Savinjski vestnik - datke, najmanj enkrat na teden se se- stanejo, da pregledajo storjeno delo in sestavijo načrt dela za naprej. Na okrajnem pripravljalnem odboru se najbolj pritožujejo, da ne sprejemajo tedenskih poročil. J^ijo se, ker mno- gokrat ne morejo postreči s podatki nadležnim noviinarjem, ki goh redno obdsikujejo. Zanimanje za partizanski tabor na Ostrožnem je jjovsod zelo veliko. Tudi priipravljalni odbori so izboljšali svoje delo, de ponekod še vedno mislijo, da je še dovolj časa, ker se še niso kdo ve Icako resno lotili dela. Najbolj so se doslej izkaeali pripravljalni odbori v Braslovčah, Zrečah in v Skofji vasi. Doslej se je v olkraju prijavilo za ude- ležbo na Ostrožnem preko 25.000 ljudi; v okrajnem štabu pa računajo, da se bo udeležilo tabora iz celjskega okraja okoli 80.000 ljudi. Zato bodo morali s prijavami bolj pohiteti, saj mora imeti okrajni štab do 5. septembra dokončne podatke o udeležbi. Do takrat bodo mo- rali zaradi pravilne ureditve prometa v štabu vedeti, koliko ljudi bo prišlo na Ostrožno peš, koliko s kolesi, koliko z vozovi, avtomobUi in koliko z vlatkom. Iz Slivnice pri Celju bo prišlo na proslavo okrog 2000 ljudi; vsi člani ob- čiJiskega ljudskega odbora se bodo skupno udeležili proslave. Tudi 80-letni invalid Lah Valentin iz Zegra bo pri- šel na Ostrožno. Spominskih značk so v celjski okolici prodali že nad 20.000, posebno so se izkazali v občini Roga- ška Slatina, kjer so že do sedaj prodali 1900 značk. Drugod pa s prodajo značk olcrajni štab ni preveč zadovoljen. Te dni izpolnjujejo po občinah pri- javnice za udeležbo borcev na Ostrož- nem. Okrajni štab mora zbrati čim prej p^atke, koliko bivših borcev, inter- nirancev in izseljencev ter otrok padlih I>arti:zanov se bo proslave udeležilo. Tudi o okrasitvi že marsikje sestav- ljajo nač-rte. Po večjih Vaseh bodo po- sitavili povsod slavoloke in mlaje ter vasi lepo okrasili. ObčiHa Prebold je v ta namen naročila okoli 200 novih zastav. Potrebe po zastavah naj ob- činski pripravljalni odibori čim prej sporoče okrajnemu štabu, ki je že na- bavil precej zastav raznih velikosti. V Braslovčah so se pohvalili, da pri- pravljajo nekaj, česar nikjer ne bodo imeli. Po daljšem moledovanju so le zaupno povedi da bodo v Dobrov- Ijah, ob Partizanski cesti, ki jo sedaj grade, usekali v živo sfcalo oprsji na- rodnih herojev Dušana Kraigherja in Slavka Šlandra. V Braslovčah pa bodo izobesili na vidnem mestu veUk zem- ljevid, na katerem bodo prikazane vse borbe in akcije Savinjske čete na ob- močju Dobro vel j. Poglejmo še na kratko, kako napre- dujejo dela na Ostrožnem. Na prostoru, ki ima dbliko prirodnega amfiteati-a, je iz dneva v dan vedno bolj živahno. Buldožer že nekaj dni rije in ravna zemljo pred svečano tribuno in veli- kim odrom, ki ga tudi še vedno do- grajujejo. V gozdovih, ki obdajajo ta- borni prostor, so že postavili okoli 150 paviljonov, 150 paviljoDfV pa bodo po- stavili v 'kratkem. Z vsake strani slav- nostne ceste bo kakih 200 m dolga do- vozna cesta, koder bodo prikorakali bivši borci štajerskih edinic. Ker so tla zelo rodovitna, bodo namesto gramozne podloge za dovozni cesti k tribuni upo- rabili hlodovino, katero bodo po kon- čani slavnosti dvignili in tako ohr^Hi zemljo čisto in sposobno za takojšnjo setev. Na Ostrožnem pridno kopljejo kanale za vodovodne cevi, na katere bodo priključili vodovodno omrežje na slavnostnem prostoru. Vode ne bo pri- manjkovalo nikjer, saj bo speljana do vsakega paviljona. Sicer pa bodo ude- leženci v njih dobili vse od brezalko- holnih pijač, dobrih štajerskih vin do najboljših jedil. Cene ne bodo višje od normaJnih tržnih cen. Stalnim delav- cem prihajajo v popoldanskih urah na pomoč prostovoljci iz celjskih in oko- liških delovnih kolektivov. Do sedaj je že napravljenih preko 5000 prostovolj- nih delovnih ur, v štabu na Ostrožnem pa so izrazili željo, da bi se udeležilo dela čim več prostovoljcev. Vse dovozne ceste in poti na Ostrož- no bodo uredOi, glavna cesta iz Celja do Ostrožnega pa bo kmalu asfaltirana. Sedaj urejujejo tudi gozdne poti, ter že napeljujejo vodovodno, električno in telefonsko omrežje. Dela je povsod še dovolj in ni bo- jazni, da bi ga zmanjkalo. Zato naj terenski pripravljalni odbori in mno- žične organizacije ter delovni kolektivi v Celju organizirajo in nudijo tudi pri teh delih čim večjo i)omoč. Od slavnostne tribune na Ostrožnem pa do glavne ceste grade prostovoljci 209 m dolgo leseno cesto. Namesto gramoza polagajo hlode ki jih bodo po končani slavnosti dvignili. Tako bo rodovitna zemlja nepoškodovana in sposobna za jesensko oranje. Mesto slavolofeov, mlojev in zostau Mestni organizacijski odbor za pri- prave na Ostrožnem skrbi poleg drugih nalog, M jih Lma, tudi za to, da bo Celje do proslave na Ostrožnem dobilo še le>pši dn svečanejM izgled. Poleg tega, da i^vsod v Celju hitijo z urejevanjem hiš in ulic, bodo v Celju postavili do proslave 42 slavolokov, 50 mlajev in okrog 400 drogov, na katerih ibodo vi- sele zastave. Okrasili bodo predvsem sredi:šče mesta ter vpadne oeste v me- sto, kot je Mariborska, Ljubljanska in Teharska ccsta ter cesta iz laške smeri in pa dohodni cesti na Ostrožno — Dečkovo cesto in Ipavčevo ulico. Prav iX)sebno lepo ^pa bodo okrasno. Slandrov trg, Trg svobode. Trg V. kon- gresa, TiMov trg, poslopje Mestnega in Okrajnega ljudskega odbora, zgradbo OSS in novo gledališče, prostor med Narodno banko in Zelezodvorom, kri- žišče pri Putniku, Ljudskem magazinu proslava na Ostrožnem. Papirnatih za- stavic za krasitev stanovanj je dovolj v celjskih paipimicah ter sfi jih naj stanovalci pravočasno naibavijo. Tudi za zelenje m smrečje bo pravoč^no po- skrbljeno, saj bodo pravočasno pripe- ljali v Celje okoli 60 kamionov smrečja. Za prebivalce Lave, Dolgega polja in Nove vas(; 'bo zelenje na dvorišču Me&1>- nega ljudskega odbora, za potrebe sre- dišča mesta bo pripravljeno smrečje na dvorišču magistrata, pri Industrijski kovinarski šoli pa za ipotrebe Gaberja. V središču mesta bodo izložbe lepo urejene. V njih bodo razstavljene sl/ke iz NOB na Štajerskem. Tudi ostale ia- ložbe v stranskih ulicah in lokali obrt- nikov bodo morali biti svečano okra- šeni. Saj nr: res, da bi se izložbe obr^ nikov ne dale lepo urediti. Kdor 1k> misli, mu svetujemo, naj se obrne na Aranžerskii klub v Celju, kjer mu bodo 19. SEPTEMBRA VSI NA OSTROŽNO! in Volni, poslopje Doma OF, postajo in pošto. Za okrasitev teh tako imenovaniih markantnih točk v Celju bo sikrbel mestni organizacijski odbor. Vse ostale hiše v mestu (pa bodo okrasili stano- vanjski sveti oziroma stanovalca sami. Hišni sveti se bodo morali sestati čim- prej, da se pomenijo o enotni okrasitvi, saj ne smemo dovoliti, da bi krasil vsak po svojem okusu, kar bi zmanjšalo estetski videz mesta, ali pa bi se celo zgodilo, da bi ostala morda katera hiša neokrašena. Terenski odbori in mno- žične organizacfije bodo morale račeti čimprej z agitacijo za pravočasno in lepo okrasitev ulic in hiiš. Ustanove in podjetja naj si pravočasno preskrbe zastave, če jih ni:majo dovolj ali če so že obledele. Naročenih je okoli 300 za- stav, ki jih bodo lahko nabavili tisti hišni laistniki, ki nimajo primernih za- stav za tako slovesno prdlnko, kot bo dali navodila, kako se izložbe lahko lepo uredijo in okrasijo. Obrtna, go- sfnska in druga podjetja bodo morala poskrbeti za lepo notranjo ureditev lo- kalov, izložbe in zunanjost pa preure- diti in okrasiti, kot se za tako veliko slovesnost spodobi. Komisija za estetski dzgled mesta, ki si je te dni ogledala mesto, je ugotovila samo na Mariborski cesti 64 pomanjk- ljivosti, v središču mesta pa kljub ure- ditvr: še vedno okoli 80 pomanjkljivosti v izložbah, napisih itd. Na Mariborski cesti še sedaj visi 12 nemških hišnih tablic. Zato ne bo odveč, če opozorimo Celjane, da naj hodijo po mestu z od- prtimi očmi ter na vse pomanjkljivosti opozorijo terenski pripravljalni odbor ali Olepševalno društvo v Celju. Tako bomo vsi sodelovali dn pomagali pri ureditvi in olepšavi mesta, ki bo spre- jelo udeležence partizanskega tabora na Ostrožnem kar se da bolj svečano. Ali ze imate spominsko značko ^Štajerska v borbi''? PRIPRAVE ZA OSTROŽNO V CELJU SO V POLNEM TEKU Priprave za velik tabor štajerskih partizanov na Ostrožnem so razgibalo vse mesto. Po vseh terenih so se že sestali aktivi komunistov, ki so skupaj s pripravljalnimi odbori in množičnimi organizacijami pregledali dosedanje delo. Pogovorili so se tudi o dosedanjiih napakah, M so se pojavile na nekaterih terenih, ter o bodočem delu. Prišli so do zaključka, da so za uspešno in dobro delo potrebne konkretne zadolžitve za posamezna dela, kar bo najboljše jatn- stvo, da bodo priprave v redu in pravo- časno lizrvršene. Tudi agitacijo za čim večjo udeležbo na proslavi v Celju ne smemo pod- eljevati in zanemarjati, saj ne sme biti Celjana, ki bi na tabor ne prišel. Glavno težišče dela terenskih priprav- ljalnih odborov, vsaj v središču mesta, pa bo predvsem na okrasitvi hiš, ulic, dvorišč in vrtov. Zunanji izgled mesta bo napravil prvi vtis na udeležence tabora, zato so Celjani sklenili, da ga bodo kar se da najbolje uredili in okra- sili. Povsod že sedaj razpravljajo o okrasitvi, na terenih je že čutiti tek- movalni duh v prizadevanju, kdo bo lepše okrasil. Na Lavii bodo prebalOi vse hiše, ki nimajo lepega izgleda, ure- dili poti, dvorišča in plotove ter zar- menjali vse obledele in stare zastave z novimi:. Prebivalci Ljubljanske ceste bodo uredili hiišna dvorišča in vrtove, na Dolgem polju pa tudi že razmišljajo o pestri ureditvi vrtov in dvorišč. Pniprave na siplošno potekajo povsod v mestu dobro, razen v obrobnih pre- delih Celja, kakor n. pr. v Košnid, Tremarjih, Bregu, Polulah, Zagradu in Pečovniku, kjer so s pripravami ne- koliko zakasnili. Spominsk h značk so doslej prodali v Celju okoli 6500, kar je pa veliko premalo za mesto, ki šteje nekaj čez 25.000 prebivalcev. Prodajo značk bo treba posiiešiti, saj ne sme biti brez amačke noben Celjan. PREBIVALSTVU MESTA CELJA, HISNIM LASTNIKOM IN UPRAVITELJEM! SlavBOstni dnevi velike proslave »Štajerska v borbi« so nepo- sredno pred nami. Prepričani smo, da bo Celje pozdravilo več stotisoČglavo množico, lepo, čisto in tako okrašeno, kakor do sedaj še ni bilo nikoli. Pozivamo in vabimo vse prebivalce mesta Celja, da okna in zgradbe ob slavnostnih dneh kar najlepše okrase s cvetjem, ze- lenjem in zastavami. Hišne upravitelje in lastnike pozivamo, da popravijo zgradbe in plotove, očistijo in urede dvorišča ter pota in nasade pred hišami. Prav tako naj poskrbe, da bodo v slavnostnih dneh na vseh zgrad- bah izobešene zastave, katere si naj pravočasno oskrbe, v kolikor jih še nimajo ali pa so stare zastave že obledele. Naj bodo v slavnostnih dneh vse hiše kar najlepše okrašene, Dokažimo, da znamo ceniti velik pomen proslave »štajerska v borbi«. Prepričani smo, da bodo Celjani to dokazali! Predsednik Olepševalnega Predsednik Ljudskega odbora in turističnega društva: mesti^e občine: Jenko Rado, 1. r. Gradišnik Fedor, 1. r Stev. 33 »Savinjski vestnik«, dne 20. avgtista 1954 Stran 3 Pogled po svetu Ob premirju ■» Indokini so se slikal« razna mnenja, čigava je pri tem po- glavitna zmaga: ali zmaga Zahoda ali Vzhoda. Nekaterim, ki jim Mendes- France ni simpatičen, se je zdelo, da je tO zanj le prevelik uspeh in da ho zdaj še manj verjetnosti za ratifikacijo pogodb EOS. Tak je bil tudi odmev v Italiji. Kaj je na stvari, nas tu ne mika, bolj se nam zdi zanimivo dejstvo, kako je danes vse dogajanje na svetu med seboj prepleteno: Azija se veže z ev- ropskimi zadevami, Evropa in njeni problemi pa učinkujejo na razvoj Azije. Tisti francoski intelektualci, pesniki — filozofi, ki se zbirajo okoli Jeana Paula Sartra (eksistencialisti) se radi nazivajm »nadstrankarji«, ker se vnemajo za ne- vtralno, praktično razoroženo in od po- htične zveze z ZDA osvobojeno ev- ropsko federacijo (nekako takšna naj bi bila, kakor Švica), toda ta naziv jim ne pritiče, ker istočasno ti prononsirani svobodoumci v SZ gledajo edinega ga- ranta za socialni napredek in medna- rodni mir. Toda tudi to protislovno sta- lišče sartristov dokazuje, kako so ev- ropske zadeve pregnetene z usodo in razvojem Azije. Dejstvo je, da se bliža za Evropo in verjetno tudi za Ameriko čas, ko bo morala na tem ali onem azijskem pod- ročju reči: »Cas je, da gremo.« Od Le- vanta in Sueza do Amurja, Hoangha in Jangtse-Kianga se v azijskem svetu pred našimi očmi rušijo stare fevdalne in kolonialne vezi. Na Srednjem vzhodu, v Prednji Aziji se punta arabski svet in pri tem računa z velikimi trenji med velesilami, predvsem pa med ZDA in SZ. Sirija, Izrael, Jordanija, imena, ki nam skoraj nič ne predstavljajo, ker jih imamo v spominu iz svojih mladih let kot napol divje dežele, v katerih kolo- nialne sile nasejo svoje apetite, danes vro od nacionalističnega zanosa, hoteč ustvariti neodvisne države v znamenju arabstva in muslimanstva. Nekdanje in- dijsko cesarstvo je svobodno, komaj še vezano na Britansko skupnost narodov. Iran ali Perzija se dobro zaveda, kako je treba z nafto mešetariti, da se v deželi ne počutita varna gospodarja ne kolos na severu, SZ, ne stari varuh iz anglosaškega sveta. Mosadek je iz- rabljal prosovjetsko stranko Tudeh, da je spodbijal Angleže in Amerikance, Zahedi izrablja Amerikance zoper SZ. Kitajska, pri kateri smo se včasih učili o »rumeni nevarnosti«, je nastopila no- vo pot, na prvi videz docela pod. sovjet- skim varuštvom, s čimer pa se Amerika ne more sprijazniti. V Ženevi je prišla posebno do izraza mogočna vloga Indije. Posebni Nehru- jev odposlanec, Krišna Menon, ima ne- dvomno velike zasluge za indokinski kompromis. Nehru vodi azijsko politiko, čeprav je komaj sedem let od tega, kar se je Ind'ja osvobodila angleške kon- trole. Ta azijska politika jo postavlja na čelo boja za osamosvojitev azijskih narodov. Od tod njen vodilni položaj v korejskem in indokinskem zapletu, od- tod njeni napori, da se LR Kitajska sprejme v OZN, odtod njeni dobri od- nosi s kitajsko vlado, ne glede na kri- žanje interesov v Tibetu. Zato Indija noče prevzeti v ameriški strategiji tisto mesto, ki ga ima Pakistan — vlogo le- talonosilke contra SZ. Indija dobro ve, da bi to pomenilo zanjo še večjo ne- varnost vojne, zato ljubosumno brani svoj nevtralni položaj, vedoč, da se more postaviti na noge samo v miru, saj nima prave industrije in nič kaj poTrtembne vojske. Zato Indiji ne bi bilo prav nič všeč, če bi v Indokini ne pri- šlo do kompromisa, do demarkacijske črte, na kateri naj bi se spet ustanovilo ravnotežje sil. Na konferenci v Colombo se je pokazalo zelo razločno, da je Neh- ru zoper vsako ideologijo, ki ubira ve- ter v jadra imperializma. Zato je ob- sodil— prvič javno — komunizem, s čimer je praktično meril na sovjetsko zunanjo politiko, istočasno pa je ob- sodil tudi antikomunistične struje, ki imajo podoben pohlep po svetovni nad- vladi. To stališče je pametno in ga čisla vsak razumen človek. Vsakomur svoje, na svoji zemlji svoj gospod! — Tudi Indonezija se trudi, da bi se do kraja osvobodila holandskega varuštva, In- dija pa odločno tudi trka na portugalske in francoske kolonije na svojem ozem- lju (Goa, Podicherry). — Za evropsko in amerikansko politiko so to več kot važni migljaji. Ob njih bi se bilo treba vedno ravnati po kitajskem pregovoru: »Bolje je prižgati še tako majčkeno luč kakor pa preklinjati temo. T. O. Veličastna proslava petletnice dela DD Kladivarja Proslava 5-letnice dela prvega samo- stojnega atletskega društva v naši dr- žavi — celjskega Kladivarja — je za nami. Ce so še sploh obstojale nejas- nosti o vlogi in ugledu tega športnega kolektiva v Celju in v vsej državi, po- tem je raAmo slavnostna proslava, v nedeljo, dne 15. avgusta dopoldne v prenovljeni dvorand društvenega doma, pokazala, kaj pomeni AD Kladivar do- ma. in kakšno je njegovo mesto v dr- žavi. Ni naključje, da so se proslave ude- ležili zastopniid. občinske in okrajne ljudske oblasti, da so sem dospeli člani celjskih delovnih kolektivov, množičnih organizacij itd. Presenetljiva pa je bila tudi udeležba zastopnikov atletshlhi ko- lektivov iz vse države ter funkcionar- jev slovenske, hrvatske ter državne atletske zveze. Lepo okrašena dvorana, s sliko po- krovitelja slavnosti iin člana zveznega izvršnega sveta Franca Leskoška-Luike ter k)'pom maršala Tita, je dala slav- nostnemu ra22položenju še svoje obe- ležje. Veličastno proslavo je začel najsta- rejši: aktivni atlet ,ra bivši balkanski prvak Valter Štajner. Po uvodni for- malnosti pa je o razvoju celjske atle- tike in o delu AD Kladivarja govoril njegov predsednik Fedar Gradišnik. Nadaljnji potek slavnosti je dal pri- reditvi: takšen pečat razpoloženja, ki bo udeležencem ostal v nepozabnem in ne- po-pisnem sipominu Po govoru tov. Gra- dišnika je celjskim atletom in njihove- mu predsedniku Fedorju Gradišniku čestitalo kar dvajset predstavnikov oblasti, organizacij, delovnih kolektivov itd. To so bile iskrene čestitke za opravljeno delo in živa spodbuda za na- daljnji uspeh. Prvi je sekretar Atletske zveze Jugoslavije Blilan Tavčar česti- tal atletom ter jim izročE najvišje pri- znanje — prehodni pokal kot ekipne- mu prvaku države v atletiki. Predsed- nik Zveze športov Slovenije Leopold Krese pa je poleg diplome za uspešno delo izročil društvu še 100.000 dinar- jev. Zveza športov Slovenije je z diplo- mo izrekla priznanje še dvema šport- nima delavcema, in to Fedorju Gra- dišniku ter Karlu Jugu. Med govorni- ki sta biLa toplo sprejeta še major Ar- tur Takač, kot T^astopnik Partizana iz Beograda ter Petrovič, kot zastopnik beograjske Crvene zvezde. V tem, ko je tov. Takač izročil spominski pokal, je izrekel visoko priznanje društvu, kot svetlemu vzoru amaterskega delovanja. V znak priznanja za uspešno delo je predsednik Atletske zveze Slovenije Bogo Premelč izročil AD Kladivarju lepo kolajno. Spominska pokala pa sta celjskim atletom izročila še tov. Zorko v imenu Dinama iz Zagreba ter tor. Fišer v imenu športnega kolektiva ma- riborskih Železničarjev, Priznanje dru- štvu pa je med ostalimi -izreklo še do- mače Olepševalno in turistično dru- štvo, ki ga je nagradilo s sliko Celj-a ter 20.000 dinarji. Med dvajsetimi govorniki, ki so če- stitali kolektivu AD Kladivarja je bU tudi tov. Riko Jerman, predsednik OLO Celje, podpolkovnik JLA tov. Vid Je- rič, zastopnik Atletske zveze Hrvatske dr. Miloš, zastopnik občinskega ljud- skega odbora Ivan Uranjek, člani te- renskih množičnih organizacij itd. Lepo plaketo pa je društvu izročil tudi član AK Varaždin tov. Grims. Vsem tem in ostalim pozdravom in željam za uspešno delo AD Kladivarja, ki so jih mnogi poslali tudi pismeno, ise je pri^užil proti koncu slavnosti še moški Komorni zbor. Po svojem pred- sedniku tov. Jerebu je čestital atletom za dosežene uspehe. Na koncu pa je zbor zapel še štiri pesmi. V tem delu proslave je član celjskega Mestnega gledališča Branko Gombač recitiral pe- sem, posvečeno obletnici AD Kladi- varja. Atletsko društvo ICladivar pa je e imenovanjem častnih članov ter pre- dajo plaket zaslužnim atletsMm delav- cem ter tekmovalcem tudi izkazalo po- zornost in priznanje. Tako so med dru- gimi prvi častni člani društva postali član zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek-Luka, nadalje iplredsednik Zveze Partizan Slovenije Zoran Polič, Rastko Polišalt, prof. Rlirko Močan, Stanko Pertot, Leopold Krese ter ko- lektivi Kovinsko podjetje, Metka, na- dalje Ckrajlni sindUmlni svet, I. gimna- zija ter terenski odbor SZDL Dolgo polje. Plakete zasluge za AD Kladivar pa je prejelo 45 posameznikov. N« svačani seji ob priliki petletnice društva AD Kladivarja tov. Karel Jug čestita in iz- roča T znak priznanja plaketo predsedniku društva tov. Fedorju Gradišniku. Šolska prosveta celj- skega okraja v bese- dah in številkah (Nadaljevanje.) UČITELJSKI KADER Predaleč bi nas zapeljalo podrobno poročilo o raznolikosti požrtvovalnih prosvetnih delavcev, če bi hoteli na- tančno analizirati stanje, ki ga prika- zuje okrajna statistika. Vendar pa ne moremo razumeti nekaterih pojavov, če se ne dotaknemo tudi tega vprašanja. Na osnovnih šolah poučuje 109 moških in 327 ženskih, skupaj 436 oseb. Po kvalifikaciji jdh ima učiteljišče 365, VPS 4, visoko šolo 1, drugo 66. Po služ- benih letih jih je do 2 let 74, do 5 let 60, do 10 let 123, do 20 let 76, do 30 let 59, do 35 let 26 in nad 35 službenih let 18 učiteljev. Na pomožni šoli v Celju ix>- učujeta 2 moški in 8 ženskih oseb. Na nižjih gimnazijah (14) poučuje 70 moških dn 54 ženskih oseb, ki jih je po kvali- fikaciji iz učiteljišča 46, iz VPS 39, iz visoke šole 24, ostalih 15. Po službenih letih jih je do 2 let 26, do 5 let 13, do 10 let 26, do 20 let 27, do 30 let 18, do 35 let 9 in nad 35 let 5 učnih oseb. Ob xx>ročilu, ko izpuščam učiteljsko osebje na vajenskih dn kmetijskih šolah, ne morem prezreti starostne dobe pro- svetnega kadra. Na vseh omejenih šolah (osnovntih, pomožne, nižjih gimnazijah, vajenskih in kmetijskih šolah) je ix) življenjski dobi do 20 let 21, do 30 let 234, do 40 let 106, do 55 let 187, do 60 let 10 in do 70 let 2 učne moči. Na vseh statistično obravnavanih šolah primanjkuje še vedno okrog 60 učniih moči. To stanje in dejstvo, da mora poučevati na vseh šolah še vedno okoli 25 honorarnih učiteljev, kaže, da se le počasi bližamo časom, ko bodo vsa mesta zasedena z učnim osebjem v okviru 35 službenih let. (Nadaljevanje prihodnjič.) f Izjava drzavnegra sekrefairja za gospodarstvo NAVZLIC SLABEMU PRIDELKU BELIH ŽIT MOTENJ V PRESKRBI NE BO — ONEMOGOČITI JE TREBA ŠPEKULANTE, KI HOCEJO NA RA- ČUN SLABŠE LETINE MASTNO ZASLUŽITI — ZADOSTNE KOLiCiNE FSENICE BO ZAGOTOVIL UVOZ — O VZROKIH PODRAŽITVE KRUHA Državni, tajnik za narodno gospodar- stvo FLRJ Hasan Brkič je pred dnevi odgovoril novinarjem na nekaj vpra- šanj v zvezi z letošnjim donosom žita in vprašanjem preslcrbe prebivalstva, z živili v gospodarskem letu 1954-55. Ob- javljamo odgovore na zastavljena vpra- šanja. Državni sekretar" Hasan Brkič je po- vedal, da je letošnji pridelek belih ži- taric znatno pod normalo. Spričo sla- bih pogojev med jesensko setvijo so bile z belimi žitaricami zasejane povr- šine letos manjše kot lani. Razvoj po- sevkov je po setvi oviralo neugodno vreme. Pomladanske poplave in vlaga so škodljivo vplivale na razvoj posev- kov, ki se je po mnenju strokovnjakov zapoznel za 30 do 40 dni. Vendar je bi- la žetev samo 10 do 15 dni kasneje kot druga leta. Posledica vsega tega je raz- meroma pičel pridelek in dokaj slaba kakovost zrnja. Nedavno ocenjevanje je pokazalo, da skupen donos rži in pšenice ne Iro večji od 1,800.000 ton. Nato je tov. Brkič navedel nekaj po- datkov za jasnejšo sliko o letošnjem pridelku belih žitaric. Povprečen pri- delek pšenice in rži je bil v razdobju od 1947 do 1953 do 2,440.000 ton. Leta 1952, ko nas je hudo prizadela suša, smo pridelali 1,900.000 ton pšenice in rži, kar pomeni, da je pridelek pšenice in rži letos manjši kakor je bil 1. 1952. Razen tega je slabša letos tudi kako- vost zrnja. Hektolitrska teža pšenice, ki je normalno od 76 do 80 kg, se letos giblje v glavnem med 65 in 75 kg. Nezadovoljiv donos pšenice in rži se bo vsekakor negativno zrcalil v našem gosp>odarstvu, ki je razen tega utrpelo tudi veliko škodo od poplav dn drugih elementarnih nezgod, ki so povzročile skupno nad 25 milijard din škode. Po- trebni bodo izredni napori, da bomo v našem gospodarstvu zagotovili prehra- no prebivalstva, kakor tudi, da bomo kar najbolj uspešno odstranili težave, s katerimi moramo računati v bližnji jesenski setvi. To nas sili že sedaj k ukrepom, ki bodo težili za tem, da bi težave, povzročene zaradi letošnje sla- be letine pšenice in rži, čimbolj e pre- magali, Niti za hip ne smemo podce- njevati naporov, je poudaril tov. Brkič, ki so potrebni, prav tako pa bi bilo odveč preveč pesimistično presojanje težav in predvidevanje večjega poslab- šanja prehrane prebivalstva. Hujših motenj v prehrani prebival- stva ne bo ne le zato, ker bomo z uvo- zom zagotovili najnujnejše količine pšenice, temveč tudi zato, ker ostali pridelki kažejo dobro. Pri krompirju bo pridelek po dosedanjih ugotovitvah nad normalo, dobro je obrodil tudi fi- žol, pričakovati pa je tudi dobro letino sladkorne pese in sončnic. Pridelek ko- ruze bo blizu piovprečju. UVOZ BOMO MORALI POVECATI Po izjavi državnega sekretarja Brki- ča bomo morali zaradi slabega pridel- ka žitaric uvoz letos povečati. Za pre- skrbo prebivalstva in za nujne zaloge je bil predviden v gospodarskem letu 1953-54 uvoz 85.000 vagonov, od česar je bilo do 1. julija letos uvoženih okrog 57.000 vagonov živil. Za gospodarsko leto 1954-55 je bil v pričakovanju nor- malne letine predviden uvoz 74.000 va- gonov, vendar bo treba predvideni uvoz povečati in ga približati uvozu v letu suše 1952. Tako velik uvoz bo pomenil v naši bilanci nenavadno visoko po- stavko. Za uvoženo pšenico bomo mo- rali dati nad 85 milijonov dolarjev, se pravi skoraj tretjino vrednosti našega celotnega letošnjega izvoza. To zgovor- no priča o izrednih naporih, ki jih bo moralo gospodarstvo napraviti, da bo zagotovdlo normalno preskrbo prebival- stva s kruhom. VZROKI PODRAŽITVE KRUHA Na vprašanje, ali je bil letošnji pri- delek edini vzrok za zvišanje cen kru- ha in moke, je tov. Brkič odgovoril, da je Zvezni izvršni svet določil 24 din kot najvišjo ceno za uvoženo pšenico na veliko, za domačo pa 26,60 din za kilogram, kar pomeni, da so se cene na veliko v primerjavi s prejšnjim gospo- darskim letom zvišale povprečno za 4 dinarje. Prav tako je bUa zvišana od- kupna cena pri predelovalcih. Lani je bUa cena pšenice pri kontrahiranju 23 dinarjev, v prostem prometu pa se je gibala od 18 do 20 din. Letos so se zvišale cene pri kontrahiranju na 24 dinarjev. Na cene vpliva tudi to, da je bilo treba zagotoviti normalno delo mlinske indiistrije in pekam. V novem sistemu prometa z žitom je predvideno, da bodo ljudski odbori vplivali na cene kruha na drobno. Le- tos bomo imeli še bolj različne cene kruha v posameznih krajih, kar bo od- visno od njihove oddaljenosti od pre- skrbovalnih središč. Prav tako bodo vplivale na cene razlike stroškov v maloprodaji in pri peki kruha. Raven cen kruha na drobno bo v določeni me- ri odvisna od poslovanja trgovinskega podjetja, ki preskrbuje posamezne kra- je in mesta z moko in žitom, kakor tudi od proizvodnih stroškov pri pro- daji kruha. Okrajni in mestni ljudski odbori so pooblaščeni določiti maksi- malne stroške za peko kruha, da bi hkrati z maksimiranimi cenami na ve- liko vplivali na ustrezno raven cen kruha na drobno. Ce ljudski odbori te naloge ne bodo izpolnjevali pravilno, bo to vplivalo na podražitev kruha v prodaji na drobno. Cene nekaterih vrst kruha so se v posameznih krajah neupravičeno povi- šale. Razlog za to tiči v pretiranih stroških za peko in prodajo kruha na malo. Zato morajo ljudski odbori v teh krajih vehko bolj vsestransko proučiti omenjene stroške ter storiti ustrezne ukrepe, da bi zagotovili gospodarsko najbolj upravičeno raven cen moke in kruha. Ti ukrepi so zlasti potrebni v prometu z žitom in moko in jih je mo- goče izvesti zlasti z izločanjem nepo- trebnih posrednikoT. Zanimanje za proslavo na Ostrožnem iz dneva v dan raste V Slov. Konjicah in okolici priprave zeio dobro potekale Za proslavo na Ostrožnem vlada po vaseh v okolici Slovenskih Konjic, Zreč in Loč čedalje večje zanimanje. V me- stu samem, pa tudi po vaseh, v siindi- kalnih podružnicah in društvih skoraj ni sestanka, na katerem ne bi govorili o tem tako važnem dogodku. Sektorski Štab, ki vodi delo za vse tri občine zgornje Dravinjske doline, še bolj pa občinski štabi, so v zadnjem času pre- cej poživeli svoje delo. V vasi Tepanje so n. pr. na polletnem občnem zboru KZ, ki se ga je udeležilo nad 90% vseh članov, med drugim omenili tudi, da se bo iz vasi udeležilo proslave okoli 150 ljudi. Ker leži ta vas na meji konjiške občine in celjskega okraja v smeri proti Mariboru, bodo postavili tudi večji sla- volok takoj pri vhodu v vas. Se z bolj- šo udeležbo računajo v Spitaliču, kjer računajo na okoli 200 ljudd. Da bodo to tudi znali držati, nam je dokaz njiho- va udeležba na zboru v Dolenjskih To- plicah in lani na Okroglici. Sama vas pa je nedvomno še dobro v spominu marsikateremu borcu liz edinic XIV. di- vizije, ki so bile na Konjiški gori, tu v bližini pa je padel in je pokopan Slav- ni komandant 13. bnigade tov. MUenko. Prav tako je veliko zanimanje tudi v vaseh na Pohorju in v okolici Loč. Iz pohorskih vasi, kjer skoraj ni bilo hiše, v kateri se ne bi zadrževali borci in aktivisti NOB, bo udeležba prav dobra. Tako kot po vaseh so tudi v sindikal- nih iKcdružnicah priprave vedno širše. Veliko delavcev je namreč še, ki niso videli osebno tov. Tita. Ti po pravici pravijo, da imajo sedaj najboljšo prili- ko, ki jo je na vsak način treba izkori- stiti. »Ce pride v naš okraj sam mar- šal Tito, potem moramo mi biti vsi ta dan na Ostrožnem«, tako govorijo da- nes v podjetjih. Kolesarji jo bodo mah- nili kar s kolesi, saj razdalja 25 km v eno smer res ni prehuda. »To je najbolj sigurno prevozno sredstvo, nisi vezan na noben avto, ki naj ostane na razpo- lago ca stare ljudi,« tako menijo kole- sarji. Seveda imajo tudi popolnoma prav, saj bo na ta način lahko odšlo na proslavo par sto ljudd, toliko je na- mreč koles na tem področju. Razen te- ga pa sami konjiški kamioni ita'k ne bi zmogli prepeljati več kot okoli 800 lju- di (tu so všteti tudi kamioni od GAP iz Maribora). Tudi v Ločah in Zrečah jih najbolj skrbi prevoz. Dejstvo je, da imajo ti kraji zvezo z vlakom, ki pa bo po dosedanjih računih moral napra- viti že ix)sebno vožnjo do Poljčan. Na- enkrat lahko vzame kvečjemu okoU 300 ljudi, kar pa je za celotno področje, ki računa na okoli 3000 udeležencev, prav malenkostno. Zato bodo morala vsa prevozna sredstva iz teh krajev za te dni voziti v prvi vrsti udeležence iz te okolice L. V. 80 let gasilstva v Šentjurju v nedeljo, 22. avgusta bo v Šentjurju reliko gasilsko slavje. Šentjurska ga- silska četa bo praznovala osemdeset- letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo v soboto slavnostna seja in koncert godbe na pihala, v nedeljo pa bo zbo- rovanje z razvitjem društvenega pra- pora in gasilsikii nastop. Šentjursko gasUsko društvo pa ni samo eno najstarejših društev v re- publiki, ampak