■■ ■ P osfsmezne števil!' e Navada« Din *— . ob nedeljah Din Z:' .TABOR- izhaja vsak dan, r n zven nedelje in praznikov, ob 18. uri * datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 10'—, *a inozemstvo D 18'—, dostavljen na dom D 11*50, na izkaznice D 10*—, inserati po dogovoru. S EV0ca 8e P1"* uPi’*v* »TABORA*, H MARIBOR, Jurčičev« ulica Štev. 4. f PašInMa pSi^ana v g©ldtoItaL ^tT m. TlCIll lARO) Uto: UL Posamezne Številke* FJavadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO «e Dihaia v Mari-boru, Jurčičeva ul. šL 1, I. nadstropje, Telefon interurb. št. 270. 'A sc nahaja y Jurčičevi ulici &t. 4* pritličje, desno. Telefon Št 24. — SHS poštnočekovni račun titev, 11.787. N« naročila brez denarja *e n« otira. — Rokopisi se ne vračajo- SMB^saaaMaBHg5ga3BgMi!5Bg^ anga ■i -iirop^e. I UPRAV j ulici &t. j foo Žt i •j Na nor; { osira. - Maribor, četrtek 9. novembra 1922. Sievilka: 254. rjjmmamimmuauEZSt ža3gaaZ5H3^P«j£^n^inj>:-.:'-' to>m Nove Radičeve izjave. irodi plemenitih sadov itd. Vse prav. _ | »Straža« pa govori v isti sapi o katoliš- f ^ | ki cerkvi, o krščanstvu itd. in, zastopa ■ Radič še vedno sanjari o hrvatsk! drža vni individualiieti. Sporazum je v tem, - katoliško stališče. Vprašamo pa: kedaj da se Hrvatom pri,na samoodločba. j J- Militarizem in paci fazem. "Straža« je te dni objavila uvodnik . ■ ^'militarizmu in sokolstvu. \ se nrvatom prizna v isto ponvo militarizem,i Zagreb, 8. novembra. (Izvirno.) volje m odpravo sedanje diktature. 3.! dogme — je nasilje nad duhom, in du-rialize ^P^zem' liberalizem, impe- Predsednik hrvatskega bloka Stepam Rešitve hrvatskega vprašanja ni srna- ševno nasilje je večkrat še mučnejše nerado *>'l f . v°i cerkev, Sokolstvo, Radič je Objavil v včerajšnjem »Hrva- trati samo kot zadevo izboljšanja ad- go fizično. Cerkev jc pravzaprav osno-Sodijo V' * , * ,o Dobavljivo tu« pod naslovom »Srbsko javno nine- minist racije ali šahovske poteze v par-j vana na nasilju in strogi pokorščini. Sta- Zadnje* x} J® napolnila^ poldrugi predal > nje> vlada Pašic-Prrhičevič in Hrvats- Iamenitu, ne gre pri tem samo za ad-; rj pisatelji govore s ponosom o »ecclesia ne ra7i;teVJ^’ s* a.za<' ne . n°be’ i ki Mok« članek, v katerem napada da- ministrici jo in parlament, niti za u-; militens«: Proti samemu principu na- •VeliVit,' V® m . ofenzivnim militarizmom: našnji režim ter pravi med dragim: stavo, temveč za biti ali ne biti. Srbsko-: silja se je postavilo čisto krščanstvo i;l. držav m defenzivno obrambo ma- i {■h držav, i Najvažnejše pri tem je, dia v Srbiji da- hrvatske odnošajo je treba spraviti v ni pa se postavila katoliška cerkev ne Vi katerim"-v’ “t Uv,va rea. l! „s i aies ne obstoja nobena politična stran- sklad z našo 1000 letno kmečko kult,n- teoriji, še manj v praksi. na insHfnp" ?a !?ir°vna p0-lt,cj ka, ki bi ne bila na ta ali oni način v ro, v sklad z našim lOOletnim skupnim.' Zavijanje pojmov in dejstev je, če ne viri; „e2.a,.!!i !Vf?a„„na„r° ?.VM av€®j « Hrvati in s hrvatskim blokom, trpljenjem, v popolni sklad z novim kdo skuša odvzeti katoliški cerkvi mo- položajem v Evropi, ki še sicer ni ure . ralno in dejansko odgovornost za si- se mora urediti. To pa je mogo- stem nasilja v preteklosti, najsibo po- 4e« je A.L • *; .■. .... v • ! v ^''““vuciii /jh ijvu.ij'u uoguvj »imu«. «i »auio, če se bo respoktiraio naeioual- tem že militarizem ali kapitalizem. (Vi kaj pacifizemZ1la^°’ aj je nnntaruzcm m , Kakor hitro pa bo srbska javnost za- no voljo pri nas doma, in to je pri nas prejšnji dobi fevdalizem.) Cerkev je resnico in nrLl * 0na ,asc 'za'f’-,a i htevala odstranitev današnjega režima kmečka demokracija; če se bo u resni-i vse to trpela, odobravala in podpirala, fe za re..v"; v svrho končne rešitve hrvatskega v- čil-a samoodločba narodov in to znači S tem ni rečeno, da njeni poglavarji Sešel. Če kih^ ^nevt!° Politiko kričečih, demagoŠ-j $lg< ^.aco- Ta armada pa je daties — in mi ; toan nov6 volilne vlade in potom novih' taktiko, temveč za politiko, politiko no za" sredstvo, ki vodi k utrditvi cer- .v«, - PoiinKo Kricecni, ciemagos- j prašanja,, akor hitro l>o najmočnejša pri nas odkrito in pravično priznanje : niso napisali lepih besed o miru in da Ju&osTaviii'"TJlC' gOVOri. o milimnzmu vrbska cpozicijonalna skupina zohte- hrvatsikega. naroda in držajvne indivi- so vedno podpihovali vojne strasti. Re-’ aaj “i". :”al:l v,a:la kfihod h današnjega položaja po- dualitete. Z eno besedo, ne gre samo za čeno pa je, da so pogosto smatrali voj- Stnatra les mo 73 f-rrhm comn fn Irar if> rfa ' ----------------------------------------------------- ».