OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JULY 12, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 134
Senator Pepper naznanil kandidaturo proti Trumanu
"Uporniki" napenjajo vse sile, da bi preprečili Trumanovo nominacijo, toda je malo upanja, da bodo uspeli
FILADELFIJA, 11. julija—Senator Claude Pepper iz Floride je nocoj naznanil svojo kandidaturo proti predsedniku Trumanu, rekoč, da se podaja v boj kot predstavnik idej, katere je zastopal pokojni predsednik Roosevelt. Skupina, ki stoji za Pepper-*
jem, se je zavzela, da v zadnjem trenotku organizira opozicijo proti predsedniku in mu prepreči nominacijo pri prvem glasovanju. Ta akcija je bila podvze-ta, ko je postalo očitno, da gen. Eisenhower pod nobenim pogojem ne bi sprejel nominacije, tudi ako bi mu konvencija, ki se bo otvorila jutri, kandidaturo takorekoč ponudila na krožniku.
Pepper bo baje dobil 100 do 400 glasov
Vodja kampanje za Pepperje-vo nominacijo William Ritchie iz Nebraske, ki je poprej vodil akcijo za Eisenhowerjevo kandidaturo, je danes rekel, da bo za floridskega senatorja glasovalo od 100 do 400 delegatov.
Ampak dočim je gibanje za Eisenhowerjevo kandidat uro uživalo podporo tako od strani "liberalnega" krila v stranki, h kateremu pripada Pepper, kakor tudi skrajno desničarsko krilo, v katerem se nahajajo južni burbonski demokratje, ki so se uprli Trumanu radi njegovega programa za zajamče-nje civilnih pravic, pa ima Pepper za seboj samo "liberalne" demokrate.
Na večer pred otvoritvijo konvencije nihče ne verjame, da bo Pepper dobil nominacijo, in skrajno dvomljivo je celo, da bi se mogla preprečiti Trumanova nominacija pri prvem glasovanju.
Desno krilo utegne imeti kandidata proti Trumanu
Pozno nocoj se je pojavil še en možen kandidat proti Tru-nianu. Skupina južnih demokratov, ki črti Trumana radi njegovega programa civilnih svobod-sčin, je namreč naznanila, da se je zedinila za governerja Ben ^^neyja iz Arkansas, ampak predno bo njegova izbira urad-jo morajo potrditi vsi južni demokratje, ki so prišli na konvencijo z naročilom, da vodijo boj proti Trumanu.
Ti "rebeli" so baje pripravljeni zapustiti konvencijo, ako bo Truman dobil nominacijo, nakar bi se imela obdržavati posebna konvencija nekje na jugu, ki bi nominirala svojega lastnega kandidata za predsednika.
Truinan želi, da bi bil Douglas njegov drug
Ker se je izjalovilo gibanje 29- Eisenhowerjevo kandidatu-je poglavitna naloga redne demokratske organizacije, da ^ajde primernega druga za Tru-niana, oziroma kandidata za podpredsednika.
Na prvem mestu stoji v tem pogledu član vrhovnega zveznega sodišča William O. Douglas, za katerega so se liberalni demokratje vzporedno z Eisen-howerjem zavzemali, da bi sprejel nominacijo za predsednika. Douglas je bil slej ko prej znan kot vnet pristaš predsednika Roosevelta. Toda Douglas je ostal gluh na apele, da bi sprejel predsedniško kandidaturo in je torej zelo dvomljivo, da bi se
podal sedaj, ko regularni demokrati apelirajo nanj, da bi resig-niral svoje mesto pri vrhovnem sodišču €er postal podpredsedniški kandidat, zlasti še, ker skoro nihče ne verjame, da je Truman sposoben poraziti, gov. Deweya.
Konvencija se bo formalno otvorila jutri (danes) ob 10.30 dopoldne. Dejansko bo zborovanje prišlo v tek šele v torek.
DOMAČE VESTI
Na obisku
Na par-dnevni obisk sta prišla iz Milwaukee, Wis., Mr. in Mrs. Anton in Angela Pašler in sicer je bila Mrs. Pašler sedaj prvič v naši metropoli, dočim je bil Mr. Pašler v Cleve-landu leta 1907. Upamo, da sta se dobro zabavala ter odnesla najlepše vtise iz naše naselbine.
Koncert armadne godbe bo nocoj v Public Hallu
Slovita "Army Ground Forces" godba je včeraj dospela v Cleveland in bo danes zvečer imela v Public Hallu svoj koncert. Koncert se bo pričel ob 8.15, vrata pa bodo odprta že ob 7. uri. Vstopnine ne bo.
Koncert armadne godbe se vrši pod pokroviteljstvom cleve-landskega "Plain Dealerja" in organiziranih rezervnih korpusov.
Včeraj je armadna godba žela viharen aplavz, ko je nastopila v mestnem stadionu ob priliki baseball tekme med cleveland-skimi "Indians" in "Browns" iz
zvočnike, ako bodo vsi sedeži zavzeti.
Poglavitna točka otvoritvenega dneva bo nastop senatorja Barkleyja iz Kentuckyja, ko bo' St. Louisa.
zvečer imel govor, v katerem bo | Propagandni direktor "Plain orisal delo in program demo- Dealerja" je naznanil, da se bo
j izven Public Halla postavilo
Pozdravi
Pozdrave iz lepe Colorade pošiljajo Marie Orazem, Mr. in Mrs. Louis Zakrajšek ter sin Norbert. Marie vodi slaščičarno v Slov. nar. donju na St. Clair Ave.	I
Iz Orlando, Pla., pošiljajo pozdrave osebju Enakopravnosti in vsem prijateljem Mr. in Mrs. Vincent in ReginaBeno ter Mrs. Agnes Lovelock. Mrs. Beno in Mrs. Lovelock ste sestri. Mrs. Lovelock se je s svojim možem pred nekaj meseci preselila iz Euclida v Florido.
Mrs. Jennie Golič in hči Millie iz 19602 Shawnee Ave., pozdravljate vse prijateljice in znance iz Hudson, Wyo., kjer ima Mrs. Golič brata John Maj-diča, s katerim se nista videla že 37 let. Spotoma boste obiskale tudi Yellowstone Park in druge zanimive kraje.
Želimo vsem mnogo razvedrila in zabave na počitnicah!
kratske stranke.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
NOVI GROBOVI
JOSEPH SEKAZIN
Težke poškodbe je zadobil prošlo sredo popoldne pri delu v jeklarni National Tube Co. v Lorainu, rojak Joseph Serazin, star 62 let, stanujoč na 1709 E. 29 St. Povožen je bil od vozila, s katerim se v tovarni prevaža jeklo, in sicer tako nesrečno, da mu je bila odtrgana leva noga, desna pa zlomljena v členku. Odpeljan je bil v bolnišnico St. Joseph's, kjer je zvečer ob 9.30 uri poškodbam podlegel.
Pokojni je prišel v Lorain leta 1912 ter je bil ves čas zaposlen pri omenjenem delu. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda, št. 21 SDZ. Zapušča soprogo Rose, sina Josepha njl. in hčer Pauline v Lorainu; brata Franka v stari domovini, štiri sestre: Mrs. Millie Nuvolone v Cleve-landu, Frances Serazin v južni Ameriki ter Rose in Mary v Trstu. Pogreb se je vršil v soboto zjutraj v cerkev sv. Cirila in Metoda ter nato na pokopališče Calvary.
*
IVAN PEIBANICH
Preminil je Ivan Pribanich, stanujoč na 1376 E. 45 St. Doma je bil iz Cerovnika, selo Ogu-
MATT INTIHAR
V Mt. Sinai bolnišnici je preminil poznani Matt Intihar, star 57 let, stanujoč na 20921 Goller Ave. Pogreb oskrbuje Želetov pogrebni zavod na 458 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
*
MARY SMICIKLAS
Po daljši bolezni je preminila v petek zvečer Mary Smiciklas, stara 57 let. Stanovala je na 1216 E. 61 St. Doma je bila iz Žumberaka, odkoder je prišla v Ameriko pred 37 leti. Bila je članica društva št. 21 HBZ.
Tukaj zapušča osem otrok: Toma, Mrs. Mary Credence, Mrs. Ann Vlahovič, Mrs. Martho Stegh, Mrs. Ella Lynch, Nicka, Mrs. Angelo Lube in Mike, vnuke in tri brate: Nicka, Mike in Eli Vukobrat.
Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8.30 iz Golubovega pogrebnega zavoda na E. 47 St. in Superior Ave. v cerkev sv. Nikola na E. 36 St. in Superior Ave.
*
SGT. FRANK R. SEME
Danes je dospelo truplo Sgt.
lin na Hrvatskem, odkoder je Frank R. Seme iz 3627 E. 80
prišel v Ameriko pred 47 leti. Bil je član društva št. 22 HBZ. Tukaj zapušča soprogo Ano, sinova Petra in Johna, hčere Mrs. Mary Armbruster, Rose in redovnico Mary Dina ter vnuke. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 8.30 uri iz Golubovega pogrebnega zavoda na E. 47 St. in Superior Ave. v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9. uri ter nato na pokopališče Calvary.
V zadnje slovo
Članice krožka št. 3 Prog Slovenk so prošene, da se jutri, v torek zvečer ob osmih snidejo v Želetovem pogrebnem zavodu na 458 E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Elizabeth Kamin.
Seja direktorija
V torek zvečer ob osmih se vrši redna mesečna seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vabi se vse direktorje, da se udeleže.
St. v Cleveland za pokop. Pokojni je bil ranjen v bitki v Nemčiji ter je za posledicami poškodb umrl v bolnišnici v Angliji 19. marca 1945. K vojakom je bil vpoklican 20. marca 1943 ter je bil star 21 let, ko je umrl. Pred vpoklicom k vojakom je delal pri Cleveland Pneumatic Tool Co. Bil je član društva Mir, št. 10 SDZ.
Pokojni mladenič zapušča žalujoče starše Josepha in Mary, rojeno Zakrajšek, brate Josepha, Johna in Lawrence ter sestre: Rose, Frances, Mrs. Mary Vitkovitz, Mrs. Josephine Tomsic, Bernadette in Dorothy.
Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8.30 uri iz FerfoAatove-ga pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri ter nato na pokopališče Calvary. Pogrebni obredi z vojaškimi častmi bodo pod vodstvom St. Lawrence Post, št. 553 Catholic War Veterans in Anton Blazek Post, V. F. W.
