23. številka.
V Trstu, v soboto 21. marca 1891
Tečaj
„E D I N O S T"
*ba|a dvakrat na teden, vsako sredo m 10 bo to oh 1. uri popolnrine
„Edinost" stane:
M vse leto gl. 6. — ; iaren Avst. 9.— gl. s« polu leta „ 3.— ; „ , 4.50 , ta Aetrt leta „ 1.50; n „ ->.25 „ Posamično Številk e se dobivajo v pro-'iajalnicnh tobaka t Tritr po » nov..
v Gorioi in v Ajdovščini po «t no*. H* naročbe broz priložene naročnin« se ipravniiivc ne ozira.
-i
_
i....
INOST
političnega družtva za PrinV
Oglasi in oznanila se rakune po 8 nO*
vrvica t petitu; za naslove z debelimi črkami h« plačuje prostor, kolikor bi
obsedlo navailnih vrstio. Poslana, javne zahvale, osmrtnice Itd
se rakune po pogodbi.
V*i dopisi se pošiljajo uredništvu v i hi>i Carintia At. '25. Vsako pismo mora biti 1'rankovano, ker nefrankovaua »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in mserate prejema upravnistvo v ulici Carintia
Odprte reklamacije so proste poštnine
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
'V edltost {t m ( ,
Po slavni zmagi.
Navdušenje, katero jo vladitlo minole dni in osobito v dan izvolitve našega poslanca Ivana Nabergoju, je bilo nepopisljivo. Z izvolitvijo našega poslanca in ob priliki te volitve vzbudila se je zopet mej okoličani ona sveta, domaća narodna ideja, katera jo delala vedno čast Slovencem ob Adriji. Videli smo, kako je naše domače ljudstvo prote^tovalo proti nasprotnikom manevru — proti izpuščenju stotin naših volilcev iz dotičnih imenikov.
„Poznajo nas na magistratu, ko je treba plačevati davke, in tedaj ne pozabijo nijednega", jezili so se naši ljudje. Nejevolja volilcev, kateri niso dobili glasovnic, bila je velika! „Edino to sveto državno pravo, katero uživamo, so nam kratili; ni je nikake pravice!" take in jednake vzklice ćuli smo iz ust domačih, priprostih ljudi, pri katerih niti ne bi pričakovali tolike razsodnosti in odločnosti.
Ali ta magiBtratni manever nas pou čuje, kako se nam je vesti v prihodnje; naši okoličanski veljaki in rodoljubi imajo aedaj jasno pred očmi, kako jim je postopati in kje pričeti delovanje, da se v bodoče preprečijo taki manevri. Magistratni gospodje so računali izvrstno ; kajti anali so, da okoličani ne bodo kar trumoma drli v mesto, reklamovati svoje glasovnice in tako je bila prikraćena volilna pravioa nekaj atotinam okoličanov ! No, vzlic vsemu temu manevriranju bila jo slavna zmaga na naši a rani, kakoršne skoraj niti sami nismo pričakovali. Valed te častne zmage pa ne smemo odložiti orožja; računati moramo, •da sovražnik ne spi, kajti čestokrat smo jnenili, da je strt in potrt!
Povodom zadnje volitve si je bil propali Mauroner take »veat svoje zmage, da ae je javno izrazil, da ako sedaj propude, no kandidira nikdar več. In ako bi smeli verjeti tem njegovim besedam, ne amemo rok križem držati. Če si ne bode Mauroner več upal kandidovati, najde se pa kdo drugi, kateri se postavi proti našemu kandidatu. Prod zadnjo volitvijo raz-
PODLISTEK.
On...
Povest grofa E. A. 8 a 1 i a s a.
XI.
(Dalje.)
Praksin poklical je starega dvorjana in ga poprosil, naj mu pove onega človeka, kateri je umrl za časa vsega dogodka ali pal v nezavest.
Dvorjan je objasnil, da so v gradu vsi prebivalci, da nikdo ni umrl in nikdo izginil.
—	Kdo je pa ležal v rakvi, ako ne grof ... Od kod so vzeli pa drugega mrtveca P
—	Tega ne znam.
—	Prekrasno. Zdaj pokličite sem Zaherja.
Ko jo stopil strežec v dvorano, obrnili so so vsi na-nj s posebnim zanimanjem. Zaher bil je popolnoma miren in gledal ■celo drzno in srčno na vse. Praksin izprašal ga je hladno in natanko o malenkostih dogodka in potem pristavil nenn doma :
»irjali so so po okolici neki polutajni negotovi glasi, da misli nastopiti proti našeinu Nabergoju — znani „banski lord*.
Enakim glasom se ni dajalo od našo strani nikake važnosti, ali vendar je bilo na tem nekoliko istine. Označeni gospod se je namreč nekje izrazil: „Če kandidiram jaz proti Nabergoju, bode šla zanj (Nubergoja) stvar nekoliko težavneje!" Gospod so je menda nekako bal, da propade v II. mestnem volilnem razredu in zato ju hotel pot gladiti svoji morebitni kandidaturi v okolici. Pisec teh vrstic je menenja, da ako bi kandidiral g. Đ. proti g. Nabergoju, bi bil res dobil nekoliko glasov več nego propali Mauroner, a to le valed tega, ker bi se udeležili mestni vo-lilci v večem številu volitve in ker bi vjel tudi v V. okraju nekaj glasov.
Nikakor pa ue bi ta g ispod zmagal proti našemu kandidatu; naš Nabergoj je predobro znan, preveč spoštovan in ljubljen od svojih okoličanov, da bi ga mogel izpodriniti kak nasprotni kandidat.
Ko se je vršil pred minolimi volitvami nekje v okolici shod celega dotičnega okraja, omenjal je neki govornik o mogoči kandidaturi g. B. Navzoči volilci, dobivši o tem pojasnila, izrazili so se jednoglasno, da pač nočejo moža, ,s katerim se v mestu ponujajo* in da no pobirajo „mestnih ostankov". Euako izrekli bi se brezdvombno i vsi ostali okoličanski okraji in g. B. bi bil padel, kakor je padel Poldu Mauroner !
Zmaga je bila torej naša in skoraj nepričakovano slavna zmaga. Glede narodno zavesti storila sta ob tej priliki lep korak naprej II. in V. okraj. Volilci II. okraja pokazali so pri žudnji volitvi v mestni svet, oziroma deželni zbor, popolnoma tuje neuara »no lice. Ali čim jo dober zdravnik in spametovnl je tudi te volilce, koji so, vidovšt, da jim g. M h u r o n erjn delovanje v mestni zbornici no n I u ž i na n i k a k o korist, temu gospodu obrnili — hrbet.
Glavni svoj tabor ima g. Poldo sicer še v Kadinu, ali tudi tuni se najdejo mo-
—	Povejto, Zaher, zakaj »te poslali cerkovnika ven in zaprli dveri P
—	On laže. Tega nesem storil ! pro-govoril je Zaher mirno.
—	Dobro . . . No jaz verjem njemu, ne pa vam . . . Ste vi pokrili rakov in jo zabili ?
—	No.
—	Kdo pa P
—	Ne znam.
—	Dobro . . . rokel je Praksin. — Ukiižite sklicati sem za jeden trenutek vse, kiiteii žive v gnidu, do zadnjega človeka . . .
Ko se je napolnila dvorana z ljudmi, prašal je Praksin glasno :
—	Kdo je zabijal rakov P"
Splošno molčanje bilo je v odgovor.
—	Morda nikdo. Čudno, da neće nikdo priznati se k tako prostemu postopku . . . Rcoinio torej, da nikdo ni prinesel pokrova in da se rakov ni zabila, da so je naredilo vse to snino . . . Prekrasno . . . Zdaj stopite, obrnil se je Praksin k služabnikom, — po vrsti sem . . .
Služabniki stopili so v vrsto.
