškega prvenstva v cross-countryju je bila v Muhlhausenu na nenavadni trasi, ki je bila mešanica skoraj superkrosa z dolgimi skoki in vrtoglavo hitrega endura, en odsek hitrostne preizkušnje pa je bil speljan celo po asfaltu. Prav tam je Jager že v prvem krogu z veliko hitrostjo pridrvel v dirkača, ki je štartal pred njim in zaradi napake pretirano zaviral pred ovinkom. Marko se mu zato ni mogel izogniti. Trk je bil tako silovit, da je Jager končal v jarku pod cesto - na glavi pod svojim can-am outlander-jem 1000 R. Po tem, ko si je pretekli vikend na treningu
Jager, ko je bil še v vodstvu.
poškodoval levo koleno, jo je tokrat še veliko huje skupilo desno. Kljub ščitnikom je bil namreč udarec tako hud, da je koleno skočilo iz ležišča. Marko je dovolj velik silak, da je koleno potisnil nazaj in s pomočjo gledalcev uspel izvleči štirikolesnik nazaj na progo. Gledalci so bili nato priča tekmovalcu, ki je tulil
Približal se
■	■ 1	I ■ v ■
je najboljšim
V nemškem Branderburgu je bilo evropsko prvenstvo v
biljardu.
Med mladinci je Celjan Denis Kragolnik izenačil najboljšo dosedanjo slovensko uvrstitev, peto mesto. To mu je uspelo v igri desetka. V vseh disciplinah se je uvrstil v finala, izločili pa so ga tekmovalci, ki so kasneje osvojili kolajne. Denis je vidnejšo uvrstitev dosegel še v igri 14+1, v kateri je bil deveti.
DŠ
pod čelado, a vendar iz kroga v krog prehiteval tekmece. Z zadnjega mesta, kamor je padel po nesreči, se je na koncu uspel prebiti na zmagovalni oder. Osvojil je tretje mesto in še ohranil skupno vodstvo v prvenstvu.
Vrtoglava hitrost
Do predzadnje dirke je na srečo sedaj enomesečni premor in Marko upa na popolno okrevanje pred nadaljevanjem sezone. »Dirka je bila neverjetna, na posameznih odsekih sem motor vrtel v blokado, kar pomeni hitrost 130 kilometrov na uro. Na takšni podlagi na štirikolesniku to ni šala. A najhuje je bilo zaradi dejstva, ker sem ves čas dirkal z neverjetnimi bolečinami. Po nesreči in izpahu kolena sem se namreč še komaj držal na štirikolesniku, a vendar stisnil zobe in dokazal, da sem letos kljub vsem zapletom upravičeno favorit za naslov nemškega prvaka,« je po dirki povedal Marko Jager, ki trenu-
V SPOMIN
Vinko Lavrinc
Že moji prvi strelski koraki se niso izognili Vinku Lavrincu, čeprav sem začel v strelski družini Staneta Rozmana v Laškem. Bil je namreč takšen, da je vedno priskočil na pomoč s svojim znanjem. Spomnim se tekme v Laškem. Nisem ga poznal, a vseeno je pristopil in me podučil, kako naj sprožim, da ne bom strele, kot pravimo, »cukal«. Ko se je moj prijatelj, sošolec, prestavil iz laškega v rečiški klub, sem mu sledil tudi sam. Na prvih treningih sem streljal s puško. Že po nekaj urah vadbe mi je Vinko dejal: »Danes boš poskusil prijeti pištolo, da vidim, kakšno roko imaš.« Vsi člani v strelski družini Dušana Poženela so bili po večini »pištoljaši«, jaz pa »puškaš«. Z veseljem sem preizkusil drugačno orožje. Že po nekaj strelih me je začel prepričevati, naj se posvetim pištoli, češ da vidi, da imam »pravo roko«. To so bili trenutki, ki so naju z Vinkom še bolj zbližali, povezali. Začel sem redno trenirati in se družiti z njim.
Vedno nas je znal podučiti, kaj delamo prav in kaj napačno. Ni bilo tekmovanja, da kot trener ne bi bil poleg nas. Na vsaki tekmi so k njemu pristopali različni ljudje, ga spraševali po nasvetih in informacijah. Bil je poln znanja o orožju, strelivu. In tudi kakšno krepko je znal usekati po politiki. Minevala so leta in skozi njegove roke se je zvrstilo ogromno strelcev, ki so se udeležili prav vseh velikih tekmovanj, le udeleženca olimpijskih iger Rečica žal še ni imela. Upam, da nam bo to v prihodnosti uspelo. Njegov največji ponos je bila vsekakor najstarejša hči Helena, ki je postala državna reprezentantka in osvojila naslov evropske in balkanske prvakinje. Podobnih uspehov se je kasneje veselila tudi Ksenija Maček.
Zanj je bil pomemben vsak rezultat. Vedno ne moreš zmagati. Slabše uvrstitve je pospremil z besedami: »Saj bo, le pridno treniraj.« Ne spomnim se niti enega dneva, da Vinko ni bil pri-
soten na strelišču. Vedno ga je odklenil in po treningih zaklenil. Bili smo tam, pa četudi so nas doma čakala kmečka opravila. Kot mlad strelec takrat nisem dojemal, da lahko imaš strel-stvo tako neizmerno rad, kot ga je imel Vinko. Z leti spoznaš, da je vse mogoče, na naš šport sedaj gledam nekoliko drugače kot prej. Vinko nas je znal popeljati v vse možne vode, povezane s strelstvom. Vzgojil je sodnike, trenerje. Naučil nas je voditi treninge, privzgojil čistiti orožje, navadil skrbeti za strelišče...
Po letih tekmovanj so prišli časi, ko je celotno obveščanje potekalo preko elektronske pošte, ki pa je ni znal uporabljati. Rotil nas je, naj ga nemudoma obvestimo o razpletih. Če smo dosegli zmago, smo ga z veseljem poklicali še pred podelitvijo priznanj. Sleherna točka je namreč pomembna v skupnem točkovanju za najboljšo slovensko strelsko družino. Vinko Lavrinc je s svojim marljivim in požrtvovalnim delom najbolj zaslužen, da smo bili kar enajstkrat najboljša strelska družina v Sloveniji. Sedaj, ko ga ni več med nami, mu sporočamo, da je naš tudi 12. naslov. To priznanje bo samo njegovo. Med dolgoletnim delovanjem smo skupaj zbrali preko 370 pokalov, ki jih je Vinko vsakomur z veseljem kazal. Vem, da bo odličnih dosežkov v Rečici še veliko, saj njegovega začrtanega dela ne mislimo zanemariti, temveč le še nadgrajevati. Vinka ne bom nikoli pozabil.
ANDREJ BRUNŠEK
Marko Jager
tno še ne ve, kako natančno se bo razpletla zgodba s poškodovanim kolenom.
DŠ
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 6. krog: Olimpija - Celje 2:2 (2:1); Delamea, Mlinar (5), Jovič (15-11 m); Bezjak (26), Bilali (75), Rudar - Triglav 1:0 (1:0); Rošer (20-11 m), Maribor - Domžale 2:1 (1:0), Gorica - Koper 2:0 (2:0), Mura - Aluminij 1:3 (0:2).
2.	SL, 3. krog: Radomlje - Dravinja 4:0 (1:0), Šmartno 1928 - Zavrč 1:2 (0:0); Han-kič (68), Šampion - Bela krajina 2:0 (0:0); Leskovar (51),
Jovanovič (88). Vrstni red: Krka 9, Šampion 7, Šmartno 6, Šenčur 5, Dob 4, Radomlje, Zavrč, Bela krajina 3, Krško 2, Dravinja 0. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Sreda, 22. 8.
NOGOMET
Pokal NZS, 1. krog: Dravograd - Rudar, Šmarje - Aluminij, Kamnik - Dravinja (17)
www.novitedniLcomwww.radiocelje.com
14
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
»Nekdo je razumel, da v čudovitem Sevčniku to manjka,« je dejal domači župnik Janez Furman, ki je Priložnost za druženje, brez pregovorne savinjske varčnosti. Blagoslov nove kapele v Sevčniku so zaključili blagoslovil nove kapele.	s pogostitvijo množice domačinov ter okoličanov.
Nova kapela jih je še bolj povezala
V okolici Sevčnika so veliko ugibali o razlogu za postavitev nove kapele - Njena postavitev je povezala verne, manj verne in neverne
Tisti, ki ne ve, kako lahko postavitev nove kapele nek kraj poveže, bi v nedeljo moral obiskati zaselek Sevč-nik v okolici Andraža nad Polzelo. Ko smo se peljali na slovesno blagoslovitev nove kapelice, smo srečevali pešce, ki jih peklenska vročina sploh ni ovirala, da se ne bi udeležili za kraj zgodovinskega dogodka.
»Nekdo je razumel, da v čudovitem Sevčniku to manjka,« je v nagovoru ob blagoslovu povedal domači andraški župnik Janez Furman, med Slovenci bolj znan po svoji levi politični usmerjenosti in Forumu 21. Tisti, ki je razumel, kaj Sevčniku manjka, je bil domačin Ciril Sitar mlajši, med ljudmi od blizu in daleč pa je bila največja uganka, s kakšnim namenom je bila kapela postavljena. Kot vemo, ljudje postavljajo kapele na primer v zahvalo bogu za ozdravitev in iz različnih drugih razlogov, zato v okolici Sevčnika niso nehali ugibati o Sitarjevem namenu. Župnik je župljanom v nagovoru končno pojasnil, da ni bila postavljena s posebnim namenom, ampak preprosto zato, ker je graditelj slišal neki klic, spodbudo.
Domača umetnica je kapelo poslikala
In komu naj bo načrtovana kapela posvečena, kateremu svetniku? Tudi to so se spraševali v Sevčniku, kjer so letos spomladi začeli delati. Lani je bilo župnijsko romanje v romarsko središče v Lurdu v Franciji, zato dilema ni bila ravno velika. Posvetili so jo lurški Mariji, za poslikavo kapele pa je - velika sreča za vas - poskrbela kar Sitar-jeva soseda Violeta Prungl, stekloslikarka, ki je končala steklarsko šolo v Rogaški Slatini. »Tudi zame je bila poslikava kapele novost,« se je po blagoslovu spominjala mlada likovna ustvarjalka, ki se je o motivih pogovorila
z župnikom. »Povečini so v kapelah motivi s svetniki, mi smo hoteli nekaj bolj redkega,« se spominja načrtovanja. Na okni kapelice je naslikala tudi motiv Adama in Eve, na zadnji strani kapele je njena freska z lurškimi cerkvami, ki so jih Savinjčani lani v južni Franciji občudovali v živo. Mlada umetnica iz Sevčnika je drugače zaposlena v Keramiki Bojnec v Libojah, kjer posliku-je gospodinjsko keramiko, od
različnih skodelic do krožnikov. Poslikava nove kapele v domačem zaselku ji je vzela približno tri mesece, delo je opravila brezplačno.
Med blagoslovitvijo, kjer se je zbrala množica ljudi, se je župnik zahvalil tudi drugim, ki so prispevali k nastanku nove kapele v Sevčniku. Ljudje so prav tako pomagali z visokimi denarnimi prispevki, na pomoč je priskočila tudi Občina Polzela.
Njen podžupan Jože Ku-žnik je tudi zborovodja župnijskega pevskega zbora, ki je ob tej priložnosti razveseljeval krajane tudi s petjem. In v Sevčniku med blagoslovitvijo kapele seveda niso mislili samo na duhovno, ampak tudi na telesno hrano, zato različnih dobrot kljub pregovorni savinjski varčnosti sploh ni zmanjkalo.
