195. StnlM                                            I L|*DmI, i hMi. 21 Nptti I91B.                                               XUX. lelo.
jj&SSp UH ^B^   IH  UH H wi UF HBHh Hl       Hl vi HiHU HH ^M ^BF HH^f H
.Slovenski Narod4 vftlja po počtli za Avstro-Ogrsht;                                      » Ncm3jo:
ćelo leto skupa] ntprtj     .   K 25 —     cdo leto naprcj   .   •  •   .   K 80—
£« %■ :   : :: ; l£^   m Amcrlko ln vsc *««•dežd*«
na mesec    „         .     ♦   .    .   2-30     cdo lelo aaprej   .   •   •   •   K 35,—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži u odgovor doplsnlc« ali snamka, UpravnUtTO (tpodaj, đvoriSče levo), Snaflova ollM ŠL *, ttUfom fttSS.
Ukm|« vsak 4mm mwim* UvzmUI M«Ulft« £m praznik«.
!n»cratl veljajo:   peterostopna  pottt  vrsta  za enkrat  po  20 vin., zm  dvakrat po 18 vin-, za trikrat ali  većkrai p* 16 vin.  Parte in zahvala vrsta 25 vio.
Podano vrsta 30 vin. Prf večjih Insercijah po dogovoru.
UpcavniStvu oaj ie pošiijajo naročnine, reklamacije, inserati L t <L»
to je administrativne stvari
—^——   Fosa\m«tiia\ Atavllka volja 10 vlnaijev.            ■       ■
Na plamena naročila brez istodobne vposUtve na ročni ne st nt ozira,
•Narodna Uakaraa" telefon at 85.
.Slovenski Narod'  velja v Lfubltant
na dom dostavljen:                            v upravništvu prejeman:
cdo leto naprej   .   .   •    •   K 24*—     cdo leto naprej    •   ,   •   .   K 22#—
pol leta       „        •   .   .   .    . 12*—     pol leta        „        .   •   •   •    . 11'—'
Cetrt leta     „       .;..•,•   •   6'—     četrt leta     m      •   •   .   .   .   5"50
na mesec    .      *  • •  •   9   2—     na meste    w      •  •  • %   •   I'**
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se cc vrafajo.
Uredništvo i KnaOova ulica tt.  3 (y pritllčju levoj teUIon at 34.
Pratnje In bolaarskeoa krila.
NAŠE URADNO POROCILO.
Dunaj, 25. avgusta. (Kor. urad.)
Jugovzhodno  b o j i š č e. Ob Vojusi mestoma praske.
Namestnik načelnika f.eneralnega
štaba pl. Hofer, fml.
*            •
KEMSKO URADNO POROClLQ
Berolin, 25. avgusta.   (Kor. ur.) Wolfrov urad poroča: Veliki glavni stan:
Balkansko   b o i! š Č e. Nobenih bistvenih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
*
BOLGARSKO URADNO POROCILO.
2o. avgusta. Ofenziva našega đesnega krila se nadaljuje. V okolišu gorovja Moglenice so izvršile znatne srbske bojne sile šumadijske divizije podpirane od sosednih čet od noči na 21. t. m. do 23. t. m. 2. popoldne zaporedoma 18 napadov na naše naprej pomaknjene pozicije v odseku Kukuruz - Kovil. Vsi ti napadi so bili od naših čet z neomajno odločnostjo odbiti, nakar so se Srbi umaknili v svoje prvotne postojanke. Njihove izgube so ogromne. — Naše levo krilo Drodira proti obali Egej-skega morja. Pri svojem prodiranju zadeva Ie na slabe kavalerijske od-delke, ki se jadrno umikajo proti Orfanskemu zalivu. zasledovane od raših čet. Dne 23, t. m. smo osvojili greben gorovja Prnar, vas Zdravik, koto 750 (10 km severno Orfana), Iirib Biglo (850 m visok, 12 km severno Leftere). vas Dranovo (3 km zapadno Oravišta) visine severno Kavale in ćelo ravnino pri Sarišaba* im. — Poročilo franeoskega gene-ralnega štaba, da so franeoske čete zasedle vas Palmiš. je napačno. Ta vas, ki leži na grškem ozemlju, je od začetka v franeoskih rokah.
*
Xa balkanskem bojišču se v če-L-.ek ni zgodilo ničesar posebnega.Na desnem krilu so Bolgari in Nemci krvavo odbili silne protinapade srb-^ke šumadijske    divizije,    o   katere
uspehih vedo sovražniki mnogo pri-povedovati, tako da so se morali Srbi izmučeni umakniti na svoje prvotne pozicije. V centrumu ima zo-pet artiljerija besedo. Tain je priča-kovati se hudih bojev. Na vzhodnem krilu spopolnjujejo Bolgari svoje uspehe. Sovražnik se je povsodi umaknil in botgarsko poročilo konstatira, da se bližajo bolgarske čete \ bregovom Egejskega morja. O za-sedenju Kavale še ni nobenega di-rektnega poročila. Nasprotno javlja angieški Reuter, da je nemška vlada v Atenah obljubila, da nemške in bolgarske čete sploh ne bodo zasedle treh glavnih vzhodno - makedonskih mest Seresa, Drame in Kavale. Koliko je na tem resnice, se bo še pokazalo. O pomenu bolgarske ofenzive piše vojaški strokovnjak sofijske Kambane, da je zmešala generalu Sarrailu vse skrbno sestavljene račune. Sovražnik je utrpel težek poraz. Posebno važno je, da so dobili Bolgari železniško progo Bukov-Drama - Demirhisar v svoje roke, kar omogoča krajšo zvezo z zaled-jem in skrajšanje fronte, tako da bodo sedaj znatne boigar. sile za druge točke na razpolago. Z ruskim napadom se v bolgarskih krogih res-no računa. Franeoske informacije pravijo, da ga je pričakovati v nede-Ijo ali ponedeljek. Pokazati se mora torej prav kmalu, koliko je na tem resnice.
SOVRAZNA    POROČILA   Z   BALKANSKE  FRONTE. Francosko uradno poročilo.
24. avgusta. Orijentska a r m a d a. Pred desnim krilom ali-irancev se utrjuje sovražnik na le-vem bregu Strume, ob obeh straneh ceste, ki drži v Seres. — Med Struni o in gorenjo dolino Moglenice so Francozi in Angleži brez truda odbili več sovražnikovih poskusov, jim zopet odvzeli zasedene pozicije pn Palmisu v odseku Dojran in pri Ljumnici. — Na ćeli gorati fronti zapadno Moglenice razvijajo Srbi svojo ofenzivo. Na skrajnem levem krilu so s krepkim protinapadom zopet zasedli dne 23. zjutraj izgubljeno visino 1506, 5 km severozapadno jezera Ostrova.
Srbsko uradno poročilo.
24. avgusta. Dne 22. avgusta na desnem krilu artiljerijski boj. V centrumu se ofenziva uspešno razvija. Mi potiskamo Bolgare stopnje-ma proti meji nazaj. Vjeli smo 208 mož tretje divizije. Vsi sovražnikovi protinapadi ob meji so bili odbiti. Na levem krilu smo zavrnili vsc sovraž-ne napade. Zadevne čete so se namc-stilc v pozicijah, zaukazanih od glav-nega stana, ter jih držijo.
Angleško uradno poročilo.
i 23. avgusta. Na dojranski fronti smo včeraj opazovali dva so-vražna bataljona. & sta bila poslala svoje prednje straže naprej do Biu-sa. Na fronti ob Stmmi se je sovražnik utrdil na crti Jenikej - Kuluk-Elisan - Nevolen - Cavardamah - Or-manli. Napad na franeoske čete, ki drže Komarjanski most, smo zavrnili. Srbske čete drže sedaj crto v blizini Ostrovskega jezera in pri Požaru.
Anjrleška sodba o pomenu balkanske ofenzive.
Amsterdam. 24. avgusta. (K. u.) Vojaški sotrudnik londonskega »Ti-mesa« piše o bojih na Balkanu: Tre-nutek, ki so ga izbrale centralne države za svojo ofenzivo, ie posebno važen. Sedanja grška vlada nima posebne voiie. se pridružiti ententi. Kaj drugega bi bilo, ako bi bile volit-ve že končane in sicer v prilog Veni-zelosu. Trenutek je tore] za centralne države ugoden. Ako se jim posre-či prizadejati ententi v Makedoniji poraz, potem bo to najboljša propaganda proti Venizelosu in za kralja.
»Do nedelie ali ponedelika«.
Lugano, 24. avgusta. (Kor. ur.) Francoski časnikar Hutin, ki dobiva svoje informacije pogosto iz ruskega vira. piše o položaju na Balkanu: »Sedaj gre za to. da zdržijo aliiranci do nedel.ie ali ponedeljka. UgoUen uspeh aliiranih Čet pri Solunu bi se potem srečal z drugim ogroženiem Bolgarov na severni fronti.« Pol-kovnik Rousset meni. da se bo prava vojna akcija generala Sarraila priče-la mea Dcjranom in Seresom.
Itaiijansko poročilo o položaju na balkanski fronti.
»Corriere della sera« javlja iz Soluna 22. avgusta: Boji z Bolgari se na vsej fronti nadaljujejo; manj-kajo pa še znatni rezultati, ker so se
pricela nova gibanja in nove akcije, ki bodo spremenile lahko dosežene bolgarske uspehe v poraze. Ojačene srbske čete so prišle vzhodno Lerine zopet v stik z Bolgari ter so se ustalile v nekaterih novih pozicijah. V odseku pri Dojranu se upira franco-ska pehota ter napreduje na nekaterih točkah. Ob Strumi je nastala perijoda miru. Bolgari dobivalo pri Demirhisarju ojačenja, zasedli so vaši Sovjak in Prosenik ter ogrožajo Scres.
Kai ie s Kavalo? Atene, 25. avgusta. (Kor. urad.) Reuter. Nemška vlada Ie zagotovila, da niti nemške niti bolgarske čete ne bodo zasedle mest Drame, Geresa in Kavale.
Bolgari prodirajo na Korico.
Iz Soluna poročalo, da prodira-jo Bolgari tuđi proti Korici. Grške čete se jim povsodi umikajo.
Gr<ko prebivalstvo sprejema Bolgsre kot osvoboditelje.
»Agence Telegraphioue Bulga-re« izjavlja. da so angleške vesti o begu makedonskega prebivalstva pred bolgarskimi četanii preračunje-na izmišljotina. Res je marveč, da sprejema srško prebivalstvo prodi-rajoče Bolgare kot svoje osvoboditelje.
Organizacija grške irregularne
arniade proti Bolgarom? Lupano, 24. avgusta. (Kor. ur.) »Corriere della Sera« TX)roča. da gre v Solunu govorica. da je grški general C'nristodulu pozval vse grške vo jaške obvezance iz ISlakedonije pod orožie. Iz njih hoče brez ozira na ukaze iz Aten sestaviti armado za slučaj skrajne potrebe proti Bol-garom.
Prestolonaledn-k Aleksander na čelu srbskih čet.
Iz Aten poročajo, da se je podal prestolonaslednik Aleksander na srbsko fronto ter je prevzel vrhovno povcljstvo nad  srbskimi  četami.
Italijani na Balkanu. BeroHn, 25. avgusta. »Lokalan-zeiger« poroča iz Lugana: »Štampa« se bavi z vprašanjem morebitnega spopada nemških in italijanskih čet na Balkanu. Italija bo izvajala posle-dice do skrajnosti v takem slučaju. Ona ne stori nikakih vojaških ali diolornatičnih korakov proti Nemčiji, ako se ne pripeti    nič nepričakova-
nega. Mogoče pa. da priđe inicijativa z druge strani. V tem slučaju bo Italija pripravljena za vse slučaje. Tega stališča se drži tuđi italijanski mini-strski svet, kakor se poroča. — »Štampa« vprašuje potem. ali pa so bili med Italijo in njenimi zaveznikl pred izkrcanjem italijanskih čet v Solunu storjeni sklepi, ki zagotav-Ijajo Italiji na vzhodu ob Adriji njene aspiracije? Morda odgovori vlada na ta vprašanja po ministrskem svetu.
»M. N. N.- so izvedele iz zanes-Ijivega vira, da se bodo borile v Solunu izkrcane italijanske čete Ie v severnem Epiru, kjer ne bodo imele prilike se srečati z nemškimi oddelki.
Tuđi Portugalci prideio na pomoč.
»Daily Chronicle« poroča, da se bo pridružil franeoskim, angleškim, ruskim, srbskim, italijanskim in albanskim četam v Makedoniji tuđi še kontingent Portugalcev.
Posveto van ja v Atenah.
Pariški »Journal^ poroča z4. avgusta iz Aten: V tukajšnjih ofi-cijalnih krogih vlada živahno raz-burjenje. Zastopniki entente so imeli včeraj več konierenc o položaju na Balkanu, v katerem ie nastal resen preobrat, ki zahteva vso pozornost. Grški vojni minister je imel daljse posvetovanje s kraljem in Šefom generalnega štaba. Zvecer se je podal Zaimis h kralju, da mu poroča o svojih razgovorih s poslaniki entente. Po povratku iz avdijence je konfe-riral do polnoči z vojnim ministrom in namestnikom načelnika general--nega Štaba.
Bapad ieppelioov" Da London.
Berolin, 25. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
V noći od 24. na 25. avgust }e več mornariških zrakoplovov na-padlo južni de! angleške vzhodne obali ter pri tem izdatno obložilo z bombami city in jugo - zapadni del mesta Londona, bateriji pri mornariških oporiščih Harwich in Folk^-stone ter številne ladje na pristaja-lišču v Dowru. Povscd je biio opažati zeio silno učhikovanje. Ob prihodu in pri vračanju so zrakoplove številne izvidne sile in pri napadu tuđi obrambne baterije silno, a brez-uspešno obstreljevale. Vsi so s© vrnili. Šef adxTniralskeg;a štaba mornarice.
LISTEK.
V grenkih trenotkih.
Manica Koman.
Trenotki, temni kakor noč, dol-go vas ni bilo, a prišli ste vendar tako prekmal«! . . .
Hodili smo tužnih pogledov in prihuljeno okrog postelje, na kateri je ležala, bolna mati.
»Mamica, ali ie že kaj boljše?«
»Nič ni boljše, prav nič.* odgo-varjala je s slabotnim glasom.
»Mamica, pošljemo li po zdrav-
nika?«
»Eh, dajte mir z zdravniki! Starost je starost in zdravnik mi ne more pomagati. Vsak človek enkrat dozori.«
Meni se je začelo krčiti srce v prsih. Da bi izgubila to Ijubeče bitje za vedno, ne. to ni mogoče.
Brat je napregel in vseeno zdir-jal po zdravnika. Zdravnik je prišel.
Ipotipal bolnici žilo in zapisal nekaj zdravil.
Ko je odhajal, smo ga obstopili vsi v strahu in trepetu: »Gospod, kaj bo?«
Zdravnik je skomizgnil z ra-meni:
»Hm, starost in oslabelost. Jaz nimam mnogo upanja.«
Zalostno tolažilo za Ijubeča srca . ..
Proti tujim obiskovalcem se je mamica večkrat izrazila, da ne bo dolgo. A nam otrokom ni rekla tega nikdar. Iz Ijubezni do svojih otrok je imela revica še na smrtni postelji toliko obzirnosti, da nas ni hotela razburjati.
Poslednje dneve svoje bolezni je veliko spala in nekega dne je zaspala za večno.
2e dolgo sem se bala časa, ko bom zrla ljubo mater mrtvo pred se-boj, a tišti dan je posta! zame ta strah grozna istina.
Kaj vse sem jaz tedaj čutila, kaj vse prestala . . .
Mamico so položili na mrtvaški oder. Po njenem bledem obrazu je bil razlit svečani mir in zdelo se mi je, da govori molčć:
»Vse hudo sem prestala.«
Da, mamica ti si prestala. Tem huje pa trpimo mi, ki smo se nasla-jali ob milini tvoje plemenite in osre-čujoce Ijubezni, kakor se naslajajo drobne cvetke ob toplih solnčnih žarkih
Drugi dan so začeli prihajati po-grebei.
£e enkrat sem se približala krsti, odgrnila z obraza prozorni, crni pajčolan ter poljubila bledo lice nje, ki je posoda najsvetejše Ijubezni . . •
»Z Bogom mamica!«
Pokropila sem jo s solzami.
Pristopili so crno opravijeni možje in me nalahno odrinili.
V  nekaki otopelosti sem zrla ko se je dvignil    crni pokrov in    zakril moje najdražje . . .
Uvrstila sem se med crno oble-čeno množico in sprevod se je jel pomikati proti cerkvi.
Zvonovi so zapeli tako tožno-milo in njihovi glasovi so odmevali v globoČino mojega obupanega srca . . .
Zavili smo na pokopališče k no-voizkopanemu grobu.
Nosači so odložili krsto.
V  tem trenotku mi je zastalo vse in pred mojimi očmi je postala tema. Nisem več čula milo   donečih   zvo-nov, ne psalmov    pojocih   duhovni-kov. nisem videla ljudi    krog    sebe, zavedala sem se Ie, da   nolagajo v grob mojo ljub^zen, mojo mladost in vso mojo srećo . . .
Kriknila sem in planiia k jami. Dvoje usmiljenih rok me je pri-!ek> in odvodio v stran ..,
Pogreb je bil koncan.
Jaz sem bežala domov — ne domov, kajti odkar so mi odnesli mamico, nimam več doma — bežala sem v mesto na svoje stanovanje.
Na mizi je ležalo kup sožalnih pišem.
Kako dobri so ljudje. Vsak po svojih močeh skuša lajšati in omiliti mojo nepopisno bol.
In vendar, ko sem začela prebirati ta tolažbe polna pisma, se mi je zopet napolnilo oko s solzami in srč-na rana je zazevala nanovo
Nisem strpela več v tesni sobici. Bežala sem ven in tavala po ulicah, kakor izgubljena duša, brez misli, brez želj in breziciljev . . .
SreČavali so me znanci in ta in oni mi je pomolil desnico:
»Mamica ti ie umrla. Obžalu-jem!s«
Jaz sem stisnila ustnici in se skušala delati krepko:
»Hvala za sožalje! Da, mamica je mrtva.«
»I no, kaj hoćeš, mamica je bila že v visokih Ietih.«
»Da, mamica je bila v Ietih,« ponovila sem kakor brez volje.
»In otroci ste tuđi že vsi odrasli. Sicer pa že mora tako biti. Danes eden, jutri drugi, vsi gremo eno pot.«
In zopet so mi stiskali desnico ter sli daije. Jaz pa sem gledala za njimi in neka skrivna jeza se me je lotevala.
Ha, če je bila mamica stara, ali me je zato manj ljubila? In če smo njeni otroci odrasli, nas pač tolika • več hvaležnih in blažih spominov; veže na ono bitje, ki je čutilo in ži-velo Ie za naš blagor in nam bilo vse na svetu! . . .
Zaječala sem in se zamislila . . .
Tcdaj mi priđe naproti gospod, ki je nekdaj kot dijak hodil na po-čitnice na inoj rojstveni dom.
Spoznal me ie.
»Vi tukaj? Ah, nesreča vas jei zadela. Obžalujem, zelo obžalujem. Tolažil bi vas, a iz lastne skušnje vem, da je tu za enkrat vsa tolažba zaman. Mati je e n a!«
Hvaležno sem se ozrla vanj. Om me umeje!
Stisnila sem mu desnico in med solzami, ki so kakor potok bušnile na dan, sem vzkliknila bridko:          *
»O mati je ena. samo ena! lit ena je njena materinska Ijubezen, ki je svetla kakor solnee. silna kakor, moč leva in vznesena kakor vesoli-* ni svet!«
.   .                .   ,
Stran 2.                                                                   __________________.&LUVgNSKl NAKOLT, one 25.  »vgusU 1916.____________________________________"______________             195. šiev
Kanonada na primorski fronti
NAŠE URADNO POROClLO.
Dunai, 25. avgusta, (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Italijansko   bojišče.
Včera] zvecer j€ sovražnik živahno obsirelievai naše pozicije Južno od reke Vipave do Nove vasL Istočasno je šio mnogo iz vidnih od« deikov proti temu kosu fronte ua-prej. Zavmlii smo im.
Ob fronti Pasanskfh alp |e po ponesrečenih napadih Itaiijanov popustilo tuđi njih artiljerijsko delo-van}e.
Namestnik    načelnika    generalnega štaba pl. H o I e r, fml.
•     •     •
ITALIJANSKO   URADNO POROClLO.
23. avgusta. V dolini Astiški Je naperil sovražnik v noči na 22. t. m. ljut ogenj na naše pozicije, ne da bi mu sledil infanterijski napad. V isti noči je ustavil naš ogen] sovraž-ni prodiralni poskus med Gra-Zinga-rello in Gra-Zebio na asiažki pla-noti. V tofanskem odseku so osvojili po kratki pa učinkoviti artiljerijski pripravi infanterijski in alpinski od-delki s sijajnim napadom moćne so-vražne pozicije na zapadnih poboć-jih tretjega tofanskega vrha in v dolini Travenanzes. Sovražnik Je utr-pel težke izgube in je pustil v naših rokah okoli 40 vjetnikov. orožja in municije. V goriškem odseku topovski boji. Včeraj popoldne je poskusil sovražini oddelek, približati se Vrtoj-bici; naš krepki ogenj ga je po^nai naza} in na bojišču je ostalo veČ ljudi.
Med Vfpavo m Krasom.
Sinočno uradno porobilo nazna-nja delovanje itaiijanske artiljerije od nizine južno Vipave na Kraško pogorje do Nove vaši. Obenem so prodirali pod varstvom artiljerije številnl italijanski izvidni oddelki proti temu frontnemu delu, bili pa SO vsi odbiti. Kake večje akcije po zavzetju Gorice se ni s strani Itaiijanov. Potipali so bili novo bojno crto našo z raznih strani, pa so se mogli prepričati, da je trdna in težka, kjer-koli se jej približajo, posebno pa je za avstrijske čete ugodna obvlada-Joča pozicija njihove artiljerije nad goriško ravitino. Vsaka točka na tej ravnini stoji pod ognjem naših bate-rij. Pozicije naše na obeh straneh IVipavske doline in v dolini sami s primernim nizkim gorovjem so take, da ne kaže Italijanom prodirati proti Vipavski dolini, ker bi padli pod to-čo avstriiske artiljerije z vseh strani, ampak bolj jih mika Kras, prodiranje med kraške skale in rja dol proti Trstu. Kako pa je Kras trd in koliko stane, vedo Ttaliiani že dobro, saj jih je o tem poduči 1 zadosti Do-berdob. Ttalijanski generali študirajo novo našo bojno crto in kakor se da sklepati iz doscdanjih akcii. mislilo navaliti na Kras, kar obeta doigo vojevanje. Ako bi zavcs'evali Kras, po-tem misfijo, da bi bili gospodarji ozemlju na levi m desni strani kraških višin. K?kor vse kaže, je pri-čakovati hudih bojev za Kras v prvi, za Vipavsko dolino v drugi vrsti. — Omenjena Nova vas spada v občino Opatjeselo in stoji od Opat-jegasela Južnovzhodno na visini ka-kih 220 m nad morjem. — Mi zaupa-mo našim preizkušenim    četam    in
smo prepričani« da bodo znale uspet-no zabraniti vsako nadaljno prodiranje italijanskih bojnih mas.
iz vojnoporočevaiskega stana, 25. avgusta: Italijanska artiljerija je včeraj ljuto streljala proti naiim po-zicijam od Mirenskega Grada do Nove vaši. Ves 6 kilometrov dolgi prostor je bil moćno obstreljevan in opazila so se na več točkah znamenja infanterijske delavnosti. italijani so dejansko poslali iz vidne oddelkc, ki pa so plaćali svojo nalogo, da po-skusijo moČ na&ih pozicij, s krvavimi izgubami.
Iz poročila, odobrenega v vojno-poročevalskem stanu: Naše pozicije na Krasu tečejo neizpremenjeno v crti. izbrani od naše strani, od višin nad Solkanom do morja; od Vipave vzhodno Opatjegasela do gorovja vzhod. Tržiča, Ob morju v prostoru pri Devinu frontna poprava na Krasu ni zadela tamkaišnjih pozicij.
Italijani se tukaj nfeo nič pri-bližali Trstu, kar priznavajo tuđi njihovi lastni poročevalci. Počim so naše prejšnje pozicije na robu Do-berdobske plariote nudile sovražni-ku možnost, da je učinkoval na nje z boka artiljerijsko s treh strani, je mogoče proti izravnani fronti Itali-Janom samo frontalno napadanje. Vzhodno Gorice teče fronta v dol-gem boku okoli mesta. v središču čez visino Sv. Marka, tri kilometre poti s Travnika v Gorici. Goriška ravnina leži kot plošča pred našimi pozicHami in na voglih naše fronte je popolnoma v našem ognju.
Na tirolskih višinah.
23. t. m. so se vršili boji v Fa-sanskih Alpah in na višinah na obeh straneh doline Travignolo. V vojni v vi sok em gorovju so se iz kazali že opetovano naši hrabri branitelji z vztrajnostjo in hladnokrvnostjo. Dne 23. so vrgrli sovražnika z 2531 m vi-soketra Coltosonda m z 1 kilometer oddaljene 273 metrov visoke Cime di Cece, južnovzhodno Predazza. Opetovano so poskusili Italijani, da bi se polastili teh vrhov, pa v^elej so I se izialovilinjihovi napadi. Srnočno poročilo nam pra\i, da se je ustavilo tuđi artiljerijsko delovanje Itaiijanov v Fasanskih Alpah po povsem pone-srečenih infanterijskih  napadih.
Itafi}ansk! ministrski svet.
Lugano, 25. avgusta. Včerajsnji ministrski svet je trajal tri ure in pol. Oficijelna poročila naznanjajo samo. da so bili storjeni sklepi o upravnih receh. »Secolo« poroča, da je ministrski svet sklenil, da ne bo o drugih razpravah ničesar poročal. »Tribuna« pa pravi, da se je razpravlja-lo zlasti o Italijanski ekspediciji v Solun in o položaju, nastalem vsled nje.
DROBNE   VESTI   IZ   ITALIJE.
Italijanski listi poročajo, da se posvettijejo lastniki premogokopov v Londonu zaiedno z lastniki paro-brodov, da bi se znižale cene premo-ga za Italiiane. Gotovo je, da znlžanje bi znašalo kvečjemu 20 odstot-kov zadnje cene, a!i premog bo še vseeno jako drag, ker ta cena bo presegata ena?<=tkrat normalno  ceno.
Iz Lugana poročajo: Razprav-Ijanje milanskih listov o vedno več-jem avstrijskem protipritisku in za-stoou itaiijanske ofenzive pr; Gorici je dopuščeno za razŠirjenje v vscm   italijanskem   Časopisju.
Boji na morju.
Pred novlml pomorskim i bitkaml?