««>, reuivvu v» “uxu IU viniOAj. uiuuv uo Z;iX~ Uithlll CIVvJii Utl-lOUUlV ittia dr9av. fbrambno sredstvo, ki ga maw|ij priJi-ke ter bo sporočil vsej jav- tern ne omenjam — kom Prohtp ' znnanjim na'sprotm'! nosti, posebno pa Srbom sledeče: 1. narodnem ozemlju. Naj ™!T armad5 ™ ,m,ltarizma ^ | Hrvati ne bodo nikdar ogrožali srbskih’ politika bo: 1. w- za vsakega državljana resno ni ;.ei Vecchio deli v svojem spisu* Sicer je mogoče, da bo kdo trdil: ] !lad!^^^.^a "a_p0^Jag!,^0:! ^ Tatsache des Krieges und der, n,i,?ia^a obramba grizem. Militari ’ red vei*nike sliko veliko svetovne v A vetriii n»t* .vvJia-1 ^ih ,političnih krogih so razširjene poroča: Zagrebeta »Sloibodua Tribuna« ; draave s papežem..kot namestnikom Kri »r .. . 3 ,... , j I vesti, da namerava hrvatski blok priti je prinesla po italijanskem lisht 'Tdca ' s^°vi,in na ce^u* Sedaj je voana poslala; nhovft Imrf. Vi ,. ................ .... . ■“ u hsju raca ^^0 Z'lo; vojskovati se proti ns- ^n»«^K+^e*^w,i^!**S(4 k v ze!f nav.^n“ i v Beograd in se udeležiti delovanja v Natiomale« poročilo o rapremem-bi «, . . - Psoval J"* ril -aiS K°,ose^' 0 3'j :]>airlamentu. Ta nastop bratskega blo- Italijo sklenjenih konvencij glede ra- VGa ^ služenje Pred Bo- al v dunajskem narlamentu do-kS , , v. ,.i, ™ •- J ■ gam. Princip nasilja je postal sredstvo miru. Toda sredin mir ni bil do- bo m o odrekli dobre volje in pa cnega prepričanja od dneva podpisa konvencij. Dacjf traz.a? Pravk »Komurkoli je danes | sc 1Zem iskren izraz miroljubnosti, ta S navT svetovn* voini! — ne more *e mUsevjiti za puške in topove, ampak ^dstv"3 pr‘dru^'^‘ milijonom trpečega in n a’ Jz katerega vznika plemenitost "iein^^no stremljenje za razorože- C 'Se s ^em strinjamo. Noben trezen, ^Vairn° m’s!eč človek sc ne bo navdu-la^ Zil Puške in topove kot take. To ali j0. Navdušuje penzioniranega oficirja veka ura*a, toda resno mislečega člo-<,ne- Ampak mi ne vidimo le pušk in dr£av' n;i vidimo tudi idejo domovine in ie; ,T?; Mi vidimo svet takšen, kakršen bre?i(/lmo nač ideale, a tudi realnosti. In >M jj tr°znega upoštevanja te realnosti ^zo irl0remo misliti resnega pacifizma. ti^orozenie s:r» imrj ivA/pcfi v %Tv1iptiiii °zenje se ima izvesti v življenju, jo nekaj navdušeni na ^Piriu. In življenje jc nekaj *0vOr?%kot ^ePe besede ri* Zivlji in St * ^ hiJjmjaTno se tl|di s tem, da je jedro jcnje je boj. bis-t ■ya militarizmu nasilje. Nasilje ne usticno gibanje ni! cu . ...i.. , . , . t, . ““ -"»'o jjvn.ui/isit MJinTiicn. ; v'.šlo iz cerkve, ker so bili papeži v temi Stambolijskij dospe .lutn v Beograd. * \ j času prijatelji monarhov. V Avstroogr- Beograd, S. nov. (Izv.) Jutri do- moz svi1,j 'n masti. j ski sta vladala med duhovščino jožefi- spe v Beograd bolgarski ministrski B e o. g r a d, 8. nov. (Izv.) Te dni bo i nizem in janzsnizem, francoska duhov- predsednik Stanvbuliskij, ki bo ostal v sklepa! finančno-ekonom^ki ministrski ^ -ob mstanfcu 3. rep-aMike etro; Beogradu samo eden dan, nakar odpo- komite o izvem svinj in masti. Novi ^ ut)., v Smco. člani tega. komiteja stoje na stališču, Dalmatinski kmetje pri kralju. ^ da se more dovoliti izvoz svinj še ie Beograd, S. nov. (Izv.) Včeraj potem, ko bo pri nas krita vsa potreba popoldne ob 5. uri je sprejel kralj esem is5VOZ mmti m mo - &e bo . ^ delegatov dalmatinskih kmetov, ki so ,. . . _ -i. i i padia cena. masti na. lo dmanev Bvpz, mu poročali o razmerah v Dalmaciji . . 1JOV- Xi‘cz ter mu predali poseben memorandum. predpogojev se izvoz pol nobenim Spomnili so ga pri tem na njegove be- pogotjem ne bo dovolil. sede ob priliki otvoritve provizornega B0R7A' zastopstva, da pripada zemlja samo o- • nemu, ki jo obdeluje. Prosili so ga za Curih, 8. novembra. (Izvirne.) Pred- m lija onem«, ki jo obdeluje. O celi za- u*w<4, žig. krone 0.0076, Budimpe-devi se bo posvetoval s pristojnim mi- šta 0.2S, Varšava 0.0375, Sofija 3.75, nistrom ter je obljubil delegatom1 svojo Bukarešta 3.50. podi>oro, v kolikor njihove »alitove ni- 60 ,y protislovju z obstoječimi zakoni. -zDr? go monarhistična, in militairistična, podobno je bilo tudi v drugih državah. Sodobno pacifistično gibanje se je začelo organizirati v Angliji (leta 1842. je ustanovil R. Coldmt »Anti Oora-Lavv-Leage, prvo društvo z mirovnimi stremijeuji«.) Odtod se je razširilo na kontinent in prodrlo širom Evrope. Vršilo se je mnogo pacifističnih kon< gresov in začeli bo tudi teoretično razpravljati o problemu razovoženja. Ma« terijalisitični