—	Stopite pred ^gospoda grofa . . •
žaki, kateri mislijo in čutijo z vso ostalo okolico, in nasprotniki v Kadinu ne bi nikakor mogli zabraniti ostalim volilcem II. okraja pomenljivega koraka, ki nam je na mislih.
Kujtno železo, doklor je gorko; oko ličani so še navdušeni minole zmage, navdušeni za domačo sveto stvar in enako tudi pošteni volilci II. okraja. Kaj bi več stvar prikrivali! ZnaČHjni rodoljubni možje II. okraja naj so postavijo na nogo in delajo v to, da II. okraj popravi, in dostojno popravi, kar je pregrešil ob priliki volitve v deželni zbor, oziroma mestni svet. Čas je za to; za prvim udarom pudo naj še drugi udarec — in tedaj bodo zmaga popolna ! —
Lonjerci so pokazali že pri zadnji volitvi, da so možje, da so popravili, kar so nekdaj pregrešili, in vsa okolica se raduje na tem njih preobratu. V Rocolu in drugod je tudi rodoljubov dovolj, da pokažejo pred svetom enkrat za vselej, da nočejo biti pristaši moŽA, narodnosti naši nasprofnega. Vesel preobrat v narodnem obziru se je pokazal tudi v V. okraju. Pri zadnji volitvi so pokazali vrli volilci V. okraja, da se zavedajo, kako so šli pred časom na limanice. Smelo smemo reči, da je V. okraj volil kot. čisto naroden neupogljiv okraj; dotični rodoljubi in veljaki storili so v polni meri svojo dolžnost. Don Pacor je pač lehko izprevidel, da v drugič ne omami teh volilcev in četudi mu pri temu vsi „hotelirji* in vso kuharice pomagajo. Revež don Pacor, so jo pač zelo spekel. Kje so one „deputacijo" volilcev, katere so bo mu hodile klanjat pred volitvijo ; vsaj pri volitvi ni vdobil toliko glasov, kolikor je je bilo pred volitvijo pri njemu „deputncij". Kislo s ) jo moral držati naš „Drejček* zvedši n številu njemu oddanih glasov in slabo mu je morala dišati večerja. In vendar ni jo bil ta vrli Drojček svoje zmage g-»tnv. Prod volitvijo se jo namreč nekje izrazil — in pri tem se udaril iui „junaške svoje prsi", da zmagal bode on — ravno on !!!
Kar smo svetovuli volilcem II. okraja.
nasmejal so je Praksin. — A vi, vaša .»vitlost, izvolite mi povedati, kako jo ime tnnu-le služabniku P . .
Starec bil jo v zadregi in dejal tiho:
—	Ne pomnim.
—	Si ti davno v gradu v službi P . . obrnil se jo Praksin k slugi.
—	Sedem let, odgovoril je shign.
—	Nu, daljo . .. Ta-le, vaša svitlostp . .
—	Ne pomnim . . . bil je odgovor. — Njih imen nesem znal nikdar dobro. Videl sem jih redkokrat . . .
—	Prekrasno. No iz vseh, nade jem so, morete jih imenovati vsaj deset . . . Kdo iz vas je tukaj dvajset let v službi P prašal je glasno Praksin.
—	Jaz ! oglasil se jo jeden kočijažev in stopil bliže. Jaz sem že dvaindvajset let v gradu.
-1- Kako mu jo ime P prašal jo Praksin iznova.
—	Pavel . . . odgovoril jo ta tiho.
—	Ne. Nesem Pavel, ampak Andrej ...
—	St »pite sem spred vsi, kateri ste v službi več nego deset let, dejal je Praksin.
Nekoliko slug so je približalo.
to bi svetovali i onim V. okraja. Pokažejo naj vrlemu Andrejčku, da njega poslanstvo ne sloni le na ramenih vernega mu Loj-zeka z „Vrha". No, on (Dreja namreč) se jo nekda izrazil, da se ne bode oziral na neko vrsto — menda nečastnih — diplom svojih volilcev. Mi pa ne verujemo, da bi bil naš Drejče toliko pogumen, čeravno se ne boji niti prevzv. tržaškega škofa, kakor so je odločno izrazil.
Lepo delo bi bilo to, da bi mesto Don Pacorja in Poldo Mauronerja poslala dotična okraja dva narodna poslanca v mestni, odnosno deželni zbor. In vendar j« to delo popolnoma izpeljivo ; lažje jo seveda v V. nego v II. okroju, ali z resno voljo se vso doseže.
Mi le opominjamo dotične rodoljubne možake, da ukrepajo in ukrenejo potrebno u stvari; tla so primerna za delo. Nekateri so res komaj čakali izida zadnjih volitev, da so odpočijejo po trudu za pošteno utvar, ali orožja ni smeti odložiti iz rok, dokler ni naša zmaga popolna.
Ako še nikoli ne, pokazala so je pri zadnjih državnozborskih volitvah potreba našega domačega političnega društva „E d i n o s t". V Istri in v Trstu je postavilo to društvo svoje kandidate, kateri so i slavno zmagali. Pokazalo se je pa ravno pri zadnjih volitvah, da ae marsikdo premalo briga za označeno društvo. Polit, društvo „Fdinost" moralo bi biti ognjišču narodnoga našega življenja, po sebno za Trst z okolico in Istro. To društvo bi res moralo sloneti na trdnejši podlagi ; ros zasluži, da jo Primorski rodo* ljubi bolj podpirajo. Dotični gospodje, ka-reri so prejoli pole za nabiranje novih udov za to prekoristno društvo, akrbe naj, da stori primerno svojo dolžnost. Osnujmo si tvrdnjavo, krepko, neupogljivo, ob katero se bodo nevspešno zaganjali tuji na-vnli. Bratje Istrani bi ho morali tudi več spominjati tega društva.
Pomislijo naj, kako je tam ukorinjeno društvo „Societfr politioa Istriana", in kako premalo se tam vso briga za politično društvo „Edinost".
—	I/.volito mi imenovati vsaj dva po imeni, rekel jo Praksin.
—	Nečem, odgovoril je starec tiho, no deloma jezno.
—	Nećete ... To jo druga stvar . . . zasmejal se je Praksin. — No blagovolite zapomniti si, da sem se osobno prepričal, da Bte vi morda nenavadno podobni pokojnemu grofu, a da sto vender nek drug. Se ne strinjate z menoj VJ
—	Vaša naredba kot načelnika kraja, odgovoril je oni, — me Bili, da nehote molčim, dasi si dovoljujete popolnoma nc-lepe napade. Mesto da bi izpraševali gospoda Ohotskega in spoznali ga krivim v drznem ravnanji, zasramovanji obredov in slepariji — tožite mene. V vsakem slučaji, pred zakonom in ljudmi sem jaz grof Za-reekij, sem bil, sem in bodem. Vaše zvijače ne privedejo do ničesa. Narediti živega mrtvim no morete!
Bodemo videli, dejal je Praksin strogo in jezno. — Izpraševanje jo končano, ker mi ni potreba iskati več dokazov. Tako na primer govori pripovedovanje sluge Bogdana glede na kosila in večerje, katere je nosil do dne smrti grofa v Zaherjevo sobo
Kar ni bilo pri zadnji volitvi, popravi naj se sedaj, da amo za prihodnje volitve močni, organizovani in neupogljivi. Ne spati, ne počivati tora j „po slavni zmagi", temveč gledajmo, da nas sovražnik v spanju ne zasači, da bode naša zmaga v prihodnje se slavniša ! X.
Volitev volilnih mož na Koperščini.
(Izv. dop. iz Pomjaničine.)
(Konec).
