Ata, ata! . . .
Spisal Ivo Trošt I.
-as ata lep, lep. Nas ata plisli domovl«
>E, bcži, beži,« okara Lesarjev Ciril svojega najmlajsega bratca Vladka. »Že v šolo boŠ kmalu zapisan, pa še govoriti ne znaŠ prav. Kaj ti poreko ata?«
»Znam, znam; plav les znam. Mama, znam, znam . . .« V kuhinji se je sukala Lesarjeva mati ob ognjišču, pripravljala večerjo
in posluŠala   pogovor   obeh   deckov   na pragu.    Drugi otroci,   dve deklici in
najstarejši sinko, so bili Še na polju, pa se gotovo niso pogovarjali o drugcm
kot o svojem oČetu. Saj ga niso   videli že dolgih pet let.
Mati stopi na prag pomagat Vladku, ki se je, videč prihajajoČo mamico,
ponosno oziral na Cirila, Češ:   >Ali vidiš,  pa les znam. Kaj bos ti?« >Že zna že naš Vladko. Zakaj praviŠ, da ne?  Saj je še majhen.« »Jaz, jaz — velikl«   In   mali   mož  se zmagovito   dvigne na prste:  >Ata
lekli: jaz velikl«
»Kaj ? Ti ata še ne poznaš!« Nič posebno mu ni pomagala mati s tem
»No, vidiš, Vladko, tebe so še zibali,  ko si zadnjič videl ateja.«
^O, moj Bogl« vzdihne mati, obriŠe solzo, ki se ji je posvetila v očesu
in odide v kuhinjo.
Solnce je zašlo,  večernica   je zablestela na nebu, in izpod bližnje gore
je  odmevai   pastirski   rog  vaškega   črednika,  ki je poganjal   govedo s paše.
Tudi   Lesarjeva   dimka  se   je   bližala   z drugo živino domov,   in prav dimka
je zmeŠala pogovor Cirilu in Vladku na pragu.   Ciril je pripovedoval o ljub-
Ijenem atu, a Vladko  je  hotcl vse vedeti že  bolj.   Samosrestno je trdU, da
ima on ata najrajŠi.
>E, beži, beži. Bomo videli.   še pet dni, pa pridejo ata.<
»Bodo plinesli cuklČkov?<  Ciril se je nasmehnil. Na dvorišču je zamukala
dimka.    Mati  je   hitela   po  golido   in   velela Cirilu,   naj gre dimko privezat,
Vladka so pa že klicali z njive se vrnivši brat in sestrici, da bi z njimi molil.
V tihi mrak se je namreČ razlegal veČerni pozdrav nebes kraljici. Ta pozdrav
10»
-**    172    hs~
so Lesarjevi molili skupno vsak večer in na koncu pristavili še »očenaš« za srečno vrnitev dragega očeta 12 Amerike.                                                                1
Kdo zameri Vladku, ki je znal moliti komaj za največjo silo, če je več mislil na očeta in cukrčke kot na molitev, in pomenljivo pogledoval Cirila?
II.
Huda sc jc godila tisto zimo Lesarju.
Na pičlcm  zemljišču je  pridelal  krompirja,  da so  ga  lupili komaj do Božiča. Druge pridelke so spravili skoro  sproti — v usta. Še trdne, imovite kmetovalce je Rog obiskal s stisko in pomanjkanjem, kaj žele Lesarja?   Pet lačnih glavic je hoteio sleharni dan polniti želodčke. Jescni prcj mu je umrl oče,  ki je bil  družini   dobra  opora  zlasti   pozimi,  ko jc mladi Lesar služil      J novce v hrvaških  šumah   in jih  pošiljal   domov ženi.   Očc jc doma nabijal      I potrte Skate, kadi, sode in Icmpe; Ijudjc so mu namestu plačila pa prinašali      I potrebnih živil, ki so otrokom veliko več zalegla  kot svetli novci.   Letos ni     M vsega tega več. Ostala je obilna družina in sto potreb.   Na Hrvaško niso šli to jesen   iz  našc   vasi,  ker  so  pri   onem gospodarju   ponaredili vse; drugih nabiralcev ni bilo za šume.
Prišli pa so k nam nabiralci za Amcriko. Kdor je le čutil pod palccm dovolj drobiža za vožnjo črez široko morje, se je zapisal in se takoj odpravil z najlepšimi nadami na novi svet. Tudi Lesar se je odpravljal, dasi mu je žena branila z besedo in solzami. »Kaj pa hočem ! Živ ne morern v jamo, pa tudi vi ne morete!« In zadolžil se je na itak že zadolženo posestvo šc za dvesto kron.   Le iz težka jih je dobil. A toliko je potreboval za potnino.
»Takoj jih vrnem, ko pridem v Ameriko.«
>Ne verjemi, ne verjemiU je ugovarjala žena.
»Kaj? Delati znam. Zaslužki so dobri. Tudi vam ne bo krivice. Vsak mesec dobiS potrebnih dolarjev. Ko prislužim toliko, da poravnam doma vse dolgove, pa da mi ostane še za pot in morda kaj več, se pa vrnem. Prav kmalu se vrnem, v dveh letih< . . .
Nič ni pomagalo! Šel je z drugimi in ni se vrnil v dveh in ne v treh letih. Mlajši otroci so se ga spominjali samo po vsakdanjih pogovorih. Mali Vladko je celo mislil, da je njegov ata nekako tako lcpega obraza kakor njegova mati, ko mu reže kruh za malico.
VeL kot eno leto ni pisal. Pozneje je poslal res nekaj denarja, a še j več bridkih tožba, kako mu je hudo. A huje je bilo doma, ko so živeli brez M očetove podpore in še plačevali obresti od dolgov.
Koncem petih let dospe vesela novica: Pridem v treh tednih. To je bilo tadosti sredi največje bede pri Lesarju. Ko bi napolnil hišico s samimi zlatniki, bi jih ne bil tako razveselil. Vsi so šteli dneve, vsi so se pripravljali, da čim slovesneje pozdravijo dolgo pogrešanega očeta.
»Kako storiš pa tiU ga vpraša najstarejši brat Ivan.
»Bom splezal atu na koleno, pa bom lekel: nas ata lep, lep!                        j
»O, ti otroci,« se je začudila mati in se mu nasmehnila. Drugi so sc 1 smejali na vsa usta.                                                                                                  J
->*    173    h€-
Neko dopoldoe potem sede zarastel bradač na klopico v Lesarjevi veŽi-Zveženj je položil na tla in vprašal, kje so mati, Ciril jo ubriše boječe mim^ njega po mater na vrt. Kmalu se vrne, za njim mati, za obema je cepeta Vladko.
»Ata, ata! . . . Moj Bog! Naž ata!« se vzradosti mati. Starejši otroC prihite veselo in vpijejo: >Ata, ata!< .. - Radostno objemajo bradato lice očetovOi Vladko pa zbeži v kuhinjo, kjer se skrije v najtemnejŠi kot — pod ognjišče-
III.
Veselo so sprejeli očeta v hišo.
Povedal jim je, da ima sicnr nekaj prisluženih dolarjev, a v Amerik* je skoro pustil ljubo zdravje. Daleč od Ijudi, v silnih gozdovili je tesa* malone ves čas. Varovati se bo moral težjega dela, da okreva od velikeg*1 truda. In tisti votli, suhi kašelj je glasno potrjal resnico Lesarjevih besed-Otroci so ga obsuli in radovedno poslušali. A Vladko ne.
»Ali ne greš atu na koleno?< so ga dražili. Vladko je pa potisnil pale^ desne roke v usta, molčal in bojeČe gledal, kdaj se skrije v materino na' ročje ali pa zbeži pod ognjišče, od koder so ga priklicali.
>CukrČkov, na, VladkoU ponuja Lesar s tresoČim glasom. Vladko s^ ozre v strčečo očetovo brado, sc zboji neznanega pogleda in skrije obra^ materi v predpasnik.
»Se že privadi že! Me ni poznal, ko sem odhajal. Tudi Ciril me n* poznal.«
»O, poznal, pozaal, ata!< se odreže možko Ciril.
Lesar je razdelil slaSčice in razne drobne spominke iz Amerike.
Za Vladka je položil na stran,  kar je deček dobro videl.
>Vsi se bomo trudili za Vas, ata!« se oglasi Ivan, vesel lepih darov.
>Samo da ste doma, naš ata!« pomagata sestrici, in Ciril razlaga:
>Nič ne boste delali, da prej ozdravite. Vse bomo sami naredili.«
Ti dokazi odkritosrčne otroške Ijubezni so lajŠali očetu notranjo bolest-Kašljal je sicer še veČ dni, a z Vladkom se nista sprijaznila. Celo dhnka ]e spoznala nekdanjega gospodarja.
»Kje pa je tvoj ata?« vpraša neki dan Lesar, ko si je bil ostrigel brado-
>V Ameliki!  Nas ata lep, lep!
To so bile prve besede, ki jih je izpregovoril z očetom.
Naslednji dan mu pokaže Lesar shranjene darove in nekaj kositrenil* vojakov in ga uČi, kako naj jih postavlja v vrsto. Vladko se je lotil deli* molče. Tudi slaščice je vxel iz očetove roke in neset materi* spravit.
Vendar je bil vsaki dan zaupnejši.
Domači sveži zrak in zaželeni počitek sta vrnila Lesarju zdravje. Nehal ga je kašelj, in glas se mu ni več tresel. Z Vladkom sta pasla dtmko in-posedala po hladnih sencah. Vsi so čutili, da se je pod domačo streho vrnila nekdanja sreča. Celo Vladko je neki dan, ko so vsi poslušali očeta, porabil priloznost, da mu je zlezel na koleno, začel jokaje poskakovati in gladiti obrito očetovo Uce;
-*    174   *-                            '                      j
>Ata, ata, Ladko tudi nas. Ata lep, lep! Ata plisli domov.«                          1
ir             *¦       Otroci so se smejali, tudi Ciril se je pomagal smejati; Lesar pa je po-      J
^edal ženo, rekoč: >Vidiš, sedaj-le me je spoznal.«
Obrnila se je v stran,   da bi zadušila solze,  lci so ji prikipele z oČi od samega veselja.