BRANE JERANKO Foto: TimE
Ivana Zabukovnik iz Pod-sevčnika:
»Nova kapelica v Sevčni-ku mi pomeni veliko, saj sem lani bila v Lurdu na župnijskem romanju ter danes to podoživljam. Zato mi je še posebej všeč, ker je kapela posvečena lurški Materi božji. Njenega nastajanja nisem spremljala, ker sem bolj oddaljena. Kadarkoli grem mimo kapelic, zmolim, se zahvalim Bogu za vse milosti ter se mu vnaprej priporočim za vso družino.«
Izidor Ograj enšek iz Sevčnika:
»Gradnjo kapelice nisem veliko spremljal, sem pa sošolec graditelja. Zanima me tudi, čemu se je odločil za gradnjo kapele, iz kakšnega razloga, vendar tega ne pove. Sem veren, hodim vsako nedeljo k maši. Kot planinski vodnik hodim po različnih poteh po vsej Sloveniji ter sem tam seveda pozoren na različna znamenja.«
Poslikana je celo zadnja stran kapele, kjer je upodobljena znamenita romarska cerkev v Lurdu. Kapelo je poslikala soseda, stekloslikarka Violeta Prungl, pobudo za njeno postavitev je dal Ciril Sitar mlajši (na fotografiji).
Milan Ožir iz Sevčnika:
»Nova kapelica v Sevč-niku mi je v čast. Kot sosed sem pomagal njenemu graditelju tako, da sem pomagal zidarjem, tudi moja žena je nudila pomoč. Danes na blagoslovitvi kapele so tu zbrani ljudje, ki so v teh krajih doma, vendar jih pri nas še ni bilo.«
Zdenka Prungl iz Sevč-nika:
»Današnji dogodek, blagoslov kapele, pomeni zame osebno druženje ter krepitev medsosedskih odnosov. V Sevčniku, zaselku Andraža nad Polzelo, smo bolj sami zase, danes so prišli od drugod tudi tisti, ki redko pridejo v naš konec. Moja hči, ki je stekloslikarka, pa je poskrbela za poslikavo kapele.«
NOVI TEDNIK
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
15
Marija Vampelj
»Moli in delaj!«
... je recept za dolgo življenje deklice iz okolice Ljubljane, ki je sledila Bogu in minulo soboto v Celju praznovala stoti rojstni dan - Vitalna in polna miline
Zgodbe, ki nam jih piše življenje, so edinstvene, včasih že kar neverjetne - a ob takšni, kot jo je stkalo za sestro Maro, človek ostane brez besed. Kot Marija Vampelj 11. avgusta 1912 rojena deklica v Dobrovi pri Ljubljani je v življenju prehodila mnogo poti, vsem pa je bilo skupno to, da se je na njih razdajala soljudem. In ko se je zadnje mesece s sestrami v redovni skupnosti frančiškank Marijinih misijonark v župniji sv. Cecilije v Celju pripravljala na svojo stoletnico, je spet mislila na soljudi.
»Ker drugega žal ne zmorem več, sem kvačkala prtič-ke,« je skromno odmahnila z roko ob našem nejevernem pogledu, da jih je kar 30 izdelala za svoje praznovanje. »S prostovoljnimi prispevki in z darovi obiskovalcev zanje smo tako zbrali 850 evrov in jih poslali v Kongo Brazavil,« je pojasnjevala sestra Grazyna, ponosna, da so
šolarji v daljni Afriki korak bližje elektriki in pitni vodi v novi šoli, ki jo za njih gradi redovna skupnost.
Da je več redovnih skupnosti?
Marija se je kot četrta rodila v družini z devetimi otroki. Danes so živi še trije, osem let mlajša sestra in brat, ki je ta petek dopolnil 95 let. Srčno si je želel srečanja s sestro, a ker je zaradi bolezni priklenjen na posteljo, se je namesto, da bi on prišel v Celje in voščil jubilantki, proti Ljubljani odpravila sestra Mara.
Da bo postala redovnica in pomagala ljudem, je sanjala že kot majhna deklica. Prvič je to domačemu župniku omenila pri šestnajstih letih, a ji je dejal, naj le razmisli, v kateri redovni skupnosti želi delovati. »Da jih je več? Ni in ni mi šlo v glavo ...« se zdaj nasmeje in pove, da je potem ob prebiranju revij, kot sta bili Bogoljub in Zamorček,
počasi odkrivala tudi podrobnosti iz organiziranosti redovnega življenja. V tem času je dozorela odločitev, da bo misijonarka. A pot do zaobljube je bila dolga še 11 let. »Doma je bilo še pet mlajših otrok, mama je imela ogromno dela. Smilila se mi je, nisem mogla pustiti, da bi obležalo vse na njenih plečih.« Poprijela je za vsako delo, tako na vrtu kot pri živini, prodajala domače pridelke na ljubljanski tržnici, vmes pa obiskovala gospodinjske tečaje in se učila kuhanja in šivanja. »Pri sedemindvajsetih sem odšla - najprej v Ljubljano in potem za 38 let v Italijo.«
Vrnitev v Slovenijo
Leta 1979 se je vrnila v Slovenijo, kjer je delovala v Cerkljah, Mariboru in spet v Cerkljah, Lescah in pred lanskim prihodom v Celje še v Ljubljani. Posvečala se je bolnikom in opravilom
doma, predvsem v kuhinji in na vrtu. Vse njene jedi, še zlasti pecivo in potice, so bile tako dobre zato, ker jih je pripravljala z veliko ljubeznijo, zdaj pripovedujejo ljudje, ki so jih poskusili.
»Zdaj ne kuham več in tudi na vrt me ne pustijo,« se skoraj opravičuje, ko se razgovori o delu in življenju v redovni skupnosti. Pri franči-škankah Marijinih misijonar-kah so te vedno sestavljene tako, da so v njih sestre različnih narodnosti. »To je velika prednost, hitro se naučiš drugih jezikov,« pravi sestra Mara, ki tako ob italijanščini odlično govori še francosko. Pravilo pa je, da sestre med seboj vselej govorijo v jeziku države, kjer so nastanjene.
Pri 85 letih v Bosno
Ko smo vajeni, da človeku počasi pojenjajo moči, se je Marija pri 85. letih pogumna in požrtvovalna, kot je bila vse življenje, s še tremi sestrami, z Italijanko, s Poljakinjo in z Avstrijko, odpravila v Bosno. Kmalu po vojni, ko so se v domače kraje začeli vračati begunci, je bilo to. Spomini na te čase so še zdaj boleči, veliko pretresljivih življenjskih zgodb je slišala. A po drugi strani ji je vsaj nekoliko v uteho to, da so ljudem, ki so bili praktično brez vsega, sestre le lahko pomagale in jih opogumljale.
»V skromni hišici smo v enem prostoru kuhale in spale, v drugem pa uredile razdeljevanje pomoči.« In te je bilo precej, saj je v bosanski Odžak pripeljalo kar nekaj kamionov humanitarne pomoči iz Avstrije in Italije. Pa tudi ur za štedilnikom nobena od sester ni štela, čeprav jih je bilo veliko. »Ljudem smo kuhale, pa pozimi je moral biti vselej pri roki tudi velik lonec čaja,« pravi, ko opisuje, kako so - čeprav v hudem mrazu - ljudje v dolgih vrstah čakali, da so lahko vstopili v razdeljeval-nico pomoči. Pet let misijonskega dela v Bosni je hitro minilo, se zdaj spominja. »Z veseljem bi še ostala, a me je vse bolj bolela noga,« opisuje razlog za vrnitev v Sloveni-
jo, saj je morala na operacijo kolka.
Dan (pre)hitro mine
Sestri Mari življenje mineva med delom in molitvijo. Zato tudi ne preseneča, da stoletnica, ki lahko tudi danes celo bere brez očal, še vedno dobro sliši in uživa ob poslušanju radia ter je kljub palici, s katero si pomaga pri hoji, presenetljivo okretna, recept za dolgo življenje dobesedno izstreli: »Moli in delaj!«
In po njem se ravna tudi danes. Vstaja malo pred 5. uro, se umije, uredi in obleče. »Vse bolj počasna sem pri tem, se mi zdi, da bom morala prej vstajati.« Nato eno uro preživi ob molitvi v kapeli, ob 8. uri sledi maša, zatem zajtrk in dopoldansko delo, po opoldanski molitvi, t. i.
»dnevni uri« v kapeli, je na vrsti kosilo in potem popoldansko delo. Kaj pa počitek? »Po kosilu nikoli ne ležem. Res pa včasih kaj preberem in takrat vselej tudi malo po-dremljem,« nasmejano prikima in pove, da med kvačkanjem prtičkov vselej posluša radio. »Že pri kosilu pa nam pripoveduje šale,« njeno dobrovoljnost podkrepijo druge sestre, sestra Mara pa doda, da se ob 17. uri spet odpravi v kapelo, uro kasneje sledi večerna maša, potem pa večerja in pogovor s sestrami. »V posteljo se spravim okrog devetih, prej pa skoraj vedno še malo poslušam Radio Vatikan.« In v dobri volji, sožitju s sestrami ter molitvi dnevi sestri Mari, polni vitalnosti in miline, (pre)hitro minevajo.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Sestra Mara kljub stotim letom še vedno s tanko belo nitjo kvač-ka prtičke. »Tudi brez očal še gre,« se nasmeje. Prizna pa, da si jih sicer praviloma pred začetkom dela natakne, a če nanje pozabi, je bolj preprosto, da tanko nit pretika v vzorček brez njih, kot da bi vse pripravljeno odložila in jih šla iskat.
Stoletnica s sosestrama - levo Poljakinja Grazyna in na desni Avstrijka Maria. Manjkata Španka Teresa in vodja samostana, Slovenka, sestra Mojca, ki sta bili ob našem obisku po opravkih v mestu.
Na praznično soboto so v cerkvi sv. Cecilije za slavljenko pripravili posebno mašo - somaševalo je kar devet duhovnikov - obiskal pa jo je tudi celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Ob sorodnikih ter prijateljih sta slavljenko med drugim obiskala tudi podpredsednik KS Pod gradom Alojz Ocvirk in v imenu Karitas Zinka Jazbec (na fotografiji). »Veseli smo, da sestra Mara živi med nami. Njena vitalnost in optimizem sta naravnost neverjetna,« se novo priseljeni meščanki na Bregu ne more načuditi Zinka Jazbec.
16
ZA ZDRAVJE
NOVI TEDNIK
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
Gobe nabirajte le, če jih zelo dobro poznate. Kaj hitro se lahko namreč zgodi, da strupeno zamenjamo za užitno. Gobarska društva pogosto pripravijo razstave, kjer si je na enem mestu mogoče ogledati užitne in strupene gobe. Fotografija je z razstave na Planini pri Sevnici pred nekaj leti.
Zastrupitve z gobami niso redkost
Upoštevajte zlata pravila nabiranja in priprave gob
Čeprav se številni gobarji pritožujejo, da je letošnja letina zaradi suše slaba, ni odveč opozoriti na nevarnosti zastrupitve z gobami. Te niso redke niti med poznavalci gob, kaj šele med tistimi, ki jih nabirajo le tu in tam. Zastrupitev je možna tudi, če uživamo sicer užitne gobe.
Točnih podatkov o številu zastrupitev z gobami ni, saj večino primerov zdravniki obravnavajo ambulantno, le težje primere pošljejo na zdravljenje v bolnišnice. Najhujše zastrupitve obravnava Center za zastrupitve Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Kot so nam sporočili, so letos zdravili devet hujših zastrupitev, ki so se na srečo končale brez tragičnih posledic. Dve
osebi sta se sicer zastrupili
z vražjim gobanom, pet pa z ostalimi gobami, ki povzročajo gastrointestinalni sindrom, torej hujše prebavne motnje.
Ob težavah takoj k zdravniku!
Simptomi zastrupitve s strupenimi gobami se razlikujejo glede na vrsto gobe. Primar-
ni simptomi so po besedah mag. Lucije Šarc iz centra za zastrupitve bolečine in krči v trebuhu, slabost z bruhanjem, driska in huda žeja. Lahko se pojavijo tudi močno znojenje, zlatenica, motnje zavesti in dihanja, halucinacije, upočasnjen ali pospešen srčni utrip, vročina, glavobol, bolečine v mišicah in udih ter zmedenost. Prve težave se lahko pojavijo že v prvih šestih urah po zaužitju strupene gobe, nekateri pa prve znake zastrupitve zaznajo šele več kot 24 ur po zaužitju gobe. Dobo, ki preteče od zaužitja gobe do prvih znakov zastrupitve, zdravniki sicer imenujejo latentna doba.
