Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. • 34. v Lffiiiani, v sfioio m 11 februarja mi Leio XLIX, »SLOVENEC« velja po soitl na vse strani Jngo- alavlje m r LJubljani: sa oelo telo naprej . K n pol leta * ■■„ 120 — as četrt leta n .. ■ M>— aa en mesec „ .. „ 20-— la laoiemetv« eelelehu K 42(K bb Sobotna izdala: wm Za oe-o leto.....& M — n inozemstvo ... „ 55 — !■■. ■ .■•■ Inserati: lOULllikl Bnostoipaa petitvrsta t»* mia ilrota la a tam visoka ali n|e nrostor) aa eaWat ... po K B*-poilaaa ttrt. , . »o K Pri vei|em naroitla pepnst. Hutmanjšt oelas Man K15. Xiba,a vsak dan livzemM ponedetika tn «va on nf nlkn ob 8. ari zjutraj. MT Uredništvo io t Kopitarjev! alte* itev. l/tn. Bo opisi se ne vrciaje; aoteanfetrara plaau so ao sprelemato. Dreta, letel. M v 8«, npr ara. itv. 388. P olltičen list za slovenski naro II ■ Oprava je v >o*itar|ovi al. d. — Račun noiuie oran. l|«blja4.787 »ir. 13.511, bosn^bero. 7363. Ilstaa opralanis. Belgrad, 11. februarja. V ospredju ustavnih vprašanj je stalo ta teden vprašanje o lastnini. Jugoslovanski klub je zavzel o tem vprašanju popolnoma sedanjemu socialnemu toku odgovarjajoče stališče, in ko je dr. Šimrak v imenu kluba govoril o svoiini, so komuni-nisti klicali demokratom izzivajoče: »Naj kdo od Vas govori tako moderno in radikalno kakor klerikalci!« Vscbolj se tudi v Belgradu širi mnenje, da so demokrati stranka, ki spada med staro šaro. Slovenci so že ob zadnjih volitvah izrekli svoje mnenje v tem pravcu. »Prehodna doba«, o kateri sem Vam zadnjič poročal, se je prerila tudi v ministrski svet. A seveda, kdor nič nima, ne more nič dati. Prehodna doba do novega ustava bo trajala baje le tri leta, ako obvelja mnenje ministrskega sveta in ako so zadevna časniška poročila resnična. Toda upajmo, da še tudi v tem oziru ni izrečena zadnja beseda. Ne more se tajiti, da avtonomistiško vprašanje ugodno napreduje. Seveda le polagoma, kar pa pri umstveni kvalifikaciji vladne »večine« ni čudno. Pripoveduje se, da je minister Draškovič izrekel svoje začudeire, da se v demokratski s*ranM najbolj opirajo avtonomiji slovenski in hrvatski demokratje, ki bi vendar morali biti najbolj u vidljivi, da je treba široke avtonomije za bodoči čas, ako sploh hočemo, da bo državna uprava kolikor toliko funkcionirala. Minister Draškovič gotovo n* ve, da slovenski in hrvatski demokratje samo s centralizmom kaj pomenijo, bre® njega se spremenijo v velike ničle. Nihče ne bo več vedel, kdo je Žerjav, Kukovec, Demetrovič, Tomljenovič, kakor hitro bo uprava služila n a r o d u in ne demokratom. Tem ljudem ne gre za državo m narod, ampak Samo za svojo lastno cenjeno osebo. Pri srbianskih politikih se navaja proti avtonomiji trditev, da bi potem bile pokrajine države v državi. Glavni atribut države je suverenitet zakonodajne, upravne in sodske oblasti. Jasno je, da avtonomne pokrajine ne bi imele te suverenitete v polni, ampak samo v omejeni in delegirani meri in da se potemtakem o pokrajinah kot državah ne more govoriti. Srbijanski politiki hočejo tudi kakor nekako varnostno mero, da bi se predsedniki pokrajin imenovali od vlade, bili samo njej odgovorni ter mogli suspendirati vsak sklep pokrajinske skupščine in njenega odbora. To vobče ni mogoče v sedanjih demokratičnih časih, še manj pa v avtonomnih pokrajinah. Pokrajine ne potrebujejo komisarjev, ampak avtonomnih skupščin, Id delajo v okviru ustave in državnih zakonov. Samo ustava in zakon morata biti meja za delokrog pokrajinskih skuoščin, ne pa kak sekantesn in partizanski komisar centralne vlade. Tretje, kar navajajo srbijanski politiki kot argument proti avtonomijam, so finance. To pa razumemo, kajti o financah se bomo morali s svojimi brati dobro pogovoriti, tudi o tem, kako so se zadnji dve leti potrošile mnogobroj-ne milijarde. R?čuni o teh dveh letih še morajo priti na dan. Kako malo so ravno centralisti zmožni za ureditev financ, vidimo zadnji mesec. Vse finančne zadeve Vojvodine so se centralizirale in po Vojvodini se nnstavili srbijanski ljudje. Pravimo ljudje, kajti mnogo iih ni bilo dosedaj sploh uradn;Vov. Toda kdor je nismen, je danes za vse sposoben. In rezultat? Po-polen kaos, pooolna deruta, ves aparat se je ustavil. Centrnli-rem v financah pomeni bsnkerot naših Hnanc. Mnogo se govori tudi o tem, ali dva doma ali samo eden. Kakor znano, Jugoslovanski klub predlaga dva enakovredna doma, eden bi bil za programatična in na-rodno-politična, drugi stanovski pa za socialnoekonomska vprašanja, oba skupaj oa za zunanjo trgovinsko politiko, za bud-get in za vprašanja o miru ali vojski. Jugoslovenski klub se mtirl:ivo giblje in skuša uveljaviti svoja načela. To je zanj vsekako težka naloga, ker mora prebiti zid tu trdno ukoreninjenih reakcionarnih nazirahj. Boji, ki se vrše že od decembra v konstituanti,' so bili samo spopadi predstraž in samo uvod v veliko borbo za ustavo. Splošno je bilo razširjeno mnenje, da se bodo stranke zbližale, da bo vsaka popustila od te ali one nebistvene točke svojega ustavnega programa in da bo šlo vse delo za tem da se ustvari ustava na podlagi sporazuma med različnimi strujami. Optimisti ki so verjeli v to, so danes razočarani. Zdi se nam. da je prišlo veliko razočaranje zato, ker niso poznali globokega prepada, ki deli preteklost od bodočnosti. Prva velika razlika je v nasproiju med centralističnim in avlonomističnim naziraujem. Plitvo bi segel, kdor bi dejal, da gre samo za zunanjo obliko državno uprave. Za one, ki branijo centralizem, kakor tudi za avtonomi-ste, leže temeljni razlogi vse globlje. Centralizem pomeni vsemogočno vlado, pomeni ti-ranstvo vladajočega režama, Ki oblikuje po svoji neomejeni volji vse organizme, ki so nižji od dižave — pleme, slan, kulturno enoto, pokrajino in občino — po svoji volji. Centralistična država ne more trpeti pod teboj življenja samoupravnih organizmov m zato je v njenem bistvu, da skuša uniformirati vse avtonomno življenje in mu utisniti svoj pečat. Avtonomistično načelo pa hoče da v okvirju države žive manjši organizmi lastno življenje, da naravue enote, pokrajine, iuine urejajo svoje posebne zadeve. Osrednja vlada ima vršiti one funkcije, ki so že po svoji naravi skupue celemu državnemu telesu. Moč države je v močni rasli njenih naravnih in seslavniu celic. — Razlika med tema dvema nazoroma je tako globoka, da je dvomljivo, ali bi se dal ta prepad premostiti biez velikih in težkih žrtev. Centralisti sami pa v ustavnem vprašanju razpadajo v bolj ali manj radikalne struje; s skupino, ki je najbolj na desni bi b.l sporazum v tem vprašanju moida mogoč, saj še ■ med slovenskimi demokrati s 3 poslanci ni enotnosti v vprašanju, ali naj Slovenijo požre centralizem ali ne. Toda ravno zadnje razprave v ustavnem odboru so pokazale, da obstoja drugi, še globlji prepad med strankami v konstituanti. Poslanec Avramovic, ki je duševno središče zemljoradnikov in popolno nasprotje g. poslaniške^a kandidata ur. Vcšaja-ka, je pouoaril, da uržava ni ?anio politična, ampak tudi soeialnogospodarskh organizacija. Komunisti so potem z velikim poudarkom nastopili za radikalno izveabo njihovega programa v državi. Jasnega in izvedljivega načrta ni podal ne prvi ne dim g t. V imenu ljudske stranke je nastopil posi. dr. Suni «tk & Konkretnimi predlogi, da v ustavi dobimo temelj za velike socialne reforme, po katerih kliče ljudstvo in še z večjo silo pi avičnobt. Socialna načela, ki j;h zashpa ljudska stranka v ustavnem odboru, so: Zasebna last nalaga dolinosli. Zasebna lasi jf nedotakljiva, dokler ne oškoduje ecloioi V utta.o naj pride določba, da imajo država m avtonomni zastopi pravico podružabiti osebno lastnino, če to zahtevajo interesi vse družbe. S tem korakom jc načeto osrednje vprašanje bodočnosti. *-u>c..amo s« ougvivor nosti, ki leži na ljudski stranki. »Svobodna misel« je jugoslovanskim katoličarom po g. Pribičeviču napovedala boj. Smo sredi najsrditejše borbe za avtonomijo in ljudske pravice. S tem zgodovinsko-važnan hipom je ljudska stranka v konstituanti vzela nase tretjo tez.vo in častno nalogo, da se bori s kapitalizmom, ga vrže ob tla in prinese ljudstvu tudi gospo darsko svobodo. Med strujami v konstiluant' se je odprl nov, nepremostljiv prepad. Na pni »u-ani so centralisti in branilci kapitalizma, na drugi avtonomisti in bojevniki za socialne pravice ljudstva. Morda se bo strankam preteklosti za nekaj časa posrečilo, z nasiljem izvesti svoje načrte. Držali ne bodo. Te stranke se ozirajo nazaj v Sodomo in Gomoro kapital etične družbe. Okamencle bodo in njih ime bo socialna Reakcija. Trocksi p ip!ivS;a rac v j v® no. Na sc'i zjedinjene^a sovjefa mrorlnih komisarjev in vrhovnega revolu-ijikega vojnega sveta je Trockij obširno govoril o vojnem načrtu za letošnje leto. Dejal jc, da treba zaključenjc miru s Poljsko zavla- čevati. Besarabija bo služila za povod za vojsko z Rumunijo, Z Nemčijo je treba vzdržati dobre odnošaje, ker je najboljši vojni liferant Rusije. S pomočjo nemških tehnikov se spuste v kratkem v morje trije podmorski čolni. Jake previdno ie treba ravnati z Japonsko, ki bi nam skupaj z Nemčijo mogla pomagati na vzhodu (?). Rusija mora imeti 2 milijonsko vojsko, da izvede svoje načrte. •H.m»r*l.eri n<9nacšTr©eV"m Na zboru komunirtične stranke v Vo^nesenku je bilo oddanih 900 glasov v prilog po'i'ike Lenina, ki priznava neodvisnost delavskih strokovnih zvez, in le ,27 g'asov za Trockega in Bukarina, ki hočeta strokovne organizacije popolnoma podredili sovjetom. Končno se ta konflikt ' reši 6. marca na strankini skupščini v Moskvi. 'Ccntrum proti U;o]&6v*zma sv<; vzHof'«* General Semenov je Obtanke svoje armade, kateri so se pridružili ostanki Kolčakove armade pod vodstvom generala Lohvickega, koncentriral v Nikolsk Usurijskem na sibirski progi zapadno od Vladivostoka, Vseh mož, ki so baje dobro oboroženi in imajo 30 broniranih voz, je 20.000. V mestu obstoji tudi oficirska šola. Akcijo podpirajo slejkoprej Japonci. Iz dela nekdanje vojvodine Kranjske, ki se zdaj vsled enega največiih ropov, izvršenih v svetovni vojski, nahaja pod italijansko krono, smo sprejeli sledeče informacije: Italijanska uprava je nemarna in neredna. So pa Italijani na zunaj skrajno priliznjeni in gre vse njihov stremljenje za tem, da naše ljudstvo demoralizujejo. V tem oziru je z naše strani v izvestnih slojih, ki de'ajo dobre kupčije, oaržati narodno mlačnost, kakršne bi ne bili pričakovali. V tem oziru nas goriški Kras, spl^h goriški del Venecije Julije ter Trst in Istra zelo nadkriljujejo, Zelo je treba grajati tudi del našega ženstva, ki je s tujci veliko preveč prijazno. Precej škodujejo nekateri bratje, ki prihajajo k nam preko meje in širijo defetizem. Treba naše 1'udi opominjati, naj se v uradih poslužujejo slovenskega jezika, raj se organizirajo proti italijanski trgovini, ki naše kraje preplavlja in se vržejo z vso silo na resno društveno življenje mesto da se ude'e-žujejo plesov, s katerimi italijanski pri-šleci skušajo izkvariti narodno moralo. Kar se tiče uprave, je skoro izključno italijanska. Civilna komisaria v Postojni in Logatcu sta Ttalijana, tudi osta'o uredništvo je domala vse italijansko; le v Postojni je komisarjev namestnik renegat hrvatskega rodu, več ali manj vešč našega jezika. Uradni odloki so vsi italijanski; na žnp?m.tva sc poš.ljato italiians':o-s'oven-ski dopisi, v katerih je slovenšč:na ze'0 izpačena. (Take donise smo videli na las'.