tudi eno najbolj agilnih, za kar gre največja zasluga tovarišu Feliksu Smoli, predsedniku društva in članu okrajne gasilske zvezo. Ob priliki proslave osemdesetletnice bo tudi pro- slava dograditve dodatnega gasilskega poslopja, v katerem bo manjša dvorana za prireditve in enodružinsko stano- vanje za hišnika. Ze pred sto leti so v Šentjurju mishli na ustanovitev ^a-silskega društva, glavni pobudnik je bil takratni trgovec Franc Kartin, ki v svojem dnevniku piše o pripravah za ustanovitev požar- ne obrambe. Do ustanovitve je prišlo leta 1874. Prvi predsednik društva je bn usnjar Alojz Kavlih. Po letu 1900 so v društvu uvedli slovenski uradni jezik, takrat so zgradili tudii gasilski dom v gornjem trgu. Po prvi vojni se je gasilstvo zelo razširilo, društvo je zgradilo nov dom in nabavilo avto- mobil. Vendar se je v društvenem živ- ljenju močno odražal vpLiv klerika- lizma. Po zadnji vojni je prevzel po- veljstvo Feliks Smola, stari, predvojni predsednik je padel kot talec. Tudi prva leta p>o vojni je društvo politično slabo delalo. Leto 1951 pa pomeni do- končen preobrat, zmagala je napredna skupina in tako je danes gasilsko dru- štvo v Šentjurju ne samo zelo ix>pu- larno, ampak tudi zelo agilno. Je to prvo društvo v repubjjld, ki je imelo ženski odsek. Odpadni SVINEC kupimo vsako količino po najvišji ceni. Odpadpromet Laško POPRAVEK V zadnji številki našega lista smo v poročilu s seje sveta za gospodarstvo okraja Celje napisali, da Tovarna Etol v Celju participira z 80% ustvarjenega dobička, okraj pa z 20%. Pravilno je ravno nasprotno: Tovarna Etol z 20%, okraj pa z 80%. Tovarna je pa zapro- sila okrajni gospodarski svet, da ji za irugo polletje odstopi 80% delež na do- bičku »aradi gradnj* noY»2» objekto. Stev. 33 »Savinjski vestnik«, dne 20. avgtista 1954 Stran 3 Razvoj^kurirskih zvez na Štajerskem (Nadaljevanje) Nove kurirske stanice na Štajerskem Preko Stanič TV-3 in 29 je šlo do konca vojne nad 11000 novo mobiliziranih. Ta številka predstavlja ogromen napor ku- rirjev in brodarjev na Savi, saj so pe- ljali včasih desetkrat v eni noči čez reko. Skoraj istočasno kot TV-3 in 29 je bila ustanovljena stanica 21, tudi z namenom, da prevaža novo mobilizirane na Dolenjsko. Za temi stanicami je šlo hitro dalje. Poleti leta 1943 je tovariš Godler-Blisk organiziral stanico 22 na Dobrovljah, 26 pri Lenartu pod Cemše- niško planino, 24 pri Zabukovci, 25 na levem bregu Savinje pri Rimskih To- plicah, 27 pri Lesičnem pod Bohorjem in 28 v okolici Pišec na Bizeljskem. Tov. Ribič Henrik-Muk pravi, da so Godlerju pomagali pri organizaciji tudi drugi tovariši, med njimi menda tov. Ivan Mogu-Marko. Te stanice niso bile docela nove. Ob- novile in ustalile so dotlej nestalne ku- rirske zveze. Med stanicama 24 in 25 je kmalu nastala stanica 6, katero je oku- pator v jeseni 1944 popolnoma uničil. Zaradi izdajstva je padlo vseh šest to- varišev, ki so bili na stanici. Stanica 22 na Dobrovljah je že leta 1942 vzdr- ževala zveze s Pohorjem (Mirko Le- tonja), z Moravčami (Pavle in Borut), s Koroško (Ivan Mogu-Marko) in Ko- zjanskim (Ludvik Zupane), vendar te zveze niso bile ustaljene in je ne more- mo šteti kot organizirano TV stanico 22. Avgusta 1943 je prišel v partizane tov. Senica Maks-Božo in takoj postal ku- rir Savinjskega bataljona. Meseca no- vembra je bil prestavljen na stanico 23 nad Rečico v Savinjski dolini ter je vzdrževal zvezo s Koroško. Prvotno je imela stanica zvezo s stanico TV-22, spomladi 1944 pa je že imela zvezo v pet smeri. Za prehod XIV. divizije čez Savo z Dolenjske na Štajersko, maja 1943, so Nemci zvedeli in so prehod dobesedno zaprli. Takratna kurirja na dolenjski strani, tov. Edvard Golc-Svigelj in Me- nart Maks-Karo, sta morala pobrati mi- ne in porezati žične zapreke na precej širokem pasu, da bi prehod divizije kljub vsemu omogočili. Okupator je čutil porast NOG na Štajerskem, zato je hotel na vsak na- čin preprečiti zveze z Dolenjsko. V Se- nožetih pod Miklavžem je v šoli na- stanil štirideset orožnikov, ki so morali poleg tedanjih stalnih patrol, kontro- lirati Savo. Vendar niso imeli večjega uspeha. Prisilili so kurirje, da so pri- hajali čez Savo izključno ponoči, nekaj- krat so našli tudi brodove za prevoz čez Savo in jih uničili, kar pa ni oviralo kurirjev, ker so si sproti delali nove čolne. V vrste NOV pa se je javljalo vedno več prostovoljcev in ker ni bilo dovolj čolnov na razpolago, so morali dSstikrat tudi pozimi bresti vodo v mra- zu — 20» C. Centralna stanica 29 je imela tudi kolportažo slovenske literature za vso Štajersko. Po tej kurirski zvezi so pre- nesli na Štajersko tudi prvo protitan- kovsko puško. Poleg vseh teh stanic je še bilo dosti drugih, ki so spadale v I. moravško li- nijo. Aprila 1944 je bila ustanovljena še stanica 5, ki je imela zvezo na pod- ročju Lisca—Razgor, med železniškima postajama Loka pri Zidanem mostu in Breg čez Savo, mimo vasi Vrhovo proti takratni italijanski meji na Dolenjsko. Zveza čez Savinjo na Kozjansko je bila v redu, dokler ni sovražnik odkril, kolikega pomena je za kurirje leseni most pri Rimskih Toplicah. Čeprav so pobrali mostnice in napravili žične ovi- re ter okrepili straže, so kurirji še vedno prihajali čez most. Izkazalo se je, da je potrebna zveza iz stanice 27 preko Šmarja in Boča na Makole preko Ptujske gore v Ptuj in dalje v Prek- murje. Poleti leta 1944 sta šla koman- dir področja, tov. Stane Cuzner in in- štruktor Ivan Mdgu na teren, da formi- rata stanice in komande novoustanov- ljene IV. ptujske linije. O IV. ptujski liniji pripoveduje ko- mandant Ivan Mlakar takole: Stanica 30-S je bila nad Novo Cerk- vijo (pri Smartnem); imena hriba se ne spominjam več. Imela je zvezo s sta- nicama 33-S in 34-S in naprej na Ko- roško. Delo je bilo odgovorno, ker je po liniji prehajala strogo zaupna pošta. Leta 1944 je prišel na stanico iz Slov. Goric izdajalec Romih iz Trbovelj. Naslednje jutro je odšel v Celje, od ko- der je pripeljal zvečer bataljon SS vo- jakov z izgovorom, da je to bataljon UDV. Ko je komandir odprl vrata hiše, v kateri je bila stanica, je stal pred njim SS-ovec z brzostrelko in zavpil: »Hdnde hoch!« V borbi so padli ko- mandir ih dva tovariša, ostali so se prebili. Nemci so se umaknili in od- Partizani relejne stanice 7 S na Tolstem vrhu nad Slov. Konjicami. peljali s seboj tudi Romiha, ki so ga kasneje ustrelili. Stanica pa je nada- ljevala z odgovornim delom z zavestjo, da se bori za srečnejše in svobodno življenje. Stanica 33-S s tov. komandirjem Zdravkom je bila nad Stranicami. Ime- la je zvezo s stanico 7-S. Čeprav tu ni bilo izdajalcev, je bilo delo težko, ker je bila cesta iz Konjic v Celje zelo zastražena. Stanica 7-S je bila na Tol- stem vrhu nad Konjicami, njen koman- dir je bil tov. Maks. Imela je zvezo s stanicama 33-S in 2-S. Poleg svojega dela je izvedla tudi nekaj drugih ak- cij. Nemško patrolo, ki je prišla na Tolsti vrh, so obkolili, zaplenili orožje, ujetnike pa poslali v brigado. Ko so izvedeli, da se nameravajo Nemci na- seliti v šoli v Spitaliču, da bi zaprli cesto Spitalič—Konjiška vas, so šolo za- žgali in Nemci so se morali vrniti v Konjice. V kraju je bil en sam hitler- janec. Večkrat smo ga prepričevali o pomenu NOB, a nič ni pomagalo. Sele potem, ko sem šel sam k njemu in je moral podpisati pogodbo, da ga ljudstvo obsodi na smrt, če se ne popravi, je pričel sodelovati z NOB. Stanica 2 S je bila na Sladki gori. Imela je zvezo s stanicami 7 S, 4 S in 2a S. Komandir je bil tov. Zmago. Zara- di njegove hrabrosti se je stanica dobro držala na izredno težkem položaju. Mi- mo je držala cesta in železnica, kurirji so morali prečkati cesto Rogaška Sla- tina—Poljčane in hoditi pod Bočem le 50 metrov nad sovražnikovo po- stojanko. S komandirjem te postojanke sem se nato pogajal in vsa postojanka se je predala. Stanica 4 S je bila na Boču. Koman- dir je bil tov. Milan. Zvezo je imela s stanicama 2 S in 8 S. Poleg ostalega je zavzela žandarmerijsko postajo v Ma- kolah in je na terenu politično delala. Leta 1944 je bila izdana. Padli so 4 ku- rirji in komisar linije tov. Branko iz Ljubljane. Stanica 8 S je bila na Bol- fenku z zvezo na 4 S in 8a S. Komandir je bil tov. Boris. Imela je težak teren in je morala prenašati pošto po Drav- skem polju do stanice 8a S. Ta stanica je imela najslabši položaj. Poleg zve- ze na 8 S je imela zvezo še s stanico 14 S, ki je bila onstran Drave blizu Sv. Tomaža. Preko Drave so prenašali pošto, ki jo je do sem spravila stanica 8a S, kurirji stanice 14 S. To so bile TV stanice, ki so spadale v IV. ptujsko linijo, III. relejnega sek- torja. Po liniji stanic ni prehajala samo pošta, ampak so šli preko njih tudi razni vojaški funkcionarji ter politični aktivisti. (Dalje prihodnjič) Ivanka Uranjekova prva talka na Štajerskem Dne 17. maja 1941 je izšla Uiberrei- therjeva uredba o prepovedi posesti orožja, municije in razstreliva. Po tej uredbi je bilo 30. julija 1941 obsojenih in ustreljenih deset prvih žrtev fašizma na Štajerskem v gozdu Dobravi pri Brežicah ob Savi. Med temi prvimi žrtvami je padla kurirka Pokrajinskega komiteja za Sta- jei^sko učiteljica Uranjek Ivanka iz Griž v Savinjski dolini dn devet akti- vistov iz Brežic, med njimi tudi Rado Kaplan, brivec, prvi organizator odpora v Brežicah. Ivanka Uranjekova, ki je padla kot prva žrtev, je bila rojena 7. aprila leta 1921 v Grižah v Savinjski dolini v ru- darski družinii, ki je štela osem otrok. 2e kot gimnazijka v Celju se je pri- ključila progresivnemu gibanju. — V SKOJ je delovala že od leta 1938. Bila je tudi članica igralske družine Vza- jemnost. Istega leta je prisostvovala mladinski konferenci v Velenju in Olj- ki. V gimnaziji v Celju je toila poveza- na s Karlom Destovnikom - Kajuhom, Blažem Rokom-Bibo, Vrabičem Jan- kom, Finžgarjem Dušanom an drugi- mi. V šolii so jih začeli zasledovati in vohuniti za njimi. Bili so čzdani, pri vseh so bile stroge preiskave. Doma na podstrešju so našli skrito komunistič- no literaturo. Naslednji dan so jo poli- cisti kar iz razreda odpeljali v celjske zapore, kjer je bila zaprta tri tetoe. Po prošnjahi je bila končno pripuščena k maturi. Ker doma niso imeli sredstev. da bi šla na univerzo, želela je ^postati rudarski inženir, je odšla v učiteljski tečaj v Maribor. 27. julija, ko je bila zadnjič v Mari- boru, je imela sestanek s sekretarjem Pokrajinskega komiteja Slavkom Slan- drom in inž. Iršičem. Po naročilu Po- krajinskega komiteja je odšla s pro- pagandnim materialom v Krško, da ga odda prvemu organizatorju v Krškem Radu Kaplanu. 28. julija je prišla v Krško. V briv- nici jo je izdal neki brivski pomočnik. Takoj je bila alarmirana vsa krška po- licija in sosednje stanice. Po kratkii preiskavi so našli skrite aktiviste Ka- planove, Preskarjeve, Kastelčeve dn Ivanko. Vse so vklenjene gnali po kr- ških ulicah na sodišče. 2^asliševaM so jih nepretrgano vse popoldne in vso noč. V noči se je pripeljal sam Uiber- reither iz Gradca, Dne 30. julija ob pol štirih zjutraj so vseh deset naložili na tovorni avto. K njim so na avto zmetali še lopate in rovnice, da so si sami mo- rali skopati grob. Odpeljali so jih v Dobravo pri Brežicah, kjer so jih ustre- lili. Grob so nato skrbno zakrili, da ni bilo sledu. V gozdičku se je v tem času mudil neki logar, kil je videl ipriprave za usmrtitev in čul streljanje. Po odhodu krvnikov se je priplazil do groba in ga zasadil s smrečicami. Ko je napoč-ila svoboda, je logar po- kazal Kaplanovim staršem grob prvih štajerskih žrtev v borbi za svobodo. Mna je dvignila prapor mkk Dne 17. avgusta 1944 je padla utrjena nemška 'postojanka v gradu Planini, ki jo je branilo nad dve sto nemških vo- jakov m ipolicistov. Kozjanski parti- zani so izibojevali veliko zmago, na Pla- nini je prvič zaplapjolala zastava svo- bode. Izvolili so prvič v zgodovini svo- bodno svoj narodnoosvobodilni odbor. Deset let je minilo sedaj, deset let, a sEKDmin je ostal živ na dni, ko se je celo v šole vrnila slovenska ibeseda. In na nedeljski proslavi, ko so slavili 10-letnico osvoboditve Planine, so vi- deli, da ni bilo zaman trpljenje, da je bilo vredno stisniti zobe, žrtvovati do- move in ljudi za vse, kar je danes. Na slavnostni seji občinskega odbora so bili poleg odbornikov tudi dr. Jože Br:iej, stalni predstavnik Jugoslavije pri Organizaciji združenih narodov, ki je te dni s soprogo na dopustu v svoji rojstni vasi Dofoje, Franc Sitnonič, se- kretar Okrajnega komiteja ZKS Celje, ljudski poslanec Mica Marinko-Šlan- drova, ljudski poslanec Helena Borov- šaikova in drugi. Na seji so sprejeli za častne občane občine Planina tovariša Sergreja Kraig-herja, enega prvih vodi- teljev kozjanskih partizanov, Petra Baloha iin Ivana Liisikarja, oba stara kozjanska borca; Na seji so sprejeli sklep občinskega odbora, da bo 17. av- gust občinski praznik, saj je to dan, ki ga ne bodo prebivalci Planine tako hitro pozabili, ker predstavlja ipomem- ben zgodovinski dogodek. Pred spomenikom padlih žrtev — 117 jih je bilo — je bila žalna svečanost. Mešani pevski zbor iz Sevnice je zapel, godbi na pehala pa sta zaigrali nekaj pesmi. Pionirji so nastopili z recitaci- jami in marsikomu se je utmdla solza ob spominih in prisrčnih besedah mla- dih, ki se (pričnejo zavedati, kaj so jim priborili očetje in starejši bratje. Okrog poldne se je pričel na gradu velik partizanski miting, ki se ga je udeležilo okoli 500 ljudi in vsi gosti. Predsednik Zveze borcev in star parti- zan Ivan Doberšek je v govoru po- zdravil goste in svoje stare tovariše iz NOB. Znova je poudaril pomen zmage in zasluge, ki so jih imeli borci na Planini lin za tem je nekaterim podelil odlikovanja za junaštva in požrtvoval- nost. Za njim je planinskim borcem in ljudem čestital ob prazniku sekretar Okrajnega komiteja ZKS Celje tovariš Franc Simoniič, ki je omenil tudi splo- šen pomen NOB in potrdil delež, ki ga je imelo gibanje na Planini. Ljudje so navdušeno ip>ozdravJli tov. dr. BrUeja, ko je stopil na govorniški oder. V svo- jem govoru je navezal na spomine iz NOB sedanji ,ix)ložaj in ugled Jugo- slavije v svetu. Vetoo več držav je prijateljsko razpoloženih do nas in Balkanska zve2ia predstavlja velik uspeh v prizadevanju za miimo sodelovanje med narodi. Danes se nam ni treba bati, da M nas mogel kdo prezreti, kajti Jugoslavijo spoštujejo po svetu, zato se ne smemo ustrašiti nobenih naporov, da uresničimo načrte, ki so še pred nami! Zatem je moški pevski zbor iz Sev- nice zapel himno kozjanskega odreda: »Bohor šimii, Bohor žari...