socialisti so v poznejšem času sprejeli v svoj program tudi pacifistično propagando, toda, Marks ie m pr. uvideval nujnost krvave razre-. sitve težkih družabnih in politično-eko« nomiskih iJiroblemov. Odločno trdimo, da je ideja modernega pacifizma, izšla iz takozvanilt svofbodomiselnih krogov in da so se ti pogosto berili z reakcijo, na katere strani «0 stali visoki cerkveni dosto- Sanstveniki in ogromna večina kleru-sa. »Zveza narodov« n« delo onih idealnih stremljenj, po katerih danes udrihajo klerikalni demagogi, ker njihovi zastopniki ne pripadajo katoliški idejni struji. »Zvera narodov« je edina naprava, ki utegne v bodočnosti Izvesti raaoroženje. Da pa bo razoroženje trajtarv in resnično, je treba najprej razorožiti duhove. Duhov pa ne razorožuje niti klerikalizem niti loomunizem, kakor jih ne razorožujeta ne kapitalizem in ne militarizem. Za,to je potrebna široka strpnost, zato je treba mnogo, mnogo ljubezni, a tudi mnogo hladne razsodnosti in spoznavanja življenja. Z drugimi besedami: za to je potreben pravi krščanski duh. In tega danes ni, tudi ne v vrstah katoliško cerkve! Kratkomalo: klerikalizmu ne priznavamo niti v idejnem niti v historičnem smislu mirovne misije: Za njim vidimo staro in z njim nerazdružljivo teokratično stremljenje, ki — če bi se dalo izvesti — bi se ne moglo izvesti brez velikih bojev in ogromnega nasilja, zakaj globoke razlike med ljudmi, plemeni in narodi so neuničljivo delo stvarnikovih rak. S tem pade v vodo besedičenje o klerikalnem protimilitarizmu. Mi vemo, da se na Madžarskem postavljajo katoliška načela na militaristično-fevdalno podlago in da so najvišji oficiel-ni predstav itel ji teh načel na Madžarskem, na Bavarskem, v Francicji itd. izraziti militaristi. Klerikalizem je proti militarističen edinole v Jugoslaviji in na Slovaškem. V Jugoslaviji zaradi pravoslavja, na Slovaškem zaradi češkega husitstva. To so dejstva, ki se ne dajo pobiti z nikakim teoretičnim modrovanjem. V Jugoslaviji bi lahko bila armada nekoliko modernejša, toda stvar političnih činiteljev je, da si pridobe vpliv na njo. Dejstvo pa je, da si trezen državljan ne more zamisliti Jugoslavije brez armade. Radičeva pacifistična gesla so prazne fraze, ki razorožujpjo ljudsko mišljenje, ne razorožujejo pa, ampak še podpihujejo ljudska čustva in strasti. Mednarodna nasprotja pa ne nastajajo iz logike in “-iz intelektualnih vzrokov, ampak kipe ^iz strasti, čustev, interesnih nasprotij itd. Jugoslavija je bolj obdana od sovražnikov nego je bila avtro-ogrska monarhija, kljub temu pa so Habsburgi vzdrževali velikansko anacijonalno armado. Ljudje, ki so takrat glasovali za visoke vojaške kredite in z vso vnemo, iz p oliiti čno-eerkvemih vzrokov podpirali avstrijski militarizem, si drznejo govoriti o jugoslovenskem militarizmu in prištevati h krvolokom vsakega, kdor daje naši armadi ono mesto, ki ji gre! Kar se tiče Sokolstva, mislimo, da že imuno napram pamfletom iz farov-. žev, ki izvirajo iz gole mržnje in zavisti Sokolstvo se povsod zaveda, kaj je - naša armada in kaj pomeni za državo. Bedasto pa je, oe mu kdo podtika oboževanje pušk in topov. Sokolstvo je borbena naprava, zato se ne boji arma- Rudyard Kipling: Zdravnik hiše. (The Honse Surgeon.) Iz angleščine prevedel K. P. (Dalje). t Medtem ko sem skočil po brisačo, jo je potisnil v sredino sobe. Zdelo se mi je, da njena moč ne zaostaja mnogo za njegovo. Otiral sem ji vrat, kadar sem utegnil, a rane nisem opazil; nato sem pomagal Baxterju, ki jo je jed v a držal. Gospodična Liza je bila zopet smuknila v posteljo im je stokala in tarnala kakor dete. »Obvežite ji nekako roko,« je hitel Baxter. »Vso sobo bo pokapljala. Bržkone,« — stopil je z brezpetniki na steklovino — »bržkone je razbila šipo.« _ Gospodična Marija se nam j\j izvila l% ™ se spotekala k oknu, iam Je pokleknila in položila glavo na podok-njak. Ležala^ je in s© n[ ganila; brez ugovora- mi jo prepustila ranjeno roko. »Kaj pa je uganjala,« so jo okrenil Baxter h gospodični Lizi v bolj oddaljeni postelji. »Hotela so je strmoglaviti v globočino'« je bil odgovor. »Zadrževala sem jo in poslala strežnico po Vas. Ah, ni- de kot se je ni balo orlovstvo v prejšnji državi. Sokolstvo se zaveda, da pri inias še ni mesta za milico, ker je vendarle globoka razlika med našimi tradicijami im na pr. angleškimi in ame-rilkamsfcimi; da pa bo milica enkrat v bodočnosti to kar mora biti: obramba države, zato bo skrbela sokolska vzgoja. Kdor hoče, da svet verjame njegovim mirovnim, stremljenjem, mora