Številka 194. Trst. v nedeljo 16. julija 1905. Tečaj XXX. ar Izhaja Ti&kl dan. "odi dO nertehan is or*xmK~ib od 5. un_ od ponedeljkih ob !. uri nutnt. itevtlke ne orocaiajo po 3 DOVČ. <6 stotmk) ♦ msociii u nttimto t Tr«tu in olcr>liei. Liubl iani. Gorici, MiL jCrmn-u. Mannoru. Celovcu. IdriiL £t. Petru. Sežani. > a Prerini. N ovemmestu ho. ►«la/e Is tarorbf n-jreiemt oprava lista -Ediari*t". tilea Utrti« Geiattl tt. IS. — I radne are so od i. pop. 4« t rve^er. — One ocia*om 16 trt na vršio petit: x>osianice, anrtni^r. jame tanvaie is domaći ociaai po Dogodbi. --—— —- TELEFON Ste*. 114". Edinost Glasil« ptlitičMoa društva „EtfiMSt" za Primorska. V edinosti je moč I Saročnlna mala sa vne leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Ni-aaroćbe brez douosiane naročnine se sprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisna m ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Giorjio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost4* v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Pofitao-taranilnični račun št. S&2.&41. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavno vesti ) Husko-japonska zveza po sklepu miru ? NEW VORK 15. Imenovanje \Vitteja nirovnim kom ^r em je napravilo tukaj ago »len u ti*. To imenovanje se ematra za ugo-<*a j spremembo v ruski politiki v prid m.ro. Politični krogi menijo, Ha namerava \V.tta po eklepu m ru skleniti rtiBko-japon-«ko zveza. Tukaj pričakujejo \Vitteja za dan i. avgusta. Kralj Edvard odlikoval japonske ministre. LONDON 15. Kralj Edvard je japon-eiimu minieterekemu predsedniku grofu Ka-t-uri in ministru vatnj h stvari baronu K -mun podelil veliki kr ž reda 8ath. Dogodki na Ruskem. Morilec grofa Šuvalova. PETROGRAD 15. Oseba morilca je -edaj konstatirane. L at »Slovo« poroča, da e piše Kulikovski, da je iz Sibirije 10 daje il a&ielj v Petrogradu. Pobedonoscev obolel. PETROGRAD 15. Ltt >Ntn Ž zn« piša, da je P* b d noscev, ki se nahaja v a len-tvu, resno obolel. Agitacija proti Židom. PETHOGKAD 15. — l' edništvo lista »Klišeje Siovc« nabira podpise ta peticijo, da se Ž do v ne prepusti v narodno za-•lopetvu. Izgredi proti Židom. LVOV 15. Ie Varšave so lietu »Slovo l*o -K^e« sporočil', da je v Jjrefovi, v guber n ii Pulav;f za časa močno obiskanega teden--ki ga semnje, druhal vi- m a v neko preda -m po ieleaa ter p* tem s žalezn mi palicami, Ki j h e vpienila, napadla preda aln.ee in stanovao a Ž'dor. Nad dvesto stanovanj je l»iio razdejan b in vn čenib. B fgo so irgred-aiki p< mttali na cesto ter vničili. Ridaretvo e bio brez vtase moč. Izgredi so trajali več ur. le ko je pr šlo vojaštvo, je bil mir zopet vzpostavljen. Brzojavne vesti. Državni zbor odgodjen. DUNAJ 15. Državni zbor je bil z da našnjim dnem c dg< djeu. Avstrijska vojna ladij a. DUNAJ 15. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija »Panther« danes priplula v Hobait. Državnozborske nadomestne volitve. BUDIMPEŠTA 15. (Ogrski biro) V Kaczkevi je bil toglasno izvoljen državnim poslancem Aleksander Misoga, prstaš K( šutove stranke. Štrajk poljskih delavcev ponehal. BUDIMPEŠTA 15. Glasom vesti do apelih ministerstvu za kmetijstvo, je povsod ponehal štrajk poljskih delavcev. FZX grof Orsini umrl vsled psdca s konja. ZAGREB 15. FZM grof O.sini de Ro-senberg, poveljnik 13. voja armade je danes v ('akaturnu, kjer je inšpic ral 5. ulanski polk nagloma umrl. Eni pravijo, da je padel s konje, drugi pa, da ga je zadela srčna kap. ĆAKATURN 15. Truplo generala FZM Feliksa gref* Orsini Rosenberga bo dne 21. t. m. blagoslovljeno ter prepeljano v Celovec, kjer ga polože v rodbinsko rakev. Zaloga smodnika eksplodirala. GLEIGWITZ 15. »OberBchles. \Yan-derer« poroča iz Zabrze, da je danes iz neznanih vzrokov eksplodirala zaloga smodnika blizo Zabrze. V zalegi je bilo 7000 kilogra nov smodnika za rudnik »Kraljica Lujiza«. Vsa okna in vrata na b šah v okrogu 2 km so bila razb tf. V neki hiši je komad stekla ranil nekega človeka. Saški kralj. INOMOST 15. Saški kralj Friderik Avgust je danea na potu v Se i s pasiral Ino-aosL t Bivši minister Villaverde. MADRID 15. B vši ministerski predsednik Vil averde je danes ob 8. uri zjutraj umri. Sprememba v španskem ministerstvu. j MADRID 15. M nisterBki svetjevspre-jel dem sijo ministra za finance Urzaija. Na-tarro-Reverter vsprejme listnico fintnčnega ministerstva. MADRID 15. M nister za finance je podal ostivko, ker ss ni strinjal z izrednimi krediti za olajšanje bede v Andaluziji. Turške čete dezertirale. CARIGRAD 15. V luki Mersina je od enega batalijona r^difov, katere eo hoteli ukrcat /a Jemen, veči del dezertiral. DerouKde. SAN SEBASTIANO 15. Dere u Me je s&lenil odpotovati v Bareeloro, potem pa v Genovo in na Dunaj. Izjavil je, da noče po-milcščenja niti vsprejeti n ti odkloniti tir da hoče pcčakat:. Dogodki na Kreti. CARIGRAD 15. Predvčerajšnjem so ustaši pri Rudeci v okraju Kandija v an-gležkem okrcžjU povodom neke šiloma izvršene hišne preiskave streljal', vsled česar sta bi'a ranjena dva vojake. Ta slučaj utegne provzročiti, da bodo mednarodne čete proti ustašem energično postopale. Nevihte na Tirolskem. INOMOST 15. Iz raznih strani dežele prihajajo poročila o neviht ib. V Laitvangu (Spodnjeinska dolina) je strela ubila neko deklico. V Sulzu je strela vžgala neko hišo. V občinah Piatt, M^os, Sv. Martin in v Pa-sajerski dolini je pobila toča. ProvtrcČena šioda znaša 70.000 K. Romunska prestolonaslednica. QUEENBOROUGH 15. — Romunska prestolonaslednica je danes dospela semkaj ter je nadaljevala svoje potovanje v London. Maročansko vprašanje. KOLIN 15. »Kolo. Zeitung« poroča iz Tangerja danes, da je Španska veprejela povabilo za maročanako konferenco. Angležki pomorski častniki v Parizu. PARIZ 15. Admiral May in angležki častniki so bili danes predpoludne vsprejeti v mestni hiši. Na pozdravni govor se je admiral Mt>y s toplimi besedami zahvalil tar rekel, da ta vspreiem svedo&i, da obstoja toliko med obema fl »tama kakor tudi med obema dižavsma prisrčno sporazumljenje. Angležki poslanik Sir Bertie se je tudi zahvalil ter je izrekel nado, da ostanejo vezi, ki združujejo cba narode, nerazdružljive. '; PODLISTEK. Prokletstvo. 