«, nakar se je pričelo partizansko ljudsko slavje. INDUSTRIJSKO STEKLARSKA ŠOLA V ROGAŠKI SLATINI POTREBUJE 2 UCiTELJA ZA SPLOŠNE PREDMETE IN ZA VZGOJO GOJENCEV V INTERNATU Prednost ima učitelj — risar in učitelj, ki bi lahko delal kulturno prosvetno v mternatu (glasba, fizkiiltura). Plača po prevedbi, dodatna plača pa po dogovoru. Prošnjo z opisom dosedanjih služb, dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom je treba poslati na Indiistrijsko steklarsko šolo Rogaška Slatina do 31. avgusta 1954. Nastop 15. septembra 1954, BOHOR ŽARI... Prvi komandant Kozjanskega odreda, Jerin Marijan, pripoveduje.. • Na obronkih bohorskih gozdov je vzcvetel prvi teloh. Narava se je jela prebujati, tu in tam so se pokazali prvi zeleni listi v bukovem vejevju. V Ple- šivcu, najvišjem gorskem zaselku Bo- horja, so zacingljaii zvončki, staje so se odpirale in drobne ovčice so se raz- kropile po pobočju. Povsod je dihala pomlad, vendar pravega pomladnega razpoloženja v tem letu ni bilo. V dušah bohorskih prebivalcev je vladal nemir, ki si ga lahko čital na njihovih obrazih. Povsod se je že govorilo o bližajoči se vojni vihri dn te vesti so jele vznemir- jati tudi mirne bohorske pirebivalce. Čeprav je bilo njihovo življenje težko, polno krute borbe za boren kruhek, so vendar čutni, da se bliža nekaj straš- nega ,.. Njihove zle slutnje so se še prezgodaj uresničile. Pra tej hiši se je poslavljal od doma mlad gospodar od objokane mlade žene in dveh kodrastih glavic, pri oni je s solzo v očeh še enkrat s pogledom objel svojo domačijo mlad bohorski fant, ki je v hiši pustil le stare, onemogle moči. Mnogi od njih niso prispeli niti do svojih vojaških enot, ko je fašistična vojaška mašina že preplavila Slovenijo. Nezadržno so prodirale nemške vojaške enote vse globlje čn še preden smo se dobro zavedli, je bil že strt odpor stare jugoslovanske vojske. Kot brodolomoi so se vračali bohorski možje in fantje na svoje domove ter pri,povedovali svo- jim najbližjim o doživetjih poslednjih dni. Njihova notranjost je bila razdvo- jena, čutili so se ogoljufane, nemir v njihovih dušah je trajal dalje. Povratek na svoje domove jih ni potolažil. Slutili so težko prihodnost. Po dolinah so povsod zaplapolale kljukaste zastave. Pruski Frici so na vsa usta oznanjali visoko nemško kulturo ter jo s svojimi dejanji vse očitneje iz- kazovali. Čutili so se gospodarje na naši zemlji, bili so prepričani, da jih ne more nobena sila več pregnati iz naših mest in vasi. Da bi se povsod zavaro- vali, so že v prvih mesecih fašistične vladavine i>ri nas začeli izseljevati slo- vensko inteligenco in utrjevati svoje meje celo proti Italiji in od njih ustvar- jeni NDH. Slovanski izobraženci so mo- rali lisikaiti zavetja pri Srbih in Hrvatih, prebivalstvo obmejnega pasu ob Sotli in Savi pa so izselili v šlezijska tabo- rišča, kjer so jih uporabili kot delovno Siilo za nemško vojno industrijo. S temi prvimi ukrepi so si hoteli zagotoviti mir v lepi štajerski, koroški in gorenjski deželi. Kmalu za tem pa so lahko ugotovili, da so živeli v usodni zmoti. Niso ve- deli niti slutili, da se trden ibohorski kmet ne da tako lahko upogniti. Od nas so sicer zbežali in zapustili v najtežjih dneh svoje ljudstvo bivši jugoslovanski vlastodržci in prodani vojaški povelj- niki, ki so povzročili, da je vojska v nekaj dneh pokleknila pred fašistično vojaško silo, niso pa zapusitili našega ljudstva pravi rodoljubi, ki so si pri- dobili simpatije naš-ih delovnih ljudi že v času nenarodnih izdajalskih režimov, ko so tudi takrat v najtežjih pogojih dokazali našim ljudem, kdo v resnici ljubi svoj dom. To so bli komunisti, ki ndso nikdar klonili, ki so bili vedno v najhujšem metežu na čelu delovnih množic, v 'borbi za njihove pravice. Na te naše voditelje so pozabili na- duti fašistični »kulturonosci«, njihov glavni udar je bil torej v praznino. In ta buditelj odpora zoper fašistično drhal je bil komunist — senovski rudar, katerega korenine so segale prav v naj- višje zaselke ibohorskih hribov. V temnih nočeh je potrkala uporniška roka na okno bohorskih hiš na samoti in prva semena upora zoper največje zločince človeštva so bila vsajena na plodna tla. Organizirana je bila močna Osvobodilna fronta, ki je povezala vse prave rodoljube slovenske zemlje. Vzporedno z organiziranjem OF se je razvijal tudi oborožen odpor. Prva par- tizanska edinica na Kozjanskem se po- javi že okrog 15. julija 1941. To je bila I. celjska četa pod poveljstvom Vilča Slandra. Pi-ve borbe se vo^jo pri Pla- ninr. Del čete propade pri Sv. Rupertu pri Laškem. Raje kot da bi se obkoljeni partizani predali, so zgoreli v mlinu. Od te prve čete ostaneta med živimi ranjeni Peter Stante-Skala, danes ge- neralmajor JLA, in Skvarča - Modras,, kasnejši organizator prve kozjanske čete, naš narodni heroj. Konec oktobra 1941 je bila ustanov- ljena brežiška četa, ki sta jo vodila Dušan Kveder-Tomaž, danes general- major JLA, in Rudi Janhuba. Dne 20. novembra 1941 je vdrla ta četa v sodnijske zapore v Sevnici in osvobo- dila več političnih jetnikov. Tudi ta četa je EKJstala žrtev izdaje ogabnega Judeža dne 27. decembra 1941 v Gorjanah pri Koprivnici. Brežiški četi sledi kozjanska četa, ki jo vodita Skvarča-Modras in Antonesku. S svojimi akcijami četa stalno vzne- mirja fašiste. Zdaj se pojavi tu, v eni sami noči se premesti na prav drugi konec kozjanskega sektorja. Fašisti so začeli obsežne hajke, da jo za vsako ceno uničijo. V težki borbi propade velik del čete v noči med 26. in 27. av- gustom 1942 pri Topolovem nad Za- gorjem. V isti noči ujame sovražnik tudi ranjeno sekretaiiko kozjansko-bre- žiškega okrožja Tončko Cečevo-Rozo, le aktivist Peter se srečno izvleče iz večkratnega sovražnega obroča. V ipoletju 1942 prodre druga grupa odredov pod vodstvom Franca Rozmana- Staneta na Štajersko v dveh skupinah. Kranjčev bataljon prodre preko Kara- vank in Koroške na Mozirske planine, Simonov bataljon jja preko Kamniških planin. Obe edinici sta se združili na Dobrovljah. (Konec prihodnjič) ŠOLSKE KNJIGE zvezke in vse ostale šolske potrebščine nabavite pravo- časno pri MLADINSKI KNJIGI Celje ^ Stametova ulica SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ« ^ CELJE Dečkova cesta 10 a sprejme takoj 20 zidarskih vajencev. Pogoj: Z uspehom davršenih 6 razredov osnovne šole ali 2 razreda gimnazije. Stev. 33 »Savinjski vestnik«, dne 20. avgtista 1954 Stran 3 Iz Celja... ZaikaJ je Plinarna v težkem položaju? Vest, da bo Plinarna ustavljena, je precej vznemirila naročnike plina in tudi upravo Plinarne. Čeprav so nedz- jKKibitna dejstva, da ima Plinarna letos večje izdatke kot lani, je vendar pre- uranjeno po tej izgubi soditi, da je pod- jetje nedonosno. Izdatki v Plinarni so se povečali, ker se je podražU premog v Pečovniku za 0.60 din kg in ves in- stalacijski material, povišane so social- ne dajatve z 10 do 45% dn obresti na kredite od 2 na 6%. Vsa ta zvišanja so pripravila Plinarno v težak p>oložaj, to- da s tem ni rečeno, da bi moralo biti zato Celje brez plina. Ne samo to, da je plin nujno potre- ben bolnišnici, zlatarni in razniim labo- ratorijem, tudi mnoga gospodinjstva ga s pridom uporabljajo. Čeprav je po- slednje čase vedno bolj v uporabi elek- trični tok, vendar ne moremo misliti, da bi docela lahko nadomestiL tiiporabo plina. Električno omrežje še dolgo nii primemo, da bi lahko preneslo velike E>otrebe, zato so iKJslednje čase tudi po- gosti lizpadi električnega toka. Da pa je plin toliko dražji kot elektnika ali pre- mog, je nujno, ker na plin ni predpi- sanega regresa kot je na električni tok (okoli 70%) in maloprodajo premoga (40%). Ce bi imela tudi Plinarna po- dobno ugodnost, bi lahko konkurirala in prav tako, če bi odpadel popust, ki ga imajo sedaj gospodinjstva za elek- triko in premog. Seveda se nekateri pri- tožujejo zaradi neprijetnega vonja, M ga povzroča plin. Tako je pisala tudi »Borba« o Zajtrkovalnici na Tomšiče- vem trgu, kjer da smrdi kakor v pli- narni. Tega seveda ni kriva Plinarna, ampak koristnild. plina sami, ki niso upoštevali predlog, naj si zgradijo od- vodno strešico, k^or jo ima sosedna mesnica, kjer kljub temu, da uporab- ljajo plin, ni nobenega nepnijetnega vonja. Vsi koristniki plina pa morajo priznati, da letos plin manj smrdi ka- kor lani. To je dosegla Plinarna na predlog inž. Lovrenčiča, ki je svetoval, naj v čistUno snov primešajo apno, da tako plin manj smrdi. Taki majhni po- pravki in izpopolnila lahko mnogo ko- ristijo tin poboljšajo uporabo plina. Ob zaključku moramo priF>omniiti, da plin še ne bo tako kmalu odpravljen s sveta, saj bi sicer ne biia v načrtu pli- narna za vso Slovenijo v Velenju in tudi ne daljnovod za visoko tlačni plin iz Lendave za vso Slovenijo, o katerem sodijo strokovnjaki, da ibo stal manj kot, če bi zgradili tri nove plinarne v Ljubljani, Mariboru in Celju. V katero smer se bo obrnil razvoj plina v Sloveniji, za sedaj še ne more- mo soditi, za Celje pa lahko rečemo, da bi majhne investicije za popravilo peči, ki je bila določena za tni leta, a traja že pet let in za ureditev napeljav, la- hko dosti pripomogle. Ce pa kasneje dobimo visokotlačni plin iz Velenja ali Lendave, pa mora biti napeljava v me- stu tako ali tako urejena, saj bo tedaj celjska plinarna samo razdeljevalec in preusmerjevalec plina iz visokotlačne- ga v uporaben plin za mesto. Tako ni pričakovati, da bi lahko pli- narno odpravuii, ker so zahteve po njej prevelike in bo potrebno letošnje večje izdatke kriti iz skupnih sredstev. ALI BO DOBILO CELJE RELEJNO RADIJSKO POSTAJO? Ker bi popravilo dotrajamih in zasta- relih naprav za ozvočenje v Celju stalo okoli 2,5 miilijona dinarjev, nova relej- na radijska postaja pa samo okoli pol- dirug milijon dinarjev, je Mestni ljud- ski odbor sklenil kupiti radijsko po- stajo, ki bii služila potrebam mestne ohčine. Ker je Celje dovolj močno kulturno in gospodarsko središče, je potreba po radijsM postaji v Celju dovolj uteme- ljena. Radijska postaja bi bila siicer priključena k programu ljubljanskega radia, vsak dan eno uro dopoldne, v času. ko ljubljanski radio ne oddaja, pa bi služila lokalnim potrebam. Od- dajala bi vesti, reportaže iz celjskih kolektivov, prenose kulturnih sporedov in važnih zasedanj, objave in reklame. Ker se v večernih urah prenosi ljub- ljanskega radia v Celju in njegovi oko- lici zelo slabo čujejo, bi relejna po- staja omogočila celjskim radijskim na- ročnikom tudi boljšii sprejem iz Ljub- ljane. Oddajnik bi montirali na Golov- cii, Miklavžkem hribu, na ,ix)siopju Mestnega ljudskega odbora ali kje drugje. Za oskrbovanje in celjske pre- nose bi .potrebovali 4 ljudi, kar ne brl bilo vezano z večjiimi izdatki kot 150 tisoč din mesečno. Mestni ljudski odbor je utemeljen predlog za montiranje radijske postaje v Celju že odposlal Direkciji ljubljan- skega radia. Celjani upravičeno priča- kujejo, da bodo merodajni ugodno in z raizximevanjem predlog sprejeli, saj je že skrajni čas, da tudi Celje, kot tretje meto v Sloveniji, dobi svojo radijsko postajo. Potreba po njej je več kot pre- pričljiva. CELJANI UJELI MORSKEGA PSA Julija je taborilo šest celjskih štu- dentov na Lopudu. S seboj so imeli maske in harpune za podvodni lov. Ta- ko so si vedno nalovili rib za kosilo ali večerjo, vč.as'ih pa so ujeli tudi kaj izrednega: siivo sipo, ki je skušala z lovkami zgrabiti, kar se je dalo, ali strupeno murino, ki je podobna jegulji. Nekega dne so se kopali v Šunjskem zalivu. Eden med njimi je nenadoma zapazil precej veliko ribo. Menili so, da je murina ali tuna. S seboj so imeli seveda puške, zato so ŠH. lovit. Temna senca je plavala proti obali in lovci so jo obkolili ter se ji približali. Speh — kakor so ga klicali — je bil najbliže. V plitvini je zgrabil ribo za rep in jo vrgel na suho. Bil je mlad morski pes! Se na suhem so se nekaj časa trudili, da so ga\ uničili, kajti pasji mladič se je dolgo premetaval in kazal bele zobe. Šunjski zaliv se je nenadoma izpraz- nil. Nekaj kopalcev se je malo prestra- šilo, nekaj jih je pa prišlo gledat ne- navaden plen. Morski pes je bil »pla- vac«, kakor je trdil star ribič, to je človeku najnevarnejši. Tehtal je okoli 8 kg in je bil 140 cm dolg. Naslednji dan so ga lovci nesU v Dubrovnik in so uipali, da dobijo nagrado. Vendar je 'Ostalo samo pri upanju. :ZAKONSKA TRAGEDIJA V BIVŠEM JOZEFOVEM SAMOSTANU V Jožefovem samostanu v Celju sta v ^boto zvečer v samomorilnem na- menu pila strup zakonca, 20-letna Da- nica Petek in njen mož 28-letni Fra- njo Petek. Oba so takoj prepeljali v bolnico. Danica je v torek dopoldne v bolnici vimrla, možu pa so verjetno re- iiLi življenje. Fran jo Petek je vodovod- ni linst^ater, uslužben pri nekem celj- skem privatnem podjetju, njegova že- na Danica i>a je pravkar z odliko kon- čala babiško šolo v Ljubljani in ča- kala na skorajšnjo namestitev. Kaj je mlada človeka napotilo do usodnega dejanja, ni jasno, čuje i>a se, da baje družinske razmere. Tribuna OLE P $ E VAI^NE GA IN TURISTIČNEGA DRUŠTVA V CELJU MOSTICEK MED MARIBORSKO CE- STO IN VRUNCEVO ULICO Zadnja poplava je odnesla tudi mo- stiček, ki je vezal s pešpotjo Maribor- sko cesto in Vrunčevo ulico pri cerkvi sv. Duha. Zelja prebivalcev tega ob- močja je, da se mostiček čimprej ob- novi, saj služi številnim delavcem, ki hite vsako jutro v službe, predvsem pa delavcem in uslužbencem Tovarne emajlirane posode, ki j'im je to naj- bližja pot iz njihovih blokov do tovarne. P. L. ODSTRANITE NA ULICO STRLECE IN STARE NAPISE Po Celju je še vedno ne^kaj neestet- skih na ulico štrlečih dn pa nekaj takih napisov, ki sipadajo že zdavnaj med staro šaro. Prav bi tudi bilo, če bi mestna občina odredUa, da se morajo odstraniti stari leseni in železni za- kloni na izložbah ter da morajo biti vse izložbe urejene in zvečer raszsvet- Ijene. T. N. PLOČNIKE BO TREBA POPRAVITI Zadnje tedne dobiva Celje kar novo lice. Urejenih je bilo precej fasad, asfal- tiran je bil Trg V. kongresa, LUekova in Gubčeva ulica. Urejujejo pločnike ob Kersnikovi ulici, urejujejo Dečkovo cesto, Zidanškovo in Gledališko ulico, Trg svobode, pravkarcso zaključili dela na Trgu mučenikov in na Kocenovem trgu. Prav tako se tudi končujejo Te- harska in Delavska cesta in tako dalje. Tako živahne komunalne dejavnosti Celje ne pomni. Ob teh velikih delih pa bi radi opomnili merodajne še na popravda celjskih pločnikov, predvsem pločnika ob Mariborski cesti. Menimo, da bi z majhnimi stroški in malo do- bre volje lahko uredili tudi to. N. R. »LES« BI LAHKO MODERNIZIRAL SVOJE IZLOŽBE Ljublj;ansko podjetje »Les« ima na Trgu V. kongresa svojo poslovalnico. Izložbe pa kar nekam ne odgovarjajo — modernemu — v poslovalnici raz- stavljenem pohištvu. Ali podjetje ne bi zmoglo preurediti vsaj izložb? T. G. PSI V CELJU V zadnjem času so se psi v Celju ta- ko razmnožili, da jih je že skoraj to- liko kolikor dvonožnih prebivalcev me- sta Celja. Prav bi bilo, da se čimprej izvrši let- no cepljenje psov, ob tej prOiki pobere mestna taksa in izdajo nove znamkice. Po končanem cepljenju pa naj konjač temeljito ipolovi vse pse, ki ne bodo imeli novih znamkic. P. M. Prometne nesreče Zaradi neprevidnosti in malomarnosti se dz dneva v dan dogajajo prometne nesreče, ki terjajo velike materialne izgube ali celo smrtne žrtve. Zato bo- mo pričeli objavljati najibolj kričeče primere v svarilo neprevidnežem, ki bi jih lahko že srečala iprava mera raz- sodnosti dn zavest odgovornosti. 11. avgusta je bila ob 16.50 prometna nesreča v Slovenskih Konjicah. Voznik tovornega avtomobila S 3518 iz Novega mesta je vozil iz Celja proti Mariboru. Ko je vozil skozi Konjice, je nenadoma skočil s pločnika otrok Franc Gorin- šek, star sedem let, in priletel pod av- tomobil, ki ga je s jjrednjim blatnikom odbil, a otrok je padel pod zadnja ko- lesa. Se isto noč je podlegel v celjski bolnišndcL Nesreče je kriv otrok sam, še bolj pa starši, ki niso pazili dovolj nanj, ker je bil gluhonem in ni mogel slišati avtomobila. * 13. avgusta se je voznik tovornega avtomobila S 4894, ki je vozil iz Celja proti Levcu po Ljubljanski cesti, za- letel na železniškem prehodu v Med- logu v zapornice, ki so bile zaradi pri- hajajočega vlaka spuščene. Zaletel se je zaradi prevelike hitrosti in ker ni imel zavor v redu. Škodo na zaporni- cah in avtomobilu sodijo na 20.000 din. 14. avgusta sta se odpeljala ob 20.30 uri iz Velenja voznika tovornih avto- mobilov S 5119 in S 4739, Alojzij Rotar in Franc Grabler, oba uslužbenca Ograd iz Celja. Prvi avtomobil je vlekel dru- gega, ki ni imel niti luči niti zavor, vrh tega ga je vlek^ z verigo, kar i>o predpisih ni dovoljeno, ker bi moral imeti vlečni drog. Med 6. in 7. km na cesti Pirešica—Celje jima je privozil nasproti kolesar Andrej Baloh, ki sicer ni imel luči, a je vozil po skrajni desni strani ceste. Pri srečanju z avtomobilo- ma je bn zadet in do smrti povožen, kar vozn:iika, ki sta bila oba vinjena, niti opazila nista in sta peljala dalje. Po šestumem iskanju so ju organi našlL Kriva sta oba voznika tovornih avto- mobilov, prvi, ker ni imel predpisanega vlečnega droga in drugi, ki je bil po- IX)lnoma vinjen in je imel vozilo t po- polnoma nesposobnem stanju za vožnjo. Istega dne, 14. avgusta, ob 10. uri, se je dogodila prometna nesreča v La- škem. Voznik osebnega avtomobila S-4794, last Trgovinske zbornice, je vo- zil iz rudnika Huda jama. Kakih sto metrov pred križiščem z glavno cesto je skočil nenadoma izza drevesa tri- letni otrok Kašek Bojan iz Laškega. Voznik je otroka podrl, a razen lažje poškodbe na glavi in zlomljene roike, hujših posledic ni. Kriv je otrok sam, oziiiroma starši, ker so pustili tekati otroka okoli brez nadzorstva. * 15. avgusta ob 21.30 sta se peljala iz Konjic v Celje na motornem kolesu Franc Poček in Jurij Razboršek, oba uslužbenca tovarne »Metka« iz Celja. Pri Frankolovem jima je pripeljal na- sproti težak tovorni avtomobil, kate- rega voznik ni znan. Pri srečanju voz- nik ni zasenčil luči, tako da je sve- tloba oslepila voznika Počka, ki motorja ni mogel ustavili in je treščil v tele- fonski drog. Nesreče je kriv neznani voznik tovornega avtomobila. Poček je dobil lažje poškodbe na roki dn glavi, Razboršek pa lažji pretres možganov. Oba se zdravita v celjski bolnišnici. Skoda na motornem kolesu je okoli 20.000 din. * 16. avgusta se je ob deseti uri pre- vrnil v Drešiinji vasi med Levcem in Petrovčami voznik tovornega avtomo- bila. ki ni bil registriran in je bil v papravUu pri Avtoobnovi Celje. Voz- nik je bil uslužbenec Avtoobnove in je to »preizkusno« vožnjo v rudnik Zabu- kovica opravil na lastno pest, da bi si pripeljal domov premog, čeprav je iz- vedel, da avtomobil nima popravljenih zavor. Zaradi mokrega asfalta mu je v Drešinji vasi blokiralo zadnje kolo. Nesreča ni zahtevala smrtnih žrtev niti materialne škode * 17. avgusta ob 23. uri se je na cesti Maribor—Celje na ostrem ovinku v Smarjeti pri Celju prevrnil voznik osebnega avtomobila S-4761, last OZZ vožnje in domnevajo, da je bil voznik tudi nekoliko vinjen. Skoda na avtomo- bilu znaša okoli 120.000 din. Iz pisasme Tajništva za notranje zadeve ...in zaledja GASILSKO PRAZSOVASJE V SLIVNICI PRI CELJU Prostovoljno gasdisko društvo Sliv- nica pri Celju je pred kratkim na zelo slovesen in dostojen način počastilo svojo 25. obletnico ustanovitve društva, ki je bilo iistanovljeno 11. 8. 1929. Obletnica ustanovitve je bila zdru- žena z otvoritvijo novo dograjenega doma, kateri je sedaj lahko v ponos društvu in ostalemu prebivalstvu, de- lavcem — prostovoljcem — pa veliko priznanje, v katerem je vloženih za preko 1,5 milijona vrednctstli delovnih ur. Ze večer pred pričetkom je kazal, da bo ta jubilej ena izmed prireditev, kakršnih še v Slivnici tako rekoč ni bilo. Baklada je bila napovedana za 9. uro zvečer, a že pred tem časom se je zbralo mnogo prebivalstva in člani društva. Pričetek in otvoritev je na- znanila raketa z barvami naše troboj- nice, katero je hkrati pozdravila moč- na detonacija. Ob napovedanem času se je pričela baklada na čelu z godbo iz Šmarja. Za baklado je pred domom govoril o ustanovitvi in zgodovini dru- štva poveljnik tovariš Voga Martin kot ustanovni član. V nedeljo ob 6. uri je budnica na- znanila, da bo zelo lep dan. Ob 9. uri je bil sprejem gostov. Prvd je prispel tov. Smole Feliks, za njim pa pred- sednik okrajne gasilske zveze tov. Ko- merički Drago. Gostje so si najprv« ogledali dom dn prireditvene prostore, nato pa so se udeležili slavnostne seje v novo dograjenem domu, na kateri s« razpravljali o dosedanjem delu društva, iz česar je bilo razvidno, da je dru- štvo samo kot tako preprečevalo poža- re, a na drugi strani še bolj skrbelo za strokovno znanje in kultumo-prosvet- no usposabljanje, saj je imelo v 2S. letih 54 iger. Tečaje je opravUa veči- na članov, iz ženskega sestava pa je 6 samaritank, večina mladink, katere je vodil mladinec častnik Voga Jože, ka- terega so tega dne predlagali za odli- kovanje. Ob 14. uri p>opoldne je sirena na- znanila požar. Pri gašenju so sodelo- vala društva dz Gaber j a, Celja, Tovar- ne emajlirane ix)sode, Stor, Dramelj, Lokarij, Loke, Teharja in Šentjurja. Zatem so se zbraH na trtibuni pred domom gostje in vodUni člani društva poleg zast(^nikov občdnskega odbora dn nmožičnih organizacij. Predsednik republiške gasils)ke zve- ze tov. Spicar je dal znak in dovolje- nje za začetek parade z mimohodom, v katerem so bila naslednja društva. Prostovoljno gasilsko društvo iz Lju- bečne je bilo zastoipano z 10 člani s svo- j.im praix>rom na čelu. Društvo Gaber- je je imelo 14 članov, Celje 10 članov, Emajlirana 20 članov, Šmarje pri Jel- šah 9 članov, Prebold 9 članov. Žele- zarna Store 15 članov, od teh 6 žena, Dramlje 14 članov, Lokarje 10 članov, Loka pri Zusmu 15 članov, Teharje 18 članov, Šentjur pri Celju 16 članov, tri žene in 10 pionirjev gasilcev, kateri s» z voditeljico tov. Smoletovo želi kot najmlajši v paradi vse priznanje, in Šentvid pri Grobelnem s 15 člani, o* , teh 5 žena. Parada, v kateri je sodelovalo toldfc« društev, je žela v nastopu vse prizna- nje. Po paradi je bil novodograjeni dom odprt. Po otvoritvi je bUo veliko slavje v gozdu, kjer je imel prvo borbo z nem- ško žandarmerijo sedanji general-ma- jor Stante Peter-Skala leta 1941. KMETIJSKI TECAJ ZA UCiTELJE V ŠENTJURJU Okrajni ljudski odbor Celje je pri- pravil v Šentjurju v Kmetijski šoli kmetijski tečaj za učitelje osnovndh šol. Tečaj je trajal od 12. do 31. julija in ga je obiskovalo 21 učiteljev osnovnih šol celjskega okraja. Namen tečaja je bil usposobiti uči- telje za poučevanje gospodarskih ved na Kmetijsko nadaljevalnih šolah, ki ^do v zimskih mesecih in tudi v viš- jih razredih osnovnih šol, kjer bo z no- vim šolskim letom uveden ta nov predmet. Tečaj je v zadovoljstvo vseh učiteljev vodil tov. Horvat Izidor, pe- dagoški vodja te šole, tako da udele- ženci nismo čutOi tega kot dbremenitve v počitnicah. Prav tako so vsi predava- telja požrtvovalno in tovariško .podajali učno snov tako, da je vsak pridobil v tem kratkem času največ, kar je bilo mogoče. v. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Oživljena gradbena dejavnost V letošnjem letu se je gradbena de- ' javnost močno razmahnila. Dela na postajnem poslopju so pred zaključkom. Otvoritev nove XK>staje bo konec sep- tembra ali v začetku oktobra. Kmetijska zadruga pa bo v kratkem dogradila moderno hmeljsko sušilnico. Gledati bo treba, da bo sušilnica lahko obratovala že v tej sezoni, kajti dru- gače bodo ljudje težko posušili svoj hmelj, ki ima letos kar lepo ceno. Cena pa ni odvisna samo od pravilnega obi- ranja, temveč tudli od pravilnega su- šenja. Telovadno društvo »Partizan« je na novo okusno preuredilo svojo kino-' dvorano. Obisk kina je številen, vendar bi želeli, da bi mladino pod 17 let ob večerih ne piiščali v dvorano. — Tudi privatniki pridno grade enodružinske hišice. Te dni pričnejo z gradnjo novega šol- skega poslopja. S potrebnimi pripra- vaani so že pričeli. Upanje je, da bo nujno ipotrebna zgradba leta 1956 že služila svojemu namenu. OSKRBOVANCI DOMA ONEMOGLIH V VOJNIKU SO SLI NA OBISK Kakor kolelctivi v podjetjih, ustano- vah in zavodih organizirajo izlete v razne kraje, tako je tudi hišni odbor oskrbovancev v Domu onemoglih v Vojndku sklenil na eni izmed sej, da bodo šli oskrbovanci na izlet v druge domove. Dva avtobusa sta odpeljala 62 oskrbovancev v Dom onemoglih Jelšin- grad, kjer so jih lepo sprejeli. Pogostili so jih s kosilom, oskrbovanci iz Vojnika pa so obdarili jelšingrajske s cigareta- nii in .bonlboni. Ogledali so si tudi vse prostore in 'se med seboj pogovorili. Tudi v Poljčanah, kamor so šli od tu, so jih prisrčno sprejeli dn pogostili, kakor tudi v Slovenskih Konjicah in vsem so se oskrbovanci iz Vojnika za- hvalili z majhnimi darili. Oskrbovanci so vsem trem domovom siiLno hvaležni za prisrčen sprejem lin pričakujejo, da jim bodo skoraj vmOi obisk. Samd si pa želijo, da bi se na- slednje leto tudi odpravili na podoben izlet. S. A. Gibanje prel)iva!cev v celjski okolici v času od 10. do 17. aTgusta 1954 je bilo ro- jenih 10 dečkov in 14 deklic. Poročili so se: Cafuta Jakob, progovni delavec iz Zb, gore in Marzdovšek Ana, delavka iz Zbelovske gore; Rubin Anton, kmet iz Sv. Jerneja in Arbajter Martina, kmečka hči iz Sv. Jerneja; Kotnik Franc, kmečki sin iz Skomarja in Veranič Ma- rija, kmečka hči iz Hudinje, Vitanje; Gračner Anton, zidar iz Celja in Teržan Bernardka. poljedelka iz Golobinjeka; Jagrič Mirko, mizar- ski mojster iz Šempetra in Drobež Zofija, knji- govodkinja iz Dobrteše vasi; Smerdel Janez, šofer iz Šempetra in Golič Antonija, tkalka iz Spodnjih Roj, Šempeter; Brečko Janez, tovar- niški delavec iz Celja in Zidanšek Marija, go- spodinja iz Hotunja, Ponikva pri Grobelnem; Pregrad Peter, delavec iz, Ljubljane in Mohorko Cecelija, uslužbenka iz Ljubljane; Ramšak Fer- dinand, šofer iz Lokovine in Pajk Angela, soba- rica iz Lokovine; Fink Janez, posestnik iz Plata in Cverlin Amalija, posestnica iz Perncka, Ro- gaška Slatina. Umrli so: Dr. Volf Jurij iz Snbotice, star 6? let; Topole Amalija, prevžitkarica iz Trobendola. star« 76 let; Grosek Marija, kmetovalka iz Stojnega sela, stara 68 let; Tepeš Konrad, kmetovalec iz Ro- gatca, star 80 let; Artič Anton, upokojenec iz Trličnega, star 55 let; Tepeš Miroslav, otrok ia Dobovca, star 18 dni; Obad Jurij, prevžitkar ii Hudinje, star 79 let; M)im«l Peter, provžitkar iz Stenice, star »2 let. En dan med taborniki Okrajni odbor Zveze borcev v Cetju je organiziral v Grižah ob Savinji ta- borjenje otrok padlih partizanov. V gozdičku ob Savinji je lepa jaisa, na kateri so postavljena šotori v kroga. Na sredi tabora pa vihra na jambont državna zastava, ki je v ponos vsena tabornikom. Ce (pogledamo v enega od teh šotorov, vidimo dve postelji ia malo mizico. V šotoru vlada red. Vse je vzorno in okusno. Taborniki, otro«li padlih partizianav in popfliavljenci iz Kozjega, Planine, Vitanja, Strmecsa, Vojnika ter ostalih krajev našega okra- ja, najdejo po celodnevni dgri in kopa- nju prijeten .počitek v teh šotorih. Tabor sem obiskal v zgodnjih jutra- njih urah z namenom, da vidim njih življenje od jutra do večera. Zjutraj ofc 6. uri je zatrobn. trobentač. Naenkrat je bilo v taborišču vse živo kot na mravljišču. V hipu so boli vsi oblečeni in že kot na povelje, postrojeni. Polo- vico vrste je prevzela vzgojiteljica Do- ra, polovico pa Štefka. V Savinji so se okopali, nato pa telovadba. Ob 7. ^nii E>ozdrav zasitavi, nakar se prične delov- ni dan. Najprej so vzgojne ure in rae- na predavanja o postanku človeika, na- stanku sveta itd., pač teme, ki so na mladince najbolj zanimive. Pi> teh urah pa igrajo razne igre z žogo, streljajo v tarčo itd. Popoldne pa se kopajo in prirejaj« razne kulturne prireditve. Večkrat jih obišče godba na pihala in zabuikovški pevski zbor. Vse to je za mladino nov» in zanimivo. Ob 7. uri zvečer spuščajo zastav«, nato pa pripravljajo taborni ogenj. Oli tabornem ognju jim pripovedujejo do- godivščine iz partizanskih borb. Ne rr>o- rejo pozabiti večera, ko je med nje pri- šel zvezni poslanec tovariš Simonič in jkn ob tabornem ognju pripovedoval • narodnoosvobodilni borbi. Ekonom tov. Gombač skrbi za njiiho- ve lačne želodčke s petima obroki hra- ne na dan. Redki, so mladinci, ki so »e zredili samo za en kilogram. Vsem jo hudo, ker jim dnevi tako hitro mine- vajo in kmalu bo prišel dan, ko jih 'b* zamenjala druga izmena. Ob koncu te- dna bo dobil vsak .mladinec blago za obleko. Vsem mladincem bo ostal ta čas v nepozabnem spominu in vsi sa hvaležni Zvezii borcev, da skrbi za otroke, katerih očetje so darovali aiv- Ijenja v narodnoosvobodilni borbi. PADEC IZ DRVEČEGA TLAKA V nedeljo popoldne je padel iz osel»- nega vlaka pri Prožinski vasi oinkar- niški delavec Jože Siivka. Pri i)adc» fli je dvakrat prelomil nogo t stopalu ia dobil še druge požlcod^be. Edravi se celjski bolnišnici. Gibanje prebivalcev v Celju v časo od 10. do 17. avgusta 195i je bilo ro- jenih 22 dečkov in 25 deklic. Poročili so se: Bizjak Franc, paznik in Ungar Neža, bolniška strežnica, oba iz Celja; Očko Stanislav, klju- čavničarski pomočnik in Jurkošek Frančiška, delavka, oba iz Celja; Pungeršek Viktor, dela- vec in Volovšek Ana, bolniška strežnica, oba ii Celja; Schmidt Oskar, tehnik in Povalej Vero- nika, kemični laborant, oba iz Celja; Roje Alojzij, soboslikar in Završek Marija, gospo- dinja, oba iz Celja; Jager Stanislav, nameščenec iz Šempetra in Mirnik Ana, nameščenka ii Arje vasi. Umrli so: Jevšinek Neža, upokojenka iz Dramelj, stara 59 let; Krajnc Vilibald, cestar iz Hoč, star 40 let; Tržan Marijan, otrok iz Slivnice pri Celju, star 1 leto; Leban Frančiška, upokojenka iz Nove vasi, stara 83 let; Gorinšek Franc, otrok iz Slovenskih Konjic, star 7 let; Jelen Franc, cestni delavec iz Ločice, star 16 let; Jubej Zvonko, dijak iz Polzele, star 13 let; Emiui Emin, poljedelec iz Krušopeka, star 21 let; Go- renšek Matija, poljski delavec iz Lipe, star 47 let; Pfeifer Emil, otrok iz Polzele, star 7 let; Košutič Ivan, tovarniški delavec iz Orehovca, star 40 let; Slemeušek Kar«]« apokojaiM ia Košaice, star 81 lat. 33 >Savinjflki Teateiilt«, dne 20. arguste 1954 Stran S V Savinjski dolini se Je zaioelo___ Napad na rudnik Zabukovico 22. avgusta proti večeru smo krenili preko šentpavelskih vrhov, se spustili p dolino in za Sentlovrencem ter Se- ičami krenili proti Kamniku. Cez dan smo si izbrali mesto počitka v gostem grmovju in smrečju. Dobili smo točne podatke o položaju »Werkschutz-ko- mande«, kje so stražarji in koliko je orožja. Napad je bil dobro pripravljen in določen na večer od 23. na 24. av- gusta. Odredili smo dve grupi, ki naj bi napadali, eno manjšo za zasedo proti Žalcu, dve pa za zasedo na poti od rud- nika proti vasi Zabukovci, zadaj rud- niškega hleva. Dva ali trije pa so biV odrejeni za stražo v bližini centrale. Razpoloženje v četi je bilo izvrstno, po- sebno dobro smo se počutili mi, saj smo bili domačini in vsak kotiček nam je bil poznan. S prvim mrakom smo krenili. Prva grupa je šla preko Britnih sel, se spu- stila v bližini bivše Malusove trgovine iez cesto ter odšla po poti proti Za- bukovci tako, da je prišla do »Werk- schutz-komande« z vrha in sicer od zad- nje strani. Po isti poti je šla tudi zase- da, ki je zavzela položaj v bližini Turn- šeka. Ostali smo krenili v smeri Kurje vasi. Male grupe, ki so imele posamezne naloge, so odšle na svoja mesta. Grupa, v kateri sem bil jaz, je bila odrejena za napad v smeri separacije rudnika, mimo rudniških barak direktno na »Werk- schutz-komando«. V največji tišini in oddaljenosti pet metrov drug od drugega smo obšli Maj- ^enovo kmetijo ter krenili po poti čez Smrekarjeve travnike. Rudniške barake smo obšli desno ter se na grebenu med barakami razdelili v strelce. V največji tišini smo se korak za korakom pribli- ževali vagonom, ki so bili razmetani pred kovačnico in separacijo. Presko- čili smo mali odvodni kanal in že je vsak ležal za svojim vagonetom. Mi smo morali ostati prikriti vse do momenta, dokler prva grupa ne napade, oziroma ne vrže bombe skozi okno »Werkschutz- komande«. Prva grupa je morala ne- opazno priti od zadnje strani, ujeti stra- žarja pred kantino ali pa mu vsaj pre- prečiti beg, nato pa v največji brzini navaliti z bombami skozi okna in preko vrat zavzeti sobo, v kateri so spali »Werkschutzi« in kjer je bilo tudi oro- žje. V primeru, da bi dali Svabi ostrej- ši odpor ali pa da bi načrt izpodletel, hi jim mi krili umik ter tolkli direktno » vrata in okna stavbe. Prav prijetno je bilo ležati za temi vagoni. Topel avgustov večer je prav blagodejno vplival na vse nas, bili smo v najboljšem razpoloženju. Čeprav je bila tema, ker niso gorele vse lv£i za- radi zatemnitve, sem vendar v duhu videl vse prostore in poti pred seboj. Tam pred menoj so bile pisarne, takoj za njo preko ceste pa zadruga. Na levi je ropotala separacija, kjer se je čistil premog. Razen tega ropotanja ni bilo čuti ničesar več, le pogled mi je še zbe- žal dalje in se ustavil na Bukovici, ki Se je dvigala v nebo kot temna in vi- soka silhueta. Na tem hribu smo pre- živeli na izletih mnogo lepih dni. Ob takšnih mislih mi je mineval čas in Čisto sem pozabil na svojo dolžnost, dokler me ni iznenada prebudil iz tega razmišljanja Mirko, ki mi je predal ^lozinko«. Poziv je bil »nož«, a odgovor »niš«. Približala sva se malo bolj drujg drugemu ter izpregovorila nekaj besed. Minilo je med tem časom približno pol ^re. Ropotanju separacije se pridruži Nenadoma oster strel, s katerim se je Pomešal nekakšen vrišč. Nekaj minut za ^em je pričelo pokati iz spodnjih pro- storov »Werkschutz-komande« in tudi nekaterih oken prvega nadstropja so zasvetili streli. »Kaj vraga je to«, se Oglasi Kmet, komandir naše čete. »Si- gurno je nekdo pokvaril akcijo«, je še ^odal in takoj za tem se je oglasila komanda »ogenj — streljajte naravnost ^ okna!« stavbi »Werkschutzov« so pričele ^*9nketat% šipe, vse luči so naenkrat po- jasnile in tudi glasu ni bilo slišati več. Kjer je bila naša druga grupa, je padlo le nekaj strelov, kar smo razločili po svetlikanju, kljub temu da so »Werk- schutzi« pridno nabijali. Mi smo strelja- li približno pet minut, nato pa je na- stala kratka tišina. Z Mirkom sva opa- zila, da se je nekaj pred nama zasve- tlikalo. »Pazi — nekdo gre!« mi je rekel in že je poklical »nož«. Ker se ni nihče odzval, je poklical še enkrat — zopet je bilo vse tiho, ali v tem se je luč za- svetila prav blizu, morda dvajset do trideset korakov in Mirko je poklical ponovno, med tem pa sva že slišala, da je nekaj zašklopotalo, in že sva oba vžgala brez vsake komande. Močan glas je zadonel iz vsega grla tako močno, da me je kar streslo, prišlec je kričal, kot da ga iz kože dero. Prav nič nisva po- mišljala in že sva skočila z Mirkom » smeri vpitja. Mirko je posvetil z bate- rijo in na veliko začudenje sva zagle- dala največjega švabskega zagrizenca in ovaduha Pobeca, ki je vestno služil Svabom od prvega dneva. Mirko je hitro pobral puško, ki je ležala korak od njega, ga prevrnil na hrbet, nato pa zopet nekaj skokov in že sva bila za vagoni. Nekaj minut za tem smo bili že vsi na separaciji, pri pisarnah in ko- vačnicah, le cesta nas je še ločila od Svabov. Komandant »Werkschutzov«, po imenu Lojze, je zbežal v svoje stano- vanje in z brzostrelko od časa do časa oddal kratek rafal. Videli smo po vsem tem, da drže »Werkschutzi« svojo stav- bo dobro v rokah in da so se naši že umaknili. Kako in kaj je bilo v tre- nutku napada pri prvi grupi, si nismo mogli razložiti, zato je komandir Kmet odredil umik. Umaknili smo se po isti poti, kot smo prišli. Med potjo so ne- kateri od jeze razbili šipe na hiši za- grizenega hitlerjanca Drobeža, ki je bil pomočnik in tolmač komandantu »'Werkschutzov«. Na Britnih selah smo se zopet vsi sešli na dogovorjenem mestu. V krat- kem razgovoru smo izvedeli vse. Tova- riš Nadi, ki je vodil prvo grupo, je na- letel pred kantino na stražarja. Bil pa je premalo previden in stražar je prej opazil njega ter takoj reagiral. Oddal je strel, nato pa je zbežal v stavbo in alarmiral vse »Werkschutze«. Komaj so se približali nekaj korakov stavbi, so jih že obsuli Svabi. Takoj so tudi te- lefonirali v Žalec in Celje po pomoč, ki pa je prišla šele čez dobro uro, pri- bližno takrat, ko smo se mi pričeli po- časi umikati. Najprej je privozil po cesti motor, na katerem je bil domačin Drev Stanko, doma iz Migojnice in še nekdo. Bila sta oba žandarja v službi v Žalcu. Dobrih deset minut za njima pa je vozil kamion. Zaseda, ki je bila nad Malu- som, je bila še na svojem mestu, ker ni vedela, da se je prva grupa že umaknila, udarila je po motorju, ta pa je z ne- verjetno naglico zdrsnil v jarek ter se izmuznil in jo ucvrl nazaj po cesti. Obvestil je Svabe na kamionu, ki so šli nato peš v strelcih zelo previdno proti rudniku. Cim se je motor obrnil nazaj, se je tudi zaseda umaknila. Zde- lo se jim je čudno, zakaj ni nobenega strela več pri rudniku. Tako je torej uspel naš prvi napad na švabsko postojanko. Čeprav je bil uspeh akcije slab, smo vendar napravili veliko strahu med tamkajšnjimi hitler- janci in »Werkschutzi« in dvignili mo- ralo pri naših simpatizerjih. Bila je zaplenjena prva puška, na katero smo takoj drugi dan vrezali peterokrako zvezdo in datum 24. 8. 1941. Naslednjega dne smo se utaborili na starem mestu nad Sentpavlom, kjer smo imeli par dni prej že taborišče. Tu smo dobili vse podatke o naši akciji. Svabi so bili zelo besni, aretirali so precej rudarjev, Pobec pa je po dveh urah izdihnil. Med ljudstvom pa je ak- cija napravila velik vtis. Pridobili smo »i še več simpatizerjev. Kurirji in aktivisti v Zg. Savinjski dolini leta 1943 CELJSKE BODICE MRTVI GRAD Stoji, stoji tam beli grad, oj grad zaprtih oken, vrat. Ob njem venijo palme prave, plesišče so prerasle trave. Le še napis »Kavarna — bare nam kaže mrtve dobe čar, ko ta slovita zlata jama milijone srkala je sama. Kaj kralj Matjaž v tem gradu spi, da dneva hrup ga ne zbudi? Ne! Janez Mlinarjev počiva v tem grobu in svoj mir uživa. DOBIČEK Naš kolektiv ima dobiček. Ne bomo skrili ga v mošnjičeh! Kako naj ga porabimo, da nase ne pozabimo? Obala morska čudovita od Reke širi se prek Splita, vesela bo jadranska pot, ko nas bo v Kotor vozil brod. Kdor z nami potovati noče — res materam to ni mogoče — naj z deco bo lepo doma in šihte dela naj za dva! Ce manj nas gre, bo več denarja, ki z njim veselje se ustvarja, privošči vsak si več lahko. Nihče ni proti? Prav tako! LETEČI KROŽNIK Od Celja do Žalca je ravno polje, po njem se sprehaja eno zavber dekle. In krožniki čudni zelo jo skrbe, ko bere po cesti iz lista »TT«. Kaj neki prinaša nam krožnik leteč? Bogastvo? Napredek? Sto tisoč nesreč? Tedaj pa nad poljem zatuli, zavre in krožnik skrivnostni frči čez dekle. Od straha sesede se ubogi deklič, a kmalu uvidi — ni bati se nič! V daljave odplaval je krožnik medtem in je prizanesel zaenkrat ljudem. Od Celja do Žalca vse mirno je spet, kot prej krog osi se nam suče ta svet. TRIKOLESNI GASILSKI AVTOMOBIL Neka trgovska družba je pred kratkim izdelala nov tip gasilskega avtomobila s tremi kolesi, ki ga je mogoče upKjra- biti v tovarni in izven nje. Stroj uprav- lja en sam človek. Poleg rezervoarja za vodo ima stroj še poseben aparat za gašenje s specialno peno, gasilsike cevi, sekire, lestvice in reflektorje — vse iz- delano iz posebnega materiala. Zadaj je ploščad, na kateri stoje ostali gasilci. Avto je dolg okoli tri metre in lah^ko pripelje skozi vhodna vrata poslopij in dvoran, prav tako lahko pelje po pre- hodih med sedeži v gledališču, ali kinu. Pelje lahko s hitrostjo 15 km na uro. Ali i^e veste___ 1. v katerih državah je v pri- meri s številom prebivalstva naj- večja naklada časopisov? 2. Kdaj je nastala cirilica? 3. Koliko pitne vode bi morali dnevno popiti? 1. Največjo naklado časopisov ima Velika Britanija, kjer pride na 1000 prebivalcev 600 izvodov. 2. Cirilska abeceda je nastala na vzhodnem Bolgarskem za vla- de carja Simeona (893-927), po vzgoji na pol Grka, iz reforme slovanske pisave t. zv. glagolice, ki jo je ustvaril Konstantin, z meniškim imenom Ciril; odtod cirilica, ki se tedaj tako le po- sredno pravilno imenuje. 3. Najmanjša množina pitne vo- de, ki bi jo moral človek vsak dan užiti, je tričetrt litra. Pomanjka- nje tekočine koncentrira različne soli in prebavne snovi, ki gredo skozi telo. Ta koncentracija (zbi- ranje) pa je škodljiva in vodi k poslabšanju krvnih žil. Izdatno dovajanje vode pa razredči te strupe in preplain ter splakne ves organizem. To splakovanje je po- sebno važno, če ledvice niso v re- du ali pa v primerih visokega krvnega pritiska, v katerih na- giba kri, da teče preveč leno sko- zi ožilja. .u^. Krovec: $ potovanja na bližnji vzliod SKRBI IN TE2AVE PRED ODHODOM V SVET Več kot tri mesece so trajale priprave. Pisma, telegrami, informa- cije ... Vse te birokratske šare je bilo že itak preveč. To bi ne bUo končno tako hudo, če bi bUo potem vse v redu. Toda... Na žalost so se pri tem potovanju začele nerodnosti že doma. vPutnik« v Beogradu mora imeti čudne pojme o geografiji. Naša prekomorska ladja »Titograd« je odpeljala iz Reke, nam Slovencem pa so poslali spoiK>čilo, naj se vkrcamo v Sibeniku. Ta pot je bila neprimerno daljša, utrudljivejša in dražja. Vse popoldne in vso noč smo se vozUi, a ko smo prišli v Sibenik, tam- kajšnja Pomorska agencija ni vedela prav nič povedati o ladji. Potem se nekako odločijo in telefonično vprašajo v Reko. In ko zveste, da je ladja že v Dubrovniku, od koder odpelje »najbrž« že na- slednji dan, nervozni prebrskate vse vozne rede, da bi ob pravem času prišli tja. Poleg vsega bi morali živeti že na stroške ladje, pa morate iz svojega žepa še posebej plačevati hrano, prenočišče in vožnjo do Du- brovnika. Tovariš Grobelnik je vse račune lepo spravil in jih misli po končanem potovanju s primernimi pozdravi p>oslati »Putniku« v Beograd, Torek smo torej preživeli v nervozi in obupu, noč v nespečnosti a sredo na obalni ladji »Dalmacija«, kjer smo ugibali če je ta vožnja sjjJoh še potrebna, v strahu, da bomo našli pristanišče v Gružu prazno. »DALMACIJA — NOETOVA BARKA« Vožnja od Sibenika do Dubrovnika je bila za jezikoslovca paradiž. Babilonska jezikovna zmeda je bila tolikšna, da se je bilo težko znajti. Nemci, Angleži, Švicarji, Francozi, tudi neki Madžari, vse to je poskušalo svoje sposobnosti za' sporazumevanje. Prišlo je tudi do zelo smešnih srečanj. Govoril sem z nekim nemškim delavcem, kmalu za tem pa me ogovori potnik srednjih let. V polomljeni nemščini sva se pogovarjala kake pol ure. Bil sem vesel, da sem nemščino bolje znal od njega in mu včasih pomagal poiskati izraz v prepričanju, da je Anglež. Tedaj pa je nenadoma sobesednik zagledal lepo plažo in me opozoril nanjo: »Poglej kako lepa, lepa... kako se že pravi... Mi temu pravimo zaliv...« »Mi tudi,« sem mu odgovoril v slovenščini in oba sva prasnila v smeh. V tem sem bil tudi ob družbo. Podjeten Ljubljančan je bil ra- zočaran ker nisem bil tujec. Nekaj trenutkov za tem sem hotel vzeti kovček izpod klopi. Prosil sem slikovito pobarvano ženo z nekakimi eksotičnimi uhani s »pardon madam«. Ostalo sem »povedal« z rokami. »Dodijao mi je sa svojim kuferom,« se je namrdnila nališpana Zagrebčanka svoji sosedi. A jaz: »Oprostite, še dotaknil se ga nisem odkar tu sedite na mojem pro- storu.« Morali bi jo videti, kako se je podaljšal njen obraz. Zelo zanimiv in dolg pogovor sem imel z g. Ludvikom Linsertom. 2e po prvih stavkih sem vedel, da pripada delavskemu gibanju. Imel sem vtis, kot da govorim z našim sindikalnim funkcionarjem. BO. je to eden izmed vodilnih mož zapadno nemške delavske strokovne organi- zacije. Ta pogovor bom objavil posebej, ker je bil zelo zanimiv in vreden podrobnejše objave. NATAKARSKI »INTERMEZZO« Split. Več kot uro časa smo imeli. Trije smo se zglasili v »Narodni kafani«, popili kavo in pojedli vsak po dva rogljička. Ko je bilo treba plačati, nas je natakar ogoljufal za rogljiček. Sicer je samo 10 din, toda kako je nesramno trdU, da jih je bilo sedem, tega ni mogoče popisati. Ker nismo hoteli vzbujati pozornosti, smo plačali. In sploh smo povsod opazUi sramotni lov za »bakšišem«, drobno goljufijo, navidezno pozab- ljivost in podobno. O tem, da je treba vrniti drobiž, ti ljudje, z redkimi izjemami, niti pomislijo ne. In naposled tudi o hlapčevstvu. Ce kdo misli, da je petolizništvo že popustilo, se bridko moti. Najlaže je v turističnih krajih za tiste, ki nimajo »nacionalne hrbtenice«, pa se ponižajo in zahtevajo usluge v tujem jeziku. V Sibeniku smo za hotel plačali enotno ceno za sobe, dobili pa smo najslabše, čeprav smo bili prvi prosilci in je bil hotel nezaseden. »TITOGRAD — NAŠA PLAVAJOČA DOMOVINA« V Dubrovniku so se naše skrbi razblinile. Na največji in najlepši ladji v pristanišču smo prečitali zaželeno ime. Vendar smo se tudi tu prepričali, da še nismo izven območja brezbrižnosti. S težkimi kovčki smo se potili po pristanišču, preden smo našli carinarnico. Ljudje, ki so dolžni pomagati, so bili enostavno preleni, da bi nam dali napotke, kot se spodobi. No, korektnost carinikov in ustrežljivost dubrovniške po- morske agencije nas je spravOa spet v dobro voljo in vkrcali smo se v našo motorno ladjo, ki bo mesec dni naša domovina. Ladja je zelo velika, nova, nosi okoli 40 vagonov tovora in ima udobno urejene prostore za potnike. Našli smo zelo pestro družbo, čeravno nas je komaj devet. Tu sta dve srednješolski učiteljici iz Zapadne Nemčije, avstrijski industri- jalec z ženo, zdravnik s H vara z ženo, Celjana Grobelnik in Vrečkova ter jaz. Naši soix>tniki so tudi po svoje zanimivi in upam, da bom prihodnjič lahko kaj več pisal o tem. PREKOOCEANSKA LADJA NI TRAMVAJ ... V četrtek smo se kopali na Lapadu. Slučajno sem našel čoln, ki me je potegnO. na Koločep k sorodnikom. Za kratkotrajno svidenje in na račun srečnega potovanja smo predolgo obsedeli pri črnini ter se od- peljali z otoka ravno v poslednjem trenutku. Sredi poti je odpovedal motor. Vesla v roke in horuk. Lahko si boste predstavljali kako smo napredovali, če je veslal Stajerc. Tako smo vožUi nekak i>omorski slalom in prispeli v Lapad ravno v času. ko je imela ladja oditi. Do pristanišča je bilo najmanj še 20 minut. Ves prepoten in preplašen sem se končno brez sape znašel na ladji, ko so že odvezovali debele vrvi. »E, Slovenac. Vapor nije tramvaj. Kad ti taj pobegne, nema drugi... — tako me je sprejel častnik na ladji. K sreči cariniki niso bili preveč natančni in me niso posebej postavili na glavo, kot prej druge. Sonce je eahajalo, ko so težki stroji razburkali pristaniške vode. S trinajstimi miljami na uro smo zapluli na jug. »Titograd« je z rezkimi zvoki sirene pozdravljal Dubrovnik. Povsod so nam mahali v slovo, na plažah, na starodavnih obzidjih, kjer so ravno prejšnji večer dajali »Hamleta«, z oken in obale so nam vihteli robce v pozdrav. Zmračilo se je. Luči razsvetljenega Dubrovnika so utonile v morju. Po izdatni večerji smo izinučeni prespali noč, a jutro nas je našlo v Otrantskih vratih blizu italijanske obale. Kmalu je tudi svetilnik na rtu Santa Maria izginil. BUi smo v Jonskem morju, vsenaokrog obdani s plavim morjem. Predali smo se sončnim žarkom, da bi dobili kondicijo za afriško vročino ... (Dalje prihodnjič) , OKLIC O DRUGI JAVNI PRODAJI Dne 24. avgusta 1954 bo ponovna prodaja naslednjih zarubljenih predmetov: 1. 5-tonski avtomobil »Berliet« v brezhibnem stanju: osnovna vred- nost 2,500.000 din, prometni davek 5,000.000, prodajna cena 7,500.000 din. 2. Osebni avtomobil »01ympia«, 4-sedežni, v brezhibnem stanju; osnovna vrednost 600.000 din, prometni davek 2,400.000 din, prodajna •ena je 3,000.000 din. 3. Nadalje bodo naprodaj razni stroji za brušenje in rezanje kamna: gater, rezkalni stroj, brusilni kamen in drugo v vrednosti 2,100.000 din. Pripomba: Kamion »Berliet« v brezhibnem stanju se prodaja v prvem oklicu o javni dražbL V primeru, da na dražbi ne bi nastopali ponudniki, bo izvršila prodajo komisija v skladu s 50. čl. Uredbe o prisilni izterjatvi, Uradni list 33/53. Komisija posluje stalno v sobi št. 75, LOMO Celje V času uradnih ur. Druga ponovna prodaja bo dne 24. avgusta ob 8. uri v sobi št. 75, LOMO Celje. Davčna uprava Ljudski odbor mestne občine Celje stran f »Savinjski vestnik«, dna 2t. arguffla lf§4 Telesna vzgoja Visoka zmaga KtadUarja na prvem slovensko-hrtaiskem atletskem kriteriiu T počastitcT 9-Ietniee dela je AD Kladirar priredil ▼ nedeljo, 15. argusta popoldne na sta- dionu Borisa Kidriča prvi slovensko - hrvatski atletski kriterij, na katerem so nastopili moški tekmovalci Mladosti in Dinama iz Zagreba, Ljubljane in Odreda iz Ljubljane, mariborske- ga Železničarja ter Kladivarja. Pred začetkom tekmovanja je predsednik Atletske zveze Slo- venije Bogo Premelč izročil kapetann jubilejne ekipe Stanku Lorgerjn lep pokal. Jubilantom pa so izročila darila tudi vsa nastopajoča moštva. Začetek tekmovanja so naznanile fanfare. Kljub dežju, ki je ves čas prireditve bolj ali manj padal, je bilo tekmovanje vzorno izvedeno. Pr- voplasirani so prejeli pozlačene, posrebrene im bronaste kolajne. V celotnem programu je zasluženo osvojil prvo mesto domači Kladivar, ki je nabral 114 točk. Za njim so se uvrstili: Ljubljana 82, Mladost ?7, Odred M, Dinamo iS, Železničar 48. T obsežnem programu je bil izboljšan re- publiški rekord v metu kladiva. Z rezultatoM 50.89 m ga je dosegel Celjan Peterka. V posameznih disciplinah pa so bili doseženi ■asiednji rezultati: 110 m zapreke: Cerne (O) 15.2, Kovač (K) 15.6, Puc (L) 15.7; 200 m: Osla- kovič (M) 22.5, Zupane (L) 27.8, Videtič (K) 27.8; krogla: Penko (L) 14.68, Galin (M) i4.5t, Polutnik (K) 12.75; 1500 m: Male (ŽM) 4:07,7, Kralj (K) 4:05,0, Tratnik (L) 4:05,1; višina: Cerpez (ZM) 178, Kršlak (M) 175, Urbajs (K) 175, izven konkurence je član državne repre- Eentance Marjanovič skočil 190 cm; 5000 m: Ma- rat (D) 15:21,8, Pavčič (O) 15:25,6, Spacapa* (L) 15:71,6, šesto mesto je zasedel Mlinarič (K) 16:21,4; kladivo: Peterka (K) 50.89, Dokler (D) 49.75, Lackovič (M) 46.70; 7000 m steeple: Pavčič (O) 9:50.4, Hafner (L) 10:17.0, Prelog (K) 10:22.2; 100 m: Lorger (K) 10.9, Zaje (L) 11.5, Petrovič (O) 11.6; skok ob palici: Glavač (K) 720, Rocca (M) 700, Mesarič (ZM) 700 ; 400 m: Zupančič (K) 50.8, Tomašič (D) 51.1, Djordjevič (L) 51.1; disk: Miler Janko (O) 47.85, Gole (K) 47.45, Mandič (D) 47.22; 800 m: Vipotnik (K) 1:54.1, Cular (D) 1:57,6, Mlakar (ZM) 1:58.9; daljina: Petranovič (D) 658, Požun (L) 655, Celik (K) 647; 400 m za- preke: Kopitar (K) 55.5, Miler R. (M) 56,8, Puc (L) 58.4; štafeta 4x400 m: Kladivar 7:26.8, Mla- dost 7:72.7, Ljubljana 7:72.6; štafeta 4x100 m: Kladivar 44.2, Ljubljana 44.9, Mladost 45.1; kopje: Kopitar J. (K) 58. 95, Urbič (D) 56.7», Plut (O) 54.88; troskok: Volarevič (M) 17.47, Puc (L) 12.71, Kolnik (O) 12.15. TRETJA ZMAGA ATLETINJ KLADIVARJA T ZVEZNEM TEKMOVANJU KLADIVAR - ODRED 55 : 51 Vzporedno s prvim atletskim kriterijem so ▼ ▼mesnih točkah nastopile tudi ženske tekmo- valke Kladivarja in Odreda iz Ljubljane v okviru III. kola tekmovanj zvezne atletske lige. Zmaga domačink s 55:51 točkam je bila tesna, a vsekakor zaslužena. V posameznih discipliaak bo bili doseženi •lednji rezultati: 80 m zapreke: Železnik (K) 17.0, Sima (O) 17.2, Florjan (K) 14.0, Marolt (O) 15.0; krogla: Celesnik (K) 11.72, Sima (O) 10.84, Hudobivnik (O) 10.82, Pristovšek (K) 10.75; 100 m: Stamejčič (O) 17.0, Jager (K) 17.7, Majcen (K) 17.5, Po- dobnik (O) 14.6; Tišina: Sima (O) 145, Gradi- lar (K) 140, Železnik (K) 175, Burič (O) 175; 80« m: Stamejčič (O) 27.7, Jager (K) 28.0, Slam- ■ik (K) 28.7, Podobnik (O) 70.0; disk: Celes- ■ik (K) 40.75, Hudobivnik (O) 75.45, Pristov- Sek (K) 71.10, Orehek (O) 22.82; daljina: Sta- mejčič (O) 527, Majcen (K) 527, Florjan (K) 451, Orehek (O) 477; 800 m: Kačar (O) 2:25.9, Be- lej (K) 2:26.8, Grabar (K) 2:70.1, Zadnikar (O) 5:14.2; kopje: Orehek (O) 74.07, Jezernik (K) 52.25, Pristovšek (K) 72,27, Skerjanc (O) 27.94; fitafeta 4x100 m: Kladivar 51.8, Odred 55.8. Nogomet:_ KLADIVAR I MLADOST 5:2 (4:1) Ko se je lani Kladivar pripravljal za prvi ■astop v hrvatsko-slovenski nogometni ligi, je imel v gosteh moštva Mladosti iz Zagreba im izgubil s 7:2. V pripravah na ponovni nastop ▼ isti ligi se je pripravljalna tekma ponovila, ▼endar tokrat ▼ korist domačinov s 5:2. Čeprav »e gre vzporejati lanskega in letošnjega re- sultata pred vstopom v prvenstveno tekmova- nje, je vsekakor značilno, da so se nogometaši Kladivarja za borbe s točkami zadovoljivo pri- pravili. Minula tekma je bila lepa in zanimiva. Kladivar je bil nadmočen gospodar na igrišču. Kaže, da je že kratek odmor in skupni trening ■a Gomilskem celjskim ligašem odprl boljšo pot v športnem tekmovanju. To je važnejše, ilasti zato, ker je letošnja sestava hrvatsko-slo- ▼enske lige dosti kvalitetnejša od lanske ia Kladivar se bo moral krepko spoprijeti z na- sprotniki, če bo hotel v naslednji sezoni »o- delovati v conskem tekmovanju. V minuli tekmi je bila zmaga Kladivarja ea- ■Inžena. V prijetno presenečenje je napad za- igral lepo, in kar je najvažnejše, odločno stre- ljal iz vsakega položaja. Čeprav napadalna vr- sta v drugem polčasu ni bila preveč uspešna pri golih, je vendarle pokazala večjo vigranost ia živahnost. Obramba je povsem zadovoljila, ▼ krilski vrsti pa sta najbolj ugajala Mahkovec ter mladinec Koren. Kaže, da bo tudi Leban, doslej mladinski čuvar vrat, uspešno zame- njal rutiniranega Klanjška. Za domačine so bili uspešni Dobrajc (2), M«- rinček dvakrat ter Stamejčič enkrat. MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA V CELJU ESV WACKER (Dunaj) : KLADIVAR V sklopu priprav na predstoječe tekmovanje krvaško-slovenske lige, ki je z ozirom na pred- videno reorganizacijo za bodoče sodelovanje posameznih moštev v conskih grupah izredno važno, bo moštvo Kladivarja odigralo v nedeljo, 22. avgusta ob 17. uri na Glaziji mednarodno tekmo z dokaj močnim nasprotnikom iz Avstrije. Gostje so železničarji in bodo dan prej gosto- vali v Ljubljani. So člani II. avstrijske lige in •e nahajajo trenutno na četrtem mestu. Moštvo Kladivarja je na logorovanju v Gomilskem in upamo, da bo dobro zaigralo. Torej se obeta lepa športna borba nasprotnikov, ki bosta ho- tela doseči čim boljši rezultat. V predtekmi igrajo ob 14,45 pionirji Rudarja Iz Trbovelj in Kladivarja. ob 15,70 pa moštvo 2SD Celje in Kl«divarja-B. Nadalje gostuje v sredo, 25. avgnsta v Celju član I. zvezne lige Lokomotiva iz Zagreba. Tekma bo prav tako ob 17. uri • predtekmo •b 15,70. DRUŠTVO »PARTIZAN« KONJICE JE NA PLAVALNIH TEKMAH V ROGAŠKI SLATINI ZASLUŽENO ZMAGALO Plavalne tekme za prvenstvo celjskega okraja Partizanskih društev so bile 15. t. m. v Rogaški Slatini ob udeležbi društev Slov. Konjice, Celje- mesto. Gaber je. Laško, Rimske Toplice in Šentjur. Pogrešali smo plavalce iz Savinjske doline, kjer imajo dober plavalni kader in se iz nerazumlji- vih vzrokov tekem niso udeležili. Skupaj je tekmovalo 100 plavalcev. Najštevilnejše je bilo zastopano društvo Konjice, ki je odneslo za- služeno zmago in priborilo tudi dva pokala za moško in žensko ekipo. V plavanja so dosegle Konjice I. mesto s 94 točkami, II. mesto Celje-mesto s 54 točkami, III. mesto Gaberje z 11 točkami. Pri pionirjih ■a 77 m prsno je zasedel I. mesto Zabukovec Miha, Konjice, v času 27,8, na 77 m prosto Zaje Drago, Celje-mesto, v času 0:22,5. V pionirski štafeti 3 X 77 m prosto je doseglo I. mesto Celje- mesto v času 1:20,5, II. mesto Konjice 1:27,8 in III. mesto Gaberje 1:27,4. Mladinci 100 m prsno: 1. Goršič Edo, Celje- mesto, 1:74,2; 2. Rihteršič Rafko, Konjice, 1:41,9. Mladinci 100 m prosto: 1, Goršič Edo, Celje- mesto, 1:19,8; 2. Sporer Tone, Konjice, 1:20,1. Mladinci 66 m hrbtno: 1. Goršič Edo, Celje- mesto, 0:58,4; 2. Kramar Rudi, Konjice, 1:11. Mladinska štafeta 3 X 100 m prosto: 1. Celje- mesto 4:16,6; 2. Konjice 5:01,2. Člani 100 m prosto: 1. Ogrinc Stane, Rimske Toplice 1:10,2; 2. Florjane Franjo, Gaberje, 1:26. Člani 100 m prsno: 1. Kužnik Stane, Laško, 1:41,8; 2. Jerman Vlado, Konjice, 1:42,6. Člani 66 m hrbtno: 1. Ogrinc Stane, Rimske Toplice, 0:58,8; 2. Hus Branko, Celje-mesto, 1:10,5. Člani štafeta 3 X 100 m prosto: 1. Konjice 5,09. Pionirke 33 m prosto: 1. Cerič Ida, Konjice. 0:77,2; 2. Sern Ančka, Celje-mesto, 0:76,4. Prsno 33 m: 1. Krajnc Breda, Konjice, 0:29,6; 2. Re- bernak Štefanija, Konjice, 0:33,9. Pionirke štafeta 3 X 33 m: 1. Konjice 1:10,2; 2. Šentjur 2:12. Mladinke 66 m prosto: 1. Jazbec Anica, Celje- mesto, 1:12,1; 2. Pipan Sonja, Celje-mesto, 1:14,6. Mladinke 66 m prsno: 1. Segala Melita, Celje- mesto, 1:29,3; 2. Anderluh Slava, Celje-mesto 1:14,8. Članice 66 m prosto: 1. Vrstovšek Marjana, Konjice, 1:14; 2. Ščuka Ljubica, Gaberje, 1:27,6. Članice 66 m prsno: 1. Vrstovšek Marjana, Konjice, 1:11; 2. Sčeka Ljubica, Gaberje, 1:22,7 Članice štafeta 3 X 66 m prosto: 1. Konjice 4:45,4. Skoki v vodo — mladinci: 1. Jan Jure, Celje- mesto, 18,1 točk; 2. Trbovc Stanko, Laško, 15,2; člani — 1. Vončina Bojan, Konjice, 25,3 točk; 2. Veber Tine, Gaberje, 24,8 točk; mladinke — 1. Jazber Anica, Celje-mesto, 22,5 točk; 2. Me- liva Magda, Konjice, 10,42 točk. G. T. Rokometni klub ŽSD Celje sklicuje za ne- deljo, dne 22. t. m. ob 9. uri v Rdečem kotičku Ba železniški postaji IZREDNI OBČNI ZBOR Razpravljali bomo o nadaljnjih možnostih ob- stoja kluba in razvoja rokometa v Celju sploh. Vabimo vse člane kluba in simpatizerje roko- meta. da se izrednega občnega zbora polno- številno udeleže. »CELJSKI GROFJE« NA SMAR- SKEM ODRU V zadnjem času so Smarčani naštu- dirali Kreftove »Celjske grofe«. Dra- ma je pod spretnim vodstvom režiser- ja Avgusta Anderluha prav lepo usipela. Za lažje razumevanje igre in dobe, v kateri so našim prednikom go- spodarili mogočni Celjani, je tov. prof. Rom bovedal nekaj uvodnih besed. Kljub skromnim sredstvom, s kate- rimi razpolagajo naše podeželske gle- dališke družine, je ibdla inscenacija prav dobra. Z upriizoritvijo so Smarčand doka- zali, da imajo mnogo smisla za lepo igro in želimo, da tudi t bodoče gojijo to letK) umetnost. R. D. OPOZORILO Za časa proslave na Ostrožnem se bo aporaba vode mnogokrat povečala. Zato opozarjamo po- trošnike vode, da takoj odstranijo defekte na hišnih instalacijah, ker ima naša kontrola nalog defektne instalacije zapreti vse dotlej, dokler ■e bodo popravljea«. Pliuarua-Todovod, Celje Nakaj pojasnil k sklepanju stanovanjsklb pogodb, tarifi in prevzemu hiš v družbeno upravljanje v Bveri i uredb« • apravljanja atauovaajskik kii (Ur. list FLRJ št. 29-54 od 14. 7. 1954) c ve- ljavnostjo izvajanja • 1. 8. 1954 to nastale bi- stvene spremembe, k katerim je potreba« aekaj važnejših pojasnil. 1. Sklepanje staaovaiijtkik pog^b Stanovanjske pogodbe sklepajo ▼ kišak draž- benega upravljanja hišni sveti po navodilih stanovanjske uprave, v hišah, ki niso vključene v družbeno upravljanje, pa hišni lastniki sami. Vse stanovanjske pogodbe morajo biti registri- rane pri stanovanjski upravi. Na območju LO MO Celje je aedopustao skle- panje stanovanjskih pogodb z najemniki ia so- stanovalci, ki nimajo stalnega bivališča ali za poslitve, kakor tudi s tistimi, ki se ne morejo izkazati z veljavno odločbo stanovanjskega or- gana o pravici do stanovanja. Dalje je ae- dopustno sklepanje stanovanjskih pogodb za družinska stanovanja z osebami, ki žive ▼ ae- dovoljenem razmerju (divjem zakonu). Z na- jemniki, ki stanujejo v hišniških stanovanjih, se sklepajo samo začasne stanovanjske pogodbe, medtem ko se za hišniška stanovanja, kjer sta- nuje hišnik, stanovanjske pogodbe ne sklepajo, ker ie s hišniki sklepajo le delovne pogube. Prav tako se sklepajo začasne stanovanjske po- godbe za stanovanja, ki niso zadostno zasedeaa oziroma neracionalno izkoriščena. Z delavci in uslužbenci, ki stanujejo v hišah, ki pridejo v družbeno upravljanje in so jih zgradile gospodarske organizacije, ustanove ali uradi, se sklepajo samo začasne pogodbe, če ti delavci ali uslužbenci niso več v delovnem raz- merju, ki je prenehalo po njihovi krivdi ali volji. Z najemniki ia sostanovalci, ki stanujej« v stanovanjih, ki so jim pravomočno odpovedana oziroma odvzeta, se sklepajo samo začasne sta- novanjske pogodbe. Stanovanjske pogodbe sklepajo za stanovanja v hišah zasebnih lastnikov, ne glede na to, če so vključene v stanovanjsko skupnost ali ae, lastniki sami oziroma hišni sveti, na podlagi predhodne odločbe stanovanjske nprave. Z lastniki hiš, ki pridejo v družbeno uprav- ljanje,^ se stanovanjske pogodbe ne sklepajo, temveč se jim določi le višina najemnine. ^^Končni rok za sklepanje pogodb je 31. avgast 2. Stanovanjska tarifa Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je »pre- menil stanovanjsko tarifo na območja LO MO Celje, ki je bila določena v Odloka LO MO Celje, tako da znaša najemnina za točko na 1 kvadratni meter stanovanjske površine, raz- deljeno po conah, kakor sledi: CONA A din 0,34 (ožji mestni predeli med Savinjo in južno železnico, savinjsko železnico, črto, ki veže savinjsko železnico in Savinjo ob veterinarski bolnici zahodno cd Rakunove hiše aa Ljubljanski cesti). CONA B din 0,30 (mestni predeli preko meja tone A, ožje predmestje, Lava, Nova vas. Dolgo polje, Gaberje, Zavodna, Jožefov hrib. Breg, Loznica, delno Miklavški hrib do vključno št. 10, Partizanska cesta do hišne štev. 8, del Spodnjih Lise in del Spodnje Hudinje ob Mariborski eesti vključno hiša Brenkovič). CONA C din 0,25 (Ostrožno, Babno, Lopata, Medlog, Spodnja in Zgornja Hudinja, Trnovlje, Lokrovec, Dobrova, Cret, Zvodno, Zagrad, Pe- čovnik, Polule, Košnica, Tremerje in ostali deli Miklavškega hriba od hišne štev. 11, Lise ia Partizanske ceste od hišne štev. 8 dalje). Po dodatnem spremenjenem točkovanju se po- vršina sob nad 30 kvadratnih metrov in hodni- kov nad 20 kvadratnih metrov pri določevanja stanovanjske najemnine ne upošteva. Prav tako se zmanjša za 5 točk pri skupnem števila točk stanovanje, ki nima pritiklin. Višje se pa točku- jejo kopalnice s pečjo, kadjo in prho od 5 na 6 točk. Kopalnice s pečjo, kadjo in amivalnikom od 6 na 8 točk. Bogato opremljene kopalnice pa od 8 na 12 točk. S to spremembo je odpravljeno nesorazmerje med boljšimi in slabšimi stano- vanji, in sicer v korist slabših stanovanj. Te popravke izvršijo hišni »veti aziroma staao- vanjska oprava. Razdelitev aajemnia aa aklade V amortizacijski sklad 40% V sklad za hišno aprav* 50% T sklad s« vsdrževaaj« kii« 70% Pred razdelitvijo aajemaia v aavedea« »kl«4« •e mora plačati: hišnema lastaika 10% od aa^ jemuin z« stanovanja ia 5% od aajmenin a« poslovne prostore. Poravnati je bančne obvezno- sti ▼ zvezi a posojilom, ki je bilo aajeto in aporabljeno ca obnovitev, vzdrževanje ia »ida- nje hiše. V sklad la novogradnjo stanovanjskih hiš LO MO Celje se odvaja od aajemnia po- slovnih prostorov 50%. Poleg tega se odvede v sklad še 10% iz amortizacijskega sklada, ia t« do vsakega 10. v mesecu. Plačati je potrebno pri Mestni hranilnici Celje na tekoči račaa št. 620-T-705-6602-7. Lastniki hiš, ki niso vkljnčeae v stanovanjsko sknpnost, črpajo še nadalje raz- položljiva sredstva dosedanjega sklada za vzdr- ževanje hiš, dokler ne bo povsem izčrpaa. Zasebne kiše se vkljacijo v staaovanjsk« skapaost p« pravomočni apravai odločbi LO 11% Celje. Hišai svet sknpno s stanovanjsko nprav% prevzame hišo v apravljanje šele na podlagi t« •dločbe • primopr<^ajnira zapisnikom. Prekrški s« kaznujejo a upravno kaznij« 2000 din. O dolžnostih in pravicah družbenega nprav. Ijanja najemnikov, hišnih svetov in stanovanj, ske skupnosti bomo obravnavali in pojasnjevali na za to sklicanih sestankih. Stanovanjska uprava bo akapno z LO 11% Celje izdala posebno številko Biltena, v kate. rem bo objavljena .zbirka vseh veljavnih pre4. pisov o apravljanju stanovanjskih hiš. Vsa potrebna aavodila in pojasnila daje ata^ novanjska aprava, Celje, Zidanškova 18-1, ««bit št*T. M. DnbroTnIk, naše vodilno letovišče Najprej moram popraviti tiskar- skega škrata, ki je malo spremenil smisel mojega zadnjega članka »Od Raba do Dubrovnika*. Uvodoma je tiskarski škrat zapisal, da je Rab poceni, čeprav bi se po rokopisu moralo glasiti, »da ni Rab poceni, razen če ne stanujete v Do7nu že- lezarne Store.* S tem popravljamo krivico, ki jo je škrat mimogrede povzročil Domu Železarne Štore. Besedica »je* namesto »ni* je bila kriva, da je bralec zaključil, da je ta dom drag, kar pa ni res, ker je v resnici ravno nasprotno. To sem tudi hotel poudariti, seveda če se ne bi pri tem vmešaval tiskarski škrat, ki je smisel stavka popolno- ma spremenil. V lepo jutro prve dni avgusta je ladja »Aleksa Santič* pristala ob pomolu Du- brovniškega pristanišča Gruž. Razoča- rani so pogledovali tujci po pristanišču, saj so si pristanišče v Dubrovniku po prospektih vse drugače predtstavljaifi. Eden, izmed njih, ki je že bil v Du- brovniku, jim je dejal: »Gruž je sicer Dubrovnik, Dubrovnik pa ni nikoli.* * * * Naše vodilno obmorsko letovišče Du- brovnik je razvlečeno mesto, število njegovega prebivalstva pa odgovarja številu prebivalcev Celja. Ko stopiš z ladje, se znajdeš v živahnem transport- no-osebnem pristanišču, katerega ob- močje se imenuje Gruž. Če se popeljei s cestno železnico, ki je bila zgrajena leta 1910, proti vzhodu, prideš v precej višji predel parkov, nazvan Boninovo, dalje pred samim obzidjem s te strani starega Dubrovnika pa je mestno ob- močje Pile fin na drugi strani starega Dubrovnika, ki ga obdaja 2 km dolgo, vzdrževano obzUdje, katerega večina gostov obhodi proti vstopnini dvajset dinarjev, pa se nahaja novejša mestna četrt Ploče z istoimenskim kopališčem ter modernimi hoteli z vodilnim Excel- siorjem*. Pozabiti ne smemo še pol- otoka Lapada z divnimi hoteli in naj- večjim kopališčem Sumartin. Deli Du- brovnika so torej: Gruž, Boninovo, Pile, stari Dubrovnik v obzidju, Ploče ter nasproti Gruža polotok Lapad. Približno kilometer od obale pa leži prelep oto- ček Lokrum. Življenje in sezona v Dubrovniku ste v polnem razmahu. Vsi hoteli in večinu privatnih sob so zasedeni. Cene so zelo„ zelo različne in se sučejo od 1.650 di- narjev navzdol, kolikor veljajo v naj- luksuznejših hotelih, kakor sta »Ezcel- sior* in »Splendid*, ki sta res prekras- no urejena. Taka cena in tudi cene v ostalih hotelih za nas z redkimi izje- mami res niso dosegljive, tujcem pa se ne zde pretirane in so s temi cenami ob komfortu in hrani, ki jo imajo, prav zadovoljni. Dejal sem že, da takih cen mi navadni zemljani ne zmoremo, ven- dar pa se da tudi v Dubrovniku soraz- merno poceni in lepo preživeti letni do- pust. Evo nasveta. Cista postelj v pri- vatni hiši stane 150 dinarjev, zajtrk v mlekarni 30 din, kosilo v mestnih re- stavracijah in gostilnah od 120 do 150 dinarjev in večerja istotam okoli 10% dinarjev. Torej skupno 430 dinarjev.. Ce ste pa malo bolj skromni ter si po- magate zjutraj in zvečer s surovim ma- slom, papriko, paradižnikom, klobasa ali pašteto, pa vas stane en dan v Du- brovniku še manj, med 350 in 380 tJi- narjev. Taka je druga plat cen ob Ja- dranu, katere se nisem poslužil samo jat, temveč še tisoč in tisoč drugih do- mačih turistov. In zato so hoteli in le- tovišča, razen nekaj izjem, v celoti za- sedeni, kljub ukinitvi regresov. Le nič strahu pred visokimi cenami, tudi z ne- kaj tisočaki se da preživeti lep in pri- jeten dopust ob Jadranu, pa magari v največjem letovišču v divnem Dubrov- niku. * * * V kopališčih, promenadah, v muzejUt. in po parkih je vse živo. Mlado in star^^ lepo in grdo in govorjenje v vseh je- zikih, kakor na kakem mednarodnem zborovanju. Zvečer je promenada na glavni ulici Plača polna veselih ljudi, ki se kakor reka premikajo od enega konca proti drugemu, na vrtovih hotelov, kavarn in restavracij pa se ob zvokih plesnih ansamblov vseh mogočih »žanrov*, od najbolj solidnega do najživahnejšega »samba orkestra* vrti staro in mlado ... Pa ne mislite, da vsi ti številni gostje veliko zapravljajo. Ves večer sede ob kozarcu likerja ali steklenici piva, li- monadi ali sladoledu. Buteljka vinu ali vinjena družba je zelo, zelo redek pojav. (Konec prihodnjič} IZ SODNE DVORANE Zaradi utaje davkov se je v soboto pred okrajnim sodiščem v Celju za- govarjal župnik dr. Ivam Jančič liz Šem- petra v Savinjski dolini. Z namenom, da bi se delno izognil plačilu davka, je dal državnim organom krive podatke o dohodkih. V davčni prijavi z dne 30. 1. 1953 je navedel, da je imel v letu 1952 27.900 dinarjev vseh dohodkov. Po podatkih;, ki jih je ugotovila revizija, pa je imel v navedenem letu najmanj 119.200 din dohodkov. Državno blagaj- no je oškodoval za 16.140 din. Župnik JanŠč se je pri razpravi izgovarjal, da je v davčni prijavi prijavil samo de- narne dohodke, ki jih je dobil za maše in da ni vedel, da spadajo pod obdav- čenje tudi dohodki v naturalijah, to je pšenica, vino, jabolčnik in drugo, kar je prejemal od svojcih faranov. Sicer pa pravi, da on v teh stvareh ni vodil evi- dence, ker je vse to sprejemala nje- gova kuharica. Dejstvo je, da vsi drugi župniki v okraju navajajo v davčnih prijavah višje dohodke. Tudi iz podat- kov mnenja izvedenca okrajne davč- ne uprave je razvidno, da je župnik dmel mnogo višje •^ohodke. Njegovemu zagovoru zato sodišče ni moglo verjeti. Dr. Ivan Jančič je bil zaradi dajanja kriviih ipodatkov z namenom, da bi se izognil plačilu davka, obsojen na 40.000 dinarjev, ki jih bo moral plačati po pravomočnosti sodbe. * Rebič Branko je bil na delu pri Gra- disu v Šoštanju. Tam je spoznal Cep Terezijo. Odnosi med njima so p>ostali tako tesni, da sta sklenila se poročiti. Delo v Šoštanju sta zapustila in odšla v svoj kraj nekje ob Sotli. Za poroko I)a jima je manjkalo marsikaj. Na Re- bičev premog sta šla ponoči na obisk v stanovanje Jankovičeve, lin sicer tako, da sta si z drogom napravila pot skozi zamreženo okno. Obisk sla ponovila še v naslednji noči, in to tem lažje, ker Jankovičeva stalno stanuje v Zagrebu. V obeh nočeh sta odnesla živila, perilo (in posodo. Rebiču pa so bile znane tudi razmere v Lupinjaku. Cez 14 dni po prvem vlomu, sta kmetu Martinu Bla- zini p>onoči iz hleva odpeljala kravo in jo spravila na dom Cepove. Okradeni Blazina je naslednje jutro jKJgrešil kravo in šel po sledi. Nekaj so mu vedali še ljudje, da sta kravo gonila Rebič dn Cepova v smeri Zetal in tako se je znašel Blazina na dvorišču pri Cepovih. Tam je spraševal po znancu Rebiču. Medtem pa je krava v hlevu zamukala in kar po glasu je spoznal, da mora biti njegova. In tako se je vsa zgodba spremenila tako, da sta oba na- mesto k poroki, romala v zapor. Konec zgodbe je bil pri Okrožnem sodišču r Celju, ki je zadevo obravnavalo in pri- sodilo Rebiču 1 leto in 2 meseca stro- gega zapora, Cepovi pa, ki je r sedmem mesecu nosečno&tf, 10 mesecev tajpora. * Planine Braoiko iz Brega prt Celju je izkoristil vtinjenost svojega prijatelja Halerja. Planine je videl sikozi okno, da Haler leži vinjen na svojd. ix>steljl. Zaman ga je klical. Zaradi tega je s sUo šel v njegovo stanovanje in mu odnesel novo obleko, ki jo je Haier še plačeval na obroke. Na cesti pa ga je srečala Haler jeva žena, ki je spoznala moževo obleko. Na njeno vprašanje, kje je dobil obleko, se je izgovarjal, da mu je Haler obleko zaupal v prodajo. Da gre za tatvino, je Halerjeva lahko sklepala tudi po tem, ker so se v oble- ki nahajali razni predmeti, denar, vži- galnik, cigaretna doza in tudi Haler- jeva vojaška knjižica. Okrožno sodišče je Planinca obsodilo na 6 mesecev stro- gega zapora. Pri odmeri kazni je bUo obtežilno, da je bil Planine zaradi tat- vine že večkrat kaznovan. * 24-letni Znoj Ivan, logar pri GU Pla- nina, si je lani protipravno prilastil t državnem, njemu službeno zaupanem gozdnem revirju 2.26 m' smrekovih hlo- dov v vrednosti okrog 13.000 dinarjev. V dveh primerih je kupil tudi bukova drva in jih preprodal za škornje. Kazen 1 mesec in 10 dni zapora, ^pogojno ter na 5000 din denarne kazni. * 32-letni Ivan Lipovšek je bil poslo- vodja krojaške delavnice LOMO v La- škem. V času od 1. 7. 1952 do 31. 12. 1953 si je postopoma zase obdržal del denarnih vplačil, katere je kot poslo- vodja delavnice prejemal od strank. V navedenem obdobju si je obdržal naj- manj 101.104 din in jih zapravil. V istem času je iztrgal iz blokov računov, ka- tere je kot poslovodja delavnice izdajal strankam, kopije najmcinj 5 takih ra- čimov, glasečih se na skupno vsoto 2500 dinarjev ter jih uničil. Lipovšek je bil obsojen na 10 mesecev zapora. « 23-letni brezposelni šofer Lamut Adolf iz Smarjete pri Celju je 12. 3. letos vzel iz nezaklenjene veže kina »Union« na Titovem trgu okrog 15.000 dinarjev vredno moško dvokolo, last Zaibret Antona. Lamut je bil obsojen na 8 mesecev zapora dn na plačUo pre- moženjsko pravnega zahtevka oškodo- vancu Zabret Antonu t mesku 2350 din. i OBJAVE IN OGLASI f Svet Ea ijladsiko zdravstvo in sooiaino poJiLti;k.o Ljudskega odibora meatoo« občine Celje KaapiauJe vpc« predšoil&kih otrok t viSiauSca ju obmorsika letovanja V poštev pridejo otroci t starosti od 5. do 7. leta. Prijave sprejema Uprava počitniških kolonij Ljudskega odbora mestne občine Celje, Gregorčičeva 5, soba št, 84, do 1. septembra 1954. V otroško kolonijo v Malinskii na Ki^u bo sprejetih po 21 otrok za letovanje od 16. 9. do 6. 10. 1954 in od 7. 10. do 30. 10. 1954. V otroško kolonijo t Kranjski gori. bo sprejetih 23 otrok za letovanje od 13. 9. do 3. 10. 1954. Prijavnice in vsa pojasnila daje Uprava počitmiških kolonij Ljudskega odbora mestne občine Celje. OPOZORILO HIŠNIM UPRAVITE- LJEM IN HIŠNIM LASTNIKOM Opozarjamo vse hišne lastnike in hiš- ne upravitelje, da je v ožjem mestnem ipodročju prepovedana uporaba smetiš- nih jam. Vse smeti se morajo redno pripraviti v zaboje ter odvažati. Mestni komunalni zavod »Javne naprave« ima najstrožji nalog, da prijavi sodnčku za prekrške vse kršilce teh predpisov. — Istočasno pozivamo vse hišne lastnike in hišne upravitelje, da očistijo dvori- šča ter travo in plevel ob h^ah in pločnikih pred hišami. LOMO, Tajništvo za gospodarstvo in komunalne zadeve OBVESTILO Obveščamo vse ribiče savinjskega področja, da bo dne 5. septembra do- poldne otvoritev Lipanjske ribogojnice Celjskega ribiškega dništva v Nazarju. Popoldne bo veselica ribičev. Val pri- jatelji ribištva v^udno vabljeni! Ribiško društvo Celje OBVESTILO Mestni konianalni tavod »Javne napravei v Celju, Zidanškova alica 18, sprejme za dobo aajmanj 1 aieseca takoj na delo večje števil« delovnih moči za obcestno čiščenje trave in plev«U. Plača p« tarifne« pravilnik n. TAJENSKA SOLA ZA RAZNE STROKE I CELJE sporoča, da so popravni izpiti dne i. septembra 1954. Sprejemni izpiti bodo 8. septembra 19^.- Tpisavanj« 9., 10. in 11. septembra 1954. Upraviteljstv«. KA UČITELJIŠČU T CELJU hod« izpiti v jesenskem rokn: 1. in 2. septenibra popravni razredni in razredni izpiti za vse let- nike, 3. ia 4. septembra pismena diplomska iz- pita, i. ia 7, septembra astni diplomski izpiti^ tadi popravni. Pričetek poaka bo 10. septembra. TRGOTSKI USLUŽBENEC z daljšo prakso išče službo. Gre tudi za skladiščnika. Naslov v upravi lista. PRODAM sadovnjak v lepi visoki legi (Lisce). Naslov v upravi lista. PRODAM radio >Savica 63<. Informacije pri- Pelicon, Celje, Dečkova cesta 4. PRODAM poceni pletilni stroj št. 10, znamke >Styria<. Fišbaher Zofija, Vrbje, Žalec. PRODAM radio, omaro, komodo in mizo s stoli. Naslov v upravi lista. PRODAM planino (črn). Naslov v upravi lista. PRODAxM violino in violo. Naslov v upravi lista. PRODAM betonske cevi za vodnjak in batn» črpalko 8 cevjo. Naslov v upravi lista. PRODAM enostanovanjsko hišo zraven postaje v Celju. Vprašati Pod Kalvarijo 4. • ZAMENJAM samsko sobo s posebnim vhodov za večjo v Celju. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje za dvosobn«. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM krasno enosobno stanovanje s k»- palnico na Jožefovem hribu za dvosobno kom- fortno stanovanje v mestu ali bližini mesta- Naslov v upravi lista. ŽENSKA KOPALNA OBLEKA rdeče barve je bila najdena na kamenju desnega brepa Sa- vinje v Liscah. Naslov najditelja dobite » npravi lista. NEDELJSKA ZDRATNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 22. 8. 1954: tov. dr. Biteno Maks, Celjer Cankarjeva alica 11. KllfO . -g KINO UNION, CELJK Od 22. do 26. 8. 1954: >POSLEDNJI MOST« jugoslovansko-avstrijski film Predstave dnevno ob 18. in 20. ari, ob nedelj«^ ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 2$. do 24. 8. 1954: >SAMO NASA« - a«eriik» film Predstave dnevno ob 18,15, ob nedeljak ob 16,1'' in 18,15. LITNI KINO, CELJE liti prosra* kot v kina Doat. Predstave dnet*'' «b a«.15.