FRANK LENCHEK
Prošli torek je nagloma umrl za srčno hibo Frank G. Lenček, star 55 let, stanujoč na 3327 Livingstone Ave. v Lorainu, O. V Ameriki se je nahajal okrog 50 let ter je služil v prvi svetovni vojni. Zapušča soprogo Mary, hčer Betty Jane -v Chicagu, 111., sestro Mrs. Mary Krinsick v Clevelandu ter sedem nečakov in nečakinj. Pogrfeb se je vršil v soboto zjutraj ob 10. uri z vojaškimi častnimi obredi v cerkev sv. Cirila in Metoda ter nato na pokopališče Calvary v Lorainu.
ELIZABETH KAMIN
Po kratki bolezni je preminila na svojem domu na 924 E. 207 St. Elizabeth Kamin, rojena Gregorič, stara 84 let. Doma je bila iz Rakeka, fara Cerknica na Notranjskem, kjer zapušča tri brate in več sorodnikov. V Ameriki je bivala 42 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Valentina, brata Joseph Gregorič, štiri pastorke: Antona, Josepha, Cecelijo in Mrs. Rose Zdovc.
Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob 1.30 uri iz Želetove-ga pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. na Highland Park pokopališče.
ANTONIJA LEUSTIK
Po dolgi in mučni bolezni je preminila na svojem domu Antonija Leustik, rojena Paynič, stara 61 let. Stanovala je na 1059 Addison Rd. Soprog Louis je umrl leta 1945. Doma je bila iz Gasparci, fara Turke brod na Kulpu, kjer zapušča sestro Josephine Lenač in več sorodnikov. V Ameriki je bivala 43 let in je bila članica društva Srca Marije staro in društva Carnio-la Hive, št. 493 TM.
Tukaj zapušča hčer Mrs. Angela Kostelic, sina Louisa, brata John Paynič, vnukinjo Lois Ann in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
VOŽNJA NA VLAKIH VSEH VZHODNIH ŽELEZNIC SE POVIŠA ZA 17%
WASIHNGTON, 9. juli-JA. — Meddržavna prometna komisija je danes 60 vzhodnim železniškim družbam dovolila, da voznine na potniških vlakih zvišajo za 1~ odstotkov. Odredba vključuje vse železnice v Ohiju, oziroma vse proge vzhodno od Missisippija in severno od reke Ohio.
V smislu izdane odredbe se bodo voznine v navadnih potniških vozovih povečale za 20 odstotkov, v spalnih in salonskih vozovih pa za 14.3 odstotka. To pomeni, da bo nova pristojbina za navadne vozove znašala 3 cente za miljo vožnje, za vozove s posebnimi ugodnostmi pa 4 cente.
Ta zvišanja veljajo za potovanja v eno smer, ampak sorazmerno bodo tudi povišane voznine za potnike, ki kupijo povratno vožnjo.
Na podlagi nove odredbe se bo potovanje v New York v navadnem vozu podražilo za $2.86, ako boste kupili listek za New York in nazaj, pa bo povišek $4.35. Obojestransko potovanje s spalnim vozom se bo podražilo za $5.08. Vožnja v Chicago v navadnem vozu bo stala $1.71 več.
Komisija, ki je pred letom dni vzhodnim železnicam dovolila 10 odstotkov povišanja, je naznanila, da so vspričo naraščajočih stroškov upravičene do novega poviška. Železnice imajo pravico, da povišanje cen uvedejo s pet dnevi predhodnega Naznanila.
Vojna spet divja v Sveti deželi
TEL AVIV, 10. julija. — Izraelske čete so danes zavzele največje letališče Palestine, Lyddo, ki se je nahajalo v rokah iraških čet.
Uradno poročilo pravi, da so Žid je zavzeli letališče Lyddo, ki se nahaja 10 milj južno-vzhodno od Teli Aviva, v nenadnem napadu.
(Letališče je služilo ameriškim in ostalim mednarodnim zračnim linijam ter se je nahajalo v posesti Arabcev, odkar so Angleži zapustili Palestino).
Ta velik uspeh izraelskih čet je sedaj odprl vrata za nada-Ijne napade proti Latrunu, ki je zadnja postojanka Arabcev do Jeruzalema.
Poročilo tudi pravi, da so egiptska letala prvič napadla sveto mesto Jeruzalem.
Vsi poskusi grofa Bernadot-ta, da se podaljša premirje, so propadli. Bernadotta je v Lake Successu, N. Y., ostro napadel izraelski predstavnik, ki je dejal, da posredovalec Z. N. opravičuje arabsko agresijo.
V obnovljeni vojni bo najbolj važna bitka — bitka za Latrun. Arabska legija je okrog mesta zbrala blizu 4,000 mož, oboroženih s težkimi topovi. Ce bo Židom uspelo zavzeti Latrun, jim bodo vrata do Jeruzalema odprta. Neki opazovalci vojaškega položaja pa celo pravijo, da bo od bitke pri Latrunu odvisna usoda Palestine.
Egiptski komunikej pravi, da je bila prestolnica Izraela, Tel Aviv, težko bombardirana.
Pavelič pošiljal na Hrvaško skupine vohunov in teroristov
Jugoslovanska proti-spijonaža je bila odlično obveščena o delu ustašev; vsi glavni teroristi so bili aretirani
BEOGRAD, 11. julija—Federativna republika Hrvaške je danes razkrila, da je bivši hrvaški "poglavnik" Ante Pavelič pošiljal v Jugoslavijo teroriste, ki so vohunili za "neko tujo silo."
(Pavelič je največji vojni zlo-*'"
činec Jugoslavije in je za časa vojne bil predsednik lutkarske "Neodvisne države Hrvaške".)
Obtožbe so bile priobčene v glasilu jugoslovanske komunistične stranke "Borba", toda ime "tuje sile" ni bilo navedeno.
V isti izdaji "Borbe" je bila priobčena tudi vest, da so še ostali mladi Jugoslovani, ki se nahajajo v Moskvi in pripravljajo za bodoče voditelje komunistične stranke, podprli maršala Tita.
faveličev notranji minister med aretiranimi
Hrvaško notranje ministrstvo je v komunikeju glede aretacije Paveličev ustašev naznanilo, da so varnostni organi po-lovili vse teroriste.
Soglasno s komunikejem je Pavelič v teku lanskega leta poslal v Jugoslavijo 19 oboroženih skupin vohunov in teroristov, ki so štele 95 oseb. Naloga teh skupin je bila, d^ pod-vzemajo teroristična dejanja in vohunijo za "neko tujo obveščevalno službo."
Med aretiranimi se nahaja bivši notranji minister Paveli-čeve "Neodvisne države Hrvaške" Vladimir Sabolič in Paveličev pomočnik Božidar Kav-ran. Kavran je prišel v Jugoslavijo potom organiziranega kanala 3. julija, toda je bil že dan po prihodu aretiran.
Jugoslovanske oblasti so vedele za vse kanale, potom katerih so ustaši prihajali v Jugoslavijo, bodisi za zračne ali ma morske. Skupine teroristov in vohunov so bile oborožene, imele pa so tudi radio prejemnike in oddajnike. Navodila so te skupine prejemale od neke organizacije, tako zvanega "Hrvaškega državnega odbora".
Iz komunikeja je razvidho, da so agenti jugoslovanske proti - špijcMiaže izvršili odlično de-
lo pri razkrivanju prihodov teroristov.
Masna obravnava proti teroristom se bo začela jutri v Zagrebu, pravi komunikej.
*
Češki komunisti bodo bolj strogi z novimi člani
PRAGA, 11. julija. — Češki komunisti so danes dobili navodila glede prošenj za pristop v komunistično stranko. Navodila so v soglasju s kritiko jugoslovanskega komunističnega vodstva s strani Kominforme glede slabe discipline v jugoslovanski stranki.
V navodilih češki presidium stranke pravi, da se mora takoj prenehati z masnim sprejemanjem novih članov v stranko in se ravnati po principu posameznih sprejemov in preiskave vsakega novega člana.
Jugoslovanski komunist Dudas pobegnil čez mejo
BUDIMPEŠTA, 11. julija. — Časopisi v Budimpešti poročajo, da je na Madžarsko pribežal Lajos Dudas, komunistični član jugoslovanskega p a r 1 a m enta. Baje je jugoslovanska policija hotela Dudasa aretirati, ker je podprl resolucijo Kominforme.
Požar na E. 39 St. pognal 300 oseb iz stanovanj
Prošli peteg zgodaj zjutraj je izbruhnil požar v skladišču U. S. Steel Supply Co. na 1394 E. 39 St., ki je napravil za $300,000 škode. Ognjegasci so se borili skozi uro in pol, da so preprečili razširjenje ognja na okoliške hiše, iz katerih je zbežalo okrog 300 stanovalcev. Plinska družba je zaprla plin v okolici, s čemur so se preprečile eksplozije, ki bi bile lahko imele katastrofalne posledice.
V Jugoslaviji so 108 odstotno izpolnili norme petletnega ekonomskega načrta
"Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
BEOGRAD, 9. julija — Jugoslovanska vlada je včeraj izjavila, da so norme petletnega načrta za prvih šest mesecev tekočega leta bile izpolnjene 106 odstotno.
Izjava vlade o izrednem uspehu pri izvedbi petletke je prišla istočasno z nepotrjenimi poročili, da je največja romunska oljna družba ukinila izvoz olja v Jugoslavijo in da je bil rečni promet med Romunijo in Jugoslavijo suspendiran.
Z izjemo albanske akcije, s katero je bil preklican trgovinski sporazum in carinska zveza z Jugoslavijo, ni nobenih dokazov, da Komnforma deluje za upostavitev ekonomskega bojkota proti Jugoslaviji.
V današnjem vladnem poročilu glede petletke je rečeno, da so norme bile izpolnjene 106 od-
stotno, dočim so lansko leto bile izpolnjene 103 odstotno. Vladni dohodki so za povprečno $277,-000,000 prekosili izdatke.
V vladnem poročilu so bile podane samo statistike v odstotkih.
Za sedaj so glavne trgovinske zveze Jugoslavije s Švico, Italijo, Švedsko in v manjši meri s Češkoslovaško in Madžarsko. Te države so glavni vir Jugoslavije za preskrbo najbolj važne opreme, ki ji je potrebna pri izvedbi petletke.