Ali so sploh čudni ti laški gospodje! Evo vam jedno primero: Dne 23. in 24. februvarja, — ko je vihral najhujši volilni boj — odkrili so se naši kmetje, ko je zazvonilo poludne, ter po lepi krščanski uavadi in kakor zapoveduje naša sv. ka-loliška cerkev, pomolili k Bogu. In da »te jih videli, kako so ti lahonski kričači sneli klobuke raz glave ter pobožno zrli, jedni proti nebu, drugi v zemljo, češ: poglej nas ti slovensko ljudstvo, kako pobožni smo. Hinavci, koga hočete slepiti P ! Resno ste se res držali, ali resnoba vaša ni izvirala iz pobožnega srca, ampak pobiti ste bili, videči da propadete injda se ljudstvo, koje ste dosedaj igraje za nas vodili, od Vas obrača ; premišljuči, da se vam bliža zaslužena kazen, škripali ste jezno zobmi ter preklinjali duhovnike naše in vse one poštene in zavedne kmete, koji ao se svojo možko besedo in svojim trudom toliko dosegli, da denar vaš nima več tiste veljave, katero je imel do sedaj. Gospoda, zadosti ste nas hujskali proti našim duhovnikom, o katerih vemo, da brez njih naukov ne more nikdo pošteno živeti in pošteno — umreti. Mi kristijani imamo duhovnike svoje vedno pred očmi in potrebujemo jih vsaki ljubi dan, vas pa ne vidimo drugače, nego za časa kacih volitev. Tedaj smo: caro di qua, caro di Id — non semo buoni amici P vi prego fetne sto piacer, ciapč un cigaro, veni bevere e mangiar con mi, ciape per la žurnada, že pecd che perdi tempo per niente itd. itd.
Kako nas pa gledate sicer, kako nas imenujete. Ko pridejo žene, hčere naše, naši otroci doli v mesto na vaš trg, tedaj ne čujemo druzega nego: mostri di sciavi di qua, mostri di sciavi di la! Ali ni tako, a? !
Mislite-li, da smo slovenski kmetje res tako neumni, da bi verjeli vsem la-žem, s kojimi nas hočete plašiti P! Osobito nas strašite s „Hrvati11, no, mi pa ne vemo o Hrvatih nič slabega; to pa, da so naši bratje po krvi in po rodu in da nam niso nikoli nič slabega storili, pač pa dobro, če je bilo mogoče. Oni so bratje naši, a vi bi hoteli, da smo vaši sužnji.
O domišljavosti nasprotnikov naših
— jasno, da je Živel nekdo tajno v gradu, skrivaje se pred vsemi. Zdaj ostaje nam samo preiskati ves grad, ako se nam posreči najti grofovo truplo, zakopano kje v dolenjih hramovih prostorih grada. Ako pa ničesa ne najdemo, tedaj, vrnivši se v mesto, poprimem se pridno prašanja: komu je bilo treba skrivati se dolgo in tajno v gradu; kdo in odkod ae je mogel javiti v podobi dvojnika pokojnega grofa, ni li imel grof Zareckij — sorodnika hudodelca, kateri se je skrival, da bi ušel kazni zakona. Ukažite pripraviti deaet ljudij z lopatami, dejal je Praksin, obračajo ae k Bahmut-skemu. — Pojdemo doli in preiščemo ves grad . . .
Vsi so se vzdignili z mest, a v tem trenutku obrnil se je Praksin k zagonetni osebi in prašal po nemški :
—	Ako najdemo grofovo truplo — pojdete vi v zapor. Ako priznate takoj prostovoljuo vse — vam pripravim prostost. Nu P
Starec je molčal.
—	Ste me razumeli P prašal je Praksin po ruski.
Ne.
priča tudi to, da so nam žugali, da, ako držimo a Slovenci, naa njihovi advokatje ne bodo hoteli več pri sodišču zastopati in naših pravd voditi. Pojte, pojte revšeta: Še kako rad i, samo da mi to hočemo, kajti mi dajemo njim zaslužka, ne pa oni nam. Sicer se pa tako ali takć zahvalimo na uslugah gg. italijanskih advokatov ter gledati in skrbeti čemo za to, da v Koper dobimo m o ž a - a d v o k a t a naše krvi in naše govorice. In tudi sedaj imamo že v Kopru moža, kateri nam v sili rad pomore in nas ne zaničuje, kakor naa zaničujejo drugi: in ta je gospod Forster ki stanuje blizu „fontane*, v hiši Bar-tolomei. Videti čemo, kdo bode imel več izgube, mi, ali koperski advokatje.
Mnogo našiti ljudi sedaj povprašuje, kako je to, da smo propali, ko so jim pred volitvijo naši prvaki zatrjevali, da imamo večino volilnih mož na svoji strani in daje izvolitev g. dra. L a g i n j e gotova. Čujte ! Znano vam je, da volijo politični okraji Koperski, Poreški in Puljski skupaj jednega poslanca v državni zbor na Dunaji. Slovenska stranka imela je 105 volilnih mož na svoji atrani, nasprotniki 96 — torej smo imeli 9 volilnih mož večine. Nasprotniki naši videči, kako stvar stoji, tekati so začeli od jednega do dru-zega naših volilnih mož, ter ponujali vsakemu petake, desetake, stotake in celo t i s u č a k e, da glasuje žnjimi. Ali glej : mej vsemi našimi volilnimi možmi pridobili so samo jednega, da je ostal doma: in ca je neki S e n i c & iz Zazida, Dekanske občine. Na Poreščini it) na Puljščini niso mogli ni jednega pridobiti. Ker pa od njih volilnih mož trije niso prišli — eden si je nogo zlomil, druga dva pa nista hotela glasovati za laškega kandidata ter ostala lepo doma — izgubili so torej Italijani še tri volilne može. Po ona dva šel je sam italijanski kandidat s kočijo, toda zastonj, kajti kakor smo čuli, c e I 6 žene in otroci so ju p o v i d i gnjeni m i rokami prosili, da ne gresta volit za italijansko stranko. In tako je prišlo, da smo dne 4. marca imeli 11 glasov večine. Italijani so bili silno poparjeni. In kaj so naredile nasprotne nam volilne komisije P1 V P o-reču in Vodnjanu uničili so nam 11 glasov; v Kopru seveda kaj tacega niso mogli storiti, ker je bila večina komisije nada. — Vse tri volilne komisije morale bi hkratu pričeti z volitvijo, to je, ob 9. uri zjutraj. Tako je pač bilo v Kopru, kjer se je končala volitev že ob 11 % uri, ali v Vodnjanu in Poreču odlašali so do poludne, predno so pričeli voliti. Ko so videli, da imamo mi veČino, uničili so najprvo U naših glasov ter računali, da podkupijo dva naša. Ali ni se jim posrečilo. Ker pa je bila jednakost
—	Ne govorite po nemški P
—	Ne.
—	Baron P obrnil se je Praksin. — Slišite P
—	Jaz trdim, pozivaj« se na dva služabnika in zraven na Zaherja, dejal-je Ohotskij glasno. — da je govoril stric odlično po nemški, da sva večkrat govorila zvečer in čitala v tem jeziku. Andrej, obrnil se je baron k staremu kočijažu — povej, kar veš . . .
—	Ravno tako je, dejal je kočijaž, stopivši iz tolpe služiteljev. — Jaz ne razumem mnogo nemščine, a grof uganjal je zato časih burke z menoj.
—	Hočete govoriti z menoj v tem jeziku P začel je Praksin iznova po nemški obračaje se k starcu.
Oni je molčal čmerno in zlobno.
—	Ne znate ni besede I dejal je PrakBin po ruski. — Glejte, še jeden brez-potreben, slučajen dokaz, da neBte grof Zareckij.
Starec je trdovratno molčal in hladno gledal na vse, kakor da ne bi ae govorilo o njem.
(Dalje prih.)
glasov, moralo se je popoludne še enkrat voliti. Pri ožji volitvi se je pa dogodilo nekaj nezaslišanega: uničili so dva naša volilna mo£a, koja sta pri prvi volitvi volila in mej tema jednega župnika, češ, da ju ne poznaj«. In ko so nam uničili Še ta dva gla«a, dobil je nasprotnik 93, naš kandidat po samo 91 glasov.