V primeru kakršnihkoli težav se je nujno takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom, ki oceni, ali za zdravljenje zadostuje le ambulantna obravnava ali pa je treba bolnika zdraviti bolnišnično. »Ne smemo se zanašati, da bo driska v enem ali dveh dneh minila, kajti če se zastrupite z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami, lahko pride po prehodnem izboljšanju prebavnih težav do hude okvare organov,
predvsem jeter in ledvic, lahko pa zastrupitev vodi celo v smrt,« poudarja Šarceva. Kot še pravi, so v centru za zastrupitve že obravnavali tudi zelo dobre poznavalce gob, ki so pri nabiranju ali čiščenju gob spregledali strupeno gobo in jo zaužili.
Pozor tudi pri užitnih gobah
Nevarne niso le strupene gobe. Številne težave lahko, če ne upoštevate nekaterih pravil, povzročijo tudi užitne gobe. Lucija Šarc opozarja, da so gobe izjemno težko prebavljiva hrana, zato jih je treba uživati le kot začimbo oziroma kot prilogo h glavni jedi, prav tako jih ni priporočljivo jesti pred spanjem. Jeste lahko le zdrave in ne razpadle ali črvive gobe, zelo pomembno je tudi, da jeste le sveže. To pomeni, da od časa nabiranja do zaužitja gobe ne sme miniti več kot 24 ur, sicer jih je treba ustrezno konzervirati. Gobe so dobro gojišče za bakterije, zato jih, kot pravi Šarceva, ne shranjujte v hladilniku. Ob naštetem še opozarja, naj gob ne uživajo majhni otroci, prav tako naj
se jih izogibajo starejši ljudje ter bolniki z dietami. Posebej občutljivi so bolniki z žolčni-mi kamni, vnetjem trebušne slinavke ter ranami na želodcu in dvanajstniku.
Foto: Marko Mazej (arhiv nt)
Vam življenje greni stres?
Stres je vedno pogostejši dejavnik ogrožanja človekovega zdravja. Nekateri se z njim soočajo občasno, marsikoga pa spremlja praktično vsak dan, predvsem v delovnem okolju. Treba je poiskati vzroke stresa in načine, kako ga obvladovati.
Zdravstvenovzgojne delavnice, ki jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in program Cindi Slovenija organizirata v zdravstvenih domovih po vsej državi, med dejavniki zdravstvenega tveganja, kot so zdrava prehrana, pomen rednega gibanja in nekajenje, veliko pozornosti posvečajo prav stresu. Kot poudarjajo strokovnjaki, se lahko stres izraža s telesnimi in z duševnimi znaki. Med duševne sodijo predvsem potrtost, raztresenost, razdražljivost, brezvoljnost, obupanost, pomanjkanje samospoštovanja in razburjanje. Na telesu se stres odraža s povišanim krvnim tlakom, pospešenim utripom srca, z zmanjšano odpornostjo, želodčnimi bolečinami, glavobolom, lahko tudi s prebavnimi motnjami, težavami v spolnosti ali z bolečinami v križu in mišicah.
Dolgotrajna podvrženost stresu lahko spodbudi nastanek številnih kroničnih bolezni, zato je stres nujno čim prej prepoznati. Vodje delavnic udeležence poučijo, kako prepoznati vzrok stresa in najti pot za njegovo odstranitev, a tudi kako oblikovati načine za boljše obvladovanje stresa. Stresu se je v današnjem načinu življenja namreč nemogoče popolnoma izogniti. Zdravstveni delavci pri tem poudarjajo, da se je stresu med drugim mogoče zoperstaviti tudi s krepitvijo telesne pripravljenosti. Priporočajo predvsem čim bolj zdravo prehranjevanje in redno gibanje. Pozabiti ne smemo niti na to, da si je treba znati vzeti čas zase in za stvari, v katerih uživamo in ob katerih pozabimo na vsakršne težave.
ALI STE VEDELI?
Najbolj gibljiv človekov sklep je ramenski.
Ramenski sklep je pravi okrogli sklep, veliko gibljivost pa mu omogočata ohlapna ovojnica in razmerje med sklepnima površinama. Ramenski sklep omogoča številne gibe, in sicer predročenje, zaročenje, odročenje, priročenje, notranjo in zunanjo rotacijo ter kroženje. Ramenski sklep je zelo gibljiv, po drugi strani pa so pogoste njegove poškodbe. Najpogostejši so izpahi ramena in različne oblike okvar kit tako imenovane rotatorne manšete, ki je osnovno gibalo ramenskega obroča. Pogosta so še različna vnetja, pri starostnikih tudi težave z obrabo hrustanca.
Politika in zdravje
Na Inštitutu za varovanje zdravja RS poudarjajo, da na zdravje državljanov vpliva ne le zdravstveni sistem, temveč politika v celoti. Podrobnosti so opisali v publikaciji Vsevladni pristop za zdravje in blaginjo prebivalcev in zmanjševanje neenakosti v zdravju.
Publikacija je nastala na osnovi poglobljene študije, njen namen pa je opozoriti, da je treba skrb za zdravje, blaginjo in kakovost življenja vključiti v vse politike in v vse sektorje, ne le v sektor zdravja. »Determinante zdravja lahko najdemo v številnih elementih fizičnega in soci-alno-ekonomskega okolja, ki so v pristojnosti različnih
vladnih sektorjev,« poudarja dr. Mojca Gabrijelčič Blen-
kuš z inštituta in dodaja, da morajo biti zato cilji politike vedno premišljeni in določeni tudi na podlagi njihovega morebitnega vpliva na zdravje. Zdravje torej ni le odgovornost posameznika, ampak v pretežni meri odgovornost celotne družbe. Namen študije je ob tem opozoriti, da vlaganje v zdravje ne pomeni le finančnega vložka, temveč omogoča ekonomsko uspešnejšo družbo ter večjo kakovost življenja posameznikov in lokalnih skupnosti.
Publikacija na dobrih 160 straneh podaja osnovne informacije o konceptu politike zdravja, o pomenu zmanjše-
vanja neenakosti v zdravju in o značilnostih ocene vplivov na zdravje. Prav tako prinaša pregled primerov uvedbe in izvajanja koncepta zdravja v različnih okoljih in različnih državah. Tako podaja ključna priporočila in orodja iz držav, kot so Anglija, Finska in Nizozemska, ki so pristop že uspešno uvedle. Na inštitutu pravijo, da je publikacija namenjena posameznikom, strokovnjakom in seveda politikom.
HUJSANJE
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
[k. Pimat d.o.o., Razlagava 29, Maribor

KRONIKA	17
Za večjo varnost naših najmlajših.
Teren za šolarje je že skoraj pripravljen
Je za Kozje državi vseeno?
Na območju Šentjurja so prometno signalizacijo v večini že uredili. Do 1. septembra pa bodo uredili še pločnik v Ulici Franja Malgaja, kjer je tudi šolska pot za učence OŠ Hruševec. V OŠ Planina pri Sevnici bodo predali namenu nove šolske prostore, vendar to na prometni režim v Planini pri Sevnici ne vpliva. Bodo pa šentjurski policisti v zadnjem tednu avgusta opravili še posvet o prometni varnosti z vsemi mentorji prometne vzgoje na osnovnih šolah in s predstavniki SPV Šentjur in Dobje pri Planini, s katerimi bomo poskrbeli še za dodatno označitev šolskih poti.
Kljub temu, da šolskih počitnic še ni konec, policisti s predstavniki občin in sveti za preventivo ter z vzdrževalci cest v večini občin na Celjskem že »pripravljajo teren« za šolarje. Na podlagi pregleda prometnih cest in ulic se ponekod v bližini šol ali na šolskih poteh že spreminja prometna signalizacija oziroma dopolnjuje tam, kjer so ugotovili, da je pomanjkljiva.
Tudi letos je šlo pred začetkom šole največ barve za obnovo talne signalizacije in napisov, ki opozarjajo, da bodo kaj kmalu na cesti tudi najmlajši ter hkrati najranlji-
vejši udeleženci. Preverjanje po občinah na našem območju je pokazalo, da naj bi bila prometna ureditev v okolici šol dokaj solidna, upajmo le, da se ni tudi na tem področju pojavilo varčevanje.
Največ šol je v Celju, kjer so predstavniki občine s policisti že opravili oglede. »Glede na to, da so odseki v neposredni bližini šol že opremljeni s prometno signalizacijo, ki zagotavlja visoko raven prometne varnosti, novih ukrepov v tem letu nismo načrtovali, temveč gre za obnavljanje oziroma zamenjavo obstoječega sistema prometne signalizacije, torej dotrajanih ali uničenih pro-
metnih znakov. Na podlagi ugotovitev je bila vzdrževalcu cestnega omrežja naročena obnovitev obeležb na 13 lokacijah,« so nam odgovorili na Mestni občini Celje. Enak odgovor smo dobili tudi na celjski policijski postaji. Druga največja občina na našem območju, Velenje, je ogled in sestanek s policisti ter z vzdrževalci cest organizirala včeraj popoldne, kjer so se skupaj dogovorili, kje morajo prometno signalizacijo za varno pot v šolo še popraviti oziroma izboljšati.
V Laškem s prometno ureditvijo v bližini Osnovne šole Primoža Trubarja letos nimajo težav, so pa na Cesti v Debro uredili ovire za umirjanje prometa, kar se bo tudi poznalo pri manjših hitrostih voznikov. »V Radečah je prometna ureditev neproblematična, saj je tamkajšnja osnovna šola nekoliko odmaknjena od prometnic, v Rimskih Toplicah pa so promet dodatno uredili ob ureditvi gasilskega doma. V okolici podružničnih šol težav
ali pripomb zaradi prometa zaenkrat nimamo,« nam je dejal komandir Policijske postaje Laško Robert Cugmas. Pridni so tudi na območju Rogaške Slatine, kjer so in še bodo obnovili posamezne talne označbe, pri osnovni šoli na Ptujski cesti v Rogatcu pa so nekoliko spremenili prometno signalizacijo. Ta je bila do zdaj nejasna in je pogosto zmedla voznike zaradi omejitve hitrosti, saj je bil prometni znak za to urejen le z ene strani ceste. Na pobudo slatinske policije je zdaj omejitev hitrosti mimo šole v naselju 50 km/ h in je po novem ustrezno označena. V Rogatcu bodo namestili tudi radar. Sicer pa so tamkajšnji policisti imeli s starši letošnjih prvošolčkov sestanek o prometni varnosti že junija.
Varnost v prometu so izboljšali tudi na območju Žalca. »V Grižah, kjer je nova osnovna šola, je tudi nova prometna ureditev s kroži-ščem, omejitev hitrosti pa je na tem delu zdaj 30 km/h.
V Šempetru pa je s prometom podobno kot lani, mimo osnovne šole vodi enosmerna cesta, kjer trenutno urejajo tudi kolesarsko stezo,« so nam pojasnili na Policijski postaji Žalec.