sam oznanjati mir, spravo im ljubezen. Slovenski klerikalci pa neprestano hujskajo, ščuvajo in ogabno zasramujejo ljudi, ki so drugega mišljenja Ta der-viški fanatizem ni znamenje miroljubnosti, to jo klic k boj-u. In kako na.i oni, ki hočejo boj, sovraštvo in nadvlado, pobijajo militarizem1! S tem je njihovo frazerstvo izven dvoma. In to smo jim hoteli dokazati, da bodo računi jasni i! /E y Elevator d. d. Zagreb, Kukovičeva 30 Politične vesti. * Po sestanku Politisa s Pašičem in Ninčieem. Grški zunanji minister Po-litis je ob odhodu iz Beograda izjavil, da je popolnoma zadovoljen z uspehi svoje misije v Beogradu. Na konferenci so bila rešena številna vprašanja ekonomskega značaja ter dosežen sporazum v vprašanju svobodnega pristanišča v Solunu, dailje glede položaja naše narodne manjšine v grški Makedoniji. Pol it is je bil tudi sprejet v av-dijenco pri 'kralju, ki se je živahno zanimal za vprašanje sporazuma med obema državama, tembolj — je dejal g. Politis — ker nas vežejo tudi dinastične vezi... * Lužiški Srbi in proslava češkoslovaškega osvobojenja. Budišinske »Serb-ske Nowiny« v eni svojih zadnjih številk radostno pozdravljajo tako Ceho-slovake fcakior tudi Jugoslovane o priliki četrte obletnice osvobojenja in proslave v Pragi ter pišejo; »Tudi mi Lužiški Srbi slavimo v duhu ta dan. Nam svetovna vojna ni prinesla svobode, zato se moramo še vedno ob najtežjih okoliščinah boriti za svoj materni jezik. Toda obžalujemo ne! Kdor si ohrani vero, bo zmagal. Borimo se z vso toplino vere za naše svetinje in čutimo da zmagujemo tudi mi v trenutku ko si v naši bližini dva krepka slovanska naroda podajata roke.« komur več ne bomo mogli pogledati v oči!« Gospodična Marija se je zvijala in lovila sapo. Baxter je poiskal šal in ji ga vrgel okoli pleč. »Nesmisel,« je rekel, »to se ne strinja z Marijinim značajem«. Lice se mu je hudo namršilo pri teh besedah. »O Nežici tudi nisi hotel verjeti, John. Morda boš zdaj verjel,« jo rekla gospodična Liza. »Saj sem jo videla, kaj je hotela storiti in vrat si je tudi prerezala.« »Ni ras,« sam dejal, »le roka ie ranjena.« Gospodična Marija je hipoma z ne-opisnim stokom planila pokonci in bolj Iete1^. ko tekla k sestrini postelji; zgrabila jo Lizo in jo stresala, kakor bi mikastila učenka učenko. »Ne govori takih neumnosti,« jo hreščala- »Kako moreš kaj takega misliti, hudobna majhna norica?« »Idi v poteljo, Marija,« ji je velel Baxter, »sioer se boš prehladila.« Slušala ga je. S sivim šalom okoli suhih hječ je sedla na postelj in srepo gledala na sestro. »Zdaj mi je odleglo,« je hreščala. »Artlmrs mo pušča p-redol-go na večernem zraku. Kje jo Arthurs? KotličU • v - _ ... * Obtožnica proti grškemu kralju Konstantinu. Proti odstopivšemu grškemu kralju Konstantinu je izdana obtožnica, ki ga dolži kot naj višjega poveljnika grške vojske glavne krivde na porazu v Mali Aziji. * Vladna kriza na Portugalskem. »Echb de Pariš« poroča iz Lisah on e: Ministrski predsednik jo demisijoniral. Ker pa mu jo predsednik republiko izrazil svoj popolno zaupanje, je prevzel rekonstrukcijo kabineta. kronika. — Naši delegati za mirovno konferenco v Lausanni. V informiranih krogih govore, da bodo na mirovni konferenci v Lausanni zastopali našo državo minister zunanjih zadev dr. Ninčič, poslanik v Parizu dr. M. Spalajkovie in poslanik v Sofiji Milam M. Ralcič. — V odbor nemškega političnega društva se je dal voliti tudi vinski trgovec Hausmanninger. Opozarjamo narodno zavedne gostilničarje in goste nanj in na njegove potnike. — Vesti o dr. Vošnjaku. Beograjska »Politika« piše: Dosedanji naš poslanik v Pragi g. dir. Vošnjak bo kmalu odpoklican in stavljen na razpoloženje. Izgleda, da je odšel iz Prage brez vednosti im odobren ja. vlade in da ni obvestil niti češkoslovaškega ministrstva zunanjih zadev o svojem odhodu v Beograd. Izgleda tudi, da si je g. Vošnjak s svojim nastopanjem onemogočil stališče v Pragi im v našem tamoš-njem poslaništvu. — Prodaja državnih konjev. Dne 11. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne se vrši na dvori reu vojašnice H, artil. podoficirske - :a v Mariboru (Stritarjeva ulica) licitacija državnih konj, na kar opozarjamo zlasti kmetovalce. — Legitimr.eije za dobavo inozemske valuta Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Generalni inšpektorat ministrstva financ opozarja z razpisom z dne 21. oktobra 1022 J br. 20.138 dodatno k odločbi z dne 29. septembra 1922 J br. 16.364 (Ur. list št. 106-329 ex 1922) vso one, ki imajo potrebo za legitimacijo, s katero bi mogli mesečno nabavljati inozemska plačilna sredstva v svrho vzdrževanja študentov, bolnikov ali sorodnikov, da kot dokaz potrebe za legitimacijo priložijo prošnji potrdila .