Uničili so nam torej brez vsacega postavnega vzroka 13 volilnih mož — vi slovenski kmetje pa sodite sami, je-Ii tako postopanje pvavično ali krivično. Po postavi in v resnici je torej izvoljen naš kandidat dr. L a gin j a in če je še kaj pravice in poštenja na svetu — na čemur pa ne dvomimo — odide gotovo dr. La« ginja v kratkem na Dunaj zastopat naš interese, dr. Vergotini so pa vrne, od koder je prišel.
Ali čuj svet in čudi se : laškim junakom ni zadosti, do so nam storili tako vneboupijočo krivico; ampak napadajo še vseone mirneseljake koji niso hoteli žnjimi glasovati. Pač ne vemo, kako bi primerno imenovali tako postopanje 1 Lepo in pošteno gotovo ni 1
Kmetje slovenski! umirite se in ne izgubite upanja: bodočnost je naša in kmalu pride čas, ko zmaga pravična naša stvar. Prosimo vas, zatecite se k okrajnemu glavarstvu, ako vas poulična italijanska sodrga napade; to bode gotovo ukrenilo, kar je potrebno. Ako bi pa tudi tu ne našli zaslombe, obrnite se naravnost do namestništva v Trst. Jn če bi tudi tu ne pomagalo, storili bodo tržaški prvaki vaši potrebne korake do najvišjega mesta na Dunaju.
Duhovnike naše pa, ki so nas tako dobrohotno vodili v tej hudi volilni borbi, prosimo, da nas ne zapuste. Ako jim mi ne bodemu mogli poplačati obilega truda, poplačal ga bode večni in pravični Bog : še otroci naši bo do zanje Boga molili!
Volilec kmečkih občin.
Občni zbor
možke podružnice sv. Cirila in Metoda dne 22. februvarja 1891.
(Dalje.)
Naša šola so je začetkom šolskega leta spremenila v trorazrednico. Pouk začel se je 17. septembra 1890. s slovesno sv. mašo, katere so se udeležili otročiči iz zabavišča in vseh treh razredov, učitelji, na-čelništvi obeh podružnic in roditelji šo-larčkov. Ker soba za III. razred vkljub naši skrbi in priganjanju ni bila še o pravem času v redu, morali smo si nekoliko dni tako pomagati, da se je poučevalo učence II. in III. razreda v eni sobi in sicer en razred dopoludne, drug popoludne. To je trajalo pa le nekoliko dni, potem vršil se je pouk redno v vseh treh razredih.
O tej priliki naj še omenim, da se je obrnil prečastiti biskupski ordinarijat v naše družbe imenu na častiti župniški urad pri sv. Jakobu s prošnjo, naj dovoli našim šolarčkoin hoditi dvakrat na teden: ob sredah in sobotah ob 7 V« uri zjutraj k hv. maši ter jim dovoli tudi peti. Čast. župniški urad izjavil je, da je nakana vse hvale vredna, da pa nikakor ne more ob* ljubiti, da bode mogel vsako sredo in soboto kdo ob 7 >/a uri maševati, ker so duhovniki v tej fari z delom preobložoni in tudi tega ne more dovoliti, da bi otroci pri maši peli, da se izogne zlorabam, ne-prilikam itd.
To je v kratkem, kar mi je bilo treba povedati o delovanji naših podružnio v šoli.
Da bode pa slika o delovanji obeh podružnic popolnejša, povem naj še, kako sra Bi obe načelništvi prizadevali pridobiti si denarnih sredstev, potrebnih v dosego kulturnega svojega namena. Odstopajoče naČelništvo obrnilo se je najprej do vseh slovanskih društev v Tiatu s protnjo, naj blagovole nabirati mej svojimi člani do-
Ibrovoljnih doneskov za našo družbo Tej prošnji so se vsa odzvala in sedaj so povsod v narodnih društvih v Ttstu nastavljene pusice, v katere pokladajo rodoljubi male darove na korist našej družbi. S po* pohvalo omeniti moramo na tem mestu „Delalsko podporno društvo", katerega člani najpridnejše polnijo našo pusico ter dajejo tako vsem imenovitejšim rojakom svojim vzgled rodoljubne požrtvovalnosti. Bodi tu vsem izrečena iskrena zahvala, dal Bog, da bi se ugledala vanje vsa slovenska društva v širni domovini naši. Zrno do zrna pogača, veli narodni pregovor in blagajnikov račun Vas lehko pouči, koliko se nabere koncem leta samih krajcerjev in drobiža!
Hvaležni pa moramo biti tudi vsemu slovanskemu pribivalstvu Trsta, ki se je krepko poprijelo prelepe navade, vsak vesel in žalosten dogodek v rodbini in Širji družbi slaviti s tem, da vsak deležnik tega dogodka žrtvuje kaj za družbo sv. Cirila in Metoda.
Posebno spomin dragih nara pokojnikov mnogo lepše in dostojnejše slavimo s tem, da svote, katere bi sicer dali za venec, žrtvujemo za družbo sv. Cirila in Metoda. S tem smo dosegli dvojni vspeh : razglasi vsi za družbo nabrano svoto v listih, skazana je pokojniku večja čast, nego da smo mu položili skromen veneo na krsto in drugič uporabi se nabran denar v plemenito svrho, katero ima bai družba sv. Cirila in Metoda. Koliko se o takih prilikah nabere, kažejo nam trije slučaji pripetivši so ialibog v lanskem letu v našem mestu. V treh slučajih smrti nabralo se je mej prijatelji in znanci pokojnikov za našo podružnico dve sto forintov! Ni li stokrat bolje, da se ta denar potrosi za našo Šolo pri sv. Jakobu, nego da bi bili zanj kupili cvetja ter z njim posuli prerane grobove umrlih naših članovi Želeti bi bilo, da se te navade poprimejo po vzgledu Čehov, Nemcev in Italijanov po vsem Slovenskem in posebno v Ljubljani v našem središči. Malo nas je, majhen je naš kapital, zato moramo gledati, kako vsak novčič obrnemo, da bi nam nosil večje koristi. Poreče se nam, da so to malenkosti, dobro ! ali mnogo takih malenkosti tudi nekaj izda! Obračamo se zato javno na slavno vodstvo družbe sr. Cirila in Metoda v Ljubljani, da to idej > priporoča ter si prizadeva spraviti jo v navado v Ljubljani in po vsem Slovenskem; isto-tako tudi naj dela na to, da se postavijo pušice za nabiranje dobrovoljnih doneskov v korist naše družbe v vsa narodna društva, kavarne in gostilne, kamor zahajajo narodnjaki. Ako naši nasprotniki, ki ao mogočnejši po številu in imetji, gludajo na take „malenkosti", ne smemo je prezirati tudi mil
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Kakova bode bodoča veČina dr žavnega zbora našega P to vprašanje je stalni predmet, s katerim so bavijo vsi avstrijski listi. To vprašanje je istotako zanimivo, kakor ono drugo vprašanje, kaj da je nameraval grof Toaffe z razpušče-njem državnega zbora. V obče se je mislilo, da mu je bil namen oslabiti radikalne olemente tu in tam. Ali namena tega grof Taaffe ni dosegel, nego prikorakali bodo v zbornico še v večjem številu nego so bili dosedaj. Ali mu je pa bil morda res namen poizvedeti pravo javno mene* nje P No, ako je to želel, dobil jo jasen odgovor v trojnem pogledu: 1. da Češki narod ne vklone tilnika svojega nikaki gnjili spravi na ljubo. 2. da so g. grofa nemško-liberalni prijatelji izgubili ves vpliv na Dunaju in po vsej Štajerski, kar priča, da 8e je prusjaški duh mej našimi Nemci globlje zajedel, nego so mislili vladni krogi in 3. da nemško-liberalna stranka odločno ni v stanu — tudi v zvezi s Poljaki ae