Šmarski policisti bodo ravno ta teden preverili, ali so vzdrževalci cest do zdaj že uredili prometno signalizacijo, sicer pa večjih težav v prometu glede na bližajoč se začetek šole na območju Šmarja ni, pravi komandir PP Šmarje pri Jelšah Iztok Pinter. Je pa bil Pinter z Občino Šmarje, lokalnim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in s predstavniki lokalne skupnosti nemočen pri poskusu ureditve
prehoda za pešce v Kozjem. Tam je namreč izredno nevarno križišče na regionalni cesti Črnolica-Podsreda, ki je od osnovne šole oddaljeno okoli 200 metrov, nima pa označenega prehoda za pešce. Ker so skupaj želeli prehod urediti, se je ustavilo pri državi, saj je cesta državna, a država očitno posluha za ureditev prometne varnosti na tem delu ni. Zdaj vsi čakajo le še kakšno nesrečo, ker takrat pa se ponavadi stvar uredi, a žal prepozno. Tako bodo tudi v tem šolskem letu učenci in dijaki nevarno cesto prečkali brez urejenega prehoda zanje.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE, SŠol
Na območju Policijske postaje Mozirje pobud o spremembi prometne signalizacije, ki se nanaša na začetek novega šolskega leta, policisti niso podali. »Pri rednem delu namreč nismo ugotovili pomanjkljivosti, ki bi narekovale spremembe prometne signalizacije. Prav tako smo ugotovili, da je večina prometne - talne signalizacije (označb na vozišču) v bližini šol in vrtcev že obnovljene, prav tako pa so postavljeni prometni znaki, ki voznike opozarjajo na bližino šol,« so nam sporočili.
V Slovenskih Konjicah so policisti pri pregledu prometnic v svoji občini dali štiri pobude za ureditev signalizacije, niso pa vse povezane s šolskimi potmi. Bodo pa te dni zaradi umirjanja prometa v bližino šol postavili tudi radarje.
VSAK ČETRTEK ob 12.15
ti i ev
95.1 I 95.9 I 100.3 | 90.6 MHz
adiocelje
Wè i
■
o
«
> N
www.radïocel
lue.
Marsikateri sprehajalec zaradi hišnih ljubljenčkov naleti na vsaj dve težavi. Najbolj neprijetno je soočenje s pasjimi kakci, če se
lastniki psov požvižgajo na različne občinske odloke o tem, da je treba pasje iztrebke vestno odstranjevati. Neprijetno pa se lahko
počutijo tudi ljudje, ki jih med sprehodom pozdravljajo spuščeni psi, ki bi sicer morali biti na povodcu.
Kakšno piko na i s svojim razmislekom dodajte tudi vi. Odmev na Radiu Celje v četrtek ob 12.15.
18
PREŽIVELI SMO DAN
NOVI TEDNIK
Recesija tudi med »vipovci«
Dopusti le beden izgovor za izostanek pri druženju, ki je nekoč prinašalo nove poslovne priložnosti?
Teniški lopar je v soboto vihtel tudi eden vidnejših celjskih kriminalistov Stanislav Brglez, ki je gost turnirja že 15 let. Z igranjem tenisa pa vsaj trikrat na teden »zbeži« pred kriminalci, s katerimi se ubada pri vsakodnevnem delu.
Na levi poslanec Pozitivne Slovenije Jože Kavtičnik, tudi oče rokome-taša Vida Kavtičnika, ki je iz nemškega Kiela pred leti prestopil v francoski klub Montpellier HB. Na desni avtor ponarodelega Martinovega lulčka, pevec Andrej Šifrer, ki se je v zadnjih minutah turnirja najbolj gibčno sukal okoli krofov.
Poslovnež Ginter Kržišnik, nekdaj neuspeli kandidat za poslanca stranke SNS in slovenski Chuck Norris v plavanju, Martin Strel. Strel zdaj živi v Ameriki in se posveča snemanju dokumentarnih filmov za National Geographic, History channel in Discovery channel. V Ameriki so letos že predvajali oddajo o njem. Tenisa, pravi, ne igra. »Čuvam roke,« se je nasmejal. Ni pa se branil okusnih klobas.
Medtem ko je bil velenjski VIP-teniški turnir pred leti zbirno mesto za najbolj ugledne politike, gospodarstvenike in zvezde z zabavne scene, je letos - ravno na 25. obletnico - blišč te tradicionalne prireditve ob Velenjskem jezeru nekoliko zbledel. Na seznamu povabljenih je bilo letos malo več kot 400 vidnejših Slovencev, odzvala se jih je dobra polovica. In »vipovci«, ki veljajo hkrati za najbolj bogate v Sloveniji, so zbrali 2.500 evrov, ki so jih podarili Var-stveno-delovnem centru Ježek iz Velenja. Vsak med navzočimi je torej povprečno prispeval v dobrodelne namene »le« 12 evrov.
Čeprav je organizatorka Marjetka Gaberšek Golež z odzivom povabljenih zadovoljna - hkrati pravi, da so v primerjavi z leti prej seznam nekoliko skrčili - je marsikdo od povabljenih opazil, da je bila prireditev nekoč veliko bolj obiskana. Takšnega mnenja je bil tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič: »Kriza odseva tudi na tem turnirju, ki mu bomo morali v prihodnje morda dodati še kakšno novo vsebino. Ampak kamorkoli grem, je enako. Ljudje so apatični, nejevoljni, nezainteresirani. Tudi gospodarstveniki se danes previdno odzivajo na kakršna koli vabila.« Ker se marsikateri dogovor med poslovneži doseže ravno pri neformalnem >čveku<, Kontič ni skrival, da je pogrešal na sobotnem turnirju vidnejše šaleške gospodarstvenike. Ni bilo ne predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca, ne direktorja Termoelektrarne Šoštanj Simona Tota, ne predsednika uprave Premogovnika Velenje Milana Medveda in niti enega najbogatejših velenjskih poslovnežev Tomaža Ročnika. Nekateri so se opravičili zaradi dopustov. »Turnirji so bili tudi v preteklosti in bili so tudi dopusti, a so povabljeni vseeno prišli. Ta turnir je bil vedno nekoliko levosredinski, bolj na rdeče obarvan. Kljub temu pa so se našli tudi gospodarstveniki in politiki, ki jim barva ni bila ovira za druženje. Te ovire v glavah bi morali preseči,« je komentiral Kontič.
Če že ne naši vsi, pa so na turnir prišli Rusi. Ruska delegacija je na velenjskem VIP-turnirju prisotna zadnja leta in rezultat takšnega druženja je na primer pobratenje Velenja in ruskega mesta Čehov.
Predsednik države Danilo Turk, predsednik vlade Janez Janša in predsednik državnega zbora Gregor Virant so se opravičili zaradi »vnaprej dogovorjenih obveznosti«. Očitno nenapisano pravilo, kdor se petkrat ne odzove, ni več na seznamu vabljenih, ne velja več. Janšo naj bi letos vabili že šestič in šestič je že - čeprav je zdaj Velenjčan - organizatorjem dal košarico. Ga bodo vabili tudi drugo leto? Bomo videli.
Organizatorka VIP-teniškega turnirja v Velenju, Marjetka Gaberšek Golež.
Ravno te dni prihaja v Velenje tamkajšnji župan. Kontič je prepričan, da bi lahko bili Rusi za slovenske podjetnike zlata jama tudi pri druženju na takšnih srečanjih. Bi se pa nekoliko bolj v soboto okoli Rusov lahko smukal zunanji minister Karl Erjavec, ki je bil edini pomembnejših politikov v Velenju. A je bolj kot navezoval stike, sukal teniški lopar in komentiral: »Bolj pomembno je poznati prave poteze nasprotnika na igrišču kot v politiki, ker pri politiku nikoli ne moreš uganiti, kakšno potezo bo potegnil ...«
SIMONA ŠOLINIČ foto: SHERPA
Nabiranje novinarskih točk? Se je takole res dobro družiti, smo podrezali v Karla Erjavca, ki je kar nekaj časa preživel v družbi rumenega novinarja Bojana Požarja. »Takšno druženje ni preveč dobro, a Požarja poznam že od prej, ko nisem bil v politiki, in ga cenim kot teniškega igralca.«
Direktor Komunalnega podjetja Velenje Marjan Jedovnicki je takole sopihal po igrišču in se kasneje med obiskovalci gibal precej nasmejano in dobre volje ter s sendvičem v roki.
Gorazd Tiršek (levo), član strelskega društva Mrož Velenje, je mesarju Jožetu Finguštu izročil pokal za dobro uvrstitev na teniškem turnirju. Medtem ko čakamo Finguštov rekord v klobasah, je Tiršek letos v Turčiji dosegel absolutni svetovni rekord v streljanju z zračno puško v ležečem položaju. Prav te dni pa se odpravlja na paraolim-pijske igre v Londonu.
Na turnir sta se v soboto za kratek čas prišla pokazat tudi poslanca SD Janko Veber in Srečno Meh, kandidat za predsednika države Borut Pahor pa je očitno spet delavsko garal na terenu zaradi kampanje. Za izostanek se sploh ni opravičil. Je pa opravičilo spisal celjski župan Bojan Šrot. V Velenje pa je prišel eden najbolj priljubljenih slovenskih župnikov Janez Furman, sicer župnik v Andražu nad Polzelo. Zatem ko naj bi stresel nekaj šal, kot jih zna le on, je izginil kot kafra.
Bon za 2.500 evrov je prevzela direktorica VDC Saša, enota Ježek iz Velenja, Darja Lesjak skupaj z dvema varovancema. VDC SašaAŠA je socialno varstveni zavod, ki »pokriva« potrebe odraslih invalidnih oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Na skrajni levi »oče« VIP-turnirja v Velenju Marjan Gaberšek, na desni župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Nenavadna plovba
Jože Žnidaršič je od transfuzijskega oddelka celjske bolnišnice prejel priznanje za 150-krat oddano kri.
Kri daroval 150-krat
Območna organizacija Rdečega križa Žalec je v prostorih Zdravstvenega doma Vransko pripravila letošnjo šesto od desetih krvodajalskih akcij. Akcije se je udeležilo 84 krvodajalcev, s čimer so bili zadovoljni tako organizatorji kot izvajalci. Posebne pozornosti je bil deležen Jože Žnidaršič iz Čepelj pri Vranskem, ki je tokrat kri daroval 150.
Majda Pilih, strokovna delavka pri Območni organizaciji RK Žalec, je povedala, da je med njihovimi več kot 2500 krvodajalci Jože rekorder. Kot je sam povedal, je kri prvič daroval pri rosnih 17 letih,
Tole fotografijo z nenavadnimi vodnimi plovili nam je poslala bralka Lidija Podgoršek. Posnela jo je 11. avgusta ob Šmartinskem jezeru na polotoku Brezo-
va, kjer so krajani priredili olimpijske igre na star način. Fantje so se opogumili in so pripravili vožnjo po jezeru na nenavaden način. Namesto čolnov
so imeli »barnice«, ki jih uporabljajo v času kolin. Za vesla pa so uporabili kar lopate. Zabava in druženje sta polepšala sobotno popoldne krajanov.
leta 1965 na Polzeli. Od takrat vsako leto 3- do 4-krat. Ima krvno skupino B, ki sicer ni tako redka, se je pa zgodilo, da so ga poklicali na pomoč v bolnišnico Celje. »Sem v 65. letu, 10 let v pokoju in glede na to, da sem zdrav, bi kri še vedno z veseljem daroval. Naši predpisi pa so taki, da to smeš samo do izpolnjenega 65. leta, zato me čakajo še dve do tri akcije, potem se bo moje krvodajalstvo končalo.« je kar nekam otožen zaokrožil svoje misli Jože.
Naslednja krvodajalska akcija bo 24. septembra od 7. do 13. ure v športni dvorani na Polzeli.	TT
Na samostojni glasbeni poti
Tone Korošec je vsestranski glasbenik, ki ni novo ime na slovenski glasbeni sceni. Tisti, ki radi in zavzeto spremljajo zabavno in narodnozabavno glasbo, vedo, da je bil dolga leta član ansamblov Fantje izpod Rogle in Rogla, prepeval je v oktetu Planika, še vedno pa je član kvarteta Rogla.
V svetu glasbe in petja je že 25 let. Zdaj pa se je odločil tudi za samostojno glasbeno pot. Izdal je svoj prvenec, pesem z naslovom Tudi če boš jutri odšla, ki je že zaokrožila po radijskih postajah. Glasbo za to pesem je ustvaril Aljoša Černelč, besedilo je napisala Vera Šolinc, za aranžma pa je poskrbel Mike Orešar. Pesem je bila posneta v Studiu And in napoveduje samostojno zgoščenko z desetimi skladbami, ki pa ne bo tržno blago, ampak bo izšla v samozaložbi za njegove najboljše prijatelje. Njegov prvi samostojni projekt bo na novo pot pospremljen še letos. Držimo pesti.	DARJA ŠKRABL
Prvič veteransko tekmovanje
PGD Braslovče je pripravilo 1. tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi bri-zgalnami, ki je hkrati štelo tudi za pokal Savinjsko-Ša-leške regije.