šolskih oblasti, sanatorija ali zdravnikov, oblasti kjer se nahajajo sorodniki in koliko časa ostanejo. Legitimacijo so bo moglo dobiti le na osnovi teh dokazov, mejtem ko se potrdilo naših policijskih ali občinskih oblasti ne bo smatralo kot dokaz. — Nacionalistični kongres v Zagrebu. Na kongresu jugoslovanskih nacionalistov, ki so je vršil minule dni v Splitu, jo bilo sklenjeno, da prirode prihodnje leto v Zagrebiu velik meeting vseh jugoslovanskih nacionalistov. —• Pregled kazenskih zavodov. Glavna kontrola jo izbrala komisijo, ki 1)0 pregledala blagajne vseh kazenskih za.vodov v kraljevini. — Nov poštni pravilnik’. Ministrstvo za pošto in brzojav je izdelalo nov »Saj zato ni treba služkinje,« je menil Baxter. »V i nam ga dajte.« Skučil sem k mizi ob steni in prinesel kotlič. »Marija, kakor je Bog v nebesih, povej mi, kaj si nameravala?« Ustnice so mu. bile suhe in rodo in ni jih mogel ovlažiti z jezikom. Gospodična Marija je orijela ustnice k dulcu kotliČa in vdihavala paro. Vmes je pripovedovala: »V spanju me je prijel krč, Dušile me je, da sem sko-ro umrla. Stopila som torej kakor po navadi k oknu, ne da bi koga budila. Liza se tako boji prepiha. Rečem Vam, da sem se skoro za dušila. Nisem mogla odpreti zapaha in skoro bi šobila prevrnila na cesto. Okno se odpira preblizu tal. Ko som so lovila po zraku, sem se urezala v rolko. Kdo jo je obvezal s tem umazanim robcem? Liza, želela bi ti, da imaš moje grlo! Nikoli šo nisem bila bliže smrti!« Po vrsti nas je hudo pogledala, medtem ko jo njena sestra ihtela. Izpod postelje je vprašal iznenada drlteč glas: »Ali jo mrtva? Ali so jo odnesli? Oh, nikoli nisem mogla gledati kiryi!« »Arthur«!« jo nagoflmjiaila gospodična Marija, »Vi ste preprosta najemnica. Idito proč!« Te k pravilnik o organizaciji in delokrog« postnih hranilnic in čekovnih dov, ki bo veljal od 1. decembra t. i. — Dom društva Rdečega ^_riza zgrajen, v Beogradu na oglu Simi'10 u lice in ulice kneginje Ljubice # — Časopisna razstava v Prajii otvorje.ua — kakor poročajo zadnje ve sti iz Prage - šolo dno 12. decembra 1.1. Razstave se udeleži ogromna večina časopisja vseh narodov in držav, dni jo posebna, dieputacija povabi a otvoritvi prezidenia Masaryka, ki obljubil, da bo to zanimivo razstavo at varil. Pričakujejo gostov iz inoze — Sarajevske banke bodo zidal®* Sarajevske banke so se istotako ka naše mariborske dolgo branile z* nove zgradbe za svoje poslovne P store in stanovanja svojega uradms > sedaj pa so se, kakor poročajo ’ vendar odločile, da prično zidati-tega sc pričakuje, da bo prihodnja s bena sezona tudi v Sarajevu '/jiva,. ša nego so bile dosedanja po osvo nju, ko se tudi tam ni gradilo Vcc kor v Mariboru. Dopisi. Ljutomer. Lop in dostojen je Vj.a grob tako naglo umrlega viš. Lojzeta Lušina, ki si jo bil v kra bi svojega bivanja v Ljutomeru• >'lod kakor pri somišljeniku1) ‘ ^ tudi pri nasprotnikih. Udojstv°v ... bil ugled mniiKin. jo posebno na, polju komunalne P ko, kjer ga bo občina šo zelo P°8Ir , _ Na njegovi zadnji poti so ga spr®-li: naraščaj Sokola, Sokol z za& odiposlanstvo požarne brauube, P° govem sodelovanju ustanovljena _ godba, občinslki odbor in številni^ ^ govi tovariši im prijatelji. Ob je od njega poslovil župan g. & ki je naglaševal njegovo dleto z® no, potem star. Sokola Mike, ki j0 sebno povzdiigmil rajnkega lljube? domovine im naroda, im končno . zonnik g. Koropec v imenu prij* Marsikatero oikio se je orosilo 0 mimu na prerano umrlega čillno za tuk. razmere je, da j° * taikoj, ko je videl, da namerava sta Sokola govoriti, zapustil P° j,- jg šče, ter potegnil tudi dekana ^ je obč. odbornik — s seboj. Sicer tako najlboilje. — Na tuk. deklif*1 ^ razrednici, Id so v vodstvu deške, je imenovana za nadiu^1 ^ gdč. Mara Kocuvanova, uičitela^ Cvenu. Celjske vesti. Razpast celjskih nemških gV(>. Ker me odgovarjata več pogoo®1®^^ jega pravnega ol»stoja, sta se li v Celju zopet dve memški dtrus Prvo je imelo pod firmo »j. deutschvolkiseher Gehilfen CH l|S^ Umgefbumg des Bumdes deutsche ^ ^ beiter »Germamia« svoj1 glavni ^ Ohebu, Icjer ga je vodil zlogi«®11' mec Steim. Drugo društvo »Ort3^ ^^, Cilli des deutsehen National' - Mislim, dia je prilezla Arthia ^ vseh štirih iiapod postelje; toda ^ zaposlen, pobiral sem steklovino propre- - -n ^cet Baxter je sedel na posteljo izipraševati sestri silno nataeo^ ^ ^ odločnim glasom, kakršnega 171 pričakoval od njega. Nihče dvomiti, da se 30 gospodi«1^ strašno jezila nad sestro, ®ad čem in nad služkinjo; in ko so * 0 jo še doktorja v sobo — dolete a ^0jc-namreč čast, da mo jo imenov^* torja — tedaj je zvrhani lopse S pel. Dušillo jo jo v grlu, ph«11’ 1.1^ okniu; šl^oro bi se bila proku^n iti cesito; hotela se je uloviti za 0 ^ 0l-iiW se je urezala. Vedno iznov*1 ^ vse to razlagati Baxterju, k1 J s&' vo poslušal. Nato se je lotila stro in jo je prav pošteno o 'r jj^ »Ne kregaj me,« jo Icončn0^1''1^^ iti Liza, »saj veš, o čem ugiblj dan.