Z ozirom na kritiko Kominforme in stališče jugoslovanskih komunistov, se pojavlja nevarnost ekonomskega bojkota Jugoslavije. Jugoslovanski voditelji vztrajajo, da je Jugoslavija članica vzhodno-evropske koalicije in da ne more slediti politiki, ki bi ne slonela na tem dejstvu.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)---
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1.918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.

KAKO SO V JUGOSLAVIJI SPREJELI KRITIKO KOMINFORME?
(Spodnji članek je ■poslal iz Beograda znani liberalni časnikar Stojan Pribičevič. Priobčen pa je bil v reviji "New Republic" skupaj s serijo poročil in komentarjev v zvezi s kritiko jugoslovanskega komunističnega vodstva s strani Kominforme. Ker je tekoči spor še vedno v ospredju važnih mednarodnih dogodkov, priobčamo članek Mr. Pribičeviča v celoti. Op. ured.)
Senzacionalni spor med maršalom Titom in maršalom Stalinom se lahko pojasni samo kot zadevo nacionalnega ponosa. Komunistične doktrine malo štejejo v tej besedni bitki, Jugoslovani čutijo, da se jih je bolj užalilo kot narod kot pa stranko.
Nekatere kritike Kominforme so, upravičene: ljudstvo se je naveličalo primitivne nesposobnosti, orijentalske lenobe in balkanske grobosti uprave, ki je zrasla iz gozdov. Nihče ne želi, da se ga označa za buržuja, zato ker se je obril; končno pa je tudi sam maršal Tito rad čist. Nekateri ugovori Kominforme so izzvali smeh, kot obtožba, da so jugoslovanski komunisti proti Rusija in da so albanska, bolgarska, romunska, madžarska, češka, poljska, francoska in italijanska komunistična stranka prispevale za zmago v drugi svetovni vojni nič manj kot pa Tito.
Jugoslovanski komunisti čutijo, da so z bajoneti izvoje-vali svobodo svoje dežele brez anglo-ameriške ali pa ruske pomoči, dočim so Ana Pauker, Georgi Dimitrov, Klement Gottwald in drugi prišli v Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Češkoslovaško z Rdečo armado in po letih primerno udobnega življenja v Rusiji. Pri podpiranju tega argumenta pravijo, da so jugoslovanski partizani izgubili 10,000 borcev več kot pa jih izgubila celotna ameriška sila na celi zemeljski obli in da si ne bodo dali ukazovati od Hitlerja, Trumana ali pa Stalina, najmanj pa od Dimitrova ali pa Gottwalda.
Nekateri člani stranke so zmedeni, toda vdani Titu. Po njihovem mišljenju "Tito ve, kaj dela." Če zunanje ambasade ali pa jugoslovanski begunci pričakujejo padec Tita, bodo bridko razočarani. V loiknem nasprotstvu, v katerem je resnica postavljena na glavo, Tito je komunistično nadaljevanje jugoslovanskih narodnih junakov iz 14. do 19. stoletja. Winston Churchill je leta 1944 rekel, da je Tito držal 14 nemških elitnih divizij—to je število, katero sta proti sebi imela v Italiji ameriška Peta in angleška Osma armada. To so trdi ljudje in nameravajo ostati trdi v vojni ali pa miru.
Resolucija Komiforme proti Titu, je ogromno dvignila Titov ugled. Jugoslovani se bodo medseboj pričkali, ampak ko neka zunanja sila poskuša, da jim ukazuje, se bodo združili kot krdelo volkov. Nič ni bolj zgrešeno kot misli v ameriških uredniških člankih, da je Tito glavna Stalinova lutka. Nasprotno, njegova stranka je edina neodvisna komunistična stranka izven Sovjetske zveze.
Tito je stalno bil proti zvezi z Bolgarijo, ker so trikrat v eni generaciji Bolgari zabili Srbom nož v hrbet in bi ti—morali biti preodgojeni. Toda Rusi—tako sovjeti kot stari caris-so vedno bili bolj nakolnjeni Bolgarom na osnovi geo politične strategije v možni vojni proti Turkom. Največja napaka Zujoviča in Hebranga, izobčenih članov Titove vlade, je bila, da sta se proti Titu obrnila na Sov-jete, Bolgare in Cehe in zbudila jugoslovanski narodni čut.
Ce je to prav ali pa ne, tu vlada prepričanje, da se bodo balkanski in srednje evropski komunisti morali opravičiti Titu in jugoslovanskim kornunistom. Tudi pravijo, da Amerika ne bi smela gojiti lažnjive upe in podcenjevati nacionalistično naravo jugoslovanskega ljudstva.
Najbolj značilen stavek v odgovoru Centralnega odbora jugoslovanske komunistične stranke na resolucijo Kominforme je bil: Kako se more rabiti takšne besede "proti ljudstvu, ki je v tisoč borbah gledalo smrti v oči?"
SPANSKO LJUDSTVO SE BORI
Minilo je devet let, odkar je bila ob pomoči hitlerjevskih tankov in letal italijanskih fašistov zadušena svoboda španskega ljudstva. Vojna v Španiji 1936—39. leta je bila prvi hitlerjevski napad v Evropi. Za
Španijo je prišel fašistični vpad v Avstrijo, Češkoslovaško, Poljsko, Belgijo, Hclandsko, Francijo, Norveško, Dansko in druge države.
Okrog milijon najboljših sinov in hčera španskega ljud-
stva je junaško dalo življenje v 32 mesečnem odporu proti nem-ško-italijanski napadalnosti. Na deset tisočev borcev za demokracijo so pahnili v fašistično mučilnico. Teror Falange je zasenčil strahoto srednjeveške španske inkvizicije.
Franko je kot zvesti sluga Hitlerja in Mussolinija v drugi svetovni vojni napel vse sile, da bi pomagal svojim gospodarjem izvojevati svetovno gospostvo. I z španskih oporišč s o nemške podmornice sazledova-le in nato potapljale anglo-ameriške ladje, španski fašisti iz "modre divizije", ki se je udej-stvovala v vojni proti ZSSR, so streljali mirne sovjetske meščane, španski rudniki pa so oskrbovali Nemce z vojaškimi surovinami.
Prišel je konec vojne, a zakrknjenemu vojnemu zločincu Francu je v treh letih uspelo, da je ušel zatožni klopi mednarodnega sodišča. Branilca fašizma se nihče ne dotakne.
Decembra 1946. leta je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov sprejela sklep o Francovi Španiji. V tem sklepu je bilo poudarjeno, da je Francov režim fašističen in da je Franco med vojno nudil pomoč Hitlerju in Mussoliniju. Skupščina je priporočala, naj se Francova Španija ne pripusti k mednarodnim poslom in naj se odondot odpokličejo poslaniki in poslanci Združenih narodov.
Toda tudi ta skromni sklep je sedaj pozabljen in ga ne izvršujejo Združene države Amerike, Anglija in Francija, katerih politika "nevmešavanja" je mnogo pripomogla k vzpostavitvi fašističnega Francovega režima. Nasprotno, že po prvem sklepu Organizacije Združenih narodov so se na široko odprla vrata francosko - španske meje, sklenjena je francosko-špan-ska trgovinska pogodba in pripravlja se podobna pogodba z Anglijo. Ameriški diplomati in generali potujejo po Iberijskem polotoku. Pripravljajo se, da vključijo Francovo Španijo v zahodni vojaški blok, nudijo ji vsestransko pomoč i n dajejo subsidije. španski rablji se obo-rožujejo z ameriško vojno tehniko, da bi obračunali s svojim ljudstvom.
Špansko ljudstvo se ne bo nikdar sprijaznilo s fašističnim suženstvom. Špansko ljudstvo se požrtvovalno bori. Francova edina opora v državi je Falanga, to je združenje reakcionarnih fevdalcev in finančnih špekulantov z različnimi propadlimi izvržki.
Francova diktatura ne uživa nikake pomoči pri širokih krogih prebivalstva.
Ameriški pisatelj Ramos Olivier piše v knjigi "Politika, gospodarstvo i n ljudje sodobne Španije":
"Dva milijona in pol kmetov brez zemlje išče delo po vsej Španiji kot predmet kolonijal-nega izkoriščanja in ne kot polnopravni državljani. Dohodki znatne večine malih posestnikov komaj dosegajo zasližek poljskih delavcev".
Olivier upravičeno vprašuje: "Kako se more država, v kateri ima lOf zemljiških posestnikov 50% zemlje in kjer več kot 50^^ vaškega prebivalstva nima zemlje, nadejati, da bo ušla pred velikim socialnim polomom?"
Da bi se obdržali na oblasti, vzdržujejo falangisti ogromno vojsko in neznanski policijski aparat. V tem ko je število vojske 1942. leta znašalo 350,000 vojakov in oficirjev, se je leta 1948. po podatkih uradnega biltena, ki izhaja v Barceloni, povzpelo na 670,000, to se pravi, da se je skoraj podvojilo. Današnja Španija j e velikansko koncentracijsko taborišče, kjer z bajoneti in vešali vzdržujejo fašistični "red". Preganjajo vsako svobodno besedo, vprizar-jajo na desetine in stotine razprav proti udeležencem odpor-
niškega gibanja. Na tisoče jih streljajo brez sodbe.
Kljub strašnemu terorju se v Španiji vse bolj razplamteva odporniško gibanje — borba za svobodno demokratično Španijo.
Fašistični radio v Madridu je javil 30. aprila '1947. "V Španiji smo končali z rdečim praznikom 1. maja." Toda naslednjega dne so delavci metalurškega središča Baskonije—Bilbao proglasili prvomajsko stavko. Stavko je vodil odporniški svet. Prvomajska stavka je trajala 10 dni in se končala z zmago delavcev.
V dneh pred 1. majem 1948 je v več naseljih Baskiške pokrajine prišlo do stavk. Delavska stavka v pristaniščih Kor-vion in Bilbao je trajala nekaj dni.
Na progi Bilbao—Portugale-te so železničarji že nekaj tednov v pasivni stavki. Železniški promet se je na tej progi dvakratno zmanjšal. Stavkovno gibanje se od časa do časa pojavi tudi v Madridu, Barceloni, Va-lenciji, Sevilli in drugih španskih mestih.