Nastopilo je 13 ekip. Pri moških so se v tekmovanju z motornimi brizgalnami na prva tri mesta uvrstile ekipe Šoštanj mesto, Topolšica in Paška vas. Pri ženskah je bil vrstni red naslednji: Šoštanj mesto, Kapla-Pondor in Radmirje. Z ročnimi motornimi brizgalnami je prvo mesto osvojila ekipa Šmarja -Sap pred Vranskim in ekipo Braslovč, pri ženskah pa je nastopila le ena ekipa, in sicer ekipa Šoštanja.	TT
Med nastopom veteranov Braslovč z ročno motorno brizgalno iz leta 1903
Srečanje bratrancev Krajnc
Srečanje bratrancev je že skoraj naša tradicija. Ponosni smo na naše očete (šest bratov), ki so bili doma iz Rifengozda pri Laškem. Raz-selili so se na vse strani in se redko srečevali, saj včasih ni bilo ne časa in ne prevozov kot zdaj, peš pa je bilo predaleč. Zato smo se bratranci dogovorili, da bi se vsaj mi dobili vsako leto ali še pogosteje.
Veselo srečanje je bilo tudi letos, ko smo smo se dobili pri Tonetu Krajncu v Okrogu pri Ponikvi. Lepi spomini bodo ostali do drugega leta, ko se bomo spet srečali. Upamo, da se bomo čim pogosteje obiskovali.
Na žalost so se štirje bratranci za vedno poslovili od nas. Tudi na njih imamo lepe spomine. Ostali pa bodimo čim večkrat skupaj. AK
Z leve: Viki, Stanko, Franc, Ivan, Jože, Jože, Maksi, Tone Krajnc in Regina Čepin (Krajnc)
20
BRALCI POROČEVALCI / OTROŠKI ČASOPIS
NOVI TEDNIK
Češki glasbeniki na obisku
Med 3. in 5. avgustom je šmarski big band, ki deluje pod vodstvom Kaje Bicskey, gostil prijatelje s Češke, natančneje iz kraja Dolni Studénky. V goste je povabil orkestra Dechovy orchestr in KMČ Dolni Studénky band.
Pihalni simfonični orke- ha je bil ustanovljen leta ster glasbene šole iz Zabre- 1997. Orkester v bolj ali
manj mladi zasedbi se lahko v kratkem času svojega obstoja pohvali s številnimi uspehi, med katere sodijo tudi srebrni priznanji na mednarodnih tekmovanjih
pihalnih simfoničnih orkestrov v Pragi (2007) in Ostravi (2009) ter bronasto priznanje na mednarodnem tekmovanju Grand Prix na Madžarskem.
V dveh vročih avgustovskih dneh so tako pripravili niz zanimivih koncertov. V petek, 3. avgusta, so se predstavili v minoritskem samostanu v Olimju, v soboto, 4. avgusta, so dopoldne v sklopu tradicionalne kmečke tržnice in Rokovega poletja
na osrednji ploščadi pred kulturnim domom v Šmarju pri Jelšah odigrali drugi koncert, nato so v večernih urah s svojim izvajanjem odprli Festival Musica na Evropski ploščadi v Rogaški Slatini.
In kako je do tega češko-slovenskega prijateljstva sploh prišlo? V lanskem letu je Big band Šmarje pri Jelšah prvič v novi, mlajši sestavi gostoval izven naših meja in obenem zelo uspešno zastopal barve Slovenije na tradicionalnem mednarodnem festivalu Hudba bez hranic (Glasba brez meja). Ta mednarodni festival je vedno v čeških mestih Šum-perk in Dolni Studénky. Med glavnimi organizatorji tega festivala sta ravno gostujoča orkestra, ki ju vodi Lubomir Veprek.
Po napornih dveh dneh so jo člani šmarskega big banda na nedeljsko dopoldne mahnili še v Piran, kjer so v večernih urah na letnem prizorišču Kulturno pastoralnega centra Georgios zabavali tako Pirančane kot tudi turiste.
DH
Že tretja generacija mladinskih promotorjev
Mladinski center Šentjur je to poletje izvedel že tretje izobraževanje v seriji usposabljanj za mladinske promotorje. Pod okriljem projekta Omrežen.si, ki ga sofinancira tudi evropski socialni sklad, se je v avgustu z novimi znanji za delo z mladimi oborožilo devet nadobudnih deklet.
S tovrstnimi izobraževanji - tudi letos ga je pripravila vodja mladinskega centra Lara Žmaher - poskušajo
mlade spodbuditi k neformalnemu izobraževanju, medvrstniškemu učenju in ustvarjanju mreže poznanstev. Na ta način gradijo socialni kapital, ki je za uspeh v življenju izjemno pomemben. Delavnice so zasnovali na dolgoletnih izkušnjah z delom z mladimi ter inova-tivnimi pristopi pri skupinskem delu. V mladinskem centru si tako usposobljene mladinske promotorje prizadevajo vključiti tudi v
Počitniško varstvo v SMC
otrok
V času poletnih počitnic je precej staršev v službi in potrebujejo varstvo za svoje otroke. Zato smo v Salezi-janskem mladinskem centru (SMC) Celje štiri tedne organizirali celodnevno varstvo za otroke od 6. do 13. leta.
Otroci so preživljali čas med svojimi vrstniki, zanje pa so skrbeli zaposleni in animatorji. Ni jim bilo
dolgčas, imeli so ustvarjalne delavnice, na katerih so izdelovali mozaike na krožnikih, čebelice iz WC-rolic, »oblekli« in pobarvali čajne škatlice in še vse mogoče ... Igrali so se na Adrenalinčku, kjer so preplezali vse naprave, bili so v Džungli, imeli pa so tudi X-Factor tekmovanje, kjer so se preizkusili v petju, plesu, deklamiranju, pripovedovanju šal in še čem .
Večkrat so se podali tudi na igrišče z umetno travo, kjer so se malo »zdivjali«, da so potem lažje pojedli kosilo. Seveda ni manjkalo igranja namiznega tenisa, biljarda, hokeja in nogometa. Bilo je lepo in zabavno in otroci so si že vnaprej zagotovili udeležbo tudi v prihodnjem letu. Starši verjetno ne bodo imeli prav nič proti, kajne?
ANA IVANOVIČ
svoje nadaljnje aktivnosti. »Želimo jih tudi spodbuditi, da sami organizirajo različne aktivnosti za sovrstnike. S koristnim znanjem, z nasveti in izkušnjami drugih ter zavedanjem, da niso pri tem popolnoma sami, vzgajamo mlade k aktivnemu soustvarjanju lepšega in kakovostnejšega prostočasnega programa za mlade,« so ob tem povedali v Mladinskem centru Šentjur.
StO
NOVI TEDNIK
ŠTIRINOŽCI
21
Prosti čas namenjajo reševanju pogrešanih
Od jutri (srede) do nedelje bo v Celju mednarodni letni tabor reševalnih psov. Udeležilo se ga bo okoli sto reševalcev s psi iz Slovenije, Italije, Avstrije in s Hrvaške. Gostitelj tradicionalnega poletnega tabora v organizaciji Komisije za reševalne pse pri Kinološki zvezi Slovenije je tokrat Kinološko društvo reševalnih psov (KDRP) Celje.
Na ruševinah, v stavbah in gozdovih v Celju in okolici bodo pripravili aktivnosti uvajanja začetnikov v svet reševanja s psi, usposabljanje že izkušenih aktivnih vodnikov in sodelovanje z raznimi službami na področju zaščite in reševanja. Del dogajanja bodo pripravili tudi na turistično zanimivih točkah, kot sta Šmartinsko jezero in Celjska koča, s čimer bodo prispevali k promociji le-teh. Cilj tabora je, da bi številni prostovoljci, ki svoj prosti čas namenjajo humanitarni aktivnosti reševanja pogrešanih, napredovali v svojem znanju in izmenjali izkušnje. S tem bi se izboljšala kakovo-
Psi se veščin reševanja naučijo skozi igro.
stna podpora službi civilne	osebo najde kateri od ostalih	Mangartom, Rudniku Zagor-
zaščite.	vodnikov. V celjskem KDRP	je-Hrastnik, kjer so bili zasuti
Vsak vodnik reševalnega psa so tudi izkušeni vodniki, ki so	rudarji, ter mnogih iskalnih
si enkrat v življenju svojega psa se udeležili odmevnih iskal-	akcij za pogrešanimi osebami
želi najti pogrešano osebo ali	nih akcij ob potresih v Turčiji	v gozdovih po Sloveniji.
vsaj sodelovati v akciji, kjer	in na Sumatri, v Logu pod	TC, foto: KDRP
Mokri kosmatinci
Pred časom me je med kopanjem ob jezeru zmotil lastnik psa, ki se je prav tako prišel namakat s svojim kosmatincem. Spustil ga je s povodca, da je tekal in plaval, in ko se je naužil mokrih radosti, se je na obali veselo otresal povsod naokrog ter tekal čez brisače vseh tamkajšnjih kopalcev. Eni so seveda grdo gledali, lastnik pa se ni dal motiti ... In to kljub temu, da je jezero sredi narodnega parka in takšne aktivnosti niso dovoljene.
V teh vročih dneh je seveda normalno, da lastniki psov ne poskrbijo le za svojo osvežitev, temveč tudi za kosmatinčevo, sploh če je takšne vrste, da ljubi vodo in plavanje. Vprašanje pa je, kje in kako. V Izoli so pred kratkim odprli prvo pasjo plažo na slovenski obali in tudi ta je sprožila kar nekaj polemik, čeprav je šlo za del zapuščene in neurejene obale. Glavni pomisleki so bili, da bodo potem njihovi iztrebki ležali in plavali naokrog.
Tako kot v tem primeru je tudi pri ostalih vse odvisno od lastnikov in njihove osveščenosti. Če se ta ne ozira na nikogar, potem bo psu dovolil, da se kopa na vsakršni plaži in da moti kopalce. Sicer bo poskrbel za njegovo osvežitev na prostoru, kjer se ljudje ne kopajo in kjer tudi ni posebnih oznak, da je to prepovedano. Za njim bo tudi pospravil. V vročini mu bo zagotovil senco in čisto vodo. Po vsakem kopanju v naravi ga bo nato še temeljito umil z vodo. Če pes ni ravno plavalske vrste in v vodo ne želi, ga v to ne bo silil, temveč ga bo kako drugače osvežil. Pri nekaterih pasmah je tudi pomembno, da jim lastnik po kopanju obriše ušesa, da ne pride do vnetja.
TC
DELOVNI ČAS pon. - pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
T
veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si
Torek, 21. avgust: Kmalu po polnoči bosta Luna in Merkur v dobrem aspektu prinašala mir in harmonijo. Vendar bo kasnejši kvadrat med Luno in Venero lahko prinesel kakšno preizkušnjo in napeto energijo. Malo kasneje se bo napetost kljub temu razblinila, saj bo Luna v dobri energiji z Jupitrom, zato lahko od dneva pričakujete nekaj več.
Sreda, 22. avgust: Luna se bo v nočnem času srečala s Saturnom in z Marsom, zato bodite previdni. Prisotna bo napeta energija, stopnja blokad bo povečana, strahovi obujeni. V dopoldanskih urah bo Sonce v lepem odnosu z Luno prinaša-
lo optimizem. Ob 9.55 bo Luna vstopila v znamenje škorpijona, kar bo omogočilo močno in prodorno energijo. Kasneje bo v aspektu z Neptunom povečevala poželenje in željo po tem, da bi na vsak način dobili nekaj več. Ob 19.08 bo Sonce vstopilo v znamenje device, v katerem bo močneje izražena potreba po podrobnih analizah in želji, da bi uredili vse zadeve, ki so neurejene. Malce bo izpostavljen občutljiv živčni sistem. Luna bo v nočnih urah v lepem aspektu s Plutonom, obeta se mirna noč.
