St. 46.
Trst, četrtek dne 15. februarja 1912. Ljubljana
Leto I.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Pncama7na ct	A	Uiti	»Iutro'‘ “haH vsakdan — tudi ob nedeljah in praz-
l	UoaillCi.il« 91.	‘r	Vlil.	_ zjutraj. Rokopisi se ne vraCajo, nefranki-
rana pisma se ne sprejemajo. —	Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S.
Francesco d ’ Assisi, št.	20,	kamor	naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. —
Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu »Malič* v Ljubljani. — P« poSti sprejemano stane .Jutro" mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Oglasi: t mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Zastrupljene razmere.
V	Sežani se je odkril slučaj brezvestnega oderuštva, o katerem je poročalo tudi »Jutro* kot o žalostnem, najhujše obsodbe vrednem pojavu. Nismo se brigali zato, kateri stranki pripadajo vdeleženci v tej žalostni aferi, ki sama po sebi ni strankarska, stranke pa ne morejo biti odgovorne za dejanja posameznih svojih pristašev.
Drugače l ubljanski »Slovenec", ki je radi tega slučaja oderuštva udaril po na-rodno-naprednih pristaših. To je bilo zlobno in hudobno, neumno je pa bilo, kar je napravil „Dati“, ki je »Slovenčevo" not co ponatisnil, samo da je mesto »liberalecu, liberalni" i. t. d. napisal povsod »klerikalec", klerikalni i. t. d., misleč, da je s tem napravil nekaj posebno »kunstnega" in da je prav duhovito zarknil .Slovenca".
»Edinost" se je te dni pečala s tein in je po zaslugi ožigosala »Slovenčevo" zlobo in »Dnevovo" harlekinado, obsodila je tako obliko strankarskega boja, ki je menda, doma samo na Slovenskem, kjer je vsaka stvarnost iz strankarskega boja že zdavnaj popolnoma izginila, na njeno mjesto je pa prišel — kol.
»Edinost" ima o strankarskih bojih in
o	strankarstvu na Slovenskem sploh posebne nazore, ker so posebni ljudje, ki stojijo okolu nje in mi se s temi nazori ne strinjamo, ker smo pač tudi mi posebni ljudje. .Edinost" obsoja vsako strankarstvo sploh in stoji na stališču, da bi med Slovenci morale izginiti vse strankarske razlike, da bi morala vladati med vsemi Slovenci popolna sloga in edinost.
Blagor jim, optimistom pri .Edinosti", ki mislijo, da je to sploh mogoče. Mi njihovega optimizma ne moremo deliti in, po pravici povedano, niti ne žalujemo radi tega, ker ni mogoča pri nas popolna sloga in edinost brez vsakega strankarstva, ker, čemu se vdajati sanjam in želeti — nedosegljivo ? Vemo dobro, da se želje, ki jih gojijo pri .Edinosti" nikdar ne uresničijo, ker se uresničiti ne morejo in zato računamo z našim strankarstvom mirno in hladno kot z naravnim pojavom, ali pri tem si mislimo, da je dosegljiva vsaj malo lepša oblika strankarskih bojev, da je mogoča malo večja toleranca med strankami in med posamezniki, ki so slučajno drugačnega političnega prepričanja.
Politične razmere na Slovenskem so zastrupljene do kosti, tolerantnosti ne pozna nihče, strankarstvo je zastrupilo ne samo javno, temveč v enaki meri tudi privatno družabno življenje, ločeni smo v sovražne, ne samo nasprotne tabore v političnem, gospodarskem, kulturnem in družabnem življenju, v pristašu nasprotne stranke gledamo takoj ničvrednega, ali pa vsaj neumnega in zabitega človeka — s kratka strankarstvo nas je popolnoma zastrupilo in napravilo iz nas divjake.
Odpraviti strankarstvo, to je nemogoča stvar, to so sanje in želje optimistov, ki se nikdar ne uresničijo, ali strankarske strasti bi se lahko ublažile, strankarski boji bi morali in tudi mogli dobiti drugo obliko, dostojno naroda, ki hoče biti — kulturen.
Slovenci podpirajte Družbo sv. Cirila in Metoda.
LISTEK.
Nostradamus.
deveto poglavje. Razbojniki.
II.
Lagarde in Montgomery.
S še šibkejšim glasom in z vzdihom, ki je bil morda slovo od kdovekakih sanj njene nedolžne duše, je odgovorila:
»Razbojnik ali ne, groza bi me bilo, da bi umorili živega človeka, bodisi z ognjem, bodisi z vrvjo ali sekiro. Posel mojega očeta je strašen, kakor je vaš posel grozen".
Royal je zaškripal z zobmi. Iztegnila je svojo nežno roko proti njemu in se dotek-nila njegove; vztrepetal je.
.Strašen je vaš posel. Oh, rajša bi vas bila videla hrabrega."
.Bogine !* je kriknil on. „Saj sem hraber, proti komurkoli 1“
»Hrabrega o belem dnevu,* je nadaljevala ona, »kakor ste hrabri ponoči. Rajša
Kranjski deželni zbor.
(Nadaljevanje seje 13. februarja).
Po izčrpanju generalne debate nastopi dr. Krek k sklepni besedi. Medtem gredo vsi poslanci nar. napredne stranke iz dvorane, Nemci ostanejo Govornik nekoliko zmerneje kot ob uvodu generalne debate ugovarja na izvajanja kontra-govornikov. Zlasti naglaša vzgojevalen pomen Marijanske kongregacije med dijaštvom na srednjih šolah. Nato preide k specijalni debati.
Klerikalni poslanci napadajo orožništvo.
Pri točki III. proračuna, potrebščine za javno varnost, kjer tudi dežela prispeva za vzdržavanje deželnega orožništva, je poslanec, župnik Hladnik otvoril ostro kritiko in celo vrsto nadaljnih napadov na postopanja orožništva, Hladnik orožnikom pred-baciva predrznost, nesramnost, enostransko krivično postopanje in surovost. Obdolži jih tudi, da so za pohujšanje ljudstva, da greše proti nravnosti, navaja za to slučaj, ko je neki orožnik na neki cerkvi lastnoročno napisal :	Es lebe die freie Liebe!
(Živi naj svobodna ljubezen). Govornik zaključuje, da je ta sistem krivičen, in da se mora zlomiti kot sad Heinove politike.
Deželni predsednik brani orožništvo.
K besedi se zglasi baron Schvvarz, ki očividno ogorčen zavrača take napade kot nekaj nezaslišanega — naglaša ponovno — kot nekaj nezaslišanega. Poslanec Hladnik si je te napade privoščil pod varstvom imunitete, napadi pa so taki, da zahtevajo biti dokazani za posamezne slučaje. Predsednik konečno izreka svoje obžalovanje, da se v tej zbornici ta slan na tak način napada.
Poslanec Jarc napada orožnike, preiskovalne sodnike in časnikarje.
Še hujše kot Hladnik, je bruhal Jarc svojo osebno jezo na orožnike. Sovraži jih v prvi vrsti zato, ker imajo orožniki ,Jutro" in »Narod" za svoj evangelij. Da orožništvo tako nastopa, temu so kriva okrajna glavarstva in preiskovalni sodnik'. Govornik se obširneje bavi z nastopom orožništva pri občinskih volitvah v Prečini in v Kandiji. (O tem, kakor tudi sploh o celotnem napadu na orožništvo in na preiskovalne sodnike, bomo še govorili in sicer ravno v zadevi zgorej omenjenih občinskih volitev.) Tu se le še na kratko omejimo na sledeče: Jarc je bruhal svojo jezo na novomeškega preiskovalnega sodnika ker je isti storil svojo dolžnost, ter dal 4 volivnih sleparij v Prečini osamljene klerikalce za božične praznike v preiskovalni zapor. Na orožnike je pa hud, ker morajo vršiti ukaz, da sedaj, po prečinski in smihelski občini zasledujejo volivne sleparije pri zadnjih občinskih volitvah.