249 &fOdovtnski roman At(UU ftsao«. — Nadaljeval is dovriil L E. Toaaić. Prevel M. O—O. — Ali Lukrecija! je začal, pokleknivši pred deklico, presjačiti skoro jokavim gla-■om, n>kari tako. Reci prav, msi-li okrutnica brez para ? Katera jub mka postopa takt« svojim ljub.meam,kakor ti z menoj ? Neka pripovedka se g'a^i, da v peklu stoji človek ki je tejen m lačen. Sladka jabolka se mu spuščajo do u*t, voda se dviga pred njim do U9t. aemo da zagrizaš, da poarkne — ali jabolka se cdmikajo, voda plahni. Proklet s;m jas v ta če s. — Pojdi ! Po/i; ! Ti si neumnež, jpravi neumnež ! Je i vredno jeziti se e teboj, Desetletnica pevskega društva „Kolo" dne g. julija 1905. (Zvršetek). Govor predsednika društve-jubilarja je bil vBprejet velikim odobravanjem. V posebna zadoščenje je bilo pevskim društvom, da se jim je ob tej slavnostni priliki, pred tolikim občinstvom :n tako navdušeno pripozsavala njihova važnost in pjibove zasluge v naši usrodni organizaciji. Nastopala so, vsa vi-hario pozdravljena od občinstva, eno za drugim, da skoro ni bilo nikakega presledka : »Kolo« iz Trsta, »A d rij a« iz Barkc-velj, »Zarja« iz Rnjsni, »Slovan« iz PadriČ, »Slovenska mladina« od s?. Ivana, »Slovenska lira« od sv. Mar'je Magdalene spodnje, »Slava« od isrotam, »V e 1 e s i 1 a« iz Skednja, »Zori slava« iz S žane, »Lipa« iz Bazovice, »Zvon« z OpSin, zbor »čitalnice« pn sv. Jakobu, zbor »bratovščine sv. Cirila in M e t o d i j a« od istotem. Tu ni mest«1, do bi ccenjevali pevrnje vs&cega posamičnega društvr, marveč se omejamo na konotacijo, da ee je vsako društvo vidno potrudilo, da nudi najboljše po svojih močeh in okoinostih. Bilo je to aares plemenito tekmovanje, ob katerem je navdušenje občinstva čim dalje bolj nara ščalo, da je ob zadnjih Učkah vskipelo do entuzijasti Snega valovenja. Občinstvo je neprestanim aplavzom in navdušenimi vskliki slovesno ratific;ralo sodbo in pripcznanje, ki je je izrekel slavnostni govornik o delovanju in zaslugah na-š h pevskih društev. Po absolviranju vokalnih toček je zopet godba zabavala občinstvo sviranjem raznih glasbenih umotvorov, a ko je legal mrak na a ? Vem, kaj mi je storiti. Povrnem se k banu Lučencu. To ni nikak besnilec. — Lukrecija! je zakričal vojak, kakor da mu pretrgal sres. — D?, da, je ponovila fcitro ničistnica, ko je čuia ta vzkrik ljubosumnosti, povrnem se k L11 Sencu — ako ce storiš po moji vol i, ako ne greš doizov. Slepo požeijenje in od nočne luč: cžar jena podoba lepe grešnice sta napravila iz konjeniškega častnika bojazljivca in otroka. Skočil je po konci, udaril z nogo ob tla in zakričal pel jokavo, pol srdito : — K vragu, kaj naj storim ? — Eh, ali je težko uganiti? Užalil si me, moraš me prositi za odpuščanje, pomiriti m s mano. Nu, sedi, divjak, k meni. Lukrecija se je spoetils na klop, a za njo se je priplazil tudi nesrečni Prodanič tsr sel. Držeči dlani na kolenih gledal je obupno pred-sa v tla, ker so ee mu možgani mešali cd vina in strast'. — Ali ti je žal ? ga je vprašala Lu krecija, položivša mu roko na rams. — Je, je! je tožit Prodanič. — Da ti odpust m ? — Odpusti, Lukrec ja! Saj veš, da sem ponorel ea teboj. — Nu, bodi ti odpuščeno, razgreta glava, ce je za^mejala Bsnečanka ter mu ponudila roko, ki jo je on kakor neumen poljubljal deBetkret. Pomiriva se, je nadalje vala Lukrecija, izpij ti, ljubljenec moj, to mirovno čašo na moje zdravje ! — Hočem! Daj! Za te bi pil tudi strupa, p 1 bi kri. Kaj mi je svet, ako nimam tebe ! Lukrecija je odf-lej pridno točila avo jemu gostu, a on je, naslc nivši se s hrbtom na steblo drsvsrca, motril nekim neumnim izpitom novo prijateljico svojo. — Lepo se brigaš ti za-me, gospodid, mcog > ti je do mene, je začila ženfka navidezno po otrečje. A veš-li, zakaj sem uža- zemljo, prižigali so se toli krasni umetalni cgnji, da je bilo občinstvo kar entuzijazmi-rano. Množice so rajale pozno v noč na tako imenovani svobodni zabavi, ob zvokih godbe in pevanju pevskih društev, ki so bila po-razvrščena po razBežnem vrtu. Višek rajanju pa je bil, ko bo pevBka društva skupno zapela par zborov. V dvorani pa je bil ples. Kdo se je neki menil za tropično vročino. Tudi ta del slavnosti Be je izvršil najlepše in v najveće zadoščenje veseli mladini. Nekim opravičenim ponoBom smo zrli na to vrvenje. Kamor ei se obrnil — gnječa. Rama be je tikala rame, človek se je komaj izc gibal človeku. B.lo je kakor navlašč za kako nepriličnost. In vendar je ni bilo ni najmanje. Iz vseh slojev smo bili zbrani v harmonično, po ničemer kaljeno veselje. Tudi nekaj drugorodcev je bilo in ti bo se divili temu zmiBlu naših mncž c za red in dostojnost. Iz kratka: tej lepi in veliki slavnosti je bil začetek Bkladen in izzvenela je v harmoničen akord, ki se sedaj radostno vibrira v naših dušah : v veliko zadovoljstvo društvu-slavljencu, v čast in v priznanje našim pevskim društvom, v ponoB slovenskemu Življu na ozemlju tržaškem ! Na slavnost bo došle naBtopne brzojavne čestitke : Ljubljana : K desetletnici častnega in v^pešnega delovanja Vam najiskreneje čestitam. Kakor doslej vedno mprej z razumom, krepkim dtlom in navdušenje n za BVvensko Btvai ! Veem na slavnosti zbranim tržaškim in okoličanskim pevskim društvom kličem ponosen ta njih krepko delovanje : »Na zdar!« ia »Ž veli!« Vašega delovanja čistilec Matej Hubad. Lrubljana : Skupščina zveze slovenskih pevek h društev čestita »Kolu« ob dasetlet-nici in prierčao nozdravlja vea navzoča b!o-vanska društva. Živeli vsi udeležniki ! Predsednik. L;ubljana : Danišnji slavnosti pridružuje se v duhu Pevsko društvo »Ljubljana«. Ljubljana : Ob priliki 10 letnice "bratskega društva pešilja najpriBrčneje pozdrave vsem zbranim pevcem. Živela pevska vzajemnost ! Pevfko društvo »Slavec«. Terzin : Z Vami sem v duhu polnim srcem Purkard. Gospić : Prisustvujemo 10-godiišnjici. Borite se naprej ! Pobjeda vaša jest i naša. Xebrony. Zagreb: Nek pjesma vaša blaži grudi i svieGt slovenskog roda budi joŠ mnogih de-setljet. »Kolo«. Društvu je došla tudi čestitka v vezani besedi, ki jo priobčimo čim prej. ljena ? Zakaj sem se hotela povrniti k banu in se obrniti od tsbe ? — Zopet \ Zakaj ? — Trje dnevi so temu, kar sem ti poslala rožo: tri dni sem morala čakati na-te — je li to pošteno ? Toliko ti je bilo do mene. — Uf! je planil Prodanič, udarši Be z dlanjo ob čelo. Da je bilo po mojem, bi bil še v isti hip priletel k tebi, golobica moja, nisem mogel od očeta — od opravila. — Od opravila ! — cd očeta ! Ha! Ha! Ha ! Nauči se vsaj pošteno lagati, kadar meni lažeŠ. Kaj se ta g spod briga za-te, kaj si ti zanj ? ! Kaka opravila ima mladi gospod MikiČ Prodanič razun — brezdelja ? ! Lukrecija sa je zasmejala ob teh porogljivih in žaljivih besedah toli ostro in jezno, da je bilo Prodaniču o tem kakor da mu je tiger zakopal nohte v Brce. (Pride še.) Iz Hrvatske. ZAGREB, 14. julija 190"). Mini?ter isven služb«, g. Nikola p). To-ms-i<:, ki po Hrvatskem snuje banke s ptu-j.m kapitalom in tira v Hrvatski politiko v »interesu Madjarov«, postaja v sadnji čas male« vznemirjen. Vzrok temu je v tem, da je madjaraka opozicija še le sedaj začela prav e^revidjati, kako žalostno vlogo igra v Hrvatski madjaroaska klika s ^o maš Vem in njegovim »Dnevnim listom« )m čelu. Sedaj še le je uvidela madjaraka opos.cija, da aavzemanje neših madjaronov aa jmadjarsko politiko sestoji jedino v tem, kako bi ai ti šir:t«lji tako politike zagotovili čim mastneje •incjr«, mesta s čim veSimi dohodki. »Kuda pest i Hirlap« je začel v noveji čas prinašati »zagrebška pisma«, v katerih nam r aa madjarone v pravi luči ter jih osnaži kakor dušitelje vsake svobode v Hrvatski. Naravno, da tako pisanje v uglednem dnevniku di-tkredit ra vedno bolj naše »dične« v očeh javnega mnenja. In to javno mnenje tna vsaj aedaj veraejo sliko o njih. Orni pa s prizadevajo, da bi se opravičili pred tem javn m mnenjem. Ali zastonj ! Nikola (po domače »bruder Nikola«) Tomaiić je p >eial trn dva popravka omenjenemu listu. Toda uredništvo je stavilo poleg tako mastnih pripomb, da Tomašica gotovo mine volja obračati se vnovič do tega lista. Reški »Novi list«, ta neustrašni borile« proti gmlavi v hrvatskem javnem življenju, bil je te dni štirikrat zaporedoma saplenjen in ga tu niti čitati n>no mogli. A plenijo ga radi tega, ker brezobzirno iznaša na beli dao vso gnilsv naših 1 j u d i j, ki bi radi vodili nar>d, doČim so v mnogih slučajih mo-ralno propali ljudje. Nu, največ smoli je ravno med madjarone I o ker bi zaaje hitro prišel konec, ako bi jih svet sposnal v pravi luči, z it o saplenjajo — ker imajo mač sa to — vse, kar j m ni po godu. Ali »Novi list« ishaja, kakor znano, na Reki, kjer veljajo pravila ogrskega tiskovnega zakona, kjer je {torej popolna svoboda tiska. Ako torej nese oblasti plenijo »Novi list« ž* aa Sušaku, p nem isti ne sme v Hrvatsko in Avsirijo, Pa vendar izgleda, kakor da imajo naše oblasti toliko moč, da morejo dcsesati, da »Novi list« sploh ne more v beli svet. Kajti naše chlaati jednostavno davajo nalog, dm f-e vsa pošiljatev na železnici zaustavi in uniči. Na ta način ne čita nikdo lista, naše oblau pa prekoračajo dano jim pravico. Tudi sam r ški državni pravdnik je označil to postopanje naš.h oblasti kakor nekorektso, pak moremo biti radovedai, kako se z vrši | tr stvar, ker je urednik lista na merodavnem mtstu protestiral proti takemu postopanju. Končno dovolite nam par beee \ v svojo obrambo. Ponovno ž s se »Hrvaisko pravo« drgne «»b nas. ker smo v jEiinosti« branili svoje aačudenje, da ee slovensko d jaštvo tako malo zanima za češke visoke šole v Pragi. Število slovenskih dijakov se je sicsr tukaj podvojilo v zadnjih dveh letih, kar pa Š3 vedno ne odgovarja velikemu pomenu, ki ga imajo za nas Slovence tukajšnje slov. visokešole ; še manje pa odgovarja dogodkom, ki so pokazali dovolj jasao graškemu ia dunajskemu slovenskemu dijaštvu, kje ee ima izobraževati, dokler ne dobi svojih vieokih šol. Kaj straši slovenskega akademika pred Prago ? Mari-li res samo ona nesnatno večja razdalja od dcmovioe? D ruse ga vzroka namreč ne vemo. Gmotno stanje je sa akademika tukaj celo ugodnejše, nego na Danaju. Tovariši ! Vabimo Vas v svojo sredo ! Nadaljujte svoje študije v slovanski Pragi! Sem pridite crpit i a krepit svojo narodno zavednost in samostojnost od zavednega in žilavega češkega naroda! Ustmena, oziroma