« raVija’d/ »Tudi o tem bomo šo razp jo rekel Baxter. »Poslnšajtc ^ j e počet jo, Maa-ija, je zadelo - _ ^ vsi smo mislili, da se nns Ih «ama končati.« .. Jrtnč.) . v (Dalje pnlio^ Maribor. 9 novembra 1922,' rVT TBO 1?«’ Stran 3. lun gsgeh ilfen ver e ines in Wien« 30 lomilo slovenske pomočnike, ter iih pre-ojnazovalo v najstmpemejše renegate. Ustanovil je društvo neki prokurist tvrdke Daniel Rakusch. Iznajdljivi so j bili ti celjski Nemci, da so mogli tembolj kazati mazunoj svojo pamgermau-sko kri. Roparski umor v Zagrebu. Kakor sojrazni listi že poročali, jo izvršil krojaški pomočnik Hans Solirott v noči od J- na 22. okt. pri svojem delodajalcu krojaču Stipotiču v Zagrebu na njegovih uslužbencih dvojni umor. Kakor je ^daj celjska policija dognala, so je nioritee še isto noč odpeljal v Celje, kkr j© prodajal dne 21. okt., ko je bil Javno uršul inski sejem, ukradeno krojaško rabo pri raznih celjskih krojačih ter se izdal za agenta iz Dunaja. Od 21. clo 25. okt. je stanoval v gostilni Moho-na Poljčanah, odtod pa se je odpeto! na Dunaj, kjer ga jo policija po nckenr srečnem naključju takoj areti-'ta|a. Vse v Celju razprodano blago je rešeno. Mariborske vesti. Maribor 8. no vrniva 1027. ni Predrzno izzivanje! Na Rotov- c,ni trgu v Mariboru je neka gostil-lla> kjer natakarica dosledno odklanja slovensko občevanje s strankami, Češ, a ne zna. V Radvanju se je minolo nedeljo pri Anderletu vršila šolska veselica; natakarice so naravnost izzivaI-110 govorile z gosti samo nemško. Naši Nemškutarji bodo tirali stvar tako da-ec> da bo slovensko občinstvo prisiljeno seči z vso energijo po samopomoči! . m Mariborska bolnica. Komisija, ki le včeraj kontrolirala poslovanje in gospodarstvo mariborske bolnice, je ugo-°vila, da jo vse v najlepšem redu. Bol- - ,°° vadi začasno primarij dr. Dernov-s&k. m Sestanek trgovcev se vrši jutri ’• Novembra ob A 8. uri zvečer v dvo-TaQi gostilne »Maribor« na Grajskem ^gu. Vabijo se vsi intersentje, ki ima-+°-i ice Pritožbe ali nasvete zaradi o-®zkočenja uvoza in izvoza, radi vzro-'°v podraženja blaga, glede prometnih valu ta m ih težkoč itd. Treba bo tu- * konkretnih predlogov zaradi zvišala oziroma znižanja raznih carinskih Postavk. Sestanek je velike važnosti ''sled tega, ker namerava pomočnik finančnega ministra g. Plavšič v kratim stopiti v stik tudi z mariborskim trgovstvom ’,n ie tedaj neobhodno posebno, da zbere trgovski grernij do mga časa ves potrebni materija!, kolega bode potrebovala deputacija trgovstva v svrho (predložitve. m Javnosti v pojasnilo. Na našo notico glede pomanjkanja mleka v Mariboru in v mlekarni Bernhard na Kokoški cesti, se je oglasil v našem uredništvu lastnik mlekarne g. Bernhard ter nam dal sledeče pojasnilo: V jesenski dobi je dobava mleka vedno zelo težavna. To pa deloma radi prometnih Razmer (Sl. gorice, Ljutomer itd.), deloma pa radi vremena. Dočim dobiva Mlekarna spomladi in poleti dnevno ^0d 7000 litrov, pade dobava v jeseni Pozimi na povprečno 3000 litrov, pa 'kdi man.jo. Mlekarna je pod stalno ontrolo in torej kvaliteta mleka mora ' Ogovarjati predpisom. V kolikor pa , |. ni, je krivda posameznih dobavite- ' v?v na deželi, ki mleko mešajo z vodo. °r pa mlekarna v poletni dobi no mo-rnzpečati dnevno 7000 litrov, je na-na i®voz. Čim pa dobava mleka ha,de, Preneha tudi v»nk izvoz, kakor V -ie tPt ,m1' ^tos zgodilo. Zadnjo mle-se ne izvozilo dne 30. oktobra. Avtomobil, ki ga vidi občinstvo voziti na Kolodvor, dovaža s kolodvora mleko ki V v? or! zanai (s Pta-ishega polja itd.), veliko tezkoc pri dobavi mleka pa pokraca tudi naraščanje cen mleku na kjer stane celo že 20 K in pri tanilii branjevkah, kjer ni nobene kon-uV i Raznml:iivo je, da kmetje raje ce,™ ”2^° na trffu hreprodajal-ki. plačajo za liter po 16 do 20 K, hizk*1' Pa “^arni, ki naj ima vedno kak .ce'nc- — T’1 se zopet jasno vidi, - 1 ° jo magistratu im mogotcem na sr- cu blagor mestnega prebivalstva. Na trgu ni nobene kontrole, ker nimamo niti tržnega nadzornika in vsak gospodari, kakor hoče. Klerikalci po svojih listih sicer rohnijo, da je kar groza, v resnici pa ne store ničesar za odpravo te kalamiteto. Seveda ne morejo nastopiti zoper kmete, ki so njihov glavni »Stimmvieh«. Socialisti pa so že itak zakopani v svoje »socialne« predloge in davke, da se že sami ne spoznajo več. m Ljudska univerza. Opozarjamo na sestanek delovnega krožka, ki se vrši v petek ob običajn i uri .v mali kazinski dvorani. m Koncert Zikovcev. Kakor smo že poročali, se vrši koncert znanega kvarteta Zika v mali Gotzovi dvorani dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer. Opozarjamo na to, da je dvorana kurjena. Predprodaja vstopnic pri Hoferju in Zlati Briš-nilkovi v Slovenski ulici. m Martinov večer, katerega priredi narodno želez, glasbeno društvo Drava v soboto dne 11. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma se vrši z sledečim sporedom: 1. Orkester. 2. Moški zbor, a) Lubezrn in pomlad, b) Potrkali na okno. 3. Godba. 4. Mešan zbor a) Prelepa je selška dolina, b) Majolka, c) Nikdar na svetu lepšega ni. 5. Krščenjo mošta z nastopom moškega zbora z dvoma zdravicama. 6. Godlba, prosta zabava in ples. — Opozarjamo na najnovejšo vprizoritev hrvaškega običaja ob priliki krščenja mošta, česar se v Slo veniji ni videlo še na nobenem odru. — Dvorana lx>de zakurjena.. m Za vdovo, kateri so neznani zlikovci ukradli in zaklali kozo, je darovala neimenovana gospa 10 din. Denar naj dvigne omenjena vdova v našem uredništvu. m Podraženje mleka na našem trgu se navadno pripisuje kmetom. Poizvedovanja pa so dognala, da kmetje mleka ne prodajajo nič dražje, pač pa ga podražujejo razne branjevke s preku-povanjem. Po deželi imajo svoje ljudi, ki mleko pri kmetih zbirajo in ga potem dkmašajo v mesto, kjer ga prodajajo po 16 do 20 K liter, dočim plačajo kmetu, kakor prej po 10 K. Oblasti so podvzele korake, da to postopanje preprečijo in krivce izreče sodišču. m Prvovrstno volovsko meso od suhe breje krave jo prodajala neba tu-Icajšnja mesarica po 60 K kg. Ko jo je oblast prijela radi visoke ceno, se je izgovarjala, da kupuje samo debele, prvovrstne vole in je tudi navedla kmeta, od katerega je dotočnega vola kupila. Pri poizvedovanju pa se je dognalo, da je kupila neko mršavo, brejo kravico, katere meso je prodajala kot prvovrstno volovsko. Kako nastane iz mršave krave debel vol, je seveda u-ganka, ki jo zamorejo rešiti samo mariborski mesarji. Dotočna mesarica pa ho imela priliko, da to uganko razreši pred sodiščem. — Ob tej priliki pa si dovoljujemo opozoriti državno pravd-ništvo na to, da bi bilo v interesu pobijanja draginje, če bi sodišče v takih slučajih hitrejše postopalo, kakor pri navadnih ovadbah itn bi krivce takoj obsodilo, jim odvzelo koncesije, blago pa zaplenilo v korist revnejših slojev. Morda bi kazalo v to svrho določiti posebnega sodnika, ki pa naj bi bil zelo energičen, da bi tem- pijavkam trdo stopil na prste. Vse obsodbe pa naj se imenoma objavijo v vseh listih, da bo javnost vedela, koga naj se ogiblje. _ m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. —* Dnevno koncerti. Hoffmannove pripovedke«. V četrtek, dne 9. novembra poje ponovno vlogo »Hoffmanma« v »Hoffmannovih pripovedkah«, g. Knititl, član zagrebške opere. Ker je g. Knittl znan kot eden prvih tenoristov zagrebške opere, opozarjamo cenj. občinstvo, da poje gosp. Knittl v četrtek 9. novembra zadnjič v omenjeni vlogi. Abonement C. K*’’- sta aibonementa A in B prenapolnjena, je otvorila gledališka upirava še tretji abonenent. Prva predstava za abonement O se vrši v soboto, dne 11. novembra. Vprizori se ruska drama Leonida Andrejeva »Dnevi našega življenja«. Gg. abonent-je naj blagovolijo dvigniti svoje izkaznice v soboto dopoldne v gledališki pisarni. Ker je za abonement O še več prostorov na razpolago, se je še vedno možno abonirati na ta abonement. Vse predstave, ki so so že v abonentih A in j B odigrale, se bodo vprizarile naknad- i no za abonement C, tako da no bodo gg. abonenti prav nič prikrajšani na številu predstav. Sokolstvo. o Načelstvo Kola jahačev sokolske-ga društva vabi vse člane, da se udeleže predavanja, ki se vrši v četrtek, ob 20. uri v kmečki sobi restavracije v Narodnem domu. o Sokolsko društvo v Središču naznanja, da se vrši v soboto 11. novembra v dvorani Sokolskega doma koncert Glasbene Matice iz. Maribora. Ker je obratno ravnateljstvo dovolilo, da se ustavi ta dan nočni brzovlak tudi v Središču in je s tem dana ugodna zveza za povratek proti Mariboru, vabimo bratska društva, da se te prve slavnostne prireditve v našem domu udeležijo. Za evemit. polovično .vožnjo sledi pravočasno obvestilo. Gospodarstvo. g Produktna borza v Novem Sadu, 6. nov. Pšenica bačka-335, sremska 337, ječmen bački 240, sremski 245, oves bački 238, sremski 240. fižol (novi) beli 300, pisani 290, molka št. 0 bačka 492, za kuho 467, krušna št. 6 417, otrobi pšenični ' 142, mast svinjska ab Bačka 27, zelje bačko y glavah 85, orehi bosanski 450, čebula 310. Tendenca stalna. g Cene zemljišč posestvom in hišam so pričele padati v 1. 