Velik obseg je zavzelo tudi gibanje gverilcev v Andaluziji, Aragonu, Levantu i n Galiciji. Ko iščejo partizane, pustošijo falangisti cele kraje, sekajo gozdove, požigajo polja in izganjajo iz hiš prebivalstvo celih vasi. Toda vsi drakonski ukrepi odpovedujejo pred odporniško silo španskih rodoljubov.
Zadnje tedne se v Asturiji v okolici San Juan dela Riva_ in v pokrajini Malaga vodijo ogorčene borbe, v katerih je imela izguba žandarmerija. Med postajama Elferoi in Betansos so partizani vrgli v zrak vlak orož-
ja in streliva. Promet je bil prekinjen 48 ur. O pojačenem partizanskem delovanju javljajo tudi iz pokrajin Cordoba in Leov Granadi.
Samo v osmih mesecih 1947, s o ljudski maščevalci izvršili 694 diverzij. V zrak so metali vojaške transporte, trgali zveze, ubijali znane fašiste, zažigali skladišča streliva in jemali sovražniku hrano. Posamezne vasi so bile po več dni in tednov v rokah partizanov. Partizansko gibanje v Španiji šteje okrog 70,000 borcev. V nedavnem intervjuvu je republikanski javni delavec Carillo izjavil:
"V vseh pokrajinah so odporniški sveti, ki vodijo ljudsko gibanje proti Francu." Carillo je dodal, da bo na španskem ozemlju kmalu osnovan osrednji odporniški svet, da se vskla-dijo partizanske vojaške operacije.
V Španiji je v ilegali več demokratičnih organizacij, med njimi "Zveza svobodne inteligence", "Zveza oboroženih sil španske republike", ženske anti-fašistične organizacije, Zveza socialistične mladine in drugi. Izdajajo veliko število ilegalnih časopisov: "Mundo obrero" (Delavski svet) — osrednje glasilo Komunistične stranke, "Mladina" in "Borba" — mladinski časopisi, "Juriš" in "Partizan" — časopisi partizanskega gibanja, tedenski časopis "Republika", časopis "Domovina in vojska" itd. Demokratični tisk razkrinkuje fašistično propagando in zbira vrste borcev ljudskega odporniškega gibanja.
Špansko ljudstvo trdno veruje v svojo neizogibno zmago.
TABORIŠČE JUGOSLOVANSKIH RAZSEUENCEV V SPITTALU
Avstrijsko mestece Spittal ob Dravi leži v gornji Dravski dolini; oddaljeno je približno 40 km od Beljaka, od slovenskega narodnostnega ozemlja. Podobno je vsem ostalim avstrijskim mestom: zgneteno na majhnem prostoru z ozkimi in starinskimi ulicami, obširnim trgom v sredini, je ostalo približno tako kot je bilo pred 4000 leti. Pred Spittalom je veliko mesto barak, taborišče, ki v njem prebivajo jugoslovanske razseljene osebe, po večini Slovenci. V taborišču je 2588 beguncev iz Slovenije. Barake so zgradili že Nemci in so v njih namestili sovjetske vojne ujetnike. Taborišče Spittal je znano po tem, da je bilo za nacistične vladavine taborišče smrti sovjetskih vojnih ujetnikov. Blizu sedanjega taborišča, tik ob Dravi, je velik skupni grob sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so jih esesov-ci s stradanjem, mučenjem in znanimi uničevalnimi metodami poslali v mučeniško smrt. Angleška okupacijske oblasti na Koroškem so v taborišču Spittal naselile predvsem slovenske begunce. Majhna oddaljenost taborišča od slovenskega narodnostnega ozemlja in od jugoslovanske meje je po vsej verjetnosti vplivala na to odločitev: bližina jugoslovanske meje nudi pobeglim vojnim zločincem vso možnost delovanja, špi-joniranja in diverzantskih akcij.
Napačno bi bilo trditi, tla so vsi begunci v taborišču Spittal vojni zločinci. Dt jstvo je celo, da je vojnih zločincev med Jugoslovani v Spittalu malo. Večina prebivalcev taborišča so zapeljanci, ki so jih vojni zločinci potegnili s seboj zato, da bi lažje skrili svoje zločinsko delovanje in izdajo med okupacijo. Večina prebivalcev v Spittalu je danes kritje, španska stena, %a katero (wbcgli vojni zločinci nadaljujejo svoje izdajalsko in zločinsko delo proti lastnemu narodu.
Taborišče Spittal sem obiskal ob koncu letošnjega aprila. Kot
jugoslovanskega novinarja m e je spremljal angleški major. V pisarni taboriščne uprave, nam je po^eljhik"tat)'6rišča dodelil še taboriščnega vodiča in tolmača. Sam se nam je v spremstvu svojega pisarja, angleškega ser-žanta, pridružil, ko smo si ogle-"dovali taborišče in življenje v njem. Taboriščni vodič, bivši eksekutor iz Ljubljane Vrtač-nik, je bil sprva sila prijazen. Govoril je o življenju v taborišču in z veseljem dajal pojasnila; nenadoma pa je utihnil. Obraz se mu podaljšal. V začetku je namreč mislil, da sem dopisnik "Koroške kronike," lista, ki ga izdajajo angleške okupacijske oblasti v slovenščini. Iz razgovora Angležev in spremstva je najbrž posnel, da sem novinar iz nove Jugoslavije. Postal je sila zapet. Odgovarjal je na vprašanje z eksekutorsko birokratskim tonom. Tolniač v taborišču je pobegli ustaš, ki zna približno angleški, približ-: no nemški in približno slovenski, kar pa zadostuje potrebam I taboriščne uprave. Opazil sem, da imajo tolmači, taboriščni vodiči in vodje barak, najrazličnejše preanosti in da uživajo : vse zaupanje taboriščne uprave. Ostali taboriščniki se jih boje in govore v njihovi prisotnosti zelo previdno. Podoben način taboriščne organizacije so uvedli Nemci v svojih kon-! centracijskih taboriščih. Danes } so v Spittalu taboriščni kapi prav takšna orodja, kot so bili kapi v Daehauu. Preko njih izvaja taboriščna uprava svojo voljo in obvlada taborišče.
Razumljivo je, da je bila zaradi tega "velikodušna" izjava taboriščnega komandanta, da smem govoriti z vsakim tabo-' riščnikom, kar koli hočem, golo ncA"čevanje. Angleški major je dobro poznal funkcioniranje organizacije, ki jo je sam ustvaril; dobro je vedel, da si ne bo noben taboriščnik predrznil od-' krito govoriti vpričo dveh angleških majorjev, enega ser-žanta in dveh taboriščnih ka-' pov.
Najprej smo pogledali v tako imenovane delavnice, ki je v njih zaposlen le majhen del prebivalcev taborišča. Delavnice so v glavnem rokodelske, s primitivnim orodjem, skoraj brez vsake mehanizacije. V njih zaposleni delavci in obrtniki dobivajo za svoje delo plače, ki so celo nižje kot plače avstrijskih delavcev. Po izjavah taboriščne uprave, bi naj bili obrtniki samostojni in samostojno razpolagali s prisluženim denarjem. V resnici so samostojni obrtniki samo tisti, ki so delavnice opremili z lastnimi sredstvi. Teh je seveda zelo malo in še ti morajo plačevati velik odstotek svojega zaslužka v tako imenovano "dobrodelno pisarno" taborišča. Nepojasnjena skrivnost je, kam izginja denar iz "dobrodelne pisarne", ki jo upravlja taboriščna uprava. Taboriščniki vsekakor doslej niti prebite pare niso dobili iz te blagajne.
Ljudje; ki so nas srečavali, so se globoko priklanjali, ponižno pozdravljali taboriščne komandante in kape. Opazil sem, da je vsa vzgoja v taborišču usmerjena v to, da izbije iz ljudi zadnji občutek človeškega dostojanstva in jih napravi za pokorne sužnje svojim gospodarjem.
Imel sem vtis, da sem se srečal z našo preteklostjo, z ljudmi iz predaprilske Jugoslavije, z ljudmi, ki so pripravljeni služiti vsakomur, up ognit i hrbet pred vsakim gospodarjem.
Prebivalci taborišča, ki smo jih srečavali, so bili zelo slabo oblečeni, imeli so na sebi večinoma predelane obleke iz nemških in domobranskih uniform. Zanimal sem se za splošne živ-Ijenske pogoje. O tem sem zvedel nekoliko več. Večifta ljudi v taborišču je nezaposlena, živi v glavnem od podpore, ki jo daje IRO (International Refugee Organization — Mednarodna organizacija za begunce). Podpora je tako malenkostna, da komaj zadostuje za hrano in stanovanje v taborišču. Posebno pri družinah s številnimi otroci nastajajo zaradi tega velike denarne težave. Upoštevati je treba še, da s hrano v taborišču nikakor ni mogoče živeti. Uradno sicer znaša vrednost hrane okoli 1,500 kalorij, vendar pa vsakodnevni "menu", ki bo za marsikoga pri nas zelo poučen, pove, da od teh kalorij ni mogoče živeti. Vsi taboriščniki so na hrani v skupni kuhinji. (S klevetami o skupnih kuhinjah poskuša pri nas reakcija odvrniti kmete od pristopanja v zadruge; v Avstriji, v deželi klasične zahodne demokracije, pa so ljudje, ki so duševno sorodni z organizatorji kampanje proti skupnim kuhinjam, prisiljeni hraniti se prav v skupnih kuhinjah). Zjutraj "gosti" skupna kuhinja v Spittalu svoje odjemalce s črno kavo brez kruha, opoldne z močnikom, zvečer pa s kavo s kruhom. Angleški major, poveljnik taborišča, mi jc v.razgovoru izjavil, da ta hrana popolnoma zadostuje. Vsekakor je res, da imperialistični gospodarji ne gostijo preveč razkošno svojih hlapcev.
P o pogledu taborišča sem stavil tabbriščnemu poveljniku nekaj vprašanj, na katera je odgovarjal z običajnim: "Ne vem, ni mi zn^no." Niso mu bila znana celo mnoga dejstva, ki jih je mogoče vsak dan čita-ti v avstrijskem dnevnem časopisju. Gospod major ni vedel, da bi obstojala kakršna koli organizacija med taboriščniki, ni mu bil znan niti en primer protirepatriacijske agitacije, še celo tega ni vedel, da se mnogo ljudi v taborišču bavi s črno borzo, čeprav so jih angleška vojaška sodišča bila v nekaj primerih prisiljena obsoditi. Vedel se je kot znoj v puščavi, ki vtakne glavo v pesek, in meni, da je okoli njega zelena oaza.