pismena pojasnila dajejo sledeči tovsriši: Zvonimir Bernot, mo-droslovec v Ljubljani, Poljanska cesta 10 ; Viljem Kukec, tehnik v Žalcu na Štajerskem ; Ivan Prešel, tehnik v Goric7, Stolni trg štev. 2. V PRAGI, dne 12. jul. 1905. Slovensko a kad. društvo * Ilirija* v Prvcgi. Za odbor: Teeki. Fraaee JeiiK, Phll. J os. Mara, t. č. prede. t. č. tajnik. eventualnosti. Po vseh komitatih da se morajo zasnovati odbori, ki bodo organizovali pasivni odpor ter ščitili uradnike, ki bi jih hotela vlada proganjati. Govornik je vsklik-nil: »Že Fran Deak je rekel, da brez Sadove ne bi bilo nikdar prišlo do dogovora leta 1867«. Ta vsklik je karakterističen za našo Avstrijo in obseza globoko in usodno resnico. Vsklik pomenja, • da avstrijske vlade odjenjujejo od svoje trme le po velikih katastrofalnih dogodkih... To je resnica, ki pravi islasti nam Jugoslovanom, da pridemo do pravic in upoštevanja še le potem, ko bo država zopet krvavo potrebovala svojih narodov !! Sicer pa velja, kar smo rekli včeraj osirom na dogodke na Ogrskem ! Rnsko-japoaska vojna. Trst, dne 15. julija 1905; Kitajska in miroma pogajanja. Londonski list »Times« poroča iz To-kija : Prizadevanja Rusije, da bi ee Kitajsko pripustilo k mirovnim konferencam, so vzbudila v Japonski veliko sačudenje, ker je t predsednik Roosevelt povabil na konferenco izključno !e Rusiju in Japonsko. Japonski listi menijo, da če ima Rusija res odkrite namere sa Kitajsko, naj opusti okupacijo provincij Kirin v Mandžuriji. Poštni promet t Mandžuriji prekinjen. Is Šangaja so sporočili »Daily Tele-grsphu« : Cesarska kitajska pošta javlja, da je promet med Niučvangom in vseh mand-žurskih mestih v bližini želesoice med Muk-denom in Harbinom prekinjen. Witte na avdijenei pri cwji. Londonski list »T mes« poroči is Pe-trograda : \Vitte je mel v petek popoludne dolg razgovor s carjem. Pooblastilo Witte-ja sa mirovna pogajanja je baje omejeno. Iz tega se sklepa, da se car še ni odloČil, da bi privolil v veča koncesije, kakor jih bo gotovo Mavila Japonska. \Vitts je izpoeloval, da je bil njegovim pomočnikom imenovan državni svetovalec Go- Šup la, uredn ka »Novega lista«, radi afere rodasec, ki je bil doslej prideljen minister-c zlat? uro. To je gola neresnica, kajti mi *tvu za vnanje stvari. Ta dostojanstvenik je n ^mj pr.nesli niti jedne črke o tej Tuli dopienik »Hrvatskega prava« > Kunrc iz Trata, pruvi, da je prečita! aferi, neki v »Ei aorti« ntš dop:s in da je nesel v njem neka v obrambo gori rečenega gospoda. »Kurir« je očitno in vedoma pisal neresneo, ker tega ni č-tal v »Edinosti«. Drugikrat naj bolje pazi in odpre oči. A mi mu Fedaj ponavljamo, da sam ni o iti na kraj misli, da bi iznašali afere privatne naravi, ker za take ni me-ta v predalih »Ed nrsti«. Slovenskim abitiirijentom in visokošolcem! Pred kratkim časom sta objavila časo pis« »Domovina« a »Edinost« oklic narodno-radikaloega dija»tva ca slovenske abiturijente, ki ga je podpiaal tudi bivš odbor našega društva. Da-si vsak posamični člen društva »Ilirije« lahko soglaša z idejami in intencijami bil ž j dvakrat v Ameriki ter govori popolnoma angležko. Dogodki na Ogrskem. Koalirane stranke so i m le dne 14. t. m. zvečer konferenco vsled dekreta, ki gaje izdal baron Fejervary municipijem, kaker smo že včeraj zabeležili na tem mestu. Razvoj te konference in ostre besede, ki so padale na njej, potrjajo mnenje, ki smo je izrekli včeraj na tem mestu. Madjari so prešli v delirij. To je stanje, kateremu hladna iD trezna beseda nič več ne izdaja. Nasprotno : rszpalja razgrete glave ša bolj. Tako s* je zgodilo tudi na rečeni konferenci. Posl. G d«a PoloD vi je predložil predlog za crganiziranje tako imenovanega pasivnega odpor«. (Glej včerajšnjo »Edinost«). O tem predlogu se je unela vih°.rna razprava. Karol Eotvos je skušal svariti pred takim načinom boja, ki vodi narod v revolucijo. Koalicija da bi morala marveč prevzeti vlado. Ker, sedanja kriz), na vstane omenjenega dijaštva, vendar pa moramo konstatirati dejstvo, da slovensko akad. društvo če bo nadaljevala »Iiirija« v Pragi ne pripeua zvezi narodne- velika nevarnost. Govornik je opozoril zbor radikalnega dijaštva. na okolnost, da v inozemstvu že odklanjajo Malo število členov in različno njih po- ogrske javne papirje, litičao naziranje, brani danes društvenemu Te besede so delovale kakor olje v odbora postaviti se odločno na stališča te ali ogeni. Grof Evgenij Z'cbv je ostro navalil one politične stranke. Isto razmerje do njih na Eotvo« in je metal goreče baklje v zbor od strani posamičnika v akademični sobi je vsklikaje : »Ne varajmo se«, revolucija je potrebno za svobodni razvoj njegovega polit, neizogibna in je prav za prav sačela. Smo prepričanja. I ▼ polni revoluciji. Kar ss sdaj godi, ja Ne odvajamo nikogar niti od narodac- revolucija, izzvana od zgoraj«. Po hudih na- radikalnih niti od narodao-aaprednih akad. ptdih na Habsburžaae je pozival govoraik društev, izraziti pa moramo ob tej priliki deželo, naj se orgsnizuje in pripravi za vse Dogodki na Ruskem. Uporniki »Jurija Pobedonosca«. Iz Odese poročajo, da je 13. t. m. tjaksj dospela oklopnjača »Jurij Pobjedo-noeec« s novo posadko, da odvede 71 mornarjev, ki so se udeležili upora na tej ladiji. Mornarje odvedejo v Sevastopol ter jih postavijo tamkaj pred vojno sodišče. Usmrtitve v Odesi. Iz Odese poročajo, da bo 18 kolovodij, ki so vprizorili najnoveje nemire v Odesi, javno usmrtenih na enem trgov v Odesi. Trideset kelovodij so baje že v ječi usmrtili. Tatvine v arzenalih. Is Petrograda poročajo, da je bila v arzenalih v Libavi in Odesi ukradena velika množina pušek in patron. Buliginov načrt ustave. Is Petrograda poročajo, da je bil minister notranjih stvari, Ruligin, dne t. m. v Peterhofu, kjer je earju predložil načrt ostave. Določiti se ima tudi, bo li car dne 29. t. m. v Moskvi osebno proglasil sklicanje narodnega zastopstva. Drobne politične vesti* Amnestija. Iz Petrograda poročajo, da je car izdal delno amnestijo za tiste, ki so obsojeni radi pregreh verskega značaja. Policijska šola v Solunu. — Iz Carigrada poročajo, da proučava generalni inšpektor treh vilajetov načrt za ustanovitev policijske šole v Solunu. Veščake za to šolo pozo vej o iz Evrope. Ukor frančiškanom. Pod tem naslovom piše spljetsko »Naša Jedinstvo« : »Na ukaz iz Vatikana sti dobila od generala frančiškanskega reda ukor provincijal (dalmatinske frančiškanske provincije) Per-kovie in vikar Skunca, ker sta podpisala spomenico radi glagolice, in to z opazko, da se ona dva ne smeta mešati v politične posle. Ko zahtevamo glagolico mi poBvetnjaki, tedaj se nam odgovarja, da naj se ne mešamo, ker je to stvar duhovnikov ; ko jo pa zahtevajo duhovniki, tedaj dobo ukor, zakaj da se umešavajo v... politiko ? !« Domače vesti. Odvetniški izpit je položil na tukajšnjem v sem deželnem sodišču odvetniški kandidat, g09p. dr. Ivan Benkovič. Čestitamo. Imenovanje. SilVJj M ti?, ravnatelj italijanske realne gimnazije v Pazinu, je premeščen na žanski licej v Pulo. Njegovim na - j slednikom je imonovan Pij Dallapiceola. Na ženskem učiteljišču t Gorici je r&zpisano mesto glavnega učitelja za nemški jeeik, zemljepisje in zgodovino. Predpisano opremljene prošnje je predložiti ministerstvu za nauk in bogočaBtje predpisanim službenim potom do 20. avgusta. Prosilci, ki morejo dokazati tudi poznanje slovenskega ali italijanskega jezika, imajo prednost ob sioer jednaki kvalifikaciji. Zastopnik Petra Nikoliča, trgovca iz Zagreba, zalagatelja zgodovinskih jugoslo-vsnskih slik, se mudi sedaj tu v Trstu. Prilika je seda; torej vsakemu Slovanu, da si nabavi lepih jugoslovanskih slik, da si okrasi šnjimi svoj dom. Peter Nikolid je poznan kakor širitelj jugoslovanskih slik, dela aeumorno in zaslužuje njegovo podjetje vsestranske podpore po geslu : Svoji k svojim ! Mnogo zgodovinskih slik je Peter Nikolić popolnoma razpečal, ki bi jih mlaji nsrašČaj rad imel ia videl na svojih domovih. Maska biskupa Strossinayerja. Kakor je bilo že javljeno, namerava se uraditi v v akademični palači (v Zagrebu) poBebna »Strossmayerjeva soba« s predmeti, ki jih je rabil veliki pokojnik. Hrvatski kipar Valdec nameruje tudi se svoje Btrani odičiti to sobo z mrtvaško masko, ki jo da uliti v srebro. Da mu bo možno, sklenil je prirediti več odlivov v gipsu od mrtvaške maske in poprsja velikega mecena. Kdor pozna umetnost Valdeca, kdor spoštuje velikega pokojnika in kdor je videl v originalu ti dve deli hrvatskega kiparja, gotovo ne opusti prilike, da ne bi nabavil za svojo hišo ali masko ali poprsje, pa bi s tem ob enem doprinesel svoj oboi za srebrni odliv maske, namenjen Strossmaverjevi sobi. Ta odliv se napravi od čistega dobička, ki ga Valdec dobi e prodajo svojih odlivov v gipsu. Cena maski ali poprsju je 50 K. Nadejati se je, da se ti umetnini razširijo med rodoljubi, spoštova-telji mecena in prijatelji prave umetnosti. Prijave naj se izvole pošiljati na adreso : R. Valdec, Zagreb, Prilaz 38.s, do 15. avgusta. »Istra v Turčiji«. „Učiteljski Tovariš" reagira na naše pripombe k njegovi notici pod naslovom »Istra v Turčiji«. Mi smo povdarjali, da to vendar ne gre, da se radi vsega, kar trpi učiteljstvo v Istri, vedno in vedno apostrofira le »istrskega sokola«, (kitera sicer nedolžna fraza zadobiva že pomen roganja in zasmehovanja na račun gospoda državnega poBlanea S p i n č i ea), kakor da je ta gospod jedini odločilni činitelj in jedina politična potenca v deželi istrski. „Učiteljski Tovariš" hoče nelepo pristranost in — neiskrenost svojih znanih istrskih dopisnikov opravičiti z vsklikom : »Ako bi bil v našem članku imenovani učitelj Italijan, bi ne čakal na svojo plačo niti eno uro«. Verujemo in pntrjamo. In vendar — probestujemo. Kajti ta vsklik v „Učiteljskem Tovarišu« mora v vsakomur izzvati mnenje, da italijanski poslanci skrbe za svoje učitelje, hrvatski pa ne !! Ce bi naši istrski poslanci imeli toliko moči, kakor bi hotel uverjatt „Učit. Tovariš«, verujta nam, da ne bi n;jeden učitelj trpel brez plače niti en trenotek, kakor bi nam tudi ne raBtlo toliko tisočev otrok brez šolskega pouka. Škan dal, ki je obsežen v tam dejst/u, je možen zato, ker so državne obla-s t i zaveznice istih Italijanov, o katerih priznava ^Užiteljski Tovariš« sam, da bo krivi »mizerije hrvatsko - slovenskega učiteljstva. Tej »italijanski oligarhiji« — kakor jo naaiv-lje tudi „USitaljaki Tovariš" — pa ecoji ob strani državna oblast. To ve ves svet, to vedo dobro tudi dopisniki „Učit. Tovariši" iz Istre in bi moral vedeti tudi „Učit. Tovariš", zakaj italijanski poslanec hitro doseza marsikaj, česar slovenski ali hrvatski ne more. Kdor ima papeža za b3tra,pcBtane lahko kardinal, pravi neki pregovor. Oligarhji je kriva učiteljske mizerije, in vlada podpira to oligarhijo — pušice iz predalov „Učiteljskega To-varišau pa lete na — hrvatskega poslanca, ki mu je oliharhija strupena sovražnica, zbog česar ta poslanec tudi od vlade nima pr tlakovati naklonjenosti ! In vendar ee zahteva ravno od hrvatskega poBlanea, naj »stare« ta »krvoločai zistim«, ki gi vzdržujejo — Italijani b pomočjo vlade ! ! „Učiteljski Tovariš" nam kl.Č9, da njemu nič ne imponujejo Rizzi, Bartoli :n drug:. Verujemo radi in nismo dvomili nikdar. Ali rečeni gospodje imponujejo zelo — izveBtnim dopisnikom „Učit. Tovariša", bi pa bi fcotfli svoje službovanje oligarhiji, in desledno torej tudi »krvoločnemu zistemu«, pokrivati s prazno frazo v borbi »proti hrvatskemu klerikalizmu« ! ! Tudi svoje agitacije povodom ol>5in9kih volit3v v Puli v prilog italijanski komori in »oligarhiji« b »krvoloa-nim zist9mom« bo n. pr. hoteli znani dopisniki ..Učiteljskega Tovariša" zakrivati s fc.trtri.lom »hrvatskega klerikaliema«, da si ne bi vedel povedati nikdo — in dotičniki tudi ne —, v kakih zvezah je »hrvatski klerik&lizem« z volitvami v občini, ki je b"la vedno in je tudi danes v italijanskih liberalnih rokah. A to tudi a pomočjo italijanskega — klerikalizma ! Ali je morda tudi to boj proti hrvatskemu klerikalizmu, da varvacec „Učit. Tovariša" v Pomeru nagovarja in mami hrvatsko prebivalstvo, naj vpiše svojo deco v — italijansko šolo ? ! Ostajamo torej pri tem, da je krivično in nelojalno, ako se radi učiteljske mizerije prijemlje vedno le »istrskega sokola«, ko so v resnici ravno njegovi sovražniki ob enem rabeljni elovenako-hrvatakega učitaljstva v Istri !! Da zaključimo: odpadniku oe oprašSamo, pa naj je klerikalec, ali pa — učitelj !! + Janez Trdina, Čcgar smrt urno javili včeraj, je bolehal samo tri dni, kakor aam poročajo iz Novega mesta. Pogreb bo danes popoludne. Več priobčimo <» pok. prof. Trdini čim prej. Javna dražba neuročenih predmetov. V četrtek dne 20. t. m. ob 10. uri dopo-ludne ee bo v magazinu II. v 2. nadstropju za oddajo blaga vršila javna dražba neuro-čen h predmetov. Zapisnik predmetov je nabit v ubodni dvorani južnega kolodvora. Razpisane službe t finančni stroki. V ob m jčju primorskega finančnega ravnateljstva je razp.sano eno mesto davkarskega kontrolorja, al; cficijala, ter eno mesto davkarskega adjunkta. Prošnje je predložiti predsed-aištvu finančnega ravnateljstva v Trstu v štirih tednih, všteto od 1. julija dalje. Zavaroval niea goveje živine v Sv. Križu pri Trstu bo priredila dne 16. t. m. javno tombolo. Radi nesrečne ljubezni ae je v neki goatilai v Pevmi pri Gorici zastrupil 17-letni dijak realcc M. Jenčič. Na c. kr. gimnaziji ▼ Kranjn je bilo koc<*am miaolega šjlskega L 337 dijakov in dva privatista. 81ovencev je bilo 333, Nemcev 5 n 1 Čeh. Odliko ima 45 dijakov, prvi red 200 dijakov, drugi red 27 dijakov in tretji red 12 dijakov, ponaljavni izpit pa 5T) dijakov. »Škrate je izšel št. 28 ter prinaša ep« t-like, ia razno gradivo. Stane 10 st. Ljubavna tragedija. It Zagreba poro '■»jo: V četrte i ae je v Tuškancu dogodila jubavna tragedija. Klesarski pomočnik Ei-vard Korotaj in Jelena Topolek sta sklenila imreti. Oa je Je'eno obesil 'na neko drevo a nato tudi eamrga se >e. Ona je umrla, o emu ce je pa odtrgala vrv. Ves prestrašen e priletel javit dogodek na policijo. Pridr-ža i ao ga v zaporu. Nesreča. S noči ob 8. uri je bil zdrav-c '« zdravniške po i ta je telefoaiČn m potom napr š!i, naj pride v u.ico delle Sette Fon t me, kjer da se na cesti nahaja mož, ki je tež to ranjen in potrebuje ziravn ške pomoč ... Ziravn k se je nemudoma {oial na označeno mesto ia tam je res našel gručo ljudij, ki ao -ali okrog na tleh ležečega, pr bl.žao 50 letntg* moža, oblečenega po deat?:o. E 'en okolustoje^ih je zlravaikn jovedai, da je nesrečni mož malo prej sedel nt z du ▼ aliei de Mol: no a \ ento in da ja z istega zidu pai — zid je visok 8 m — v s odajo u i eo delle Sette Koatane. Z dravnic ;e koastatoval, da je nesrečnežu zdrob-Ijeai lobaaja, na kar mu je podelil najnuj-ne;>> pomoč i ga dal potem odvest v bol ■ - j co, k er so ga vsprejeli v IV. kirurg čni cddelak. Koledar in vreme I>ane- : I>ev. Mari.a Kar m*-, ca. Jutri: Aeksij. ~p<>znaTalec. Temperatura : o.< uri popoluldne -f- s7-5° Olsius. Vieme: lfpo oekoliko oblačno Društvene vesti in zabave. Danes na Presek ! Kdor se je udelež 1 koaeeria, ki ga je priredilo |>evsko društvo »Hajdr.h« na Preseku m.nolega predpusta, bil ;e presrtčen po veliKanskem napredku »II ijdrihovcev« v zadnjem času. Pevovodja Yogrič je napravil pravi čudež: kakor je znal pomaoi.ti ta zbor m ga iz;ež >ati. To drvatvo pr.redi danes zopet koncert ob eode-loranja :zbcrne vtjtiite godbe iz Gorica s program- m, zi zagotovlja pravi glasbeni už • te a. Začetek ob f». in pj uri popoludne. Opo z«r;am >, da oeae sedežem niso tike, kakor ®u»j; pomotoma na programu. Sedež: I. vrate stanejo 60 «tot., II. vr-te pa 40. Odbor telovadnega društva »Tržaški V>kol« bo imel v ponedeljek, doe 17. t. m. ob *. in pol uri zvečer sejo, katere naj se hiagovcU udeležiti bratje odborniki polno--tavilao. Ker je na dnevnem redu iziet v -Jeeen ce aaj blagov. le priti o označeni uri v društveno telovadnico tu ii vsi oni bratje, ki imajo društveno obleko in ki bi se botsli udelež. t i omenjenega izleta, ki se pa priredi *aso p< d pogojem, da se ga udeleži zadostno število brat v članov. Javna zahvala. Podpisani odbor si šteje v j orjetie^o rodoljubno dolžaoet, da se iz daa bva ežae du-« zahvali bratskim društvom, ki #» fe TiTem bratski odzvala naSemu poz vu n ao kraanim nastopanjem poveličala slavnost desetletnice našega društva. Hvala jins še enkrat na tem ponovnem dokazu bratske ljubavi ! Iskreno zahvalo izrekamo tudi slavnomu »Tržeškemu Sokolu«, ki je dopoalal deputac jo na našo slavnost. Posebno hvalo izrekamo dražestnim go-spicam, ki so nas v pravem pomenu besede zasipale a cvetjem. Hvala Svetoivancem v obča ia alav. konaumnemu društvu še pcaebe na brigi in trudu, a katerim ao v obili meri pripomogli, da je naša slavnost tako sijajno vspela. Hvala vsem darovalcem, ki so našemu društvu vnovič izkazali svojo naklonjenost. Hvala slednjič vaem velikim množicam občinstva, ki so prihitele ter poevedočile s tem, da j:h vse dalje vežejo iskrene simpatije do našega društva. Polno priznanje bodi tudi vrli svetoivan-eki godbi, ki nas je zadovoljila v polni meri. S to prisrčno zahvalo vsem spajamo obljubo, da ai bo društvo »Kolo« prizadevalo tudi v bodoče, da sa izkaže vredno tolikih simpatij. Trst, 14. julija 1905. ODBOR pevskega društva »Kolo«. Otroški vrtec t Roeoln. Opozarjamo še enkrat na veselico, katero priredi danes popoludne ob 5. uri otroški vrtcc v Rlc lu. Vepored sestoji iz petja, igre in deklamacij. Med posameznimi točkami bo udarjal kvartet gospe Dežmaa z ctroci. Po veselici bo prosta zabava. V tej bo igral naš vrli »Zvonimir« ae svojim milim petjem glavno vlogo. Ker ee ta vtsalica priredi v našem narod no-prere vnem (da ne rabimo druzih epi-tetov — bilo bi jih toliko !) Rocolu, nadejamo se Rocolčanje, da nas gospoda iz mesta po-časte se svojim obiskom v res častnem številu. NB. Veselica ae ne bo vršila, kakor do sedaj navadno, v prostorih otroškega vrtca, ampak v gostilni gospida Antona Škilan-a (po domače »pri Drejonu«), ki sa nahaja ne-nekoliko minut dalje od otroškega vrtca. Bonna poročila dae 15. julija Trža&ka borza. Sapoleoni K 1911— 19.14—, angleške lire K-- do —.—, London krat« t termin S 240 15—240 50 FranCij" K 95 45—95 «»0 Italija K 95 45—95 60 i talii anaki bankovci & —.— —.—. Nemčija 117 20 —117.50, neaSki bankovci \ — - •— — avstnia^* einotna rent« K 100 30 100 63 ogrek* kronska renta K £6 oO i 6 85, U*utkik*» rent- K __ —.— kreditne akcije i- — — 660 — državne želeanice K 671--»73-- uomba- t K 8«.— 8~-— Llojdovfc »atrije 730 -- 735 - greeke- Ti— K 338 50-342 50 .redu K 482 50 do 49*' 50 Boden kredu l^HT a. 313.— u - denkrMjt K 306 75 313 75 Tar&ka k 141.— do 143.— Srboka —.— o o —.— Dunajska borza ob 2. url pop. včeraj danea Državni de { t papiriu 1*0 *5 100 95 „ _ »rebru 1C0.S5 1.0 85 Avstrijska le -ita v zlatu n. » „ kronah 4°/0 Avst. investic* ^ka renta 3l/, °/» Ogrska renta v zlatu 4°/» „ „ „ kronah 4 •/, 3i/ .. I % Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini 119.30 119.30 10D.45 100 45 93.— 93 — 116.40 116.40 96 70 96 70 87.55 87.55 1637.— 1637.— 659.75 659.7* 240.27»/, 210.27 117.37*/, 117 37Vt 23.48 19.10 95.55 11.30 23.48 19.10 95 55 11.30 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep ) — Francozka renta--, italijanska renta —.—, španski esterieur--, akcije otomanske banke —•—. Menjice na London —.—. Praznik. Pari a. (Sklep.) Avstrijska ditavaš ialezniCe —.— Lom bar dl —.— unificirana tnrika renta —.— avatri ska zlata rent* —.—, ogiaka 4•/. zlate rante--, L&ndarbant —.— tolika sreč e 132.75 panika banka —.—, italljanak« m«rid -ionalne akeija —.—, akci e Etio Tinto —.—. Praznik. London. (Sklepi Konsolidiran aoi» 90.% Lombardi 3 '/, srebro 273/„. Španska r«>nta S0.T/„ lijanska renta 104.'/«> tržm diskont, V U maujiud ai Dunaju —, — Miraa. Tržna porodila 14. julija. Badimpelta. Pienica ea okt. K 15.56 dc K 15 58; rž za okt. K 12.78 do K 12i>0 ; oves z« okt. od K 11.42 do 11 44; koruza za julij K 15/28 do K 15.30. FoCiiica : ponudi e zadostne, povpraševanja sredaje, tendenca mirna. — Piodaja l-J.000 met, stot. nespremenjen.. — Oves trdno, drug* žita nespremenjeno. — Vreme : nestanovitno. H a v r a. (Hklep.) Kava Santoe good av -rage za tak. mesec po 50 kg 45.3/4 frk, sa sppt 46.—. New-Tork. (Otvori i * e.» Kava Rlo ta bo^"fe dobave, stalno, nespremenjeno, do 5 st. zvišan a Prodaja: 10o0 vieč. Hamburg. (Bkleo pop.) Kava Santo« goo na menjice po 6°0, na zastave po 5*/,•/«-Uradne ure: od 9.—12. dopoludue in od 3.—4. popoludue. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. =- . Pofttno hr&nllaUal lifcia 816.004. - ©5 SJ S) <3> P $ m lirama kovin, zavoil za nikelovanje, pozla-čevanje, posrebrnenje, pokotlorinjenjc in podnje nje. VIKTOR FAMO = ulica R. Zovenzoni št. 4 = ZALAGA PRVE TRŽAŠKE TVRD.rostori' dvori^m in ■ ™vw«l IIIOd vodnjakom je na prodaj za 14.hn». — Več se izve v »°/0. Dra/I»eni pogoji, načrti in proračun razpoloženi so na uvid pri podpisanemu ob uradnih urah v Materiji. Krajni šolski svet Materija dne 12. julija 1 iM>.">. Predsednik : KASTELIC. f Jfajvgfodnejši pogoji? • _ • f = za zavarovanje. i:i>i\a zavarovalna družba ki ima slDvenslcBsa V0 O Slavnega zastopnika v Trstu Zavaruje na življenje in na dohedke — na vse načine > po zelo nizkih p ostavki h v « wm~ Natančneja pojasnila daja 9lavno zastopstvo za slovenske dežel v Trstu, ulica Torre Bianca št. SI I. nd. inDMora okrajna zastopstva t vseh mestih is t večjih trajih. Zaloga 1 izvozno-marčne (E^port-Marzen) in vležane (Lager) z= pivo === v »odčekih in v boteljkah, kakor tudi — kvasa = iz tovarne Bratov lieiai n^kan« - Steinfeld pri Gradcu. —- I /ainza JfoHonljzve Gi^sshublcr | vedno sveze kisle? vode & po lrserclh cenah pn ) ANTONU DEJAK junior § i« ft TRST ; Via degli Artic:i štsv. '0. -11 --------< Leon Fano TRST uliea Nuota 42 - zlatar in draguljar - prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino, sre-brnino in dragulje; sprejema poprava po najzmernejših