Admiral De§Qis je izjavil, kakor poročajo preko Zeneve, da je glavni delež na nemškem uspehu v pomorski bitki dne 19. avgusta pripisovati izredni gibčnosti podmorskih čol-nov in zrakoplovov. Brez dvoma je pričakovati novih nemško-angleških pomorskih bitk, ker mora Anglija zasigurati zvezo s Skandinavijo zla-sti zaradi transportov lesa, kar je združeno z velikimi žrtvami.
K pomorski bitki v Severnem moriu.
Londoa. 23. avgusta. (Kor. ur.) Sporočilo admiralitete pravi, da ni iskrice resnice na fantastični nemški trditvi o poŠkodbi angleške bojne ladje dne 19. t. m. Nobena ladja ni bila zadeta ražen križark »Nptting-ham<^ in »Fallmouth«, katerih izguba je bila že sporočena.
Potopliene ladje.
Beroiin. 24. avgusta. (Kor. ur.) K poročilu »Agenzije Stefani«, da zavezniki ne bodo več objavljali po-ročil o potopitvi Iadij s strani podmorskih čolnov, da ne bodo dajali centralnim državam dragocenih DO-Jasnil o njihovih podmorskih čolnih, izve $Vol£Eoy urad s Đodii&eac stra-
ni: Samo ob sebi umevno je trditev j nesmiselna, da dobiva nemško in njeno zavezniško brodovje iz poročil Llovdove agenture o potopljenih ladjah važna poročila o operacijah podmorskih čolnov. Pravi vzrok. da naši sovražntki v bodoče ne bodo več objavljali potopitev ladij, je iskati drugod. Lastni javnosti hočejo prikriti uspehe sovražnih podmorskih Čolnov. da ne povečajo moreče-ga razpoloženja in da ladjjskih po-sadk še bolj ne zbegajo in otežkoči-jo najemanje moštva,, da ne zvišajo zavarovalnin in drugo.                        I
ItaHjanska ladja »Elios« Je bila potopljena.
Zopetno kršenje švedskih pravlc.
»Norsken Flammanc poroča, da Je bil nemški parnik »Desterro« dve distančni minuti v švedskih vodah dne 18. avgusta v blizini Hudiksvala. kjer je bil zasidran. od ruskega pod-morskega čolna Drijet in odpeljan v Abo.
Stockhoim, 24. avgusta- (Kor. u.) Švedski vodnik Hocgbon, ki ga je z vplenjenim nemškim parnikom »D*-sterrom« ruski podmorski čoln od-peljai v Abo, se je sedaj vrnil v Hu-diksvall. Potrdil je na vprašanje ne-keca časopisa, da |e bfl »Desterroc v petek ob 11. dopoidne vplenjeti dvfi unlii v Švedskih vodah m da fc -
tami nnld podmonkl čoln pri vple-
nitvl razobeSeno švedsko zastavo. Uvedla se je uradna preiskava,
TorMdlrafl aorvelkl pandk.
Norveška poročila Pravijo, da je bil norveški parnik A eiox* na poti iz Rotterdama v London torpediran; 11 mož posadke Je bilo reše> nih.
Belffeko trgovflko brodovi«.
Preko Sviće    poročajo,    da   Je
Marseille določen kot pristanišče za novo belgijsko trgovsko brodovje.
Nizozemski žitni parnikL
Haae, 24. avgusta.   (Kor. urad.)
Sem so dospela DoroČila. da je an-gleška vlada uka7ala izpustiti ho-landske žitne parnike.
Vojna z Rusijo.
NAŠE URADNO POROCll O
Dunaj, 25. aveusta. (Kor. urad.) : Uradno se razglasa:
Rusko   boji§če.
Armadna fronta   generala
kavalerije     nadvojvode
Karla.
Zapadno od Moldave in v ob-močju Tatarskega prelaza smo za-vrnili večkratne ruske napade, de-loma v bfižinski borbi z velikimi i/^ubami za sovražnika. Sicer pri neiznremenjenem poiožaiu mestoma artiiterijski ogenj menjajoče sile,
Armadna skupina generala feldmaršala    von    Hinden-
b u r g a.
V odsek« Perepe!niki - PJenjaki smo sovražniku zopet iztrgali dne 22. t. m. od njega zavzeti ozki kos jarka ter pri tem vjeli 1 častnika in 211 mož ter vpJenili 3 strojne puške. Boli proti severu nobenih posebnih docodkov.
Namestnik načelnika generalnega Štaba pl. H 6 f e r, fml,
•   •  •
NEMSKO URADNO POROClLO.
Berolin, 25. avgusta.   (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno  boiišče.
Armadna   fronta   generala
feldmaršala    von   Hinden-
b u r z a.
Protfnapad za zopetno zavzetje dne 2!. avjrusta izgubljenih iarkov ie Imei uspeh.
Včeraj in 2!. avgusta smo vjeli ob Graberki 561 mož.
Armadna   fronta    general-
kavalerije           nadvojvode
Karla.
Pri nemških četah ničesar no-vega.
Vrhovno armadno vodstvo.
•     •      •
Prestolonaslednikove čete so odbile v četrtek več romunskih na-padov v Karpatih. pri čemer je prišlo do bojev moža proti možu. Na Hindenburgovi fronti se je posrećilo pregnati sovražnika iz njegove 22. avgusta pri Zvižinu ob Oraberski osvojene eksponirane, pozicije pri čemer so vjele naše čete 200 ruskih vojakov. V ostalem je vladal na ruski fronti tuđi v četrte!\ precej^cn mir. Zavezniki Rusije postajajo vsled dogega odmora Brusilovih čet že nervozni. RL'SKO     URADNO     POROClLtt
23.  a v g u s t a     z v e £ e r.     Ob
zapadni fronti je izvršil sovražnik v noči na 22. av^ust napad s plini južno od Kreva, ki pa smo ga z velikimi izgubami za sovražnika zavrnili. Na kolodvor Manjeviče je vrgel sovražnik iz letal nad 100 bomb. V pokrajini ob Seretu južno od Brodov je izvršil sovražnik na več točkah napade, ki smo jih vse s svojim osrnjem zavrnili. V blizini izvirov Pruta jugozapadno od Ardžcluze smo se do-lastili dveh višin severno in južno od gore Koverle ob ogrski meji.
RuskT slavni stao.
BudimDeštanski listi poročajo, da se je preseli! carjev gflavni stan iz Minska v Kamjenec Podolski.
Važno posvetovante v ruskem giav-nem stanu.
Preko Stockholma JavUajo: Ruski min. predsednik Stirmer se Je zopet podal v glavni stan. da informira carja o važnih vprašanjih zlasti tuđi o romunski zadevi. Vršil se bo najbrž tuđi kronski svet h kateremu bodo poklicani vsi ministri in vodilni generali.
Proti baJtiikemu plemstvu.
»Novoje Vremja« poroča, da bo ruska vlada v najkrajšem času iz-vedla zakonski nacrt o preklicu pn-vitegij baitiikoca plsmatvm.
Silii fmtssko - mM oaiadi.
NEMSKO UR4DNO POROCDLO.
BeroiiB, 25. avgusu.   (Kor. ur.) VVolffov urad poroća: Veliki glavni stan:
Zapadno  boilšče.
Podobno kakor 18. avgusta 90 se Izvršili včera| istoćasno sa eeU fronti od ThiepvaJa do Som me po skrajoo silne in obstrel]evan]u an-Slesko - francoskl napadi, ki so Jih večkrat ponovili. Med Ttiiepvalom in gozdoni Foureauxu so bili krvavo zlomljeni. De!e najsprednjega sestre-Ijeneca jarka severno od Ovillersa *mo opustili. V odseku Longuevall-gazd Dclville k sovražnik imel uspehe. Vas Maurepas je sedaj v njegovih rokah.                              ^                      ;
Med    Maurepasotn    In    Somnio francoskl    napad    ni    imel nohenega u spe ha.    Tuđi na desno od Mose so Francozi zopet pričell napadati. Boj i se je omejil na odsek Fleury.      So- 1 vražnika smo zavrnili.
Neki naš zrakoplov je v noči na 24. avgusta napadel trdnjavo London.
Zbili smo v zračnem boju 4 so-vražna letafa severno od Somme, po eno pri Pont Faverger Južno od Varennesa In pri Fleuryju (to dne 23. avgusta), eno pa Južno od Armen-tleresa z obrambnlmi topovi.
Kakor že poeosto v zadn$em Času na belgijska mesta. tako smo metali tudl včeraf zopet bombe na Mons. Poleg preceišnje stvarne škode na belgihki tastntnl, ie bilo tudl neka) mešČanov težko poškodo-vanlh.
Vrhovno armadno vodstvo.
FRANCOSKO   URADNO POROClLO.
24. avgusta popoldne. Južno od Sommc so izvršili proti koncu dneva Nemci po zelo silnem ODstreljevanju na gozd Sovecourt napad z ročnimi granatami, ki pa se ]e takoj vdušil v ognju. MaJo pozne-je so pripravili Nemci jugovzhodno od istega gozda*napad; vzeli pa smo jih pod zaporni ogenj ter nišo mogli zapustiti svojih jarkov. V Champagni v okolici Tahura smo z lahkoto za-vrniii več nemških nenadnih napa-dov na majhne postojanke. Na des-nem bre^u Mose so Nemci silno ob-streljevali včeraj od Francozov za-vzete pozicije med Fleurvjem in utrdbo Thiaumont. Stevilo od Fran-cozov tekom zadnjih napadov vjetih presega 250, med njimi 5 častnikov. Precej silen artiljerijski boj v okolici Chenoisa. Sicer je bila noč po-vsod razmeroma mirna. — Le-t a 1 s t v o. Francoskemu letalcu, ki je bil 22. t. m. napaden od treh so-vražnikov, se je posrečilo se jih otresti ter zbiti enega izmed njih v smeri na Epoye, severovzhod. od Reimsa; oba ostala sta bila prisiljena se strmo spustiti na tla in sicer eden po boju v Champagni, drugi v Vogezih.
24. avgusta zveče r. Severno od Somme so zavzele naše Ćete v enem samem naskoku od Nemcev še zasedeni del vaši Maurepas in sosedne strelske jarke ter napredovali na fronti 2 km za 200 m. Vjeli smo 200 mož in vpleniii 10 strojnih pušk. ANGLESKO URADNO POROClLO.
24. avgusta popoldne. Sovražnik se je preteklo noč moČno trudil. da bi zopet zavzel izgubljena tla med kolodvorom Guillemontom in kamnolomi. Po silnem obstrelje-vanju. ki se je pričelo ob 8. in 45 minut zvecer. je izvršil močen infanterijski napad, ki ga je izvedel s tako odločnostio. da je mestoma dospel do naših jarkov. Po silnem boju smo napad povsod s težkimi izgubami za sovražnika popolnoma zavrnili. Ko se je ta napad ponesrečil, je sovražnik ob 12. in 30 minut ponoči zopet pričel silno streljati s topovi, infante-rijskega napada pa ni izvršil. V blizini Hohenzollernskega okopa je sovražnik naše crte silno obstreijeval t granatami ter poskusil sunek, ki pa se je popolnoma ponesrečil. Nikjer se mu ni posrećilo dospeti do naše crte. Pri šunku, ki smo ga izvršili scverozapadno od La Bassćja smo uspešno udrli v sovražne jarke.
24, avgusta zvečer. Trdo-vratne sovražr.e poskupe zopet zavzeti izgubljeno ozemlje med kolodvorom Guillemontom in kamnolomi smo zavmili.
Brezuspešnl navafi
*Manchester Ouardianc piše: Se štiri tedne lahko nadaliujemo s svojimi navali na nemško fronto, vedno boij dvomljivo pa je, ali bi mogli na ta način doseči več, kakor da zavojujemo par mili francuskih in belgijskih taL
Tuđi v Parizu spoznavaio, da Je bila vsa ofenziva ponesrečena in tudl o ruski ofenzivi si ničesar več ne obetajo. Glasilo zunanjega urada gre ćelo tako daleč, da pripravlja javnost na to, da se letos sploh nič več ne bo zgodilo.
Les nettoveurs,
Berolin, 25. avgusta. (Kor. ur.) V »Norddeutsche allg. Ztg.« piše: Mnogo soglašajočih poročil potrjuje dejstvo, da postavljalo v franeoski armadi v vsaki stotniji posebne formacije, ki imajo izrecno povelje ostati pri napadu v zavzetih strel— skih jarkih ter tam pomoriti vse, kar še živi. Oddelke, ki irnaio to rabelj-sko službo imenuje franeoski službeni jezik »les nettoveurs«, t. }. po-spravljače. Oprema ne obstoja kakor pri druRem moštvu v puški, patro-naji in bajonetu, marveč v revrolver-ju, nožu in vreči ročnih granat. Brez usmiljenja, s hladnim preudarkom ustrele ali zabodejo vsakega sovražnika, naj je ranjen ali neranjen, obo-rožen ali neoborožen.
>Norddeutsche Allg. Ztg.« pri-občuje še napadno povelje za 393. franeoski pehotni polk, 151. divizije (za 25. september 1915) ter protokol, ki je bil 26. julija 1915 sestavljen v avstro-ogrskem konzulatu v Solunu ter tuđi potrjuje tako povelje. List konca: In potem se upalo n^ši so-vražniki še vedno trditi, da smo ml Nemci barbari in da ne spoštujemo mednarodnega prava. Zgodovina te vojne bo izrekla sodbo na kateri strani je bilo barbarstvo.
Angleška zbornica lordov.
Angleška zbornica lordov je sprejela v tretjem branju podaljša-nje zasedanja parlamenta za 7 me-secev z dostavkom, da naj bi bil novi parlament izvoljen samo za 2 leti, če bi se vršile nove volitve prej, predno bi stopile v veljavo nove vo-lilne liste.
Posledica »crne Hste«.
Pariz, 24. aveusta. (Kor. urad.) »Temps« poroča iz Santiaga (Čile): Vsled motenja, nastalega kot posledica crnih list so ustavile nemške tovarne za nitrate delo. Posledica tega je veliko zmanjšanfe za čilsko trgovinsko bilanco zelo važnega proizvatanja nitratov in veliko zni-žanje državnih dohodkov, katerih glavni vir je bila izvozna carina na nitrate.
Vojni   ciljl   nertiškega   neodvlsnega odseka.
Politična skupina profesorja SchMferja, ki se imenuje »Neodvisni odsek za nemski mir«, označuje svoje vojne cilje takole: Vemo, da nas grozi velikansko število Rusov v bodoče vdušiti. Zato moramo Rusiji odtegniti zavzete pokrajine. Prikloo-IJene Nemčiji bodo zavarovale našo vzhodno mejo. — S franeoskim mačevanjem moramo neprestano računati; pridružila se bo Francoska vsakemu nasprotniku Nemčije. Zato je treba tuđi proti zapadu proti Franeoski ojačiti nemško silo. Paziti pa moramo tuđi, da nas naš glavni so-vraznik, Anglija, ne no mogla ne-nrestano ovirati v našem razvoju. Belgija more biti Ie nemška ali angleška predstraža. Zato mora iskati državni kaneler tu crarancfje za bo-dočnost. Vodja večlne državnega zbora, poslanec Spahn, )e to izrazil tako. da mora priti Betgija voiaško, politično in crospodarsko v nemške roke. Le potem bo Nemčija ravnopravna v svetu, le potem dosele prostost morja in si zasigura kolonije.
Turska vojna.
TURSKO  URADNO POROČtLO.
24. avgusta. Kavkaska fronta. Odbili smo poskušene sovražne napade na eksponirane pozicije na našem desnem krilu. Na eni točki je pustil sovražnik vjete v ; naših rokah. V centrumu brezpo-membni boji. Pri nenadnem napadu na eksponirane sovražne jarke na levem krilu je bilo ubitih 20 sovražnih vojakov in en častnik ter smo vpleniii vojaške opreme. E g i p t o v-s k a fronta. Pri spopadu s so-vražnimi izvidnimi četami 20 km vzhodno od Sueza smo pognali sovražnika v beg. Neko sovražno le-talo je pomotoma s svojo strojno puško obstreljevalo četrt ure svoje lastne čete. Na ostalih frontah nobenih pomembriih dogodkov.
Rusko poročilo iz KavkazUe.
22. avgusta. V Kavkaziji se razvijalo boji v smeri proti Diarbeki-ru nam v prilog. Poiastili smo se številnih višin. ki so bile močno utr-ionc od Turkov, ter vjeli veliko Ite-
195. Iter.                                                                                                    .SLOVENSKI NAROD".   One 26. avetifta ivi*.                                                                                                     Stran 3.
PillŽSJt'llODi
Ruska demarša ratfl prehoda ruskih čet skozl Rotnuniio?
Preko Kopenhagena sporočajo: Ruski poslanik v Bukarešti je dobil od svoje vlade nalog, da zahtevu od romunske vlade v najkrajšem času izjavo o prehoJu niskih čet skozi Romimijo. Rusi narrKravajo izvršiti proti Bolgariji kombinirano akcijo na kopnem in z niorja. V Petrogradu se |e vršila med zastopniki četvero-zveze in ruskim generalnim štabom tozadevna konferenca.
Preko Haaga poročajo: Rusija in Anglija sta predložile romunskl vladi nove ponudbe. Vršijo se poga-janja.
Iz Bukare§te javljajo 25. t. m.: Kralj je sprejel v sreuo r.emškega poslanika barona von dem Busehe v avdijenci. »AdeveruU naznanja. Ja se nahaja Romunija v zadnjih trerut-kih svoje nevtralnostl.
Nepričakovan! povratek romunskega kra!ja iz Sinaie.
Kdin, 25. avgusta. »Matin« po-roča iz Bukarešte: Kralj se je v po-nedeljek nepričakovano vrnil iz Si-aaie v Bukarešto.
Rekonstrukcija kabineta?
Bukarešta, 25. avgusta. »Stea-gul« poroča, da se govori o predstojeći rekonstrukciji kabineta. Predsednik zbornice Ferekide naj postane minister zunanjih zadev, Bratia-:ov brat Vintile Bratianu minister za industrijo, Niko Saveanu pa minister javnih del.
SiaHšče RomunHe ostane zaenkrat nespremenieno.
Iz Bukarešte poročajo 24. t. m.: Za včerai naznanjeni ministrski svet se ni vršil, kar upravičuje mirro sodbo g položaju. Bolgarska ofenziva po mnenju resnih političnih kro-gov zaenkrat ne bo povzročila sp^e-membe y stališču Romtmije. Iz te2a se sme sklepati, da si varuje Romunija z ozirom na od zunaj grozećo nevarnost (nisko Invazijo op. ur.j popolno svobodo. Zadnje Radoslavo-ve izjave o Romuniji so napravile prav dober vtisk. Romunski poslanik v Sofiji Derusse se je danes vrnil na svoje mesto.
L          Tuđi z Gzirom   na Romunjjo so
I balkanski dogodki največjega po-i mena. Romunija še vedno omahuje. *\ko pripusti, aa bo ententa pri bo-Iunu poražena* potem je za vedno zamudda ugodni trenutek, potem pa bi bil mdi odstranjen pravi vzrok za solunsko ekspedicijo entente. MogJ-če bi biio, da bi ententa v tem slučaju morda svoje čete brez resnih nojev umaknila, ker bi jih lahko ob Sommi bclje uporabila. Končno je prišel tuđi trenutek za prehod ruskih oet skozi Romunijo, ki naj napadejo Bolgare v hrbet. Ako je Romunija voljna dovoliti ta prehod, ve, cia centralne države ne bodo držale križem rok.
Marghilomanova »Politique« piše: Le še par dni nas Ioči od »kritič-nega dne«, ki so ga proglasili federalisti kot skrajni termin za intervencijo Bolgarije. Toća federalisti sami čim dalje manj verjamejo. da se bo njihovo pričakovanje uresničilo. Jezni so na vlado in besni na mini-strskega pređsednika.
Razne vesti Iz Romunije.
Romunska državna banka je izdala za 7 in pol milijonov bankovcev pol 1 lei in za 8 milijonov po 2 lea. — Romunija išče v Švici mlajše zdravnike s kirurgično prakso za službo pri Rdečem križu. — Romunski poslanik v Rimu knez Ghika ie imel v četrtek popoldne dolgo kon-ferenco z italijanskim državnim tajnikom za zunanje za«!eve. — Iz Bu-karešta poročajo: Generalni tajnik vojnega ministrstva general Iliescu je te dni dolgo konferiral z ravnateljem romunskih železnic Cottes-corrL
„Deutschland"  doma.
Brenien, 25. avgusta. (Kor. ur.) »Bosmannsbureau« poroča: Ob 12. opoldne je »Deutschland« ravnokar rrispela v prosto pristanišče.
Prihod v Bremen.
Ladja s poročevalci listov je plula vracajoči se »Deutschland« na-sproti; 20 minut pred 11. dopoldne so pri Blumenthalu z ladje zagledali podmorsko ladjo; 10 minut čez pol-dan je priplula v spremstvu svečano okrašenih ladij v pristan. Na deset-tisoče ljudi je pričakovalo »Deutsch-'and« med grmenjem topov ob bre-govih Vezere. Opisovati navdušenje bi bilo pač odveč in tuđi iz govorov ob izkrcanju moštva moremo navesti le najmarkantnejŠe točke.
Alfred Lohmann, predsednMc nadzorstvenega sveta nemške oce-j anske družbe, je nagovoril ob priho-Uu »Deutschland« zbrano odlično občinstvo nekako tako-le: Zgodo-vinski trenutek doživljamo, ko se je prva trgovska podmorska ladja sveta po poti 8500 morskih milj vr-nila s svojim vrlim moštvom v do-mače pristanišče. Zlasti me veseli, da se ie nam posrećilo sredi v vojni poslati Ameriki barvila, dočim Amerika niti svoje pošte ne more spraviti nemoteno v Evropo. Milijone in milijone vrednosti je pripeljala »Deutschlanct« v svojo domovino. Izvršili smo mornariško delo. vredno naših slavnih hanseatskih predni-kov!
Pot »Deut&chlajKfc O poti, po kateri se je »Deut^ch-land« vriiila seveda ražen moštva, kapitana in ravnatelja družbe ne ve nobeden ničesar in se najbrže tuđi ničesar ne bo izvedelo. Mogoče Je, da se je peljala »kozi Kanal, mogoče okrog Orknevskih otokov. mogoče i>a tuđi skozi kanal med Škotsko in Orknevskimi otoki. Ta pot, ki meri 3664 milj, bi bila najkrajša. Zasledovanje.
Glasom poročila »Morningmost« Ie zasledovalo »Deutschland« 32 en-tentnih vojnih ladij. Samo za kontrolo ameriških pristanišč je bilo dolo-čenih 20 lavi}, 12 vojnih lađi! pa je stražilo na morju. List pravi, da je megla in nevihta preprečila poznati kje plove »Deutschland«.
Za moštvo.
Kakor v Ameriku tako so na-vdušeni Nemci tuđi doma nabrali znatne vsote za kapitana in moštvo »Deutschland«. Do sedaj je baje nabranih že skoraj lOaooo mark. Bolgarska kra!;ica je darovala za moštvo podmorske ladje 1000 mark.
Ogrski državni zbor.
Sele za prihodnjo sredo so oglašene nove interpelacije politič-rega znaCaja, pač pa je grof Anđras-sy \-pisal v knjigo predlogov svoj že prej napovedani predlog, naj se skli-četa delegaciji. Mogoče je, da priđe ta predlog še pred sredo na vrsto. V smislu opravilnika se mora v naprej določiti dan, kdaj priđe utemeljevanje takega predloga na vrsto. Razprava o takem predlo-gu ni dopustna in ima samo ministrski predsednik pravico, da doloČi staliŠČe vlade. Po zadnji izjavi mini-strskega predsednika grofa Tisze je brez dvoma, da bo vlada odklonila sklicanje delegacij. Predlog je podala samo maloštevilna Andrassvjeva stranka; še dritze orx>ztcijonalne frakcije se rmi nišo pridružile. — Grof Apponvi je z ozirem na ta predlog izjavil, da bi bilo pač treba, uresničiti parlamentarno odgovornost ministra zunanjih del. a to se more le zgoditi potom posebnega za-krna, po katerem bi bil minister zunanjih del dolžan. prihajati v ogrski državni zbor in tam zastopati svojo politiko.
Hrvatski poslanski krogi stoje predfogu, da se naj sklicejo delegacije, simpatično nasproti. ker bi imeli tam priliko za politične diskusije. Or>oztcHa je zahtevala s 50 podpisi tajno selo zbornice v splosno začu-denje vlade in veČine. Predsednik Beothv je nato odrech'I glasovanje ter je predlog padel z 52 proti 88 vladrim jrlasovom. (Opoz^ciia: Tako nam omo^očate kontrolo! Odgovornost boste nosili sami!)
Poslanec grof Julii Andr?.ssy je iziavil poznejc. da je nameraval v taini seji govor*• o vprašanju ztina-nje politike, ker mu pa to sedai ni mop-oče. je prisiljen, govoriti o tem vi^rasanju v javni seji.
Vladni krojri za enkrat še ne na-meravajo nnstopiti proti ODOziciji. pač pa se že slišijo glasovi o odgo-ditvi poštanske zbornice, Če bi se opozicija preveč ra7,te?nila.
V poroldanski seji se je nada-Ijevala snecifalna debata o dohoda-rini. Pricrlašenih je bilo zot>?t več in-terpelacij, tako o stnli§čii monarhije naprnm Italiji pred voino o vir eri Madžarov v vojni, o notranti politiki med volno, o ^osnodarskem razmer-ju napram Nem?;ii. o carinski in tr-govski zvezi z Nemčijo. o razmerju napram Rnmun^ki in o razn;h drucrih zunanjepolitičnih vprašnnjih. Orof Andrassv je zahtevaJ za sluča?*. da se vrši v soboto seja. da pn'dejo tuđi interpelacije na vrsto, čemur pa se ie ministrski predsednik Tisza u pri. ker mu gredo razprave o dohodarinskem zakonu prepočasi.
Poslancc Rakovszkr je v tei seji 7nhteva! tuđi od vlade, da naj po«: krt i za to, da hodo prihafala tx>-ročila o sejah osrrske zbornice resnf-cl odsrovariafoča v avstrijcke tfste In da avstrijska cenzura ne bo po«c?a-la trdi v ta poročila. oziroma da se bodn ta poročila sploh izvzela od cenzure.
tone potttttM tcitL
= Srteko - ETbld dogovor.    Z
nošaje objavi ja pariški »Temps« be-ozirom na sedanje srbsko - grške od-sedilo srbsko - grškega dogovora iz leta 1913, na katerega se je,   kakor
znano, Srbija pri izbruhu vojne z Bolgarijo leta 1915. zaman skljce-vala, đa bi pridobila Grško na pomoć, interesantni diplotnatični ck>-kument, o katerega avtentičnosti z ozirom na znane oficijelne zveze pa-riškega »Tempsa« pač ni dvomiti, se glasi: Kontrahenta si medsebojno garantirata posestno stanje, ter se zaveže ta, si priti z vsemi svojlrai sl-lami na pomoć, ako bi bil eden izmed nju, ne da bi bil izzival od tretje strani napaden. Uvaiuloć, da je njun živ-Uenski interes, ne dovoliti nobeni tretji državi prodiranje med srbskim in grškim podroćjem na desnem bre-gu Vardarja, si bodeta kontrahenta medsebojno pomagala, da dobita Srbija in Grška skupno mejo. Za slučaj, da bi se obe državi ne mogli glede rneje sporazumeti z Bolgarijo, oziroma ako bi se spor ne dal resiti mirnim potom, ne s pravorekorn tri-pelentente, ali ako bi Bolgarija po-<.kušala nasiloma uresničiti svoje za-hteve, se obvezujeta Grška in Srbija na međsebojno pomoć z vsemi svojimi oboroženimi silami. Za slučaj vojne med enim kontrahentom in tretjo državo, oziroma v slučaju, da bi moćne bolgarske sile (najmanj 2 diviziji) napadie grško ali srbsko vojsko, prevzetnata Srbija in ^irška obveznost, da bo Srbija prihitela (irski na pomoć z vso svojo oboroženo silo, Grška pa Srbiji z vsemi svojimi silami na kopnem in na morju. Pri izbruhu sovrainosti, naj si bo to ka-darkoli, obljublja Srbija, postaviti 150.000 mož v odsek Gjevgjeli - Ku-manovo - Pirot, Grška pa 90.000 mož na fronto Pangeon - Solun - Gi-mendže, dočim mora istočasno biti grška mornarica v Egejskem morju pripravljena, da takoj nastopi. — Ta pogodba je bila sklenjena pred izbru-hom druge balkanske vojne in kakor znano, proti Bolgariji tuđi uveljav-Ijcna. Pri izbruhu evropske vojne so skušaJi Srbi interpretirati pogodbo, veljavno rudi za slučaj avstrijskega napada. Grki so to interpretacijo za-vrnili, istočasno pa priznali, da je pogodba še veljavna za slučaj bai-kanskih zapletljalev. Srbi so se torej z vso grotovostjo nadejali, da jim priđe Grška v slučaju vojne z Bolgarijo na pomoć. Njihovi računi so bili slabi, kajti GrŠka je v kritičnem trenutku izjavila, da bolgarskega napada ni smatrati kot pojava zase. tem-več da ga je presejati s staliŠča splo-šnih dogodkov. Pogodba pa da ni bila pri krojena ^za eventualnost ev-ronskesra koi^lUctar in zato je tuđi v srbsko - bolgafsln vojni ni dopustno uveljaviti.
— Scheidenlann o vojni In miru. Voditelj nemskih oportunističnih so-cijalistov, poslanec Scheidemann, ki s svojo frakcijo krepko podpira Beth mann - Hollwegovo politiko, tako da mu socijali^tični radikalci očitajo »izdajstvro«, je imel nedavno v Draž-danih zanimiv govor o vofni in miru. ScheidcmaTTnova Izvajanja so tem pomembnejša. ker so znane njegove intimne zveze z državnim kancler-jcm. Scheidemrmn je med drugim de-jal: Sila je velika in nespametno bi bilo to tajiti, ker tud! naši nasprotni-ki to dobro vedo in vse svoje nnde stavilo na naš notranjl polom. Ce-tndi bi se nemško ljudstva zgrudao, bi vendar pr>d sodbo zgodovine ostalo veliko, kot liudstvo, ki je v boju za svojo neodvisno-st storilo nekaj nadčioveškega. Toda Nemčija ne more propasti in ne bo pro^adla. ker ne sme propasti. Pmpnst Nemčije bi imela za liudstvo naihin'^e posledice. Trenotno nomaniknnje ni se spreme-nilo v trajno nedo in delavski sloj! hi ležali nnjgloblje pod razvalinami. Za srečen konec vojne je pa potrebno v prvi vrsti, da sp 73gotovi Iiuctetvu potrehni kruh. Mi ne trnimo samo pod tem. da hočejo Angleži,izstradati tuđi na§e žene in otroke. ainnak pred vsem pod tem. da se ^oniri sko-puštvo in da tega ne pobijamo do-volj. Drucra predpostavka za srečen izid vojske je ta. da ljudstva ne zbe-grrmo v niegovetn trdnem nrepriča-nju. da se bojnjemo v svojo obrambo in np zaradi osvofitev. Govorićenje o nemski osvolevalni vojski je popol-nomn napačno. kajti danes se bo-jule Nemčiia v resnici le za svolo gok> eksistenco. Res ie, da je Beth-man govoril o »vojni karti^ in o de-žefab. ki jfb imamo kot za-stavfiene v svojih rok^h. a pojza^ifi ne smemo, da so izdubljene nenške kolonije in đa je Nemčija nopoln<rma odrezana od morfa in od inozemstva. Naša naloga mora biti ta. da zr^ramo mase, k! naj pobijajo brezmejne zahte-ve np tef m na on? strani, da deluiefo za ?Voraj5en In trajen mir brez po-ni?ania. k\ naj nam omogoči, dr> no-mo zopet lahko v miru in siotf žive!!
do*eći mir in zato zahtevajo mnogi mir za vsako ceno. To bi pa pomenUo razkosanje In uničonje Nemčije. Mi hoćemo mir brez poniža-n j a, dočim so franeoski socijalisti ponovno zahtevati osvojitev Alzaci-je. Najmanj desetkrat smo poskusili, stopiti s franeoskimi sodmgi v doti-Ico in vedno so se poskusi izjalovili. Kakor nam, se Je godilo tuđi nemški vladi z nasprotnimi državami. V so-vražnih državah smo slišali vedno le glasove o prepadu Nemčije, o končni zmagi in o diktiranju miru. Mir ni torej odvisen le od ene strani, ampak zanj sta potrebna dva. — Scheidemann je kenčno razpravljaJ o notra-njepolitičnih zadevah ter je zlasti obsojal socijalistične disidente, ki greše nad nemškim delavstvom, ako motljo edlnost stranke.
— Revizija na Portugalskom. Tz Lizbone poročafo, da je kongres pre-ložil revizijo ustave v političnem ozi-ru za čas po vojni.
tinti iz Arci dežel.
Združena županstva evakuiranih obćin Bilie, Miren in Sovodnje    na-
znanjajo svojim občanom, da otvore svoj urad v Ljubljani. Oni, kateri od navedenih županstev česa žele, naj se obrnejo na naslov: Ivan Saunig, župan iz Bilj, Ljubljana, Elizabetina ul'ca 5. Župani: Jos. Kodermac, Ivan Saunig, Peter Uršič.
/Grob rrašesa naravoslovca Fra-na PrtaircarT^r Uuilil iitii Žia-mft6tncwi poki4^u*^ču v Oerici pod izrastki Ju-lijskih Alp na vzhodni strani mesta počiva nepozabni naš odlični nara-voslovec Erjavec. Dne 13. januarja 1867. i'^noči je umri nagloma Erjavec v Gorici v uiici Vetturini v svojem stanovanju. Pri njegovi smrti so bili navzoči poleg gospe soproge in otrok poslanec dr. Anton Gregorčič, svak ravnatelj Ferfila, zdravnika dr. Lisjak in dr. Gresić. Zalostinko v slovo v cerkvi na Travniku so mu peli pevci pod vodstvom pevovodje vadniškega učitelja A. Hribarja, po-kopal ga je rnonsignor Wolf; na-grobnico mu je govoril poslanec vitez Tonkli. Od ten gospodov živijo še dr. Gregorčič, dr. Lisjak, dr. Gresić in monsignor Wolf. Bolj v ozad-ju pokopališča stoji grob s skromnim spomenikom nad truplom moža, po katerem je naš Simon Gregorčič vskliknil: »Umri je mož! kje tak je še med nami?« Okoli njega, ki je tako ljubil prirodo in nam predoče-val z ljubko besedo njeno življenje, tulijo granate in besni krvavo orož-je, grob Erjavčev je tik ob bojni crti . . .
Padel je na tirolskem bojišču kadet v nekem lovskem bataljonu Alojzij Soban, c. kr. carinski urad-nik iz Trsta.
Gorica brez župana. Poročalo se je, da je dr. Cesciutti imenovan za župana v Gorici. Korespondenčni urad pa javlja seđaj. da pravi »Cor-riere ddla sera«, da ni res, da je bil odvetnik Cesciutti i-menovan za župana v Gorici. Gorica se nahaja v bojni crti in ne more radi tega za sedaj sploh dobiti nikake civilne uprave.
Po Kožni doHni v goriškem me-stu divja vojni vihar. Doslej smo ma-lokedaj omenlali Rožno dolino v po-ročilih obstrcljevanja Gorice, le tu-intam so zarjule granate nad Rožno dolino in zasikali šrapneli, kadar so slutili Italijani naše vojaštvo tostran mestnega središča proti vzhodni strani. Rožno dolino so imenovali slovenski kmetovalci Baronov-š č e ali to ime se je počasi izgubilo, prevladala je Rožna dolina. Po dol-gi Rožni dolini s prijetnimi višinami je bilo kakih 100 hiš in kakih 500 prebivalcev, skoro samih Slovencev, prijeten necJeljski izlet po Rožni dolini proti Ajševici. Sedaj je ta Rožna dolina s svojim Tivolijem, Milmteichom, Bajto in Beipoggijem v bojni crti, ki teče skozi sloveči erarski gozd Panovec ob levi strani doline. Krasen je ta obsežnl gozd, v katerega je dajalo vstopnice c. kr. gozdarsko in domensko ravnateljstvo v Gorici, priljubljen izlet za mesčane. Hrast in bukev, smreke in jelke, pod njimi prijema pot, žolna kljuje v goščavi, ptice - pevke vstav-ljajo izletnika, srne skačejo čez pot. Izletnik je sodil, da je prestavljen na sever v veličasten gozd in pozabil je za trenotek, da stoji in cvete tam za onim gričkom divino in figovo drevo. Tako je bilo življenje v Pa-novcu, Sedaj je tam bojno orožje, jarki, krogle žvižgajo in ljudje umi-rajo . . . Tam na koncu Rožne doline na Ajševici je stala slovenska mestna ljudska lola - enorazrednica. — Dostavljamo še, da je imel v Rožni dolini grof Christallrngg krasen gradič, kjer Je bfval po zimi s svojo gospo soprogo, ki je bila ustreljena. kakor zaiano. na Bovškem. ko se je peljala v avtomobilu v Gorico.
Pod£orskemu županu, g. Antonu KtaBtiftiute mori v Celju edini sin.
kakor smo na kratko poročali v četrtek. Visoko v letih je že gospod župap, čislan, spoštovan mož. Pod-gora, kjer je žueanoval dolgih 44 leU je razbita, ni je več, sploh je uniče-na, z malimi izjemami na sevemem delu, vsa občina, pred dvema letoma mu je umri starejši sin, notarski kandidat sedaj je šel za njim mlajši, za dom namenjeni. Zet je y italijanskem vjetništvu. Hudi udarci, ki bolijo. Gospod župan živi v begunstvu na Kranjskom. Njemu in vsej njegovi preostali družini naše iskreno so-žalje!
Besuirrko trp:ien]e. Srce zaboli človeka, ko posluša uboge begunce* ki pripovedujejo, kako so morali kar nakrat zapustiti svoja domovja in bežati od priljubljenih tal. Zmešnja-vet razburjenost, strah, negotovost, jok in stok. odigravali so se prizori, katerih ni mogoče popisati. Pobrali so v naglici, kar so mogli in hajdi proč po široki cesti v široki svet. Pustili so doma živila, nekaj so vzeli nekateri, naložili na vozičke, peljali, kar so mogii, otroci so jokali, žene razmršenih las kakor zblaznele te-kale semlntja, starčki nebogljeni so komaj šepali po cesti sredi ropota in prerivanja po poti polni beguncev, vojaštva, vozov, živine. Strašna slika bedc in nesreće, nad njo pa jasno nebo. Z bogom, ti ljubi dom! Videlo se je 80 let starega moža, ko je pe-Ijal svojo nad 70 let staro ženo na vožičku od doma tja ven, od doma, kjer sta živela srečno in mirno čaka-la smrti. Ali usoda ju je vrgla tja ven in smrt ju caka nekje v tuji zemlji.. ♦ Nekateri so spravili s seboj nekaj živine, katero so prodali ob prvi prili-ki. Oni, ki so izrabili to rijiliko ter kupili žival od beguncev, so napravili izborne kupčije, kajti živino bodo lahko prodaji za najmanj dva-kratno ceno. Koliko živfne pa je ostalo tam, goveđi, prašičev, koz je bi!o videti tuintam okoli po Vlpavski dolini brez gospodarja. Ljudje bi bili spravili proč marsikaj, ako bi bili imeli na razpolago vozove, ali teh ni bilo in tako se je vse razkropilo, marsikdo je odnesel samo golo življenje in slabo obleko na sebi . . . Veliko je begunsko trpljenje, naj mu sledi veliko vstaienje.
Na vrhu Krna so se vgnezdill, kakor znano, že spočetka vojne ita-lijanski alpini. Visine je okoli 2200 metrov, ali vedno naše obstreljeva-nje Krnovega vrha znižuje ta vrh in kakor pravijo vojni poročevalci, je dosedaj zbitega Krnovega vrha že za kakih 20 metrov.
V ruskim vjetništvu se nahaja nadporočnik Gvidon Michlstatter, barjčni urađnik iz Gorice, Rudolf Ce-hovin. učitelj z Goriškega. kadetni aspirant, oba 27. dom. polka; v ru-skem vjetništvu se nahaja nadalje Alojzij Cej. polka 58., iz Gorice, kraj ni naveden, Alojzij Lenkič s Tolmin-skega in Ignacij Ličar iz Gorice, p. 55., sta v Harkovu. O rezervnem poročniku 47. polka g. profesorju goriške slov. gimnazije dr. Ed. Dolin-šku je bilo sporočeno najprvo, da je padel na severnem bojišču, potem da je v ruskem vjetništvu. V seznamu izgub št. 427 pa čitamo med poprav-ki: poročnik Dolinšek je bil nazna-njen za vjetnika; treba ga precrtati.
Iz ruskega vietništva se je oglasi i Anton Jarec iz Čadrga v tolmin-ski občini. Poroča, da je ž njim nekaj rojakov iz Tolmina, Poljubina, Žabč in Zadlaza. Kraja, kjer se nahaja, pa ni povedal. V kraju Darnica pri Kijevu se nahaja Venčeslav Valič iz Skrili na Vipavskem, rojak 97. polka.
Katastrofa italijanske zračne ladie pri Visu. Z Visa poročajo: Dan 6. t. m. kinalu popoldne so opazili kmetje, ki so delali na polju, kako se velikanski zrakoplov sredi najhujšc I'urje primika z južnozapadne strani otoku. Italijanska bojna ladja je pla-vala ravno z burjo, tore] je imela smer proti otoku Ko je bil gorostas kakih 10 kilometrov od otoka, se je začel naenkrat spuščati, potem se začel zopet dvigati, ali predno je dosegel prejšnjo visino je začel naglo padati, opazil se je ogenj na njem, trenotek na to strahovito detonacijo, dim In izginilo je vse. Ko se je dim razpršil, ni biio videti ničesar, zračna ladja je bila popolnoma zgorela. Na mesto nesreće sta dospeli dve naši torpe-dovki, ki sta dolgo krožili okoli ali našli ništa ničesar. Ako bi bil kdo tuđi se resil ognja in eksplozije, bi bil gotovo postal žrtev razburkanega niorja. Zrakoplov je bil zapustil ita-lijansko obai ob ugednem vetru, zato najbrže ni narreraval pluti ravno na Vis, obrnil se ie tja sarno. ker ga je zajala velika btirja in se mu je zdelo najvarnejše pluti v njeni sme-ri ali sledila je katastrofa in zračna ladja s posadko vred je izginila.
Imenovanja y ofcčluski slaŽb? v Trstu. Imenovani so po vladncm ko-mfsarju za Trst: za magistratnega asesorja namestništveni tajnik dr. I. Ba&oii. za vodio anagrafičneza ura-
g*«B *. *______________________________________^mammm mtmuu*, mm li* «pit» »**                  _.................                                          1». **v.
cU m niMtetrataeta   a*c«oria   vtftft
policijski komiair dr. R. Moffei. u magistratneg* tajnika magistradii podtajnik dr. G. Vida. za kooctptne praktikante dr. Ft. pl. Zadro, dr. O. CapptUo, dr. E. pL Visintini, dr. M. Bortolotti in dr. Egon Seunig. za ma-gUtratna uadoficijala ekonomski re-vident Josip Sandrinelli in tnagi-stratni oficijai Avgust Đrazzatti. za pokopališčnega nadzornika K. Ce-scfcrtni.
Pri Sv. Ivanu v Trstu bo jutri ftklep poćitniških tečaiev v Ćirilici etođovem vrtcu. S sklepom Je združena otrcška prireditev v korist »Oskrbovalnici vojnih sirot« in »Ci-ril - Metodovi družbi«. Pričakovati je obilne udeicžbc.
Zaptemba premoženja. Odrcjena je zaplemba premoženja lekarnarja P. Morija ix Kopra; Angcla Scochi (Skok) iz Trsta; inženirja H. Fonde !n dr. Liebmana. oba iz Trsta, ker obstoii opravičen sum, da so zakri-vili zločin veleizdaje, oziroma tuđi dezertacije.
Vlom v Trstu. Renatus Cappelia-ni je imel svojo prodajalno v Gorici. Vojni dogođki so mu provzročiH veliko Škodo. Nazadnie je imel spravljeno svoje blago v pritličju Trgov-skega doma. Ko je Trgovski dom po-gorei, je rešil svoje blago v Trst in tam odprl svojo prcdajalno. Pri bc-lem dnevu pa so prišli neznani lopovi odprli njegovo skladišne v ulici Sorgente, prodajalno je imel na Korzu, in naložili na voz 15 zabojev ste-arinskih sveč, 22 volnenih oćej, dva zaboja ogrskega vina v steklenicah in še drugega blaga. Škode ima 4000 kron. Sosedje so mislili, da %o ti ljud-je Cappellanijevi uslužbenci.
V Kozini v Istri bo jutri popoi-dne koncert, ki ga priredi c. kr. že-lezniška stotnija Herpelje - Kozina v korist našim vrlim soškim bojev-nfkom.
Za po*tarfa v Kastavu v Istri je Imenovan poštni oricijant Rok OrošelJ, ki je v zadnjem času upravljal poštni urad v Grosupliem na Dolenjskem.
Razprava radi umora Franjice MileuMiićeve na Reki je pričeia 21. t. m. ter bo trajala več dni. Glavni obtoženec Papo panika vsako krivdo in pravi, da ni nič udeležen pri umoru ponoči; pravi, da ie tišti čas doma spal. Drugi obtoženec Milari Sovijanski pa priznava vse in opisuje, kako se !e izvršil umor ponoči; Paj>o ie ubll Mileusničevo v njenem stanovanju, na to so pobrali vse dra-gocenosti in denar ter odšli.
Kdo ve kaj? kje se nahaja Marija N a b e r z o}, bivša gostilniear-fca v ulici Vogel 29 v Gorici s Stiriml otroci, bi rad vedel Josip Grmek, prozni mojster v Podnartu na Gorenjskem. Ako kdo vć, naj mu spo-roči.
Kdo kaj ve? Josip Drašček, k. u. k. Fe'djager der k. k. Militarner-venklinik I. Stock — Graz, prosi ob-vestJla, kje se nahaja njegova žena z dvema otrokoma, ki je prebivala v Solkanu.
Darovi za goHške begunce. Vinko Vodopivec. župnik iz Kron-berga pri Gorici 20 K, Ferdinand 'Avian, flnančni nadsvetnik, Ljubljana 20 K, Lederhas, prof., Ljubljana 3 K, Franja Meršol-Pretnar. Ljubljana 30 K. Ivan Vidmar, dekan, Št. Vid 8 K. Dr. V. Gregorič, okrož. in želez. zdravnlk. Ilirska Bistrica 50 kron. Neznan 20 K, Marija Drežan, Kot 4 K, Ignacij Marinčič 50 K, Julka Sturbej, Pflštajn 10 K, Jakob Zupa-nič, župnik v p„ Gotovlje 20 Kf Janez Flis, prelat in generalni vikar 150 K, Posojilnica v Zuženberku 50 K, Lojzi Kopač, c. kr. poStarica, Selca 10 K, Ks. Melko, župnik na Žili 3 K, Marijina družba v Temnicah 24 K, Josip Zelnik, župnik v Cemšeniku 10 K, Marijina družba na Ledinaji, p. Žiri 30 K, G. Piccoli, c. in kr. dvorni za-iožnik itd. 100 K. Viktor Bežek. ravnatelj c. kr. moškega učiteljišča v Gorici, sedaj v Ljubljani, ponovno 20 K, Blaznik Jerica 10 K, Ivan Ja-kin, pekovski molster v Gorici, sedaj v Ljubljani 6 K, Ivan Kogovšek, c. in kr. vojni kurat v Ljubljani 20 K, V. Sitar, župnik, St. Gotard p. Trojane 10 K, Fr. ZbaSnik, upok. župnik, Hrastje pri Kranlu 10 K, Stara Loka, farni nrad 40 K, Mestno župan stvo Kranj 710 K, Župni urađ Kranj 94 K, F. Sehweiger, dekan. Leskovec pri Krškem 100 K, Pegan, Lapanje In Pirnat v Idriji 13 K. Kuhar Anton, kaplan, Ljubno 5 K. Posojilnica v Vitanji 10 K. Obleko so darovali: Nje. ekscelenca baronica Karla Schwarz, gospa Nebenfflhrer, sopro-ga nadupravitelja deželne bolnice v Ljubljani, Tranc Tome, pozlatar v Ljubljani VHfan Matel, nunski kate-het v Ljubljani, Jane« ra Jožefa Ta-tur, Ljubljana« Tatur Lovrenc, Gospa Prenk. Ljubljana in mnogo drugih neimenovanih. Posredovalnica sa goriško begunec v Uubl]ani 86 vsem darovale«« na|topict$ zahvaljuje.
Dnevna vatti,
p*Mtkm. Z boiiiča nam **•)»: T»* liri nalem pespolk« tt. 17. sna pnnr
lepo proslavljali večer prtd obisM-co NJegovega Veličanstva. Ob 3. po-poidne ie lel glas od moža do moža delo dokončati. Vsa dela so bila vstavljena. Pred nekaj trenotki so se slišali težki udarci krampov, tuđi lopate so prav pridno pele, vsaki mot se je motii s svojim delom.To vse Je bilo sedaj končano, znak da Ie danes nekaj posebnega; čez nekoliko časa je vse vedelo kaj to pomeni, »veliki praznik«, cesarjev rojstni dan. Vse se je začelo snažiti kolikor je bilo mogoče. Ob 6. priđe kava, vse je bilo že pripravljeno z tetko šalico v rokah, veseleC se crne kave. katera je vojakom zelo priljubljena. Po končani večerji se je vsak nekoliko po-čil do 9. uvečer, potem je bilo treba iti v prve jarke, kateri so pod ne v u samo deloma, ponoči popolnoma za-sedeni. \ sako noć je bilo treba kopati, danes je bil vsaki prost dela, samo paxiti $o morali, kaj se godi pred fronto. Ali veselje ni trajalo do!go. Nebo je postalo temno. crni oblaki so drvili ne visoko nad nami. Grmclo in piskalo je neprijetno. i Kmalu se ulije ploha dežja in toče, jarki so bili polni vode, vsakdo Ie iskal zavetja in strehe. V dežju in vi-harju so aa »velikanih« zaplapolali veliki ognji in svetili v temno burno noč. Ob en četrr na 11. so se začuli nedaleč izza fronte zvoki naše pol-kovniske godbe in navriic slabemu vremenu je bilo vse polno radosti. Godba je vtihnila — na to je zagrmel v prvih jarkih trikratni hura iz grl slovenskih fantov. Sovražnik je od-govarjal z različnimi psovkami, kar je naše hura in živio-klice Še ojačilo. Nastala je tišina, — Samo burja je tulila v temno noć. čez nekaj £asa je mogoćno zapela bataljonska tro-benta »generalmarŠ«; krasni čisti glasovi so plavali k našemu neprijatelju. Začelo je pokali. Skale so letele po zraku! Proti polnoči nas |e hotel sovražnik obsipati Ie s šrapne-H9 ki pa so bili prekratko tempirani, tako da je sipal kroglje med našo in njegovo postojanko. Vsakdo se je smejal, ko je gledal njegovo divje ravnanje. Poznalo se je, da smo ga zdramili iz težkega spanja. Topovski ogenj je trajal do 12. ure. Sovražnik misleč, da nam je naredil veliko škodo, se je potolažil. Ko je napočil cesarjev rojstni dan je vladala nad jarki slovesna tišina. Kranjski fantje so stali zvesto na straži — za dom; za cesarja. — Z druge strani se nam še piše: Na predvečer točno ob 10. uri zagoreli so na vseh vrhovih kresovi. čete v strelnih jarkih so na poziv svojih poveljnikov zaorile trikratni hura — polkovna godba je zaigrala cesarsko pesem in Radeckijcvo koračnico. Svctilne rakete so razsvet-ljevale okolico — (laški Žaromet fe v to tuđi pomagal:, na vrhu hriba je žarel transparent, na kateremu so črke f. J. I. in Mura kazale Lahu, da tuđi med smrtnim bojem ne zabimo svojega ljubljenega vrhovnega gospoda. Za trenutek Je nastala grobna tišina. Ne eden strel ni padci. V tem hipu so klpela srca Junakov v vroCi molitvi k Njemu za svojega dobrega viadarja. A Ie za trenotek, ker že so zagrmeli kanoni — in smrtna pesem je šla spet preko poljan. Nevihta, kl je ravno v tem narastla do viška, Iz-bruhnila je v vsej svojej moči. Orom topov in blisk in tresk neba, dež, na-liv, vmes pa kot oreh debela toča — a vse to ne oplaSi vojaka, tu vstraja na svojem mestu kot bi bil vlit te že-leza. — Drugo Jutro ob 5. uri igrala Je polkovna godba na vrvišenem hrfbu cesarsko p_esem. Mogočno je doneia pesem tja k sovražniku in ga prepričala, da je Ijubezen do naSega vla-darja močna in trdna. Đof ohranl nam cesaria. Bog obvari Avstrljo!
—  V ruskem T^nlštv« |e nnri 39. julija gospod Alojz LapSa,    c kr.  (sodnijski)  zemljiški  knjlsovodja v Kozjem Sp. štajersko, sedaj c. kr. ognjičar, hrabri branitelj Przemvsla. Dragi ni se Ti izpolnila želja še en-krat vkieti svojce.   Naj Ti bo lahka ruja zemlja!