Potem je obrnil svoj napad na dozdevno nenavzočega »nekega eks-časnikarja", ki se je osmelil ter vložil proti občinskim volitvam v Kandiji rekurz in poleg tega še ovadbo na državno pravdništvo. Tega »eks-časnikarja" je skušal prav na katoliSki način pred zbornico osmešiti. Toda ravno ta nesramen napad jasno priča, koliko verjetnosti gre vsem napadom tudi na naslov orožništva. Jarc je imel pri teh izbruhih nemalo smole. Dotični „eks-časnikar" ki je sestavil rekurz proti ob-
bi videla, da bi ponavljali vaše ime po mestu in na dvoru s tistim občudovanjem, ki spremlja imena hrabrih vitezov
Vzravnal se je. Temen plamen mu je osvetlil fine poteze obličja. Vzkliknil je : ,Royal de Beaerevers! Mislim, da je to tudi ime! Od Bastilje do Louvra, od vrat d’ Enfer pa do vrat Saint-Denis, od Tra-hoirja do Montfaucona, od sramotnega kola do vešal zveni kakor bojni rog! Kdor se boji, jo popiha, kdor je hraber se pridruži, kadar zagrmi sovragom v strah ime Royal de Beaurevers!“
„Nekaj hipov je molčala, povešaje trepalnice ; nato je izpregovorila s še slajšim glasom :
,Ce boste slučajno kdaj mislili na hčer velikega profosa. prizanesite takrat njim, ki preži nanje vaš pogum! Mislite na solze, na žalost, na osirotela ognjišča ! . .. Ah. odpovejte se... Zbogom!* se je prekinila naenkrat. ,V tem trenotku je hotel poln obo-rožencev. Nocoj, kadar bo ura ugodna, vam pridem odpreti vrata in vam pokažem pot na ulico... Zbogom !“
V	naslednjem trenotku je izginila za vrati, kakor prikazen,- ki mahoma skopni izpred oči. Dolgo minuto je stal mladi mož
činskim volitvam v Kandiji in o katerem je Jarc mislil da je še sedaj v Kandiji, je bil namreč pri celi seji n a v z o č in ta dozdevno odsotni »eks časnikar* je član našega uredništva ozironu podružnioe »Jutra" v Ljubljani.
Tozadevno bosta z Jarcom še obračunala, zlasti kar se tiče neosnovanega napada glede anonimne ovadbe na državno pravdništvo.
Koncem govora se je Jarc ponovno obregnil ob justico. politične oblasti in preiskovalne sodnike.
Dr. Pegan danuncira orožnike.
Za Jarcem se je spravil nad orožništvo tudi dr. Pegan. Trdil je, da orožništvo ne vživa spoštovanje našega ljudstva, in sicer zato ne, ker je po kmečkih farah edino orožništvo naročeno na .Jutro* in »S. Narod-. Orožniki bi ne smeli čitati političnih listov, (izvzemši le »Slovenca" in druge liste na .katoliški podlagi".) Nato denuncira 20 orožnikov, ki so se nekoč vozili v istem vlaku kot on, in ki so se šalili z f... i kako se sučejo pri blagoslovu s kadilnicami. Nasvetuje, da dokler orožniki ne postanejo prijatelji »naše stranke" to se pravi, dokler ne postanejo klerikalci, je najbolje, da jim ljudje sploh ne dado odgovora, če so kaj vprašani.
Za njim se posl. Hladnik opravičuje na-pram baronu Schvvarzu, češ, da ta ne govori kot duhovnik, nego kot poslanec in da je zbornica edini kraj za take napade.
Dr Krekova klofuta tovarišem.
Z ozirom na te napade je dr. Krek kot poročevalec prisolil gorko klofuto svojim tovarišem. Izjavil je namreč, da je imel tudi že mnogo sitnosti z orožništvom, da pa on svoje imunitete ne mara javno izrabljati če se ga osebno napada. S tem je po ovinku potrdil, da so se njegovi tovariši : Hladnik, Jarc in dr. Pegan pod zaščito imunitete javno maščevali za vse kar so imeli osebno opraviti z orožništvom. Zato priporoča, da zbornica sprejme dotični prispevek za vzdržavanje orožništva.
Podrobna razprava je na to obravnavala posamezne točke deželnega proračuna, ki je bil konečno z raznimi resolucijami tudi v celosti sprejet.
Istotako so bila sprejeta poročila kmetijskega in finančnega odseka o zadevah omenjenih vže v včerajšnem poročilu. Javna seja se je zaključila ob 8 in pol po noči, sledila je tajna seja o personalnih zadevah.
Dani se!
Javni ljudski shod v Voloski-Opatiji.
V	nedeljo 11. februaija t. 1. se je vršil v »Narodnem domu" v Voloski politični javni ljudski shod. Na shodu je bilo navzočih okoli 400 oseb iz raznih krajev Volosko-Opatijskega političnega okraja. Navzoči so bili tudi deželni poslanci: dr. Červar, dr. Stanger in Auguštin Rajčič. Shod je otvoril točno ob določenem času, namreč ob pol 3 uri popoldne, dr. Škaljer, kot predsednik odbora, ki je bil specijalno za sklicanje shoda sestavljen, pozdravil navzoče, v kratkem obrazložil pomen shoda in pozval navzoče, da izberejo iz svoje srede predsednika,
na mestu in strmel; prej neznana tesnoba mu je stiskala prsi. Z velikimi, srditimi koraki se je vrnil v rotundo, kjer je gorela sveča. Nato se je mahoma udaril s pestjo po čelu in stekel nazaj k vratom:
„Grom in peklo! Za njo pojdem 1 Povem ji... ah! Zaprto!"
Floriza je bila odhajala zapelmila vrata z dvema zapakoma! Ko se je prepričal, da ne more vlomiti okovane hrastovine, se je obrnil in odkorakal počasi v rotundo.
Medtem pa so si bili naši štirje razbojniki ogledal klet kot veš’aki. Rotunda s svojimi mokrimi zidovi in peščenimi tli ni kazala nobene izmed tistih posebnosti, ki jih najprej zapazi željno oko; nič mehov, nič steklenic, nič sodov! Toda štirje hodniki brez vrat so vodili iz tega prostora v druge kleti. Trinquemaile je torej prevzel poveljstvo male čete, zagrabil srečo in se napotil v najbližjo blet. Temu koraku je takoj sledil četveren vzklik:
»Vsi svetniki! — Parfandion! — Sakra-ment! — Corpo di bacco!...“
Zares, veličasten prizor so gledali štirje tovariši, z zavzetimi očmi in mokrimi ustnicami, usta raztegnjena v smehljaju globoke radosti, na levi strani kleti sta bila pod stro-
nakar so zborovalci enoglasno izbrali za predsednika njega samega.
/A besedo prosi takoj prof. Ivančič, ki počne obširno opisavati današnje okolnosti v Istri, delo obedveh političnih strank, namreč hrvaško slovenske in italijanske, vspehe in nevspehe teh strank in zaključi svoj daljši govor z željo — da bi se tako na tem shodu, kakor na poznejših delalo z vso silo na to, da stranka, združena v močno falango onemogoči našemu sovražniku vsako na-daljno nasilstvo nad nami, ter, da se naš narod združen v močni narodni stranki v najbližnji bodočnosti otrese jarma, kateri ga tlači po nasilni roki Italijanov še danes k tlom.
Na to se oglasi k besedi bivši deželni poslanec dr. červar. Njegov govor obširno tu ne bodem navel, z enostavnega razloga, ker se držim principa, da je najbolje če naše umazano perilo sami peremo.
Omeniti pa moram, da se je zamorec pral, zelo pral, a /oda je bila in ostane umazana. Po njegovem govoru sodeč, je zelo potrebno, da se na gotovih mestih marsikaj spremeni in to takoj spremeni, da se bode moglo že v najbližnji bodočnosti z mlado, svežo podvojeno silo, udreti v sovražnikov tabor in ga razkropiti, kakor razkropi v morju »delfin", »lokarde", ko se zapraši med nje.
Za dr Červarjem je govoril dalj Časa prof. dr. Tentor, ki je z nekaterimi sarkastičnimi opazkami, nekatere od prisotnih malo razburil in jih spravil za nekoliko trenutkov iz ravnotežja, kar se mu pa pač ne more zameriti, če se vzame v obzir njegova vroča želja, da bi naš narod v Istri prišel do one veljave, katera mu po številu pripada, namreč do zapovedi.
Konečno so govorili še poslanci Rajčič, dr. Grgurina, dr. Fabiani« in dr. Mandič, na kar je predložil predsednik shoda dve resoluciji, katere so bilo z viharnim odobravanjem in navdušenjem sprejete.
Prva resolucija se glasi:
I. Sloga in edinstvo narodnih vrst mora se obdržati, ker je to želja naroda in potreba, ter se mora v tem zmislu sestaviti novi odbor političnega društva."
II.: Politično društvo mora stalno namestiti enega sposobnega uradnika, kateri bode vodil društveni urad in vse društvene posle. »Naša Sloga* mora biti ,de facto" glasilo političnega društva in biti pod nadzorstvom društvenega odbora.
III.	Glavna	skupščina pol.	društva naj
zaključi, da naši narodni poslanci odstopijo od vsakega nadaljnega pogajanja z Italijani.
IV.	Obsoja	se	neodločno	in dvolično
držanje naših narodnih poslancev v pogledu premestitve učiteljišča iz Kastva.
V. Pozivlje se glavno skupščino političnega	društva,	da	zaključi, da	se od vlade
zahteva	takojšno,	provizorno	premestitev
učiteljišča iz Kastva v Volosko-Opatijo.
VI. Ima se vstrojiti politično organiz. za Voloski okraj, katere organizacije delo mora biti paralelno z delom političnega društva za celo Istro;
VII. Izvoliti se mora takoj odbor sesto-ječ iz 13 oseb, ki mora sestaviti pravila te organizacije, preskrbeti odobrenje teh pravil in sklicati ustanovni občni zbor.
To je prva resolucija, po kateri se je tudi takoj izbral odbor, katerega naloga bode, da vstroji to organizacijo.
pora dva vsporedna tramova, in v slehernega je bila zabita dolga vrsta kljuk, na katerih so visele gnjati in klobase v bogatem izobilju, ki so s svojimi nebeškimi vonjavami zapeljivo poščegetale nosove lečnih siromakov. Trinkuemaile je zamomljal zahvalno molitev. Corpodibale je zaškepetal s čeljustmi kakor gladen volk. Strapafar je zavetril svoj dolgi smrček in izpustil zategel žvižg veselja. Houracan ni rekel ničesar, samo planil je nad to nepričakovano zalogo živil. Trinquemaile pa je skočil predenj:
»Nezdravo je peti brez pijače; tako stoji zapisano v evangeliju svetega Matevža."
,No, in?" je dejal Bouracan osuplo.
»In, in !... Ali te nič ne žeja ?“
»Mene ta pi ne šejalo ?“ je vzkliknil Bouracan ogorčeno, kakor da so ga obtožili zločina.
.Torej I Poiščimo si pijače! Kjer je živež, tara mora biti tudi mokrota!"
»Misliš ?“
»Vraga, rekel bi, da 1“
Omamljeni po tej logiki, so se dali Ga-skonec, Nemec in Lah odvesti Parižanu v sosednjo klet.
»Ali vidite!“ je dejal Trinquemaille svetohlinsko. »Sveti Pankracij nam je stal
Druga resolucija se glasi: Istrski Hrvati zbrani dne 11. 2. 1912. na javnem shodu v Voloski:
I.	najsvečanejše protestirajo v imenu kulture, napredka in človečanstva proti uvajanju tiranskih sistemov v Hrvatski, ki ima za celo Evropo, a posebno za dinastijo in državo neizmerne zasluge;
Ii. Odobravajo energični nastop složne »hrvatsko-srpske omladine'* na vseučilišču| v Zagrebu, s katerim nastopom so obvarovali svobodo in čast zagrebške univerze;
III.	Zaklinjajo vse hrvaške in srbske stranke v hrvatski domovini, da v teh nevarnih časih opuste vse strankarske strasti, ustavijo vse strankarske boje in stopijo z združenimi silami v boj proti tiranom, kršiteljem zakona in operejo njeno čast najnovejšega evropskega škandala, ki se sedaj v nji dogaja. S tem je bil zaključen kakor sem že rekel, prvi javni shod te vrste na obali jadranskega morja v naši Voloski-Opatiji.
Prvi akt te najmoderneje naše igre se je veličastno odigral, zagrinjalo ni padlo, ker igra se bode predstavljala še naprej, do srečnega izida, za naš narod v Istri. Volosko-Opatijski okraj je dal dober primer, po katerem naj se ravnajo še ostali okrogi, pa bode prišel kmalu čas obračunanja in to temeljitega obračunanja z istrsko ošabno in tiransko manjšino, katera dobro ve, da, bode če se združimo v močno res narodno falango, njihovemu ošabnemu in brezobzirnemu gospodarstvu v naši deželi enkrat za vselej odzvonilo. Torej na delo, vsak na svoje mesto bodimo možje, neizprosni, jekleni pri obračunu z nam klubujočo manjšino.
—r.
DNEVNE VESTI.
Dr. Rybaf in »Slovenec". Pri „Slovencu“ so, kar se hinavščine tiče izborni strokovnjaki. Predvčerajšnji »Slovenec* namreč kar namiguje dr. Rybaru, naj se politično udinja pri dr. Šušteršiču na Kranjskem, češ, narodna delavska gre itak v nič, po tržaški okolici se Siri socijalna demokracija, narodna stranka pa da potrebuje najmanj revizijo programa, ki bi jo g. Štefe morda kar najtemeljiteje napravil, a tudi po ceni bi bil tak le »špas". Kar z vso paro naj se spusti kranjski klerikalni zmaj v Trst, z božjo pomočjo Ibo že šlo. Tako nekako krokodili farška cunja. Edina črna točka za klerikalce na Slovenskem je Trst. To se pravi, da se v Trstu klerikalizem noče, ne more in ne sme udomačiti. Seveda črnuhe to silno jezi, a pomagati si ne morejo, ker čeprav bi višji krogi tržaških slovenskih po-1 tikov radi malce zaklerikalili, magari samo za poskvtšnjo, če bo šlo bo šlo, če ne pa ne. vendar tega ne store, ker imajo za seboj celo armado napredne javnosti, ki je sicer versko večinoma trdna, a si ne dovoljuje farške komande. Rybaf in njegovi tovariši še dobro pomnijo, kak vihar je nastal ko so šli pod Sušteršičevo kapo v državnem zboru, odkoder so morali s potepenimi pismi nazaj, na svoje edino pravo mesto. Odtod bi jih mogoče	sirenski	glasovi iz
onostran Ljubljanice izvabili, da ni tu »Ju-tra“ s svojim velikanskim uplivom na vso slovensko javnost. Včasih je bilo kaj takega lahko, sedaj seveda ne gre več, ker ljudje vendarle sprevidevajo. »Slovenec" ima pa v nečem vsekakor prav; v tem namreč, da bo treba enkrat program tržaških Slovencev revidirati. Mi pravimo	k temu,	da ga bo
treba šele ustvariti. Ko bo pa ustvarjen, bo tak, da se bo onim okolo »Slovenca* obraz skremžil.
To so pravi katoliški možje!	Klerikalni
poslanci se pri vsaki priliki ponašajo s svojim verskim čutom ter se izdajajo kot da bi bili sami svetniki.	Včasih	se pa le
spozabijo te svoje katoliške krinke in se
na strani. Takole se godi človeku, ako je dober kristjan."
Ta klet se je odlikovala po štirih obilnih sodih, ki so stali na desni, na levi je samoval še eden, a mnogo večji od ostalih, Bouracan je potrkal z urnim prstom na te posode duhovne, kar je imenoval po svoje, študirati sodovo dušo. Vrnil se je zmagoslavno k svojim tovarišem in iznetil rajsko besedo:
„Polni!..."
Nato je hotel preiskati tudi osamljeni sod na levi in je zapazil, da je veha odprta. Vteknil je kazalec vanjo in odskočil s plašnim spoštovanjem.
»Smodnik!" je vzkliknil.
„Pa v teh sodih ?* se je prestrašil Trin-quemaille.
»Ne boj se! Tu notri je vino!“
»Dobro; pustimo torej smodnik in posvetimo se pijači !*
.Da," je menil Strapafar, „ali na trebuhe vender ne moremo leči, da bi sesali te nebeške cuzke. Pomagaj, golobček,* je rekel Bouracanu. .Primi te živalice za uhlje in položi mi jih prav nežno na tramove, tam pri gnjateh. Tako bomo imeli pijačo in jedačo drugo pri drugi, pa nobenih sitnosti.
pokažejo nehote tudi javno kot .pravi katoliški možje“. Tako nerodnost so n. pr. zagrešili v torkovi seji deželnega zbora, ko je posl. Gangl slikal pretresljiv prizor ob priliki, ko je srečal na ulici nekega tovariša, kateremu se je že od daleč poznal pečat bednosti kranjskega učiteljstva. Pred to sliko je omenjeni poslanec navajal citat sv. Pavla, ki pravi, da je vsak delavec vreden svojega plačila, da se je tega izreka poslužil tudi dr. Lampe v nekem članku v .Slovencu*1, a da pa ravno dr. Lampe praktično ne izvaja izreka sv. Pavla, to najbolje dokazuje, kako klerikalna večina pusti stradati kranjsko učiteljstvo, ki za svoje delo niti z daleka ni plačano. Ko je Gangl na to opisoval srečanje svojega tovariša upalega bledega obraza, sredi zime za silo oblečenega v letni obleki, je eden najbolj »katoliških* poslancev s porogljivom nasmehom govornika vprašal:	»Kdo	pa je bil
ta revež ? Pa ne da bi bil sv. Pavel ?• Tako torej se katoliški poslanci v deželni zbornici javno norčujejo ne le iz komaj živečega reveža učitelja, nego tudi iz prvega ustanov-nika prave krščanske vere sv. Pavla. Sicer so se pa na sličen način pri tej priliki še opetovano izdali, na kar ob drugi priliki ne bomo pozabili.