Podatke o organizacijah med taboriščniki sem našel v letnem poročilu gimnazije, ki ga je bil
sestavil Marko Bajuk, in v listu "Taboriščnik", ki je izhajal z vednostjo angleških oblasti. Letno poročilo pravi, da je bil tako imenovani "Slovenski narodni odbor" z dr. Basa jem na čelu — član tega odbora je bil tudi v Ljubljani obsojeni Bi-tenc — vrhovna oblast za vse begunce in je med drugim organiziral med njimi tudi šolstvo. To je bilo natisnjeno v letnem poročilu za šolsko leto
1945—46,	ki ga je odobrila angleška taboriščna uprava. Letno poročilo gimnazije v Spitaalu
1946—47	pa piše, da je posle slovenskega tako imenovanega "narodnega odbora" prevzel slovenski "socialni odbor". Slovenski "socialni odbor" je torej s svojim vodstvom centralna organizacija. Njemu so podrejene vse ostale organizacije v taborišču Spittala. Na večkratno zahtevo so bile angleške taboriščne oblasti priseljene prepovedati javno delovanje slovenskega "socialnega odbora", ki pa je nadaljeval svoje delo pollegalno. Spremenil je prav za prav samo firmo in formalne predstavnike. Preimenoval se je v "karitativno pisarno", ki jo vodi "njegova svetlost" posebni papeški delegat dr. Jagodic Franc. "Karitativna pisarna" nudi na eni strani Vatikanu neposredno možnost dela med slovenskimi begunci, na drugi strani pa je primerno kritje zločinskega in špijonskega delovanja.
V taborišču živi 45 pobeglih duhovnikov, ki skrbe s pretirano versko vzgojo i n verskim življenjem, da se ne bi odprle oči njihovim "ovčicam". Pretiravanje verskega življenja " posebno močno vpliva na tabori-ščrfike kmečkega izvora, ki se mu vdajajo zato, da bi preglasili klic po zemlji, ki je vedno močnejši v njih, da bi prevpili v samem sebi domotožje po domačijah. V taborišču so pogosti pojavi verske histerije in blaznosti. V preteklem mesecu je, imelo "privide" pet ljudi. V svoji zamaknjenosti so "videli" Marijo, Boga in vrsto drugih svetnikov. Verska blaznost je pri teh ljudeh tako narasla, da so postali splošno nevarni. Neki moški je po svoji zamaknjenosti zblaznel, pograbil nož, planil na svojo družino in ostale stanovalce barake. Kljub temu, da so se mu podobni napadi večkrat ponavljali, so duhovniki iz-poslovali pri taboriščni upravi, da ga ni poslala v umobolnico, ampak ga kot poseben primer "svetosti" ohranila še naprej in mu omogočila, da ogroža mir svojih sostanovalcev. Kot naj-prim*ernejše organizaci jsko sredstvo za obvladanje beguncev so izbrali vojni zločinci raz-n e verske organizacije, predvsem "katoliško akcijo" in ma-rijanske kongregacije. Te verske organizacije so leglo protirepatriacijske propagande. Taboriščniki so v njih organizirani po župnijah, v katerih so prebivali v domovini. Tako imenovani slovenski "socialni odbor" preko župnijskih verskih organizacij deli tudi pomoč, ki jo dobivajo — sicer v zelo majhnem obsegu — naši begunci iz i Švice in Italije. Razumljivo je, da ta pomoč skoraj nikdar ne i doseže ljudi, ki bi jim bila po- ! trebna. Izkušeni korupcionisti prihranijo večji del poslanih paketov zase, oziroma jih razdelijo med svoje najzvestejše pod-repnike.
Ves ta organiziran aparat z vsemi sredstvi deluje proti re-patriaciji. Uporablja laži in klevete o stanju v Jugoslaviji, izrablja verska čustva, izvaja disciplinski pritisk, izkorišča ' gmotno odvisnost in težak položaj beguncev. Ko vse to ne pomaga, pa so poslužuje odkritega nasilja iii groženj. Mnogo je primerov, ko so begunce pretepli zato, ker so se bili prijavili za vrnitev v domovino. Ti primeri ostanejo dejstva kljub temu, da jih taboriščna uprava
(Dalje na 3. strani)
12. julija 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
M. Iljin:
PRIRODA IN UUDJE
(Nadaljevanje)
Letalo napada oblake
"Nekoč me je zmotil pri delu šum letala v zraku. Pogledam skozi okno in zagledam letalo, ki je plulo naravnost v oblak. Za nekaj sekund je popolnoma izginilo v oblaku, nato pa se je pojavilo na njegovem drugem koncu. Letalo je vleklo za seboj rep lahkega dima. Ko pogledam dim natančneje,, vidim, da je prah, ki ga razsipa letalo. Tedaj sem spoznal, da dela Warren z letalom svoje poskuse.
"Petkrat alicšestkrat je letelo letalo skozi oblak. Ta se je začel redčiti in je po treh, štirih minutah popolnoma izginil. Isto se je zigodilo s sosednim oblakom potem, ko je letalo večkrat preletelo skozenj. Tretji oblak je izginil prav tako kakor drugi brez slehernega sledu."
Tako piše Orville Wright, eden izmed bratov Wrightov, izumiteljev letala.
Leta 1903 sta zgradila z bratom prvo letalo. Bilo je še prav neokreten stroj, podoben ptičji kletki, ki se je s težavo odtrgal od zemlje in dvignil le za nekaj metrov.
Dvajset let pozneje je bil Orville Wright priča prve bitke nied zračno ladjo in oblaki. Zračna ladja se je morala dotlej varovati udarcev vremena. Končno pa je prišel čas, da je lahko prešla iz obrambe v napad.
Kdo pa je bil tisti Warren, ki o njem piše Orville Wright?
Waren je univerzitetni profesor v mestu Ithaca v Zedinjenih državah. Poskuse je delal skupaj s profesorjem Bancroftom.
Bancroftu in Warr'enu so dali za napad na oblake na razpolago vojaško letalo. Na to letalo sta pritrdila pripravo, ki je na-tiijala pesek z elektriko. Pesek pa je razsipal propeler.
Zadostovalo je štirideset kilogramov peska, da sta uničila oblak, ki je bil dolg nekaj kilometrov in visok pol kilometra. Ni še pretekla minuta in že je Hastala široka odprtina od vrha oblaka navzdol. V petih do desetih minutah pa je preluknjani oblak popolnoma izginil.
Pri tem je včasih v okolici letališča deževalo ali snežilo.
Tako vsaj so takrat poročali časniki.
To. je bil eden izmed prvih primerov, da so ljudje napadli oblake.
Stolp inženirjev Highta in Davisa
.Tri leta pozneje, leta 1926 so sporočili časniki neko novico prav tako iz Zedinjenih držav, IZ Los Angelesa.
Tokrat pa ni šlo za letalo, Marveč za stolp. Poročali so o yisokem stolpu, na katerem sta inženirja Hight in Davis uredi-a postajo za vplivanje na obla-0. V opazovalnici na vrhu stol-pa so bili aparati za proizvaja-JJje posebnih električnih tokov, eslovih tokov. Kadar so apara-1 delali, so bili vsi kovinski deli ^ strojnem oddelku nabiti z elektriko, če bi se s prstom pri-'ižal žeblju v steni, je že pre-
skočila iskra. Hight in Davis trdita, da so se tedaj z vseh strani zbirali oblaki nad vrhom stolpa. Barometer je padal in končno je začel rositi dež.
Pogosto se je zgodilo, da oblakov sploh nikjer ni bilo. Pognali so stroje in čez poldrugo uro se je vse nebo okoli stolpa prekrilo z oblaki.
Tako trdita Hight in Davis. Toda njuni poskusi doslej še niso preiskani in potrjeni.
Še mnogo drugih poročil je prišlo in prihaja iz raznih dežel —iz Amerike, iz Avstralije, iz Evrope. Med temi poročili so bila nekatera verjetna, nekatera pa taka, da jim ni bilo mogoče verjeti. Pojavilo se je tudi poročilo o nekem spretnem "rains-makerju" — "proizvajalcu dežja," ki je znal izbiti iz dežja obilo denarja. Z lastniki plantaž je sklenil pogodbe o dobavi dežja in dobil za vsak milimeter padle vode toliko in toliko dolarjev. Na njegovo srečo je bilo poletje v tistem letu deževno in je zaslužil lep denar brez vsakršnega truda in ne da bi izdal za dež kak vinar.
Kaj smo konec koncev že dosegli? Ali lahko že rečemo, da so se ljudje naučili obvladati oblake in izzivati dež?
Ne, stvar je zaenkrat šele v stadiju poskusov.
Dež in politika
Če se hočemo naučiti obvladati vreme, moramo izredno mnogo vedeti.
Ne zadostuje, da je človek metereolog, biti mora tudi kemik. Kadar se tvorijo oblaki v zraku, je ozračje velikanski laboratorij, v katerem se vršijo kemične spremembe. Te spremembe je treba razumeti. Že smo dobili novo panogo kemije —kemijo megle.
Ne zadostuje, da je človek kemik, biti mora tudi elektrofizik. V zraku delujejo električne sile. Kapljice v oblaku so nabite z elektriko. Kadar besni nevihta, vidimo vsi električne iskre — bliske.
Ne zadostuje, da je človek elektrofizik, biti mora tudi matematik. Treba je najti matematične formule za vse to, kar imenujemo dež, točo in nevihto.
Pa tudi to še ne zadostuje: človek mora biti tudi tehnik, da bo znal sestaviti aparate in stroje za izzivanje dežja.
Človek mora biti tudi gospodarstvenik, da bo lahko zraču-nal, koliko bo stal dež, koliko bo stal oblak, da bo odločil vprašanje, ali se splača umetno delati dež ali ne.
Človek mora biti tudi politik, da bo lahko odločal, kako naj se ureja vreme, da ne bo zaradi njega prišlo do spopadov z drugimi deželami.
Tako mnogo je treba vedeti, če se hočemo naučiti urejati vreme.
Toda znanje samo ne zadošča. Potrebni so tudi poskusi, in sicer tisoči poskusov.