—   Deictea   gospodarsko - p*> možna piaaraa ta vpokllcane voMke ▼ LJublJafll (sođaa vmbtCmh daje bres-plačno pravno pomoć in sastopttvo v   zasebnopravnih   cadevah   vpokli-caUcev in njih svojcev.      _
t« s rimtirtil sartUd: 8, 9, U 16, 20, 32, 34.37, 39t 4ft. 51, M, 64, 0. 73, 76, 79. 88, »5, 98, 100, 118. 1», 138. 140. 146, 148, 160, 166, 176« ltf. 178. 181. 185, 186. 187, 188, J06, MT, 215. 217. 218. 219. 220. 221. Ž22. 2M. 224. 236. 236. 2i7. IM, 2*. U* f80. 252. 267, 360. 271 277. tfK Ht. H&
aoi ao7. su. ata. 3M. m. m 34&
m
»» g» m m vviM* «ir
611 ilC 6l£ mt VMMpgtai Uradi 11. 99. 51. 125.  J49, T86 m Z» so
statoo tamUmA k vatoMoKoomu prometu % zastbstai ftivtdi Volio-»oittl promet t u$tlmW »vit« Jt od led*] aapre] OovoU« li m mm vojne (etapne) poltoe »ado site* v i 1 k o. M so ozMfieni v te« stua-mm. FošUianle volnopoštHih usetafii aavitkov na c. in kr. etapne poitse urade skralevno označbo ie brei Upremembe dovoijeae v dosedaujem obsegu.
— Pred ođkoćam mm troato prosilo slovenski vojaki poljskega trd-njavskega topničarskega polka za harmoniko, ki bi naj jim sladila ure poći tka na bojiiču. Prisrčoe pozdrave z jadranskoga moria pošilja-jo vsem čitateljem slovenski fantje. Albin Roter, desetnik; V. Hrabar, če-tovodj^i Filip Pavlin, predstrelec; Andrei Krizman, topničar.Nafciov: 4. P. A. R. Puli, I, Er&atz Komp. Mari-neie|dpost.
—  8 poite.   Poltnl ad]unkt Al-fred Zimolo ie Imenovan ta poStaria v Pažani,   poltna oficiantka Ivanka Cebinova   za poštarico v Beli peći, poštna adjunktinla Roža Schlebnigo-va t* poštarico v Lukovici pri Dom-žalah, ooštni praktikant Oabrie! We-ber v Pulju za poštnega asistenta v Malem Lošinju. Poltni oflclantki Ani-ci Zupančičevi   Je   podeljeno mesto poštnega    ekspedienta na Brezovici pri Ljubljani, poštni aspirantki Rezki Orobelnikovi pa enako mesto v Buč-ki.    Računski asistent Jolef Braino-vich ie premeŠeen iz Zadra k raČun-skemu  oddelku  poštnega ravnateljstva v Trstu; poštni oficiant Viktor NunbOch iz Krškega na Rakek, AloJ-zij Gesso z Rakeka v Opatijo, Ciril Lilek z Jesenic na Gorenjskem v čr-nomelj. V poštno službovanje Je zo-pet spreieta poštna   oficiantka Ber-nardina BIzjakova v Trstu. V pokoj so šli:   poštna   nadkontrolorja Ivan Bonetti ter Perdo Karis, nadalje po-štarici:    Julijana Paullčeva ter Kle-mentina Trusnowitzeva. Iz poštnega službovanja   odpušćeni    so:    poštni oficlal Arlstld Tamanini in pa poštni oficiantki Mercedes Melan   ter Pija Trebani. Iz poštne službe Je stopfla poštna    aspirantka Elda   Chervatin. Umri   Je poštni   ekspedient   JemeJ Zutek.
—  35totnlco   sluibovaaia   praz-nujejo letos scg-i Erker Jurij, naduči-telj v Kopri vniku; Pun tek Anton, c kr. profesor na učiteUil2ii v Ljubljani; Purl.au Jakob. Qa!e Pran in Jjs jgne Luka. učitelji na I. m. d. U. iofi vLJubllani; KletnenCič Janez, nad-učltelj na Rečici; Paternost Henrik. nadučitelj v SenožeČah; Schmoran-zer Jožef, c. kr. profesor na učitelji-ŠCu v Mariboru;   Wittrelch   Janez. nadufiltel] v Črmošnjicah.
—  Družba »v. CiriJa ia Metoda v Liublianl je prejela od ge. Darinke Čem ctove iz Ljubljane  volilo pok. ge. Marije Peršič v    znesku    50 K. Abiturijenti in abiturijentke c kr. I. drž. gimnazije v Ljubljani so zbrali za C. M. družbo 230 K. C. M. družba Je prejela od   gosp. dr. S. O. sa zgubljeno stavo 5 K. Iskrena hvala darovateljem!
—   DIMko    podporao    druStvo »Do«ovW£v LluMjaot   bo jfresttF-WJValohidi letos dijake % opoldansko in večerao hrano. Oni revni dfjaki. kl iele dobivati hrano po tnifanl cenl aJi brezplačno, naj vpoiljejo prošnje opremljene % zadnjim   lolskhn spri-čevalom in ubožntm   listom na đra-itvo, oziroma njega blagajnika prof. Jos.   Đreznika   (sedaj   LJubno   pri Celju). Ker se bo letos za dijake pri gospodlnjah ie težje   dobilo   hrano kot lani, bo preskrbovala »Domovi aa« Ivano todl ijitni prwmotm*m linHi proti mi, kt to mora dmitvo m ferano plaCrvatf.   71 dOmkt m naj aflasijo pri dmltvtt   poto« dopfeaf-c#, v kateri na| navado **v*d, Id «a •MslraMo ia »ta«    stafUv.    Oetale
svoj« +enm MflM tfeii »eskrbe s kr—iliieni OkrtfL U m produci-nto m evoio puii%bMno dovoli kfMurtrbL bodo dobtte potrebne ■Aotoe iz dragfk ©krajer. Uer je npdprodokcUa ten Mata* Cdino Ie veini titaavmmtai stvod bo smel nakupovad kroopir. ki fe od 1. septembra naprei v kolikor ga producent ne potrebu* za se pod zaporo. V Ljubljani bo mestna aprovutacija od žitnega prometne** zavoda pre-vreti krompir razdeijevala med koneumeste. Ni fte doioćenoalise bo-do -ul vtćje krajc uvedie posebne nakaznice. vsekakor pa je za prebivaj« tvo v mestih predvidjen kontingent 250 do 300 g na dan in za osebo. Ministrska naredba glede preskrbe s krompirjem loči potrebsčino v 2 dela in sicer do 1. aprila, drugo ob-dobje pa od 1. aprila naprej. Najpre-je se bo razdelil krompir za čas do 1. aprila. Min* naredba hoče, da se krompir kar najveć mogoče shrani za ćelo prvo obdobje pri konzumentu v domaći kleti. Le za slučaj, da bi konzumenti ne imeli pri-mernih shramb, nalaga naredba ob-činani dolžnost ustanoviti posebna skladišča za zaloge krompiria. V Ljubljani se bo krompir delil po mestni aprovizaciji bržčas tako ka-kor lansko leto, le s to razliko, da se bo za vsako stranko odmerjena množina krompirja oddajala po na-Crtu, ki bo izkILučeval navale in vsako zapostavljanje. Umevno je. da se bo vsakdo mogel preskrbeti s krompirlem potom mestne aproviza-cije. Privatni dovoz bo s 1. septembrom v množinah 100 kg i n več po železnici prepovedan. S 1. septembrom bodo tuđi uveljavljene maksimalne cene za prodajo na debelo s strani producenta. Te cene bodo znalale za prebrano blago 12 kron, za neprebrano pa 10 K meter-ski stot. Maksimalne cene za na-drobno prodajo bodo še le določene, znašati utegnejo 14 do 16 vinarjev za kg.
—  Sladkor ra napravo petijota. Ker Je poraba   sladkorja za   vsako osebo odmerjena. zato veljajo za kake Izredne potrebe sladkoria posebne ministrske naredbe, med katerimi je tuđi ona z dne U. avgusta 1.1. drž. zak. itev. 255,   ki   urejuje   dobavo sladkorja    za    izboljšanje   vinskega mošta in za izdelovanje petijota (tro-plnskega vina). Olede dobave sladkorja za izdelovanje petijota    dolo-čuje § 2. te ministrske naredbe tako-le: Kdor namerava izdelovati petijot kot domačo pijaco za svojo   obitelj, uslužbence in posle na postavi   vin-skega zakona z 1. 1907. Ima   v    to svrho pravico do sladkorja, Se le v 1. 1909. do 1913. naznanjeval napravo petijota.   V tem   slučaju   mora stranka do 1. septembra t. L naznani-ti pri svojem pristojnem   županstvu množino petijota.   ki ga   namerava narediti in množino sladkorja, kl ga v to svrho želi. Županstvo mora iz teh  dobljenih  naznanil  sestaviti  se-znamek, ki ga Je potom okrajnega glavarstva predložiti do 10. septembra t. 1. pristojnemu državnemu kle-tarskemu nadzorniku. Kletarski nadzornik pregleda,    oziroma    popravi seznamke po svojih uradnih navodi-lih in županstva inorajp sladkor tam-kaj naročiti, koder določi    kletarski nadzornik ter ga potem razdeliti med stranke.    (Ker Je rok za priglasitev zelo kratek. atato naj županstva ne detalo ovir. naj sprejemaio DriglasiU ve do 10. septembra 1.1.. a ta dan na! seznamke nemudno predlože okraj-nemu glavarstvu.   Vsekako naj   pa upravičene stranke vendarle skušajo potreben sladkor do 1. septembra t L pri županstvu pnglasiti,   ker   po-zneje priprlasitve Županstvo ni dolžno sprejeti. Opomba uredn.)
—  Navodilo   za   rejo   domaćih zajcer na dežett.   Sestavil   stotnik-avdltor dr. Stefan Voszka, vodja zaj-čarne 5. armadnega poveljstva, pre-stavil    dipi.    agr.    Alojzij    Jamnik, adjunkt    c.    kr.    kmetilske    družbe kranjske v Ljubljani.   Cena   80 vin. Zaloflla  Katoliška  bukvama.     Cisti doblček se porabi za *Soški sklad«, v podporo    onemoglih    borilcev ob Soči. Ta lična knjižica zasluži toplo priporočllo in tna   postati   velikega pomena xa slovenske kraje. kjer Je zajčjereja Še zeio zaostala,   dasi so sanjo dani vsi   pogoji in bi se z njo prebivalstvu olajlalo življenje«   zaj-ČJerejci   pa bi imeli lep dohodek.   V drugih deielah,    »lasti    na Pranco-skenu v Belgiji in v Nemčiji. kjer sicer ljudje v obSe dosti bolje žive in se rode,   kakor   pri nas na Sloven-skem, \t sajčfereja zeio razvita. Do-mač   zajec ne daje   samo   dobrega mesa. nego tuđi trpeien kožuh, reia safeev pa Je prava   igraća   ter ćelo sabava.   Armađno   poveljstvo ie v LlabHani ustanovilo  noseben zavod m refo domaših rajcev. posebno ta-Irili patem. Id to se dobro obnesle. V lim tavodn Je po  nftki   cenl dobiti rtdadffi Mj^ev tako. da se lahko skore vsakdflL zlasti na deželL  bavi X i
Httlerejo. Knjttica dr. Voszkt pd»i-eule natančno. a poljudno In mikavno vse, kar Je treba vedeti pri refi aaj-ccvt popisovanje pa izpopolnjnjejo Se lične podobe. Priiroročamo torej knjižico prav toplo.
Cesariev rofetni dan. Iz Kran}a se nam piše: Pretekli ted.en je imela prija2na vas Cerklje na Gorenjskem dva znamenita dneva; 13. in 15. t m. Je praznovala tamošnja vrla šol-ska mladina rojstni dan našega ča-stitljivega vlad^rja s tako navduše-nostjo in živim zanosom, da so po-samezne, nastopajoce mlade moči na »deskah, ki pomenijo svet« kar s prvim nastopom si osvojile srca poslu-šalcev in gledalcev. O. nadučitelj in šolski vodja Jos. Lapajne nam je ro-kazal, kaj premore dobra in trdna volja tuđi v kratki dobi. Uril je svoje učenke in učence za nastop v Ijubki otroski igri »Cesarjeva podoba«; vadil jih v skupnem petju in pa pri deklamaciji, vse z izvrstnim uspe-hom. V šolski sobi je bil postavljen mal oder s cesarjevo podobo. med cvetjem in zelenjem. Na prepičiem prostoru je bil postavljen glasovir za spremljanje spevoigre »Slava cesar-ju Franu Josipu I.« po Emilu Ada-miču. Sp.ored je bil zelo bogat, a vendar v eni dobri uri dokončan. O. šolski vodia Jos. Lapajne je v svojem gladkem in vznešenem nagovoru pozdravi! številno došlo občin-stvo — iz Kranja je bilo nekaj čast-nikov in drugih odličnih oseb iz me-Sčanskih krogov — <er razložil po-men te slavnosti v jako poljudni in poučljivi besedi! »Očeta moramo ljubiti in spoštovati« veli božja zapo-ved, In presvetli naš cesar Je nas vseh oče in prejasni vladar, zato ga moramo ljubiti, spoštovati in častiti! Ker praznuje v teh težkih dneh Nj. Veličanstvo, naš nad vse ljubljeni cesar in kralj svoj 87. rojstni dan. zato je iolska mladina naše cerkljan-ske sole napravila to malo slavlje, na koje ste se, si. občinstvo tako mnogoštevilno odzvali! Za vaš lju-beznivi obisk se vam v imenu sole iskreno zahvaljujem, kar velja tuđi vsem onim slojem in osebam, ki so me v težkem opravilu kakorkoli pod-pirati blagovolile! — Govornik je končal s »Slava« klicem na cesarja, na kar so uniformirani »mladi voia-ki€, spremljani z glasovirjem zapeli eno kitico cesarske himne, kojo je občinstvo poslušalo in pelo stoje! — Adamičevo delo je splošno znano, ugotoviti pa moram, da so bile vse pesmice in deklamacije z veliko vne-mo in jako dobro izvajane. Vsi na-stopajoči z glasnim odobravanjem in ploskanjem zadovoljnega občinstva burno pohvaljeni. — Šolska kronika lahko zabeleži ta dva dneva z zla-timi črkami, ker vsa prireditev je pokazala vrlo dobro disciplino učeče se mladine pri tej eminentno patrilo-tični ljudski slavnosti! — Pa tuđi gmotnj uspeh je bil povoljen; vstop-nina je bila sicer prostovoljna in vendar je dobil »zaklad za velove in sirote padlih vojakov« čistih 207 kron 30 vin.
V  Crno ni Iju je umri ondotni tr-govec m posestnik gospod    Martin M a 1 n e r i č po daljšem bolehanju, v starosti 71 let. Bil je krefnenit belo-kranjski    značaj    ter    Ijubeznjiv in zvest naš soniišlienik. Počivaj mirno!    Prizadeti rodbini niiše iskreno sožalje!   7
V  vodnjak je padel in vtonil 11* letni pastir Franc Osel v Trbojah pri Kranju. Zgodilo se je to, ko so vodnjak popravili.  Čez  dve  uri  so  po-tegnili njegovo truplo iz voćnjaka.
Za ravnatelja deželne meščan-ske šo!© v Celju je bil imenovan me-ščanskošolski učitelj Karei Eber-hard.
Nage smrti je umri v Poliča-nah na Štajerskem znani Iesni trgo-vec Ijublianski gospod Karol Z a -lokar. Pokojnik je bil Jako ugleden trRovec in vedno kremenit narodnjak. Bodi mu prijazen spomin!
Poroci! se le dne 21. avgrusta gosp. Leopold Knez, bivši trgrovec, posestnik in grostilničar v St .Turju ood Kumom, z gošpico Josip. Knezt hčerko lesnega trgovca, posestnika in grostilničarja gospoda Franca Kneza iz Sabote. Novoporočenca se pre-selita s trgovino v KrSko. Bilo srečno!
Požar pri Gradcu. Iz Thalerhofa nam pišejo: Pred nekal dnevi se je v gozdu pri Thalerhofu v okolici Gradca vžgala trava. Začelo je go-reti v precejšnjem obscgu. Vsled sil-nega vetra se ie požar nevarno širil. Pričeia so se paliti tuđi debla dreves. Pravočasno obveščeno vojaštvo je požar pogasilo, sicer bi bila nastala velika nesreča.
Marlia Orska, najodliĆnejSa gle-daliSka igralka v Kfno - Idealu. Kot znano, se predvaja danes, soboto 26^ oed«Ho 27, |n oonedeUek JS. t. m. prvi umetnl^ld film Marile Ortka šerife 1910/17 z naslovom »MoSvlr, ie«. Neld berollnski list pile: •Kino« matofrrafsko podjttie na Velfkokntj-lem nasipa le napravilo Kflfito Ith^
195. Stcv._________________________________*__________________„aiAJVfcNfriU NAKUU%   «M|f 36. »VggjU   !***»_________________________________________________________StTM 5.
ro. ko si je zasiguralo prvi film Marije Orska serije.   Bil Je to v   istini
umetniški dogodek, uspeji pa tak, kot ga ne doseže z lepa kako filmsko de-lo. Ne napetozanimivo dejanje in odlična tehnika tega dela — mojstrsko od Mac Maca vprizorieno — je očarala igralce, temveč predvsem gran-dijozna igra »naše Orske«. Na ta način postane naša Ijubljenka. ki nas je tolikokrat ganila s svojo igralsko umetnostjo, ciostopna tuđi širšhn slojem in hvaležni smo lahko onemu, ki je to odlično in nadarjeno igralko dramatske umetnosti pripravil. da Je tuđi v filmu nastopila.c
V dopolnilo se še predvaja naj-novejši Sascha - Messtrov teden, vojne aktualnosti z vseh vojnih po-zorišč in sijajna Cowboy veseloigra vCowboy kot gentleman. — Za mladino neprimerno. — Kino - Ideal.
Tatvine. V Mostah sta bila are-rrana dva znana drzna tatova, Anton Belec iz Šore in Fran Lavrin iz Ljubljane. Nesla sta vsak eno vrečo, v vsakl vreči pa je bilo 25 praznih vrec različne velikosti. Izročena sta «ndni}i. — Posestnikov sin Ivan Jer-* :an je pustil v Sneberjah pred godino svoje kolo; ko je stopil iz go-*ilne, ni bik) kolesa nikjer. — V -Dodnji Zađobrovi je bilo ukradeno ^ranu Piberniku 300 kllogra-mov krompirja z njive.
Zlata broša se je na potu rt ?:arega trga čez Grad na Poljansko jesto izgubila. Pošten nalditelj se -vrosi, da jo vrne proti nagradi v tr-rovini Br. Novaković, Stari trg 6.
*   Castna afera dveh poslancer.
n^rska     državna   poslanca   Pavel
Sandor in Štetan pl. Rakovszky sta
>e    dne    11. februarja v državnem
rboru prepirala, kdo pri bankah ter
-dustrifah  več  zasluži.    Šandor  je
I !~ozval Rakovszkega na dvoboj, Ra-
I \:^vszky pa je poziv odklonil. Ker je
I Rakovszky oficir, je stvar naznanil
I vojaški oblasti, ki je odločila,  da je
pravilno postopal.
•  Zagrebški časopisi razglasajo, da bodo v prihodnje brezplačno *pri-občevali   samo stvari,   ki so e m i -nentnega  javnega  interesa . za vse druge stvari in zlasti če imajo značaj reklame,   pa bodo za-htcvali p 1 a č i 1 a po inseratnem tarifu. Pri nas na Slovensketn zlorab-^ajo   časopisje   za osebne in druge -eklame še vse bolj,   kakor   v Za-rebu.
*  Uranka o smrti lorda Kitche-nerja. Angleži so razpisali    velikan-«ko nagrado za onega. ki najde truplo lorda Kitchenerja. Čudno na stvari je le to, da označujejo navodila za :«kanje take   kraje,   kjer   bi   lorda Kitchenerja trupla ne bilo    mogoče ::\iti, če bi se bil s svojo ladjo poto-ri! pri Islardu, pač pa, če bi bil našel -mrt v pomorski    bitki pri Skager Raku.
(* Zračni promet med Nemčijo, \vstrijo, Ogrsko in Turčijo. V Bero-ru so pred nekaj časom ustanovili uciniško družbo, ki hoče uvesti redno zvezo po zraku med Nemčijo, Av-^trijo, Ogrsko in Turčijo. Zdaj je ob-:inski svet v Karlovih varih na Cc-::em sklenil, da prepusti tej družbi :;• jsebno poslopje, kjer bo postaja in glavnica za letala. Družba bo v zametku prevažala na svojih letalih bamo pisma in poštne zavoje.
•  Poraba usnia v volnl   Angle-
I'ki strokovni list računa, da je v se-Janji vojni za vse armade treba na eto 200 milijonov parov čevijev. Za ' apravo usnja je treba 44*6 milijonov kož, za napravo podplatov pa 6*6 mi-iijonov: za konjske oprave in druge usnjeve potrebščine   armad    Je   pa reba   še 12*8 milijonov kož.   Vsega •upaj je torej treba na leto samo za rmade 64 milijonov kož. List meni. -a normalna produkcija usnja po ce-em svetu komaj   zadostuje za pre-krbovanje armad.
•  Sin — morilec  svojega očeta. >a nekem berolinskem kolodvoru se - pri vojaški zglasilnici nastavil raz-Lirjen mlad mož in čakal   na vlak.
Ko je vlak dospel je med drugimi oiaki stopil k vojaškjf zglasilnici tuđi
;tražmojster Franc Griinbere, ki je :1 prišel domovina dopust. CakajočI
-iadi mož je stopil za Ortinberga in
:e iz revolverja dvakrat nanj ustrelil.
^rlinberg je bil takoj mrtev. Morilec e je mirno pustil prijeti in je pove-a!, da je dijak, 22 let star in da Je vojega Iastnega očeta umoril; vzro-a umora ni hotel povedati.
*    Cafllaia   In   njegova    iena. 'ekdanji francosfci finančni minister -aillaux in njegova žena, ki je malo
Iasa pred vojno ustrelila giavnega rednika lista »Figaro« a |e bila sroščena, sta prišla z nekirai prija-elji zdaj v Svico. 2e v Ocnovi so se "oti njima zgodile demonstracije, 5c Jiše pa v Vichvju. Na tisoče ljudi ju * obkolilo in Jlma grozilo s palicami. 'orala sta beiati na polici|slcf koml-,
sarilat Ker lu mnolica ni dobila v roke. Jt pri kooduritati rasMta vhi
okna. Pokiicanih )• bilo več stotnij vojaštva, da obruflo red. Gaillam, sicer ženijalen financir, in njegova žena sta med Francozl pač najbolj nepopularni osebi j»<1anjoftL
•   Unske r potrth* **i*L   V mnogih mestih sa Ntrnikem so sda] nastavili policijske asistentinje.  Njih naloga je.   da   gredo na rako vsem ženskairu ki so bile izroĆene policiji, dajo jim svete, preskrbujejo jim delo In stanovanja. Dalje morajo v neka-terih mestih nadzorovati ravnanje z otroci ter sodelovatl pri zasliševanju otrok. V Monakovem in Freiburgu ]e te policijske asistentinje nastavila država, v Lipsu in v Draž danih pa magistrat.    V raznih mestih   so pa tuđi posebna človekoljubna društva ustanovila take    službe,    da    pomagajo ubožnim  slojem.   Policijske  asistentinje imajo 1200 do 3600 mark letne plače.    Seveda    zahtevaio primerno znanje zakonov in socijalnih naprav.
•  Od stopnle do stopnie.   Cirku-§ka jahalka Tereza Riederer je bila svoj čas nenavadna  lepotica.  Zalju-bil se je vanjo neki ogrski grof in bi se bil ž njo tuđi poročil, če bi se temu ne bili z vso silo   uprli   njegovi sorodniki.   Vzel je Terezo k sebi na svoj grad,   delal ž njo   potovania v Pariz in v London   in   ji sploh dajal na leto 100.000 kron    na razpolaga-nje.    To razmerje je trajalo šest let. Sorodniki    so končno iz strahu,    da zapravi grof vse svoje   premoženje, dosegli, da sta se grof in jahalka raz-sla.    Terezija je dobila   20.000 kron odpravnine. a jih je v nekaterih dneh zapravila. Vrnila se je v cirkus, a ie padla s konja in ni mogla več izvrše-vati svoje umetnosti. Posvetila se je pustolovsJvTi.    2e pred nekaj leti je bila obsojena na dve leti,    a zdaj je prišla zopet pred sodišče. Stopila je pri nekega trgovca ženi v službo in s ponarejenimi brzojavkami. da ima podedovati 128.000 kron. izvabila od trgovke 13.000 kron. Trgovka In njena služkinja sta sploh na račun pri-Čakovane  dedščine prav veselo ži-veli    in   v kratkem    Času    zapravili 9000 K.    Ko    je    Terezija    Riederer spoznala, da svoje komedije ne more nadaljevati,   se je sama oglasila so-dišču in je bila obsojena    na    pet let težke ječe.
*     Petdesetietnlca     podmorske telegrafične zveze   međ   Evropo    In Amerlko. Dne 5. avgusta je poteklo ravno pol stoletja. odkar je Sevema Amerika   nepretrgoma  v podmorski telegrafičrri zvezi z Evropo.    Misel, pod morjem zvezati stari    in    novi svet, pa je mnogo starejša. Ze 1795. leta je predložil Spanec Salva akademiji znanosti v Barceloni nacrt za tak podmorski brzojav. Leta 1811. so se vršili prvi skromni poskusi. New-vorški  veletržec  Field  je  ustanovil prvo atlantsko  telegrafsko   družbo. Po mnogih  težkočah je bil položen dne 5. avgusta 1858. prvi kabel med Evropo In Amerika. Ker pa nišo bili takrat še znani električni in meha-nični pogoji tako dolgega kablja, je brzojav odpovedal že    dne  1. septembra istega leta. V Stirih tednih, kar je brzojav deloval, se je oddalo okolf 800 brzojavk  med  Evropo in Ameriko. Naprava je stala 10 milijonov mark. Dne 23. julija 1865 je družba »Anglo - American - Telesraph Co.« začela polagati nov kabel;   po mnogih težkočah in nesrečah je bfio delo izvršeno dne 5. avgusta  1866. Od tega dne je brzojavna zve^a med Evropo In  Ameriko nepretrgana. V začetku so bili ti brzojavi zelo dragi. Za 20 besed po pet črk je znašala pristojbina 400 mark in sele. ko se je ustanovila neka franeoska družba, se je pristojbina (10 besed) znižala na 40 mark.    Uspehi tega kabla so dovedli do tega. da je bil kmalu ves svet     preprežen     s     podmorskim kablom.
*  Slučaj korupcije. jDne 21. avgusta Je bila pri dunajskem divizij-skem sodišču končana tridnevna ka-zenska obravnava proti Alfredu Pol-laku, Adolfu  Briicku, Rudolfu  Hau-serju,    Ivanu     Hofiigsfeldu.     Emilu thrensteinu,     Bernardu      Kovesiju, Henriku  Weiningerju,  Oskarju    Tu-sehaku, Jakobu    Feisenu,   Samuelu SchSngutu, Gustavu Feliksu, Jakobu Mautnerju, Ludviku  Unjrerju,  Ema-nueiu Schmideckn, Aleksandra Neu-stadtu, Pinkasu Schocku In Ignaciju Frieđu, ki so bili vsf obtoženi hudo-delstva zapeljevanja v zJorabo urad-ne in službene dolžno^tl po i 384 vo-jaikega kazanskega zakona In pre-stopka § 67 brambnega zakona. Ob-tožnica pravi, da so obtoženci, ki ao v*i člani odličnih krogov dunajskega trgovskega svata, in podvrfeni črwv vojniSkt dolžnosti. daK stotnlku Karlu   Moschiniju,   da jih le »ravil k cenzuri Stotnlk Moachtaf Je M do-deljcn centralnemu izkazncmu uradu na Dunaju In Je portbU SVOfo JlufbO, da je nepraviloma   spravljaj   razne osebe k cenzuri. V ta IUUIM0 le UOCl posebne posredovale^ Take oeefrft In so buc zmožne za stn2bo na Crootlf
pa lita je stotnik Mmcmm apravfl k omftri. w MMto iWtati sa te oi 2000 do 3000 kron« Proti stotnika Moschiniju še teče preiskava. Obto-ženca Pried in Schdngut sta bila oproićena. obtoženci Briick, Pelsen tn Schock so MM obealmi vaak na 4 tedne ganuzilftkega zapora te aa de-aarne kaani od 100 do 2000 kron, ostali obtoženci so bili obsojeni vsak na štiri mesece ječe in na globo od 300 cio 2000 kroa.
* |Hefcsikaj^jte domobranke«! Ce
riškim res prišlo na misel, poslati svoje vroja§tvo čez meksikansko me-jo9 bi tam ne naletelo samo za moško
armado, ampak tud! na armado ka-kih 100.000 žensk. 2e L 1910. te gospa Aquilos Seraan Iz Pueble dala znamenje za revolucijo proti takrat-nemu prezidentu Porliriju Diazu in je tuđi med vsemi revolucijonarci in revolucijonarkami izprožila prvi strel. Po revoluciji je začela agitirati, naj se meksikansko ženstvo organizira, pa ne za pridobitev kakih političnih ali drugih pravic, ampak za morebitni boj z orožjem. Ustanovila je v vseh večjih mestih ženska društva, katerih članice so morale pri-seči, da se v slučaju kake vojne ne bodo morda bavile z oskrbovanjem ranjencev, nego se kakor moškl borile z orožjem v roki. Spomladi 1911., ko je Taft, takratni predsednik Združenih držav poslal svojo armado proti Meksiki, je stopilo na noge tuđi 20.000 dobro oboroženih in vojaško opremljenih Meksikank. Največja zveza teh bojevanj ima svoj sedež v stolnem mestu Meksiki in šteje 4000 izvežbanih strelk. Sedanjameksikan-ska vlada je tej ženski organizaciji Jako naklonjena in je dala v nekaterih mestih na razpolaganje prave ofi-cirje za izvežhanje bojevnic. Da so Meksikanke res zmožne za boj in da prenasajo tako dobro kakor moški vojne napore, to so pokazale pred nekaterimi leti. Tedaj Je razbojniški poglavar Zapata zbral 300 žensk in z njih pomoč fo strahoval ćelo Meksiko mnogo mesecev. Ženske njegove čete so jahaje tako dobro, kakor moški in so bile v bolu nad vse smele in drzne. Sedaj organiziranih 100.000 Meksikank nosijo pri vajah seveda moško obleko in poznajo vsako stezo in vsak brlog ob ćeli meksikanski meji, tako da bi imeli voiaki Združenih držav z njimi prav težko staliŠče.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za »Sirote in   vdove kranjskih
v vojni padlih junakov«: Matija in Pran Ban v Gradcu 20 K. v spomin Magopokojnega brata oziroma svaka ! Flinkota in Ivan SorČan, nadučitelj v Hrastniku 10 K, mesto venca na kr-^to pokoj, profesorju Jos. Janovskyu. SkupaJ 30 K.
Za »Gorlške beguncee: V. V. K. iz Sromlj pri Brežicah 10 K.
Srčna hvala!
DaiuSij  list obscga 12 stnif.
Izdajatef) In odgovoru! urednik:
Valentin   Kopitar. Lastnina in tlsk »Narodne tiskante«.
IV W
I               V aeifmerfii bokfll ntznanjam v Imnu vseh sorođnlkov pretre-
I     sufo^o vest, da  je  moj  iskreno    ljubljeni,  nepozabnj  soprog, oziroma I     fcin, brat, svak, gosped
BlojziJ Lup$a
I                              •• kr. 6m«YOl« ognjifcar
I    4ae 39. folija i L v 40 letu starosti umri v ruskem vfetaiStvu.
I               Naj Ti bo lahka tuja gruda I
I                                                                               Ctoboko ial«loća
I                                                     Mprof a in aarodnihL
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je na5 preljubi
Milan Klančič
po kratki zelo mučni bolezn! nmrl v bolniSnid v Celja dne 24. avg. 1916. Pogreb  dražega  rajnkega bo v soboto, 26. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldne iz bolnišnice (Giscla-Spital) v Celju  na pokopališČe  okoliŠke občine Celjske.
CELJE, dne 24. avgusta 1916.
Antoa Klanćlčp veleposestntk in župan v Pođgon pri Gorici, seđaj Gorje pri Blcdu, T«rextfa Klaaćld, stariši. — M. Antonlfa Klančlć, Karla por. KaTĆl^f MUka Blančift, Olga Klanćlć, sestre. — Frano KavfilĆ, trgovec v Gorici sedaj vojni vjetnik v Italiji, svak. — Vanda, MUfvtlB, Oka, Milica in Riko Kavćtt, nečaki in nećakinje.
I             VlatfaVtr Poiar naenanja globoko razialo^čen v svojem
I     in   ▼   imenu  vseh sorodnikov vsem  prijateljem   in znancem,   da
I     je   umrla   njegova   ljubljena   žeaa,   oziroma  njihova hči,  sestra.
I     teta in svakinja, gospa
Fonči Pozor roj. Mauer
I             nadočiteljeva soproga, učiteljica • voditeljica v Badanjali
I    po doigem težkem trpljenju, previđena s svetotajstvi za umirajoče. I             Pogreb  predrage   pokojnice  se  bo  Trfil  v nedeljo,   dne
I    27. avgusta, ob 5.  uri popoldne v Zagorja na Pivku
I                  Zagorje na Krasa, dne 25. avgusta 1916.
I                                           Brez posebnega obvestila.
Tužnim srcem naznanjamu vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni  soprog, oče, brat,  tast in stari oče, gospod
Martin MalnsrIS
tpgowec in posestnik w Črnomlju
TČeraj ob pol 11. ori dopolđne v 71. letu svoje starosti, po dolgi mučni bolezni, previđen s tolažili sv. vere, mirno preminuL                                 .__
Pogreb dragega rajnkega se ttS t neddjo, đne 27. avgusta ob 4. uri popoldne na tamošnje pokopalličt ▼ Vojni vaši.
Zadnioica sa bodo btale w fani cerkvi
ČRNOMELJ, đne 26. avgusta 1916.
toMn Mata-Hi, soproga. Mlai MstUa roj Mataiarli« «r. Ignaelf Malaerii, od
vetnik, nsdporoćnilc-afditor v rei, 4r. alaVtlB MtlMlii, odtfetniški kandidat, nadporočnik         I
▼ rez^ |aWlvilul M—lhafr roj MalBtrii, Vida in Aiolf, bčere in sicovi. Fraac Oo-tMšm, c kr. dattei   ^ravit^i.   IfpMOal   l«aWhBfjTy  ielezoiski   uradoik,  seta. Vika Mai-
aavtt roj. B*tmMt sinaba. Val mmki ta ravUnJc
gtnm o«                                              ____________________________^MJUfiamu wa;axfc>% *aat aa. ataaaia ima,                                                                                                   195. u«*.
Češka industrijalna banka
podružnica w Ljubljani, StrHapjeva ulica ftt. 9.
Vaakovratna bmfa« tnan—koljač                                      Vlog« nm knjižice in na tekoči račun.
I                                                      Kredit« sa aaravisafia« aakaaa ia ffiaaaeiraaj« vojaftkih dobav.
Hiša ii gostilna
i opravo, koncesijo, lepim vrtom, salonom In velikim hlevom, na obiskovanem prostoru v Ljubljani mm radi bolesni proda pm ugodni cenL — Vpra^anja pod „ftt 2711-
na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2711
(skladiščnik) sedaj voja>Čine prost. Mar 20 let. Želi  SluibO.      2683
Kdo, pove Fr. Kbam, Miklo&iftava cesta Stev. 8.
Ffi                             ~                  %    fS                  ™^ &rtporota osobno hbrane =====
<CVl            r*\v^*                    novosti 3 Duna/a.
\      ^                     ^^ l^a                  ^L
š q0^            ^/V CV^             *^%                  Velika   iybera    ofasnih  kiobukov   ?a
JtV                   Ii^          \\C^         1           dame  in  de^Itce  ka kor   tuđi  bogata
\O                fL^         W4                       saloga šaMih Vobu&v.
f^y*  *       AO^         i$*          A^*       SK^ Solidno blago,   ^ri^nano n^e
^4f\Jlw          ^V^       1)\)0         \Ar            r€n#* ^oprai;^a točno in vest™- "S8
^^r                                                                 |^                              žunanja naročita na t^biro j obratno pošto.
^p_.                   Vfobenega porllka cea rad:      :!• aalofja.
AteSris^           Britva, velefme kakovosti, takoj za      orabo, bruSen« A     ^v    ^
^^P                                           K 3   4. 5. 6                                    ■   ^
y^5sy           BrlTskl aparati,  S.  Gilette, v elegantnem   nikeljastem    H ^V
/Un^JA           etuiju s 6 rezervnimi  kl i na mi K 6 —  in K 8 80; v finih    H ^V
//^ "VI         kasetah 2  ogledalom,  čopičem  ttd. s 6 kiinami   K 7* 50    H ^V
IIvar* \<JL     in 12 K. — Najboljše Ia. apoelalaa garandlaka kllao    ■■
đJJ WS- VT*                               tucat K 360                               HV
^n  WS   \\       Im Sollager strofi xa strilaslo laa z dverna česaloma    ■ V
//   ^^    l\        K 7 50. PoSilja po povzetju. Vojno poštne poSiljatvc pro-     U
u     C>^S     •       *' vposlatvi  zneska v   naprej  z dodatno 1 K   za  porto.     ^V fiH                        Specijalna trgovina za solinske jeklene predmete              V
K    #         A. WEISSBERG9 Dunaj ll.f         f
Untero Donauatraaao, 23 III., »Molok IV.
Katalogi in ZAznamki en grcs za prodaja I cc gratis. Slovenska korespondenca. Zastopniki se iSCejo,
JL§§. Skaberne
^peci/alaa trgovina pleterna, trikotai im perilđi
Ljubljana* ftfestm trg 10*
i$bira >. nogavici
HajbotJazAZotO/
rabljeno, dobro ohnmjeno
(gtatijtste jilaiže m mfie četi) f rcaki BUMžin po njvSjih ceuh
A. Gorec, Ljubljana,
soecijahu trforiia s kolesi ia  deli Marije Terezije cesta 14 (Noti svet).
••  •«
«   ::             f                 o
Haijoofioio«
dežnike
in solnčnike
domaćega  izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos.Vidmar
LjtfMjana
trti SkoflJ« 19 — PreSenovi iflca 4.
Beiivai stanovanje
z   eno   alt   dvema    sobama,  v   sredini
2686   mesta, za mirno stranko 2 oseb.
Ponudbe pod „sredina 2G86(i na
upravništvo  »Slovenskega Naroda«.
Sprofmo ao k otrokom stareiia
učiteljica
prednost lmafo lo bol^se moći ludi 2692            glaabe vetće.
Ponudbe ali   natančneiSa   pojasnila se
izve  pod  „postili  predal 68" ali pa
Prafternova mllca iteT. 6—8.
Laneno olje in firnež iz lanenega olja
——^—   kupuje w vsaki množini   ———
franc 5bus, slikarsko in plesk. podjetje, Schomanngasse 15,6ra9ec.
Pooudbe z navedbo cene.                                                                ^ 2671
IPATENTEI
■                                          vseh dežela izpostu^e tnženir                                 689 1
I  JMU dKlM^aBanLAavMJSft* oblastveno avtor. In zapriseženi patentni odvetnik  1 I                          na DofiaJH Vln ■•H»hilf«r»ti-as»e at. 37.                          |
^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaVHBaaaaVSaO
I m      ^^jg/\"fc^         ===s   Priznano najboljSe   ===== H
II |f^\faff brzošivalne stroje I
I Sm          V At   Uri     m                                                                          ^
I f*        ^^i^jp/    /       v  navadnlh  In  najflnsiftlk oprtmah      g
I   O                 ^^pjp^.         —      ^_^_^_^_ z lOletno pismeno garancijo                      '   B
I m       i]feiR^^n       kakor tuđi najbolj priljubljena      g*
1 yre3 pach vozna kolesi #b i
I 3      — prlpopoča  tvi*dl(a          ■     £•
|i    I<3-3iT.   VOK,    I
I      Specijalna trgofina širalnih strojev in koles ter vseh posaraeznih delov itd. *S. I 3 M»bll*Mf              Sodaa sJlca M. 7,              Llabl)anm. S*
I ff Sppejitiem zastopnika ali zastopnico. "^
§^   «^—     ^^^
li^                C. in kr. dvorni zalo2niki                 ^K
i A. Zankl - sinovi I
13 3           tovara« kemitaih barr, UMov In Itrnetev           ^g
H U  Resljeva   cesta  1   LJUBLJANA   Marijin trn: 1         |gg
H^^  priporo^ajo vse vrste diBatih, suhih, em*ilnlJi in laiidalh   ^§
JgPJ  barv, arlstae«a kranlmkaaa firneia, mavea, prainega   WjM
MBI  alfa za tla, str#Jaoga olfa, karbollnefa, tepleev, sieklar.    ^P
■G^jđ   klala  in   *S*h   drugih  v  to   stroko   apadatoiih  predmetov.    ^^
HUJI                                   Ccoiki na razpolago.              *                      ^^
EhiiiiliBtf
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
, P.i^th« ,i«^i—«^q»jmo to—. >                              Stritai*j*va ulica atew. 2«                              »^»>..i #.„« ,fcro,i. 1,000.000 k»,n.
Poslovalnica c. kr. avstryske državne razredne loterije.
I              Podružnica w SpHiii. CalOTCu, Trstu, Sarajawu9 Gorici In Celju.
Sprejems vloge n* taSBaf i» m takt« Mtaa te Jft obrata)« f     d^ 1/|°/«  HllaV        S% mtaim od vlog n* knjižice plač« banka sama.
I                                                                                                                                                                                                                             amMaH«Mk^k.aaaaVak    ^.-v^aaaBB^Baa    aB^av^VaaaaaaaaaaBm    S&V   ^^^^^    A^Baaaaaaaaaaaffat-    a^afMaaB^B_a»m   ^a^^L^^a^^pa^   0^«    ft^^^Haaaaaaaaaaaaafllflb
f                                                           *                                                                                                                                                                . SaV^BBalBaa^Bvav   Tp^BBaa"a»aal  ^P^a^aaaw^Baw«Paial   ^F   ^^aOTaV  *aB^aaaP*naaaaj aa^^pai^B"aaa^PT   ^^Baaaa^B"aa^aaF             ^^^^"^^^^^                    •
Baaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
195. Ste*.                                                                                                SLOVENSKI NAROD*, dne 2*, ivnista 191«.                                                                                              5tnm 7.
Bitka ot Srni wm jda.
Iz nemlkega velikega glavnega stana poročajo:
Ko smo po prvem silnem šunku nemških vojsk svoio fronto na zapadu iz strategičnih ozirov preložili nazaj na Aisno, je nastala 1914. v jesenskih mesecih ona crta. ki se pri Noyonu zapognc ter tvori oster kot in gre do morja. Od točke do točke Je ta crta okostenela ter prešla iz vojne na odprtem polju v pozicijsko vojno. Oba nasprotnika sta »izgradila svoje pozicije« ter jih pretvorila popolnoma krajevnim razmeram primerno v globok sistem strelskih j&rkov, spredaj z žičnimi ovirami, zadaj s potrebnimi zveznimi in pri-bliževalnimi jarki.
Odsek. ki so ga izbrali naši na-sprotniki za svoj novi silni napor, je v zračni crti širok kakih 40 km: raz-teza se v Pikardiji med vasmi Gom-mćcourt, zapadno - severno - zapadno od Bapauma, in Vermandoviller-som, jugozapadno od Pćronna. Obe omenjeni mesti sta tvorili cilj napada.
Pokrajina je deloma lahko, delo-ma močno valovita ravnina, rodo-vitna in dobro obdelana, z mnogimi premožnimi vasmi in redkimi majh-nlmi gozdnrmi parcelami. Dve reki tvorita globoke zareze. Najprej re-ka Somme. Ta reka je kanalizirana ter teče skozi močvirno nizino z juga tja do mesta Peronne. potem v moćnih ovinkih poglavitno v zapadni smeri. Med vasmi Curlu in Eclu-sier pretrgajo ovinki te reke in mocvirnati travniki na širini 4 km navpično obojestranski sistem jar-kov, ter se nahaiajo tu samo žične ovire.
Podobno, če tuđi ne tako po-membno, zareže potok Ancre, ki se steka od severovzhoda proti jugozapadu skozi mesto Albert v Som-mo, katero doseže za sovražno fronto zapadno od Corbieja. Njegova nizina prereze med vasmi Thiepval in Hamel nekoliko proti jugozapadu zapognjene obojestranske izhodne pozicije.
Tako se deli pokrajina bitke ob Sommi v tri odseke: Severni odsek od Gomme*courta do Hamla, srednji odsek od Thiepvala do Curluja in južni odsek od južnega roba Frise do Vermandovillersa, starega glavnega mesta Viromandeur. Vaši in gozdovi so aporišča in gorišča silne borbe.
Sovražne pozicije so bile pol-drugo leto zasedene popolnoma od Francozov, potem pa so prevzeli Angleži en dei. Točka, kjer se stikata angleška in franeoska fronta, leži na kraju, ki ga lahko najdemo, če potegnemo ravno crto od severnega roba Comblesa proti južnemu robu Carnova.
Napad na tako utrjeno pozicijo zahteva dobro pripravo. Že nekako sredi maja so naše čete opazile priprave. Od konca maja sem je bilo odrejeno večje izvidno delovanje, sovražnik pa se je se bol] zavaro-val. Zato se je več patruliskih pod-vzetij ponesrečilo. Pri drugih uspeš-nih izvidnih poskusih smo dobili vjetnike ter smo mogli konstatirati, da je sovražnik zgoščal in ojačeval svoje posadke v jarkih. Naši letalci so opazili za sovražno fronto zviša-no delovanje. mnogo novih poljskih leleznic in stanovališc. To vse pa se •ni dalo za gotovo spoznati sile in obsega pričakovanega napada. $aj je bil sovražnik tuđi drujrod na fron* ti zelo delaven. da prikrije svoj na-men. Polno jasnost more dati sele deiansko započeti napad.
Prvi jasni znak sovražnikovega namena je bil pričetek močne    artiljerijske priprave, ki se je od 22. ju-nija naprej  vedno  stopnjevala.  Se-daj }e bilo spoznati, da je bil sovražnik nakopičil    na    ozkem    prostoru mnogo topov. med njimi tuđi težke ladijske topove. Taktični namen ta-kega  obstreljevanja  je  kolikor  mo-goče   temeljito    razdejati    izgrajene pozicije, zlasti   krita   skrivalisca   in   , oporišča, žične ovire pred   njimi in    ] končno tuđi počivališea za fronto in    | približevalne jarke ter na   ta  način    ; čim bolj omajati odporno silo brani-    \ teljev. Ta svoj ogenj je    sovražnik    j pogosto podpiral z granatami, napol-    \ njenimi s plini in v pavzah svojega    ] zapomega ognja s tem. da so spu-    j ščalt pri ugodnem vetru valove pli-    ( na proti našim    pozicijam.   Branite-    j ljem,   katerih živci so   vsled   več-    j dnevnega bobnajočega ognja itak že    < silno trpeli, je prineslo to   nadalnje    , težkoče.  da  so morali  med  nepre-    < stanim mučnim čakanjem na napad    i se neprestano nositi maske proti pli-    1 nom. Od 25. do 30. junija se je stop-    i njevalo  obstreljevanje   do  neprene-   1 haiočega bobnajočega ognja, naper-   j jenega proti prvim in drugim pozi-    i cijam.    artiljerijskim    pezicuam     in    ^ raoštvom čez Sommo.    Po tem   se-    : detndnevnem bobnajočem  ognja  so   <
jarki vse napadalne froaie močno trpeli,
Dne 1. luli ja ob 5. zjutraj je na-
rasel bobnajoći ogeni na ćeli fronti od Oommecourta do Vermandovil-lersa, najbolj pa neposredno severno in južno od Somme do prej nepo-znane sile. Za njim so se valili obia-ki plina. Od 9. ure naprej je bilo jasno, da je neposredno pričakovati napada: Ogenj je bil naperjen po-Klavitno na sprednje jarke. Ob 10. in ^0 minut je preložil sovražnik svoj ogenj na našo drugo pozicijo in takoj nato se je pričel na ćeli crti splošni napad.
V  enem de!u napadene pozicije je dobil sovražnik nekaj vjetnikov; z lahkoto    je    vplenil    razstreljene strojne puške in vzidane topove — vse seveda v zadnjem trenutku   od braniteljev  razstreljeno.    Letalci  so vodili ogenj franeoske artiljerije ter so metali letalci    iz    majhne    visine bombe na  nemške    strelske    jarke. NemŠke divizije  na    desnem    krilu južnega odseka so prvi dan   zvečer zelo DORrešaie  artiljerijo, ki  je  bila večidel zbita.
Kljub temu je prinesel za napa-dalce prvi bojni dan razočaranje. Iz izpovedi vseh vjetnikov izhaja, da so Angleži in Francozi za gotovo mislili, da je sedemdnevna toča že-leza do zadnjega razbila odporno silo obrambe. Upali so na »sprehod« in so našli trdovraten odpor ter so morali gledati, kako je sovražnik, o katerem so mislili, da je uničen, se-kal krvave rane v njih vrste. Ne-smrtna je slava mož, ki so se po teh dnevih pekla ustavili neustraŠe-no sovražniku ter mu že takoj izpo-četka prekrižali nacrte.
Prvi dan velikega napada so držale nemške Čete severni odsek do velike ceste Albert - Bapaume v ce-lem obsegu. Južno od ceste se je posrećilo Angležem na mnogih toč-kah vdreti v naše najsprednje crte, dočim so Francozi izvršili sunek ćelo do skrajnih robov vaši Harde-court in Curlu ter naslednjo noč va* popolnoma zasedli. V odseku južno od Somme so osvojili Francozi naše najsprednje pozicije v ćeli širini odseka med Sommo in Rimsko cesto in se je mogel sovražnik polastiti tuđi krajev Dompierre, Becquincourt, Bussus in Fay. Kako malo pa je uspeh dneva odgovarjal upanju An-gležev, je najbolj jasno razvideti iz tega, da bi bili mor_ali Angleži glasom napadnega povelja, ki se je našlo pri nekem vjetem Angležu. do-speti že prvi dan do crte Pouisieux-Miraumont - Martinpuich, torej do crte, do katere še danes, po sedmih tednih, še noben sovražni vojak, — ražen kot vjetnik, — ni dospel.
V  noči od 1. na 2. juli je bila na nemški    strani    artiljerija    kolikor možno ojačena. Mnogo topov, ki so bili nerabni, je moštvo s pcžrtvoval-nim  delom še tekom noči  spravilo iz zapuščenih pozicij baterij.    Tuđi se je posrećilo brez   bojev in   brez omembe vrednih izgub pripeljati in-fanterijska ojačenja v   pozicije   za prvo crto, ki smo jih držali.
Drugi dan je prinesel na ćeli fronti nadaljevanje ljutih napadov. Severno od Somme nasprotniki nišo imeli večjega uspeha, samo zopet velike krvave izgube. Južno od reke pa se nam je sicer posrećilo, držati Estrćes proti besnim napadom, vaši Buscourt, Herbćcourt, Assevillers pa so padle sovražniku v roke. V noči od 2. na 3. julij je bila desna krilna divizija tu se borečega armadnega voja prisiljena, umakniti se v crto Biaches - Barleux.
V naslednjem hočemo najprej razmotrivati nadaljnji razvoj južno rxi Somme od 3. do 14. julija. Tu je bil dne 3. julija zvečer položaj tak, ia je šla naša sprednia crta od Bia-chesa preko robov vaši Barleux, Bellov in Estrćes na strani proti so-•/ražniku v Sovecourt. Ker se je desna krilna divizija odločila od so-iTažnika, je nastal pred njeno fronto prostor, v kateri je sovražnik le ibotavljajoČ se prodiral. 3. julij je 3StaI brez irfanterijskih napadov. naše pozicije pa so stale neprestano ?od najtežjim artilierijskim ognjem, ^redi med obema frontama je ležala lopolnoma zapuščena vas Flaucourt. >ele v noči od 3. na 4. julij je sovraž-lik vas zasedet. Medtem je dospelo ia južni odsek mnogo ojačenj arti-jerije in infanterije; artiljerija je za-:ela močno obstreljevati sovražne >ozicije. infanterija pa je nadomesti-a izmučene in umaknjene čete prve -rte, kar so bile pošteno zaslužile. S -astniškimi patruljami smo dognali, ia se je sovražnik zakopal na zuna-jjih robovih Fla^icourta in Assevil-ersa. Isti dan zvečer so se pričeli ladaijnji sovražni sunld na crti Bel-oy - Estrfes - Soyecoart. Sovražnik e zavzel Belloy ter je suntl naprcl >roti jujfu, v protinapađu pa smo ga Tgli nazaj v vas in ga potisnili na-raj na cesto Đarleux - Bemy, kl i i »naćule le dane* mfte pfrtnjfi jo- |j
licije. Zaman |e prodrl sovražnik med Estrćesom in Soyecaurtain proti Denićcourtu in v kraj, naše rezerve so ga vrgle zopet ven. Na skraj-nem desnem krilu južnega odseka je potisnil na bregu Somme daleč spredaj stoječo stotnijo nazaj na desni breg Somme; umikajoč se, so raz-strelile za seboj most čez Sommo pri Hallu. V ostalem se je držalo desno krilo pri Biachesu. Še v noči od 4. na 5. julij se je ponesrečil sovražni napad na Biadies v našem /apornem ognju.
Medtem so dospela nadaljnja ojačenja. V silnih bojili za posest Bel-ioya in Estrćesa je ostal prvi kraj končno v rokah sovražnika.
Tako se je napravila v bojili prvih 5 dni julija za južni odsek nova, na desni strani močno nazaj zapog-njena fronta. Potekala je sedaj na svojem severnem delu severno od Somme od Hema preko ferme Monacu na južnem robu Clćrvja in Hal-leja do Sainte Radegonde, do pred-mestja Pćronna, šla potem pri Bia-chesu na levi breg Somme, obkrožila Biaches in fermo La Maisonette in Barleaux. od tod je šla ob cesti Bar-leaux - Bernv do Rimske ceste, nato pa v velikem loku okrog Bellova in zopet proti severu, tako da je bila vsa vas Estrćes s pašom, nekako 1 kilometer širokim, še v naših rokah, ter prešla nekako 1 kilometer Južno od Rimske ceste zopet v naše stare ncomajane  pozicije.
Naslednje dni smo uporabili, da smo sedaj zavzete poziciie ^z^radili in razmere na novo uredil'. Sele dne 9. julija se je pričela ćela vrsta posa-meznih napadov. Ta dan se je posrećilo sovražniku, vzeti po kratkem bobnajočem o-ernju Biaches. La Maisonette in Barleux. Barleux pa sta takoj zopet zavzcli dve stotniji me-klenburških grenadirjev in dospela ojačenja so 10. zopet zavzela tuđi La Maisonette.
Enajsti julij je prinesel na celem odseku južno od Somme nov velik franeoski napad, ki pa smo ga zavr-nili ravriotako, knkor nadalmji nap?d na Barleux.
Dne 15. julija se je posrećilo zopet zavzeti Biaches, 16. jul na pa smo izgubili fermo Maisonette ter je ostala še do danes v sovražnih rokah. Severno od ferme ležeći gozd je padel tuđi 16. v sovražne roke. kma-Iu pa smo ga zopet osvojili. Dne 16. smo morali prestati silne napade na Biaches. dne 17. nn Biaches in na gozd Maisonette. Potem fe nastopil 1S. in 19. na južnem odseku razme-roma mir.
Medtem ko se je to odigravalo na juznem odseku. so se vršili tuđi v srednjem odseku med Sommo in Ancro silni boji. Videli smo. da se je Ancrležem posrećilo v severnih dveh tretiinah odseka prvi dan samo vdreti v najsprodnio nemško nozicijo in do roba vaši Mametz in Montau-ban. Istočasno se je posrećilo Fran-cozom. suniti do zapadnega roba Hardćcourta in na jujiu še zavzeti vas Curlu. Majhen uspeh z ozirom na to. da se je vršila tuđi tu, če mo-goče še silnejša artiljerijska priprava in da so uporabljali številne težke in najtežje topove. Od tedaj so se vršili v tem odseku skoro neprenehoma boji. Sovražnik je mogel neprestano uporabljati enako ogromne mase topov vseh kalibrov, mine, plin ter da-jati s svojo premočjo letal smer. Tuđi je pošiljal pri svojih infanterijskih napadih močne, popolnoma sveže mase brez ozira na tratenje člove-škega materijala v boj, kal;or smo to doslej poznali samo na vzhodnjem bojišču. Pa tuđi tu za njega isto presenetenje: Artiljerija ni razbila braniteljev, samo utrdila jih je s svo-jimi udarci. Korak za korakom s strašnimi izgubami se je valila več-kratna premoć naprej tja do 20. julija, po tem dnevu pa je dosegla kljub najljutejšim bojem samo na eni edini točki  malenkosten  uspeh.
Počasno napredovanje sovražnika v terenu se ne da v posamez-nem zasledovati v preglednern obrisu. Glavne odseke oznacujejo vaši in gozdovi. ki obvladujejo hojišče.
Ti boji v srednjem odseku med 1. in 20. julijem se dele jasno v franeoski in angieški del. Meja obeh od-sekov fronte leži v splošnem poteku nekako 1 kilometer južno od ceste Mametz - Montauban - Guillemont. Obvladajoče mesto v tem odseku za» vzema vas Hardćcourt. Po ljutih bojili so dosoeli dne 3. julija Francozi tja in od 8. julija naprej jo imajo v svoji posesti.
Posebno težaven je bil položaj nemSkih čet na južnem delu franco-skega severnega odseka. Nasproti južnemu bregu Somme ležeči odsek smo, kakor znano, takoj izpočetka zapustili. Od tod je bilo sovražniku mogoče obstreljevati naše levo krilo severno od Somme s svojo artiljerijo od strani. Zato kmalu več nismo mogli držati vaši Hem ter smo fc> morali z višinami vred, ki se dvigajo w terveru, že dne 5. julija opustiti V
ostalem pa je držala požrtvovalna vztrajnost tam v zameno postavljenih šlezijskih čet severni rob Somme in crto Monacu ferme do nekako srede med vasmi Hardćcourt in Maurepas bistveno neomajane. Kar so imeli naši bojevni ki ravno tu tr-peti pod neprestano točo granat, se ne da opisati.
Tuđi v angleškein odse&u so se boji dan in noč neprestano ponavljali. Večji napadi na širši fronti so se vršili dne 10. in 14. julija. Do 6. julija so potisnili Angleži svojo najsprednjo crto do južnega roba Longuevala in gozda pri Bernafavu naprej. Besni boji so se razvili za posest gozda Trones, ki ga je sovražnik devet-najstkrat vzel in osemnajstkrat zopet izgubil tako dolgo, da ga je pri velikem napadu dne 14. julija res-nično obdržal. Proti severo - zapadu so se Angleži korak za korakom razširjali ter obdržali gozd Mametz in vas Contalmaison nekako 10. julija. Za 14. julija v proslavo franco-skega narodnega praznika pričako-vani napad se je oinejil na angieški odsek in ni ostal tu brez uspeha za sovražnika, ki je zavzel Bazentin le Petit in le Grand ter najveČji del Ovillersa. Proti sredi meseca so bili Angleži napredovali do crte: Južni rob Pozičresa, gozd Foureaux, Lon-gueval. gozd Delville, zapadni rob Guillemonta. Dne 17. jim je padel tuđi ostanek vaši Ovillers in la Boi-selle v roke. S tem pa je bilo prodiranje Angležev v bistvu končano.
Gitara.
Na severnem bojišču, avgusta   1916.
Nenadoma, kot po navadi, je prišlo povelje za odhod.
Krasna noč. Na vzhodu je vzha jala polna luna in skrivnostno raz-svetlievala okolico, drevesa in po-slopja so delala proti zapadu temne sence, po katerih so se premikala temna bitja in hitela na razsvetljen travnik: stotnija se je zbirala.
Kmalu so bili tuđi vozovi pripravljeni, par minut se je slišalo hitro klicanje imen po posameznih vojih, potem kratka poročila podčastnikov poveljnikov vojev, da nihče ne manjka, poročila poveljnikov vojev po-veljniku stotnije. na to par povelj in stotnija se je pomikala skozi vas, krdela so postajala medpotoma vedno večja in ko smo bili sredi vaši. je bil marš - bataljon popoln, za njim pa vozovi in kuhinje.
Žene in otroci so stali pred hiša-mi in gledali odhajajoče krdelo. Nič nišo govorili, samo vzdihovali so neprestano: »Bože, bože!« Kdor je bil v vzhodni Galiciji, se bo spomnil teh
besed. ki so Ukrajincu vedno na jeziku in jih izgovarja pri vsaki priliki s silno tragičnim glasom, kar ie na mnogega delalo prav komičen vtis.
Vas je bila za nami. Tiho je ko-rakalo krdelo, kdor je imel tobaka, je kadil cigareto. Vsi smo pa bili ne-kam zamišljeni, deloma radi bb'žine bojišča, največ pa pod vplivom prekrasne »gorke« avgustove noči.
V stotniji imamo vojaka, Trža-čana, ki nosi sabo gitaro, na kateri mojstrsko spremlja prijetne tržaške laske, pa tuđi nekatere slovenske pesmi in ga imenujemo kratko: Gitara.
Tega sem poklical z njegovimi pevci na čelo stotnije in kmalu je brenkal njegov instrument.
Kaki občutki! Pokrajino raz-svetljuje mesec, nočni mir vsena-okrog. po cesti se pomika temna crta, slišijo se tuđi koraki in rožlja-nje vojaške opreme. Na čelu krdela pa brenka gitara in kakih deset vo-jakov poje:
»Partenza  da  Lubiana diretti sui Carpati — *sti poveri ragazzi i devra morir.«
(Odhod iz Ljubljane
v smeri proti Karpatom —
ti ubogi fantje
bodo morali umret.)
Pa nišo bile vse pesmi tako ža-lostne! Tuđi vesele so se slišale in potem mehka slovenska narodna pesem. Vse to pa spremlja »Gitara« na svojem instrumentu, ki brenka v lepo noč in jo polepšuje v toliki me-ri. da smo vsi prevzeti od te lepote. vsak se poda svojim obeutkom in mislim, v krdelu ni več koraka, vsak hodi za sebe in se ne briga za svojega soseda — da le krdelo ostane skupaj in da prvo povelje zopet lahko napravi predpisani pohodni red.
Iz tega mehkega, sentimental-nega raznoloženja nas nepričakova-no vzdrami grmenje topov od vzho-da. Najprej posamezni streli, potem ruske salve in končno peklensko ro-potanje vseh možnih kalibrov, vmes pa pokanje pušk in ono neznosno ro-potanje stroinic, ki ga živci tako težko prenašajo!
In ona iluminacija na obzorju! Svetlobne rakete švigajo v zrak ena za drugo, nad vsem tem pa polni mesec, tih zamišljen, rnajestetičen!
Vse se je vzravnalo, dvojne vrste so se takoj uredile in tisoč mož je korakalo z enim korakom. Votlo so bobneli ti koraki, skrivnostno Je rožljala bojna oprema, sicer pa vse tiho.
Gitara je umolknila.
M. P.
tlolnouelša filmska senzacija v
v deželnem gledali&ču.
Senzacije nad mrijo!         Senzacija nad senzacijo!
«—    Samo tri dni:    ■—
EIIjbIv       •      v I           I
icKlIlulll ulUiiSK
ali
Stava v letu 2000.
: Mi dooodek 2 nro.:
Aktmelaa T^selolgra v Bovem čas«.
mm*
! toret: Prvi mm Iz nove Erne Korene serije:
SKANDAL.
t                                                                                                                                  *
stran *_____________                                                                                      .^MJVrSNblSJ NAKUU-, auc 2t>. avguU Itfio.                                                                                                         195. «cv.
SedaJ              ,700
nt] ttkoj vtakdo, kdor im* ie staro volneno blago, obleke, nov« suknen« kote itđ., zah-teva naše zelo ugodne nakupne pogoje z nijviSjimi eenami. Pišite dopisrico na protokol, irdelovalnico volnenega Maj«, fvaa foara4y * C*., »amaj tu; Kalserstr. at.
Absolventinlo
trgovvkega tečaja na licem   lifte pri-
■ini mesto ▼ kiki pisani.
Ponudbe   pod   JtF. R., 1T1211 na apravništvo »Slov.  Naroda«.          2712
Prodam               2727
2 konja
ki sta za vsako porabo, stara po 5 let, visokost okoli 15 pesti. Več se poizve na Kirio?ski   cesti St  U.  ▼  Ljubljani.
Skoraj   novo
damsko kolo
s staro pnermatiko BV" M proda« Naslov   ▼ npravniStvu  »Slov. Naroda«,
i              i     Ixnr]ena                  =
šivilja
IŠČe delo, po htšah  ali  na domu. Naslov pove uprav, »Sloven.  Naroda«.
Blalo, meblovane s kletjo t mestu 86 lita
Ponudbe   na   ..počini    predal    26. Ljubljana" pod „Viktor".             2734
ZOSIoLfO   £900 UlSOAu   Ifluu
me lane, z navedbo  ceoe kiips^e
M. Reinisch, Praga,
Tinobradv,   Čelakovskeho   olica   St.   330.
^^^     yigijeni&ia ^^^5^        raanu/akhri ^^6^   W%   Juli! Sfnger
^^^^^^_4^b^F Ceniki  z zdravniškim
^K9H|Bfl^F       poukom   gratis  in   fr.
^^HBH^^        Zaprto, 30  vinarjev  v
znamkah.      143
IvOV
▼ Kft|9V Oddtt dražbenim potom pod-občina Bled v planini Lipaoca, za dobo 6 let, v nedeljo po popoldanski službi bolji dne 3. cktobra v občinski pisarni na  Bledu.                  2741
Janez Cop9
ntčetaft gospodarskegi ođteka na Bledt It 10.
teli ii Ut
(tepke) sa kuhanje, plaća vsako mno-iino   po  K   30-—   za 100 kilogramov.
Veležganjarna  sadja
H. Bosner & &„ UubUmn.
Dva kiviiki vajnu
ee eprejaseta tftk#|. Prednost imajo i oni, ki so ae ze učili*               |
Jrti Kmtier, LnUja* Uli * 3,
6 dvokoles
4 ino i ka in 2 ženski, vse s prav dobro staro pnevmatiko
— so  ceno  na prodaj —
£jnb)ja«2, cesta na Rožnik 29.
na dvoriiču.
■ ■  v  ^^      M
In Izurjtna              2736  I
se spreimeta ▼ L5nbl|ani,         j
Zati&ka uL 1, spada}.
slov. trgovskega tečam, slov. st?nozrafiie in stro*epis>a zmožna, liče prtmeratga me-
Sta v kaki pisarni. —   Gre tuđi ko; blagaj-n i čarka. — Vstopi   lahko takoj.
Ponudbe   pod    „absolventinja 2733"
do   10,   septembra   na   upravniitvo   »Sloven-skega Naroda«.                                        2733
P| 500 Hron!
ŽJg£^      Ja£Ž-   ,   Vam   ciačam,   ako   moi  uni-
ne odrravi v 3 dne* brez bo'rčin VaSih kvrflli oče«, tratavic, oMliteDon. Ccna lončku z jamstvenim pismom 1.50 S, 3 lončki B 4*—, 6 lončkov B 5.S0. Na stotine zahvslnih ptsem in priznanj. Fotaale noej, rok, Baidmbe naglo odrravi Ita-prašek. Cera V i krone,   3 škatiMce 3''j krone.
Seoieaj,   — Vosfc« (Ka»»a) I Poatfaca 12 824,   Ogrsko.                1930
^>- Hranilo pođplote
%A    , z mojim preparatom, ki varčnje l$fey   potplate. ,Ambo* daje vsakemu %ž   podplatu 4 kritno trpetnost. y^J   Amlro44 prihrani vsiki družini ' Tetno 50—250 kron na podplatih in Cevljlh. Cena 1 1j krone, 3 steklenice K 4,6 ste- ; klenic 7 K. iTnpre^nirano  zgornte  nsnje ! je nepremočljivo s Hela - maSCobo.  Cena \ 2 K, 3 doze 5 K. — K6meny, Kotlo« (Ksictaanl.) poitml predal 12/1 •, Ogrsko.                                        2216
O. Flux
mm- Gosposka ulica 4, -«■
T   nad'tropje, levo             2656
Uradno dO¥Ol]enav te 10 let obste-iefca naittarefia Dubliantka
posredcvalĐita stanovanl in slnžeb
v     udobnost     cenj.   občinstva     zopet       v
sr«dliču   miesta. i     Prlaoroća ia nanešča i« bollse     a
MM Ww vsake vrste
kakor                                  |
■rivatao trgovsko la goatUnlsko o»o»l# IsMra rasUtelk slat«V slasti sa *«asaa Vtstaa ia kollkor motao kltra p«str#i*s MffetOvl]aiiB.                          :
Pri Tiiijih fpraitaiili se prosi u Mfo?«r znaka. |
W§1*4 nuil g. Tlaka S*rtakay krojaikega mo|alra v Sp. SUH M. tS, wm <mi p. a. o<|aulcl tvrtke WUkm Soriak v Sp. SUH vijađao Baprošajo, kl Imajo pri a)e) i« kako oblaka w dola, da pridojo po Isto aa|kasaolo do 1. aoploatkra L L odroma da |a propaate aaalodalfca v lsfotovltev.                3746
2747    Prodaja zcmljiič. —
Po c kr. okrajni sodoiji v Logatcu se bode dne 4. septembra t 1. ▼ Hotederiici šter. 1. Da licu mašta prodalo več njiv ia travorttov, edao foid okrog 18 in eden okrog 7 oralov. Iikliena cena vseh je 98.000 fL
Prodajalo se bo po paroeiab in je deseti del takoj, oatanek pa ▼ enen meseco pk£atL                                                                                                               I
C kr. okrajna sodnija ? Logatcu, oddelek U
dne 28   avpista 1915.                                             i
FoMbo doplanlce
đunajskih u metni kov, vojaike, svatiiittce, pokrajintke, galerija v vseh Uvtdbta; gra-tuUcijske d, pisnice z briljantno pisavo in s cvethearni konfekcijonirane v vseh jezikih đobavlii trgovinam /eto ceno: lalafja peii-alk deaiajiit Mlrefclav HaauBeaMr, Oaaa| XV. lifcrg. «.   Ccnik saitonj.   2701
- U6a> aa ■
stanovanje
za dijaka pete realtee.
Ponudbe na upravn. »Slovenske^a Nareda« pod Mf|l|ak 272Ž14.          2722
LftCjig kito
n&lbol ie kakovesti pe 7, 9, 12 ia 16 kros; lasne iiodlone la mratiea vseh vrst; „Haril", earva sa  I«sa  ia  krađo od Dr. Drallea
00  2 ia 4 E Usne vode ta masti; Samveenzawm!vaa|e las, iamlake In puder fsetttfonf 1.1. d* nriaoroea
Štefan Strm ^2i
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Potor! Zaradi vpokhc afa v voaiko 5lclbof/aaie |e UUal oAprt ssaio za prodalo klasa ia stcar vsakl daa saaio od 9 do l 2 f in v nud^tio od 9 do 11 aro do'eoidan.
|    Gonokteln. 8
'          NajnovejŠe, izkušeno sredstvo
proti   kapavcu   (triperju),   belemu   j
,   toku, Črevesnemu in mehurnemu katarju i. t. d.
GONOKTEIN je upeljan na Češki kliniki  dvor. svetnika vseuč.   i
*   prof. dr. V. Janovskega. Na praski nemški kliniki vseuč. prof. dr. K.   i Kreibicha. Toplo i?a priporočajo:   ,
1   vseuč.   profesor dr. J. Bukovsky, |   vseuč. prof. F. Samberger, vseuč.
docent dr. J. Odstrčil i. t. d.
Vereinsrekonvaleszen-j tenheim des p atri otischen |   Hilfevereins  vom   „Roten
Kreuze" na Dunaju, šef MU.
dr. F. B a r a c h piše: Pošljite mi '   kakor zadnjič Gonokteina. |          P. S.: Ne morem si kaj, da
i   ne bi Vam izrazil svoje pohvalno   , j  mnenje o rezultatih Gonokteina. MU. dr. Ign. Kanders v
Linču piše: Naznanjam, da sem
z Vašim  preparatom dosegel iz-
vrstne uspehe in da sem z njim
popolnoma zadovoljen.
Dobi  se  po  vseh večjih le-   :
karnah. — Skatljica K 6"—.
Zahtevajte literaturo in prospekt!   ■
Ljubljana: L«kimi Trak6ssy.           !
Zagreb: Lskaraa „Salvator" a. Mtt-
ta^baaa, Jslaćlćav trg. Split: Lakaraa tlE tossei itatskof, J. Baćaa.                          2130
Proizvaja:   FarmakoloSka-kcmiCn*   laboratorij „HERA-. Prafa-?rftovfce 552.
Sokavttall vo|asga amlaiaUatta la ▼ofao - sdravstvaaafa   sdrataafa.
1                                                         _   1
CvetlitDi ulu
I Viktor Baft
I w*MintaiHi»w*fc|
I  Sopki, vcncl  i trakovi   in napiti m I
■  iidtlaicio pe aalaiHsi siask   Dalo I
■   okasoo vezano. Velika taloga kraaaih I
■                      suhfn vencev.                    I
I PrtporoCa st i odličnim spottovanjeai I
I                 marataH,    I
Bj                     ssflHv 9B krMjavi •                    a
■  VVkftsi tajjt, cv^uial awi LjaMjaat. I
Klslo zelle
3729                        I«
Ušlo repo
kupi pjsj oejlei mm%mmm
Ml RUDO, itadja m mratfti.
Prosi se za brzojavne  ponudbe z navedbo količine, ki jo je moči dobaviti.
Ys)ć|a Bfioitaa razlltalh dobra ohraajeaik la popravljMlh
zabojev
je na prodaj.       25%
Vpra«anja na  poitol prcđal  št. 181
j   ■               Prfstal rdefci   ----------
„VOslauer" iz soda Kvargeljni, Brusnice vkuhane, Marmelada
laf đrusjO, se dobi pri tvrdki
Pi*• Khatna   2710
Ljubljana, Miklošifieva oesta
IliHi
mainfaktvrist, ▼ojaščine prost, ae aprelsae takoj. Istotam se sprejme
I                    v poduk krepak            2586
vajenec
Pooudbc na po$tni predal 100, Ljubljana.
SODE
praue  eđ   peirolela,   ledUaefa ! ella la ieaai. špirita,   kapale v
vsaLri množini po najviijih cenab tvrd ka
Ivan Jelačin, i
L!aM|aaa, Btmska tuti ito«. 1.
Suhe gobe
vinski kamen, med, vosek,
kumno in janež
ter  splob  Tse  dclelne  priđelke   kapi Teletrgoviaa                2267
Anton Eolenc,  Celle.
Isto tako   tuđi   vsako   množino   raznovrstnih
praznih vreč in sođov.
Vermut vino i              allvovka
troplnovec i             brinJeTec
droienec
navadnl mm
Jamajka rum
konjak
najboljSe kakovosti s€ dobi v sodčkih od 56 litrov naprej po piimtmo nizki ceni prt
H Rosncr ž Co. v LjuDljmiL
KAVA!
Ze smlctat ie s »ladkorje-n in vsemi primesmi   v kockah   ia   V, Mtra kave
Eu tti todi i!« a« 30 Tii.
900 kron plaćam dstetnn, kateri more
rc*tf da ni vredoo. ■avaJUa aa aHpravltsa|e  as flasti 1
tako kocko v pol litra vode 5 minut kuhati, od ognit vzetl, 2 minuti pokhto pustiti In najboljia kava je gotova. — 9m> a«4tt jp#-ittlaai najmani 20 kock, to je t kf B %Ui
1   Ovo) te iara«uni po laitni ceni    1 Poiilja st proti oovittfa.  Sprstmem pa na* rootno bltf o tuđi nasaj čc kateremu nt ngaja.
100 kock 5 kg aailana etna K 25—. Haračila spfc)e»a in izvrtuje raipoSiijalnlca
Ivan Urek
UaMjtM ■. JMrtđ_»i ti M,
I                      aTv/aa^Bjasji BjBjs^es*             196C i
Mauiakini blago
vsake   vrste,   sukna,   podvleke i. t. d.,
kapsile   vofne    opreoml   zaTod
Heereaauarftstvag, (tuđi v provinci)
Dana] I. Baokerstraase 9.  2692
Ročna blagajna
na strei je na proda) pri gsipodn
Viktor Vodniku,
Hranllnl6na ulio« ai«v. ft«
Bnpltl  ae  teli  mlad,  ae ftei 4 meaeee star
Foks-Terier
Naslov   kupca pove upravniŠtvo »SIo-venskega Naroda«.           2729
Rudolf Viđali, Piran, Istra,
podjetnik v razpoftillaala
SOLI
sprejema   naručila  po  zmernih   cenah. 26^9
Učenke
za   Žensko   krojaStvo   fJ9^   Sprejm©
Roza Medved,
Mutni trg  24, IIL  nadstrop]e<
Hotarha kandidata
-—    izurjenega,  IS5e    —
dr. Alolzl) Žaidarsle,
i       Om kr. notar w Ilirski Bistrici-
^-*  Plača  ia   vstop   po   dogovoru. —
2639
Spodnjefttajerska
VINA
bela in rđeča, v poljubni možlni in po zmernih cenah, MP/* odsla|a TaM
L ifllnosal. fioanka zadruga v telio.
2306 —-——    Slovanek«    ____
voialke narodne pei
sa sflri glasove, t915.
Pr. Marolt, LJnbliana.
Ceas B 1-30 ta 1-80.          2725
NaSim vojakom, šolam, društvom Itđ. naj-toplejSe priporočamo. — Mafltnit darilo,
Prodnjolha
meSane stroke iz dežele, zmožoa slov. in  nemšk.  jezika  v  govoru  i a pisavi,
ae sprejme tako] pri tvrdki
FR. STRUPI,
trgovina stekla in poredana v Cei]««
! KolesorB!
kateri vsleđ vojaSke dolinosti ne mo-rejo rabiti kolesa, se oaprošajo da sto-pijo x nami t zvezo vsled oakupa zračnih cevi (Luftschlauche) in gumi-jevih plaščev (Laufdecke). Mi plačujemo za omenjeno blago najbcljŠo ccdo, sa ka ter o si vsak po vojni lahko novo kupi.                       2719
lm Jox i sin, umnjona.
i-i Podplatnl s-i
odpadki
Podpetniki in popravila kg a 3 Kf za pod-petmkt in otroSke po iplate kg s S'bOt za eete fenske in otroške pod plate kg 8*90, 2a ćele moSke in ženske pod plate kg K 13. Posku-sna poliljatcv 3-25 kg po povzetjn kamoikoli.
Brauo, Gradec, Heutori. !L
195. Ste*.                                                                                                       „SLOVENSKI NAttOD*   mu: 23   ivgrsta I^ri6                                                                                                      Stran 9.
Iz za nekdanjih   časov.j
Življenje    vojaštva v   današnjih : časih je tuđi v vojni   bistveno   dru-gačno. kakor je bilo nekdaj. Kako se , je godilo pred več kakor sto leti, to priča znana knjiga »Journal du Ca- ! pitaine  Francois  dit  le  Dromadaire I cf Egypte«. V tej knjizi je popisano ; življenje moža, ki le bil celih triin- : dvajset let v vojni a.li v vjetništvu. ki ! se je bojeval t    Belgiji in na   Nem-škem, na Nizozemskem in v Italiji in doživel čudezne stvari.    L. 1798. je prišel v Egipt se udeležil   bojev   v i Egiptu in v Siriji ter prišel v tursko vjetništvo. L. 1803. se mu je posre-čilo, da ie pobegnil    iz    Carigrada, Prišedši na Francosko je zopet vsto-pil v armado, se udeležil velikih bitk na Nemškem in bil poslan na Špan-sko, kjer Je prišel novič v vjetništvo. Tuđi tam S£ mu je posrećilo pobuniti in vstopil je novič v arrnado. Udeležil se je vojne cesarja   Napo'eona proti Rusiji, se  bojeval   pri Woter-Ioou, kjer je Napoleon izgubil krono. ter ostal tuđi še po cesarjevem pad-cu kot stotnik v armadi.
Ze kot mlad oficir je začel Francois priobčevati kratke spise o svojih vojnih doživljajih. Zaoisoval je samo dejstva, preprosto, a jedrnato. V vseh spisih govori samo o bojih. o i plenjenjih, o ženskah in o slavi. Civilne ljudi, ki jih je ubH ali oropaU komaj omenja. A Fmncois ni bil morda zloben človek; delal je le tako, kakor je bila tedaj navada po načelu: izpolnjuj dobljena povelja in skrbi zase.
Francois beleži svoje doživljaje s hladno stvarnostjo. Tako piše:
28.  maja 1794.: Neki vjetnik me Je razžalil; zabodel sem mu bajonet v trebuh.
29.  oktobra 1794.: Ustrelili smo 63 beguncev.
10. juiija 1796.: Marširamo tako hitro, da je dovažanje živil nemogo-če. Jemljemo jih prebivalstvu, ki be-ži pred nami v gozde; kdor se ustavi, gre na drugi svet.
A to so še malenkosti v prrmcri s tem. kar porcča Francois o svojih doživljajih v Egiptu. Francozi tam nišo delali vietniki, nego so v vsaki visi, ki so jo zasedii, vse ooklali.Vsak čas beleži Francois: Ubili smo mo-ške, ženske in otroke. Med drugim pi5e:
8. februarja 1799.: Po dol^our-nem korakanju smo prišli do mora. Mnogo vojakov je skočilo v mene. da si pogase strašno žejo, nastalo med marširanjem. Večinoma so uto-nili. Nekateri so se tuđi sami ustrelili, ker so zavži!i morsko vodo in bili še bolj žejni, kakor poprej.
12. februarja 1799.: Za konje in vetblode ni več krme; crkavajo kakor mi.
7. marca 1799.: Zavreli smo Jaffro. Pobfli smo vojake in prebi-valce. Vojaki so sele nehali. ko so hili tako utrujeni. da nišo mo?li več ubijati. Plenj'enje se je začelo ob sedmih zvečer in je trajalo štlrl ure. 2e drugi dan po tem morenlu in ple-njeniu ie med vojaki nastala kuga. Straže so imele ukaz, da ustrele vsakega, kdor bi se bojnim približal. Generali so se zaprli v svoje hiše. Jaz se kuge ntč ne bojim; peljal sem več oboJelih na prostor, ki je zanjc doloćen; dali so mi svoj denar.
13.marca 1799.: Vsi vjetnifcf, kar smo jih napravili, so bili danes ustre- ; Ueni. Bilo jih je 3563. Trupla smo po- i metali t morje.
H5. aprila 1799.: General Murat je vjel 300 mož; ubili smo vse.
Strašno je, kar poroča Francois o   kaznovanju    morilcev     generala Kleberja.    Ko so vojaki izvedeli   za umor, so se lotili prebivalcev in jih več sto poklali.    Morilcu je bilo ime Snleymam. Obsojen je bil, da mu od-žgejo desno roko, da ga potem žive- j ga nataknejo na kol in ga puste tam, j dokler ga ne strgajo ptice - roparice. Značilno je. da Sulevman med tem ! trpinčenjem ni   ne enkrat   zastokal j in Ie ko so ga pustili nataknjenega na kolu, je zaklical:   Ni ga boga ražen Alaha m Mohamed je   njegov   prorok.
Značflen je tuđi gledeči dogo-dek, V Kantari je mnogo vojakov j obolelo za kugo. Sam Bonaparte je naročll. na] jih — zastrupijo. A za-strupili so Jih le 30, ostale pa so ven-dar odpravil! na ladjah v Egipt. Si-cer so pa vsled žeje In bolezni na potovanju večinoma pomrli.
Leta   1807. Je bil   Francois   na Španskem.     Sovraštvo     španskega ■ prebivalstva do franeoske armade je bilo velikansko. Zgodilo se je dosti- j krat, da   so Spanci   vžgali    tabore . franeoskih vjetnikov. Vse vojake, ki j so od utrujenosti na maršu obležali, ■ so Spanci ubili.    Pogostoma so tuđi vdrli v bolnice in poklali franeoske vjernike. Francozi $o imeli silno tež-ke in krvave boje, predno so zavzeli kako metto.                                      *
Stotnik Francois piše: Videl sem oficirje, vojake in tuđi ženske, ki so jih Spanci grozno razmesarili. 2en-^kam so odrezali prsi in jim odprli trebuhe; moške so prevezali ali jih pa za noge obesili v dimnike. V Val de Penas sem videl 53 vojakov, ki so bili do vratov živi zakopani. Generala Renćja so prežagaii, njegovo ženo in njegovega otroka so zaklali.
Na Ruskem je bil stotnik Francois pri Smoiensku ranjen. O umiku Francozov piše: Armada se je raž kropila na male skupine ljudi, ki se-veda žive od ropanja. a vendar umi-raio lakote. Vse polno vojakov je pomrk), ker jih tovariši nišo pustili do ognja, da bi se pogreli.
O prehodu čez Beresino piše: Pod težo topov in konj se je podrl eden mostov. Vse se je vsulo na drugi most in nastala je strašna gneča. Posamezni so si pomagali z orozjem. Most je bil kmalu poln ubitih. čez katere so lezlt vojaki. konieniki so pešct^ neusmilieno podrli. Jaz sem S£ moral ruvati šest ur in pobiti več ljudi, da sem prišel čez most. Liudje izerledajo tako. da ie groza. Vsi za-ma^imi. strgnn' in uStvi. Mraz ie tak. da so nam otrple roke in si še hlač ne moretno zapeti. In pred osmimi mese?! ie bila to najlepša armada na sve*«!
Tako ie hi!r> živliertje in trpljenje vojakov pred več kakor sto leti.
Književnost
—  »Ljubljanski Zvon«.  Vsebina avgustovega   zvezka:    1. Fran   Al-brech::    Himna    trerotka — \ ečer. 2. Dr. Ivo Šorii:    ^teian   Zaplotnik. (Konec    prihodnji^.)    3.    Dr. Pavcl Lirošelj:       Astronomski     pomenki. (Dalje.)    4. Fran Ouvekar:   Shakes-peare.   (Konec.)    5. Fran A^recht: Vesela   vdova.     i\    Ivjn   Aibreiu: Brambovci.   7.   Dr. Jož. A. Glonar: Med rcformaciio in romantiko. (Dalje.)   S. Dr. O. Cremošnik: Nckaj literarne korespondence. 9. Književna poročila.   Golar:    Fr.   S.   Finžsar: Student naj bo.   —   Dr. R. K.: Fran Marolt,   Slovenske vojaške narodne pesmi. —   Dr. J. A. Glonar: »Archiv fur slavisehe Philoiogie«. — Dr. Lončar:     Die     slavisehe    Volkssecle. 10. Umetnost. I. Zorman: XII. umet-niška razstava v Jakopičevem paviljonu. — F. G.: Petdesetletnica Sme-tanove »Prodane ne veste«. 11. Razno. Dr. Lončar:    Sedemdesetletnica
Jaroslava Golla.-------in -- »;000
najkrasnčjšich noveli svčtovych spi-sovatelu«.
—  »Slovenski    Pravnik«  ima v
številki   4.—7. sledečo vsebino:     1. Dr.  Fran  Mohorič:     Udeležba    na-sprotnika predlagajoče    stranke pri zavarovanju dokazov. 2. Dr. A. Vol-ker: K obravnavanju narodnostne^a in jezikovneg:a vprašanja v komisiji za pospešitev upravne reforme.    3. Avstro - ogrska in nemška   pravna skupnost. 4.  Iz pravosodne prakse. A. Civilno pravo, a) Razodetna prisega:    Čl. XLII. uvod. zak. k    civ. pravd.  redu  obsega dve  vrsti  tožb na prisežno napoved  imovine;   tož-beni zahtevek se mora strinjati z naslovom, ki se nanj tožba opira. b) Ako je kupljen par konj in ako na-stopi jamstvo po § 932 o. d. z. zaradi enega poginole^a konja — je li neveljavna ćela pogodba, ali pa srne kupce    zahtevati    razveljavo    samo glede poginolega konja, oziroma od-Škodnino, in kako le - to sodno do-ločiti (? 278 civ. pr. r.)? c) Neveljavnost zakona ni treba, da se uvelja^lja s  tožbo,  zadostujc  z^ol  prošnja.  — Če toži oče, ker se je sin poročil brez njegovega pri voljenja, ni kolizije med rijegovimi in koristmi sina, ki je pod njegovo oblastjo. (§§ 49, 94, 99 nbč. drž. zak.. dvor. dekret od 23. avgu-sta 1819, št. 1595 zb. j. z. in nar. prav. mmistrstva od 9. decembra 1897 št 283 drž. zak.). d) Kupnina mora biti določena   ali    vsaj   določljiva.    (§§ 1053—1055, 861, 863, 869 obč. dr. z.). e)  Z odselitvijo sodnega  osobja   od rednega uradnega    sedeža    preneha poslovanje zadevnega sodišia. Vsled prenehanja  sodnega    poslovanja    (§ 161   civ. pr. r.) nastane pretrg    po-stopanja  ter vsebuje  pretrg vse  po-sledice S 163 civ. pr. r. in je za obnovo pretrganega  postoparja    potre-ben  zade\iii  predlog strank     (§164 civ. pr. r.) f) Iz razloga, da Je nevar-nost za plaČilo po zmislu čl. 29 men. r. nastopila Ie glede    ene^a akcep-tanta, ni dopušten nalog za zavaro-vanje    proti    soakceptantu. — Pre-memba tozbe ali razlog za razveljavo po § 496 št. 3 civ. pr. r. Razlaga te dojočbe. g) Rekurz proti sklepu, s katerim se dovoli zavarovanje dokazov. je no § 386 crv. pr. r. nedopušten in ga je po ztnislu § 523 civ. pr. r. zavrniti že na prvi stopfiff;    zato rudi viš.te sodišče ne more imeti povoda, preiskovati    zakonitost    niže-sodne   dovolitve v nobenem    oziru, tuđi ne glede vprašanja, ali so dani predpogoji    § 384 civ. pr. r. v tem oziru, da velja zavaravanje dokazov
le za zadevo, spadajočo na pravno pot h) Postavitev skrbnika za od-sotne je tuđi dopustna, če ne prihaja ■■ v poštev opravilo, ki ga je opraviti j pred sodiščem. i) Zahtevajoči upnik, ; ki mu je v poieg preodkazana terja- i tev zavezanca, zaradi katere že teče spor med zavezancem in dolžnlko-vim dolžnikom, ne more prevzeti za-četei?a spora kot glavna stranka na-mesto tožnika. B. Kazensko pravo, a) Kdor kupi zapjenjeno zalogo žita ni po sebi kriv prestopka po § 32 šr. 2 ces. naredbe oJ 21. juniia 1915 st. 167 đrž. zak. — Pojem »na stran spraviti«, b) K razlagi § 32 ces. naredbe od ?1. februarja 1915 št. 41 drž. zak. 5. I?pred upravnega sodi-šča. Uradnik, kateremu }e bil pode-ljcn značaj dolo<-enec^ činovnega ra?reda. se mora uvrstiti v zmislu § 37 sluzabne pragmatike fzakon od 2^. ianuarja 1014 št. 15 drž. zak.) v činovni imenik' onega činovne^a razreda uradnikov, ki so dosegli pre-jemke zadevnrjra razredi z imenovanjem. 6. Književna poročila. 7. Razne vesti.
Zavsrouslne r^\.
Logatec.
Tukajšjija poslovalnica voinegfa za\arovanja c. kr. avstrij^kega vo-ja>kejia vdovskega in sirotinskega z:;klada raz<?!aša, da morajo stranke, kffjim poteće prvo zavarovaino leto, to zavarovanje pod pre.išnjimi pogo-ji takoj na drugo leto ponoviti. Na novo je vpeljano invaliditet, zavarovanje, ki je namenjpTio v kt*rist za-\arovanca samesa. da si bo v stanu i'^tvariti novo eksistenco v slučaju, ib postane vsled pohnblienosti, ran uli bolesni za delo nezmnžen.
Vpoštevati ie treba že to. da je ta zakKid 7e1o korišten, potem ko je log-a^ki okraj snm zase dosegel 1..V0.0O0 kron; in pa invaliditctn:h 7t;eskov dosedaj 125.000 krcn. Te sfevilke jasno k?J5eio. s kr:k:m zan'-manjem se je povsod prebivalstvo oprijdo zavaro^'alne misli. Vojno za-vnrovanje v monarh'ii je nr.raslo na M0 milijonov 500 259 kron in to komaj v enem letu!
Slavno občinstvo naj blagovoli ohenem tuđi v vednost vzeti, da se ne izžema samo denar od strank — kakor si to nekateri mislijo — mar-več. da se iim tuđi kuhntno. pošteno in prči ko m o#oč e za var ovalne svote izplačaio. kajt^' samo v logaškem okrajn se je tekom štirih mesecev 13 strankam no 10D0 K in eni stranki pa FOO kron iz^tačclo. kitere so v njihovi hedi zavarovaino svoto prav hva'ežno  sprefele       .               (2731)
Armadno najvišje Doveljstvo se ie ze'o laskavo izrazilo o delovanju vc.ine^a z^varovanja in je v vsakem oziru  tuđi  podpira.
>Taivecja opora vojne za var o-valnice so vsepovsod ££- okrajni jrlavarji. prečastita duhov^čina, g?. davčni urndtiiki in učiteljstvo.
Vse prijrlasitve in obnovirve srTT.iemajo c. kr. davčni uradi, žu-panstva. eventualno tuđi direktno c. kr. okrafno glavarstvo, oddelek vcino zavarovanje.
Okraina poslovalnica.
Darila.
XXIX. zaznaraek prispevkov, ki so
iih do 12. avgusta  1916, vposlali c.
kr.   ćeze\remu   predsedništvu   na-
sledofl darovalci.
A. V prid društva   »RdeČl križ«:
Nemška dekliška trgovska šola Ijub-Ijanskega Šolskega kuratorija. darilo za leto 1915/16 40 K 25 v. Višja re-alka v Ljubljani, 17^ plač za juiij 65 kron 86 v. Oknjno glavarstvo v Lo-gatcu, darilo za julij 132 K 40 v. Zadruga mesarjev in prekajevalcev v Ljubljani povodom 201etnega jubileja predsednika 100 K. Uradniki de-želne vlade mesto nagrobnega ven-ca za umrlega viŠjega stavbnega svetnika Pavlina 50 K. Jos. Zidar v Ljubljani 50% pisarniške najcrnnine vojno - žitnega prometne^a zavoda 187 K 50 v. Banka »Slavija«, darilo 100 K, Ces. svetnik dr. Aleks Zenco-vich povodom zrnate pri Visu 10 K. J. S. R. Austro Transantlic Trust Coinp. New York. darilo 1092 K. Učni zavod Jos. Cristofa, zbirka go* jencev 15 K 21 v. Davčni urad v Kočevju, darilo ff6 K 60 v. Lilly Galle Maurer, mesto nagrobnega venca za umrlega E. Maverja 30 K. Rodbine Fr. Galle, Anton Galle in A. Luckmann po 50 K, mesto nagrobne-ga venca za umrlim E. Maverjem 150 K. Nadpreglednik državne želez-nice Franc Kokalj v Kranju, izkupi-ček cvetja rožnega vrta 2087 K 53 vin. UIrika pl. Laschan v Dvoru, darilo 10 K. Ravnateljstvo pomožnih uradov v Ljubljani za oddane poto-valne predpise 38 K 45 v. Ivan Ku-šlan, trgovec v Ljubljani, darilo 50 kron, Znesck: 4825 K 80 v. Zraven
znesek  prednjih   seznamcv   150.015 kron 37 v. Škupaj 154.841 K 17 v.
B.  V korlsi v<*io  oskrbniškega | zaklada: Za božična darila 4 K 82 v. ! Okrajno glavarstvo    v Ljubljani   za
zimsko perilo 4 K. Y7 popusta plač uradnikov pri okrajnem glavarstvu: v Litiji 29 K 04 v; v Kamniku 16 K 40 v; v Postojni 26 K 10 v; v Rudol-fovem 65 K 65 v; pri deželni vladi v Ljubljani 1S3 K 77 v; pri okrajnih glavarstvih: v Kranju 21 K 32 v; v Krškem 17 K 47 v; v Črnomiju 19 kron tfi v; v Kočevju 23 K 36 v; v Logatcu 15 K. J. Zidar v Ljubljani, 25c/n najemnine vejno - žitnega pro-metnega zavoda v Ljubljani 93 K 75 vin. Okrajno glavarstvo v Krškern \7c popusiji plač 18 K 11 v. Gust. pl. Pongratz v Zagrebu, darilo 115 K 24 v. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani V/o popusta plač 26 K. Okrajno glavarstvo v Kočevju 1% popusta piao 22 K 47 v. Okrajno glavarstvo v Postojni 1% popusta plač 225 K 62 v. Okrajno glavarstvo v Logatcu V/c popusta plač 15 K 72 v. Jos. Zidar, v Ljubljani, pisarniška najemnina 26 K 25 v. Okrajno glavarstvo v Kamniku 1 % popusta plač 1JS K 56 v. Okrajno glavarstvo v KrŠkem 1% popusta plač 18 K 61 v. Okrajno glavarstvo v Rudoliovem 1% popusta plač uradnikov 60 K 73 vin. Okrajno glavarstvo v Kocevju r popusta plač uradnikov 25 K 70 vin. Okraino glavarstvo v Kranju I';« popusta plač uradnikov 21 K 32 vin. Znesek: 914 K 07 v. Zraven znesek prejšnjih seznamov 112.863 K 58 v. Skupaj 113.778 K 25 v.
C.  Za vdove in sirote padHh vojakov    Iz   Kraniske:    Davčni    urad, Dovje (zbirka Stermole)  116 K. Zadruga   mesarjev    in    preka:evalcev v Ljubljani  100 K.  Banka  »Slavija« v Ljubljani 100 K. Konceptni uradniki c. kr. deželne okrajne sodnije in državne?a  pravdništva  v Ljub>jani rnesto nagrormega venca za umrle-fta višje    deželnosodnega    svetnika Martinaka 80 K. Major Jesasko, najemnina 8 K. Ig. 2are:i   v   Ljubljani povodom svojega c0. ro'stnega dne 15 K. ZT ;rka »Slov. Narod« 15 K. Neimenovan, darilo 30 K. F. M. Schmitt v Ljubljani,    povoc-om  svojega    7.". rojstnega dne 200 K. Znesek 664 K. Zraven znesek preišnjih    seznamov 2220 K 67 v. Skupaj 28S4 K 67 v.
D.  V korist deželne komisije za preskrbo vračaiočih se bojevnikov: 2upni urad. Štanda pri Litiji, darilo
15  K 33 v. Slov. S. razredna dekliška šola v   Ljubljani   dobiček   razstave 874 K 38 v. F. M. Schmitt v Ljubljani, povodom svojega    75. rojstnega dne 300 K. Znesek 1189 K 71 v. Zraven     znesek     prejšnjih     seznamov 35.087 K 54 v. Skupaj 36.277 K 25 v.
E.  V korist deželne  komisije za preskrbo vračajocih se   boievnikov:
Državna obrtna šola v Ljubljani, darilo za julij 38 K. Okrajno glavarstvo v Crnomlju. darilo za julij 23 K 02 v. Okrajno glavarstvo v Postojni, darilo za julij 100 K. Državna obrtna šola v Ljubljani za avgust 43 K. F. M. Schmitt v Ljubljani povodom svojega 75. rojstnega dne 200 K. Anton Kušlan v Ljubljani, trgovec darila 50 K. Znesek 454 K 02 v. Zraven znesek prejšnjih seznamov 10.313 K 31 vin. Skupaj 10.767 K 33 v.
F.    Doneski     iz     nabiraloikov:
Davčni urad v Ljubljani za okolico 63 K 68 v. Davčni uradi: v Ložu 72 kron 29 v; v Idriji 57 v 63 v. Finanč-na dcžclna blagajna v Ljubljani 106 kron. Davčni uradi: v Kranju 109 K
16  v; v v Idriji 10 K; v Črnomiju 35 kron; v Ljubljani za okolico 65 K 34 vin.; na Vrhniki 361 K 50 v; v Idriji 30 K 59 v; v Cirknici 7/6 K 50 v; v Ložu 44 K 50 v. Okrajno glavarstvo v Ljubljani 75 K 49 v. Finančna de-želna    blagajna v Ljubljani    115 K. Davčni uradi: v Tržiču  100 K;    v Rudolfovem    192 K 50 v; v   Višnji gori 95 K 14 v; v Idriji 17 K 86 v; v Cirknici 80 K 18 v; v Metliki    66 K 46 v; v Idriji 15 K 47 v; v Ribnici 80 kron 60 v; v Ljubljani    za   okolico 110 K 54 v; v Litiji 126 K 57 v; v Skofji Loki   49 K 20 v; v   Kočevju 1042 K 21 v; v Kranju 101 K 50 v; v Idriji 5 K. Finančna deželna blagajna v Liubljani 110 K. Davčni urad v Rudolfovem 246" K 54 v, Davčni urad v Loču 51 K 38 v. Znesek 3715 K 83 v. Zraven znesek   prejšnjih    seznamov 17.822 K 91 v. Skupaj 21.538 K 74 v,
G.  V korist   splošnega  voinega oskrbništva:   Tedenska darila učen-cev: Šolska vodstva: Sv. Martin pri Litiji   12 K 08 v;   Sv. Skocjan   pri Turjaku 25 K 41 v; Sv. Gothard pri Trojanah 5 K; Cemšenik 10 K 17 v; Št. Ootard pri Trojanah 3 K; vlože-no pri Kranjski hranilnici 21.000 K. Solska vodstva: Janče, darilo 16 K 40 v: Sv. Martin pri Litiji 7 K 31 v: Cemšenik 4 K 31 v; znesek 21.083 K 68 vin.
H.    Damski - kronskl    zakfad:
Okraino    glavarstvo    v    Črnomiju, ' zbirka za junij 10 K 52 v.                     !
Ke mA Mjega oglasa Mmm Mtopstval
ggŽOEZNATO VM0SKm£^^^/Z!;£
BmT   2 stepenica 2-40 E   ~W*
/ jedFnstven muasEk   nsJbolJb \
#   U SVoJoi    IHHSP^T.z\VllkNJJslfl'JR' i ANALrrfČNcJ^pB^l^   POROOl&IO 1
Hšša
t filmskih topHcali, nova, ki Ima 3 sobe, eno podstreS. sobo, bhrambo za jedila, vežo, veliko svitlo kubinjo s Stedilnikom in kmečko pečjo, dve kleti; poleg majhen zidan hlev in dva orala jodovitne zemlje, z dobro pitno vodo, 20 minut od kolodvora ali od kopelL krasna lega, se firoda ali pa sdda za vet let v na|em. Cenh K 12000 proti gotovini. Posredovanje izključeno Natančnejše se izve nri lastntku T. Jarh, Maribor. Artnr Maliy ulica st. 45.      2637
EHT"   kupuje   TU
Loirro Sebenik.
Sp. SiSka pri Ljubljani.
2459
f7r7Tr^=^Baaaa^aaaaaj^^3^jTi     ««
c7      ^^^^^^^^^aaaaaa^aaaaaaaa^^^  ^^^^      ^^ T3                 ^^^■^HHBBjaaaaaaaaaaaB^^             (&
M. Scbnbert
preje Bilina & Kaschf L]abljanay Židovska nL 5.
pri poroča   veliko   zalogo   ffc^j^ff   In
tfaee-rokavle,  modno blago za
gospode   in    dame,   ra^novrstne   Una parfume, ročna dela ta materijal, hlmrgitao  predmete.     413
Moderna pred tiskar i ja.
Izdelovanje preobleienlh gnmbov. Proti              9
zoboliolo in gnjili zob:
izborno deln|e dobro znana         »
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
U ntrđi dlesno te odstranfvf«
nejirlieteo sapo iz nmt 1 steklenlea s  navodilom K 1*10l
Po pošti se pošilja najmanj 2 steklenld
Deželna lekarna Milana Leosteka v Ljubljani, Bealfava eeata *t«T. 1
poleg Frmc JožefoTe^a jabflejfle^a mottn.
V tej lekiroi dcblrajo zđrtrtla tiđf čluf bo!nišk!h bla^ajn }ut. žele miče, c.kr.tobačoe lorame   in  okr. bol. blagajne v Ljobljanl
Kainaine-nstna in xobna voda. Sunja,   Hrva§ko,   22.   februarja   1908.
Blag. pospod lekamar? Prosim vljudno, pošljite mi zopet iri  steklenice  Vaše  Izborno delujoČe anttsootične melnatne-vateo zotao vode, katera je neprekosljivo sredstvo :     zoper   zobobol,   utrja  dlesno in  od-stranja   neprijetno   sapo   iz   ust   Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom ;     vsakomur kar najbolje priporočaL , '                      Spoštovanjem
■ ,        JVSato Kaurinović, kr. pošte roeitaf
t    \ (^^^"^"^^^^^^^"^^^np^™^"^^^'^'^•^^"■'"^^^•^■■■■■aaaaajnn^BMajBajBaB^innaBni
Stran  10.__________________________________________________                    .SLOVENSKI t*AKOD% dac 96   avgiut* I8#l6.                                                 ____________                                      JJ>5. Stmr
Moderna dekiiftka tou la M*u]«ut
Dunml Hl-i Hint*#rstr«M0 ••                 I
U **la mi kuhaaja In »oapodlfljstv«.                                               I
II. OlM-t»a-rfalavaka aola.                                                                   I
III.  iola sa nadaljno Izobrazbo. ffortalU u ■■*■<*»*••)                          I
IV.  Trajovoko lola.                                                                          8045    I
—5—i-----   Prospekti i*a4a*i.   -------------                         I
I         5 kg mila za pranje       I
I                            v bfcok.zavojčkih                            I
■     trn kak^T^st,  aaraat tt^o   maižaba,   samo 14-10 E. lO°on>   oolo  aa-     I
■                    tronoTO mio t ĆAbričkili 11 kg lael. tebrtftafc 44 E.                  I
I     Za Iskuhanje penla  izborno! Vsaka gospodinja, hoteli, bolaice in trgovci naj     I
■     bi je poskusili.                     Pa&ilja se po povzetji«.                    2689    I
I   Emil   Stlassny,   Mytilie - razpošiljalniea   mila,   j
I           DUMAJ I, Blckerstratse 2.      Tai. IS49.           I
■a^aVB^a^Ba^Baaaa^Ba1Ba^BaVBa^Ea^Ba^B^BlB^BiBa^BC^BKaaiBaaiB^&B%^^^
::     Nainovet&a izbera     ^
1            umctniških in drugih      '
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
£jibiji!ia frescrnoTa rika Iter. 7.
:  G? F. Jurasek :
uglasevalec glasovirjev in trgovec glasbil
¥ Ljubljani, Wolf o?a ulica st 12.
Zaloga ter izposojevalnica
glasovirjsv, piaoin In hsrmor.ijev.
I                                                                                                                                                             i
1071      Ugodna mmena in lOleino jamstvo.           |
^^2« Spadala! zavod za sgta£6**efe ter popra- ' 4S^3PT       = *Ua "eh glasbtL  == 1 ^fTHil^        Dilaiatalc© ▼  „Olasfeeiii raatioi" tor v vsvk
■■■i^^^B^i^^^B^^^^^^M^B^^HMi^BII^HMM^E^HMniflB^HBBK^BIBBaaiBaaaaKKaSF^n^HIV^B^BaaaaaBaiMBBaaaB^HMBHBBaBaaB^B!!
I Ivan Jax & sin
I v Ljubljani, Dunajska cesta 15
■        priporcča svojo bogato zalogo
luoznib kolce,.
M Mi
Imjafej lsm za veztms i M.
p Pisalni stroj i '   plcm« stroji
1 Anton Baiec
u metni in trgovski vrtnar
.                 —~f ■* - • ->^— *• - -»■»;• -n— I32
cvettični salon
r*   samo fofi Jnifo flev. 2.
K         patoff G«vl|ai«k«fla aosl«.      '
I   Mita zal« ntt mn.   i
E' dUnnii ispkn, mm. tnbi U
IMia 19 W [Qli !L M.
^^^Fj^^        vsefa vrst za uraa«, V|^H^^^k     društva, trgovec iU
^N*aa^*^^        kaatiUvM   *U«ai1Jj
LJvMfftaa, Mwmw$M trf itev. 1,
Ceaiki franko                    Ceniki franko.
SLA   AJK   hit^»
i   •#    J&^ (^3 i
Šablona   a   18   monograml,   prl-
mtnia   aa   namlina   P«**«f   aarvl-
ata9   ±ap«a   rabe a   I«   vaak   vrst
parila •• tfablva pri
TONI JA6ER
£jnbKani9 Zidtna ulica štev. 5.
Teodor Kom
(poprei Baaiik Kora)
rafcfivaler ^ H W.w. Mi\& Mvo£av. fer instalater »edovatfflf
Hi PoItansks testa SI. 9.
Priporoča se  si. obCinstvu   za izvrSe-V3nie vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje  z  anglcškim,  franeoskim   in tuzemskim Skriliem z
ashffit-tsmsnfni!!! Mm tf\m\) patnf Ratscbek
z izbočno in pio^Čnato   opeko,   lesno-cementno in streSno oceko.
Vsa stavbtnska  in   gatanteriiska  k!e-rarska dela v priznano solidni izvr§itvi.
Hu ia kuhiaiska onrm Posteklisna psssda
Poprave   točno ia ceno. freraCuni brezplačuo in p«St. prosto.
|S1mv
i modni otelile
: za gospode :
Lfnbljaaa,
Franca Jožefa cesta 3.
Voja&ke in uradni&ke 3 uniforme:
fc.              po meri
^A   v najkrajšem časa.
LHIKUSCH
I Ljubljana. Mestoi trg 15
I          aripor+Ca svojo velik« <sa«r
I ««2ft!kov In 9a>fnenlkov.
I  Pcp»aviia se izvrŠUjCjo to^nu in ifliidno
I   "^    Ziijaničtn uspeh. Tisoč* ilh;j!^ pistm
^T                                               Itobite ob rabi med                                  ttSS
A\      %m    A   Mata W#fH# 99 ure! obliveno prd9kanot ear. ndkađljlvo za
[ ^a^ *p« /*- Pm »rnnf za prsi VMko gUr<£, .„^^ »aa«. R«bt
l   HV   se zuMMjt.   £4i«a krema za prsi, kl jo vsled fudovitega učinka prodajajo
\  fl^r      leka/narjt, dvorae parfumerije itd. Polslcusna pusica K 3*30, velika pusica, «*-A W                    dostne za uspeh   K 8*80.     Razpošiljanje strogo diskretno.
* ■*            i«|k   ar.   a-   ata,   laaaratoHU  Dvamf   IX.,  Uklareraaaaa   •!.
I         tvrdne ^ngio-Jiovak
I ^42                                 ^aioga čevljev
Ljubljana, S^nburgova ulica 7
5« vijuđno na nama da bode trgovina radi pomanjkanja blaga
ter ponovnoga odhoda M$tnika tvrdke na bojifče jačasno saprta.
Za   doze daj   y colni   meri   iskapano   zauoanjs  ^e   tvrd^a
iahva>Ju;e oiiroma ja nadaljno nafaoniteu najieofe priporota.
: Hvati Vlah ~B*jok, 3ušiči, posta Jtfatuljc :
ZallOfllll      Vllalfl
na;bolj ih vinogra8ot }(rvatske, Dalmacije in Xastav!8ne.
Na zahtevo poftlje viorce.                           28ie
lllIlllllItilSIlIIiltlllllllilllElilBlISlllI
Mar A is Eioiisiili! nsiei kapitala.
I,     ĐAffšlfii^VA'1     ^   oralov t rodovi mi   legi,   od tega 35 oralo v   trav-■* lf»mlWa5HwM     nikov in polja in 25 ortlov mlađega gozda.  Posestvo bi dosiIo ? najemu iobre obresti. Cena £>0000 iC
U. RI^€| z vftom t Vinici, v najlepši legi, s krasnim razgledom na BI9fl Pokulpje, zidana, z opeko krita, velika obokana klet, pripravna za obrtnike, trgovce in privatne obitelji. Dvoje stanovanj in sicer vsako do 2 sobi s kuhinjo, hodnik, drvarnica. Seda) stanuje v hiši stalno c. kr. finančna straža in c. kr. orožniŠka postaja. Cena  10.000 K.
tfl      Ajtmrff f     &a   ravnini,   mladi   5  do  25 oralov za ceno po 800 kron
"■"   UUZIU   oral.
[y. VA!ATlAVAfSfVA vP^ano T deieini de^ki, z velikim, dobro W"aVwJIWalW»w»Wlf vzdrianim in lepim gozdom, gospodarskinrri poslopji, pn mestu i mlinom na stalni vodi. Lastna kapela, lastno lovišče. Po« slopie prikladno za samostan, solo, sanatr rij, velike trgovce in različne tovarne, ker bi se dala vptluti električna sila. Skozi po-testvo vodita 2 dobri deželci resti. — Zemljišc£ leži v ravnini, je iz vratno, 'Aure od kolodvora Gradac pri Crnom] ju.
I^mera   260   oralov   y   jednem   kompleksu.   Cena   s   konji,   rogato   živino, gospodarskim! stroji, žitom, krmo in  slamo 300000 K.  —   Pooudbe na graščino
Krupa, pošta Gradac,  Kranjsko.
V naročbo priporočamo
prvi slovenski Icposlovni mesecnik
baterl izba|a te 34. leto.
I inhliflllf Ili   lIMIl"   W#*e  ^0* "oi1** »»tnrfalld 9 LjUĐljDlIjnl   XvUn      Mi«  acjbollže prlpovedBlke,
fi   ir„ "j a=== ■'                peanlka ta kritik*;
1 ifllhlfffHffbf   fflflll"   porota Beprlsftrangko o vieh »tLjIiUliUllSltl   iVUli       v«iae)člli  siovraiUh tu   sto.
=========   Tusu& ln]iievnm botoiOIi;
I fiiklfffftflfi  ^ffinu11   ■* 1* tokov  STOlega 331«t« <tyUP||PMSilI   tV'Ull       o«9» islufanla pridoba v aa*
mmmmm~m**m~~^   "■"     n'^S    iem  BlOTStm   ođlltao   M»t«.
Naroda se:
O0ravni!iv8.1iub.zvona"Liut]liana,KDar]ĐvanL5.
| Cena: Celoletno K9.20, polletno K 460, Utrthiao K2*30
*95- Stev._________________                                                                 .SLOVENSKI NAKOU% aut 26. ivgusU 1916.                                    '                                                         Stran 11.
#"TCS TS?f"^ i^™^   T"^ rde£la« ■••*••»• liiffdrf«*«, •grd, pri-J**     JmmaŠ ^^JCmtmmi Š^f £u^e in ohlaPn* koža vse napake polti odpravi xajam. staropreiskuSen«. dri A. Rixa pasta Pompadour. Popolnoma ncškodljiTO. PoizkuSnja K 1*—, veliki tontek K 3da in, A. *ixa biserno mislio, tekoč ruder, rosnat, bel in naravno rumen,  stekle nica K 3 30    Diskretno razpoSilja ©r. A* R*x    k*sm. labor. »vaa| IZ., fcaJU*r«r-faas« • ■- Zaloge v Ljubljani:    diog. A. Kane, drog. »Adrija«,
Prođaialci koles in mehaniki!
<a    t\c          lahtevajt«  ■§•)   •■ gr*s  ••■Ik  ma l«te IMS •
-gate/V         Jg_^     kslesih,   pncmmattkali  !■   4rmyth   bolesnik p«-
j^Zifffl^iJE/^^1^^l   iceUttaah.    Solidea   ia   aajcenejii    ukap.    Si«veask*
^T^pSpF   ^&TR&)   ^~^~~~~^~        korespOBdencm.        ——___
v_^      \^^f Tnmlin zaloia Ui?< n flntofo streln tu tzrezna fnio»tii. A. VVEISSBERG, Dunaj II, Uatere Donaustrasse 231 III
Aa^nanuo preselitve.
<#Hi Jtfpdistka Jvan^a S^9nar' Vičič i^f-
na^nanja ceijentm damam, da 5e ;# prest lila 5 5i?c;7m
-            modnim salonom ^^^^
^g dam-ke ^labu^e j Pfnsk*  ce*te št   5 na Jfim^ko cm^to jfr. tO visg^o pritiičjm (dr.  J^urtdova ht$aj.
~olidno d*lo.     Fa nadalini obilni voset ?e vbudno D*tooroča.     Cen* nnk*
Kostanjev les, ^re hlode
kupim po najvišji dnevni ceni.
Josip Kralj,
Ljubljana, Franca Jolefa cesta št. 7.
■ji Hj iiji Myyi]                                                       IV^V^P^1 V V
WVWV         W^   waimx]e oeae.   ^p|         ^■■■■■■■■■■
- Tovarna goltva J. 1 If a glas f
s              Ljubljana, Kongresni trg št 12.    13e     |
i lima zaloga poil?a!
szs    za ipalne In feilllae   iobav taloao  ta gofposka    so vv    tobe.   Preproge,   sastorll,   modroci  na viiaal     SS
xx_________________________lxx
KXXXX1'     Wm~   M«l»omtoeUe blag«.    "^1   gJxXXXXl
Svoje častite odjemaice
vi] ud no prosim, da se na? pri nakupu oroija tn municije vsakdo ukaže s posebnim dovođenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr driavm policije v Ljubljani, da ima pravico do oroija in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjemf ne smem prodati orožja ah muruaje, kakor tud* ne popravljati orožja.                                                   t
Za Časa vojne se cemki  ne razpošiftajo,
bran Sevčik puškar in trgorec z oružjem v Ljubljani.
I Mnfli zitai MM * mirni
otroških vozičkov
m\  time.
bBP M-Pakl6
I Franc Furlan *
*            inliiii fastlmfon rtm            i
I kljDčavnlčarstvo | ? zaloga šteđllnlkov *
|                   Mnahala:             125 |
I ^fmbrožev trg šlev. 9. •
1. AGHOLA
f Ljuliljii Onnajska tesli 21
Velika zaloga
steklenine, porcela-na; svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov
Ud.
gosiilntska in kavamar-ska namizna posoda   |
po nainlžiih   cenah. ]
i
rl______Cstan»vt]eiio184i.______liHI^B amo barvarstvo I
ter kemično čišćenje in snaženje oblek.
-  Apretura sukna.  ..
! JOS. REICH"
B PoHanski nasip - Ozka ulica R. 4. ■ I    Sprejemališče
Selsnbargova ulica št. 3.
■ J Postrežba točna. Solidne cene. ..
NAJBOLJŠE PERILO
K
uiiiijui CJ. HA MA NN m\ni
Sola Legat v Maribora
ob Dravi, (Zaaaknl atel »avod ma steaografifo, stroje- In pravopisne,
l*a4WMtwa IUL)   Začetek   jesenskih   kurzov   2.   oktobra  1916.   Obširnejše prospekte daje nstooj ravnateljstvo zavoda, Maribor, VlMtrlOffhOl ulica 17. I.
Govori   se   lahko  vsak  dan  od  11 —12  ure,  tuđi  ob  nedeljaii in praznikih.
ki  so že  delali  kot delavci  pri  peči,
■    ■     —   se sprejmejo v stalno službo.              =
Stroski   za   vo&oiao do zoeska  10 K se povrnejo.   PobliZaja   pojasnila pismeno
ali ustmeno y
Ankerbrot - tovarni, Dunaj X., Absberggasse 35.
MF~    Nad 50 let  ob stojeća    ~^tg             I
parna barvarijainkemično snaženje oblek i
^^^ apretura sukna ^^^   I
Llnbllana,      Antfln Rflf        Gllnce,      I
SelenburgoTa uL 6.       ItltlUll O^V         Barska ulica 46. I
H                                                                aS4d         •^■^^(^M^^^^'aT^a^^^^^f^^                                                               ^4
I     Postreiba vestna in točna.                               7?a}aiž]e cene.     8
Po Najvišjem pooblaščenju Njeg.  *$ge ces. in kralj. Apost. Veličanstva.
Izvanredna c. kr. državna loterifa
za Yojnoskrbstvene namene.
Ta  denarna  Boterija ima 21148 dobf&ov v golo-
vem deoarjn ¥ aknpnem zneskn 625.000 bron. Glavni dobitek znaša   200aOOO   KI^OBf ■
Zrebanje bo javno na Dunaju dne 5. oktobra 1918, Srečka stane 4 krone.
Sretft« ■• dobivalo pri oddelhn sa dobrodelne loterife na Dcnain, XH.f Vor-der* SoUamtsstrasae 5, po   loteriiah, tratikah.   pri   davćnih, pošinili, brzojavnih in ±ele*nt*kih nradih, pri mentalnlcah Itd.  f^r^lsi nacrti xa kupca srečk sastonl. — Srećke se poiU|aio :;oštnine prosto.
Od c. kr. generalnega ravnateljstva đrž. loterij (odđelek za dobrodelne loterije).
4r      Brez konkurence!      ^
F. L Popper čevlji
g           za gospode in gospe so nogam
^             najbolj priležni, lični in najboljše
m              kakovosti.    Naprodaj   samo   pri
\ JULIJI STOR, Ljubljana
^             Prešernova ulica št 5.
^k      Gojsserski  čevlji  xa turiste, higijenični ^k    čevlji za otroke in Lawn - tennis - čevljL
)
LJUBLJANA
Prešernova nlica šfev. 3.
Največja slovenska hranilnica!
Koncem leta 1915 je imela vlog .   .   .   .   K 48,500.000 —
Rezervnega zaklada........„    1,330.000-—
Sprejema vloge vsak đelavnik in jih obrestnje po
411   O U   o
brez odbitka. Hranilnica je papUarno rana in stoji pod kontrolo
c kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domaće branilnike.
roMja m Mljlli« tai pMtop|a m Kraalskea proti 57, Isvm ■>«■!■!» pa proti S'/«'/. •brestm ia proti najnaaf ——   t */, ovtrom '/«% o^pl«č«vaa)a m dolg.------------
Stran 12.   _______________________^____________            JUmmsU MfOD". *m n. m^mtm. mm._________'"'                                                       1,96 stev.
I    Stanje fcnanrih vtog na kuj. in tek. rata 31.*c |0tSe_____—   fHB           ^1»___u                          v         Stu* 4a. **oa Dm. križiće 30. jnnlja 1916:
::       K 268*243.478—.        »                  O. kr. 1^    Pt*^.                  u        K 119,818.048—.         »
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
I  Centrala u tauja. — Ustanottjou 1864. - 29 pMMt    fltf fc* W. Mn Bfr (f M JUmtt famU").                     MaBIć kapital in restm 65,000.000 kron.
I                   Preskrbovanje vseh   bankovnih   transakefj,   n. pr.:   Prevzeaanje ^mmmnšk vtog   na   hninilnc                Najtculantnejle izvrSevanje kntlh MrtMl na vsch tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kti-
I     knjtttce brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnira vedno ugodnim obre-                 ponov  ia izzrebanje  vrednostnih  papir jev.  —  Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujin novcev.  —
I     štovanjem. -~ Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodaianje vtOtaooMfc               Hajemodaja varnih »redalov samosbrambe (safes) za ofcnjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, Pstin,
I     popirte* strogo v okviru uradnih kurznih poročil.   —   Shranjevanjc in upravljanje (đepoti) vrednostnih               dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opr*Ylll*C0 c kr. razr. loterlie Brezplačnai revizija izZre-
I     paplrjev m posojila nanje.                                                                                                                                        128                bmnib vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Isplatila ta aakaslla ▼ Amerlko ta te Amerike
I     U»tMiea«j Hi pismena pojasnila In nasveH • vt#h v baniRt strafc«   ■pađalsctli trMsafcetJali vsakelar braapiaene).             —i 1a#|a¥fc»i Proaietaa banka LJabljana* — Teteloa *t«v. 41
Absolusntinjo
trg. tečaja, katerega je dovršila z oditko ter
je  zmo2na  vseh   pisarniSkih   del   IMe   prl-
aterae službe.  Gre todi  na deželo     2698
Cenjen«   ponadbe   pod   „Vestna 2698"  na
upravništvo .Slovenskega Naroda«.
Odda se t najem takoj ali pozneje 4 orale
zemljlšča
z vsemi  potrebnimi  gospodarskimi   poslopji in stanovanjem  in to v blizini mesta Ljubljane.   Jako   pripravno   za   gostilničarja   ali kakega druze^a obrtnika-         2662
VpraSati  je  v upravnistvo »Slov.  Naroda«.
jp   5 vinarjev
ff^T^k   (Ia dopisnico)   st&ae  Vas  aoj m^r   ^1   ^ITB1 katalog, kitere^a se Vam
'""^*1       Prra tovarna nr
Ja torad, l i. kr. dior. drt^, Pfest (Brta) 1466, Ccito.
Nikljaste ali jekiene ankarice K 6, 7, 8, ŠvicarskeRoskopfankarice K 7,8,9, vojno-sporninske ure iz niklja ali jekJa K 11, 12; armadne rad'ieve uie \z nikla ali jekla K 12. Masivne srebrne Roskopf ankarice rern. ure K 19, 20. Budilke, stenske in stojne ure v veliki izbiri ro nizkih cenah. 3 Ictna t5ism«na garancija, PoSilja co rovzetja. If^ki kairfki. ZanecjtTa doToljena *«! se *or« Intr.
JOS.  PETELINC-A { „CLiitzner" In fyAfranac< so res najboljši     i sa rodbino in obrt,   (štikajo)  veiejo,   (krpajo)  mašijo  nogavice   in perilo.    ?
g       Naslov za pisma:                                                g                                   ■■■■•■                                               ?
*" JuJfiBlit.LjlMini    ^1021 tovarniška zaloga v Ljubljani, za vodo,
St. Petra nasip st.  7.   —^— blizu frančiikan*kega  mostu, 3 hifta, levo. ———^
Krasne nmetnlške i- vofne razglednice
i|             M. Tičar, Lfjubljana             1
2 *                   I. specijalna trgovina in založba razglednic                   ~
? ^                                              na Kranjskem.                            625                 ^.
Sot dobavitelj paikinlh koplt za c kr. armado kapajem
orehov les
v vsaki množini po najvišji ceni.
Kunstlerf Litija.
22 let stara, z večletno prakso v me-Šaoi trgovini, zmožna slovenskega, češ-ke^a ia nemškega jezika  ter strojepisia
na »OHver«, teli premeniti mesto
V mekoo ali manufakturno trgovino. Ponudbe   sprejema   V.   PaleČek,  Qo
renfavas nad Skofjo Lobo.
Rapujem In prodajam ali v ko-l mlsifon vzamem samo        I
starinske stvari!
In tuđi              ini
staro   zobovjej
: H Deroanc. Mm in starini
{     Frančiškanska ulica št. 10, Ljubljana.  I
Bližojo se velibi dnevl srede!
V tem do 1. letanaria 1917 isfrobmal fcodo §Uyb1 toMUd slo4#-
čih izbornih srotk s
)(0t3i srtSk £?str. riceega križa     .   .    .    MfctM in SOt.OM kron
Inrlkik srcu......    200.000,  400 000 ia 200.000 frank.
V/% ztmljiških srečk iz leta 1830    •   .   .      00.000 in   00.000 kron
3% znljiskih srečk 11 leta 1889    *   •   .      00.000 in 100.000 kron
17 irobanj nako loto I Svota  glavnih dob i tko v 1. 1917: 3,230.000 kroa oziroma frankov.
BV   Mesećni  obrok samo  E 7"— ozlrona E 3*79-   ""^1
Trn mrmth.9 ima{o trajno  dtoarao vređnost in f«   tsfvfca domari« kak#r pri lm '            torl|aii   ▼ slu£a)a  n#ixtrebaoia   lzfclj»£«wa I  —   ftahtermft«   »r<Mpl»ćm<
pefasnilo tn Hp-alnl nacrt, httlte s naročitom i                                       2414
Srečhovno zastopshro 1. LluMfaaa.
/V L 1   U 11 L    DtVAu£/lllI\2eti stroko?njak c kr. đei. Mtfi«t
j^          Ljubljana, Kongresa! trg 15.
JJCJ^VT             Ffajvečja in   najsposobnejšt   tTTtflu   in   izposojcvtfrict
^■ft'Ttt^* *lavirJev ta harmonijo?
fl^VAV       na ja^n Avstrijc.   —   Tolikanska salon voofa ^^^^HH^^            ffUsboaofa orodfa, strma Ia nnniksHI*
^^^^H                Eđinl zalotaik H^ornih in komornih tvornic: Msen-
^^^Bk                  dorfer, Hflizl & ffeitrmann,  FOrstcr, Elirter,  Gebrflder
Stin§l, Rod. Stclzhimmcr,  Czapka,  Uraberger ft Gloss
Hofmaiin  in Hofberg ^amerikanski harmoniji).                                  ^^^^m
ObroU od ■ 19*— naprej. NajbogatejŠa i zbira v vseh                    ^^^^^^^nw
modernih slogih in lesnih barvah   Oplejte si  klavirje z               ^^^^^^^H^
angleško   ponavljajo'o   mehaniko.   10 tetsa   postavno      ^^^^^Bn^n^n^n^nB obvezna garanciia.  Hajannina  na>ni^ja.   !■■— na i-   ^^^^^^^^^^^^^^H ugodaejša. Vfla4«vaBte ter popravila strokovno in ceno    ^^^^^^^^^^^H^P Ker imam  zgoraj  navedene  prve fabrikate tiklfvtao !•     ^^^^^^BB^^^^W fam  za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupotn falti*   ^^^^^^^^^^^^^^^^ !   tlkator in  navidezne^a  npof«hiaM   rri  kričačih, ki se   ^^^^^^^^^^^^^^m i   drznejo  govoriti   o   „dobrem blaga",   dasi  nimajo ni   ^^^^^^^^^^^^^^M jednega pomembnega fabrikata v zalogi.              ^H^nHHnHBlHgBV
; Pozor gospodlnjo!
| Trfotoo o M#|oai ta zoloalavo
KARL  KUMAR
m» Po^aJSar>jewei trga
priporočam     cenjenim      gospodinjam
==   avojo zalogo   =
čobnlo
po aafali|l tmmvml ooaL
I Ivan Bizovičar I
I unetni n trgovski vrtlar I I         Ljublran«     ^ I
I Kolezijska ulica št  16 I
I priporoča svojo bogato Opremljeno I j
■   Trtntrstro   ter    oknsno    izdelane I <
■            vence, šopke ii trakove.         I
■     ^^—^^       ::       Izposoievanie      :: ■
■ ^■^ ob vrtoaikfli o*rlb I ■^^^■^^a dre^orao  cvotlioo 31 I^^^Bakater   ta«   aatlft-l IV^HVaotio dekoradiako I
■  ^^ ^^ ovoflloo sa ivoraao I I                  s    Ia balkoao.    si
I                       V sako vrst ne    sadike    do ■
I                       naj2lahtnej5ih   cvetlic   in ■
■                          zelenjadi. Sprejemam na- ■
■                          ročila* na deželo. Vsa na- ■
■                          ročila se izvrSujejo točno I
I      ^M ^^                 m solidno.            I
I     ^^B      BrsoJaTkt: I. atm#vi4ar, I ] l^lv       v  vrtaar, MmMfaM.   s |
I -s Tovarna jal Baff, laka ia ii=|
I BRATA M EBERL ]
;         Proda jalnicas        HnhlilM           Delavnicas         S
!   Miklošičeva   ulica  ŠL 6.     Ljllill] 011(1       Igriška ulica štev. 6.    3
1          nasproti hotela „Union".          —             —                     Električna sila.               jj
m MrfWTgTfgTTgnT¥¥tgHgj|flagas^ggggg^aggggBgnpftgn a^^^^^^tjLj^lgA^fi domsko in otrošlio Konfekcije zelo solidne tvrdke                            9
NI. Kristofič-Bučar
Ljubljana,  Stari  trg   štev. 9. — Lastna   hiša.    I Ma|aovo|io      IT    KOSTUME    im      Najnovejša        I
wkw iifliBi ■ "•**•■ j°p« ■ on vi ■  1
if I 11 § p Zalne — domaće obleke |B O 11 II 1 lm I II M\. Porilo, čepiće, športne || n 11 U | HlfvJiH  bloboko In stezolko.   llllIMn    |
OM otiđite m olileke za Miti
Uflienlćao parilo  !■  drage  potrebščine  za novorojentko.   1
Iwm~ Pošilja na izbiro tuđi na deželo. "•■  !
! Kmetska nosolilnlca Hubllanske okolice o Uubllani.
obrestvje hranilne vlogc po astik Rezervni zakbi tu) X 900.000.
brez odbitka rentnega žavka. Ustanovljena leta 1881.