Skrajna impertinenca. Večina v Kranjskem deželnem zboru se je v svoji ošabnosti sedaj spozabila celo tako daleč, da je pričela pod zaščito imunitete zlivati ves svoj srd celo na orožnike, katerim očita pristranost, oholost in nemarno življenje. Večje impertinence si človek res ne more misliti. Ne bomo zagovarjali orožnikov, ker je to dolžnost vladnih organov, toda kot zagovorniki neopravičeno napadenih se moramo postaviti tudi mi v bran za orožniški stan. Kranjski orožniki so radi svoje službene gorečnosti in uljudnosti splošno priljubljeni. Če ima večina njih to napako, da je napredna, 'vsa čast ji. S svojim naprednim prepričanjem orožniki jasno dokazujejo, da hočejo biti politično neodvisni in da nočejo poznati nobenega političnega terorizma. Razumemo, kam moli pes svojo taco, saj je prof. Jarc to sam povedat. Orožniki nočejo čitati ..Slovenca1* niti drugih klerikalnih časopisov, ampak se opri-jemljejo raje naprednega časopisja. To klerikalce boli in nič drugega. Vsa druga očitanja so bila samo pretveza in brez dokazov. Orožniki si teh klerikalnih izbruhov gotovo ne bodo vzeli k srcu, ampak bodo šli preko njih. če pa mislijo klerikalci na tak način izrabljati svojo moč v deželnem zboru, potem le dosledno po tej poti naprej in „vspehi“ ne bodo izostali.
Klerikalne Potemkinove vasi. Klerikalci se kaj veselijo svojih zmag v občinske svete po deželi. Saj jim tega ni zameriti, to pa še temmanj, ker se bodo ravno teh zmag še bridko kesali in to mnogo poprej nego mi in oni sami mislijo. Prvič je treba kon-statirati, da se ljudje pod spretnimi žegna-nimi rokami gospodov duhovnikov pridno uče raznih volilnih manipulacij, ki bi se jih drugače nikoli ne naučili, a ko jih enkrat znaio, jih lahko uporabljajo tudi proti prečastitim gospodom. Drugič se kmetje niso nikoli mnogo brigali za volitve in druge politične dogodke, sedaj jih pa duhovščina sama goni iz cerkve na volišča, ker se vrše volitve večinoma ob nedeljah. Tudi tega bi ne dosegli najboljši napredni agitatorji nikdar. Za napredno misel je namreč že s tem mnogo doseženega, ako kmeta pripravimo do tega da gre sploh volit, bodi že na to ali ono stran. Naša dolžnost je potem dokazati mu, da v njegovih klerikalnih političnih voditeljih ne vidi same svetnike in | mučenike, nego čisto navadne politične švindlerje, ki igrajo z njegovo usodo ravno-tako igro, kot so jo igrali nemški krščansko socijalni poštenjakoviči a la Bielohlawek in drugi. Tretjič se bliža na Kranjskem straho-
i	vit klerikalen gospodarski polom, ker z vi-
»Izborno, corpo di bacco!" je vzkliknil Corpodibale,
„Ja,‘ je pritrdil Bouracan, »iteja je isporen.14
To rekši je zagrabil prvi sodec s svojimi mišičnimi rokami, odnesel ga v klet, kjer so bile gnjati, in ga postavil na tramove. Ostalim trem sodom se je zgodilo istotako.
„Smo še obrafili!“ je dejal orjak in si otrl čelo z dlanjo.
»Štirje evangeliji! je dejal Trinqumaille pobožno. „Na kolena, bratje, in molimo 1*
Trenotek nato so klečali razbojniki sleherni pred svojim sodcem, z ustnicami na odprti pipi, ter opravljali molitev, ki bi jo bil občudoval sam Pantagruel. Ko so bile njih srčne bolečine za prvi trenotek utešene, je potegnil sleherni svoje bodalo, izbral si gnjat in jo jel mesariti. Royal de Beaurevers, ki je bil medtem vstopil, je zrl s kalnim očesom na to krepčanje.
„Ali vi ne boste jedli, mojster ? ja vprašal Trinquemaille.
.Nisem lačen."
,.Pa bi vsaj pili,* je menil Bourcan.
seči mi bilancami se da nekaj časa res držati ravnovesje v knjigah, nikakor pa ne v resnici, ki se vedno bolj približuje v podobi polomov, ki bodo spravili vse klerikalne prvake po deželi na beraško palico in pa k pameti. Četrtič pa, treba omeniti, da bo po klerikalcih v politično vrvenje upeljano ljudstvo začelo delati enkrat samo, s svojo glavo, ter bo lenuhe in prenapeteže obeh strank pognalo, in si ustanovilo lastno, iz ljudstva za ljudstvo ustvarjeno napredno ljudsko stranko, brez vsake frakarske primesi ; a ta stranka bo klerikalcem najbolj nevarna, ker jo bodo vodili možje, ki so izišli iz njihove politične šole. Na kratko rečeno, kranjski klerikalci si vsled svojega nasilja in brezobzirnosti kopljejo sami političen grob. Ako pa padejo politično, bodo padli tudi gospodarsko, takrat pa začne splošni beg koritarjev iz stranke, ker ko se ladja potaplja jo tudi podgane zapuste. Kolikor hujši bo pritisk na razvoj stvari same s strani klerikalcev, toliko prej bo stranka na razsulu. Kakor vse kaže se to kmalu zgodi, ker nekateri klerikalni kolovodje že v tem zmislu agitirajo po deželi.
Krvava desetletnica. Včeraj je minulo deset let, odkar so proklamirali nad Trstom obsedno stanje in naglo sodbo. — Lloydovi kurjači so stopili v stavko, a ker se Lloyd ni hotel ž njimi niti pogajati, je bila takoj nato napovedana generalna stavka, ki se je razvila v pravo revolucijo. Stotisočglava množica se je valila kot klopčič mravelj po najbolj prometnih ulicah, odkoder je ni bilo mogoče spraviti stran. Klici ki jih ne smemo tu natisniti so bili vreli ljudem iz prsi. — Vojaštvo je bilo ponekod kar linčano, istotako policija in orožniki v pomešanih patruljah. Na .Piazza della Borsa« je bil zaboden vrl naš narodnjak Fran Bone, rodom iz vipavskega, pevec .Kola" in drugač agilen agitator. — Vseh mrtvih je bilo po uradnih konštataciiah 13, ranjeneev, ki so se doma zdravili pa brez števila, ker so vse, ki so se prijavili kot ranjence obdržali pod ključem, in se ni nikomur zljubilo iskati zdravniške pomoči — v arestu, in to tembolj, ker so bili z vso naglico poklicali dunajskega rablja, ter si je prosto ljudstvo izmišljavalo grozotne stvari, koliko da jih je že obešenih i. t. d. O priliki te generalne stavke so prišli v veljavo tudi vsi črni elementi iz sosednjega kraljestva, irredentovska masa ki je vsak čas pričakovala, da se pojavi pred Trstom na morju laška vojna mornarica, ki bo zavzela Trst. Z ozirom na te govorice, se je obsedno stanje tudi zelo strogo izvrševalo, kar je bilo pa zelo težavno, zlasti v nekaterih delih mesta, kjer je vladala ponoči popolna tema. Na več krajih so bili namreč dernon-strantje izruvali plinove kandelahre, ter zažgali plin, ki je gorel v nebotičnem plamenu, a v plinarni je zmanjkalo plina, uakar je policija proglasila, da bo več ulic ponoči v temi, ni pa povedala pravega vzroka, ker bi to ne bilo praktično, z ozirom na razburjeno javnost. Ko je prišel eskadron konjenikov na trg piri južni postaji, so konji, ki niso bili kovani za tižaški tlak večinoma popadali na tla, nakar se je konjenica vrnila, ker ji tudi ni bilo treba nastopati, duhovi so se bili že pomirili. Sledovi strelov se še poznajo na cerkvi sv. Antona novega. Tu se pa vidi da so vojaki nalašč visoko streljali, ker so nekatere kroglje silno visoko v zidu. Mrtvece so v skupnih rakvah vozili v skupen grob, na katerem stoji sedaj krasen spomenik. — Padli so večinoma slovenski delavci, a tudi ranjenih je bilo največ Slovencev. Takrat je bila socijalno-demokratična stranka v Trstu na višku svoje moči, a odtedaj si ni več tako opomogla. — Duh pokojnega Učekarja, ustanovitelja te stranke je vel iz vse te revolucije, katero so laški nacijonalni in reden-torski kričači s svojimi oslarijami samo osmešili. Spomin na to dobo ostane vsakomor ki je bil navzoč neizbrisen, veličasten, ker je bila sila proti sili res skoro enakoravna. Šele utrujenost je množico po dvadnevnih demonstracijah spravila na svoje domove, a po ulicah so potem zavladali bajoneti.