Ali lahko en sam človek toliko ve in toliko napravi?
Tu ne zadostuje delo posameznikov, ampak je potrebno delo tisočev, ne zadostuje en
sam laboratorij, ampak potrebujemo več laboratorijev, ne zadostuje ena sama veda, ampak so potrebne mnoge vede.
A tudi to še ne zadostuje.
Leta 1927 je izšla knjiga o vremenu, ki jo je napisal nemški učenjak dr. Wendler. V njej beremo naslednje:
"Če bodo pustinje spremenjene v plodne zemlje, lahko to povzroči spopade in vojne, kakor vidimo pri boju za kolonije. Sprememba podnebja v enem kraju zemlje bo imela za nasledek spremembo podnebja tudi v drugih krajih. To samo v tem primeru ne bo povzročilo vojn, če se bo podnebje povsod samo zboljšalo, nikjer pa ne poslabšalo. A tudi če bi se posrečilo spremeniti podnebje znotraj vsake dežele tako, da ne bi bilo v škodo sosednim deželam, bi prišlo zaradi nasprotij med interesi znotraj dežel do zaostritve političnih sporov, ki so že tako dovolj hudi."
Wendler ni politik, ampak učenjak. A tudi on razume, kje tiči poglavitna težava. Poglavitna težava je v tem, da imajo ljudje nasprotujoče si interese.
Kako pa naj dosežemo, da bi imeli vsi skupne interese?
V ta namen je pač treba spremeniti ves ustroj človeškega sožitja.
(Dalje prihodnjič)
Živali kot zdravila
Najprej krmijo zapljunkarico z!ca Franca. Ko je angleški ser-
DRUGA IZDAJA
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
V srednjem veku so posebno radi porabljali živali za zdravljenje človeških telesnih nedo-statkov. Spomnimo se na tiste stare zdravniške priročnike, kjer govore o zdravilih: kras-tačje srce, zajčja kri, lisičja sle-zena ali vranica, medvedje obi-sti, kravjek, kri vsakovistnih ptičev, zmajevi zobje, zmajeva kri.
Poslednji izraz je pomenil ve-domčevo, vampirjevo ali premo-govo kri. Italijansko-slovenski slovar iz leta 1607 pravi zmaju: premog. Premogova ali zmajeva kri je pomenila svoj čas tem-nordečo smolo, kakršna se je nahajala v Jablanščeku pri Rži-šču in naposled: oglen, oglenje, mohorovica, gorelka, premog. Gre torej za praznoverje, po katerem naj bi bil okameneli les — otrdela kri vampirjev. Podobno so babjeverni Aleman-ci imenovali premog: kri ubitih Turkov.
Nadalje so srednjeveški občani menili, da električni stresi, izhajajoči o d električnega skata, ugodno vplivajo na potek kake bolezni, ali da o polnoči ob ščipu razrezan živ kuščar, ako ga použiješ, gotovo pomaga pri sifilisu. Žive vrtne polže so često polagali na kužne bule. Nekatera teh zdravil so bila vprav kruta. Kadar se je komu voda zaprla, so mu stavili v scalo žive kršelje ali kr-pelje, češ da bo njih gomazenje zopet pognalo seč.
Še danes uporabljamo živali za pripravljanje lekov ali se zatekamo k živečim živalim, da izpodbijamo kake nadloge.
Za drugi primer se domislite le čebel, ki neredko plantajo, kadar se kdo bori zoper trganje, skrnino.
Povod za to je dalo opazovanje, da čebelarji skoraj nikoli ne obole za revmatizmom in da so revmatiki, če so jeli čebela riti, nenadno izgubili vse težave. To zdravljenje se vrši na ta način: skrninasti človek se da pičiti nekaterim čebelam in po "vcepitvi" čebeljega strupa ozdravi. V zadnjih letih se jemlje čebelam strup in se bolniku vbrizga pod kožo ali pa se ra bijo maže, ki vsebujejo čebelji strup.
Zopet in zopet slišimo, da mu he prenašajo bolezni. Tembolj boste ostrmeli, če zveste, da v Nemčiji goje muhe, namenjene za celitev ran, ki se nerade celijo, zlasti pri sušici. Zerke zap-liunkarice služilo v tak namen.
mesom in medeno vodo v posebnem letališču in nesišču. Na meso ležejo samice svoja jajčeca. Ta se nato po vseh predpisih pobero in spravijo v hladilnik, dokler jih ni zadosti, da se morejo predelati. Jajčeca se sterilizirajo, nezarodni, jalovi zap-Ijivki izlezejo in kirurg, ki jih je zahteval, jih vloži v rano operiranemu jetičniku. Danes so na tem, da pripravljajo iz žerk zapljunkarice izvleček za celjenje ran: za bolnika je to okusnejši način.
Poleg "živali-zdravil" stoje take, ki le dobavljajo lek, n. pr. kače. V homeopatiji že dolgo služijo strupi, n. pr. modrasov bolj na vzhodu imenovani — poskok, v Srbiji pa kamenjar-ka ali grabarka. Njih strup teši bolečine, ki nastajajo pri rakastih obolenjih.
Številni živalski organi dajejo dandanes razna zdravila. L. 1926 se je razvedelo, da se z jetri da zaustaviti nevarna slabokrvnost, zlasti v začetnem stadiju. Za to jemljejo surova telečja jetra. Danes imamo že ustrezne preparate, da ni treba jesti jeter.
Svinjske trebušne slinavke dajejo surovino za izdelavo insulina, pripomočka, ki je neobhoden za sladkorno bolezen. Seč brejih kobil se uporablja za izdelovanje ženskih jajčnih hormonov, našle pa so se že ra:stli-ne, ki nudijo iste hormonske snovi: soja, vrbo ve mačice, ožetki palmovih zrn.
V srednjem veku so nepo-rodnici dajali piti kobiljo scali-no, vsekakor ostudna zadeva, toda dosegli so uspehe. Tako je sodobna znanost preiskala zveze in sredstvo jela uporabljati — samo na manj zoprn način.
Proti davici, škrlatinki, omrt-vičnem krču ter ušenu se vrši preprečevalno cepljenje. Potrebni serum se dobiva iz krvi konj, nedovzetnih za tako obolenje.
A tudi človek je vir za leke. Kdor je imel otroško mrtvič-nost in je ozdravel, nosi v svoji krvi snov, koristno pri tej hudi boezni. Okrevalci nudijo neznatne količine svoje krvi za izdelavo zdravilnega cepiva.
Čudni se nam zde srednjeveški recepti. Nekateri so zgrajeni na pravilnem opazovanju narave. Sodobna veda jih je raziskala in prevzela za lečenje ludih bolezni.
8. avgusta, nedelja — Piknik podr. št. 106 SANSa na prostorih SDD na Recher Ave.
14.	avgusta, sobota — Piknik Veterans of Foreign Wars na farmi SNPJ
15.	avgusta, nedelja — Piknik društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ na farmi SNPJ
21.	avgusta, sobota. — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
22.	avgusta, nedelja — Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ
29. avgusta, nedelja—P i k n i k farmskega odbora na farmi SNPJ
SEPTEMBRA 5. septembra, nedelja — Ples krožka št. 7 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd. 5. septembra, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ in krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi SNPJ 12. septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Sla-vulj" v SDD, Waterloo Rd. 19. sept., nedelja. — Ples društva "Strivers" HBZ v SDD, Waterloo Rd.
26. Sept., nedelja — Ples društva "Betsy Ross" št. 186 ABZ v SDD, Waterloo Rd. 26. septembra, nedelja — Piknik zbora "Triglav" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, Denison Ave.
OKTOBRA
2.	oktobra, sobota — Veselica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ v Slov. domu na Holmes Ave.
3.	oktobra, nedelja — Igra SDD na Recher Ave.
dram. društva Naša zvezda v
3. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd. 10. oktobra, nedelja. — Ples društva "Združene Slovenke" št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Road
10. oktobra, nedelja — Plesna 1. avgusta, nedelja. — Piknik veselica krožka št. 3 Prog. društva "Utopians" št. 604i Slovenk v SDD na Recher SNPJ na farmi SNPJ	j Avenue.
avgusta, nedelja. — Piknik' 16. oktobra, sobota — Proslava
žant izklical njegovo ime, je nekdo izmed čakajočih povedal, da je Jagodic Franc trenutno v Jugoslaviji, in da bo dvignil karto, ko se bo vrnil. Seržant se je gromko zasmejal. Ta izjava se mu je zdela zelo duhovita. Jagodic Franc pa je v istem času kot vodja diverzantske skupine organiziral umor in sam ubil slovenskega ljudskega poslanca tov. Mojškerca. Nekaj dni pozneje ga je doletela zaslužena kazen. Padel je v borbi z organi uprave državne varnosti. Vprašanje je, ali se bo angleški seržant smejal, ko pri prihodnjem razdeljevanju kart zopet ne bo Jagodica Franca.
Ko smo odhajali iz taborišča, je bil gospod major nekoliko manj prijazen. Vsekakor mu niso ugajala vprašanja, moja prevelika zvedavost. Poskušal mi je preprečiti, da ne bi videl resnico, ki se skriva za zunanjim licem taborišča. Resnica pa ima poleg drugih lastnosti tudi to značilnost, da je prodor-nejša in zmagovitejša od laži in ciničnih zavijanj.
'Slov. Poročevalec"
Društveni koledar
JULIJA
17.	julija, sobota. — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
18.	julija, nedelja — Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ
24.	julija, sobota. — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi SNPJ
25.	julija, nedelja — Piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ
27. junija, nedelja. — Društvo Euclid št. 29 SDZ priredi piknik n^L Zgoncovi farmi v Wil-loughby, O.
AVGUSTA
Clevelandske federacije SNPJ na farmi SNPJ
10-letnice podr. št. 3 SMZ v Slov. domu na Holmes Ave.
17. oktobra, nedelja. — Igra dram. društva "Anton Verov-šek" v SDD, Waterloo Rd.