— sestaviti tako trdne večine, kakoršne bi si želel grof Taaffe. Vladna glasila sicer govore o večini od slučaja do Blučaja, ali da bi bila taka večina idejal grofa Taaffeja, ne moremo si misliti. Ako se grof Taaffe zadovolji s tako veČino, ne značilo bi nikakor, da se mu je želja izpolnila, ampak le, da se ukloni istini, katere premeniti mu ni mogoče. Kakova bode torej nova večina P Kolikor se do zdaj čuje, odklonit je grof Taaffe pretirane zahteve Plenerja in Chlumetzkega in sicer potem še le — in to je jako važno — ko je poizvedoval na najvišjem mestu. Dosledno bi bilo, da bi sedaj grof Taaffe skušal združiti vsa slovanska plemena ter povabil še kako drugo, Slovanom ne neprijazno skupino, da si pridobi potrebno večino. Ali težko, da bi to hotel in skoro gotovo je, da doživimo pogubno politiko razdvajanja Slovanov. Grof Taaffe 'kaže se nam zopet taccga, kakoršen je bil vedno : očito proti Slovanom ne, žnjimi pa tudi r.• To uprav znači namere sedanjega zisteina: ker vedo, da ni možno Slovan tva do cela prezirati, razdvajajo ga, da ne moro razviti svojih sil. Le pomislimo, kaka moč bi bil klub združenih Slovanov! To bi bila skupina broječa — aka v veleposestvu dalmatinskem zmagajo Hrvatje, čemur se je nadejati — 137 članov, dočim nemško-libe-ralna skupina šteje samo 110 glasov. V kompaktno maso združen? Slovani bili bi odločujoč činitelj v zbornici naši in ne trebalo bi se jim bati ni vlade ni nemških liberalcev. In vse to bi kaj lahko šlo, ako bi Poljaki ne bili taki, kakoršni so. Bazna glasila širijo sicer vesti o izjavah te in one skupine, češ, da ne bi se za nikako ceno hotela družiti z Mladočehi. No, mi menimo, da so to le pobožne želje naših nasprotnikov, kajti nikakor si ne moremo misliti, da bi bila n. pr. naša slovenska delegacija toli zaslepljena, da bi odurno od sebe odvračala mnogobrojno slovansko frakcijo, zastopajočo najmno-gobrojnejše, n a j n a d a r n e j š e in najbogatejše a v s t r i j b k o - s 1 o -vansko pleme; narod češki je jednodušno poveril zaupanje svoje mladočeskim poslancem — se li bode kedaj na tem kesal, je druga stvar — in s temi je računati. Mladočeške poslance je poštovati že iz spoštovanja do vsega naroda češkega. Na Dunaji bi seveda radi Mladočehe potisnili na stran in sicer zato, ker so jim p r e o d 1 o č n i, ali to vender no more biti vzrok, da bi se jim izogibali mi Slovenci. Da bi le bili mi vsi taki glede odločnosti kakoršni so Mladočehi! Ti-le torej nikakor ne ovirajo združenja Slovanov v jedno skupino, ampak — kakor rečeno — le Poljaki, kateri se niso nikdar čutili Slovane. Poljaki se sicer sedaj nekako otre-sajo nemških liberalcev, to pa le iz vzroka, ker se nočejo prehitro vezati na nobeno stran, da potem skočijo, tja kjer jim bolj kaže. Na Poljake torej no moremo računati. Ali tudi brez Poljakov bi si Slovani lahko osnovali jako uplivno samostalno skupino, kateri bi bilo moči vspešniši braniti slovanske koristi, nego tedaj, ako so raztrešeni po raznih klubih. Menenje naše je, da parlamentarne skupine se ue preštevajo samo, ampak tudi tehtajo. Želja naša torej je, da se avstrijski Slovani — izvzemši Poljake, če že ne more drugače biti — združijo v jeden klub in si še prod volitvami sestavijo določen program, kako poučiti Nemce, da ne smejo za-se druzega zahtevati, nego to, kar zahtevami mi: ravnopravnost.
Vnanje države.
V R i m u umrl je princ J č r o m e N a p o 1 e o n, sin nekdanjega westfalskega kralja in brata Napoleona I. Rodil Be je leta 1822 v Tr s t u. Mladost svojo pre-živil je večinoma v Italiji, dokler mu niso dovolili, da oe preseli na Francosko. Napoleon III. imenoval ga je cesarskim princem in generalom vojske. Leta 1859 bojeval se jo princ Napoleon v Italiji proti Avstriji. Napoleon III. upotrebljeval ga
je za razne diplomatiške posle. Cesarju in cesarici Evgenji ni bil prijazen, ker je bil udan radikalnim načelom tako v verskem, kakor v političnem pogledu. Po padcu Napoleonovem živel je večinoma v Italiji. Soproga mu Klotilda je bila hči pokojnega kralja italijanskega, Viktorja Emanuela.
V poslanski zbornici italijanski predlagal je Bomghi, da se vsi diplomati-ški dogovori predlože zbornici v odobrenje. Minister-predsednik ugovarjal je temu predlogu, izjavivši, da bi se s tem rušila prerogativa krone. Tudi Crispi je govoril proti Bonghiju ter rekel, da bi po Bon-ghijevem predlogu imela zbornica pravico tolmačiti ustavna določila, za kar pa mora skrbeti dotični zakon. Bonghi je na to umaknil predlog svoj.
Italija imn sedaj spor tudi se združenimi državami ameriškimi. Stvar je tako-le. Lanjskega leta napadli so Italijani predsednika redarstva v Nev-Orleansu in ga ubili. Zgodilo se je to iz maščevanja, ker je proganja! italijansko Maffijo (naselbino), koja je tam jako razširjena. Radi tega ubojstva izročili se 12 Italijanov sodišču, ali porotniki pro. glasili so jih nekrivimi. Vsled tega bil je pred par dnevi v New-Orleansu poseben tabor in je občinstvo vdrlo v ječo ter po-streljalo 10 zaprtih Italijanov. Italija zahteva sedaj zadoščenja radi ubojstva nje podanikov. Občinstvo je Še sedaj Btrašno razburjeno, kajti meni, da so bili porotniki podkupljeni. Italijani boje se nadaljnih napadov ter se oborožujejo. Italija odposlala je novo depešo na američansko vlado, v kateri se pritožuje, da je življenje njenih državljanov v New-Orleansu v nevarnosti.
Različne vesti,
Naiim naročnikom. Častite gg. naroč-nike prosimo, da nam takoj dopošljejo zaostalo naročnino ; osobito pa opozarjamo one, ki so nas pismeno prosili odloga, da store svojo dolžnost, sicer bi bili primorani, v listu priobčiti njih imena.
Politično društvo „Edinost.* Nedavno smo javili, da se raznim rodoljubom po deželi razpošiljajo nabiralne pole s prošnjo, da bi prevažnemu našemu društvu članov pridobivali mej rojaki svojimi. Nenadno došle nam državnozborske volitve prisilile so nas, da smo pretrgali razpošiljanje teh pol in da smo zadevo to nekoliko zanemarili. Sedaj pa se hočemo zopet lotiti razpošiljanja in prosimo vse one, do kojih se obrne družtvo v označeni namen, da prej ko prej ugodijo prošnji naši ter takoj zaprično z nabiranjem članov. Rodoljubi naši naj blagohotno pomislijo, da je volilna borba društvu naložila dolžnosti, katerim je dosedaj moglo le deloma zadostiti.
.Tržaški Sokol" priredi nocoj v dvo-v dvorani Mally, via Torrente Št. 18, ve-lezanimiv koncert; na programu, že objavljenim, je več novih komadov tamburaškoga zbora. Začetek ob 8}f uri.
Aha, aha! Tudi našega „Mattino" preletava strah radi sramotnega Čina, kojega so zagrešili nasprotniki naši pri volitvi v zapadni Istri. Pišo namreč: Opomniti nam je, da so nas tudi dunajski listi opozorili na istrske volitve rekši, da sti volilni komisiji v Poreču in Vodnjanu nepos ta v no postopali na škodo slovanske stranke.
Je-li to res P Ako je res tako, potemtakem bilo bi to usodno za ugled in zaupanje italijanske stranke nasproti kmečkim občinam; vrhu tega bi to pričalo, kako malo morale je v naši stranki in kako slaba je, da se mora posluževati takih ne-postavnih sredstev v dosego tako suho in le po hudih naporih priborjene zmage. Bolje bi bilo, da smo pali častno, nego da smo prežali po taki nečastni zmagi. Vsakako pa smo v neprijetnem položaju, da moramo priznati, da sli — »ko pritožbe Slovanov priznajo
osnovanimi — omenjeni volilni komisiji naši stvari napravili jako stabo uslugo.
Se nam-ii krivica godi ? Iz Trsta se nam piše: Podpisani vprašam, ali smo mi res avstrijski državljani P ! Jaz mislim, da smo ! Zato pa ne prosimo, ampak zahtevamo svoja prava, katera so nam pripo-znana po državnih osnovnih postavah. In vender finančni uradniki na kolodvoru nočejo nam pripoznati teh pravic. Ja«, kakor mali začetni trgovec, odpošiljam vsake vrste stvari po železnioi in ker ne znam pisati drugače nego slovenski, napisal sem dne 16. t. m. „Statistiko" v slovenskem jeziku, toda finančni uradniki, službujoči pri brzovlaku mi jo niso hoteli vsprejnti in vsled tega mi je blago odšlo še le drugi dan, vrhu tega so me pa še napali. Uradniki trde, da jim predpisi ukazujejo, po vsem Primorskem .uradovati le v nemškem in italijanskem jeziku. Ali Bog se nas vsmili, smo-li mi zares „ščavi" ali prodani P! Ako imate vi svoje §§., imam pa tudi jaz svojega in ta je oče vseh druzih : to je glasoviti §. 19. osnovnih zakonov, kateri zagotovlja vsem narodom jednake pravice. Vprašani, zakuj se je meni prečrtalo slovenski pisano „Ntatistiko" vzlic temu, da je čolni uradnik g. Kosmač vso v redu pripoznal in pristavil uradno opombo v nemškem jeziku. Ako hočete pridodati nemške ali italijanske opazke, svobodno vam, ali to, kar napiso stranka, mora tudi ostati. Menim, da je tako postopanje proti strankam slovenske narodnosti krivično.
Ivan J., trgovec. Je-li tudi to |ednakopravnost ?! O
stvari, o kateri govori predstoječa notica, došle so tudi političnemu društvu „Edinost" pritožbe. Ako ti „statistični izkazi" (Sta-tistische Anmeldung — Insinuazione statistica.) že trgovcem tržaškim dolaja sitnosti, koliko več preglavic pa provzročajo ubogemu kmetu, dovažajočemu in izvažajo-čemu v naše mesto odnosno iz mesta ! Ako naj ti oglasi služijo statističnim namenom, se nam že to čudno vidi, da se od dotiČ-nika zahteva pristojbino, oziroma štempelj 5 kr. za vsak izvažani ali dovažani artikel. Poleg tega ima vsak artikel svojo posebno številko, katero je vpisati v 1. kolono tega izkaza. Ker pa je na stotine teh artikel-nov, kako naj ubogi kmet ve za vse te številke P! Ali to naj bi že bilo, ker bi se dalo na jeden ali drugi način kmete po> učiti, da bi mogli samo izpolnjevati te izkaze, Ali tu imamo zopet drug zadržek : tiskanice so samo v nemškem in laškem jeziku. In ne le to : f i nančne ob1 a s t i t u d i nikakor nedovole, da bi se izpolnjevale v slovenskem jeziku. Zdaj pa ubogi kmet ali čakaj pri colnemu uradu morda celo uro, predno prideš na vrsto, da finančni organ napiše, kar je potrebno, ali pa išči koga druzega, da ti za dobro plačilo to delo opravi. Glede plačevanja pristojbin je naš kmet pač jednakopraven, ali gledo rabljenja svojega jezika prt izpolnjevanju tiskanicnse mu pa tudi tu odločno odreka jednakopravnost! Ubogi ini!
Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti vršil so je v nedeljo, dne 15. t. m. v prostorih otroškega vrta v Ro-janu. Udeležilo so ga je okolu 50 udov; vlado je zastopal policijski svetnik g. Vidic, predsedoval je g. Just Piščanec. Predsednik je odprl zborovanje povabivši pričujoče, da zakličejo trikratni „živio* presv. cesarju, na to razjasnil pomen in važnost šolskih društev v obče. Nemci in Italijsni skrbe za šolstvo s krepkimi društvi; zadnjih delovanje občutili smo tudi v četrtem okoličanskem okraju, kjer je zloglasna Pro patria hotela napraviti gnezdo svojega pogubonosnega delovanja. Nasprotniki niso zadovoljni s svoje deco, ampak oni prežč na otroke našega jezika da jih iztržejo iz materinega naročja, du je raznarodujejo in moralno pokvarijo. Videči to nevarnost zbudili so se rodoljubi IV. okraja ter osnovali podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, katera je t triletni dobi svojega obstanka lepo
napredovala ter je sedaj prva za tržaško moško. Že drugo leto imamo — nekoliko s pomočjo ljubljanske osrednje družbe — v Rojanu otroški vrt in ista družba nam je obljubila, da se v kratkem osnuje še drugi na Greti ter se z jim da priložnost slovenskim starišem, da vanj pošiljajo svojo deco. Lepo število udov ho nas je zbralo okolu podružnicu, vendar pa našo delo ni pri kraju, pač pa mora dolžnost nas vseh biti privabiti vsaj po jednega uda ter na druge načinu podružnici pomagati, da svojo nalogo dobro dovrši. S to željo sklepa govornik svoj nagovor. Zapisnikarjevo in bla* gajnikovo poročilo prinesemo prihodnjič. Pri točki „posamezni predlogi in želje* oglasil se je samo jeden ud ter izrekel željo, naj bi se otroci, obiskavajoči otroški vrt, oprostili šolnine 20—50 kr. na niesec. Ker družba shaja zgolj z blagovoljnimi milodari, odredilo so je, da se posameznikom tudi v tem ustrežo, ako to male svotice ne morejo odrajtovati. Slednjič se je izvolil novi odbor, namreč : predsednik g. Dra-gotin Mat tel »ne; zapisnikar č. g. Va-troslav Počivalnik; ' blagajnik g. Anton Š k a b a r; namestniki gg. JuBt P i-š č a n e c, Franjo Dolenc in Josip Požar; pregledovalci računov gg. Josip Katalan, II. Ružetn, Franjo Mikelič.
Za družbo sv. Cirila in Metoda v
Trstu, darovali so častilci sv. Josipa dne 18. marca 2 gld. 30 kr.
Za Sveto-lvaneko podružnico av. Cirila in Metoda nabrali so rodoljubi Pri Kati (na travniku 3 gld.) V veseli družbi v krčmi g. Mijota po gospodu Dolencu 4 gld. Povodom, ko je g. Franjo Godina postal posestnik, ter imamo en glas več pri volitvah 1 gld. V krčmi G. Mijota dne 9. t. m. 1 gld. 60 kr.
Pevsko druitvo ,Zarja" v Rojanu priredi v nedeljo dne 5. aprila, t. j. na belo nedeljo, veselico s petjem in igro v prostorih hotel-a „Europa". Natančnejši program objavimo prihodnjič.
Popravek. Naprošeni objavljamo gledfe na dopis iz Rojana v predzadnji številki našega lista, da ni res, da je nekdo odstranil samovoljno is rojanskih obokov venec z napisom „Živio Ivan Nabergoj* temveč je istega nekdo odstranil z dovoljenjem policije. —
Iz Gropade se nam piše: Dovolite mi, da Vhui kot nekdajui član društva „Skala* povem, kuko smo pri nas praznovali slavno zmago. Okoli 7. ure zvečer zberejo se mladeniči ter prirede kakih 15 minut daleč od vasi velikansk kros. Okoli kresa zbrani V8kliknili smo navdušeno: živio g. Ivan Nabergoj ! Staro društvo „Skala" in drugi mladeniči za pojej o cesarsko in več drugih narodnih pesmi. Ko so doli v Trebčah čuli naše petje in videli naš kres, zapeli so tudi oni cesarsko pesem, da je bilo prav veselo slišati petje tu in tam. In sedaj bo veselim posebno jaz, kateri sem bil poprej v raznih skrbeh radi spletk doli na magistratu, radi katerih smo imeli mnogo povpraševanj in potov. Ko pa smo zahtevali pojasnila, ni hotel nikdo biti kriv, niti kapovila niti magistrat. Na vprašanje gosp. Urbančiča odgovoril je okrajni komisar Mirkovič, da je tako poslal naprej, kakor mu so poslali kapovile. kapovila pa je odgovoril, da je Btoril tako, kakor so mu zapovedali. Še nekaj dostavim: mi Gropajci in Padričani že dolgo prosimo, da bi dobili primerno šolo, kajti otroci morajo predaleč v šolo in jo zanemarjajo radi slabih vremen in druzih zadržkov. Zato pa zaostajajo, čeprav imajo voselje do učenja. Upajmo, da se skoraj uresniči želja naša!
J. G.
Dunajska borsa
20. maroa.
Enotni dri dolg t bankovcih — — jfld 82.95
n	v srebru —--„ 92 !)5
Zlata renta — —	— —	»111.25
57c avstrijska renta - — —--„101.95
Delnice narodne banke — — — — „ 98«.— Kreditne delnice — — — — — — „ 310 50
London 10 lir storlin--— — — „ 115.55
Francoski napoleondori — — — — „ 9,16^"
C. kr. cekini-------„ IU4
Notnftke marke — — — — — — - « 56.70
Zahvala.
Vsem gg. sorodnikom prijateljem in znancem, ki sit dne 13. t. m. izkazali zadnjo čast nep nab-nemu mi možu, gospodu
A 11 d r e j n Sto k,
trgovcu,
bedi tem potom izrečena najtoplija zabvalu.
V Dutovljah, 17. m .ti ca 1801. Lidija Štok. Antonija Štok.
hčerka.	udova.
va zrna
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarn iČar
PREND1NI v Trstu
Telefon št. 334.	20—30
Velika poraba ki ji* dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je. da sem začel Mani izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega izvrstno slndčioe podobne onim, ki dohajajo iz inozemstvu
Te tdadčice imajo isto moč kakor kotra-•iovii voda in glavice (Kapsule), lažj- se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno inje izdeluvatelja Prendinija in na druge j beaedo Catroine, V T r h t u se prodajejo v lekarnici Prcmliiii v 5 kat Ij ion h po 40 kl\, prodajejo se tudi v vs. h večjih lekarnah v druzih deželah.
5000 do 10.000 kil kupijo se.
Ponudbe in vzorci pošiljajo naj »o na ime Ivan \Vakonigg 1-2
v sv. Martinu pri Litiji, K'unjako.
Nič več kašlja!
PRSNI ČAJ napravljen po lekarničnrju
g. b. rovis
v Trstu. Corso 47
ozdravi \ *ak kašelj, se tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čuj je sestavljen iz umnih rastlin In Čisti kri; ima dober okus iu vel u en zavoj za 8 dni 80 nvč.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za preste»je života in proti inadroitu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno jiri z.prtom truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena škatlj a velja 30 nvč.
P las ter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena il plastrov z i kurja očesa 20 nvč. — Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Edina zaloga v Trutu v lekarni KOV1S, v Gorici v lekarni C r i s to t'o 11 e 11 i, Pontoni in Gliubii.	12—12
V tej lekarni govori se tudi slovanski.
Varujte konje!
Niikupil sem za polovico navadne cene vso zalogo neke velike slovito tovarne za konjske plalite. Oddaji-m torej, dokler bode do-puščala En loga, velike debele, široke, noobrabljiv*} konjs'-e plahte po skrajno nizkih c »ah: Konjske plahte eden in pol metra dolge in široke komad gld. 1.50 Konjake plahte eden in tričefrti metra dolge
in široke komad gld. 1.80 Konjske plahte rumenodlnkaoto „ „ 2.50 Konjake plahte rumenodl.iknste,
„ „ 3.50 tjosposko plahte posebno lino	„ „8.
Tigraste plahte posebno ilno	„ , I".1.-
Douret svilene plahto	„ ' 3.50
Proti gotovem plačilu ali postnem povzetju razpošilja tovarniška zaloga
S. Altmann,
Wien, I., Uominikanerbastei Nr. 23. Exporteur.
15-4
Znaten postransk zaslužek,
koji «e vedno vekša in več let traja, dobe pripravne in zanesljive osobe, katerih presoje življenje pa niitra biti neoniadezevano iu ki ho v vodni dotiki z občinstvom. Dosluieni žan-darmi in podčastniki imajo prednost. Povprašuj.* se pod „G. 8.1891.« Graz, postlagernd. 11 — 25
Resno svarilo
do vseh, ki nemajo še police
bodisi glede pridobitve posojila, ali pa koti volilo svojoj družini (polica je namreč iste vrednosti kot gotov denar), posebno ugodna za zadolžene hišne posestnike in posestnike zemljišč, ker ob pri-liki netiudejsno miri i znoreli po Izpla ouju zavarovane glavni-e zadobe pose*o*tvo neobremenjeno ; imenitna za novopo-ročence, ker jo moči brezpogojno zavarovati zakonska iu otroke; slednjič p .rnbljivii za kavcijo ali depot in pri trgovskih drugih v mej seboj 110 osiguranje.
Polica za zavarovanje na življenje je za vse slučaje najgotovejša, 11 a j varčnejša in najboljša naložitev kapitala in i« jej j« dati prednost pred vsemi hranilnicami.	20 — T)
Kako iu h katerim načinom je nnjložje dobili to polica, pove ustmeno ali pisinon «, povsem diskretno In brezplačno.
Assccuranz Ober Inšpektor „Klein"
Wien, II Ob. Donaustrasae 59 ; 3—5 ure. Brezplačna pojasnila v vseli hipotekarnih i« zadevah osobnega kredita.
Vozni listi m tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski postni parobrod „RED STEARN L1NIE« iz Antverpena direktno v
New Jork & Philadellijo
k^neosijonovana črta, od c. kr. avstrijske
vlade. Na vprašanja odgovarja tečno : kon-uusijunovaui zastop 8—42
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasso 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fUr d»e k. k. Staatsbahnen i	in Innsbruck.
Zaloga pohištva
Vsprejme se
več potovalnih in stalnih zastopnikov za posredovanja zavarovani) proti telesnim nezgodam. Ponudbe naj se iz-volć pošiljati pod šifro „Nezgoda", upravništvu tega lista.	5 — 7
odlikovan na občni razstavi v Parizu I. 1889.
IZVANREDNA PRILIKA
nakupiti si pohištva prvo vr*te po najnovejših dunajskih vzorcih, v vsn ker,i nb/.iru po jako zn'žanih cenah in proti jamstvu.
TRST — Via del Teatro številka 3 — TRST.
Katalogi dajajo r.e na zuhtevunje brezplačno. 1'i.šiljntev carine proste
PRILMA! j
V sled američanskih čolnih odnošajev možno mi je bilo, kupiti celo zalogo neke slovite
tovarne za ogrinjala;
možno mi jo torej vsaki dami podati veliko, debelo iu gorko ogrinjalo za nezaslišano nizko ceno
a. v. gld. 1.35.	!
Ta krasna ogrinjala d »be so v vseh bar-; vali, svitla in temna, s krasno borduro in finimi ' franžnuii. eden in pol metra dolga in eden in pol metra široka. Da spravim blago hitro v denar, prisiljen sem razprodati te rute za cene po nič.
Razpošilja na vse strani po poštnem povzetji	H—15
S. Altmann.	i
v ien, I., D o mi nikanerbastei 23.
Krasno uzorke na privatne naručitelje 20—lu	badava i franco.
JoSte navidjene knjige uzoraka za krojače net'rnnkirano i uz nlozak od 20 for., koji če f-e nakon ovršene naručbe uračunati.
Tvari za odjela.
Peru v ien i Dosking za visoko svećenstvo; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, sokolaše, livrč; sukno za biljard i igračjo stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje sh pore.
Plaid za putnike od 4 14 itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, itono ih posvud muljaju, te jedva podnosi*
krojačke troškove, neka se obrati na
Iv. Stik«irolsky-«i u Brnu.
Veliko skladište sukna Austro-Ugarske. U mojom stalnom skladiStu u vriednosti od '/s milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici j- st pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sum uviditi. da se od tako malenih ustanaka i odrezaka neniože poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naručala nzorkali u kratko ništa preostalo, 11 je ono usljed toga prava sljeparija, l.ad tvrdke sa sukm in objelodanjuju uzorke odrezaka i ostanaka, te su u takovih slučajevi li odrezei uzmaka od komada, nipošto od ustanaka; nakano takovog postupanja jesu bjelodane. — Odrezei, koji hh nodopadaju, zamjenjuju se it se iio-vra+i novac. Kod uaručhe treba navesti boju. duljinu i cimu.
Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje preko 10 for. frmko. fi-24 Dopisuje u njemačkom, madjarskom, češkom, pomakom, Italiju uskom i frunoejtkom Jeziku.
Proti Dimu!
Izdelujem dimnike proti dimu, s katerimi jamčim za dober vspeh tudi pri n ajalahših dimnikih, za najnižjo cono petnajst gold. Dimniki ti se postavljajo v rabo prikladno položaju.
Za administratorje in posestnike hiš izdelujem nove ključe po dvajset nvč. — Poprave kjučavnic stanejo tudi 20 kr. — Katero koli drugo delo po pogodbi.
Zaai;op tovarn za poljedelske stroje in aparate za slično, kakor tudi za tehtnice in cimentirano uteži.
Izdelujem napravo za uravnanjo toplote po tovarnah 7.a testo, po stanovanjih, tovarnah za konaerve, za sušilnico iu druge različne potrebe industrije.	24_24
Ključavničarska delavnica
Josipa Z olia
Ulica Via Roasetti številka 6, — (uhod v ulici Chiozza.)
Fran Iv. Kwizda
c. in kr. avstrijski in krnlj. ruuiunski dvorni oddajatelj. ^^
rPrvi in najstarejši zavod v Avstriji za veterinerne izdelke.
Odlikovan z 12 medaljenii, 0 častnimi diplomi in priznanji.
KWIZDIN c- Kr- priv. fluid proti kostobolu
voda z« vmivanje konj. llrihi ne Že 30 let i najboljim vspehom po hlevih raznih dvorov po večjih hlevih civilnih gospodov iu vojaščine za okrepčanje pred hudimi napori in zopetno okrepč njepo naporih; vsposoblju
konja /a posebna delu pri vežbanju konj (Truiuing). _
Mteklenioa «tnne t m;ld. -SO nov. 1K
Kwizde rudeči blister I lonček 2 gl.		Kwizde kresolin balzam 1 škatlj. gl. 1.10.
Kwizde tinktura iz hrastovih ježic steklenica gld. 1.50.		Kwizde mazilo proti mahavnicam 1 lonček gld. 1.
Kwizde kopitno lepiio i svuik 80 kr.		Kwizde milo za sedlo l škatlj. gld. l.
Kwizde kopitni svetilni prah 1 paket 70 kr.		Kwizde pralno milo za domače žival a gld. 1.60. 80 kr. 40 kr.
Kwizde kopitni vaselim 1 piiš:c,i gl. 1.25.		Kvvizde desinf. prašek zab. g1. 1.40. 2.40.
Pravo le z zgornjo znanstveno marko v vseh lekarnah, na debelo v vseh drogerijah.
Vsak dan razpošilja glavna zaloga K r e i s a p o t h e k e K o r 11 e u b u p g " 'VV	ppi DUNAJU.

„Posebnosti"
pariške svetovne razstave in dunajske poijo-dolsko razstave.
„Čudež novega veka
je eloktromehonlčni užigaleoiz srobronikelna, krasno emailliran, ki se užgo po mehaničnem pritisku pri najhujšem viharju in pri vsakem vremenu iu nikdar ne odpovč. Ta neobhodno potrebni predmet stane samo : komad gld. a. v. 1.50.
.Neizogibno potrebno za vsacoga*
je američansko univerzalno orodje; to obstoji: iz jednih kleSč, 1 kladiva I noža, 1 potozalca vijakov, 1 potezalca zamuskov, 1 stiskalea zamaskov iu re^alca steklu; vsoto prav masivno in trpežno; to univerzalno orodje more so kaj prikladno v žepu nositi in stana samo: komad 1 gld.
„Vse novosti presoza*
novo iznajdeni aparat na par za kuhanje, s katerim so moro v na jkrajšem času s parom pripraviti pečenko, ribe, juho. krompir, zelenjavo itd. itd Ta apnrat z loncem vred stane samo:
Za 2 litra prostora n. v. gld. il.50 Za S litru prostori a. v. gld 4.— Za 5 litrov prostora a. v gld. 5. -
„Ni jo U bilo-
Huhonia-„osleh za brufionje nožev iu kos, s katero so more v jodni sekundi izvrstno nabrusiti najbolj topi nož ali koso, je torej neizogibno potrebna za vsacega rokodelca, tovarne itd. s kratka za vsacoga in stane samo: komad a. v. 1 gld.
„Najpotrebni&i za vsako gospodinjo"
je univerzalni kuhinjski aparat, s katoriin jo mOči v 2 minutah prirediti maslo, aine-tiino. sneg, chateau itd. •- iu v jedni minuti prirediti gosto ali redko: krompir, repo, radič, h en, čebulo, kumare vsakovrstno sadje itd. itd. — Ta aparat, katerega ni smeti pogrešati v nijedni kuhinji, stane komad a. v. 1 gld.
„Jako zabaven in podnčljiv*
je novoizniijdeni žepni mikroskop, 4000krat povekšuno vidi so vsako stvar, toroj nepogrešljiv za mlnde in stare iu posebno koristen za gospodinjstvo v preiskovanju jedil in pijač — Pri dejana mu je tudi lupa, katera kratkovidnim pri čitanju izborno služi: komad a. v. 1 gld. —
„Vsaki iznajdbi kos je"
novost mašinu za kuhanje so Špiritom, katera pripravi v treh minutah pečenko, krompir, prikuho, č ij, kuvo, s kratka : vso; opremljena je jako ologaotno, ima shrambo za špirit itd. iu je nepogrešljiva za vsacega; ta praktična iznajdba stune samo: komad a. v. gld. 5. —
„Koliko jo ura"
povo regulirana uru-buduioa v krasnem oklepu iz nikolna, s kazalcem sekund in z budilni-kom na zvonce, k. čudovito zveni. Ta ura teče in budi točno in stane samo : komad a. v. gld. il.50. Vse to koristne stvari dobe se samo proti gotovem plačilu ali poštnem povzetju pri
D. KLEKNERJ-U
WIBN	13-15
I., Sclibnlutcrngasse Nr. 13,
Lastnik pol. driižt»*o „edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Mrtks CotiČ.
Tiskarni) Dolenc v Trstu