Iz tržaških krogov. Iz tržaških slovenskih slovenskih krogov smo prejeli: Z »Jutrovim* prihodom v Trst, smo dobili tržaški Slovenci energičnega, neustrašenega in vsestranskega bojevnika za pravice slovenskega ljudstva. In odločen bojevnik nam je vsem dobro došel. Več bojevnikov se nahaja na bojnem polju, tem boljše. In pa tudi že skrajni čas je bil, da smo dobili tržaški Slovenci enkrat en resen in napreden list. List je vendar zato, da ljudstvo drami iz spanja k delu in mu kaže poti, po katerih mu jo hoditi. Boljše liste, ko ima ljudstvo, tembolj je naudušeno in tembolj izpolnjuje svoje narodne dolžnosti. List pa nikakor ne sme biti nazadnjaški, posebno pri nas v Trstu ne, ker tak list edino le zadržuje vsakega posumeznika, kakor celokupnost pri resnem naprednem delu. Pa tudi solzarski ne sme biti, kajti kdor se pred sovražnikom mesto, da se trdno na noge postavi — joka, mora kapitulirati. Torej, nazadnjaški in solzarski list nam tržaškim Slovencem nikakor ne more zadostovati, kajti mi moramo vendar zmerom bolj in bolj napredovati, ne pa, da stojimo vedno na istem mestu, ali pa, da drvimo cclo nazaj. Italijanski listi n. pr. napadajo nas Slovence pri vsaki priliki s prav nepoštenimi in surovimi
argumenti; ljudstvo' hujskajo prav strastno proti nam, akoravno smo mirni in nobenemu ničesar slabega ne želimo, samo pravice, ki nam gredo po zakonu, zahtevamo. Zato so pa Italijani proti nam tudi tako zagrizeni. Bodisi delavec, ali pa gospod, vsak, ki le količkaj miga, je naš smrten sovražnik. Da so taki Italijani, k temu je pripomoglo njih časopisje. Časopisje njih je ustvarilo drhal, ki ruva proti nam z vsemi nekulturnimi sredstvi. Torej zasluga časopisja, da je ljubezen Italijanov do svojega naroda vroča, do drugih pa samo nepopisno sovraštvo. — Neumestno bi bilo, ko bi tudi naši listi začeli posnemati italijanske. — To bi bilo bar-barično. — Ampak malo bolj ostro bi se v Trstu pa že lahko nastopalo, kakor nastopa n- pr. naša »Edinost", ki se baje boji zameriti vladi in — papežu. V Trstu, kjer se nahajamo Slovenci v takem žalostnem stanju, bi listi ne smeli povečevati ljudsko malodušnost, biti bi morali ostri napram naskako-valcem v vsakem oziru. Pri tem pa še ni rečeno, da bi se morali posluževati nepoštenosti in barbarstva — kakor italijanski. No če že »Edinost" ni taka, nas pa veseli, da je »Jutro" na svojem mestu. Opazi se, da se tržaški Slovenci šele sedaj prav zavedati svojega položaja. In narodno življenje bo res postalo bujno, kadar bo vsak Slovenec v Trstu čital .Jutro", ki je edini pravi napreden list, kar jih je sploh izhajalo v Trstu. Kadar se to zgodi, se bo res začela umikati noč ob obali, zlati solnčni žarki se bodo pokazali nad morjem, in — jutro bo tu. Da se to čimprej zgodi, to je gotovo hrepenenje in želja vseh naprednih in narodnih tržaških Slovencev.
Rabelj v Trstu. O priliki znane tržaške revolucije, je prišel rabelj Lang s svojim pomočnikom, ki mu pomaga zavijati vratove njegovih žrtev, k obedu v neko znano tržaško restavracijo Pri odhodu je neki Dunajčan, ki je rablja Langa spoznal, to povedal natakarju, natakar pa lastniku restavracije, ki je nesrečnega rab\ja pregnal od obeda, ki mu je baje šel silno v slast, tako da se kar ni mogel ločiti od okusne pečenke. Ker mu pa niso nikakor pustili obfdovati v miru, a še pes ima pri jedi rad mir, zakaj bi ga torej ne imel tudi veleugledni gospod rabelj, je pustil precej drobiža na mizi, preklel neumne Tržačane in godrnjajoč odšel. Denar, ki ga je pustil, krožnike, sklede, žlice, vilice, prtič, stol in mizo, sploh vse kar je dišalo po rablju, je nesrečni in obupani restavrater ukazal na drobne kosce razbiti oziroma uničiti. Šele ko je potipal svojo, na svoj način pametno butico, in je konštatiral da še ni bila v rabljevih rokah, se je ves v strahu, da bo Se kedaj videl rablja, pomiril, prepovedal je pa, da bi se o tem dogodku naprej poročalo
Hudi so gospodje okolu „Slovenca“, ker smo opozorili občinstvo, koliko žrtvuje klerikalna deželnozborska večina za kulturne namene. Drznili smo se samo omeniti, da ista kranjska deželnozborska večina, ki je ukradla 700.000 kron iz slovenskega vse-učiliškega fonda, da zamaši vrzeli falitne „Zadružne Zveze“ v Ljubljani, ni mogla dovoliti 20000 kron brezobrestnega posojila ubogemu slovenskemu umetniku, ki je na svoje stroške zgradil umetniški paviljon v Ljubljani. Gospodje! Ali morda ni resnica, da popolnoma nič ne žrtvujete za kulturne namene. Čemu se neki potem srdite!
Glas iz Cerknice. Iz cerkniških narodnih krogov smo prejeli sledeče poročilo : Pri tukajšnjem gasilnem društvu so člani tudi nekateri Sokoli. Ko smo pred par dnevi odnesli k zadnjemu počitku g. Matijo Stražiščarja, načelnika dolenjskih gasilnih društev in podpornega člana cirkniškega Sokola, so se udeležili imenovani gasilci pogreba v sokolskem kroju. To je klerikalce silno raztogotilo. Predlagali so. naj se vse dotične člane gasilnega društva, ki so šli za pogrebom v sokolskem kroju, čisto enostavno izključi iz društva. Ta bi bila pa lepa. Gasilno društvo je človekoljubno in nepolitično in zato odločno protestiramo proti temu, da bi zabredlo v klerikalne vode. Naši klerikalci so v resnici mojstri v sleparijah. To se je pokazalo že večkrat, posebno pa pri zadnjih občinskih volitvah. Slišali so se glasovi, da so svojim backom dostavljali glasovnice z že napisanimi kandidati dočim nebroj naprednjakov ni dobilo glasovnic. Dne 12. t. m. je volil občinski odbor župana. Nad Lavričevo hišo so vihrale kar tri zastave. Obe slovenski trobojnici sta bili zapleteni na streho, morda nalašč, da ne bi videli sramote, ki seje dogodila v Cerknici, dočim je črno-žolta nekam klaverno mahala v zraku. V občinskem odboru sedita sedaj kar dva kaplana, ki bosta najboljši porok zato, da sc z občinskim denarjem ne bo gospodarilo tako, kot bi se moralo. Nekatim gospodom prijateljem »Dneva" morda ne bo všeč ta članek, ker so tudi oni mnogo pripomogli s svojo brezbrižnostjo do klerikalnih vspehov. Sicer so sklicali nekak volilni shod k čŽumru*, a zelo, zelo pozno1 po mnenju nekaterih »Dan pred smrtjo" ali preden je toča vse pobila. Klerikalci pa naj bodo te pripravljeni na obračun, prišel bo prej, ko si mislijo . . .
Tržaške Slovenke, naročujte edini slovenski ženski list »Slovensko Ženo*. List
stane na leto 8 kron, za učiteljice in dijakinje 6 kron. Uredništvo in upravništvo je v Spodnji Šiški št. 208.
Češka Beseda, Dalmatinski Skup, Slovanska Čitalnica in Hrvatsko društvo „Stross-mayer‘ v Trstu vabijo najuljudneje na „Ve-liki slovanski ples", ki se vrši dne 24. februarja 1912. v vseh prostorih Narodnega Doma* v Trstu. Začetek ob 9. zveSer; Plesna obleka. Vstopnina:	za osebo K 4*—,
za rodbino (tri osebe) K 10'—, lože K 20—. Svira godba c. in kr. pešpolka št. 97. Reklamacije sprejemajo posamezna društva.
Poroka. Poročil se je dne 10. t. m. g. Andrej Osel, posestnik Tolstovrške slatine, z gospodično Micko Oset roj. Urbanc. Bilo sreče !
Popravek, v včerajšnji št. se je nam vrinilo v dopisu „0 slovenskih tržaških trgovskih pomočnikih1' par neljubih pomot in sicer v 26 vrsti bi bilo citati: mesto usluž-benih v Trstu, rojenih v Trstu, in v 48 vrsti bilo citati: mesto prapor, propad, kar danes s tem popravljamo.
Avstrijski dridnavti. Včeraj smo poročali, da je za drugi dridnavt „Tegethofi,‘ postav-Ijeno ogradje. Danes smo dobili iz diuge strani sporočilo, da je dridnavt „ 1 egethoff1 skoro dograjen in da ga spuste v moije z običajno slavnostjo v ,Tržaškem tehn. zavodu1 dne 21. marca t. 1.
Elektroradiograf „ldeal“ v Ljubljani. Danes zadnji dan 1 in pol ure trajajoče predstave vojnih posnetkov v Tripolisu. Najzanimivejša je eksekucija morilca laškega oficirja in 6 vojakov in boj pri Bir-Tobrasu v kateri sliki se vidi padati italijanske vojake pri prodiranju. Hladnokrvni in pogumni operateur je dobil za ta posnetek ogromno odškodnino. Na koncu velekomična burka, ki vzbuja velikanski smeh. Prihodnja privlačnost drama „Življenska laž‘ in velekomična ameriška burka .Poročni večer*.
Volitve v .kranjsko trgovsko in obrtno zbornico.
Velikanske klerikalne sleparije
Izid volitev v Kranjsko trgovsko in obrtno zbornico, ki so se vršile v torek dopoldne v Ljubljani, še sedaj ni znan Komisija je prišla na sled velikanskim klerikalnim sleparijam. V oddelku za malo trgovino so dobili klerikalci sicer nekaj glasov več kakor naprednjaki, toda le vsled gorostastnih sleparij.
Fajmoštri na deželi so namreč poslali skrutinij kar po 20 glasovnic, katere so podpisali sami, dočim zakon odločno zahteva, da mora glasovnico podpisati volilec sam lastnoročno.
Skrutinatorji morajo radi teh sleparij preštudirati vsako glasovnico posebej, kar jim povzroča velikansko delo. Skrutinij razveljavi vsako glasovnico, na kateri ni lastnoročnega podpisa volilca. Že dosedaj je razveljavljenih veliko klerikalnih glasov, tako, da je napredna zmaga tudi v tem razredu skoro zagotovljena. Razred male trgovine so imeli dosedaj v rokah klerikalci in to le vsled znanih zadnjih sleparij Kregarja in Steleta. V razredu srednje trgovine so zmagali napredni kandidati z veliko večino.
Slovensko telto gledališče ir Ljiljani.
Viktor Parma: „Cari5ine Amaconke". —
Po več letih smo spet jih videli na ljubljanskem deželnem odru kjer je bila takrat pri svoji premijeri navdušeno sprejeta in je tudi drugje žela priznan,e. Parmova glasba ni komplicirana, pa je melodijozna, a ne trivi-jalna in banalna. To je vzrok, da so se Parmove stvari našemu občinstvu priljubila Vse dobre lastnosti Parmove glasbe kaže njegova brez dvoma najboljša opereta .Garičine Amaconke". Opereto je dirigiral kapelnik g. Niko Štritot s potrebnim temperamentom. Le škoda, da mu orkester in zbor nista dovolj parirala. Tudi ženske soliste je moral g. kapelnik parkrat prav krepko naprej poganjati, da niso zaostali za orkestrom. Sicer so bile pa vloge po večini v dobrih rokah. Na prvem mestu smemo imenovati g. Iličiča, ki je. bil glasovno in igralsko prav dober. Trojico Amaconk so pele dame Thalerjeva, pl. Foed-ranspergova in Bukšekova. Odlikovala se je posebno gdč. Thalerjeva, medtem ko gospa Bukšekova v pevskem oziru, ni zadosto* vala. Čemu vendar ravnateljstvo sili gospo Bukšekovo, ki je sicer izvrstna igralka, a slaba pevka, v pevske vloge? Mučno je to njej in občinstvu! Gospod Povhe je bil kot žid Moško dober, v zadnjem dejanju je pa čisto odločno preveč pretiraval Prav ljubezniva Maruška je bile gdč. Danilova. Z g. Križajem in g. Horskym smo bili zadovoljni. Tudi g. Molku nimamo kaj posebnega očitati. Gospa Danilova in gosp. Nučič sta izvršila svoji kratki vlogi s potrebnim dostojanstvom. Gosp. Danilu se je pa malo preveč jezik zatikal — V splošnem bi se dalo še marsikaj popraviti; semtertja je predstava imela čisto značaj generalne izkušnje. Čemu pušča ravnateljstvo predstave, ki niso vseskozi zadostno pripravljene ?
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Kranjski deželni zbor.
Ljubljana, 14. febr. 1912. Današnja seja kranjskega deželnega zbora se je pričela ob
11.	uri dopoldne. Vsled včerajšnjega nastopa deženlega glavarja dr. Šušteršiča sta bili danes obe galeriji skoro popolnoma prazni. Razpravljalo se je o reorganizaciji pouka na kmetijski šoli v Grmu. Sprejet je bil predlog o ustanovitvi okrožnega zdravniškega mesta za Pivko s sedežem v St. Petru.
Dalje je bil sprejet vladni predlog glede varstva ptic. Izvzete so samo cipe, vodonske in poljske kanje. Nato so se razpravljale različne predloge krajevnih značajev. V Ljubljani se ustanovi gospodarska šola. V to svrho se dovoli 3000 kron kredita. Sprejet je bil tudi odškodninski predlog za zgradbo kanalov u Galiciji, Šleziji in na Češkem. Deželni odbor sestavi vodocestni program. Seja je bila zaključena ob pol 2. uri popoldne. Prihodnja se vrši jutri ob 11. uri dopoldee.
* * *
Dunaj, 14. febr. Iz Londona poročajo da danes z vso napetostjo, pričakujejo današnje seje angleškega parlamenta. Zatrjujejo, da bo vlada podala pojasnilo, glede včerajšnje dolgostrajne konferenci vojnega ministra Haldane pri kralju. Splošno pre vladuje mnenje, da se pojavijo velika presenečenja na evropskem političnem in di-piomatičnem kontingentu.
Dunaj, 14. febr. Iz Petrograda se poroča, da v petrogradskih političnih krogih resno pretresavajo vprašanje sestanka treh cesarjev, namreč ruskega, avstrijskega in nemškega. Ker se tudi letos poda ruska carska družina v Friedberg, na Nemško hočejo uporabiti to priliko, da se sestane ruski car z avstrijskim cesarjem Francom Jožefom. Car bi v tem slučaju prihajaje ali odhajaje šel čez avstrijski teritorij kjer se sestal najprej z avstrijskim cesarjem, potem pa še z nemškim cesarjev v Nemčiji.
Govori se, da je sijajen sprejem velikega kneza Andreja Vladimiroviča na Dunaju sprožil to misel.