23.	oktobra, sobota — Društvo "Cvetoči Noble" št, 450 SNPJ priredi plesno veselico v SDD na Recher Ave,
24.	oktobra, nedelja—Ples društva "Waterloo Grove" štev. 110 WC v SDD, Waterloo Rd,
31. oktobra, nedelja — Priredi-ditev krožka št, 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
NOVEMBRA 7. novembra, nedelja — Ples društva Strugglers" št. 614 SNPJ v SDD, Waterloo Rd, 7. novembra, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND, na St, Clair Ave, 14. nov., nedelja — Prireditev Slov. zadružne zveze v SDD, Waterloo Rd, 21. nov. nedelja — Koncert pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd. 21. novembra, nedelja — Prireditev podr, št. 106 SANSa v SDD na Recher Ave, _ _ 28. nov. nedelja — Prireditev podr, št, 48 SANSa v SDD, Waterloo Rd,
DECEMBRA 5. decembra, nedelja. — Ples društva "Združeni bratje" št, 26 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
5. decembra, nedelja — Plesna veselica Gospodinjskega klu-» ba SDD na Recher Ave. 12. decembra, nedelja — Prireditev Mlad, pev. zbora SDD na Waterloo Rd. 19. decembra, nedelja — Ples društva "Waterloo Camp" št. 281 WOW v SDD, Waterloo Road
25.	decembra, sobota, — Ples Soc, kluba st. 49 JSZ v SDD, Waterloo Rd,
31. decembra, petek. — Silvestrov večer pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, petek, — Silvestrov večer Kluba društev SDD na Recher Ave, JANUARJA — m9 16. januarja, nedelja. — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD, Recher Ave,
-1# #
Taborišče jugoslovanskih razslejencev v Spittalu
(Nadaljevanje z 2. strani)
noče videti ali pa jih upraviču je z "demokracijo". V taborišču Spittal imajo vojni zločinci "demokracijo", da pretepajo begunce, ki so se odločili za po-vratek v domovino; begunci imajo sicer pravico, da se pritožijo, angleške oblasti pa po načelih zahodne demokracije na te pritožbe ničesar ne ukrenejo. Kljub vsemu temu pa se mesečno vrača več desetin beguncev iz Spittala v domovino, ki jih sprejme brez očitkov kot polno pravne državljane, jih vključi v proizvodnjo in jim omogoči, da živijo človeka vredno življenje.
Zadnji procesi v Ljubljani so pokazali, da je taborišče v Spittalu eno najvažnejših središč špijonskega ter diverzantskega delovanja proti novi Jugoslaviji. V taborišču je pod ilegalnim imenom več znanih vojnih zločincev, ki jih je registrirala tudi medzavezniška komisija za vojne zločine v Londonu. V taborišču se od časa do časa mudi domobranski kapetan Grum. Ko je jugoslovanska delegacija za ugotavljanje vojnih zločinov zahtevala njegovo izročitev, so angleške oblasti prijele nekega človeka, ki je imel isto ime kot je bilo Grumovo ilegalno ime in s tem dokazale, da nimajo niti najmanjše volje, izročiti vojnega zločinca Gruma.
Pri zadnjem razdeljevanju živilskih nakaznic ni bilo Jagodi-
SoMETIME in the very near future, a finger will press your dootbell.
The ring will be for you, in more than one sense of the word.	'	'
For the doorbell ringer will be a volunteer representative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive to increase automatic buying of U,S, Security Bonds.
For your future, for your security, he will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematic plans for putting part of your income—regularly—into U.S. Security Bonds.
One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank.
In all fairness to yourself, you should welcome this man ,.. and listen to him well. He is offering you peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future.

SECURITY
AM£RiCA*S SeeURfTY /$ YOUR SeCURHY i
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement—prepared under auspices of Treasury Deparimeat inrf Advertising CcuncU*
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
Uncle Sam Says
(Nadaljevanje)
Nad Grigorijevo glavo, nad Stepanovim obrazom, bledim ko zid, ob straneh isto nizajoče se, vrtajoče požvižgavanje: cjujuu-ut, cjuuuu-ut, zadaj pa pokanje strelov kakor treskanje pre-zorelih strokov akacij:
Puk-pak! Puk-pak! Ta, tah-ah!
V gozdu je Stepan zlezel s sedla, kriveč se od bolečine; spustil je vajeti in odšepal vstran. Skozi golenico levega škornja mu je curljala kri in pri vsakem koraku, ko je stopil na ranjeno nogo, je privrela izpod odtrganega podplata v tenkem curku višnjevordeča kri. Stepan se je naslonil na deblo košatega hrasta i n pomignil Grigorju s prstom. Ta je prišel.
—	Poln škorenj se mi je nateklo krvi, — je dejal Stepan.
Grigorij je molčal, gledal vstran.
—	Griška ...ko smo prejle prešli v napad . . . Slišiš, Grigorij? — je spregovoril Stepan in z upadlimi očmi iskal Grigo-rijeve oči. — Ko smo prešli, sem zadaj trikrat ustrelil vate . . . Bog ni hotel, da bi te ubil.
Srečala sta se z očmi. Iz vdr-tih očesnih jamic je nevzdržno sijal ostri Stepanov pogled. Stepan je govoril in skoraj ni razklenil stisnjenih zob:
—	Rešil si me smrti . . . . Hvala ... A za Aksinjo ti ne morem odpustiti. Duša mi ne da ... Ne sili me, Grigorij . . .
—	Ne silim te, — je tedaj odgovoril Grigorij.
Razšla sta se kakor poprej nespravljena . . .
In dalje ... V maju je polk obenem z drugimi deli Brusilov-Ije armade pri Lucku prebil bojišče, šaril v zaledju, tepel in jih sam dobival po grbi. Lod Lvovom je Grigorij brez povelja potegnil stotnijo v naskok in zajel avstrijsko baterijo havbic z moštvom vred. Čez mesec dni je neke noči odplaval čez Bug po tolmača. Podrl je na tla stražarja, stoječega na postojanki, a zdravi, žilavi Nemec se je dolgo otepal na sebi visečega na pol nagega Grigorija, na vso moč kričal in nikakor ni pustil, da bi ga zvezal.
Grigorij se je nasmehnil, ko se je domislil tega dogodka.
Ali je malo takih dni razsejal čas po krajih sedanjih in preteklih bojev? Grigorij je krepko branil kozaško čast, izrabil vsak dogodek, da je pokazal brezpogojno hrabrost, tvegal je.
Zastopniki Enakopravnosti
«
f}
Za *t. clairiko okroi]*t
JOHN RENKO
1016 E. 76th Si.
*
Zb collinwoodtko in euclidsko okroi]«:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
REdwood 4457 *
Za nawburiko okroijat
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
uganjal blaznosti, hodil preoblečen v zaledje k Avstrijcem, odstranjeval brez prelivanja krvi ovire, junačil na konju in čutil, da je nepovratno zginila so-čutnost do človeka, ki ga je trapila prve dneve vojske. Srce mu je otrdelo, ojeklenelo kakor solnica ob suši in kakor solni-ca ne vpije vode, tako tudi Grigorijevo srce ni vpijalo sočutja. S hladnim prezirom se je igral s svojim in tujim življenjem; zato je zaslovel kot hraber, zaslužil si je štiri Jurijeve križce in štiri svetinje. Ob redkih pa radah je stal ob polkovni zastavi, odeti s smodnikovim" dimom mnogih vojska; toda vedel je, da se ne bo več smejal kakor poprej; vedel, da so se mu vdrle oči in ostro izstopile ličnice; vedel, da bo težko od krito pogledal otroku, če ga bo ljubkoval, v jasne oči; Grigorij je vedel, kako drago je plačal polni trak križev in odlikovanj
Ležal je na griču, pod bok si je bil pogrnil polo plašča, in se opiral na komolec leve roke. Spomin mu je ustrežljivo obnavljal doživetja in v skope, od-lomkaste vojaške spomine se mu je kakor tenka sinjkasta nitka vpletal nek oddaljen dogodek iz otroških let. Grigorij je ža trenutek ljubeče in otož no ustavil ob njem potek svo jih misli, potem pa spet prešel k nedavnemu. V avstrijskih okopih je nekdo mojstrsko igral na mandolino. Visoki glasovi, ki jih je pozibaval veter, so hi teli od ondod, se prebijali čez Stohod in lahko trepetali nad zemljo, tolikokrat oškropljeno z človeško krvjo. V zenitu so zvezde žarele jasneje, tema se j# gostila in nad močvirjem se je že vrhovatila polnočna me gla. Grigorij je pokadil dve cigareti zapovrstjo, z grobo ljubeznivostjo pobožal jermen puške, se oprl na prste levice in se dvignil z gostoljubne zemlje; počasi je krenil k okopom
V podzemnici so še vsi kar tali. Grigorij se je zleknil na podgrad, hotel je še bloditi v spominih po izhojenih, spričo odmaknjenosti zaraslih stezah, a spanje ga je omamilo; zaspal je v isti neprikladni legi, kakor se je bil ulegel, in v sanjah je videl neskončno stepo, ki jo je izžgal suh veter, rožnatolilasti plevel glavinca, med čopastim bezgovim grmovjem sledove ne-kovanih konjskih kopit . . . Stepa je bila zapuščena, grozotno tiha. On, Grigorij, je šel po trdih peščenih tleh, a svojih korakov ni slišal in zato se ga je loteval strah . . . Grigorij se je predramil, dvignil glavo s poševnimi brazdami na licih od neprikladnega ležanja; dolgo je žvečil z ustnicami kakor konj, ki za trenutek začuti in zgubi nenavadni vonj kake trave. Potem je spal vzdržema, brez sanj.
Drugi dan je Grigorij vstal z
nerazložljivo, kljujočo otožnost-^ _
—	Zakaj si danes tako puščoben? Ali si v sanjah videl dom? — ga je vprašal Čopasti.
—	Uganil si. Stepa se mi je pritaknila. Tako me je stisnilo pri srcu . . . Doma bi bil že rad. Carjeva suknja mi preseda.
Čopasti se je prizanesljivo zasmejal. Ves čas je živel v isti podzemnici z Grigorijem, mu skazoval spoštovanje, kakršno občuti močna žival do enako močne; po prvem spoprijemu, leta devetnajststoštirinajstega,

Millions of Americans are rededicat-ing themselves to the support of our Government by word and action. Nearly 10 million of them are doing their share through the purchase of U. S. Savings Bonds on the easy, automatic payroll savings plan. They realize that a dollar saved is a dollar fighting against inflation. And some day, these dollars saved, will be returned to them with interest, $4 for every $3 invested. These bonds are truly security bonds as they help to stop spiraling prices. You too can become an investor through the steady accumulation of Savings Bonds. If self employed, an automatic bond buying plan is available to you through the Bond-a-Month plan at your bank.