-ne oči. Op. urad.) Tudi šolska izpričevala so italijanslro-s^venska. Učitelji se zaradi malenkosti šikanirajo; s*->!oh kaže ital jan-ska vlada malo umevanja za naše notrebe in nič na'!nn'cnosti do naše narodne kulture. Šole so odprte tam, kjer so učne moči; šest šo! v Poctojnsketn okraju ie brez vsakršnih učnih knjig, ker jc berlo znanega bivfega ravnatelja idrijske rea'ice Dc Mirhelija popolnoma neporabno, novega, prirejenega po Ganglovem bcri:u, pa vlada do zdai še ni potrdila. Italijanščino so začeli podučevati v četrtem azre-du, v Posto'ni na meščanski šoli v pe!em, ter io poučuje Italijanka, ki ne zna besedice slovenski! Najznačilnejše ie, da ita1;jnnska uprava poita!i:f>nčuje naša krajevna imena; celo iz Kilovč je napravila M o n t e F r e d d o (Kiillen^erg = Kiihler Beg = Monle Freddo!) Dogaja sc že, da itfili-:anc.ki uradniki na postajah ne izdajalo voznih 'istov na zahtevo v slovenskcn. jeziku Za Trrovo rabi tržaški generalni civilni komisarlat Ternovo, naši gospodje komisarji pa so si že Izmislili ime Torre nuo.val Počasi se začenja društveno življe e. Tako je vlada dovolila v Trnovem Miklavžev večer, tudi v Ilirski Bistrici je začela Čitalnica delovati. Silvestrov večer se je tudi obhaial. čeprav je prišel dva te-.Ina pozneje vladen odlok, ki Silvestrov večer brez vsake motivacije prepoveduje. Sokola in Orla unrava na noben način ne dovoljuje; v Ilirski Bistrici so sneli s Sokolskega doma napis in razbili kip soko'a, Oragoceno zastavo so domačini spravili iia varno in je karabinlieri niso našli, dasi so vsevprek prelskavali. Orlovski dom v Trnovem je zaseben od vo!akov, ravno tako Sokolski dom v Ilirski Bistrici. Strankarskega boja med narodnimi Slovenci ni več; začenjajočega se življenja r>o čitalnicah in izobraževalnih društvih se udeležuje duhovščina složno s posvetno intel genco. Kljub žalostnim razmeram rodoljubi niso klonili duhom in politična ter kulturna odgan'zacija sc bo brez dvoma z vso energijo začela. Italijanski nacionalisti kujejo nevarne sklepe; radi bi zavlekli vol tve v parlament, da volivni zakon spremene tako, da oropajo Slovence čim več t1larov. Prave koncentracije na-rodn'h sil dozdai seveda še ni; nekateri so preveč zaupljivi, oziroma odjcnljivi nasproti laškim vplivom; tako v Postojni, kjer uraduje zviti Cavalli. Naše politično središče je seveda Trst, ki je neupogljiv, zaveden in odločen: od tam bo kmalu začelo krožiti krepko politično narodno življenje po vsem anektlrancm ozemlju. ^Dftfci mkti a. G. minister za konstituanto Trifkovič je čital v demokratskem časopisju denun-cijacije slovenskih demokratov o SLS in jim točno nasedel. V ustavnem odboru je odgovarjal posl. Sušniku z natolcevanjem. Poslanec Sušnik mu jc dal te-le pismene lekcije- »Včeraj sem koncem seje stavil na gospoda predsednika vprašanje, ali bi ne bilo umestno, da se seje ustavnega odbora odgode za toliko časa, dokler se vlada ne kompletira, ker mi tu razpravljamo načelno o načrtu vlade, ki nima večine. Za-eno sem konstaliral, da nam vlada ni dala nikakega materijala v objašnjenje in da je g. minister za konstituanto sam priznal, da je bila to napaka vlade. Kakor rečeno, sem stavil vprašanje na gospoda predsednika in sem pričakoval od njega odgovora, A ne vem, kako je prišlo, da je poprej odgovarjal g. minister za konstituanto. Odkrito rečem, gospodje, da ga jaz takrat nisem poslušal in tudi nisem slišal, kaj je rekel, ker je bil nemir, in ker vem, da gospod minister večkrat govori in mnogo govori tudi, kadar ni treba. Šele danes, ko sem dobil stenografski zapisnik, vidim, da je g. minister rekel koncem govora to-le: Samo oni, koji žele i rade na tome, da se ova država ne konsoliduje, samo ti mog'i želeti, da se ustavno pitanje nc reši. Gospodje! To je rekel g. minister v zvezi z mojim vprašanjem; on očita torej meni in moji stranki, da ne želimo, da se ustavno vprašanje reši, in da delamo na to, da se država ne konsoliuira. Gospodje! V imenu svoje stranke moram vsako očitanje subverzivnosti najenergičneje odbiti. Gospod minister za konstituanto, Vi veste, da je naša stranka bila tista, ki je vedno dc'ala na .to, da sc ujedinimo. Vi veste, da je naš pokojni dr. Krek dal življenje za jugoslovansko idejo, Vi veste, da je naš dr. Korošcc tvegal glavo ob času, ko so sc oni, s katerimi Vi danes vodite politiko, skrivali in si niso upali reči niti besede. Gospod minister, Vi ste sodelovali z našim voditeljem dr. Korošcem v knbinelu in dobro veste, da jc on skozi dve leti zapostavljal svoje osebne interese in interese naše stranke, samo da jc delal na tem, da sc država konsolidira. In k-jub temu, g minister, nam očitate subv erzivnost in nas imenujete anti-državne elemente. Še enkrat odklanjam najenergičneje vsako tako očitanje tn rečem to-le: Gospodje! Nc iščite subverziv-nih elementov v naših vrstah! Mi delamo in hočemo podpirati vsako resno delo, hočemo pa samo to, da se začne graditi pri temelju in ne pri strehi. Če hočete iskati subverzivnih elementov, ki nočejo konsolidacije države, jih iščite v onih vrstah, kjer so najvišji gospodje, kateri kot ministri in državni funkcionarji nič ne delajo in vodijo samo politiko besed, ne pa politiko dejanj. Predsednik dr. Milenko Vesnič: Go-spodine poslaniče, ja držim, da je ovo za ličnu. odbranu dosta. Vi držite čitav politični govor. Poslanec Ant. Sušnik: Gospod predsednik, ba2 sedaj sem hotel končati. Vprašam Vas, g. predsednik, kaj mislite storiti, da ne bo g. minister za konstituanto delal takih izpadov, kakršnega je napravil ne samo zadnjikrat, ampak že večkrat.« G. minister je nato zlezel pod klop in izjavil, da ni mislil na SLS, ampak na ko- ' muniste. Tsdeisslii prfiggfsd. Centralizem na pohodu, V Belgradu |e šesteročlanska hladna komisija sestavila »prehodne naredbe«, ki jih je vlada na svoji se i »sprejela«. Te vladne prehodne naredbe , predpisujejo ustavotvorni skupščini njene zakonodajne funkci'e, določajo regentovo prisego na ustavo, prisego poslancev, da bodo delali za koristi kralja in naroda in več drugih stvari. Dalje Coioča o naredbe: Da se začasni zakoni kraljevine Srbi e o državnem svetu, centralni upravi, proračunu in ministrski odgovornosti razširi'0 na celo državo. Do končnoveljavne organizacije upravne oblasti ostaneo dosedanje pokrajinske uprave z namestniki na čelu in s podrejenimi sekci:skimi šefi in referenti. Uprava se bo izvrševala pod neposrednim nadzorstvom ministra notr. del. Pokrajinskim upravam se ne more'o izročiti nikake na-dal ne dolžnosti. Posebne komisije bodo v roku treh let izvršile vse potrebno, da se prenesejo funkcije raznih sekcij na kompetentna ministrstva. Pokrajinski namestniki se bodo imenovali na predlog notranjega ministrstva in se bodo smatrali za državne uradnike Člen 8. govori o predsednikih sodišč in o sodnikih, za katere določi, da ostanejo na svojih dosedanjih mestih, dokler se ne sklenejo novi zakoni. Vse te dalekosežne naredbe je sprejela vlada na svojo pest preko glave konstituante. Vlada uveljavlja centralizem, še preden je mogla konstituanta izjaviti 6vojo voljo, kakšno ustavo hoče. To ni več samo centralizem, ampak neprikrit absolutizem. V ostalem je vlada predložila konstituanti svoje sk-pucalo ustavnega načrta, ki obsega 86 členov. Značilno ie, da načrtu ni priloženo nikako pojasnilo, kar je še pri mnogo manj važnih zakonih povsodi običaj. Ko je musbm. poslanec dr. Spaho grajal to površnost, se je minister izgovarjal, da vlada ni imela časa za to. Ustavni odbor ima vsak dan sejo. Tu se sedaj vrši boj za pravice jugoslovanskega ljudstva proti centralističnim nakanam demokratov in dela radikalcev. V seji 7. febr. je v imenu zemljoradnikov govoril poslanec Avramovič, ki je naglašal, da je sedaj čas boja za politično svobodo prešel in da so sedaj časi socialno-gospodarskih vprašanj. V tej seji se je oglasil z velikim govorom tudi dr. Milenko Vesnič, ki se pa ni povspel nad tesnosrčno centralistično in hegemonsko stališče. Branil je vladni ustavni načrt in rekel, da mora biti ustava čim — krajša, zato se vanjo ne smejo sprejeti socialno-gospodarska vprašanja. V imenu slovenskih samostojnežev je govoril dr, Bogumil Vošnjak, ki se je izjavil proti vsem zahtevam slovenskega ljudstva in zlasti tudi proti avtonomiji Slovenije. Da bi se demokratom še bol) prikupil in oddolžil, je nesramno obrekoval SLS, češ da je protisrbska. V seji 8. febr. so govorili: Komunista F i t i -p o v i č in dr. Simo M a r k o v i č. Markovič je ostro kritiziral centralistično belgrajsko politiko, ki se je vodila doslej in povzročila, da smo danes dlje od narodnega edinstva nego kdaj prej. Republikanec G j o n o v i č je izjavil, da je zedinjen.e nedotak'jivo dejstvo;, v ostalem je zahteval, da se mora z ust. vo urediti tudi vse socialno življenje, zagovarjal republikansko državno obliko in zahteval, naj se odločitev o le-tej prepusti narodu. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril dr. Š i m r a k , ki se je izjavil proti vsakemu plemenskemu separatizmu, enako odločno pa tudi proti srbski hegemoniji. Razmerje med srbsko vlado in svoječasnim Narodnim večem ni bilo ono med zmagovalce t in premagancem, ampak je bilo Narodno veče suverena oblast s popotnim pravom, da vodi podaja*, a'. To sta bila priznata svoj čas tudi Pašič in Protič. Bodoča ustava mora biti plod sporazuma med vsemi našimi plemeni. Jugoslovanski klub je za upravno avtonomijo, ki upošteva zgodovinsko dana de stva. Parlament bodi dvodomen: politični in stanovski. Klub zahteva versko svobodo. Ustava mora imeti tudi svoj socialni in gospodarski del in onemogočiti izkoriščanje socialno in grspodarsko slabejših slojev. Za muslimane jc govoril dr. Mehmcd Spaho !n se izjavil za avtonomijo zgodovinskih pokrajin. v seji 9. t. m. je spravil posl. Sušnik vlado v zadrego z vprašanjem, kako je mogla predložiti ravno svoj ustavni načrt, ko vendar nima večine. Odgovar'al jc zelo nerodno minister dr, Trifko-v i č , ki je sumničil namene Sušnikovega vpraša-n a. S u š n i k je krepko odgovoril in rekel, da se je Ludska stranka borila za svobodo naroda, ko so bili Trifkovičevi zaplečniki še zvesti sluge starega režima. Potem je govoril demokrat Voja Marin-kovic, ki je seveda branil centralizem in vladno ustavo. Za njim je govoril radikalec Ljuba J o v a -n o v i č , ki je priznal obveznost krfske deklaracije in izrazil željo, da bi bila ustava delo kompromisa. Zavzemal se je za sporazum z Narodnim in Jugoslovanskim klubom. Posl, Jugoslovanskega kluba dr. Šimrak je žigosal ak ci;o pravoslavnega ohridskega škofa Do-site a na Češkoslovaškem, kjer gre na roko odpadniki narodni cerkvi. To mora žaliti katoličane v naši državi. Nato je Šimrak vprašal ministra, zakaj se ustavnemu odboru ni predjožil Protičev ustavni načrt in poročilo komisije za upravno razdelitev pokn in, zakaj pride vse prej v časopisje (demokratsko seveda!), nego pred ustavni odbor. iimrakova vprašan,a je podprl tudi radikalec Nattas Petrovič. Minister dr. T r 11 k o v i d je podal brezpomembna pojasnila, nakar se je tej« zaključila. Jugoslovanski klub je pr! ministru Pribičeviču odločno protestiral prot! zadnjim šolskim odredbam na Slovenskem ter se pri Pašlču kot zunanjem ministru zavzel za osvoboditev župnika Klekla, Notranjepolitični položaj se ni izpremenil. Radič je zopet poslal v Belgrad svojega odposlnca dr, Basaričeka, da preišče politična tla radi prihoda Radičevcev v Belgrad. Basa-I riček je obiskal tudi Jugoslov. klub. V Zagrebu se j pa vrše pogajanja med Radičevci in srbskimi re-I publikanci ter se je baje dosegel med obema strankama sporazum. — Srbski zemljoradniki so tkraj-no razočaran! nad nagimi samostojnimi in njihovim centralizmom; predsednik zemljoradniškega kluba posl. Avramovič je izjavil, da se njegov klub nikakor ne strinja z načeli dr. Vošnjaka. — Radikalni klub je končnoveljavno odklonil demokratsko iznajdbo državnih podtajnikov, — Predsednika Narodnega kluba dr. Drinkoviča je te dni sprejel regent v nadonourn! avdijenci. Drinkovič je regentu tolmačil želje in potrebe Hrvatov in Slovencev, oziroma katoličanov in muslimanov. Zunanja politika, Italija je končno storila ukrepe, da njeno vojaštvo izprazni zasedeno ozemlie in nam izroči železnice in vso upravo, Z naše stran! se le isto-tako previdelo potrebno, da sprejmemo upravo končno osvobo;enih ozemelj, žal, da je vlada v razmejitveno komisijo poslala same Srbe, k! o naših deželah nimajo pojma. Amerika pripravlja mednarodno konferenco za razorožitev sveta. Dala je dober zgled s tem, da je vzlic Wilscnovemu vetu sklenila zakon, glasom katerega se zmanjša stalna vojska na 175.000 mož. Amerika se zavzema tudi za zmanjšanje bremen Nemčiji. V češkoslu. aškem parlamentu je iziavll znan! prvoboriteli za avtonomijo Slovaške p. Hlinka zvestobo Češkoslovaški republiki in naglasil, da njegov program nikakor ne sega preko mej češkoslovaške domovine. P. Hlinka popolnoma odobruje zunanjo politiko dr. Beneša. Francija in Poljska sta sklenil! gospodarsko in vojaško zvezo. — Poljska je sklenila gospodarsko pogodbo z Mažarsko. — Pogajanja med Rusijo in Poljsko v Rigi so se zopet ustavila, ker je Poljska zadnji čas — menda pod vplivom entente —. zvišala svoje zahteve. Dnevni dogodki. Sv. oče Benedikt XV, je poslal za vojne sirote v Jugoslaviji pol milijona dinarjev. —. Župnik in pisatelj F. S. Fin ž g ar je 9. t. m. praznoval svojo 50 letnico. — Umrl je na Štajerskem skladatelj dr. Josip I pa v! c. — V Zagrebu je umrl pedagog Davorin Trstenjak. — V Celovcu se je protizakonito izvolil nov odbor Mohorjeve družbe z župnikom Trunkom na čelu. Ker ima družba svoj sedež v Prevaljah v Jugoslaviji, je gornji odbor ne-postaven in se bo vse storilo, da ostane premoženje družbe sv. Mohorja ohranjeno slovenskemu narodu, ki ga je vložilo. — Ljubljanski stanovanjski urad je zasegel cerkev sv. Jožefa, da namesti v njej neko tiskarno, ki je bila doslej v telovadnici ljubljanskega dekliškega liceja. Telovadnico vrnejo gojenkam. — Ministrstvo za prehrano v Bel-gradu se opusti. — Prometno ministrstvo je imeno-valp posebno komisijo, da izvrši priprave za zgradbo proge Kočevje—Brod—Moravice. — Tržaški fašisti so zažgali v Trstu tiskarno komunističnega lista »Lavoratore«, Iz ust&uisega odisora. Belgrad, 11. febr. Središče parlamentarne politike je sedaj ustavotvorni odbor. Vlado zastopa v njem minister za konstituanto g. Trifkovič. Priznati se mu mora, da je dober debater, a vrlo slab poznavalec ustavnih vprašanj. Raditega mu morata v vsaki kritični situaciji priskočiti na pomoč ali dr. Vesnič ali dr. Markovič. Ni čudo, da se je poslednje dni govorilo, da mislijo radikali nesposobnega Trifkoviča zame-niti s sposobnejšo osebo. Vlada še vedno ni sestavljena in še vedno ne razpolaga z večino, ki je potrebna, da se sprejme ustava. V vsakem navadnem parlamentu v takem slučaju vse delo počiva, dokler ni vlada kompetentna in večina pridobljena. Ustavotvorna skupščina je malo več kakor navadni parlament, ali mi ipak delamo in sklepamo naprej. A nihče ne ve, katera vlada bo ovo delo zagovarjala in v koliko so sedanji ministri odgovorni za svoje govore in izjave v ustavotvornem odboru. Vse ima občutek, da pride druga vlada in da bo odbor še enkrat mora Ipričeti svoje posvetovanje o novem ustavu druge vlade. Zato smo mišljenja, da je sedanje delo le zavlačevanje, da se kmalu donese ustava. Najprej je treba brzo razčistiti položaj, sestaviti večino in vlado, potem pa naj stopi kompletna vlada kot povsem odgovoren faktor pred ustavotvorni odbor. To-i, da mišljenje sedaj na površju stoječih politikov je tako nezrelo, da ne uvidijo, kako svo-I je delo le napol opravljajo. Protič, ki gleda i globlje in misli državniški, pa še ne sme v ospredje. Človek se mora tudi čudom začuditi, ako pogleda člane v ustavotvornem odboru, kako so tudi oni neresni ali nezreli v onih trenot-kih. Dr. Žerjav jo je odkuril k topli peči domov. Dr. Vošnjak, slovenski lažiagrarec, je izrekel svoj govor ter odšel kakor kokoš, ki znese jajce, odkokodaka in odide. Nekateri demokrati se oživljajo v najbolj otročjih medklicih.. Med njimi bivši ban dr. Tomljenovič, imenovan Fran Josip Habsburški, nadalje bivši vladni, za vojsko navdušeni socialist Deme-trovič in bivši madžaron dr. Šečerov, vsi trije i sedaj odlični »državotvorni demokrati«. Le ! eden demokrat sedi mirno in tiho, to je fak-lični urednik beograjske >Pravde«, dr. Voja Marinkovič. Piše in si dela notice. Vsak dan napada v >Pravdi« dr. Korošca in Jugoslovan-| ski klub, ki je prošle godine pomagal dr. Ri-| barcu, da odkrije svetu njegovo subotiško i klavniško alero. Ko je umrl minister Stoja- novič, hotel je postati dr. Marinkovič finančni minister, a zopet se je spodtaknil nad subotiško afero ln padel. Sedaj se maščuje v vsakdanjih napadih na Jugoslovanski klub. Mk mu mirne duše privoščimo to vživanje. Radič je poslal že tretjikrat svojega goloba v Belgrad, Ali bo našel zeleno vejico ali ne. ne vemo. Toda prijatelj in neprijatelj sta si edina, da bi bilo stališče srbske radikalne in srbske demokratske stranke obupno, ako bi Radič pripeljal svoje Hrvate v Belgnad. Ako dobimo Pribičevlčev centralizem, bo največ kriv Radič s svojo abstinenco. Poltfiine novice. + V obrambo koroških Slovencev. Kakor smo doznall je dež. vlada v odgovoru na izganjanje Slovencev iz Koroškega poostrila potne predpise za vse potnike, ki prihajajo iz Koroško, ali odhajajo tja. Ker se v zadnjem časm izgoni Slovencev iz Koroške množe, ker jemljejo Slovencem gostiln, koncesije, ker jim odpovedujejo stanovanja itd., je vlada odredila, da se bo z nemškimi Korošci v Sloveniji enako postopalo. -f- Pepelnično premišljevanje. »Slovenski Narod« se v številki 11, t. m. v drugič v uvodniku peča s pojavi naraščajoče demoralizovanosti čredi naše mladine in med drugim piše: »Predpustni diriii-daj se je nehal in ostal nam je vsem skupaj temeljit maček. Želodec se ne obrača le tisrtim, ki so se udeleževali rajanja do zvrhane mere, temveč tudi onim, ki so gledali to početje bolj ob strani... Zdravi mladini ne odrekamo pravice do umerjene dostojne zabave, saj taka oplemenjuje dušo in telo, a to, kar se je letošnji predpust nudilo na raznih prireditvah naši zabave željni mladini, pa presega vse mere zdrave in pametne umerjenosti. Klic po nadzorstvu nad korporacijami, ki prirejajo veselice, ki so same sebi namen, pa jih potem imenujejo dostojne prireditve, tak klic bi sicer ne bil nič popularen, čisto gotovo pa je, da bi bila taka kontrola letos preprečila marsikaj, kar ni vplivalo baš blagodejno na našo mladež... Iz sedanje razbrzdanosti se moramo vrniti k treznosti, zavedati se moramo, da bodo naši sosedje kruto izkoristili vsako našo slabost, vsako našo hibo. Danes nam manjka še skoro prav vsega, kar dela narod močan, silen in v resnici svoboden in neodvisen. Le v prvih začetkih smo ponekod in še ti začetki so ogroženi, če se bo izkazovala naša hiperprodukcija le na neproduktivnem polju veseljačenja. Tako ne smemo ostati, produktivnost se mora povzpeti nad vporabo, živeti moramo od sadov našega dela, od obresti našega kapitala. a ne na kredit in od danes do jutri.« Izvajanja »Slov, Naroda« so vredna vse pozornosti in uvaževanja. Misel o nadzorstvu nad veselicami, ki so same sebi namen, je jako dobra in uresničljiva, če se le ne bo zdela komu — preklerikalna ... Imeli bi Še marsikaj k tem izvajanjem dopolniti, pa naj zadostuje to, da ko: stati-ramo razveseljivo dejstvo, kako se brez razlike strank ujemamo vsaj v tem, da treba enkrat storiti kaj resnega in velikopoteznega, da se ustavi proces povojne nravne gnjilobe. + Politiko iz šol! »Marburger Ztg.« je objavila uvodnik »Politik und Schule«, v katerem opisuje razmere na naših srednjih šolah, ki so postale vsled politiziranja mladine pozorišče ogabnih hujskanj in nasprotij. S posokoljenjem šol bi se te razmere samo še poslabšale in nasprotstvo med mladino poostrilo, -f- Upravna modrost. Samostojni poslanec dr, Vošnjak je v ustavnem odboru izjavil: »Pri nas obstoji še črnorumeni »mentalitet« (mišljenje) — v tem ima g. Vesnič prav. Treba pa je bilo vse uradnike starega režima odpraviti.« + Minister Kukovcc gre na Angleško. »Riječ« poroča, da je angleška vlada pozvala našo, da sodeluje v industrijski izložbi, ki se bo vršila v Birminghamu. Od strani naše vlade bo odšel minister za trgovino in industrijo g. Kukovec. — Za našo industrijo bo to brez dvoma velik uspeh, — če g. ministra ne bo doma. + »Kranjci« in »Slovenci«. Ob plebiscitu smo brali, da so koroški nemškutarji glasovali za Nemško Avstrijo, ker so se čutili samo Korošce, ne pa Slovence, in jim je bilo za »nedeljeno Koroško«. Če iistamo po naši politični zgodovini, bomo videli, da smo bili pred 50 leti na Kranjskem skoro na isti stopnji kakor sedaj na Koroškem. Pod geslom »kranjstva« so lovili pristaše v boju proti slovenstvu. To je pravilno ugotovil dopisnik iz Radoljice v »Slov. Narodu« z dne 12. junija 1877. L: »Mestni filister ti trdi, ako ga opominjaš, naj voli Slovenca, da je ,Kranjc' in da hoče ,Kranjc' ostati,.., ker on si v Kranjskej personificira vse ono, kar je komu ljubljena domovina, in v tej misli ga potrdi zapeljivec nemškutar, ki mu pravi, da smo le Kranjci in mu Slovence predstavlja kot jako čudno sekto brez vsake domovine ... ,Kdor mi več da in od kogar si več upam za-se koristi dobiti, s tem bom držal, s tem bom volil', pravijo ti.« (Prijatelj, »Janko Kersnik, njega delo in doba«, sešitek II. in UL, str. 89.) Poljaki zastavijo gališke vrelce nafte. Iz Ženeve poročajo, da je poljska vlada poslala v vse zapadnoevropske države posebne komisije, da sklenejo z vladami dogovor glede novih posojil. S holandsklmi sindikati se vrše pogajanja, da se sklene pogodba, po kateri bi jim Poljska za 20 let prepustila izrabo nafti-nlh vrelcev v Galiciji. S francoskim konzorcijem se pogaja poljska komisija za posojilo 250 milijonov frankov. Posojilo bo krito z zastavo borislavskih naftinih vrelcev. Poljski poslanci se pogajajo tudi z Italijo, Anglijo, Belgijo in Švico. Holandski sindikat je v zadnjem hipu zavlekel pogajanja, ker so se pojavili dvomi, ali bo Poljska mogla izpolniti svoje obveznosti. Pogajanja se bodo nadaljevala, ko bo konč- oljavno odločeno, komu pripade vzhodna 0 ulici ja. — Istočasno je za-padnoukrajinska vlada poslala vsem vladam noto, v kateri izjavlja, da leži 75 odstotkov vseh naftinih vrelcev na ukrajinskem ozemlju in da Poljska neupravičeno špekulira s tem ukrajinskim narodnim bogastvom. Poljska valuta, ki je ena najnižjih v Evropi, dela mladi republiki mnogo težav. Posebno sedaj, pred plebiscitom v Gor. Šleziji, ko agitirajo Nemci z geslom: Poljska pred krahom 1 Ti da-lekosežni gospodarski ukrepi Poljske so energičen poskus, z radikalnimi sredstvi ozdraviti državno gospodarstvo. -f- Italija in Nemčija. Dne 10. t. m. je izročil novi italijanski poslanik v Berlinu, Fras-satl, državnemu predsedniku Ebertu svoja poverilna pisma. V svojem nagovoru je po-vdarjal otrebo, da se nemška in italijanska država podpirata v svojem stremljenju po miru. Storil bo kolikor mogoče, da pride ta želja po grozni uničevalni vojni do izraza v medsebojnih odnošajih obeh držav. Državni predsednik Ebert je odgovoril, da sta nemška in italijanska vlada edini v stremljenju po 6kupnem sodelovanju vseh narodov pri gospodarski obnovi. Obe vladi morata zato tudi od drugih narodov pričakovati isto stremljenje, vsled česar prosi poslanika pomoči pri zasledovanju teh ciljev. + Vojaška konvencija med Rumnnijo in Poljsko. Kakor se javlja iz Bukarešte, se vrše med Rumunijo in Poljsko pogajanja glede vojaške konvencije. Agencija Damian je od pristojnega mesta pooblaščena, da dementira vest o tajni pogodbi med Bolgarijo in Poljsko, ki se nanaša na Dobrudžo, Laži »niprediiep učitelja" u »Jutru?« Turnišče V Prekmurju, 7. febr. (Dalje.) t s>?i: 4. Laž, ki si jo je dovolil g. »napredni učitelj« v svojih člankih v >Jutru«, je ta-le: »Kako izrabljajo (plebanošl) ljudi na dan sv. K... Mežnar je prodajal sveče, katere so ljudje kupovali in nosili na oltar. Ker je bilo pokupovanje zelo veliko in sveč nI bilo dovolj, vzel jih je mežnar zopet naprodaj in faktično je bila edna sveča osemkrat prodana.« Napredni člankar tu zopet govori o reči, katere ne razume. Jaz mu ovadim, da je ena sveča ne osemkrat, nego morebiti tridesetkrat bila prodana. To je namreč stara navada v treh slovenskih župnijah, katere so nekdaj k zagrebški župniji spadale, da ljudje na dan sv. Antona cerkvene sveče kupujejo in na oltar položijo. Ne plačajo sveč po kupni ceni, ampak dajo, kolikor hočejo. Potem se sveče z oltarja nazaj prinesejo in jih zopet drugi vzamejo in nesejo na oltar. Ljudje pa pri tem plebanošu nič ne nanosijo, ker to je dohodek, dar cerkvi; plebanoš (župnik) dobi za kritje svojih stroškov eno tretjino. — Ali »plebanošl izrabljajo ljudi«, to tako lepo žvenklja naprednim, ušesom! Ta štor misli, da so Prekmurci tako neumni, kot prebivalci centralne Afrike? Sreča mu, da Prekmurci ne čitajo »Jutra«, drugače bi izpod plašča potegnili »naprednega učitelja« ter mu hitro dokazali, da niso tako zaostali, kakor jih on obrekuje, in bi 1 mu pokazali najkrajšo pot nazaj v njegovo staro domovino tam kje med istrskimi bri-ganti. 5. laž, da g. Klekl v svojih »Novinah« pridno udriha po »Kranjcih«. Splošno znano je, da je g. Klekl najodiočnejši pristaš jugo-slovenskega združenja in v njegovih »Novinah« še nikdo ni mogel čitati m edne reči zoper Kranjce ali druge Jugoslovane. Zakaj se je pa dopisnik zaletel v njega? Napredna metoda! Klekl je katoliški duhovnik, dopisnik pa »napreden« gospod, brez zavisti rečeno — moderni pogan, kateremu se ob pogledu na katoliškega popa takoj vsi lasje namršijo. 6. laž ali kopica laži je nakopičena v pisanju o prekmurskem šolskem sosvetu. »V šol. sosv. sedi 7 katoliških duhovnikov, 2 lute-ranska pastorja, 3 domači (klerikalni) prekmurski školniki in 2 gerenta.« Resnica je pa: Predsednik je g. civiini komisar, referent g. šolski nadzornik, člani: prej 5 katoliških duhovnikov, zdaj samo štirje, ker je župnik Sa-kovič že lani odklonil to čast, da bi on samo kot statist asistiral pri čisto absolutistični šolski upravi; ali zato župnik Sakovič pri »naprednem učitelju« še vedno drži na seji sosveta ieniruine govore, akoprem se že 9 mesecev ni udeležil seje; dalje 3 luteranski duhovniki, 1 katoliški in i luteranski »škol-nik« in 1 nadučitelj (na državni šoli v Murski oboti) ter 2 gerenta. Omenim, da so ti 3 rekmurski učitelji ravno toliko klerikalni, olikor napredni dopisnik >Jutra<, kateri iti tega ne ve, da se je »prekmurski parla-ient< imenoval vpokojeni sosvet civilnega ko-lisarja, ne pa šolski sosvet. Če bi člankar aj malo maral za resnico, bi lahko zvedel, da 3 ta šolski sosvet samo pictus masculus, nje-ovega nasvetovanja ne respektira ne g. ci-ilni komisar, ne g. nadzornik, tem manj pa išji šolski svet. Da je pa g. civilni komisar beralec in g. nadzornik tudi, zato bi »na-eden učitelj« moral s tem sosvetom prav za-ovoljen biti. Kaj ga pa muči, da se li toliko aletava v to formalnostno institucijo? Da, da, 'ladimir Štrebinsky mu je ime! To pokaže a koncu svojega četrtega članka (»Jutro« lev. 15.), kjer v pozi neukanljivega državni-a in narodnega velepedagoga nasvetuje »naj-ujnejše reforme« za prekmursko šolstvo: Napravita se naj dva. šolska okraja. Nadzor-ik je preobložen...« itd. Aha, dopisnik želi ostati drugi šolski nadzornik v Prekmurju! [valifikacijo ima na to: »naprednost«, lažji vost, hujskanje zoper katoliške duhovnike; a kvalitete bo g. Pribičevič sigurno vpošteval, e mu tačas ne splava po Savi. Moj predlog o »najnujnejši reformi« je a to: Naj se falirani dijaki ne sprejmejo v fciteljišče in naj se zahteva, da ta ki hoče čitelj postati, mora zvršiti 8 gimnazij in po-sm učiteljišče. Tedaj se ne bodo pisali od naprednega učitelja« v »Jutro« taki neum-i članki. J. Sakovič, župnik. dnevne novice. — Naša žalna manifestacija ob priliki lake proslave aneksije zasedenega ozemlja, ugoslovenska Matica v Ljubljani poživlja vsa aša društva brez razlike strank, da pošljejo vojega zastopnika na sestanek, ki se vrši v onedeljek, dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v eliki dvorani univerze (deželni dvorec), 'redmet obravnave je: Razgovor o žalni mani-sstaciji ob laški proslavi aneksije našega za-edenega ozemlja. Radi važnosti dnevnega eda prosimo, da se odzovejo po svojih za-topnikih prav vsa naša društva in tudi vsi aši listi. Posebna vabila za ta sestanek se ne lodo izdajala, ampak velja ta poziv kot di-ektno vabilo vsem društvom. — Jugosloven-ka Matica. — Polhov Gradec. Dve zlati poroki, f nedeljo 6. februarja, je minulo 50 let, ko 0 bili po»oč&u: Blaž Trobec in Marija-,aroj, Ambrožič ter Jakob Rihar in Uršu- 1 roj- Hribar. —- Blaž Trobec, iz znane iuglove hiše na Logu, je star 75 let in avno toliko tudi njegova žena Marijana, .lato poroko sta obhajala na domu, 3. fe-iruarja na godovni dan Blaža. Oba sta še drava, Jubilejno svatbo sta obhajala v crogu svojih najbližnjih sorodnikov. Imela ta 10 sinov in hčera, ki so še vsi živi, za-mščata pa 31 vnukov in vnukinj. Zanimivo je to, da imata večino svojih sorod-»kov v Ameriki, Blažev brat Jakob je kof v Brokvaj, star 83 let, dve sestri ste >ri škofu. Potem imata štiri sinove in štiri ičere v Ameriki, Dva sta župnika, dva >a posestnika, Hči Marijana, sestra ^kvin ,je v samostanu učiteljica glasbe, 'udi dva nečaka ima Blaž v Ameriki, Dr, van Seliškar je profesor bogoslovja, dr. fakob pa zdravnik. Doma sta ostala samo Iva sinova: Blaž je gospodar na domu, fakob pa sedlar v Kožarjih, Težko se doti kaka rodbina, ki bi imela toliko naj-»Hžnjih sorodnikov v Ameriki, kakor Gu-jlova iz Loga. Vsi se še radi spominjajo voje rojstne hiše, večkrat pišejo, posebno kof Jakob pogosto piše, Letos poleti na-neravajo sem priti. Bog daj, da bi našli ilaža in Marijano še pri takem zdravju in ako vesela, kakor sta bila na dan zlate loroke, — Druga zlata poroka Jakoba ttharja in njegove tovarišice Uršule pa e bila 7, februarja pri podružnici sv. Eli-abete Podrebrijo, Jakob, star 81 let, je :erkovnik pri tej cerkvi že 51 let, in vkljub 'isoki starosti še vedno zvesto upravlja o službo. Uršula, stara 86 let, je perica :erkvenega perila že čez 50 let. Oba sta ie popolnoma zdrava in čvrsta. Cela pod-eberska soseska se je veselila tega dogodka, 25 parov v narodnih nošah se je ideležilo te slovesnosti. Ob 11. uri je bila :lata poroka s sv. mašo. Po cerkveni slovesnosti je bila primerna gostija. Vse to e napravila soseska sama, da prizna cer-tovniku Jakobu vso zahvalo za tako dol-[o in vestno službo pri podružnici sv. Elizabete. Oba skupaj sta sedaj stara 176 et. Bog jima daj še veliko veselih dni v risoki starosti. — Sv. Trojica v Halozah: Zlato poroko ita dne 6. febr. t. 1. obhajala zakonska Martin n Marija Hostnik še krepka po duhu in te-esu. Jubilanta sla viničarja, ki nad 82 et zvesto in pošteno služita svojim predpo-itavljenim — to je graški hranilnici v Podleh-liku. Mnogi, ki so za to redko slavnost vede-i, — Bo se iz srca veselili z zlatoporočencema rt jima voščili še diiamnntno. — — Iz Prekmurja. Kakor se vidi, so re-tolucije, sprejete na velikem zborovanju v Dol. Lendavi, o katerem je »Slovenec« obširno poročal, imele vendar nekaj uspeha. Ministrstvo pošte in telegrafa je imeno- valo večje število uradnikov in pomožnih moči za prekmurske poštne postaje. Ministrstvo saobračaja pa je odredilo, da se imajo dela za železniško zvezo Ljutomer— Arnošt—Murska Sobota čim preje začeti. — Da se je vsaj nekaj ukrenilo za zapuščeno Prekmurje, je predvsem zasluga našega vrlega poslanca g. župnika Klekla in pa našega časopisja. — Slovenci v Belgradu se opozarjajo, da se naročajo knjige Mohorjeve družbe pri družbinem poverjeniku župniku Ve-koslavu Wagnerju v Studenički ulici št. 12. Letnina za prihodnje leto znaša 10 K. Vpisati se je treba zadnji čas do 28, febr. t. 1. — Takse za predstave. Finančni minister je določil znižano takse za kinematografične predstave. Kino pri nas ni v higieničuem in moralnem oziru nič dobrega. Minister naj marveč zniža taksa od otroških in dobrodelnih predstav, ali pa naj zanje takse odpravi. Kje na svetu jemlje država od takih predstav po 30 odstotkov? — Pevska Zveza »Ljubljana« priredi v ponedeljek, 21. t. m. svoj redni korcert, opozarjamo vse zastopnike, ki nameravajo riti na občni zbor »Pevske Zveze«, na ta oncert. Hkrati bomo imeli takrat že v rokah 1. štev, »Pevca«, ki bo obsegal nekaj pesmi koncertnega sporeda, — Vpostavitev rednega prometa med Jesenicami in Podroščico. Pričenši z 21. februarjem t. 1. se otvori med Jesenicami in Podroščico zopet celokupen tovorni iii osebni promet. Dnevno redno bodeta vozila dva mešana vlaka s prihodom na Jesenice ob 14 uri 2 min. in odhodom iz Jesenic ob 1. uri 22 min. — Oba vlaka imata zvezo z Celovcem in Belja- ' kom. Vlak iz Podroščice ima zvezo na ljubljanski večerni vlak. Prihod v Ljubljano ob 19. uri 6 min. V nasprotni smeri ima zvezo vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 13. uri 30 min. — Zoper sokolstvo v šoli je protestiral krajni šolski svet v Slov. Bistrici. Sklenil je soglasno, da bodi iz šole izključena vsaka politika. Šola naj služi edinole pouku in vzgoji: zato n,aj se v šoli ne agi-tira ne za Sokola ne za Orla, ker se drugače širi med mladino že v nežni mladosti nasprotstvo in sovraštvo. Tako je tudi prav! Mladina naj se vzgaja v verskonrav-nem duhu! — Rekruti, ki so vpoklicani na 13. februarja 1921 v vojaško službovanje, se v svojem lastnem interesu opozarjajo, da naj se pač strogo in natančno drže navodil pri vpoklicu. Vse rekrute brez izjeme sme le župan ali njegov namestnik, odnosno od župana zato odločeni uradnik dne 12}. februarja L1921, dopoldne privesti ,na dotično polkovno okrožno komando. Vsak rekrut, ki se temu ne bo pokoraval, ampak pride sam, šele popoldne ali pa pozneje, bo kaznovan s 25 dnevnim zaporom, služiti bo moral izven Slovenije in v doglednem času sploh ne more računati na kak dopust. Naj prizadeti to uvažujejo, da se izognejo tem strogim kaznim. — Moskovski balet. Piše nam Gorenjec: Vozil sem se po železnici iz Ljubljane domov, V kupeju je sedela neka gorenjska gospodična, ki je svoji tovarišici z veliko gorečnostjo hvalila moskovski balet, katerega je videla v Ljubljani, rekoč: »Ah, videla sem moskovski balet, svetovneznan, ki ga je prejšnji car tako prctežiral.« Hudomušna prijateljica ji je pa rekla; »Zakaj pa Ljubljana posnema Moskvo? Bo še balet, kakor ga sedaj plešejo v Moskvi, prišel v Ljubljano.« — Uradne ure na finančni delegaciji. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: »Gospod finančni„minister je odredil, da se mora v svrho nemotenega izvrševanja uradnih poslov točno določiti čas, ki je namenjen službenemu občevanju z občinstvom in izven katerega se stranke praviloma ne smejo sprejemati. V smislu te odredbe in spričo nujne potrebe, da pride uraduištvo do nemotenega konceptivnega dela, ki se vedno množi, je predsedstvo delegacije določilo, da se pri tem oblastvu sprejemajo stranke v uradnih zadevah vsaki delavnik in sicer samo med 10. in 12. uro dopoldne. Občinstvo so opozajra na to odredbo s prošnjo, da jo tako v uradnem, kot v lastnem interesu natančno upošteva. — Orožniška nagrada. Prejeli smo: Glasom različnih časopisov začetkom januarja t. 1. je vlada sklenila izplačati nekaznovanim orožnikom za naporno službo pri vzdrževanju javne varnosti in miru nagrado 150 dinarjev. Ker pa orožniki te nagrade faktično niso prejeli, prosimo do-tične časopise, da omenjena poročila primerno prekličejo, ali pa- povedo, kje tiči vzrok neizplačanju obljubljene nagrade. Za naprej pa prosimo: ne pitajte orožnike s praznimi obljubami ker to njim le skrajno mučno razočaranje povzroča, in tudi splošnim interesom države več škoduje kot koristi. Vsa zadeva pa tiči v tem: Pesek v oči, — Barve našo trobojnice. Dr. Jos. Mal je omenil v ^Slovencu« št. 31., kako so nastale barve francoske trikolore, ki so iste tri barve, kakor pri naši trobojnici. Sestava teh treh barv je pa že zelo stara. Francoski duhovnik .Jean de Mathe je koncem 12. stoletja ustanovil red Trinitarcev. Ta red si je postavil za glavno nalogo, reševati jetnike i z sužnosti. Ustanovitelj reda je imel, ko je pel novo mašo, prikazen. Videl je belooblečenega angelja, nosečega ua prsih križ iz blaga mo- dre in rdeče barve. Papež Inocenc III. je potrdil 1. 1198 .red Trinitarcev, in njihov grb ter določil barvo obleke menihom, namreč belo kuto in na prsih modro-rdeč križ. Papež je tedaj posvetil Trinitarcem belo-modro-rde-čo sestavo barv kot znak osvobojenja sužnjev. Tudi osvobojenim Trojcem, Jugoslovanom, naj bodo iste barve simbol svobode. Zanimivo je, da imajo vsa tri plemena v svojih narodnih praporih iste barve; četudi v drugačni vrsti. i— Vojaki bivše|a 17. pp. Ujetniki iz Ruskega! Kdo ve kaj o mojem sinu Jožefu To-manu iz Sela pri Bledu, ki je kot letnik 1897 služil lefa 1915. pri bivš, 17. p. p., 8. Feld-komp.? Vsi stroški se povrnejo. J. Toman, Se-lo, št. 27. — Razpis službe. Generalna inšpekcija voda v Ljubljani razpisuje službo tehničnega pomožnega uradnika. Interesenti se opozarjajo na tozadevni razpis v Uradnem listu, — Primanjkljaj pri zaključku poštnega dnevnega računa. Dne 2. t. m. je pri sklepanju dnevnega računa zapazila poštna upraviteljica Bižal v Grahovem, da ji manjka 12.000 kron, Ker je mislila, da je to le pomota, je zaprla urad in se odpeljala v Cerknico, kjer je ostala do 3. februarja. Dne 3. februarja je pa naznanila orožniški postaji v Cerknici, da ji je bilo ukradenih 12.000 kron. Orožniki so uvedli obširne poizvedbe, tekom katerih so nekega osumljenca aretirali. — Nesreča ali roparski umor? Dno 27. januarja so našli mrtvega v veži njegove hiše ležati 54 letnega posestnika Ivana Krta iz Ko-šič, št. 6. Zagledal ga je njegov 53 letni hlapec Josip Kregar skozi okno in takoj obvestil sosede. Kregar je šel s sosedi v vežo, v kateri je ležal Krt mrtev z ranami na glavi in roki. Rane so take, da je bil Krt ali ubit, izključeno pa tudi ni, da je padel s stopnic v vežo, v kateri je bilo razno orodje: lopate, žage, krampi itd. in da se je ubil. Še predno so prišli orožniki, so mrtvo truplo prepeljali v mrtvašnico v Tunjice. Mačke so mrliču popolnoma odžrle nos in obe ušesi in precej pesti desne roke in desnega kazalca. Krt je imel večjo vsoto denarja, ki ga ni bilo mogoče najtL Ugotovilo se je, da so Krtovi sorodniki odnesli več hranilnih knjižic. Denar se ni našel, dasi je Krt prodal pred tednom v Kamniku kravo za 8000 kron. Krt je stanoval v hiši sam, hlapec Josip Kregar je spal v hlevu. —Uboj v Dolskem. V noči na 31, januarja sta prišla v Zupančičevo gostilno v Dolskem Zupančič Franc in Bernard Fr., ki sta se pričela prepirati. Zupančič je udaril z litersko steklenico Bernarda po glavi, j Gostilničar je pahnil Bernarda iz gostilnt, Zupančič je pa sam zapustil gostilno. Gostilničar je zaprl vežna vrata. Čez četrt ure so padli trije streli. Orožnik Tomaž Golobica je nato našel pred gostilno ležati Bernarda, ki se je boril s smrtjo. Vprašal je Bernarda, kdo ga je in umirajoči je odgovoril: »Zupančič iz Zaloga.« Več ni mogel povedati in je čez pol ure umrl. Zupančič Franc ie priznal, da je udaril Bernarda z litersko steklenico po glavi odločno pa taji, da bi bil streljal na njega, — Prijeta roparska tolpa. Narednik Alojzij Steklasa iz Kamnika je aretiral Antona Pirca iz Kamnika, ki je v družbi Rudolfa Pcrhavca, Vinka Dolinška in Franca 7upanca izvedel celo vrsto vlomov, tatvin in ropov. Pire, Zupane in Per-havc so trikrat vlomili v cerkvi na Žalah, Pire in Zupane sta vlomila jeseni 1920 v sobo g. fin, svetnika Maksa Debevca na Žalah, vsi trije so kradli kokoši pri Škofu in pri JuJiju Weiblu na Šutni. Dne 5. decembra 1920 sta pa Pire in Dolinšek napadla v Kam/iiku šestletno Minko Gerzi-nič, ji iztrgala iz roke dva mala zavitka in zbežala, Pite je kenčno ukradel Antonu Lenarčiču v Kamniku belega mačka, ga dal ubiti in skv-al prodati kožo, — Roparski napad v novomeški okolici. Neznani, precej velik mož je na okrajni cesti Šmarjeta-Novo mesto napadel gostilničar-jevo hčerko Angelo Zajčevo iz Družinske vasi in ji iztrgal iz rok ročno torbico, v kateri je bilo denarja in drugih reči v vrednosti 1700 kron in pobegnil v bližnji gozd. — Velika tatvina Neznani lopovi so vlomili v viničarijo g. dr. Roberta Ledererja v Skalcah pri Konjicah in odnesli perila v vrednosti 50.160 kron. UuShSfarask® n©wl€0a lj Vaje z gorečimi lučkami bo posebna točka na akademiji šentpeterskih Orlic v nedeljo, 13. februarja v Ljudskem domu. Poleg tega še več drugih vc-lezanimivih točk telovadbe, petja in dramatičnih prizorov. Vabimo vse prijatelje in tudi nepriiatclje, da posetijo to našo prireditev! Vsi dobrodošli. Med odmori koncert vojaške godbe, (K) lj Marijonetno gledališče igra v nedeljo, 13. t. m. ob 3, in pol 6. uri popoldne romantično bajko v treh dejanjih od Bcrn-dorfa v prevodu dr, Ivana Laha »Zakleli kalif« in Poccijevo enodejanko »Gašpcr-ček slikar«, lj Konccrt »Ljubljane« bo dne 21. t. m. Natančnejši spored na oglasih. lj Iz gledališko pisarn«. Zaradi obolelosti gospe Marševe se predstava »Madame Sans Gčne« v pondeljek, dno 14. t. m. ne more vršitL Ta večer se vprizori veseloigra >Miss Hobbs« za isti abonement. lj Šontpeterako prosvetno društvo priredi v ponedeljek, dne ,14. t. m. ob pol 8. uri zvečer predavanje o jako aktualnem predmetu. Vstop prost. lj Profesorsko društvo — sekcija Ljubljana bo imelo v ponedeljek, 14. t. m. ob 15. uri v risalnici tukajšnje I. drž. gim-, nazije sestanek, na katerem bo admini-i strativni referent pri višjem šolskem svetu g. dr. St, Majcen poročal o preureditvi službenih odnošajev in službenih prejemkov srednješolskih profesorjev v Sloveniji. — Odbor, (k) lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Bra-jer, hiralka, 61 let. .— Marjan Jerovšek, sin krojaškega pomočnika, 5 mesecev. — Marija Zaletel, vdova mest. delavca, 60 let. — Alojz Grahek, dninar, 68 let. — Vinko Kremžar, re-jenec, pol leta. — Frančiška Certalič, branjev-čeva žena, 51 let. — Amalija Rupar, gostil-ničarka, 63 let. — Jožica Vidic, skladiščniko-va hči, 11 mesecev. — Matevž Kostner, kočar, 81 let. — Ana Zemljič, šolska učenka, 7 let. — Marija Boštjančič, posestnikova hči, 4 dni. —' Marija Dolinar, obč. uboga, 85 let, — Katarina Kralj, livarjeva vdova, 80 let. lj Tečaj za angleščino, ki ga priredita starešinstvo in družabni klub, se začne v' ponedeljek, 14. t. m., ob 8. uri zvečer, v trgovski šoli (Kongresni trg 2), II. nadstr, II. a razred, lj Korupcija pri stanovanjskem uradu. Včeraj je bil izročen v zapore ljubljanskega deželnega sodišča v Ljubljani oficijal stanovanjskega urada Besov, Mož je imel referat za nakazovanje stanovanj in se je pustil podkupovati. Ko je šlo g. Jožku Se-verju za lokal družbe »Alko«, je znal Besov tako namigavati, da mu je dal g. Sever enkrat 200 in drugič 100 K; Severjev kompanjon g. Karel Seljak je pa dal Be-sovu 200 K. Dalje je dal g, Simon Klima-nek Besovu enkrat 400 in drugič 600 K, da je pospešil njegovo stanovanjsko zadevo, Brata Novakovič sta plačala neki osebi stanovanjskega urada, ime ni znano, 5000 K. Besova je nagradil gosp, Vojteh Poschl kar štirikrat: prvič mu je dal 300 kron, drugič 1000 K, tretjič 400 in četrtič še 400 kron. Sodišče je uvedlo strogo preiskavo, katera zna odkriti še marsikatero umazanijo, ker je Besov delal kupčije za nakazovanje stanovanj kar na debelo, lj Obsojeni konfident policije in obč. svetovalec v Zg. Šiški. Dne 11. t. m, se je zagovarjal pred kazenskim senatom ljubljanske deželne sodnije mehanik, gostilničar in občinski svetnik v Zg. Šiški Jožef šusteršič, ker je bil obtožen radi deležnosti tatvine, V razpravi, katero je vodil gosp, svetnik Skaberne, sta nastopila kot priči kaznjenca Ban in Podkrajnik, ki sta bila obsojena po ljubljanski poroti prvi na 5 in drugi na 2 leti težke ječe. Povedala sta, da sta prodala Šusteršiču 10 kosov ukradene manufakture za 8000 K, ker je pa njima izplačal v obrokih le 1040 K, sta vzela 9 kosov manufakture in jih prodala v Zagrebu za 9000 K, en kos manufakture sta pa pustila Šusteršiču, da se oškoduje z njim za tistih 1040 K. Kot priča zaslišani detektiv g. Florijan je povedal, da je bil Šusteršič policijski konfident. Prvi državni pravdnik g, Domenico priči: »Ali niste vedeli, da je bil Šusteršič radi deležnosti tatvine že kaznovan? To je lep konfident,« Votant g. dvorni svetnik Regally: »Listi so poročali, da sta bila Šusteršič in njegova žena obsojena zaradi deležnosti tatvine, pa imate take konfidente!« Po končani razpravi je razglasil g. svetnik Skaberne sodbo, s katero je bil Šusteršič obsojen na 7 mesecev ječe, poostrene s postom vsakih 14 dni. lj Prijava za hladilnične celice. Vse stranke, ki reflektirajo na lastno shrambo (celico) v bodoči ljubljanski hladilnici, naj to nemudoma javijo pismeno s točnim naslovom mestnemu tržnemu nadzorstvu. Pripomni naj se tudi, za katero blago bo služila shramba in v kakšni maksimalni množini se bo dotično blago deponiralo v hladilnici. Mesarji naj javijo, ako reflektirajo na prostore za soljenje mesa in izdelovanje klobas ter navedejo množino blaga, ki ga hočejo dnevno izdelati. lj Javna dražba. Predmete, ki niso bili razprodani v sredo, dne 9. t. m., postavi mestna aprovizacija na javno dražbo v torek, dne P 5. februarja ob 9. uri dopoldne v cerkvi sv. Jožefa na Zrinjskega cesti. lj Zatekel se je mlad pes, beli fokste-rier. Lastnik ga dobi v hotelu Bellevue. lj Izgubila se je v sredo opoldne rjava denarnica. V njej je bilo: dva bankovca po 400 kron, nekaj po 40 in nekaj po 20. Pošten najditelj naj pošlje na naslov: Marija Perne, Trzin 35 pri Domžalah. lj Našla se je na Gosposvetski cesti večja vsota denarja. Dobi sc na Bellevue-ju, I, nadstr,, levo. Orlovski vestnlk. Fantovski sestanek za vse orlovske odseke ljubljanskega okrožja se vrši v nedeljo, dne 13. t. m, ob 10. uri v knjižnični dvorani Jugoslovanske tiskarne, III. nadstropje. Predaval bo brat Zabret o katoliških telovadnih organizacijah v tujini/ Vdeleže naj se ga vs! odseki polnoštevil-i». Vljudno va-birao tudi orliške krožke. __ Večkrat čofemo od naiik nasprotnikov, d« Orlice ne dosezajo svojega natn;-na. Vabimo vse naše prijatelje in tudi ne-prijatelje, da »i ogledajo v nedeljo, dne 13. februarja akaoemijo šentpeler* s k e g a krožka in naj se rta lastne oči prepričajo, je-li to resnično ali ne. Javnost sama naj to pripozna. Več povedo leipaki. Preberite jih! (K) KOROŠKO VPRAŠANJE. Belgrad, 11. febr. (I«v.) V imenu Jugoslovenskega kluba je izročil dan«« poslanec dr« Hohnjec vprašanje minisUme-mu predsedniku Nikoli Pašiču radi preganjanja slovenskega prebivalstva n«. Koroškem. Nadalje vprašuje ministrskega predsednika, ali hoče poskrbeti, da a« vsi akti o koroškem plebiscitu in njegovih nekorektnostih dostavijo konferenci poslanikov v Parizu, da se pouči o njih. Dalje vprašuje osrednjo vlado, ali ji je anano, kakšne zločine uganjajo Nemci, zlasti »Heimatsdienst«, nad nedolžnim slovenskim prebivalstvom na KoroSkem, in ali Je pripravljena, obvestiti o tem avstrijsko vlado ter protestirati pri njej ter > potrebnih slučajih podvzeti korake repre-salij. SEJA USTAVNEGA ODBORA. Dr. Vesnič gre v Pariz. — Dr. DuliMčera izvajanja. Belgrad, li. februarja, fizvirno) Današnjo sejo ustavnega odbora je otvoril podpredsednik dr. Tomljanovič, ki je sporočil, da je podal predsednik dr. .Vesnič ostavko kot dlan ustavnega odbora, ker odide na zdravljenje v Francijo. Na njegovo mesto pride naslednik na radikalni kandidatni listi poslanec dr. Mrta Mušički. — Zatem je govoril poslanec Životin M i 1 o j k o v i č (komunist), ki je očital ministru za konstituanto dr. Trifkoviču, da ni dovolj pojasnil vzroke, radi katerih ni navedel v svojem eks-pozeju vladne motivacije pri sestavi ustavnega načrta, kakor bi bila njegova dolžnost kot ministra za ustavotvorno skupščino. Pravi, da bi bil potreben ekspoze, ki bi vseboval analizo konkretnega političnega položaja, v katerem se ustavni načrt predlaga. Komunistična stranka stoji na^ stališču, da je v tem času zgodovinske-I \\*ga položaja, ki ga preživlja naša država, ! potrebna našemu narodu ustava, ki bi I »bila res izraz njegovih stvarnih potreb in •interesov. Taka ustava pa ne more stati na onih principih, ki so jih zastopali govorniki posameznih skupin tekom generalne debate. Taka ustava mora temeljiti na principih sovjetske oblasti. Nadalje je razlagal načela sovjetske ustave ter hvalil današnji državni red v Rusiji. Sovjetska ustava zahteva socializacijo zemlje, toda kmetom ne odvzema lastnine, temveč jim jo pušča dotlej, dokler jo kmetje sami ne opuste. Dalje zahteva socializacijo velike industrije tako, da se delavcem izroče vse tovarne. Sovjetska ustava fcahteva socializacijo bank ter socializacijo zunanje m notranje trgovine. Nasprotna pa je vsaki svobodni trgovini in zahteva splošno obveznost dela v intere-eu povzdige produkcije. Nadalje zahteva eovjetska ustava uničenje državnih dolgov, ločitev cerkve od države ter šole od cerkve, osnovanje rdeče armade itd. Končal je s tem, da ve, da njegove zahteve v sedanjih razmerah ne morejo biti m ne bodo sprejete. — Za njim je govoril član Jugoslovenskega kluba poslanec dr. D n -libič, ki je dokazoval nemožnost centralistične ureditve države. Opozarjal je na razne okolnosti, ki zahtevajo avtono-tnietično- ureditev naše države, tako tudi radi verskih in plemenskih razlik. Govoril je tudi nadalje o miselnosti Hrvatov in Slovencev, ki nasprotujejo in bodo vedno nasprotni centralizmu. Mi smo živeli v državi, v kateri smo se vedno morali boriti za svoj jezik in svoj gospodarski položaj. Zato ni čudno, da obstoji bojazen proti vsem takim eksperimentom, ki jih delajo centralisti. Zato zahtevamo avtonomijo ali samoupravo v okviru zgodovinskih mej, ker edino ona nudi stvarnost in more edina napraviti naio državo močno. Centralizem pa bo pripeljal državno upravo v bankrot. Tudi v Italiji danes mnogi pametni ljudje zagovarjajo načelo, naj se restringirajo centralistične določbe dosedanje ustave za posamezne pokrajine, kar ae je deloma tudi že zgodilo. Govoril jc nadalje proti natolcevanju demokratov in centralistov sploh, ki očitajo vsem svojim nasprotnikom črno-rmeno mišljenje ter je izjavil, da na tak način nikdar ne bodo ničesar dosegli. — Govor dr. Dulibiča je izzval v vsem ustavnem odboru velik (vtis. Tekom njegovega govora so se vme-fiavali z medklici razni člani vladnih strank tako n. pr. dr. Velizar Jankovič, Demetro-vič m Laza Markovih, — 7* njim je govoril le komunist Pavle Pavlovič. — Seja •e je zaključila ob 1« nri 15 mimrt popoldne« JUGOSLOVENSKI KLUB V USTAVNEM ODBORU. Belgrad, li. februarja, (Izvirno) Kot nadaljnji govornik Jugoslovenskega kluba bo govoril v ustavnem odboru v načelni debati o ustavnem načrtu poslanec prof, Sušnik. Belgrad, II. februarja. (Izvirno) Včeraj je predložil Jugoslovenski klub predsedniku ustavnega odbora svoje izpre-membe za ustavni načrt glede avtonomije in dvodomnega kooperiranega sistema. Ostale predloge o izpremembah, ki se tičejo socialno-gospodarskih vprašanj, bo predal klub predsedniku ustavnega odbora danes ali jutri, OSTER SPOR MED ZEMLJORADNIKI IN SAMOSTOJNEŽI. Belgrad, 11. februarja. (Izvirno) Včeraj je semkaj dospel član vodstva slovenske samostojne kmetijske stranke mesar poslanec Pucelj. Njegov prihod je, kakor je izjavil, v zvezi z njegovimi pogajanji s Pašičevo vlado. Ta pogajanja zelo forsi-rajo slovenski samostojneži, medtem ko je predsednik zemljoradničkega kluba Avramovič izjavil, da o vstopu zemljoradničkega kluba v Pašičevo vlado niti govora biti ne more. Klub je z večino glasov sprejel svoj posebni ustavni načrt, ki ga bo predložil ustavnemu odboru., Ta načrt se znatno razlikuje od vladnega ustavnega načrta ne samo v tem, da obstoja v njena poseben »ocialno-gospodarski del, temveč tudi v'političnem delu, zlasti pa v vprašanju upravne razdelitve države. Kaj bodo ukrenili nezadovoljni elementi v kluba, se še ne ve. Končno je tudi še nejasno, kaj misli podvzeti slovenska samostojna kmetijska stranka, ki se toliko zavzema za sodelovanje z demokrati. POGAJANJA ZA VSTOP V VLADO. LDU Belgrad, 11. febr. (ZNU) Ker so vsi klubi zaposleni s konferencami o ustavi, se niso že nekaj časa sem vršila nobena pogajanja za vstop v vlado. Kakor hitro se pogajanja za vsrtop v vlado, zopet prično, bodo zemljoradniki zopet predložili svojih 20 točk, ki so jih postavili kot podlago za pogajanja in katere bodo pri-dejali tudi svojemu načrtu ustave. ZBOROVANJE RADIČEVCEV. LDU Zagreb, 11. febr. (ZNU) Včeraj se je pričelo zborovanje poslancev HRSS. Iz Belgrada so prišli na zborovanje kot delegati srbske republikanske stranke Milan Lassarevič, dr. Ikonič, Dušan Vasic, Risto Drajkovič hi Svetislav Vinarcv, Udeležili »o se zborovanja in pozivali Ra-dičevce k skupnemu delu s srbsko repu-bJikaneko stranko. Zborovanje r» trajalo ves dan in ponoči do 22. ure ter se danes še nadaljuje. ZA VARSTVO TRŽAŠKIH SLOVENCEV. Belgrad, 11. febr. (lev.) Posl. dr. Hohnjec je stavil na ministrskega predsednika vprašanje, ali mu je znano, da hočejo italijanski šovinisti uničiti slovenski narod v Trstu. Dokler sta Istra ln Primorje večinoma slovanska, Italija ni gotova njune posesti, vsled če-smr pošilja v boj proti Slovanom fašiste. Protestira proti izgredom, ki jih Italijani uganjajo v Trstu, ter vprašuje vlndo, ali je pripravljena, podvzeti glede tega vprašanja kake korake. RAZPRAVA PROTI GBNERALU VEŠOVIČU. Belgrad, 11. februarja. (Izv.) Danes dopoldne se je pred tukajšnjim sodiščem pričela razprava proti bivšemu črnogorskemu generalu Vešoviču, ki je pred 15 meseci skušal pobegniti t Rumunijo in ki je obtožen, da je deloval proti našim državnim interesom. Preiskava j« ugotovila vse, kar obtežuje Vcšo-vida, M tudi vse priznava fazen, da je poslal znano pismo italijanskemu konzulu ▼ Skadru. To pismo je izročil svojemu zaupniku, nekemu podporočniku, ki pa ga je izročil našim lastem, namesto da bi je prenesel v Skader. Strokovnjaki pa so ugotovili, da je pismo Ve-šovičev rokopis. Generala Vešoviča r.agpvarja-ta dr. Drljevič, bivši finančni minister razkra-Ija Nikole, ln komunist dr. Topalovič. TRGOVINSKI DOGOVOR Z NEMČIJO IN ITALIJO. f LDU Belgrad, 11. febr. (ZNU) Na eni zadnjih sej ministrskega sveta sc je sklenilo, da se z Nemčijo in Italijo skene začasni trgovinski dogovor, PROMETNA POGAJANJA Z AVSTRIJO. Belgrad, 11, februarja. (Izvirno) Pogajanja med našo vlado in vlado avstrijske republike glede zboljšanja medsebojnih prometnih razmer ter vzpostavitve prometa na progi Špilje-Ljutomer so ponovno zastala. Bil je že določen inšpektor ministrstva za promet, da odpotuje zaradi te zadeve na Dunaj, medtem pa je bila v zadnjem času rešitev tega vprašanja od-godena. KULTURNI BOJ NA ČEŠKEM. LDU Praga, 11. febr. (DunKU) »Prage r Tagblatt* poroča: Po vladnem programu glede na razmerje med državo in cerkvijo n« bo veronauk poslej dovoljen niti kot obvezen, niti kot neobvezen predmet. Veronauk se bo poučeval izključno v obitelji; ako pa žele reditelji, bodo otroke V veronauku poučevali duhovniki njih veroizpovedanja zunaj rednega šolskega pouka. Zasebne šole z izrazito verskim značajem kakor tudi zasebne šole cerkvenih redov, ne bodo dovoljene. ITALIJANI IZPRAZNUJEJO, LDU Pariz, 11. febr. (Brezžično) V smislu rapallske pogodbe so italijanske čete izpraznile otoka Krk in Rab. RUSKI ZASTOPNIK V ITALIJI. LDU Moskva, 11. febr. (Brezžično) Za ruskega zastopnika v Italiji je imenovan prejšnji zastopnik na Švedskem, Go-rovskij. Italijanska vlada mu je že izdala agrement, PROTI KOMUNISTOM NA FRANCOSKEM. LDU Pariz, 11. febr. (DunKU) Splošna zveza strokovnih organizacij je sklenila na predlog vodstva zveze z 88 proti 31 glasovom, da se izključijo iz zveze organizacije, ki se priklopijo komunizmu. Komunistična manjšina je vložila protest in zahtevala, naj se zadeva odloči na kongresu socialistov, ki je predviden v Lille-ju. Kljub temu pa je zveza na svojem zborovanju sprejela predlog, da se komunisti izključijo iz zveze. MIR MED POLJSKO IN RUSIJO. LDU Pariz, 11. febr. (Wolff) Brezžična brzojavka iz Moskve javlja, da se je včeraj podpisala poljsko - ruska mirovna pogodba, UPORI PRI RUSKI MORNARICI. LDU Pariz, 11. februarja. (Brezžično) Čez Kodanj javljajo iz Kronstadta o velikih uporih pri ruski mornarici na vzhodnem morju. Uporniki baje korakajo proti Petrogradu. KRUŠNE CENE V ITALIJI. LDU Rim, 9. februarja. (Štefani) Socialisti so v zbornici predložili izpremembo k zakonskemu načrtu o krušnih cenah. Listi menijo, da bo odpor proti zakonskemu načrtu kmalu odjenjal, ker dopuščajo tudi socialisti dvojne prodajne cene, »Tribuna« piše: Vlada bo tekom debate lahko pristala na izpremembo s pogojem, da sc prejemki, ki so predvideni v zakonskem načrtu, na noben način ne znižajo. Katoliški vostnik. e Psstne gsvore bo imel v župnl cerkvi sv. Jakoba vsako nedeljo in praznik ob 2. uri popoldne g. Ludvik Ledcrhas, mestni kaplan. Predmet: Kristusovo trpljenje in sedanji čas. c Ministri prosvete — in zgodovina. Meseca oktobra 1919 so imeli v Monako-vem tridnevni katoliški shod. Nastopil je med drugimi odličnimi govorniki tudi nadškof dr. pl, Faulhaber.. Govoril jc o veri v javnem življenju. Poudarjal je zlasti to-le: »Poscžcm nazaj v dobo Platonovo in navajam njegov izrek: ,Kdor vero uniči, razruši temelje družabnega reda.' Dobro bi bilo — pravi dalje cerkveni učenjak ■— da bi vsak na-učni minister napravil najprej izkušnjo iz te zgodovine . t, Spoštovanje avktoritcte, zaupanje do tistih, ki hočejo ljudstvo voditi, jc nujna ckžav, potreba. Za nas katoličane pa sloni vsaka avktoriteta na avkto-riteti četrte božje zapovedi; četrta zapoved pa opira svojo moč na avktoriteto božjo v prvih treh zapovedih. Ako torej državna vlada prve tri božje zapovedi zame-tujc, si je sama sebi izpodkopala temelje svoje avktoritcte.'Ljudstvo bi potem čisto dosledno reklo: ,Če ti nič več ne daš na avktoriteto božjo, potem tu;di mi nič ne damo na tvojo avktoriteto. Kdor h >če imeti avktoriteto, mora priznati četrto božjo zapoved in torej lujdi religijo (vero). Kdor uniči "vero, razrušite melje družabnega življenja, ruši t e mo-l.j državi.'« pr Prekmurske narodne pesmi so po svojih glasbenih lastnostih nekaj posebnega v slovenski narodni pesmi. Odlikujejo sc po silno mehki melodiki, odločni pa vendar ne trdi ritmiki; pozna se jim, da so priklilo iz slovenskih tal, pa se tudi pogosto opaža, da so rastle pod gorkejšim solncem. Marsikatera posega s svojimi koreninami v daljna stoletja nazaj. Mal drobec iz te bogate zakladnice bo-demo slišali pri koncertu P. Z. »Ljubljana«, ki se vrši v ponedeljek, dne 21. februarja v »Unionu«. pr STetovno turnejo napravijo naši umetniki Josip Rijavcc, Ciril Ličar in profesor Rajzer. Prepotovali bodo Češko, Švedsko, Norveško, Holandijo, Dansko, Anglijo in Ameriko. Poslovilni koncert dne 5. t. m. v Belgradu, je krasno uspel, Istotako 10. t. m. v Zagrebu. Kakor kaže zanimanje v predprodaji jc pričakovati, da bo ljubljansko občinstvo napolnilo v ?onedeljek 14. t. m. operno gledališče, urneja je oficielnega značaja ter ima namen propagirati za jugoslovansko umetnost ter povzdigniti v inozemstvu ugled Jugoslavije na kulturnem oolju, kar se bo priznanim umetnikom gotovo posrečilo. G. Rijavec bo nastopal tudi v svojih najboljših opernih partijah v Narodnem Di-vadlu v Pragi, Brnu, Stockholmu, Kopen-hagenu, Amsterdamu itd. Celi spored je popolnoma jugoslovanski oz. slovanski. pr 14 Marijinih pesmi za mešani zbor od raznih slovenskih skladateljev je zbral Marij Kogoj, Dobe se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani za ceno 20 K za par-tituro in 7 K za glasovir. Knjigo, o kateri obširneje izpregovorimo, najtopleje priporočamo, pr Narodnogospodarski eseji. Spisal dr. Andrej Gosar. Založba Jugoslovanske knjigarne. Cena 7 K 20 v, — Tri eseje nam je podal pisatelj. Prvi podaja temeljne misli in principe, na katerih naj sloni novi družabni red, krščanski socializem. To je socialni Čredo mlade katoliške generacije, V drugem in tretjem eseju, dobimo celo vrsto izvirnih opazovanj o poljedelstvu, trgovini in obrti. Dragoceno delo je pred nami. pr Zbirka vojaških zakonov. Priredil dr. Ig. Rutar. V Ljubljani 1921, Str, 108, Založila Tiskovna zadruga. Broš, 36 K, po Eošti 1 K 60 v. več. Vojaški zakoni naše raljevine so izšli v slovenskem prevodu. Njih zbirka obsega najvažnejše vojaSke predpise, predvsem zakon o ustroju vojske, čegar vsebina so določila o vojaški službeni dolžnosti. Pri pripravah za re-krutovanje, za sestavo rekrutnih spiskov, za prošnje o vojaških oprostitvah in dril-go, bo ta zbirka neobhodno potreben pripomoček za vse ur^dc, posebno pa za vsa županstva in župne urade. Poleg tega so sprejeti v zbirko zakoni o vojaški administraciji, o vojaških nabavah in dobavah, o ženit vi vojakov in določila o invalidskih pokojninah, ki veljajo v Sloveniji, Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. pr »Lovca« št. 4 jc izšla s sledečo vsebino: M, Hanzlovskv: Obris lovskega ži-valoslovja (Dalje prih.). — Kapitan Zvon-ko: Volčji lov na Krminu (Konec prih.). Inž. A. Š.: Usposobljeno lovsko in lovsko-varstveno osobje. — St. E.: Iz lovskega dnevnika. — Iz lovskega oprtnika. — Mala oznanila. Turistika in šport. Sankaške tekme v Bohinju. Vsled od ljubljanskega občinstva izražene izražene želje pričenja sankaška tekma v Bohinjski Bistrici mesto ob 10. uri kakor prvotno določeno šele ob £1. uri, tako da bodo imeli ljubljanski izletniki priliko zasledovati vse tekme tudi v slučaju, ako odhajajo iz jLjuj)ljane šel« v nedeljo zjutraj in pridejo v Bohinj ob 10.14. — Ponovno se opozarja na dovoljeno polovično vožnjo ob priliki teh tekentE ^legitimacije za polovično vožnjo izdaja danes do 6. ure zvečer »športna zveza«, Ljubljana, Narodni dom. BORZA. !. LDU Belgrad, 11. febr. (ZNU) Devize, London 140—141, Pariz, 261—262.50, Ženeva 0—587, Rim-Milan 133.50—134, Solun 0—255, Praga 47—47.50, Berlin 61 do 61.50, Dunaj 5.30—5.37. Valute. Francoski franki 254—255, ameriški dolarji 36.50 do 'J6.60, švicarski franki 280—285, italijanske lire 133—134, rumunski leji 49.50—50, češkoslovaške krone 0—45, nemške marke 59—59.35, bolgarski levi 43.50—44, avstrijske krone 6—6.40, 20 dinarski zlati 22.80—23, napoleondori 119—121. LDU Zagreb, 11. febr. (ZNU) Devize. Berlin 243.50—245, Italija 532—535, London 565—568, Newyork (vezano, kabel) 145.25—0, Newyork (vezano, ček) 145 do 145.50, Pariz 1040—1045, Praga 188.50 do 190, Švica 2350—0, Dunaj 21.35—21.40. Valute. Ameriški doarji 144.50—145, avstrijske krone 24—25, bolgarski levi 160 do 0, češkoslovaške krone 178—182, 20 kron v zlatu 0—480, francoski franki 0 do 1020, napoleondori 473—476, nemške marke 236—237, rumunski leji 194—0, italijanske lire 517—520. g Odprava carine na časopisni papir. Dne 9, t. m. je končal odbor gospodarskega sveta svoje delo glede revizije carinske tarife. Kakor poroča »Jutarnji list«, je odbor sprejel predlog, na podlagi katerega bo ministrstvo za trgovino odobrilo, aa se ukine carina na časopisni rotacijski papir, na tiskarske barve, maso za valjarje in tiskarske stroje. g Povišana produkcija premoga. Po poročilih rudarskega oddelka ministrstva za šume in rude se je naša produkcija premoga povišala od zadnje rudarske stavke. Pred stavko je znašala dnevna produkcija 200 vagonov, po stavki pa znaša nad 350 vagonov. g Obvezni polletni tečaj na državni podlcovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. a p r i 1 a 1921, Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dne 5. marca 1921 prošnjo ter ji priložiti: 1. Rojstni Ln krstni list. 2. Domovinski list. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Učno spričevalo, 5. Ubožni list. 6. Nravstveno spričevalo. Pouk v podkov-ski šoli jc brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. Državna pod-kovska šola v Ljubljani, dne 10. februarja 1921. g Semenj v Pragi, Kmetijsko ministrstvo je obvestilo brzojavno z naredbo št. 1975/3 od 29. januarja t. 1. deželno vlado, da se namerava organizirati skupen izlet kmetovalcev cele kraljevine na veliki semenj v Pragi, ki se bo vršil od 28, februarja do 8. marca t, 1, Vsi udeleženci izleta imajo vožnjo za polovično ceno na naših in češkoslovaških železnicah. Za potovanje je1 vsakemu potrebno najmanj 2400 K. Ker je za naš gospodarski napredek in za razširjenje obzorja poedinih posestnikov in podjetnikov praška razstava velike važnosti, priporoča poverjeništvo v^em interesentom obisk sejma. Kdor se hoče udeležiti sejma naj prijavi svojo udeležbo najkasneje do 12. t. m. ali drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ali drž. kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. žel., ali drž. kmetijski šoli v Novem mestu, ali pri kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. Pri naznanitvi udeležbe ima vsak udeleženec vplačati znesek 400 kron, ki je neobhodno potreben za kritje stroškov. g Finančna kontrola. Dne 7. februarja je stopila v veljavo uredba o ustanavljanju in organizaciji finančne kontrole. Za sedaj velja ta naredba za vse pokrajine razen Srbije in Črne gore. Če se pokaže potreba (I), da se razširi tudi na te dve pokrajini, bo finančni minister to pozneje odredil. g Uvoz sladkorja. Gospodarsko-fi-nančni komite ministrov je v svoji seji dne 13. januarja 1921 odločil, da se odobri svoboden uvoz sladkorja iz inozemstva in svobodna prodaja tako uvoženega inozemskega sladkorja, kakor tudi onega, ki se pridela v deželi. Za sladkor, ki se uvaža iz inozemstva, se pri uvozu plačuje poleg že obstoječih davščin za vsakih 100 kg po 200 dinarjev v srebru kot monopolno takso. Za sladkor, ki se pridela v deželi v domačih tovarnah, se plačuje poleg državne trošarine v znesku 200 dinarjev še po 200 dinarjev v srebru za vsakih 100 kg kot monopolno takso. To plače- vanje, kakor tudi plačevanje državne trošarine se izvrši, čim preide sladkor v promet. Plačevanje monopolne takse velja od 14. januarja 1921. Izvoz sladkorja iz dežele je prepovedan. JUGOSLOV. KNJIGARNA V LJUBLJANI. • P .Angelik Hribar : >Po°tni in velikonočni napevic za mešani zbor. Part. K 20.—, glasovi (dva skupaj) po K 6.—. Na vsestranske želje naših cerkvenih zborov je izdala Jugoslov. knjigarna v novem natisu omenjene postne pesmi, katere je prištevati med najlepše tovrstne napeve, kar jih premoremo Slo-venei in kar jih je sploh pokojni P. Angelik zložil, dasi je bil plodovit skladatelj. Ocenjevati in priporočati jih posebej je odveč; saj je bil P. Angelik eden naših najbolj priljubljenih skladateljev in je znan kot tak sirom naše domovine. Cena jo za sedanje razmere prav solidna in nikakor pretirana. Ste preveč občntliivl za mrzli zrak? Vsakovrstno bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj. kako tu ublažujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza-fluidom! 6 dvojnatili ali 2 Špecijalni steklenici 42 kron. Državna trošarina posebej. Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrep- čujočo sredstvo? Poslužite se le Follerjevih pravih Elza-krogljicl 6 škatljic 18 kron. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Eiipren V. Feller. Stubica donja, F, 1 s a t r r št. 134, Hrvatski^ F. ————-• Meteoroioglčno poročilo. Ljubljana 106 m K. m. vIS. Schscht Pozdrav iz starih časov je, le od nekdaj kot najboljie priznano ln prelriuiieno, pravo Schi chio.vo m i I orice (Draht-seile) kompletno z gonilnimi kolesi in tečaji, 2 lepi popolnoma novi prsni opremi (Brustgeschirr), lsesalko (l'um-pe) in razno železje za mlinsko porabo. Naslov: iv.Kurait, valčni mlin, Domžale. F Dn(l RflCDCll/fl na Prodai. ki obstoji LK^U IjUjKjIiU iz hiSe, hleva, kozolca ter dobrih njiv in travnikov. Naslov pove iz prijaznosti uprava lista pod štev. 509. Za odgovor znamka. vnajboli romantični ______legi s 30 najmoder- neje opremlieniri., sobami, po železnici pol ure oddaljen" od Dunaia se proda. Jč botaUi srpada velik vrt za goste, sadovnjak in vinograd. Odda se za dva milijona jugoslovanskih ki on in tudi za tujo valuto. Ponudbe sprejoma uprava nSloveaca" pod šifro hoiel 496. SlpIijjPfl revnih staršev ali brez staršev, lltjAlIlU stara 12 do 15 let, se sprejme za svojo k meščansKi rodbini. Ponudbe na uprava lista pod Zvesta 506. Bafcova drva Hiča in vila na Glincah štev. 37 in 1 HijU lil Vlili ob Tržaški cesti z gospodarskimi poslopji in vrtovi se skupaj ah posamezno /.amenja za primerno hišo ali vilo v Liubljani v blžtni središča mesta nli za malo graščino proti primernem df plačilu z ene ali druge strani. — Ponudbo na lastnika Jos. Tri buč, istotam. kui im prosto vagon. Obvezne ponudbo na ifoštni predal 151. frniinnvniiiii zmožen slovenska, nUjllJUlUUjD, nemškega, itali an.-kega jezika, išče službe. Ponudbe na Čern-Java Kari, tovarna testenin, Iiirsaa Bisir ca. Trgovec z dobro vpeljano veletrgovino se želi seznaniti tem potoni z gospodično z več im preraoienjem. Vdove niso izključene. Ponudbe s fotograf.jo je poslati najkasneje do 12. februarja na upravništvo Slovenca pod »Zvezda 433«, Vrioarii! ki ste za presojo dobrih I semenj merodajni, sporo- OCflfD Irfi čamo, da so nam semena iz inozemstva uullU J&y pravkar dospela. Ista oddajamo z naj-več mogočo garancijo. Cenik pošljemo na zahtevo. Trgovina s semeni. Sever & faomp., LJubljana, Woliova ulica 12 mntip • bukove lepe zdrave za takojšnjo liiUUu • dobavo kupim vsako množino prosto vagon. Ponudbe na upravništvo tega lista pod „Hlodi.M 479 Novo železna Kolesa srss^ssK tečajih, Sirinotok 60 cm, proda F. Stopica Ljubljana. 486 Zelo lepe pjnppcp za grobove: vrtne obrezane LipiCJC ograje (visočina 1 do 2 m) se oddajo samo v večjih množinah. Vprašanja na upravništvo pod St. 456. 2/iinlm takoi hišo z velikim travnikom nli|LUl ali velikim vrtom v bližini Ljubljane. Naslov pod „BODOCNOST" poštno ležeče JKadovlIloa. v Časopisni papir sata1 lago tudi papir v poiati. Ponudbe z navedbo cene sprejema uprava tega lista pod šifro. »Časopisni papir.« Zeniti ponnia. Sprejme 0'11%'njil na večjo gostilno za se U^RlIljU pomivanje posode ter služkinja za razna druga eela v kuhin]i proti plači in hrani. ..a^lov pove uprava .Slovenca, pod st. 494. Naorndal* 2 nlsa,ni mizi, I nastavek nUjiflUUUji od kredence pripraven za gostilno, in ver žabo e v. Erjavec & Turk, Valvasorjev trg 7. 493 Stev. 251. Razpis službe občinskega tajnika. Pri mestni občini Kranj se odda služba občinskega tajnika. Zahteva se znanje slovenskega in deloma srbohrvat-skega jezika ter po možnosti strojepisja. Pravilno opremljene prošnje /. dokazili dosedan ega službovanja je vložiti do 25. februarja 1921. Plača po dogovoru. Nastop služDe takoj. Mestno županstvo v Kranju, dne 10. februarja 1921. Zupan •• F. Polak, s. r. vrtne, sladke sc proda.--Kje, pove uprava lista pod Stev. 505. PRAGE (švelarje) S borove, bukove in hrastove, drv« in J S oglje, kupi po najvišji ceni Fr. Škr- • S bec, Miklošičeva cesta Stev. 8/1. S S--(nasproti hotela .UNION".--S Naročajte »Slovenca*! Stare kovine (baker, medenino, cink i. t. d. kupuje trgovina i železnino BBEZNIK & FHITSCH, LJUBLJHNH Cankarjevo nabrežje štev. 1. Naprodaj: hiša s 6 sobami in kuhinjo z nekaj zemlje 'U ure od Celia se proda zn 50.000 K. POSSStVO okoli 3 orale, zidana, z opeko krita hiša, hlev za 3 govedi, 3 svinjaki, 8 min. od cerkve in postaie Loče pri Poljčanah. Cena 70.000 K. Ponudbe pod št. 497 na upr. .Slovenca". 4 izložbena okna komplet z roleti in brušenimi stekli, velikost 140 290 cm ima na prodaj Obrtna centrala v Ljubljani, Piažakova ulica 3. Tvornlca amoniačne sodo u Lukavcu v Bosni Išče solista na gosli kot kapelnika tvorniSkega orkostra koji bt obenem vršil pisarniško posle. Ponudbe naj se pošljejo na ravnateljstvo tvornice. Ogiase za „NEUE FRE1E PRESSE" prevzemajo vsi anončnl zavodi in generalno zastopstvo za Jugoslavijo Blocunerjev anonunl zavod, Zagreb Jurjevska ul. 31. Telefm 21—65. Večja množina v po nizki ceni se proda pri I. PODBOJU, Sv. Petra cesla 95. Zahvala. Najiskrencjše se zahvaljujem vsem, ki so o priliki izgube mojega moža, strica oziroma gospoda H!o]z£[a Černič-a tako srčno izkazali svoje sožalje, čč. duhovščini, gospodpm orožnikom, ki so blagopokojnemu darovali žalni venec, ln končno vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili k zadnjemu počitku. St. Vid pri Stični, dne 8, februarja 1921. Alojzija Čern;C roj. Zupančič, soproga. Anica, hčerka. in vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stolni poŠta in žsltzniika postaja Dom2ale pri Ljuoijanl. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročilu in moderniziranje tvrdka Kovačevič i TrSan v Prešernovi ulici &L a, kjer se sprejema v sredo ln soboto. Arhitekt in mestni stavbenik VILJEM TREO L|ubljana, Gosposvetska c. 10 Telefon interurb. št. 103, Ustanovljeno 1. 1860 se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune O T V 0 R 1 T E ¥ Rudolf Pe?ec, trgovec v Mozirju je otvoril svojo podružnico v Beškl, Srom v bližint Beograda in Novlsad. fostregol bodo najcenoje in naj-kulantneje celo Sloveniio s pšenico, soruzo, ječmenom ovsom, moko, vsakovrstno slanino, svinjsko mastjo in s Karlovslum in Banatskim vinom. Vse najceneio po dnevni ce \i. Naročila direktno na tvrdko HudolI Pevec, v Beikl, Srem. Naslovi: Pevec, Beškit, Srem. — Naku-poval bo direUno od kmetov ter bo zamogel z vsako drugo tvrdko konkurirati Obonem so bodo tam prodajale deske, les in drogi. Slovencem so bodo event. informacije dajale brezplačno. — Se vljudno priporoča Rudolf Pevec, prva slov. tvrdka t Sremn. T R G 0 V 1 N E ! Tovarna Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svctlolika ovratnike, za- [ifflana, PoljaTishi nasip 4. Podružnica: 'SeUMova nI. i pesmice in srajce. PODRUŽNICE: MARIBOR NOVO MESTO KOČEVJE Gosposka ul. 38. Glavni trg. Stev. 39. Priporoča se tvrdka Jos. Peteline, Ljubljana Sv. Petra nasip 7. " Sivalmfh strolev *r original Cglinder Singerjeve velike in male za čevljarje, posamezne dele za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in debelo, ♦ i mestni tesarski mojster » Ljubljana, Linhartova ulica St. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi celo gozdne parcele. v dobrem stanju, samo novejSi Typ, ter prvovrstne znamke so kupi. — Ponudbe z navedbo cene, moči in sistoma je poslati na upravništvo Slovenca" pod Šifro »AUTO« 300 472. Večjamnožina dobro ohranjenih lesenih in železnih, se proda po ugodni ceni. — GOLOB & Ko., tovarna kemičnih izdelkov. Vič. PSgemotor najboljši za poljedelstvo, rokodelstvo, obrt in Industrijo. Stalna velika zaloga motorjev in elektro-materiala. Instalacije. Saks & Tratnik_ oddelek otektio- stroji. LJUBLJANA - MARIBOR. @ Jugoslavenski Kremenezkv zavod za žarnice r k. x o. ). preje Vnajemno podporno druStvo v Ljubljani Kongresni trg M. 19. Poleg nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po 4% vloge v tek. računu po 31/. % Benlni ta invalidni davek plača posojilnica satna. Vrednost vlog j« zajamčena v popolnoma varnih posojilih in drugih dobrih naložbah, potop tega jamči sa vloge lastno premoženje zadruge v zneskn 600.000 K ter Člani z jamstveno glavnico z 3,000.000 K daje posojila na osebni kredit, proti vknjižbi na posestva, na vrednostne papirje, menice in proti z sina in bi na službene prejemke i. t. d. Prodaja srečke ......... drlaeae razredne loterij. Pojasnila in prospekti brezplačno! Zadružna Zveza v L] razpisuje službo knjigovodskega uradnika, ki ima trgovsko izobrazbo. Lastnoročno pisane prošnje s spričevali in zahtevki o plači je do 23. februarja t. L predložiti ravnateljstvu (Dunajska cesta št 38, L nadstr.) Domača fvrdka. Solidne c ene. Ljubljano, Prešernova lilcu št s. n^HOVE|U hnfl. TaCas piirež^a. Velika izbira izgoto-vljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. — Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in Euknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre. Mlatllnlce aa roCnl In vralilnl po$on, ma-Mla, tlstilnlka, siamorasnice za po&an z roka in s.io, sadna In vinska stiskalnica, sadna mlina, brzoparllnikis, bakrena (Stufre-na) kotta za Sgaajakuha, sli-skalnlca sa sano in druga ima vodno ▼ veliki isberl Ustnica po umrlem soprogu Francu Hitti, Lfabljans, 8t. Morttn« cesta ž,ev. 2. SM iz tonln: »ZBIRAJTE ZA SKLAD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE!« Maribor. Inženirska pisarna in stavbeno podjetje. Projektiran}« in izvršitev visokih, betonskih ln Keletobetonsklh stavb, industrijskih ia poljedeljskih ter vodnih i*ra