Dunaj, 14. feb. Stanje avstrijskega vnanjega ministra grofa Aehrenthala je včeraj zelo poslabšalo. Pokiicali glasovitega zdravnika profesorja Miillerja iz Monakovega, da se prepriča skupno z dosedaj sodelujočimi zdravniki o njegovem stanju Danes so se pri bolniku pojavile večje bolečine v notranjih delih in v nosu, grlu in ušeših. Položaj je veleresen. Buletin, ki je bil izdan opoldne se glasi: Stanje grofa Aehrenthala, ki že davno trpi na notranji bolezni je še vedno resno. Nadaljuje trganje v ušesih in nosu, kakor tudi krvni tok slabi in ponehava. S»loh je ves sestav, hranilne funkcije in moči života težko ogrožen. Bolnik je še pri polni zavesti.
Dunaj, 14. febr. Iz Sofije poročajo, da se je v Vidinu v nevrasteničnem napadu ustrelil avstrijski konsul Bela Putnik. Predvčerajšnjem je brzojavno zahteval dopust iz zdravstvenih razlogov, a predno je došel odgovor se je ustrelil.
Dunaj, 14. febr. Podraženje tobaka je vrglo državi dvanajst milijonov več kot je bilo proračunano. Proračun za preteklo leto je izkazoval 30,000.000 K. Skupno torej K 42,000.000.
Dunaj, 14. feb. Dunajsko kitajsko poslaništvo je bilo že obveščeno o ustanovitvi kitajske republike, ter bo v kratkem izvesilo republikansko zastavo.
Gorica, 14. febr. Včeraj so potegnili iz Soče truplo nekega mladeniča, ki je skušal s pripisanimi številkami slepariti poštno hranilnične urade Na lice mesta se je podala komisija, da, če mogoče, konštatira identiteto.
Belgrad, 14. febr. V včerajšnji seji skupščine je ministerski predsednik prečital kraljev ukaz, s katerim je bila skupščina razpuščena. Nove volitve bodo 14. aprila, nova skupščina se skliče 15 maja na izredno zasedanje. Staroradikalci so klicali »Živio kraljJ, dočim so naprednjaki in nacijonalisti molče obsedeli.
Petrograd, 14. febr. ’Od angleške strani se zagotavlja, da je bil poset angleškega vojnega ministra Haldaneja v petrograjskik političnih krogih silno neprijetno sprejet. To je zlasti javno dokumentiral govor angleškega generala Bethuneja, v Petrogradu, v katerem je rekel, da mora rusko-angleško orožje bratsko nastopiti proti skupnemu sovražniku.
Berlin, 14. febr. Iz Kuxhavena poročajo, da je v Severnem morju, šest kilometrov na izlivom reke Labe parnik ,.Humber“ zadel v parnik ,Auswald“, ki je prihajal iz Vzhodne Indije, ter se je močno poškodoval. Parnik se je potopil, ko se ga je hotelo ukrcati na Labi. Ljudje so se rešili.
Berlin, 14. tebr. Vsled ponesrečenih špekulacij na čilenskih valutah, se j" ustrelil ravnatelj nemške južnoamerikanske koloni-jalne banke, Emddrs v Valparaisu. Visokosti za pekuliranih svot se še ne pozna, sodi s« pa da znašajo nad en milijon dolarjev.
Pariz, 14. febr. Zbornica je včeraj sprejela mornariški program z 452 proti 73 glasovom.
Pariz, 14. lebr. V nekem manifestu si nadeva Juanšikaj značaj „Polnomočnega or-ganisatorja Kitajske republike", ter ukazuje vsem uradnikom in lunkcijonarjem, naj nadaljujejo svojo službo, ter naj vzdržujejo red. Danes objavlja vse kitajsko Časopisje ta edikt z rudečimi črkami. Dnevniki pišejo o hitrem prevratu iz monarhije v republiko, ter o malem številu žrtev, ki jih je ta prevrat zahteval.
London, 14. feb. Iz Nankina poročajo, da cesarski edikti niso zadovoljili ljudstva, še manj na revolucionarjev, ker ne priznavajo sedanje provizorične revolucijonarne vlade, ter je niti ne omenjajo. Narodna skupščina bo jutri sklepala v situvaciji in o svoji bodoči politiki.
Lizbona, 14. lebr. Med portugalskim ex-kraljem Manuelom in don Miguelom Braganza se je dosegel sporazum, da ostane ex-kralj Manuel edini pravi pretendent na portugiški prestol, dočim se rodbini Braganza dovoli povratek na Portugalsko. Ako pa ex-kralj in njegov stric vojvoda Oportski ostanejo brez dedičev, pripade nasledstvo liniji Braganza. Bivše monarhistično ministerstvo je pred leti predlog odbilo. S tem pomirjenjem je republika spet v veliki nevarnosti.
i's» Novi Jork, 14. febr. Predsednik mednarodne zveze ladjedelskih in železniških delavcev je bil aretovan, zaradi dinamitnega atentata na brata Mac Namara. Pričakuje se novih aretacij.
Razne vesti.
* Avijatične nesreče. Ameriški zrako-plovec Robinson je padel v bližini Nice s svojim zrakoplovom v morje. Njega so še pravočdsno rešili, dočim je aeroplan izgubljen. — V Vauxu na Francoskem je ponesrečil avijatik Nobeard, Prenesli so ga napol mrtvega v bolnišnico.
15-letni ženin. Neki 15-letni šolar iz New-Yorka je pred par dnevi pobegnil s 13 letno hčerko nekega hišnega posestnika, da se ž njo poroči. Ko je mladi par došel v tujino in videl, da ne rastejo povsod samo rožice ampak tudi trnje, se je skesal, nakar sta mlada zaročenca prišla skesano zopet domov k starišem.
* Nesreča. Neka 42 letna železniška uradnica na Dunaju je v torek vlila v posodo bencin in ga vžgala. Kar zajame plamen tudi njeuo obleko, tako da je dobila po vsem telesu nevarne opekline. Uradnica je pri zaslišanju izpovedala, da je na ta način skušala izvršiti samomor in sicer radi neozdravljive bolezni kar se ji pa ni posrečilo.
* Ubegli vojaški kaznjenci. V Brnu so včeraj pobegnili iz garnizijske bolnišnice trije kaznjenci, ki so bili v zdravniški preiskavi.
* Ponarejevalnica denarja razkrita. Pri
hišni preiskavi nekega delavca v Lvovu so oblasti prišle na sled ponarejevalnici denarja. Našli so 24 ponarejenih 5 kronskih novcev in 104 ponarejene 20 vinarske novce, Delavca Stasinka in njegovega sostanovalca so aretirali. V zadnjem casu so v Lvovu neprestano krožili v prometu ponarejeni pet-kronski in 20 vinarski novci. Polieija je tudi ostalim ponarejevalcem denarja že na sledu.
* Stekla psa. V sredo sta v Sarajevu dva stekla psa napadla in vgrizla devet oseb. Konjedercu se je posrečilo enega psa ustreliti, dočim je drugi pobegnil. Ranjene osebe so odpeljali v Pasteurjev zavod na Dunaju.
* Tihotapci. Policija je v Sarajevu razkrila neko jamo, kamor so albanski tihotapci spravljali vtihotapljeni saharin. Preiskava je že v tiru.
* Razbijanje ledu z dinamitom. V bližini Szegedina so pijonirji razbili v Tisi led, ki se je že silno nagromadil z dinamitom. Prva eksplozija je bila tako strašna, da se je potresla zemlja, vsled česar je v porotni dvorani, kjer se je vršila ravno neka obravnava, nastala med občinstvom silna panika.
111 Radi slabega šolskega napredka. V Witrzburgu na Bavarskem se je neki 16 letni realec radi slabega napredka v šoli ustrelil, v mestu Desan pa neki arugošolec obesil. Dijaški samomori na Nemškem se v zadnjem času silno ponavljajo, kar gotovo ni posebno krasno znamenje za napredek nemškega naroda.
* Roparji. V gozdu Talaty blizu Lodza je osem roparjev napadlo neki voz, v katerem sta bila dva potnika. Enega izmed obeh posestnika Lekasa so ustrelili in oropali, na-j{ar so voz z živim kočijažem zvezali in vrgli v bližnji jarek. Sele več ur pozneje so kmetje na obupne klice kočijaža prihiteli nesrečnežu na pomoč in pa rešili silnih muk. O roparjih ni nobenega siedu.