U, S. Treasury Department
med njima ni bilo več sporov in vpliv Čopastega je bilo očitno videti na značaju in občutju Grigorija. Čopastemu je vojska zelo spremenila svetovni nazor. Polagoma, a nevzdržno se je nagibal k odklanjanju vojske, na dolgo in široko je pripovedoval o izdajalskih generalih in Nemcih, ki so se vgnezdili na carski dvor. Nekoč se mu je zareklo celo: "Nič prida se ne obeta, ko je še sama carica nemške krvi. Če ji bo kazalo, nas utegne prodati za piškav lešnik ..."
Nekega dne mu je Grigorij povedal jedro Garanževih naukov, a Čopasti jih ni odobril.
—	To je lepa pesem, a glas je hripav, — je dejal, se posmehljivo zasmejal in se počil po sivi pleši. — O tem poje Miška Koševoj kakor petelin s plota. Nikakršnega govora ni o prevratih, to je samo igračka-nje. Razumi, da nam je koza-kom treba lastne oblasti, ne pa tuje. Potreben nam je odločen car, kakor je bil Mikolaj Mikolajič, s kmeti pa nimamo skupne poti — gos in svinja nista tovariša. Kmetje nameravajo pograbiti zemljo, delavci si želijo zvišati mezde — kaj pa bodo nam deli? Zemlje imamo na pretek! Kaj pa nam je še treba? Nu, saj to je ravno tisto, da je prazna torba. Mi imamo carja bedačka — nima smisla prikrivati. Njihov očka je bil trdnejši, ta pa, če pomislimo, da bi utegnila izbruhniti revolucija kakor petega leta, bo pustil, da pojde vse zlodeju v goltanec, vse navkriž. To nam ni prav. Če, Bog ne daj, napodijo carja, se bodo lotili tudi nas. Tedaj bodo poračunali staro zamero in tedaj bodo začeli našo zemljo deliti med kmete. Treba je dobro paziti . . .
—	Ti zmeraj gledaš samo od ene plati, — se je načemeril Grigorij.
—	Neumne čenče. Mlad si šc, neizkušen. A le počakaj, če te pošteno vzamejo v roke, boš spoznal, na kateri plati je resnica.
S tem so se ponavadi pomen-' ki končavali. Grigorij je umolknil, Čopasti pa je pohitel spregovoriti o čem postranskem.
Ta dan je naključje potegnilo Grigorija v neprijetno dogodivščino. Opoldne se je kakor vselej na tej strani griča ustavila prišedša poljska kuhinja. K njej so pohiteli kozaki po zveznih rovih, prehitevajoč drug drugega. Za tretji vod je hodil po hrano Miška Koševoj. Na dolgem drogu je prinesel niz kadečih se kotličev in zavpil, še preden je dobro stopil v pod-zemnico:
—	Tako ne gre, bratci! Kaj pa je to, ali smo mar psi?
—	Kaj pa je? — je vprašal Čopasti.
—	Z mrhovino nas pitajo! je ogorčeno zavpil Koševoj.
Z vzgibom je vrgel nazaj rumenkasti šop las, podoben gostemu grozdu divjega hmelja, postavil kotličke na pograd, po strani pogledal čopastega in predlagal:
—	Poduhaj, po čem diši zelj-nica.
Čopasti se je nagnil nad svoj kotliček, prhnil z nosnicami, se spačil in Koševoj ga je nehote posnemal, ravno tako plal z nosnicami in mrdal čemerni obraz.
—	Smrdljivo meso, — je odločil čopasti.
S studom je odmaknil kotliček in se ozrl na Grigorija.
Ta se je sunkoma dvignil s pograda, nagrbančil že brez tega krivi nos nad zeljnico, se spet vzravnal in z lenim gibom noge zbil prvi kotliček po tleh.
—	Zakaj pa to? — je nedoločno dejal čopasti.
—	Kaj ne vidiš zakaj? Poglej. Ali si slep? Poglej no! — je pokazal Grigorij na kalno juho, raztekajočo se pod nogami.
—	O-o-o-o-o! . . . črvi , , . Tri sto hudičev ... Jaz pa še videl nisem! ... To ti je kosilo. To ni zeljnica, to so rezanci . . Namesto drobljancev so črvi.
Po tleh so zraven sokrvično rdečega koščka mesa v krožcih mastnih cinkov ležali beli de-beločlenasti črvi, velo razvlečeni in razkuhani.
—	Eden, dva, tri, štiri . . . — je kdo ve zakaj šepetaje štel Koševoj.
Za trenotek so molčali. Grigorij je pljuval skozi zobe. Koševoj je izvlekel sabljo in dejal:
—	Pri priči vzemimo to zeljnico in k stotnijskemu z njo.
—	Prav! Pametno! — je odobril čopasti.
Pohitel je snemati bodalo in govoril:
—	Midva bova nesla zeljnico, ti, Griška, pa moraš iti za nama. Poročal boš stotnijskemu.
Na bodalu sta čopasti in Miška Koševoj odnesla poln kotliček zeljnice, sablji sta imela izvlečehi. Zadaj ju je spremljal Grigorij, za njim pa so se ka^ kor mogočen sivozelen val gibali po cikcakih strelskih jar kov kozaki, ki so bili pritekli iz podzemnic.
—	Kaj je?
—	Alarm?
—	Morebiti gre za mir?
—	Kaj . . . miru se ti je za hotelo, ali prepečenca ne ma-raš?
—	Odnesli so črvivo zeljni co!
V	častniški podzemnici sta se Čopasti in Koševoj ustavila Grigorij se je sklonil, podržal z levico čapko in stopil v "lisi čino."
—	Ne pritiskaj! — je jezno pokazal zobe Čopasti in se ozrl po kozaku, ki se je bil zadel obenj.
Poveljnik stotnije je prišel ven, si zapenjal plašč, nezaupljivo in nekoliko vznemirjeno pogledoval na Grigorija, ki je zadnji stopil iz jazbine.
—	Za kaj gre, bratci? — Poveljnik je z očmi preletel glave kozakov.
Grigorij je stopil predenj in odgovoril v splošni tišini;
—	Pripeljali smo prijetega.
—	Kakšnega prijetega?
—	Tegale ... — Grigorij je pokazal na kotliček zeljnice, ki je stal Čopastemu pri nogah. — Tegale smo prijeli . . . Povohajte, s čim pitajo vaše ko-zake.
V	nepravilnem trikotniku se mu je prelomila obrv, rahlo vztrepetala in se vzravnala. Stotnijski je pazno spremljal izraz Grigorijevega obraza; na-
mrgodil se je in se ozrl na kotliček.
—	Z mrhovino so začeli krmiti! — je jezljivo zavpil Miška Koševoj.
—	Oskrbnika premenjati!
—	Kačo; . . .
—	Preobžrl se je, zlomek!
—	Sam pa mlaska zeljnico z volovskimi jetri . . .
—	Nam pa črve da! — so popri jeli bližnji.
Stotnijski je malo počakal, se odmaknil, da se je polegel hrup glasov, potem pa rezko dejal:
—	Ti-h-ho! Molčite že! Vse ste povedali. Oskrbnika bom še danes premenjal. Določil bom komisijo, da bi preiskala njegova dejanja. Če meso ni dobre kakovosti . . .
—	Pred sodišče z njim! — je zagrmelo od zadaj.
Odbor društva sv. Ane štev. 4 S. D. Z.
Odbor za leto 1948 je sledeči: Predsednica J u Ti j a Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 8104; blaga jničarka Josephine Ora-zem - Ambrožič; zapisnikarica Angela V i r a n t; nadzornice; Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn; rediteljica Mary Pristov,
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Društveni zdravniki scf vsi slovenski zdravniki.
Glas stotnijskega je pregrnil nov val klicev.
(Dalje prihodnjič)
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
FOR SALE
Brick building on East Side. 2 stores with basement—2—5 room suites.
Inquire WM. HRASTER, 7502 St. Clair Ave., HE
WIDGOY'S PHOTO STUDIO
485 East 152nd St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah.
Eks+ra posebnost!
če sedaj daste vaš fornez pregledati, nanovo cemen-tirati in sčistiti, kar navadno stane $25. vam vse to naredimo ZA SAMO
$12.50
Pokličite še danes — Prihranite si denar
NATIONAL HEATING CO.
Postrežba sirom mesta
FA 6516
V blag Spomin
druge obletnice smrti naše preljubljenes in nikdar pozabljene mamice
MARY KALISTER
ki je svoje blage oči za vedno zatisnila dne 11. julija 1946
v tihem grobu tam počivaš, in večno, smrtno spanje spiš, ne mile prošnje ne solze. Te s lega sna več ne zbude.
Ljubljena, predraga mamica, prezgodaj odšla si Ti od nas, zapustila vse, ki si jih ljubila, odšla si tja, odkoder ni vrnitve.
Luč naj nebeška Ti sije,
v mislih med nami si vsak čas, tolaži nas le zavest,
da enkrat združimo se za večno!
Žalujoči ostali:
Olga Lončar in Mary
Molle, hčeri Frank, Joseph. Fred in
Rudolph, sinovi rejenka, zeta, sinahe in ■ vnuki
Cleveland, O., dne 12. julija 1948.
SOBO
SE ODDA V NAJEM NA
17005 Waterloo Rd.
IV 0374
PRODA SE HISA
za eno družino; 6 sob; modema kuhinja, fornez na plin s hladilnikom, avtomatični grelec za vodo, lep vrt, sadno drevje: garaža.
Vpraša se po 5. uri popoldne na 15501 LUCKNOW AVE., IV 2006
NAPRODAJ JE TRUCK
1940 leta, % tone Ford izdelka. V najboljšem stanju. Tajerji so še dobri za 20,000 milj. Proda se po zelo zmerni ceni. Pokličite KEnmore 1674
NAJBOLJŠE VRSTE PERUTNINE
ŽIVE IN OČIŠČENE — DOBITE VEDNO PRI NAS
CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA
4303 SUPERIOR AVE. — EN 5025
Farmer's Poultry
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorimo slovensko
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov Je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE*, vogal E. 62nd St.i vhod samo mm E. 62 St.
Urad Je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
I ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St	HE 2730

V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti