PICOLETA R EC JE DELAVSKI LIST za MISLEČE ČITATELJE Glasilo JugoNlovanake SofialiaiUrnc Zveze in Prosvetne !>U iU-e OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 1825. Entered m iltar, D*c. t. 1M7, «I Um p—t *tk» M tkkef, It-Ih. Ac« oI Cmkum o« Marek t. IMt. CHICAGO, ILL., 2. SEPTEMBRA (September 2), 1942. r*ubli»heU Weekly at 2301 S. Lswndslc Ave. LETO—VOL. XXXVII. Ali je sloga med unijami AFL in CIO mogoča? Sovjeti izgubili v treh mesecih 600,000 mož Sovjetska unija j« edina iz- sure je objavil, da je sovjetska armada izgubila v prvih treh mesecih letošnje Hitlerjeve o- Vlofa Brazilije v roj»»», katero )o napovedal« Nemčiji in Italiji koncem • v«n»ta je večja, kot si tuartikdo domneva. To jo rasvidno i> Muttolinijevef« ir Hitlerjevega č»»opičja. Na »liki na levi jo hraaiUki predsednik Varga» in na deani general de Moura. Položaj po prvih treh letih druge svetovne vojne HITLERJEV SEN PO OSVOJITVI EVROPE DOSEŽEN, NI PA ZMAGAL. OBRAČUN Z ;NJIM PRIDE. — OSISČE IMA SEDAJ SAMO ¿¡DVE KOLESI. — BERLIN IN TOKIO. RIM IMA LE ŠE PODREJENO VLOGO Ta mesec se bosta v Wash ing tonu vršili dve važni delavski konferenci. Na eni se snidejo zastopniki CIO in AFL, da potipljejo drug drugega, akg je sloga med ^ ^ WB ^^ njimi mogoča Veliko unijskih voditeljev je mnenja, da j me7Va^é»ñ¡¿k"h de^T * . USpeha ne bO. R00Sevelt Želi, da bi bil. *M)o .ovjetske cen. ne gre. Delavstvo je v vojnih naporih glavni faktor. Ono producirá. Delavstvo gara Toda nekega dne, ko se bo sklepal mir, bo morda to delastvo brez besede. Ce se pravočasno zedini in sporazume za svoj mirovni program, ga ne bo mogoče ignorirati. • Baš radi tega se bo vršila konferenca predstavnikov angleškega in ameriškega delavstva 2ol, da bodo na nji le zastopniki AFL. Eksekutiva AFL namreč ni bila zato, da bi imeli na tem sestanku enakopravnost tudi zastopniki delavstva iz Sovjetske unije, in niti ne, da bi na nji sodelovali predstavniki CIO. A sestanek se bo vršil vseeno. Angleški delavci upa;o, da bo imel dobre posledice, kaj ti če lih ne bo, bo delavstvo na prihodnji K. . / * 1 »• l i- . i ,fl obeta si, da jo letos porazi • mirovni konfrenci se bolj brez vplivnega zastopstva ka-¡ kakor s¡ je obeUl dm „ \oZgQm kor pa je bilo v Versaillesu Na ameriškem unijskem' gibanju je največ ležeče, da se to ne zgodi. Angleško in rusko de lavs tvorbo sodelovalo, ako se z ameriškim delavstvom sporazum pravočasno doseže. Ni namreč zadosti, da hočemo le zmagati, nego moranlo tudi vedeti, kakšen mir hočemo, kadar bo yoine konec. Delavski praznik -njegov letošnji V. • pomen in znacai V ZED. DRŽAVAH SEDAJ VEČ DELAVCEV V UNIJAH KO KDAJ PREJ. — PROBLEM SOLIDARNOSTI NEREŠEN. — POMANJKANJE RAZUMEVANJA ZA POLITIČNO AKCIJO tensive 600.000 mož in v vseh septembra ne bo delopu>ta, ne- Pravili «o, Ptembra v SDC. pile od 7. dec. do konca avgusta nad 440 ameriških in za vezni* ških trgovskih ladij. Okrog 2,-400 mornarjev in potnikov je bilo ubitih, ali pa utonilo, in nad 13,200 pa rešenih. "Ne poslušoj druge ko mene" Pakt. ki je presenetil svet izigravaj je vlade druga proti drugi, tožil neiskrenost angleške m francoske vlade Stalinu, in tako se mu je po zaslugi Pariza in Ix>ndona, pa tudi Moskve, iposrečil eden največjih trikov: Nekaj dni pred udarom v Poljsko je sklenil z Rusijo desetletni nenapadalni pakt, in jo je sklenil njen odbor J. L. Le-'je sklenil njen odbor J. L. Le-wisu na ljubo, ki je v sporu to so bili po izjavah tedanjih ob enem pridobil za propagan- vladnih faktorjev v Angliji in Franciji le incidenti, ki se jih lahko v bodoče prepreči, pa so začeli romati k Hitlerju in poledica je bila leta 1938. tako-zvani monakovski mir. Darit-veno jagnje v njemu je bila Če-hoslovaska. Ni pomagalo. Pred njo Avstrija, za njo še tisti del čeho-slova.ike, ki je ostal saj na papirju svoboden, pa Memel, (*dansko in tako dalje. "Firerjev" načrt To, kar se je godilo one dni, ie bHo "vse po načrtu", kakor ga je Hitler zamislil. Delavsko gibanje je v bratomornem boju omagalo, v Franciji so prevladovali velekapitalistični interesi, v Angliji pa toriji, ki do proti "imperialistični vojni" Anglije in Francije. Tako se je rznebil strahu pred armado Sovjetske unije, o kateri je dobro vedel, da ni zgrajena kakor hiša iiz kart, a jo je vzlic temu vendarle precej podcenjeval. Hitler pakta z Rusijo ni nameraval držati, kakor ne nobene druge svoje zagotovitve, ki jih je delil deželam križem sveta. Tudi Jugoslaviji je prisegel, da hoče z njo le prijateljstvo, (Nadaljevanje na 5, strani.) Semee Walter Dimplema* v Chicagu, ki je v tej deželi že 21 let ne da bi poskušal dobiti državljanstvo, je o ameriški armadi žaljivo govoril. Sledil je te-pež, Nemca so zatoiili in bil je kaznovan na $400 globe. V časih kot so sedanji ni varno stresati besed tjavendan. Neki rojak v Chicagu jih je, pa so pričeli o njemu poizvedovati zvezni detektivi. Mož ne misli nič slabega, a bi le lahko prišel v zagate. Erich Deibel vTiemčiji je bil 16. avgusta obsojen v smrt zaradi "zločinov c radiom". To V Bnt* na Moravskem je na-j je kar pove Frankfurter cijska oblast usmrtila pet čc- Zekung o njegovi smrti. Ne-hov, ker je dobila orožje pri dvomno je preknšil naredbe o njih radio aparatih, ali pa poslušal Unija UMW v Minoitu letos ^povedanejK^taje in potem ne bo noslala delegatov na hm- komu pravil kaj je čul. , vencijo 010 v tej državi, V. se NemAke ameriškem podmornice so ob atlantskem obrežju, Froncozi se ne pokore Nemška oblast v Parizu fran- u . . . . ... "¡roških delavcev ne more "pri- Murrayem in drugimi voditelji pnkviu k p,^.. ne 2 ^¿nj^ mi, ne z obljubami, ne s smrtno Druiba Todd and Rrttirn v kaznijo. In ko so naciji v neki Michigan Cityju, Ind., ki ope- delavnici postavili francoskim rira veliko municijsko tovarno, delavcem Nemca za "bosa", jih je sklenila pogodbo z unijo in je vseh sto pustilo delo. priznala zaprto delavnico. To je---— za organizirano delavstvo velika zmaga. Zvezni kongre* se pripravlja po jesenskih volitvah sprejeti na red bo za poklic v armado fante, ki so 18 in 19 let stari. Sedaj kličejo v vojno službo že oženjene moške do 45. leta starosti. Kolikšna je ameriška armada, je vojaška tajnost, a ceni Sedanja moč unij Delavstvo ima vzrok praznovati ta svoj delavski praznik, ki sicer ni mednaroden, kakor je socialistični in komunistični prvi maj, a vendarle veliko pomeni. še nikdar ni bilo v Zed. državah organiziran tolikšen odstotek delavcev kakor sedaj. In moč unij še vedno raste vzlic ogromnemu nasprotovanju p rotita rsk i h interesov ter izkoriščevalcev vseh vrst. Ameriška delavska federacija. ki je do ustanovitve CIO veljala za glavno predstavnico a-meriskega delavstva, se sedaj ponaša, da ima že nad šest milijonov članov. Po prejšnji vojni je padia na kake tri milijone članov in še bolj pa v zadnji krizi. Sedaj je večja ko kdaj prej vzlic temu, da je zrasla ob nji druga mogočna unijska zveza — CIO. CIO uspel v svoji nalogi Ta tekmovalna skupina ima tudi že kakih šest milijonov članov. Njen glavni uspeh pa je v tem, da je postala to kar je v teku kakih petih let, in da ji je uepelo organizirati delavce v masnih industrijah. Radi tega je bila tudi ustanovljena. AFL *e je zanimala večinoma za iz-učene delavce, ne pa za one milijone, ki so zvani po angleško