cenah ter prodajana masečna obroke proti solidnemu jamstvu. i TO -'■iii.flHB^, SVOJI K SVOJIM! ^ Prva klet dalmatinskih vin i BUiskov & Arambašin. i 7 TRSTU, ulica Sanita 22. ! TRANSITNA ZALOGA Lastni vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji. Na zahtev se poSilja na doiu v steklenicah ali solćekih Tržaški grafični zavod n. G. Salom Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARi ulica di Torre bianca 45. TRST Corso štev. 2 te ■V- - ? J ECt čin H - t, Telefon 742 Prc«ti od kavčuka, kovine »H elastike. Numeratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pecati. I'isalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pri-padki. Napisi in črke o«l eina. brona in pokosti. Fono-grati. gramofoni, cilindri in plošče. Eliograličen papir "" pomnoževanje s pomočjo luči. — Mehanična de1""" za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. Se erovori slovensko in hrvatsko. Pumpe akoravno mno- gokoristne in malih stroškov so pri nas le malo upeljane, ker gospodarji ne znajo katerih bi potrebovali in kako jih nastaviti. — O tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom. ŽIVIC 1 DR. I TRST, trg. ulica št. 2 Kis, milo. sveče in soda. Jedilno olje po 28 nove. Svati Petelin tovarna testenin TRST nI. S. Francesco d' assisi / 7. q < ^an?fakiurna tvrtka BERT1LI & SBUELZ > S Piazza Barrlera vecchia 2 in nI. >Tuova 3S (iui>pr. palače Salem) i je nakupila ogromno množino bombažnega blaga, vsled česar poa-jja / - po jako nizkih cenah — ~ ~ ) j KOTENINA, navadna, M cm po 14 novč. KOTEN ISA, bela H» cm p<» . . IH nov . V ^ „ „ 'S „ „ 1« „ „ * ' ✓ ;Mj IBt „ ,, bela za rjuhe lo«> cm po 4* „ J rps CeSko gosje perje! - 5 kfj.: novo skn- _^ bljeno K 9.60 ^ ■ " - - boljšo K 12.—, beli mehki puh, si;ubijeno K 30.— K, 30.—. Pošilja franko po povzetju. Zamena ali povrnitev dovoljena proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt SachseS, Lobes 183. i poŠta Plzen, ČeSko. za rjuhe „ „ | j N Velikanska zaloga perkala. satena rtov, prtičev. brisaik, rut vse po tovarniških cenah, j mr Filijc-. ^ - al. Nuova št. 38 "« j J(aro5ni kolek je vdobiti pri opravi Dne 24. avgusta t. 1. ir se preseli v manifakturna trgovina al. Barricra vecchia št. jj (Trst) provizorično n&sproti itv. 34 ▼ skladišče, kjer je sedaj „kavarna Aorora". Pri tej priliki se prodaja vse blago z velikim odbitkom. »» Cdinost" t TOVARNA POHIŠTVA IGliiC TRST. ULICA časna ni Kiv>*K*ie .'i ILBLOV AS 1E Pi) K A 3 M U »I K K s r J i H ZaHTL"? a S KATALOlil BRt:Z>'LAl;^•J. Kavarna-restavracija Sv. Ivan 5 minut od Bošketa. = SENČNAT VRT VSAKO NEDEUO IN PRAZNIK — koncert vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 97. Izvrstno pivo, vino, mrzle jedila itd. itd. Vstopnina prosta. Na mnogobrojno udeležbo vabi JULIJ PREMRU 99 ti novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent te prodajajo povsod. C. C O MINI, Trst Barriera mS Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE so naše stiskalnice „ERGOLE" najnovejšega in najboljšega sestava 7. dvojno in nepretrgano pritiskalno moejo: zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse drugre stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. Najbolj*«* auttiniatično pat<*ntovane utnt- brizgalnice, ki •irlajejo ?orne i«i ^eb^■. ne «ia bi jih bilo treba goniti. .Syphonia" plugi, stroji, za groz«lje, .sadje in oljke, mlin za miti giozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetalnice. — Slamoreznica v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedelstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejžega izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava. MtaUlalea za grozdje. PH. MAYFARTH & Co. tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. RazprodajaJci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. Aatomatlčna Mzgalnica. ročni mlin za žito goriška ljudska posojilnica vpisana zadruga z omejenim jamstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr v laatnl hlil. Hranilne vlosje sprejemajo se od vs^cetju če Litdi m čtau društva in s i ob-estt-jejo po 41/8°/o> ne da bi se odb'jal rtntal davek. Posojila dajejo eemo članom in u fer ni menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po o'V/e Uraduje veaki dan od 8. do 12.1/* ure pop. razven nedelj in prazo kov. Stanje hranilnih vlog leta 1^01 K 1,485.00711 posojil . . . „ „ 1,573.84'J'34 „ glavnih deležev . „ „ 112.720*— Poštno-bran. račuii št?. 837.315. MM. Pekarna in sladćičarna z lastno tovarno biškoto v Jran Campe TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRST 3 krat na dan svež kruh. raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, line vina v buteljkah, sladčice itd. Sprejema naročbe za sladčice. „.SLAVLJA" sprejema zavarovanja člo-▼eikega življenja po najraznovrstnej^ih konbinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti jo ugodno zavarovanje na doživetje ic smrt z zmanjkuj očimi se vplačili. Y«ak član ima po preteku petih let pnmco 00 atviaenoe. coc^u. „S I a v i j a it Tzajemna zaiaroTalna Danita t Pran. — Rezeirni (oni 31,865.386 80 K, izplačane odškodnine: 82,737.159 57 E. Po velikosti druga vzajemna UMTMTOTMlnicm naše dr šare * vseskozi slovansko-narodno upravo. ▼m pojasnila tej«: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih*1 cenah. Škode cenjuje takoj in najakntneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. r Dovoljuje iz čiBtega dobička izdatne ■»odpore v narodne in občnokDriBtne x i amen e. zr^z^cc^c.^^. I ^oapore