Četrtek, 23. avgust: V dopoldanskih urah bosta Luna in Merkur v napetem kvadra-
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 25. 8. do 18. ure.

21 TO	korenina	
22 SR	korenina	
23 ČE	cvet do 9. ure	
24 PE***	od 17. ure plod	
25 SO	list	dvigajoči loki
26 NE	list do 12. ure, od 13. ure plod	
27 PO	plod	
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. LEGENDA: * in ** trigon, *** opozicija Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije.
tu, zato ne bo dobro riniti z glavo skozi zid. Težave, ki jih bo prinesel ta aspekt, bo omilil trigon Lune in Venere, ki se bo aktiviral malce kasneje. Ob 17.25 bo Mars prešel v znamenje škorpijona. Močno bosta izraženi energija in strast. Izogibati se bo treba negativnosti.
Petek, 24. avgust: Ob 12.51 bo Luna prešla v znamenje strelca, kar pomeni, da bo treba postaviti točno določene cilje, sicer bo energija razpršena.
V	popoldanskih urah bo Sonce v opoziciji z Neptunom opozarjalo, da se morajo uskladiti razum in čustva. Luna in Sonce bosta v napetem aspektu, prisoten bo tudi Neptun, zato bo treba malce več previdnosti v večernih urah.
Sobota, 25. avgust: V nočnem času bo Luna v lepem aspektu z Uranom, zato ne bo hudega. Ideje se bodo rojevale in nemir bo lahko povečan. V opoldanskem času bosta Luna in Jupiter v opoziciji, kar bo povečevalo energijo in prodornost, kljub lepim vibracijam ne bo priporočljivo pretiravati.
V	večernih urah bosta Luna in Merkur v lepem trigonu garancij za mir in lepo počutje.
Nedelja, 26. avgust: V jutranjih urah bo Luna v lepem
lz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologlnja Cordana
je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR Z DDV,
in na facebooku Astrologlnja Cordana Astrologlnja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
aspektu s Saturnom, Mars pa z Neptunom. Aspekta bosta lahko rojevala drzne zamisli in povečevala adrenalin, kar bo prinašalo dinamiko dogodkov. Luna bo ob 16.00 vstopila v znamenje kozoroga. Čustva ne bodo izpostavljena, izpostavljena pa bo močna potre-
ba po napredovanju. Luna bo tvorila sekstil z Neptunom, zato bo domišljija delovala s povečano močjo. V nočnih urah bo pozitivna energija močna.
Ponedeljek, 27. avgust: V nočnih urah se bosta srečala Luna in Pluton, kar bo lahko
izzvalo kakšne sanje, ki bodo povezane s podzavestjo. Občutili boste napeto energijo. V jutranjih urah bo Luna v kvadratu z Uranom, zato bodite previdni pri vsem, kar počnete.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nde kuharske fakye m Mo pri tem v pome!
J- • /
e in, male
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
[NAROČILNICA'
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
komplBto» treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR I + poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000

Podpis:
22
BORZA DELA / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
DELO V PROIZVODNJI - ZARADI TEŽKEGA, FIZIČNO NAPORNEGA DELA, ZAŽELEN - MOŠKI; PRIPRAVA ZATEHT PO RECEPTU, POLNJENJE PEČI, IZPUST TALINE IZ PEČI, SEJANJE IN PAKIRANJE FRITE, ZLAGANJE VREČ, MLETJE IN PAKIRANJE MLETIH IZDELKOV ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.9.2012; EMO FRITE PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE VARILEC - DELO JE V TUJINI (NEMČIJA, ZDA, BRAZILIJA) - M/Ž; VARJENJE CO2, ELEKTRO, TIG/WIG, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.8.2012; PRO MON-TING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRNOVELJSKA CESTA 41, 3000 CELJE ORODJAR
MEHANIK, ORODJAR ZA DELO V TUJINI (NEMČIJA, ZDA, BRAZILIJA) - M/Ž; MONTAŽA PROIZVODNIH LINIJ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.8.2012; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRNOVELJSKA CESTA 41, 3000 CELJE ELEKTROMEHANIK
ELEKTRIKAR, MEHATRONIK ZA MONTAŽO ROBOTOV V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI - DELO JE V TUJINI (ZDA, NEMČIJA, BRAZILIJA) - M/Ž; VEZAVA PROIZVODNIH LINIJ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.8.2012; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRNOVELJSKA CESTA 41, 3000 CELJE TESAR
TESAR - DELO JE V NEMČIJI - M/Ž; VSA TESARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 22.8.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE
GRADBENI DELAVEC
ZIDAR, FASADER, ZAKLJUČNA DELA - M/Ž; ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.9.2012; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIĆ S.P., MILČINSKEGA ULICA 13, 3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
POSREDNIK PRI PRODAJI, ZAVAROVALNI AGENT - M/Ž; ZAPOSLENI SE BO SEZNANIL Z DELOM V POSLU ZAVAROVALNIŠTVA, KJER BO SPOZNAVAL DELO, KAKO DELO POTEKA, KAKŠNE POSTOPKE JE POTREBNO IZVAJATI. ZAPOSLENEGA BOMO SEZNANILI Z VSEBINO ZAVAROVALNIŠKEGA POSLA, STRANKAMI, ODNOSOM DO STRANK, PRODAJE NA TERENU, TELEFNSKE PRODAJE, ISKANJA STRANK, PRAV TAKO PA BOMO UDELEŽENCA SEZNANILI TUDI Z VSEMI ZAVAROVALIŠKIMI PRODUKTI, KI JIH NUDIMO TER PRODAJNIMI POTMI, KAKO TE PRODUKTE NA KONCU USPEŠNO PRODATI. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.9.2012; FIN-INVEST,PREMOŽENJSKO SVETOVANJE,TADEJ ULAGA S.P., TRNOVELJSKA CESTA 32, 3000 CELJE KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE V KUHINJI IN DELO NA ŽARU, NEDOLOČEN ČAS, 22.8.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVLJANJE JEDI, NEDOLOČEN ČAS, 24.8.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., TABOR 45 C, 3304 TABOR NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL V GOSTINSKEM LOKALU, NEDOLOČEN ČAS, 24.8.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., TABOR 45 C, 3304 TABOR
KUHAR NATAKAR
VODJA GOSTINSKEGA LOKALA - M/Ž; ORGANIZACIJA DELA, SESTAVLJANJE JEDILNIKA, IZVAJANJE VSEH OPERATIVNIH DEL, NEDOLOČEN ČAS, 24.8.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., TABOR 45 C, 3304 TABOR ELEKTROTEHNIK
ELEKTROMONTER - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTO INŠTALACIJ JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA. POTREBNO JE ZNANJE NEMŠKEGA JEZIKA, POZNAVANJE BRANJA NAČRTOV. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.8.2012; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE KOZMETIČNI TEHNIK KOZMETIK MASER - M/Ž; IZVAJANJE MASAŽ IN KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.8.2012; TERME DOBRNA, TERMALNO ZDRAVILIŠČE D.D., DOBRNA 50, 3204 DOBRNA RAČUNOVODJA
SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA - M/Ž; DELO ZAJEMA KNJIŽENJE POSLOVNIH DOGODKOV, PRIPRAVO DAVČNIH OBRAČUNOV, PRIPRAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV, OBRAČUNAVANJE PREJEMKOV IZ
DELOVNEGA RAZMERJA IN POROČANJE ZA ZUNANJE IN NOTRANJE POTREBE. DELO SE OPRAVLJA TAKO ZA DELUJOČA PODJETJA KOT ZA STEČAJNE DOLŽNIKE. NEDOLOČEN ČAS, 13.9.2012; SOKLIČ IN SEME, DRUŽBA ZA INSOLVENČNI MANAGEMENT IN FORENZIKO POSLOVANJA, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 11, 3000 CELJE KOMERCIALIST
KOMERCIALIST NA TERENU - M/Ž; PRODAJA TEHNIČNEGA BLAGA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 29.8.2012; ALMO TRGOVINA IN STORITVE MOLAN ALEKSANDRA S.P., SELA PRI DOBOVI 46 D, 8257 DOBOVA INŽENIR GRADBENIŠTVA DELOVODJA GRADBIŠČA - M/Ž; NADZOR NA GRADBIŠČU TER UREJANJE POTREBNE DOKUMENTACIJE, NEDOLOČEN ČAS, 22.8.2012; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA DIREKTOR - M/Ž; VODENJE CELOTNE DRUŽBE, ZASTOPANJE DRUŽBE, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 17.9.2012; BOROVO TRADE GUMA IN OBUTEV, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 11, 3000 CELJE FIZIOTERAPEVT
FIZIOTERAPEVT - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE FIZIOTERAPIJE V PROCESU ZDRAVSTVENE NEGE V DOMU STAREJŠIH, SODELOVANJE Z ZDRAVNIKOM, IZVAJANJE DNEVNIH AKTIVNOSTI OSKRBOVANCEV, NEDOLOČEN ČAS, 31.8.2012; CONTRA-CO-ŠPESOV DOM VOJNIK, STORITVENA DRUŽBA, D.O.O., CESTA V TOMAŽ 6 A, 3212 VOJNIK UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
ODVETNIK ALI ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; NALOGE IZBRANEGA KANDIDATA BODO OBSEGALE PREDVSEM NASLEDNJA OPRAVILA: PISANJE VLOG, ZASTOPANJE STRANK NA SODIŠČIH IN PRED DRUGIMI ORGANI, SESTAVLJANJE POGODB IN DRUGIH PRAVNIH AKTOV, SVETOVANJE STRANKAM, NEDOLOČEN ČAS, 3.9.2012; ODVETNIŠKA DRUŽBA BORUT SOKLIČ IN ODVETNIKI O.P. D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 11, 3000 CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE
ZDRAVNIK SPECIALIST PSIHIATRIJE ZA OTROŠKO IN MLADOSTNIŠKO PSIHIATRIJO - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL S PODROČJA OTROŠKE IN MLADOSTNIŠKE PSIHIATRIJE, NEDOLOČEN ČAS, 22.8.2012; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE
Uelaško
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UTmozirje
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJIČ!
DELAVEC BREZ POKLICA
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; MONTAŽA KONSTRUKCIJ, STROJEV - ENOSTAVNA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.8.2012; M-P MONT, MONTAŽA, STORITVE IN POSREDNIŠTVO, D.O.O., STARI TRG 21, 3215 LOČE VARNOSTNIK
VARNOSTNIK - M/Ž; FIZIČNO VAROVANJE OBJEKTOV Z OBHODI, INTERVENCIJA V PRIMERU VLOMNE-GA ALI POŽARNEGA ALARMA, VHODNO IZHODNA KONTROLA NA VAROVANEM OBJEKTU ... , VARNO-STNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.8.2012; HWA-RANG VARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE D.O.O. CESTA NA ROGLO 11/J, ZREČE, CESTA NA ROGLO 11 J, 3214 ZREČE
UE Šentjur pri celj"U
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ...), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.9.2012; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLA-TEČEPRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČA - OBJEKTOV - M/Ž; NADZOR, VODENJE PROJEKTOV, OBJEKTOV - GRADBIŠČ, ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI IZVEDBE DEL, USKLAJEVANJE AKTIVNOSTI, ORGANIZIRANJE DELA, SPREMLJANJE STROŠKOV IN REALIZACIJE, OBRA-
ČUNAVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 22.8.2012; STONEX PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 18, 3230 ŠENTJUR
ue Šmarje pri jelsAh
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
CEVAR V LADJEDELNIŠTVU IN PETROKEMIJI. - M/Ž; PRIPRAVA CEVI V LADJEDELNIŠTVU IN PETROKEMIJI. POTREBNO POZNAVANJE IZOMETRIČNIH NAČRTOV. IZKUŠNJE V LADJEDELNIŠTVU, DOLOČEN ČAS DO KONCA PROJEKTA, 11.9.2012; SIFLEKS, KOVI-NARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK DELAVEC V RASTLINJAKIH - M/Ž; DELAVCI/DELAVKE ZA PREPROSTA VRTNARSKA IN HORTIKULTURNA DELA OPRAVLJAJO PREPROSTA IN RUTINSKA DELA ZA GOJENJE IN OHRANJANJE DREVES, GRMIČEVJA, CVETJA IN DRUGIH RASTLIN V PARKIH IN ZASEBNIH VRTOVIH TER ZA PRIDELOVANJE SADIK, ČEBULIC IN SEMEN ALI GOJENJE ZELENJAVE IN CVETJA Z INTENZIVNIMI PRIDELOVALNIMI TEHNIKAMI, DOLOČEN ČAS DO KONCA PROJEKTA, 11.9.2012; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK CEVAR V LADJEDELNIŠTVU IN PETROKEMIJI - DELO JE NA NIZOZEMSKEM - M/Ž; PRIPRAVA CEVI V LADJEDELNIŠTVU IN PETROKEMIJI. POTREBNO POZNAVANJE IZOMETRIČNIH NARTOV. IZKUŠNJE V LADJEDELNIŠTVU, DOLOČEN ČAS DO KONCA PROJEKTA, 21.9.2012; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
KUHAR-PIZZOPEK - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, PEKA PIZZ, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.8.2012; KEROS-EKO, PRIDOBIVANJE SOLARNE ENEGIJE IN TRGOVINA,D.O.O., SOTELSKA CESTA 8, 3250 ROGAŠKA SLATINA
VODJA RESTAVRACIJE JAGER MESTINJE - M/Ž; VODENJE GOSTINSKEGA OBRATA S HRANO, PRIPRAVA MENUJEV, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI HRANE, NABAVA BLAGA, IZDELAVA NORMATIVOV, SKRB ZA PROFITABILNOST POSLOVANJA, VODENJE GOSTINSKE ADMINISTRACIJE, SKRB ZA POTROŠNI MATERJAL IN OSNOVNA SREDSTVA, SPREJEMANJE VEČJIH SKUPIN, ORGANIZIRANJE ON SPREJEMANJE NAROČIL ZA VEČJE SKUPINE IN PRIREDITVE, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 22.8.2012; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT LABORATORIJSKI TEHNIK LABORATORIJSKI TEHNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU
-	M/Ž; DELO LABORATORIJSKEGA TEHNIKA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.8.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
VODJA PROJEKTOV - M/Ž; SKRBELI BOSTE ZA ORGANIZACIJO IN VODENJE GRADBIŠČ. SODELOVALI BOSTE PRI PRIDOBIVANJU UTREZNIH DOVOLJENJ IN OSTALE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE TER SODELOVALI Z UPRAVNIMI ORGANI PRI PRIDOBIVANJU USTREZNIH SOGLASIJ. SODELOVALI BOSTE PRI KREACIJI IDEJNIH PROJEKTOV TER PRI PROJEKTOV PRENOVE IN VZDRŽEVANJA OBSTOJEČIH OBJEKTOV. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.8.2012; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 23.8.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE, PREDPISOVANJE ZDRAVIL, MED. TEH. PRIPOMOČKOV, PREVENTIVNA NEGA IN KURATIVNO VARSTVO, DOLOČEN ČAS PO ZAKONU O TUJCIH, 23.8.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
Uevelenje
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - KLEPAR, KROVEC
-	M/Ž; RAZNA GRADBENA, KROVSKO, KLEPARSKA DELA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.8.2012; SKH KROVSTVO, SPECIALIZIRANA GRADBENA DELA, D.O.O, FLORJAN 25, 3325 ŠOŠTANJ PROIZVODNI DELAVEC - M/Ž; DELAVEC OPRAVLJA MANJ ZAHTEVNA IN POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI IZDELKOV IZ PLASTIČNIH MAS, ROČNO OBREZUJE PLASTIČNA POLIZDELKE, VLAGA SESTAVNE DELE V IZDELKE, GOTOVE IZDELKE ČISTI IN PRIPRAVLJA ZA EMABLIRANJE, PREBIRA IN SORTIRA POLIZDELKE IN IZDELKE, PO NAVODILIH VODJE IZMENE ČISTI ORODJE ZARADI SAME KAKOVOSTI IZDELKA, VZDRŽUJE RED IN ČISTOČO PRI STROJU, OKOLICI STROJA IN V OBRATOVALNICI ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.9.2012; LEPLAST, PODJETJE ZA IZDELAVO IZDELKOV IZ KOVINE IN PLASTIKE D.O.O., PRELOŠKA CESTA 1, 3320 VELENJE PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN VODJA IZMENE V PROIZVODNJI PREDELAVE PLASTIČNIH MAS - M/Ž; OB PRIHODU NA DELOVNO MESTO Z VODJEM PREDHODNE IZMENE IZMENJA INFORMACIJE GLEDE POTEKA DELA IN TEKOČE PROBLEMATIKE. PO KONČANI IZMENI PREVERI, ALI SO DELAVCI ZAPUSTILI DELOVNA MESTA UREJENA
IN OČIŠČENA TER POSREDUJE INFORMACIJE O POTEKU DELA IN TEKOČI PROBLEMATIKI VODJI IZMENE, KI JE PRIČELA Z DELOM. DNEVNO RAZPOREJA DELAVCE V IZMENI NA DELOVNA MESTA GLEDE NA DNEVNI PLAN PROIZVODNJE IN PRI TEM UPOŠTEVA NJIHOVO USPOSOBLJENOST ZA DELO. NA NOVO ZAPOSLENE DELAVCE V PROIZVODNJI POSTOPOMA UVAJA V DELO PRI STROJIH DOKLER POPOLNOMA NE OBVLADAJO POSAMEZNIH DELOVNIH FAZ. ODGOVOREN JE, DA SO DELAVCI NA DELOVNEM MESTU OPREMLJENI Z USTREZNIMI PRIPOMOČKI ZA KVALITETNO OPRAVLJANJE DELA / NOŽI ZA OBREZOVANJE PLASTIKE, KRPE ZA ČIŠČENJE IZDELKOV IN DRUGO. DELAVCE STALNO OPOZARJA NA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTU, KI STA ZELO POMEMBNA ZA KVALITETNO OPRAVLJANJE DELA. V SODELOVANJU Z VPENJALCEM ORODIJ SKRBI ZA NEMOTENO DELOVANJE VSEH PROIZVODNJIH LINIJ, MANJŠE NAPAKE ODPRAVLJA, ČE TO NI MO GOČE USTAVI DELOVANJE STROJA PO PREDPISIH IN O TEM SESTAVI ZAPISNIK. SKRBI ZA REALIZACIJO DODELJENIH NALOG. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.9.2012; LEPLAST, PODJETJE ZA IZDELAVO IZDELKOV IZ KOVINE IN PLASTIKE D.O.O., PRELOŠKA CESTA 1, 3320 VELENJE ORODJAR
ORODJAR - VZDRŽEVALEC - M/Ž; VZDRŽUJE ORODJA, NAPRAVE IN PRIPRAVE. OPRAVLJA REDNE SERVISE IN VZDRŽEVALNA DELA NA ORODJIH V SKLADU Z DOLOČILI POSLOVNIKA. SKRBI, DA SO VITALNI DELI ORODIJ REDNO OČIŠČENI, NAMAZANI IN PRIPRAVLJENI NA ZAGON.IZVAJA MANJ ZAHTEVNA POPRAVILA ORODIJ, NAPRAV IN PRIPRAV V OKVIRU SVOJE STROKOVNOSTI. PO POTREBI SODELUJE PRI MENJAVI ORODIJ ZARADI SPOZNAVANJA TEHNOLOŠKIH PROCESOV. PRI SVOJEM DELU PO POTREBI OPRAVLJA TUDI RAZNA DELA NA STRO JIH, PRIPRAVAH IN NAPRAVAH ZA OBDELOVANJE KOVIN (STRUŽNICA, REZKALNI STROJ, VRTALNI STROJ), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.9.2012; LEPLAST, PODJETJE ZA IZDELAVO IZDELKOV IZ KOVINE IN PLASTIKE D.O.O., PRELOŠKA CESTA 1, 3320 VELENJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V LOKALU, NEDOLOČEN ČAS, 29.8.2012; GOSTINSTVO IN PREVOZI AVGUST MEDVED S.P., CESTA NA JEZERO 7 B, 3320 VELENJE
OPERATER, PROGRAMER NA CNC REZKALNEM STROJU - M/Ž; OPERATER, PROGRAMER NA CNC REZKALNEM STROJU, ŽIČNA EROZIJA, CNC BRUŠENJE, NEDOLOČEN ČAS, 22.8.2012; B.W.M. TECH PROIZVODNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, ZASTOPANJE IN TURIZEM D.O.O., PAKA PRI VELENJU 39 A, 3320 VELENJE GRAFIČAR
OFFSET TISKAR - M/Ž; OFFSET TISK IN PRIPRAVA NA TISK, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.8.2012; EUROGRAF, PODJETJE ZA GRAFIČNO DEJAVNOST, POSLOVNE STORITVE, TRGOVINO, PROIZVODNJO IN GRADBENIŠTVO D.O.O., ŠTRBENKOVA CESTA 6, 3320 VELENJE MIZAR
MIZAR - M/Ž; SPLOŠNA MIZARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.9.2012; RAJLES, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., JANŠKOVO SELO 24 A, 3320 VELENJE KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, NEDOLOČEN ČAS, 29.8.2012; GOSTINSTVO IN PREVOZI AVGUST MEDVED S.P., CESTA NA JEZERO 7 B, 3320 VELENJE STROJNI TEHNIK
NASTAVLJALEC ORODIJ V PROIZVODNJI PLASTIČNIH MAS - M/Ž; SAMOSTOJNO VPENJA IN IZPENJA ORODJA. OB MENJAVI ORODJA VNAŠA ŽE SESTAVLJENE PROGRAME IN PO POTREBI DODATNO OPTIMIRA DELOVANJE ORODJA ZA DOSEGANJE KAKOVOSTI IZBRIZGANEGA PROIZVODA. ZAPIŠE IN ARHIVIRA SPREMEMBE VNEŠENE PRI OPTIMIRANJU DELOVANJA ORODJA NA PREDPISANE OBRAZCE, POTRJUJE PRVE IZBRIZGANE PROIZVODE GLEDE NA POTRJENE VZORČNE KOMADE IZ PREJŠNJE SERIJE OB VSAKI MENJAVI ORODJA, OB VSAKI MENJAVI ORODJA NATANČNO IZPOLNI DELOVNI NALOG ZA MENJAVO ORODJA, SKRBI, DA SO VITALNI DELI STROJEV IN ORODIJ OČIŠČENI, NAMAZANI IN PRIPRAVLJENI NA ZAGON, UPRAVLJA Z MOSTNIM DVIGALOM, SKRBI ZA NEMOTENO DELOVANJE ORO DIJ, STROJEV IN TEHNOLOŠKE OPREME, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.9.2012; LEPLAST, PODJETJE ZA IZDELAVO IZDELKOV IZ KOVINE IN PLASTIKE D.O.O., PRELOŠKA CESTA 1, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
DELAVEC BREZ POKLICA
SKLADIŠČNIK - VILIČARIST - M/Ž; DELO V SKLADIŠČU, PREVZEM IN IZDAJA MATERIALA, NEDOLOČEN ČAS, 26.8.2012; INOLES, NOTRANJA OPREMA, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR INŽENIR STROJNIŠTVA KAPITAN LETALA - M/Ž; UPRAVLJANJE LETALA NA DOMAČIH IN MEDNARODNIH POLETIH, NEDOLOČEN ČAS, 13.9.2012; TRANSPORTI ENES DRAGANOVIĆ S.P., CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC
VODNIK
I PRIREDITVE j
TOREK, 21. 8.
KINO
10.00 Knjižnica Rog. Slatina Druženje s filmskimi junaki (tudi v četrtek)
10.00 in 16.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Ljudsko izročilo
poletje na travniku - igrarije
10.00 in 18.00 dvorec Novo Celje Chiaroscuro
začetek poletne slikarske šole
18.00 Pred Osrednjo knjižnico Celje
Bajram
predstavitev tradicionalnega islamskega praznovanja
19.30 Vila Bianca Velenje
Duet citer Neli in Karme Zidar Kos
koncert na citrarskem festivalu
SREDA, 22. 8.
10.00 Knjižnica Velenje
14.00 Titov trg Velenje
Plesni koraki z Nino
plesna delavnica s plesalkami Plesnega studia N
Smetumet
delavnica pREobleka na festivalu Kunigunda
19.30 Vila Bianca Velenje
Tanja Lončar
koncert na citrarskem festivalu
21.00 Titov trg Velenje
7 naK
art modna revija s poezijo in koncertom Dandelion Children
ČETRTEK, 23. 8.
11.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Darilna škatlica
Hermanova otroška ustvarjalnica
20.00 Pred Domom kulture Velenje
Avtomobili
koncert
TOREK, 21. 8.
18.00 Mestna plaža
Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici
lutkovna igrica Festivala Velenje
PLANET IIIS
Spored 11. in 22. 8.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ledena doba 4: Celinski premiki - animirana druž. pustolovščina 3D, sinh. 16.15
Ledena doba 4: Celinski premiki - animirana druž. pustolovščina, sinh. 15.10, 17.25
Vzpon Viteza teme - akcija 20.20
Ted - komedija 16.05, 18.30, 20.50 Madagaskar 3 - animirana pustolovščina 3D, sinh. 15.00, 17.10, 18.25, 19.20 Madagaskar 3 - animirana pustolovščina 20.30
Madagaskar 3 - animirana pustolovščina, sinh. 16.10, 18.20
Histerija - romantična komedija
19.30, 21.40
Popolni spomin - znanstvenofantastična akcija 15.55, 18.35, 21.05 Larina izbira - drama 15.50, 18.05, 20.35, 21.30 Plačanci 2 - akcijski 15.05, 17.15, 19.25, 21.35 Odpleši svoje sanje 4 - plesno-glasbeni film 3D sreda 19.00 - premiera
SREDA in ČETRTEK 21.00 Marčeve ide - drama
18.00 Mestni park
Joga v vsakdanjem življenju
21.00 Vodni stolp_
Video predstavitev o notranjem miru
Prem Rawat
SREDA, 22. 8.
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Počitniške ustvarjalne delavnice
vodi Nada Mlinarević 18.00 Mestna plaža
Ustvarjamo in se igramo
turnir štiri v vrsto, ustvarjanje iz gline, hama perlic, risanje na steklo, družabne igre...
18.00 Mestni park Taijiquan
ČETRTEK, 23. 8.
18.00 Mestna plaža
Mojca Pokrajculja
igrica Škratovega lutkovnega gledališča
19.30 Osredna knjižnica Celje Večer jazza
nastopajo Urban Ulrych, Aljoša Jurkošek in Sandra Feketija
www.novitediiik.com
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
23

IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.d.O., LI. Vita Kraigherja 5, Maribor
VOZILA
KUPIM
Z GOTOVINO odkupim osebna vozila, bencin ali diesel, od letnika 1990 do 2012, v kakršnem koli stanju. Gotovina, prepis in odvoz na moje stroške. Telefon 031 783-047, Boris. 2909
STROJI
ZABUKOVJE pri Sevnici. Prodamo posestvo, 56.000 m2 zemljišča s hišo. Telefon 031 301-023, 041 530-380. 3138 HIŠO, dvojček, 75 m2, prodam za 80.000 EUR ali dam v najem, mariborsko-hočko Pohorje. Telefon 041 687-065.
3148
V KATASTRSKI občini Ponikva, kraj Grče (nad Jajškim mlinom) prodam 8.195 m2 veliko posest - gozd, travnik in vinograd, z gospodarskim poslopjem (vikend) in lesenim pomožnim objektom. Cena 45.000 EUR. Telefon 041 668-771.	3156
ODDAM
PRODAM
POSLOVNI prostor, približno 70 m2, s parkirnimi prostori, v Celju ob Mariborski cesti, oddam v najem. Telefon 041 262-063.
3135
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata, strica, bratranca, soseda in prijatelja
VILJEMA OLENŠKA
iz Čopove ulice 17 v Celju (14. 6. 1937 - 13. 8. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na
njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
ŽITNO sejalnico Reform in dvobrazdni obračalni plug Potinger, 10 do 16 col, prodam. Telefon 040 123-549. p
STANOVANJE	-M
KUPIM
KOSILNICO Bcs 404, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon (03) 5735-189.
ODDAM
V NAJEM oddam enosobno, dvosobno stanovanje za samske dame in študentke. Telefon 070 418-570. 3177
L 194
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 63
KRAVE in telice za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 263-537. p
MEŠANO belo vino, sorte laški, renski rizling in sauvignon, s področja Sladka Gora, prodam. Telefon 051 664-001.
3171
OSTALO
PRODAM
POSEST
PRODAM
PRODAM
HIŠO v Celju, z vsemi priključki, lepo urejeno, ugodno prodam. Telefon (03) 548-3707, 051 205-512. 3032
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 5821401.	p
BELE piščance za nadaljnjo rejo prodam. Naročila in informacije po telefonu (03) 577-3744.	p
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 410-779 ali (03) 5792-412.
3168
PSIČKE prodam. Telefon 070 418-570.
3177
PRODAM
KORUZO v zrnju prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 031 811-895.	3151
SILAŽNO koruzo prodam v Grajski vasi pri Gomilskem. Telefon (03) 5722-590, 041 599-779.	3161
200 kg grozdja, brajde kvinton, cena 0,25 EUR, prodam. Telefon 041 559-490.
3167
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
Vi
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
ANTUNA FISTRIĆA
iz Iršičeve ulice 8 v Celju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom iz Iršičeve ulice 8-14 za darovane sveče in spremstvo
na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi vsem negovalkam iz centra za pomoč na domu in pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba.
Žalujoči vsi njegovi
SUHA bukova metrska drva prodam. Telefon 031 876-622.	3162
ŠTEDILNIK Plamen, levi in cisterno za kurilno olje, 2.000 l, kovinsko, prodam. Telefon 031 221-243. Š 190
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p INVALIDSKI skuter, akumulatorski, primeren za starejše, do 160 kg nosilnosti in do 30 km dometa, nov, zelo ugodno prodam. Telefon 041 517-900. p MIZARJI! Hrastove plohe, naravno sušene 7 let, brez grč, prodam. Informacije po telefonu 041 410-508. 3146
KUPIM
RABLJENO cisterno za gnojevko, po možnosti 1.700 l ali malo večjo, samo ne največjo, kupim. Telefon 040 882-817.
3148
RAD bi spoznal damo srednjih let za druženje in iskreno vezo. Telefon 070 418-570.	3177
RAZ
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
UGODNO izvajamo vsa dela na kanalizacijskih sistemih ter ostala gradbena dela (škarpe, tlakovanje). Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 3023
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
Kuqlcf <l.o.a. O. BKni.lI r

vedeževanje, astrologija, feng stlui
jirrulüQ nija
^ DACA
wo'Èlçic v a Ih j JAÎNA
tarot i. 'linije t ji te
astrolog DAN I El
.i'kLrulOi^i;D riT-ij ihu
I i-1-Mu u,il kil LE&
angihke ™it' : Iginili? l ■' i ■
™i tie val Ice kAftlNA
J vedežcvitkd EMA
i T ^Ê ripai
vedeževanji ANA
vfld vio mika ULA
L q.msK-i' kù 'to
Pokličite nas ceneje!
Z
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
novi tednik
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič _
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
radio celje
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
uredništvo
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
agencija
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Z^Kl^Wt l/V^Ç f L
ZJlK 1/V-6-Ç f L
Zlatoporočenca Erna in Alojz Satler s svati
Zgled za mlade
Zlata poroka je jubilej, ki ga doživijo bolj redki zakonci. Pri prenekaterih usahne ljubezen, nekatere loči smrt. Erna in Alojz Satler iz Založ pri Polzeli pa sta se izognila obojemu ter srečno dočakala ta lep zakonski praznik.
Skupaj z njima so se na ta praznik pripravljali njuni trije otroci, Martina, Magda in Franci, ki imajo seveda že družine in so ju razveselili tudi s petimi vnuki. Vsi so si prizadevali, da bi ata in mama praznovala kar najlepše. Priprave so trajale dolgo,
na predvečer so postavili ob domači hiši na veliki kmetiji slavolok, ki je vse mimoidoče opominjal, da na tej domačiji praznujejo. Prav na obletnico, 4. avgusta, je bila v domači cerkvi na Polzeli zahvalna maša, ki jo je daroval župnik Jože Kovačec, obenem pa je zakonsko zvezo Erne in Alojza obnovil in blagoslovil še za nadaljnja leta, potem pa so se zlatoporočenca in svatje veselili v bližnjem gostišču.
Erna se je rodila na Polzeli v Kuharjevi družini kot drugi otrok. Odraščala je na manjši kmetiji skupaj z bratom Albi-
nom. Alojz pa se je rodil na kmetiji »Jajčnikovih«, kot ji rečejo po domače, skupaj z bratom Ivanom, dvojčkom, imel pa je še brata Stanka in Franca, ki sta pokojna, in sestro Miciko. Ker so drugi otroci odšli vsak na svoje, je Alojz ostal doma skupaj z mamo. Ko se je oziral po svoji življenjski družici, mu je padla v oči Erna, črnolasa in čr-nooka mladenka, in odločen je bil, da bo to njegova žena. Svoj sklep je, glede na to, da se je tudi ona ogrela zanj, kaj hitro uresničil. Erna je dopolnila 18 let, Alojz pa deset več
in nič ju ni moglo ustaviti, da se ne bi poročila.
Njuno skupno življenje je ves čas zaznamovano s trdim delom, ki sta ga opravljala vztrajno, z dobro voljo in ljubeznijo. Tudi zdaj, ko je kmetijo, na kateri pridelujejo mleko, že prevzel sin Franci z družino, še vedno delata v hlevu in na polju. Kot je v svojem nagovoru povedal njun vnuk Klemen, sta za svojo družino dober zgled medsebojne ljubezni, ljubezni do svojih otrok in vnukov ter do zemlje.
TT

FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
Razglednica iz naših krajev
S trinajstimi cvetovi
Letošnje poletje je bogato tudi zaradi te posebne sončnice, na kateri je mogoče našteti kar trinajst cvetov. Ivan Jagodič (na fotografiji), ki jo je prinesel na ogled v uredništvo, jo je dobil pri sosedih na kmetiji Jezovšek-Škorc v Roginski Gorci v občini Podčetrtek. Skupaj z drugimi manj posebnimi sončnicami je tvorila šopek. Šele potem ko je bila doma v vazi, na mizi, so opazili njene številne cvetove.
BJ
Orjaške paprike z Dobrove
Tudi letos se bo nekaj zelenjavnih primerkov Toneta Novaka z Dobrove pri Celju zapisalo v anale pod rubriko izjemni. Kakšen paradižnik, težji od kilograma, obere vsako leto. Letos pa so presenetile predvsem paprike. Seveda mu brez dobro pognojene zemlje in rednega zalivanja ne bi uspelo. A če se s Tonetom zapletete v pogovor, hitro ugotovite, da je skrivnost dobrega vrtnarja predvsem v pridnih rokah.
StO, foto: TC
KA^
UUt
Želite, da bi tudi bralci Novega tednika izvedeli več o vašem nepozabnem dogodku, ko ste izrekli usodni da? Pokličite nas na 4225-164 ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje oziroma na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.