za "common labor". Ti tvorijo ogromno večrno. OIO je posegel mednje s svojo organizatork no kampanjo v avtno, earo-plansko, klavniško, rudniško in v razne dnujre velike industrijske obrate ter uspel. Ako bi mu n (Nadaljevanje na 5. strani.) Na delo v Nemčijo, ali pa stradajte!" Ker Nemčija vsled ogromnih vojnih naporov potrebuje sto-tisoče novih delavcev, jtiih išče v vseh okupiranih deAelah. Grkom je naročila: "Zdravi mo-Aki in ženske, ako hočete dobro jesti, ¡pojdite delati v Nemčijo. Ako nočete, pa stradajte doma." / Ženske tirane sedaj povsod tudi v "težka" dela ZOIt.MK pride po Delavskem prazniku 7. septembra na agitacijo za Proleiarca v GIRARD, OH 10. »n v sosedne naselbine. Vse prijatelje tega lista v ondot-nih krajih prosimo, da Rode-•ujejo z njim pri njegovem «Kitacijskem delu kolikor največ utegnejo. Le ge njihno pomočjo mu bo mogoče uspeti v svoji nalogi. Ko je Hitler ob prihodu v vlado izjavil, da morajo ženske ven iz industrije in uradov, ter 1« posvetiti gospodinjstvu in negi otrok, je dobil mnogo odobravanja med moškimi tudi v demokratičnih deželah. Firer-jev namen je takrat bil z manj-iati brezposelnost s tem, da se ženske odslovi is tovarniških in pisarniških služb in se jih primora roditi otroke ter delati "sa dom". Tudi od neporočenih deklet je sahteval, da naj ima* jo otroke, in ob enem isdal odredbe. ki so določale, da so ne-iakonci enakovredni s zakonskimi otroki, s Njegovo geslo, da so ženske ustvarjene sa dom, je obvelja-1 lo le malo časa. Sedaj je v Nemčiji primorana vsaka žen- I vljuden, "gentlemanski" način. ska, ki ni privesana na kmetijo, iti v tovarno in mnoge tudi v rove. Delajo na cestah in kjerkoli drugje potrebno. Hitler jim skuša olajšati breme s dovajanjem tujih delavcev, za-tU i njen cev iz okupiranih krajev in s vojnimi jetniki, toda njegova ogromna vojna mašina potrebuje milijone ki milijone rok, in tako je Nemkam ie naprej ukasano delati sa "očet-njavo" kjerkoli jih potrebujejo. Enako v potrebi sa ženske moči v industriji je Anglija, ženske še niso šiloma "drafta-ne" sa delo v tovarnah, kakor so v Nemčiji, a so vendarle pri-morane vanje, čeprav na bolj Tudi v Zed. državah, ki so v vojni šele dobrih osem mese-vabijo ženske v marsrkak cev. obrat, v katerih so prej delali edino le moški. Na primer, v aeroplanskih delavnicah okrog Los Angelesa je uposlenih že nad dvanajst tisoč žensk — prej nobene, razen v pisarnah. Pred nekaj tedni se je nekdo o ženskah v industriji jako nelaskavo izrazil. Dejal je, da se bolj zanimajo sa "mežikanje" (in flirtanje) kot sa delo in vsled tega motijo še moške, da manj producirfejo. V ugovor temu so*se oglaaili mnogi ravnatelji, ki isjavljajo, da to one prav tako dobre de- lavke. kakor moški, in pri deli-katnih strojnih operacijah pa boljše nego moški. In vsi pravijo, da so ženske prišle v industrijo "to stay". Namreč, da bodo saposljevane v nji tudi po vojni. Kongres angleških delavskih unij se je selo potrudil varovati v tem položaju koristi obojih s tem, da je uveljavil enake plače sa enako delo ne glede kdo ga opravlja. In pa, da mora bodisi tovarna ali pa občina skrbeti sa nego otrok, kadar so matere na delu. 4 Enako načelo imajo ameriške unije, posebno unije CIO, ki so uveljavljene v masnih industrijah. leta vojaštvo ni več uporabljano za rušenje unij in za pobijanje stavkarjev, in zvezni predsednik velja za iskrenega prijatelja unij in delavstva v obče. Pomanjkanje solidarnosti Vzlic vsem tem uspehom na organizatoričnem polju pa trpi ameriško unijsko delavstvo in s tem vse delovno ljudstvo na pomanjkanju solidarnosti. Ker AFL ni hotela sprejeti načela industrialnega unionizma, in nekdo je v zrelih razmerah s taiko akcijo moral pričeti, so se nekatere unije AFL od nje ločile in ustanovile novo zvezo, ki jo imenujejo Kongres industrialnih organizacij. To je pomenilo ne samo razdvojite v, nego neMeto jurisdikcijskih bojev. A CIO je bil potreben in grešila je AFL, ker je hotela vztrajati pri stari tradiciji cehovskih organizacij. Ta boj med CIO in AFL še traja, a vzroki zanj se manjšajo in izginejo čim se bi posrečilo pridobiti obe te skupini v sporazum, ki bi jih odpravile. To se seveda laglje zapiše nefco stori. Vendar pa se bo ta mesec vršil sestanek, na katerem bosta delegaciji AFL in CIO — na priporočila predsednika Roosevelta in posebno pa na zahtevo delavstva v splošnem razpravljale, kaj je mogoče rtoriti, da borba med njima preneha. Optimisti menijo, da bo ta sestanek prvi mogočen korak v enotnosti. Drugi so skeptični. Računajo na Johna L. Lewisa, ki je bil v ospredju graditve CIO, a sedaj pa mu je nasproten. In računajo na druge ovire, rzmed katerih so največji vprašanja jurisdikcije. AFL hoče delavce organizirati v splošnem po strokah, OIO jih vabi v indu-strialne unije. Vrh tega so tu se razne druge unije, ki ne spadajo k nobeni zveel več, n. pr. unija tiskarjev, unija ILGW, pa se mnogo drugih, o katerih pravijo, da štejejo nad milijon čla- (Nadaljevanje na 5. strani.) Ljudje cenijo vrednost svobodnega časopisja šele ko ga izgube V okupiranih krajih v Evropi izhaja nešteto podtalnih listov. Nekaterih se tiska komaj po 50 izvodov, drugih po par sto do por tisoč. Ni mogoče drugače. Eni so tiskani na mimeograf, nekateri pa imajo sredstva že tako razvita, da izhajajo v tiskani obliki, in s slikami. Vsakdo, ki vanje piše, ali jih stavi, ali razpečava, tvega življenje. Kogar zalote pri tem prepovedanem tisku, ga kaznujejo fašistične oblasti s smrtjo. Večina velikih časopisov v okupiranih deželah, kapitalističnih tendenc, lahko še izhaja. Tako je tudi v Zagrebu, Beogradu in v Ljubljani. Le opozicionalni tisk jt res prizadet. A zadušiti ga ni mogoče. V tej deželi takšno časopisje lahko še svobodno izhaja. A kakor tam, ljudje tudi tu rajše slede časopisju reakcije in izkoriščevalcev, kakor pa svojemu "revnemu" delavskemu tisku. Mnogi unijski časopisi na to opozarjajo in kličejo delavstvu, da naj se oklene svojega tiska sedaj, ko ga ima. Kajti če ga izgubi, se bo tudi ljudstvo te dežele pogreznilo v tragedijo kakor so se zasužnjena ljudstva v Evropi. Laglje se je boriti za ohranitev svobode in za njeno izpopolnjevanje, kakor pa se vojevati, da jo pridobi nazaj, kadar je izgubljena. Pröletarec, SeptemM 2, 1942. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Juyoclovanika Delavska Tlakov«« Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Z«*linjenih driavah ta celo leto $3.00; &a pol l<*U $1.71; a« črnin leta ll.OO.a Inoz*»matyo: ta celo loto $3.50; s« pol leta $2.00. V«i rokopisi in oglaal morajo biti v naàem uradu najposneje do ponduljka popoldne ta priobéitev v številki lekoéega tedna. PROLETAREC Publiahed every Wedneaday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.. Inc. Established 1906. Editor_____________..__ Bitaineaa Manager. ......................Prank Zaits ----------------Charlee Pogorele« SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Montha $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Six Montha $2.00. PROLETAREC 23U1 S. Lawndale Avenue * CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 JOŠKO OVEN: * RAZGOVORI Danes, ko to pišem, je nede- pozabiti. "Vidiš," je rekel, "ka-Ija. Lep, hladen, soinčen dan. dar se vležem ponoči v posteljo Zjutraj, ko sem delal okrog hi- in čutim mehko blazino pod Ke-Ae, sem prvič začutil, da se že boj, nemorem vrjeti, da je res-bliža jesen. Rože, katere so niča. T* ipniti e moram, kajti ele Hkozi poletje, so uvene-' vedno se mi zdi, da dežuje in le, in tiste, katere cveto v Je- da ležim zunaj na polju." Ali so protesti proti nezadostni zavezniški pomoti Huftiji upravieeni? "Sovjetska Unija ima devetdeset odstotkov borbe z Nemčijo na svojih ramah, ostali zavezniki pa le deset odstotkov," pravijo v Moskvi. To razmerje se jim zdi krivično in — nezavezniäko, četudi javno in uradno ni tega izjavüa ¿e nobena sovjetska avtoriteta. Toliko bolj pa to povdarjajo mnogi inoaemski časnikarji v Rusiji, in pa njeni prijatelji v Angliji in v Zed. državah In kajpada komunisti, ki z drugimi vred sklicujejo shode, na katerih zahtevajo od Londona in Washin&tona 'second front", da se saj malo razbremeni sovjetsko armado. Le land Stowe, ki je v Rusiji poročevalec čikitfkih Daily News, zaveznike v izdaji od zadnje sobote Še posebno svari da L odlašanjem izdatnejše pomoči Rusiji privabljajo Hitlerjevo zmago ne le nad sovjetsko armado nego nad vsemi deželami ki so z njim v vojni. Tudi on je za drugo fronto in pobija argument — baje je tudi Churchillov, da zavezniške invazije na evropski kontinent ne bo, dokler se poveljstvo ne uveri, da je za njen uspeh vse zadostno pripravljeno. Leland pravi, da utegne tako stališče imeti Usodne posledice. Njegovo mnenje je, da tudi ako bi zaveznika invazija ne triumfirala, nemreč čeprav ne bi zmagovala, bi vendar zapeljevala par milijonov nacijskih vojakov in ogromno njihovega materijala. Tako pa je vsa nemška sila obrnjena v Rusijo in tja gre akoro ves njen bojni materija!. :a ; Sovjetska armada je v lanski in v letošnji nemški ofenzivi utrpela ogromne izgube. Seveda, tudi nemške segajo v milijone a treba je upoštevati, da nemška armada zmaguje ves čas vsepovsod in da ji služi vsa okupirana Evropa, vlada v Vichyju in nevtralne dežele, kot so Španija, Švedska, Švica, pa neposredno tudi Turčija bolj kakor zaveznikom. Hitlerjev letošnji naval proti Kavkazu je desperatni poskus priti ne samo do oljnih !>olj, nego ¿drobiti hrbtenico sovjetske armade in s tem Rusijo izb iti iz vojne. Ali bo potem Angležem in Američanom laglje premagati Hitlerja kakor sedaj, ko je ruska armada še na pozorišču. vprašuje Leland Stowe in v odgovor dokazuje, da ako Nemčija Rusijo »premaga, bo zavezniška invazija še velikd bolj riskirana stvar, kakor -pa bi bila sedaj, ali zadnjo pomlad. On ni edini, ki vladne in armadne krolge v Angliji in Ameriki ostro prijema vsled njihove neodločnosti, oziroma ker ne posežejo v vojno zares, ako hočejo zmagati. Omenili smo že, in sploh ni nobena tajnost, da jih je mnogo na Angleškem in v Zed. državah, ki sicer žele poraz Hitlerja toda ne pa ruske zmage. To so mnogi govorili in pisal! javno do 7. decembra, ko je Japonska sprožila svojo vojno mašino na Pearl Harbor. In dasi sta Churchill in Roosevelt svečano obljubila Rusiji ne samo njune simpatije nego vso mogočo pomoč vštevši "drugo fronto", jih je vendarle čezdalje več, ki so začeli dvomiti v iskrenost odločujočih faktorjev v Londonu hi Washingtons in se boje, da bo Rusija ostala na cedila in prepuščena porazu. Smatrajo, da bi zavezniške armade skupno s sovjetsko mogle Hitlerja poraziti enotno, nikakor pa ne, ako bodo nadaljevale s taktiko, ki dopuÄa, da potfazi Hitler vsako deželo posamezno drugo za drugo. V zagovor angleškega in ameriškega poveljstva se jih veliko oglaša, največ z argumentom, da ¿emu se lajiki vtikajo v vojaške stvari in v vojne strategije, o katerih nimajo pojma Kadar bomo pripravljeni, pa bo druga fronta. In dalje, da jo že imamo v Egiptu, v Jugoslaviji in pa v ameriški industriji Sovjetski diplomati pravijo, da je to vse res, da *>a se zgolj s temi takcfcvanimi frontami Hitlerja ne bo porazilo. In je veliko dru-Sih, ki so enakega mnenja. Malo jih je, ki absdlutno verjamejo, da bo Hitlerja mogoče odločilno iporazfti tudi ako Rusija pade' Zato zares žele, da bi Anglija in Zed. države storile več že sedaj ne^o store in s tem Rusijo zagotovile, da so z ijjo v iskrenem ^zavezništvu. Ako tega ne store čim prej, je tu nevarnost, da bodo zavezniki dobili tudi na vzhodu svoj drugi Vichy, kakor so *Ä v FrÄndJi- ' ._ftfl 141 tf Kdo je na čelu upornikov v Jugoslaviji? * . * ■* Ali je Draia Mihajlovic junok, zo kakršnega ga oglaša jugoslovanska zamejna vlada, ali izdajalec, kot o njemu trdi da je komunistična propaganda.— Izjava jugoslovanske vlade i Londonu o Draži Mihajloviču Dolarski patriotizem Ameriška plutokracija neumorno vztraja v zahtevah, da naj se njenih dohodkov in profltov nikar ne omejuje preveč A ker država nekje le mora dobiti dohodke, jI kažejo oboževalci zlatega teleta delavce, češ, nje potipajte, ne višajte jim mezde, ne nakazujte jim za nadurno delo dvojno plačo, in pa velik prodajni davek jim naložite. V zveznem kongresu ima plutokracija veliko * as lom bo. Poslanci so pripravljeni naložiti dohodninski davek celo takim delavcem, ki ne zaslutijo niti tisoč na leto, zavrgli pa so predlog, da naj se nikomur ne dovoli imeti več kot petindvajset Silno težavno je razumeti, kaj je resnica in kaj ne, kadar človek čita poročila o generalu Draži Mihajloviču. Skozi vse prve mesece njegovega uporniškega gibanja so mnogi nami-gavali, da je on pravzaprav za-mejni vladi trn v peti, ker je preveč naklonjen Rusiji in ko-munistom. A kar naenkrat so ga začeli komunisti razglašati za služabnika osišča, za "kri-votvornega" upornika, in sploh so o njemu trdili in Še trdijo stvari, ki ga predstavljajo v najslabši luči. Tudi proglas so izdali proti njemu, z mnogimi podpisi Ju-gKfcdovanov, o katerih nasprotniki pravijo, da so znani komunisti, ali pa njihni sopotniki. Večinoma Črnogorci. Moskovska radio postaja Svobodna Jugoslavija je Mihajloviču skrajno neprijazna in poziva upornike, da naj slede vrhovnemu poveljstvu osvobodilne fronte rajše nego njemu. Jasno je, da je nekje nekaj narobe, ker je Draža Mihajlo-vič tudi vojni minister Jugoslavije, a Moskva pa ga napada. A eaeno je zaveznica jugoslovanske zamejne vlade. V vojnih razmerah, kakršne so sedaj v Evropi, je težko v kratkem Času dognati, kaj je čista resnica v takih sporih. Jugoslovanska vlada v Londonu je z ozirom na napade proti Draži Mihajloviču podala o njemu sledečo izjavo: "Jugoslovanska vlada v Londonu popolnoma zaupa vodstvu in lojalnosti generala Draža Mihajloviča in njegovih hrabrih vojakov. V znak svojega zaupanja ga je imenovala glavnim poveljnikom vseh oboroženih sil, ki se na ozemlju Jugoslavije bore proti sovražniku. Ona je stalno v zvezi z njim. Znano je tudi, da so komaj pred par dnevi general Auchinleck, admiral Harwood in letalski marSal Tedder čestitali generalu Mihajloviču. General Mihajlovic, ki je pri srbskem narodu in v vsej Jugoslaviji zelo priljubljen, načelju-je dobro organizirani vojski — urejeni na način, primeren četrt išk emu vojskovanju — ki šteje od 80,000 do 150,000 četni-kov pod vodstvom rednih častnikov jugoslovanske vojske. Veliko število teh častnikov je padlo ali bilo ranjenih v boju; na predlog generala Mihajloviča so jim bila podeljena odlikovanja Za hrabrost v boju in njih imena so bila javljena potom radia. Dejstvo je tudi, da na vseh ozemljih zasedene Evrope edino le general Mihajlovič poveljuje organizirani redni vojski Ni torej ČTidno, da poskušajo sovražniki Jugoslavije — Nemci, Italijani in njihovi pajdaši — vse mogoče,f da bi uničili generala Mihajloviča in njegovo vojsko. Nemci so vzeli za talce ženo in otroke generala Mihajloviča, obsodili ga na smrt in razpisali veliko nagrado za njegovo glavo. S svojo močno in dobro organizirano vojsko prizadeva general Mihajlovič splošnemu sovražniku velike izgube. 2i Čudovito bron isto aH i med njimi štiridesetletni Peter, zlato-rdečo barVo. V vlnojfrra- Med njimi je tudi dolga vrsta dih in sadovnjakih dozoreva ch i^ih, — imena Su.snikov, Do- <1 je in sadje. Nam, kateri lencev itd. smo prišli t daleč preko morja. Golgata, po kateri hodi naš se v tej letni dobi radi povra- narod, «koro nima konca. Os-Čajo spomini na dom. Žito po- knunill so nam žene in dekleta, žeto in omlačeno, ajda Že »koro ¡¿pobijajo fante in starce. Kri, v cvetju — ln zgodaj v oktobhi katera je namakala našo zem-— vinska ttgatev! Kolikifct Ijo Že takrat, ko so prvi Bavar-sem ležal kot otrok v požeteih cl zanesli križ z mečem med razoru ln gledal skoti pfeluk- naše dede, teče ponovno. Tur- ni ati i, ali pa v municijski industriji v drugih krajih, na primer naš bivAi tajnik Joseph Drasler je v anzenalu v Rock Islandu, zelo zaposlen, a je še vseeno utegnil stopiti v "zakonski jarem". Poročil se je z Alice Artachevo, našo znano pevko in igralko, ki se je z raznih naših predstav gotovo tudi Reading spominja. Oscar Godina, naš naslednji tajnik, je tudi v armadi. Bivši tajnik družabnega kluba Slovenski center, Ray Božičnik, je dobil važno službo mehanika na Havajih. Nasledil Iga je v tajnikovanju njegov brat Arley Božičnik. Balinarjev je letos menda nekaj manj — naravno, ker so fantje odšli, kamor so bili pozvani, a starejši pa so zaposleni v industriji mnogo bolj. Pa je v vrta ob večerih še vseeno precej živo. Slabše pa je z našimi sejami. Menda je apatija splošna bolezen, torej se ni'prijela samo naših ljudi. Tudi obiskovalcev ima Center precej. Nekatere smo omenili nedavno. Prihajajo z vseh krajev Zed. držav. Meseca avgusta se je oglasil tu dr. M. čok iz Trsta, ki deluje tu za osvoboditev Primorske izpod Italije. Po konvenciji KSKJ je prišel v Center na obisk John Germ iz Puebla, predsednik imenovane jed note, v spremstvu Leo. Jurjevca, gl. predsednika Zapadne slovanske zveze, j Iz Det mita je prišel Rudolf Zore, upravitelj Slovenskega delavskega doma, iz New Yorka profesor Boris Furlan, ki se je vračal s shoda v La Sallu, dalje sta bila tu Frank Oglar in Va-tro Grill iz Clevelanda, John Steber in sin iz East Palestine, O., Rose Jenko iz Milwaukeeja, John Turk, čikažan sicer, a je delal skozi poletje v Denverju, Colo., prej pa mnogo časa na vzhodu, še več imen pa bi lahko navedel Luka Groser. ki Ima z obiskovalci največ opravka. Na*i načrti za predelavo klu-bovih prodorov os bili odloženi, ker smo v vojni. Pevski zbor "Sava" je pričel 2 vajami koncem avgusta, toda z zračenimi močmi. Aiktivni pevci pravijo, da jih bodo kmalu nadomestili. Nekaj vaj je imela tu mala skupina izmed naše mladine pod vodstvom Miss Omerzove, ki se vežbajo na glasbene instrumente. In septembra pa se obnove seje češkega ženskega k hüb a, ki ima ime po ženi predsednika Roosevelta, in pa seje kluba čeških umetnikov. Davke zmagujemo, delo tudi, in vršimo ga toliko kolikor jc v takih razmerah potrebno, boljlše pa bo, ko mine vojna. Saj upamo tako. In takrat, ko se Michael Reading vrne med nas, bo videl, kaj vse nastane iz malih drevesc.—Z. njan «Ifiranik v višnjevo nebo, duhal vonj zorane zemlje ki sanjal, d oči m so se pitale krave spodaj na travniku. Vsak, kateri je preživel mladost v na$ih krajih, mora imeti enake spo-minej Mogoče ni bilo življenje ravno lahko In brez truda. Mogoče, da so sanje in spomini na tista leta lepša kot je pa sama resnica; aH vse eno, radi se spominjamo, kako smo rezali pi- ški navali z janičarji in b3gi, o katerih se naš narod tako živo spominja, so bili samo male praske, kadar jih primerjaš sedanjosti, Jco hočejo zbesnele nacijske svinje poklati in uničiti cel narod. Težko je nam vpogledati in razumeti vso strahoto, katero trpe naši v domovini. Ne morem si vpoklicati v spomin ostalih, katerih nisem poznal. Ali ščalke spomladi, ko smo pasli zdi se mi, da vidim Petra Golo-krave, in letali bosi s kosom čr- ba kakor je stal v tistem hlad- tlsoč dolarjev čistega dohodka na leto. Delavca se naj torej obdavči p* magari če zasluži le kakih sedem sto na leto, a zase pa nočejo omejitev. Mnogi direktorji velikih korpOračij so si v zadnjih par letih zvišali plače za več kot 100 odstotkov. Kriče pa kot jeslharji, ako si kod delavci dobe nekoliko zvišanja. In delavci so potrebni, paraziti ne. Brez delavcev in farmarjev bi armada ne mofcila shajati — je bi sploh nI bilo no — a ljudje, ki vpijejo proti "visokim mezdam" delavcev, pa so brez koristi za deželo. Patriotizem razumejo tako, da naj bodo najbolj požrtvovalni tisti, ki ustvarjajo, najmanj pa oni, ki zajemajo. Naročite si novo Adamičevo knjigo iz Proletarctve knjigarne! Ako želite naji>ovejšo Adamičevo knjigo, "What's Your Name?", jo lahko dobite pri Pmletarcu. Stane toliko kot v drugih knjigarnah, namreč $2.60. Prvi naročniki jo dobe z lastnoročnim Adamičevim podpisom. O tej knjigi smo poročali več v prejšnji številki Proletarca. nega kruha v torbi v šolo. In poznèje — mehka poletna Jutra, ko je rosa kapala od čevljev, ko si korakal Čez travnike domov utrujen od prijetnih ur, katere si prebil ob oknu pri klicanju dekleta. Vse to nI eno življenje, to je tisoče življenj, nas, tistih pred nami in tistih za nami. To je rodilo našo pesem, to je bila naàa Slovenija. Peter Golob Leta 1929 sem bil zadnjič v domovini. Želel sem videti očeta,, kateri je bil že tista leta precej star. Rojen je bil namreč leta 1853. Moje žene starši so doma z Gorenjskega blizu škofje Loke. Po dolgem romanju po Evropi sva se končno ustavila doma. Kot vsak pošten rojak, sva tudi midva potem, ko sva se ustavila pri svojcih, odšla na Bled in pa na Brezje Sorodniki moje žene so nama strogo naročili, da se moramo nazaj grede ustaviti na Pra-protnem, tako da bo mogoče moji ženi spoznati saj nekaj njenih sorodnikov, katerih je bogme precejšnje število. Spominjam se tiste nedelje kot da je bilo včeraj. Gostilna na "Trati", kamor smo odftli po kosilu, Je bila polna samih sorod nikov. Bilo jih je več kot štirideset. Bli so Mlinarji, Sušniki. Dolenci in ftifrarji. Jaz sem se malo prestrašil, češ, ali imam dovolj denarja s sabo. Pili in peli smo vse popoldne. Proti večeru se zmuznem ven in pokličem natakarico, češ, koliko sem dottan. "Nekaj je že eden gospodov iz škofje Loke plačal, kateremu se je domov mudilo," mi je odgovorila. Plačal *em ostalo in ji aftfofo naročil, naj ne vtame od nikogar več denarja. Ko sem se vmfl k omizju, so fantje ravno napravili kolekcijo, da se poravna račun. Izvedevši od natakarice, da je že poravnan, so m¿ utaknili v kot za mizo, češ, da je moj denar brez vrednoti. Zabavali in peli smo do rane«ra jutra. Takrat sem spoznal naše Gorenjce. Kamor sva prišla je bilo nama vse na razpolago in vsak večer petje in zabava. Stanovala sva pri teti moje žene. Mirjanca Golob je bila mati petih otrok— dveh fantov in treh deklet. Starejši sin je bil mizar, onganiziran in po mišljenju socialist. Oče Peter je delal na žagi, katera ni bila daleč od vaqi. Petra se dobro spominjam. Sedela sva ob večerih pred hišo ko so ženske pospravljale posodo In govorila o vojni. Peter je bil vojak in kot tak je služil skozi vso prejšnjo svetovno vojno. Pravil mi je, kako so ga jedle uši. "Zgubil sem skoro obe ušesi od teh prokletih uši," mi je rekel. în kot večina vsi tisti, kateri so prebili grozote prve svetovne vojne, je tudi njemu vedno zašla beseda nazaj na tiste čase. Njegove žuljave roke od trdega dela na žagi so se krčile in odjpirale, ko so romali njegovi spomini na tisti ko« Življenja, katerega je nemogoč« nem meglenem jutru in se zadnjič ozrl na nebo. Mogoče ni videl Karavank v ozadju, mogoče se je izvršila eksekucija kje na kakšnem obzidanem dvorišču. Ali vem, da je zrl rabljem naravnost v oko. Mogoče je v tistem zadnjem trenutku videl svoj dom, videl žitna polja, katera se raztezajo proti Škofji Loki. Videl je mogoče tisto dobo, katera mora priti, če je še kaj pravice na zemlji, ko ne bo več nacijskih rabljev, ko bo Gorenjska, njegov kos zemlje, zopet svobodna. In če ni videl vsega tega, nekaj je videl in vedel. Vedel je, da je tisoče na*ih fantov na Dolenjskem, Gorenjskem in Notranjskem v boju za svobodo in da sta med njimi skoro gotovo njegova sinova, ki bodo maščevali krivico. Gozdne pasove ob prometnih zvezah bo treba posekati Visoki komisar za ljubljansko krajino je izdal riaredbo, po kateri bo treba iz vojaških in varnostnih nagibov posekati ob važnejših prometnih žilah ves gozdni pas v širini po 160 metrov na vsaki strani. Uredba pravi, da bo treba na odsekih, ki so v uredbi posamično navedeni, posekati vse gozdno rastlinje v širini 300 metrov, na vsaki strani prometne ce*te ali železnice po 150 metrov. Posekati bo treba tako, da bo razgled popoln. V posebnih primerih bo lahko gozdna milica odredila sečnjo v večjo globino; prizadeti lastniki gozdov morajo začeti sekati najkasneje v deisetih dneh po objavi te uredbe, sečnja pa mora biti končana najkasneje v 60 dneh. Obenem mora lastnik gozda v tem Času spraviti s posekanega prostora tudi ves les. Oglašajte v Proletarcu. Tole mi ne gre v glavo? Centu savesiftNci, ki so proti ftorveškemu in drugim Inritlin-tom. "flirtajo" a Pierrom Lava-lom, četudi vedo, da je on podpornik tretjega rajha? Prol.tarac, September 2, 1942. ANTON INGOLIČ: MILEVA (Nadaljevanje in konec.) Od tistega dne se je Mileva vsa izpremenila. Srce ji je bilo polno nečesa, ki bi rado kriknilo, planilo na dan in se razlilo v svet. Do sedaj se ni niti prav zavedala, da živi. Vdano j§ stopala v nov dan, ga preležala na bolniški postelji ali zadnje tedne za pokopališčem in ga zvečer s prvim snom pozabila. Vse je šlo neopazino mimo nje in ona je šla neopazno mimo vsega. Stala je nekje daleč in gledala vse to, ki gre tam daleč nekje mimo nje in ki je ne more več doseči. Ona je gledala in ne vidi, živi in ne doživlja. Toda sedaj jo je mahoma zgrabilo! Živeti hoče! Ne sme še umreti! Zadnji čas je vdano pričakovala smrti. Saj se ni niti prav zavedala, kaj naj bi to bilo. Zdelo se ji je, da bo tudi tedaj stala tako nekje daleč od vsega in smrt bo prišla in šla mimo nje. Pa zanjo se ne bo nič bi-»tveno izpremenilo. Ona bo še vedno nekje sama zase, daleč od smrti in življenja. Toda sedaj, ko je življenje poslednjič preplovilo njeno u-sehlo telo, je spoznala, da je življenje vse, smrt pa nič. V življenju je, a s smrtjo je ni več. Zato hoče še živeti! Zvečer ni mogla zaspati. Ležala je ob odprtem oknu. Na posteljo je lila mesečina v širokih pramenih, z vrta je prihajal čudežni šepet, iz dalje pa sproščeni vrisJci vaških fantov, ki so prihajali k dekletom. Mileva je ležala z rokami na odeji in hlastno vdihavala o-pojnost poletne noči. Bilo ji je, da bi planila v to opojno noč! Tako bi si utešila hrepenenje, ki se je zbudilo v njej. Ni vedela jasno, kaj je tisto, po čemer hrepeni, toda ne-jasmrje slutila, da je to nekaj, česar še ne pozna, a je veliko, globoko Čudežno. Mileva je hodila tiste dni z nastežaj odprtimi očmi, njen pogled je bil pričakujoč, ustnice so ji drhtele; bila je kakor otrok, ki hodi z odprto dušo, da vse, kar vidi, v trenutku »prejme in zakoplje vase. « Tretji popoldan, odkar so jo siničke zapustile, »e je nenadoma pooblačilo. Jok je ves zaaopel pritekel in mahal Milevi, naj nemudoma odide z njim. Toda Milevi se ni mudilo, silno ji je prijal hladni piš in temno nebo, po katerem so se valili črni raztrgani oblaki. Mileva je drhtela od neznane groze, obenem pa ji je bilo tako čudovito, ko je stala pod drevesi, ki so se lomila v viharju, pod nebom, kjer so se križali vedno svetlejši bliski in odkoder je veri no besneje grmelo. Jok jo je vlekel za sabo, toda Mileva se je otepala njegovih rok, strmela je predse in hlastno srkala vase grozo okoli sebe. O, sedaj čuti, kako vse živi okoli nje! Koliko moči je sedaj tudi v njej! Kakor da se dviga nekam, rase in se spaja z vsem tem divjanjem, šumenjem in trcpetanjem. dele ko je začela padati de-Ma toča, se je Joku posrečilo, 'i a jo je potegnil pod cerkveni sto lip. Komaj sta stopila pod o-boke, se je*toča usipala tako na gosto, da je bilo v nekaj trenutkih vse belo. Vmes pa je bit ka-lo in grmelo. Cez čas je toča ponehala in ulil se je go-t dež. A ne dolgo, in spet je zasijalo solnce. Tedaj se je utrgalo v Milevi. iatrgala se je iz Jokcvih rok in planila proti topolu pred cerkvijo. A že naslednji hip je obstala kakcr ukopana. Topol je v hipu zažarel ko samo solnce, da ji je vzelo po-gkd. Naslednji hip pa je zagr-melo, da se je zemlja stresla pod njenimi nogami. Topol je ves vztrepetal, s kapljicami po-mtci listje »e je zableščalo v ile dekli Ančki oči pijane, kadar jo je zalotila na večer v pogovoru s iosedovim sinom. In ponoči je i jn med njima se je razvilo tihp|gV0j0 bejc j^jo, \e v stolpu je-jih pritisnila na prsi. Njegove z Kuhinje, kjer je Anka spala, in iskreno prijateljstvo. Ni se pa zaškripala atolp- roke so zadrhtele in se pogrez- prinajalo pritajeno šepetanje ga več bala, tudi smejala se mu na ura ¡n ^ lo tu rojenih zna dovolj dobro slovensko. V Clevelandu na primer obvlada mnogo naše mladine slovenščino kot da je bila vzgojena v starem kraju, a v Chicagu na za- detkov, ki deluje na Gorenj- padni strani pa nimamo kom- skem, neprestano napada nemške posadke in železnice. Več mostov je bilo pognanih v zrak, ce Prešeren", ki je vedno pri-i med njimi železniški most v Ži-pravljen po svojih najboljših rovnici. močeh pomagati in sodelovati v vseh takih akcijah, je sklenil prirediti zabavo ali veselico, katere ves prebitek je določen za trpeče v stari domovini, in sicer polovico ruskemu f*>mol-nsmu skledu in drugo polovico pa skladu slovenske sekcije ju- kak vladar, da bi Pavelič s temi goslovanskega pomožnega odbora. Priznati moramo vsi, da Rusija zadaja udarec za udarcem Hitlerjevi morMni mašini, da je Rusija ona. ki v kolikor ji je pač mogoče pomaga jugoslo- oeremofiijami pridobil pravoslavne zase in za svojo "hrvatsko pravoslavno" cerkev. A Germogen bo ostal poglavar nove cerkve le dokler bo traja- Moštvo prve stotnije prvega gorenjskega ger i kakega bataljona je obkolilo v bližini Žirovnice hišo, v kateri so bili nastanjeni prisilno mobilizirani Slo* venci, ki so se udali brez boja. Gerilci so jih razorožili in poslali domov. Kokrška geril*ka skupina je obkolila nemško žandarsko posadko v bližini Tržiča in pobila 80 Nemcev. Gerilci so zaplenili vso vojno o» premo te posadke. Gorenjski gerilci so imeli tu- paktne slovenske naselbine in tudi s poučevanjem slovenščine v mladinskem krožku se je že davno prenehalo. Vzlk tem oviram pa so tu še nodt v takih stvareh, v katerih lahko skupno res kaj dosežemo. Nato je urednik navzočim pojasnil nadaljni potek, in pa, da je bil Etbin Kristan član na-šeiga prejšnjega političnega odbora, oziroma zastopnik v tisti akciji, ki pa smo ga razpustili. Seja v CJevelandu 7. junija ni bila nadaljevanje prejšnje, nego popolnoma nova akcija. Odbor JSZ o nji ni bil obveščen, povabljen pa je bil na tisto sejo Etbin Kristan in Frank Zaitz. Ker je prišlo to povabilo šele dober dan pred sejo, se je Zaitz vsled svojega dela ni utegnil udeležiti. Mnenje navzočih je, da se naj take sestanke v bodoče ne sklicuje v naglici, nego tako, da ibodo res donašali koristi. Konec seje. Republika San Salvador je vpisaia v svojo ustavo osvoboditev sužnjev 40 let prej kot so bili osvobojeni v Zed. državah. ALVELA HOTEL no prodaj 24 «ob, vi* v najemu. V čeiki okolici, blhtu Slovensko^ centm. Podrobnosti i t vest f: ALVELA HOTEL 2340 So. Lawnda1e Avenue, Ctiicago, m. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. .................m ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNin CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKo TISKARNO Adria Printing Cos 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. T«l. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE * TISKA PRI NAS Pi oie tarée, September 2, 1942. "Pohlevni" Slovenci rebelirajo, da se jim Nemci in Italijani kar čudijo Slovenci, ki »o bili vedrva o-Kla/ani za i>ohIeven, dasl zelo \' oko kuHuren narod, so svojo de telo sprt nidUill v bojišče, če-«ar prejšnja, uradna Jugosla-vija, z vsemi svojimi vojnimi čaj vojskovanja, da napadajo In ropajo manjše italijanske posadke, Italijani so razočarani Tudi Režime Fascista je ob- pijpjavami ni zmogla. Da-li ro I javil dne 6. junija značilno pri-' rvenci pod vo I tvom '-nanje. Kaj pit j trdi, da so za-" >srt a nov" in "osvobodil he ¿«tkom vojake Slovenci, z vese-IroMto", ali pod vodstvom Dra- Ijem pozdravljali "dobrodušne te Mlhajloviča, o tem so si p> Lahe", ki so jim bili ljubši nego i lila v navzkrižju. Vemo pa, njihovi nemški tovarUi, potem da bore, oči vid no na svojo P* nadaljnje: iniciativo in pod svojim povelj- "Prevarili smo sami sebe in i tvem. mislili, da bo prebivalstvo fease- Rore *e za svobodo in zopor denih predelov znalo upošteva-ponižanje, ki so ga doživeli kot i ti in ceniti našo velikodušnost ii are »J. S'edt 5e so notice iz JIC o vojni, ki jo vrše naii ljudje v vseh kraj'h Slovenije (Primor-ikn vklju^fna). Prvo poročilo spodaj je iz in našo energijo pri reševanju ekonomskih, kulturnih in zdravstvenih problemov, kakor tadi čut rimske pravice. Za zahvalo pa imajo Italijani na svojem hrbtu zdaj že skom /naneg* diunnika Christum ' eno celo leto trudapolno geniji? dene e Monitor, ki ga je na- &0 vojskovanje. pisal E. Berg Holt. London, 21. avgusta.—Upor je na novo zaplamtel v Sloveniji. To pripovedujejo vesti, ki so jih prejeli tukajšnji slovenski krogi; to potrjujejo tudi članki v laškem časopisju. Slovenija je ne le najmanjSi od treh delov, ki sestavljajo Jugoslavijo, temveč je bila vse do zadnjega, odkar je revolucionarni preobrat privedel Jugoslavijo v vojno ob strani zaveznikov, tudi široki javnosti najmanj znana. Jasno pa je zdaj, da Slovenci strašno trpe. Najmanj 200,000 jih je bilo iztrganih iz njihove zemlje in pognanih že takoj v začetku v južne predele Srbite. To izseljevanje so izvršili Nemci v cilju, da ojačijo nemško manjšino, ki je že dolgo let živela v Sloveniji in katero je Hitler porabil zato, da privede Nemce zopet v bližino Jadranskega morja in tako pc pravi umik v južni Tirolski, ki ga je fzvršil po domeni k dučejem, ko je izselil Nemce iz te pokrajine. Uničenje kulture Med tem ko Nemci marljivo izseljujejo Slovence in jih zamenjavajo z ,Nemci, so posvetili Italijani vse svoje sile uničenju slovenske kulture. Posledica je bila, da so se razvili resni nemiri, ki jih osišče imenuje včasih komunizem, včasih angleški denar. Mnogo je dokaasov zato, da se vstaja ne širi samo po nekdanjem jugoslovanskem ozemlju, temveč da zori tudi že v prej italijanskih provincah Istri in Primorju, v katerih imajo Slovenci večino. Zanesljiva poročila potrjujejo, da so Lahi od meseca marca sem namenoma in brez potrebe porušili in požgali veliko število slovenskih krajev in polovili in internirali okoli 5,000 slovenskih rezervnih častnikov ter po trelili neštevilno talcev. Boji «o bili tako hudi,"da so bili Lahi prisiljeni poslati v te kraje postbno armado od 50,060 do 60,000 mož. Kvizlingovec Z namenom in v upanju, da ustvarijo složnost med prebivalstvom, so si Lahi poiskali kvizlingovca in ga Mili v osebi generala F. Rupnika, ki so ga postavili za ljubljanskega župana. S posebnim povdarkom so tudi oznanjali v ljubljanskem časopisju različne ukrepe svoje strahovlade, vključno streljanje talcev. Po zadnjih številkah je bilo glasom laških porodil na ta način ustreljenih 23 talcev v iflesecu ma>u, 54 v juniju in 18 v prvi polovici av-KusU. Glede slovenakega urpora so Italijani v svojem lastnem časopisu priznali zanimiva in značilna dejstva. Popolo d^talia na primer obtožnje v svoji številki od 2. junija slovenske ge-rilce, z namenom, da jim podvrže nedostojen način in zna- "To je prikrita vojna. Mnogo hujša, nego odprto vojskovanje. Sovražnik je povsod in vendar nikjer/' se pritožuje laški časopis in omenja, da bi se to gerilsko vojskovanje moglo končati takoj, v enem tednu, ako bi ljudstvo hotelo sodelovati z laškimi vojaškimi oblastmi. » "Mrzla" r i maka pravica Dvajset let fašistovskega gospodarstva ni bilo zadosti, da se raznarodi slovenstvo v Istri in Primorju. Niti ne, da jih privadi "rimski energiji in velikodušnosti". Liwt zaključuje: "Napram tem slovenskim roparjem moramo nastopiti z neupogljivostjo. Napaka je bila, da smo bili velikodušni." Tako je mnenje v današnji fašistovski Italiji. Ne bodimo torej presenečeni, da je fašist ovs k o časopisje v Italiji pozdravilo in odobrilo umor številnih slovenskih talcev v teku junija, julija in avgusta. Od začetka junija sem jo v vsej deželi prepovedano stopiti na cesto med deveto uro zvečer in peto uro zjutraj. Nemci prf med tem v onih predelih Slovenije, ki so jih oni zasedli, k alejo z največjo jasnostjo. da bodo tam ostali. "Naj nikdo ne misli, da bodo Nemci kdaj koli zapustili to deželo," je izjavil nemški gau-leiter na Gorenjskem v svojem pohvalnem govoru ob pogrebu dveh nemških nacističnih uradnikov, ubitih meseca aprila od slovenskih domoljubov. Mesec dni pozneje pa je priznal, da mu njegovo okrožje zsfcasno dela preglavice, toda zatrdil je, da bo ta pozicija nemštva trdno zasedena pa naj se zgodi karkoli hoče. Izgnani iz Kije dežele Seveda ni hotel priznati, da je vzrok temu jugoslovanski patriotizem, temveč trdil, da so vsega tega krivi zločinci, katerih geslo sta srp in kladivo. Nemški namen je popolno ponemčenje vsega tega ozemlja. V tem cilju skušajo Slovence celo prisiliti verjeti v trditev, da prav za prav sploh niso Slovenci, temveč nemškega poko-lenja. Z neverjetno predrznostjo trde celo, da je 95. odstotkov prebivalstva v teh krajih nekako "potrebovalo" blagoslov gcrirutnizacije. Oni, ki tega ne bi hoteli sprejeti, pa seveda niso vredni, da žive J* nadalje v tej "nem&ki deželi". To so vzroki, ki jih Nemci navajajo za masivno izseljevanje, o katerem smo že govorili iri ki je iztrgalo preko 206,000 Slovencev iz njihove pradavne domovine ter jih pognala brez krajcarja v najbolj oddaljen« kraje Stare Srbije. Otok Vinke na Ptčlffktt, o katerem v sedanji vojni dbsti-krat f tttfmo, «o odkrili Angleži leta 1796. jal. Ves ta tovor je poéiljan po severni morski poti v ruski pristanišči Murmansk in Arhangel. V Variavo na Poljskem »o Mciji natrpali zM« v po »«beri prodal — fhcio — in jik prepustili usodi. Med njimi to jo ramairila vtled bede In Mliranj« bolezen, naciji pa »o nato najeli skupino 2idov, da odvaiajo svoje ljudi * grobišča. Eden ismod njih. i svojim mrtvaškim vosom, jo »a gornji sliki. ■ ■ ■ i 1 i « i i 1 i 1 rt i • • i M ?A!L? 1i ■ Prva slovenaka pralnica se priporoča rttjakdm v Chicagu, ^ 1 Ciceru in Berwyna. I l*arkview Lauiidry Cn. j ta FRANK GRILL in JOSEFH KOŽbttlN. I^HiSk. J Fin. p>tttrezba — C«l« «nem. — DJo j«mč»n„ ■ T.lfffont: CANAl, 7171—1171 J 1727.1731 W. 21« Str~« CHICAOO. ILL. . • ■ ■ e fiTi lilHIti«*1111 IZ KANSASA Tisti, ki "vse vedo" pravijo, da tudi vojna vpliva na vreme. No, če je tako, potem je pa le nekaj dobrega v nji; saj za nas na jugezapadu to velja. V zadnjih 35 letih nismo imeli tako prijetnega poletja. Dežja imamo za potrebo in vročina je le parkrat dosegla sto stopinj. Zato pa ni letošnji Karna* prav nič podobem prejšnjim, ko je bila v poletju navadno cela pokrajina kot poftgana od suše in vročine. Vrtovi so zeleni vse poletje in tudi farmarjem se obeta obilen pridelek. Pšenični pridelek je bil letos v Kansasu drugi največji v zgodovini (okrog 190 milijonov bušljev) in tudi pridelek koruze bo velik. Živina ima visoko ceno in prijatelj mi je rekel oni dan, da kadar vidi prašiča, se počuti, kod* da bi se mu moral odkriti, če primerja v-ena svinj onim iz leta 1933^34, ki so bile dva in pol centa žive vage, danes pa po 14 in pol cenita. « Rudarji stopnjema spreminjajo svoj stan, ko dobivajo v čimdalje večjem številu d*lo v vladnih projektih. Zaposlijo vse, ki so količkaj fiz&no sposobni. Nekaj novega je za naše tukajšnje razmere to, da tudi žene in dekleta dobivajo delo v omenjenih projektih. Drugod, »po mestih, ste že vajeni, da mož pestuje otroke doma. kadar nima drugega dela in žena gre v tovarno, medtem ko žene rudarjev in njih hčere še niso imele te prilike tukaj. In — ugaja jim to! "8e počutim kar nekam neodvisno, ker imSm svoj denar, da nisem odvisna od tistih moževih grošev, ki jih je bilo itak malo", mi je rekla znanka, ki v tovarni prvič dola. Kazala mi je od kemikalij ob-jedene prste. Je pač tudi to delo trdo in nezdravo. • Drugače pa "poročamo, da nimamo kaj poročat." Društvenih piknikov je^v letošnji se toni zelo malo. Vzrokov je več fn < den izmed njih bo na*A "cags-vost" in pa "postarali »mo se"; in to še bolj po duhu kot pa pa telesu. In tako rajši v prostem času sedimo za pečjo. Večja priredba «e nam obeta za v nedeljo 6, septembra, ko priredi kansaška federacija SNPJ svoj letni piknik na znani Strlettffi fartni v Edi*f»nu.NV slučaju dežja (gremo p a v yalsko dvorano. • Ker setn Ml takdfelN* "pod vinsko trto rojiti", kot ml Je včasih rekel oče, — imeli Smo namreč doma na Dolenjskem precej vinogradov — se mi je Kdri najlepši čas v letu, čas vinske trgatve. In tako še vedno čutim saj košček tistega veseljak sebi, kadar pridem k rojaku, ki ml pokaže z zrelim grozdjem bogato <*>l0ženb vin-pko trto. Prod nekaj dnevi sem se ust&vil pri znanemu naprednemu rojaku FYN Rugehru v Radlejru. Pom*vil j« nmrrrttilno na "Proletarca" in potem sva pokušati a vabljivo zr*lo grozdje te in one vrnite, pa >e bilo eno žlahtnejše od drugega, da n Človek kar težko loči od tega krasnega koščka zemlje. Ampak vzlic temu je kunsaški vinski pridelek podoben dolenjskemu cvičku in potrebuje sladkorja, toda bože mili, zaradi mikadovih banditov (Bog jih frdamaj) ga je pa ¿e za kavo premalo. A. Shular. Jože Ovca poroča Springfield, III. — Tudi pri nas je zaposlenost jako narasla. Mislim namreč predvsem premogarje, a tudi uradniltva je ve<* kakor običajno. Spring-field je glavno mesto te dt žave in zato se tu shaja politikov in uradnikov da kaj! A o tem ne mislim pisati. Zvezna vlada gradi tu stanovanjske predele in v bližini tudi dve tovarni v vojne namene. Pravijo, da bosta stali 60 milijonov dolarjev. Na prostoru, ki mu pravimo state fair gfound, kjer so se vršile različne razstave in drug« velike prireditve, pa so sedaj vojaki. Običajne državne razstave torej tukaj letos ne bo. Prostor je vojaški tabor in ljudje so zadovoljni, da je tako. V armadi je Že mnogo naših fantov, med njimi tudi moj sin Jote. To, da smo resno v vojni, pri nas že jako pozna, bodisi na delu, v trgovinah in kjerkoli. Vsi, ki prihajajo na rama zborovanja, poudarjajo, da bo treba veliko požrtvovalnosti, presno zmagamo. To je prav. Kar mi delavci želimo pa je, da potem sklenemo tak mir, po katerem ne bo mogoče falotom, kot sta Mussolini in Hitler, pa japonski imperialisti, nikoli več obnoviti krvave drame, kakor je spet sedanja. Kot drutjrod, se tu zelo agitira med delavci, da bi kupili čimveč vojnih bondov. Kampanja v ta namen je jako uspešna in prsmogarji so bili na nekem nedavnem sestanku v tem oziru izredno pohvaljeni. Ža kar pri šahtu jim je bilo-izračeno priznanje z razobe$enjem amef&ke zastave in pa govorniki so poudarjali, da oni — to je kopači premoga — tvegajo svoja življenja kakor vojaki, a svoj Zaslužek prispevajo v državno blagajno za bonde, ki jim bodo s Časoma povrnjeni.. Med tukajšnjimi Slovenci se je precej nabralo v sklad za rusko vojno pomoč. Rojaki vedo, da s tem pomagajo tudi svojemu staremu kraju. Ker če Rusija zmaga, bo gotovo zahtevala pravico tuUi za naš narod in potem mu bomo lahko tudi ml od tu materialno pofnagali, ker Se bo vedelo, da bo naša pomoč tja tudi dospela In razdeljena onifn, katerim je namenjena. Naše mnenje tod je, da moremo tnjve* upati v tej vojni na Zed. države in Rusijo. In ko zmagati ti dve sHf, bortio upali tudi na boljše dni za Jugoslavijo. Dose-daj še ni noben krat imela prave *vob(?)«. Bližajo se daljši večeri In reč časa bo za čKanje. Naš klub it. 47 J8Z je «klenll dati na razpolago svojo knjižnico, oziroma knjige iz nje vsakemu, bil naš član ali ne, proti malenkostni odškodnini. OtlMite m za knjige po seji k hiba vsako tretjo nedeljo v mesecu popoldne ali pa po seji društva št. 47 SNPJ, kis se vrAi istega dne v mesecu, kakor kiubova, obe v Slovenskem delavskem domu. Joseph Ovca, tajnik kluba. Presojanje dogodkov d orna in po sveta (Nadaljevanje s 1. strani.) se, da Šteje že kakih pet milijonov mož. Italijani imajo težkoče tudi v Albaniji. Uporni Albanci so v neki nedavni bitki prišli že 12 milj do glavnega mesta tirana in prizadejali italijanskim četam občutne izgube. Iz Stockholma poročajo, da so sovjetske podmornice s svojimi napadi na nemške in Avedske ladje zelo omejile dovažanje Švedske železne rude v Nemčijo. Iz istega razloga je zmanjšan tudi n?miki uvoz na švedsko. Letošnjega julija je poslala Nemčija v švedske luke 500,000 ton manj premoga kakor lani v istem času. Švedska ga dobiva od Nemčije v zameno za rudo. Ameriški Italijani so sklenili na svojem nedavnem kongresu v Montevideou ustanoviti jmp-o-dni odbor "svobodne Itffnje". Svoj glavni stan bo imel v Washingtonu in zastopstvo v Londonu. Načelnik odbora je «rof Carlo Sforza. V neokupirani Franciji lovi oblast Žide, ki so se v Francijo priselili po prejšnji vojni. Do dne 27. avgusta jih je bilo že nad 25,000 aretiranih in poslanih v Nemčijo ter dalje na vzhod. To preganjanje se vrši po dogovoru med nemško in iAva-lovo vlado. Papež je na maršala Petaina apeliral, da naj z Židi krščansko ravna. Pomagalo ni. Ruska oljna polja v severnem Kavkazu, kamor je prodrla na-cijska armada, dajejo 10 odstotkov od celokupne sovjetske produkcije olja ali nafte, ki znaša 216,000,000 sodov na leto." Na teritoriju Baku pa dobiva Rusija 75 odstotkov svojega olja. Ta del oljnega bogastva je nadaljni cilj Hitlerjeve armade. Norveiki "poglavnik" Vidkun Quisling se je zadnjo pomlad lotil norvežkih pastorjev z zahtevo, da se naj prilagode "novemu redu" in sodelujejo z njegovo vlado in nemško okupacijsko oblastjo, aH pa puste službe. Temu so se uprli. Ukazal jim je nato Čitati v cerkvah vladne razglase, kar so mnogi storili a ob e-nem jih pobijali s svojimi argumenti. Spor je rasel in ker Quisling ni dspel, mu je nemška vlada naročila, da naj odneha in se na kak način pobftta s cerkvijo. Kapitan L. P. Lovettš je dejal dne 25. avgusta v predavanju v Des Moinesu, da znašajo izgube tovora, ki ga Amerika pošilja v Rusijo, v nekaterih slučajih 50 odstotkov. Vzlic spremstvu angleških, ameriških in ruskih bojnih ladij so nemški napadi z zraka, in napadi nemških podmornic tolikšni, da so izgube neizogibne. Boljše bo sedaj na širno, ko bo na artiku tema, je de- DELAVSKI PRAZNIK — NJEGOV LETOŠNJI POMEN IN ZNAČAJ (Nadaljevanje s 1. strani.) nov (ko30 to 4 P. M. (Excapt Wed. and Sun.) , 6:30 to S:S0 P. M. (Exrept Wed., Sat. and Sun.) Re*. 2219 So. RSdgcway Ava. Tol. Crawford 8440 If ao anawer — CaO Austin S?00 BARETINCIC & SON ! POGREBNI ZAVOD Tel. 20 361 424 Broad Streêt JOHNSTOWN, PA. .......................... PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI ! ; PODPORNI JEDNOTI ! NAROČITE SI DNEVNIK : "PtlèSV 99 < Stana ca eolo lato 66.00, pol lata 93.00 ; Ustanavljajte nova dfuAtva. ; Deset članov(ic) je treba ta \ novo druitvo. Naslov za list in za tajniitvô Je: ! 2657 S. Lawndale Ave CHICAGO, ILL. ........................ MMMMMMMMMMMMM POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9 do 10. ure dopoldne, postaia WGFS, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchon HMMMIMMMMMMMIM BDI »CATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH PROLETAREC A Yugoslav We<*iy Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau CHICAGO, ILL., September 2, 1942 Published Weekly ot 2301 So. Lawndole Ave THE MARCH OF LABOR FACING the FACTS With PHILIP PEARL This iLMn'I' I>uy ut most important in the history of American l.bor. It will be ceKbrated as a holyday, even by worker» engaged in war production, thanks to the .wise ruling of War Production Director Donall Nelson. No time will be lost to the war production by la-king these few hoyrs out to consider the problems before us and to weigh the decisions we must makx> for the future. The workers will see to it that the time is made up. But a great deal of adSMIP ME MA0IT Of ALWAYS LOOKING KM TV*. UNION CASE i ON «mM • fcvfcR Wt * Sov- TmiJ >$ TV»E LASEL TH£Y LOO«. tod >H THE MATS TV»EY • BUY. XT IS THE S'GN OF A UN ION-MADE MAT* \JSK> o* each «ce«-* BtaWLiO* Pxf mlo ma« bono» mt BEST WAT O» SA v i* fo ica Jj. xwo«'» IP- In ocat.on. £1 liV Socialism Becomes Practical Patriotism they like: The industries would still be here. Workers would still answer the call for service. And it is logical to suspect that production would go focward with greater speed if the factor iff selfish private Merest were removed from the task at hand. If there are any of the profit-tak-ers who are of real importance to industry, there is a way of retaining their services without permitting them to grab six-figures rewards. Draft the désirables and pay them soldiers' wages. There'» precendent for that. General Knudsen and Sec retary of the Navy Knox are profit -takers who, presumably, are able to serve the government for what salary a public job pays. General Mac Arthur, we're told, gets $8,000 a year. Well... why give $80,000 to somebody for nothing more'important than .owning an industry? PROTECT THE RIGHTS OF NATURALIZED CITIZENS This writer is one person who is tired of hearing the plaints of profit-takers at a time when the utmost of effort and sacrifice is asked of the common run of Americans. Now is the time to act upon the realisation of /what must be recog nixed as a fact; namely, that private ownership is not at all important to the nation. This government of ours has shown that it can take over industries when workers halt production by striking. But why wait until a situation becomes unbearable to do the right thing? With the Congress planning a lot of new taxes, and /with the political servants of big business sdvocsting sales snd excese taxes that will transfer muck of load from the rich to the poor, now is the time to cut expenses thst mean nothing to the job. The out should be in profits. The method should be the socialisation of all industry and the operation of industry altogether for use. If the owners want to collect, '.et them take jobs and draw wages like most other Americans do. Don't tax the common man to pay excess profits. And, above all, don't let anybody in authority be frlgthened by the threat of exploiters to get out of business. Society just doesn't need its owner-exploiter class »ny mors; the sooner all profit-parasites walk the plank the better it will be for all concerned. And if this sounds like what the •Socialists of America »aid many years sgo, the answer Is that It is just that. Perhaps this nation could afford a parasitic society back in the Ws, but to continue It in the present crucial period is to court disaster Is a "foreign" name a handicap in your profession or business? IN MEDICINE? ... LAW? . . . SPORTS? . . . THE ARTS? . . . TEACHING? . . . SCIENCE? . . . BANKING? . . . BIG BUSINESS? . . . THE ARM AND NAVY? . . . CIVIL SERVICE? . . . POLITICS? . . . "In war timet. save dimu" DO NOT CRIPPLE THE SCHOOLS READ What's Your Name? Louis Adomic't latest book, published Sept. 2 by Harper«. Price $2.S0. Order from PROLETAREC 2301 S. Lawn dole Aventfo Chicago, IU. HOUSING NIGHTMARE In Recine, Wis., they are planning to convert vacant stores, restaurants and bars into apartments for war worker*. Imagine waking some night te hear the ghost voices whispering: "One more won't hort yon," or "If that'» my wtfs tell her I just left"