* Zblazneli državni pravdnik. Generalnemu državnemu pravdniku v Rimu, baronu Palliju se je nenadoma omračil um. Prepeljali so ga takoj v sanatorij. Palli je vodil razne procese proti kamori, vsled česar je neprestano dobival od kamoristov pisma, v katerih so mu grozili s smrtjo. To je držav-
nega pravilnika tako vznemirjalo, da se mu je konečno omračil um.
* Cestna nesreča. V torek sta v Mar-seilleju trčila dva električna voza. Dve osebi sra bili ubiti, sedem težko ranjenih.
* Snežni zamet. Strašni zimi v Newyorku se je sedaj pridružil še snežni vihar, ki je povzročil daleč naokolu velikansko škodo. Toplomer je padel že na 40° Fahrenheira. Svobodna statua v pristanišču je obdana kroinkrog od ledenih plastih. Parnika „La Provence" in „Campania“ sta obtičala v ledu.
V	Newyorku samem je ustavljen cestno elek -trični promet.
* Nesreča na morju. Japonska parnika BRyohamaru“ in „Morimaru“ sta trčila na odprtem morju skupaj. Oba sta se na mestu potopila. Okolu 56 ljudij je našlo smrt v valovih.
Mali oglasi.
Tj.rp meblovani sobi, velika s l. marcem, mala -•-'VC takoj se oddati v najem. — Poizve se pri upravništvu „Jutra“ v Ljubljani.
TTnva^niPo (delavnica z orodje o) v K audiji -IVU \ dVTUvti prj Uovcm mi/stu se odda pod ugodni ni pogoji v naje n. Več pri lastniku Vide Brudar posestnik Rogovo pri Nove n mestu.
TTiŠa na Perifer'ii Ljubljane je prodati za 24.000 .LLJotl k; denarja je treba samo par tisoč, drugo v obrokih. — Vsled n estimga parcelacijskega načrta ima ta hisa lepo bodočnost in je zelo pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. — Poizve se v pisarni „Universal“, Ljubljana, Sodna ulica 4.
T Ljubljani v sredini mesta, na kri-»-'1)0/V	žisčn dveh cest ležeče, kjer se lahko
zida vila ali več nadstropna hiša se po ceni in ugodnimi pogoji p r o da.
Tnaoratnfl akviziterje, ki bi ob obem razpeča-AlJot/IOilllt/ va]j nAdresar“ sprejme pisarna „U-niversal“ v Ljubljani, Sodna ulica 4.
Mlad " °®an trgovski sluga, išče službe v kaki i.TXld)U. trgovini ua deželi. Gre tudi za kočijazu na dežel > ali pa v mesto. — Ponudbe pod šifro „Sluga“ na upravništvo „Jutra' Ljubljana:
Novo delavsko Imsido dmStro „THSF pri st. Jatolra ulica sv. Marta to. 19.
Podp'sani si Šteje v dolžnost, naznaniti slav. občin9tvu esta in okolico posebno pa Št. Jakob-čano , da bode prihodnjo s ob o t o t. j. 17. t. m. odprlo svojo novo gostilno v hiši gosp. F. Fabjana uliea sv. Marka št. 19, kjer se bode vedno točilo črna istrska vina prve vrste, bela vipavska in Pun-tigansko exportno pivo. — V9e po najnižjih cenah. Kuhinja bode vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Voditelj Hinko Kosič. Na mnogo-brojno udeležbo vabi že danes.	ODBOR.
NB. V soboto in nedeljo bode svirala „Prva tržaška narodna godba NDO.“ od 6. ure pop&ludne do 1. ure popolunofi vsakovrstne koncertne komade pod vodstvom društvenega kapelnika F. Majcena.
g—— i ■ » SBBMCTggMBBBHgBaB—K
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik MlLui Pint. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu.
Vekoslav Plesničar
TH8T uUom Giulitt &0 THST
Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cen#.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg št. 9.
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj
optični zavod,
kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd.
Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici.
— — Ceniki brezplaftno. — —
ELEGANTEN
kauiukov podpetnlk.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
O
is z. z n. z.
Ul » Ljubljani
©® obrestuje hranilne vloge po	j	2	|0	^rez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	-Sfc	Popolnoma	varno	naložen	denar.	^	Rezervni	zaklad: nad
Medistinja
Alojzija Vivod-Možetič oddaja iadi preselitve svoj lokal na Starem trgu št. 3'2.
Opozarja pa še sedaj cenj. dame, da ne bode svojega modnega s a-ona opustila, temveč ga namerava v novih lokalih znatno povečati.
Zahvaljujoč se za dosedanjo naklonjenost, se se v nadalje eenj. damam toplo priporoča.
01
„JUTRO “ se prodaja v Trstu
po 4 vinarje
ir naslednjih tobmkarnah:
0
©
Becher, ulica Stadion, Trevisan, uUca Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Magolo, Belvedere,
Geržina, Rojan,
Raunacher, Čampo Marzio, Bruni, SS. Martin.
Ercigoj, ulica Maesimiliana,
PiaseCka, trg S. Francesco 8, Bruna, ulica del Rivo, BubniC, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg Benusi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
Luzzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Cechini, ulica deli’ Istria,
©
©
©
s
Osrednja Banka KiL Piazza Ponterosso 2
I Podružnica v Trstu
JS
Obrestuje vloge:	Obrestuje vloge
povr«6no obreitovanja
na knjižice (§© na računu in fixne uloge 0D premijne vloge
411 01
4 0
/A 31 01 4 o
Vse bančne transakcije.
Uradne ure od 9-12, 2-5
NAROČAJTE NOVI
jubilejni cenik
Rončelj, ulica S. Marco,
Ponte della Fabbra 2.
Via Posta nuove 5.
Prepričajte se obiščete velike zaloge
MARIA SALARINI
Ponte della Fabbra (vogal via Torrente - Filialka ,,Alla eitta di Londra“ Bogata izbera,
obleke za moške in dečke, kostumi za otroke, močni jopiči, Palt6, Raglani in kožuhi. Vestalje za delo in na domu. Delavske mondure, tirolski loden, pravi angleški impermeabili
Sukna domača in tuja.
Izvršujejo se naročila po meri in po najnovejših modernih modah elegantno in natančen ; - . ■ ■ ■ =3=5== Cene brez konkurence.	=....—
s koledarjem, ki se dobi tudi po pošti brezplačno!
Z« ženin® in nevest®
največja izbira, graviranje v poročne prstane zastonj.
 Najboljše ure „UNION“. --------------------------------
Največja izbira zlatnine in srebrnine.
Za obilni obisk se priporoča
Fran Čuden v Ljubljani
nasproti Frančiškanske cerkve.
&
&enzaeijonali\a prodaja aajaooejše spomladanske konfekcije ! oRavnokar dospela soeža, qajmodernejša konfekcija za dawe in to dolgi paletoti (raglani) in kostanji od
Ji 14.— naprej
aiodre ii\ barvane jopice za deklice od Jt k naprti
v* n
„ otroke
Jlngleško skladišče oblek
d). cBernatooič,
Ljubljana, Mestni trg. štev. 9
/ Telegram! Kavarna 3,Central"
dunajska damska elitna kapela ,
DRAGA BUDER
»■—     *—ravnokar doftla.
KONCERT^m^
VSTOPNINA. 1» R O » T A.
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trst, Piazs&a della Borsa lO
Centrala t Ljubljani — Podruinioa t Gorioi, Celereu, Sarajeru Splitu In Olju.
Delniika glavnica K. 8,000 000.	Rezervni zaklad K. 800.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja.-----------------Vloge	na	knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi 4:1|a°|o Prodaja erefike na majhne meeečne obroke*
Novo pogrebno podjetje
Prevoz mrličev na v*e krajo
- Oor»o *tv. 4.7 (vogal Plaraa O. aoldbnl) - Telefon 1-4-03.
Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Noghere), in v Miljah z razprodajo pogrebnih predmetov.
Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. Krasna izbera vencev iz umetnega cvetja, biserov in porcelane. — Zaloga pravovoščeisih SVe5 lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbero. - Stalne, cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna. — Nočna naročila se sprejemajo v zalogi, ul. Tesa št. 31. - Telefon. 14-02.
XXXXKXXXXXXXXX>> <XXXXXXX OO0O<XXV
Priporoča s« za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
LJUBLJANI =:
' v
SodnijsVa ulica št. 3.
Dobe se [tudi izgotovljena obuvala Izdeluje prav« gorska in telev. Čevlje.
^xxxxxxxxxxx>ooo> >0- '■>> >x>oooooooo<