1920. v Ameriki in na Angleškem v 1. 1921 v Franciji ter v 1. 1922. v Italiji, Zerailj. oosestva in stavbe v mestih na Italijanskem, zlasti v Julijski Benečiji, ki so se v I. 1921 cenile na 100.000 lir, se sedaj ne morejo prodati za. 35.000 lir; tar e j so cene tem predmetom padle skoro za dve tretini. Isto padanje cen zemljiškim posestvom in hišam, pričakovati je sedaj tudi v Jugoslaviji, ker je pomanjkanje denarja, visoka obrestna mera, bode marsikoga prisilila prodati svoje nepremičnine. g Pomanjkanje premoga na Madžarskem. V zadnjem času je zavladalo na Madžarskem občutno pomanjkanje premoga. Vsled tega so znatno skrčena uradno ure pri vseh javnih uradih, ves promet pa je začasno za dobo dveh tednov omejen na najmanjšo potrebo. Na glavnih progah vozi dnevno samo po eden vlak, na stranskih progah pa le-vsak dragi ali tretji dan. Pomanjkanja premoga je nastalo, vsled dolgotrajna’ radarske stavke, vsled česar je produkcija premoga silno padla, dočim se ja potreba z mrzlejšo dobo znatno povit šala. J Glavni urednik: RadlvojRehai* Odgovorni nrednlk: Rudolf Oziofc m No siie zatfacfl nj l hovihvel iiiilk prednosti a n oo to ” s o CO kOa J035 8—« Narodno gledališče. Repertolre: Sreda, 8. novembra: Zaprto. Četrtek, 9. novembra: Hoffmannove pripovedke. Izv. Petek, 10. novembra: Zaprto. Sobota, 11. novembra: Dnevi našega življenja. Izv. Promijora. Nedelja, 12. novembra: Namišljeni bolnik. Izv. mr Prvovrstna bukova drva po znižanih cenah dobavlja BOT iz lastnih gozdov. Naročila sprejema samo tri dni dokler traja zaloga. Dovoz na dom m ARKO LIOUEUR TRIPLE SECI • m y . v.-.- ■ 'C.ywf, - .radira*? 1 0ernHarih. da je treba zmerom trdno držati pajčolan in se nič ne vidi,« Ethel je govorila naravno in prostodušno in vse njeno bitje je izžarjevalo preproščino in prisrčnost. In Alian se je vpraševal, zakaj mu ni v njeni bližini nikoli prav všeč. Ni mogel in ni mogel z njo kramljati iskreno. Nemara ga je motil le njen glas. Na sploh se sliši po Ameriki samo dvoj Zenski glas: voljan, ki zveni prav globoko v grlu (tako je govorila Maud), iti pa rezan, nekoliko hohnjav, ki je na uho drzen in vsiljiv. Tak je bil Ethelin glas. Potem se je Ethel odpravljala- Med vrati je Allana še vprašala, ali ne bi o priliki pojadral z njo na njeni jahti- . —— (Dalje prihodnjič.) Kala oznanila. KrijigtnrodJa(kijjJa) z zaan.jem strojepisja, slovenske in nem- ’ 8ke stenografije in cirilice, se • sorejme v indueti-. podjetju, j Z znanjem hrvaščine imajo prednost. Plača dobra Lastnoročno pisane ponudbe po>! *Agilno3t“ na upravo lista ..Tabor«. 2190 3—2 HSgijenižna brivnica .-e priporoča. P.vovrstiu' p--__ ba Vjekoslav Gjurin. JgjQ ulica. 9. Znižane cene! Bel« srajce po D 85’— p rod rja samo B. V e • j s a 1 i n o v i č i K o m p . Ma- ■ rihor, Gosposka ulica št. 86.1 Znižane cene pri vsem blagu. 2199 10—1 Msbiovano stanovanje * električno ra-.s/elliavo. o > ječe - ir dveh sob in kuhinj« * centru mu mesta Maribor, -odda radi iiis.litve po * j VpraSati v upravi. 21b& a ^ Ne pozabi naročnino! Podpirajte Jugoslovansko iatico, 1AZMANILO. Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se odločil, upoštevajoč nastale razmere vsled porastka vrednosti dinarja cene vsemu blagu za 20% znižati. Vsakomur je dana možnost, se prepričati o zgoraj navedenem, ker je v moji trgovini cena na vsakem predmetu vidno označena, ter se bode pri nakupu ta cena znižala za 20% oziroma plača stranka na blagajni 20% manj kot znaša njen celoten račun. Od tega popusta je izvzeto samo blago, došio po 1. novembru, ker so cene temu blagu določene itak že na podlagi današnje vrednosti dinarja, toraj je tudi to blago za 20% do 30% ceneje kot dosedaj. Zaloga manufakturnega blaga za gospode angleškega in češkega sukna za dame $200 s-i Največja izbira vseh vrst modnega blaga za gospode: Perilo, samoveznice, klobuki, nogavice, čevlji itd. vedno najnovejše v najboljši kakovosti, JOSIP KARNIČNIK, Maribor, Gosposka ulica štov. 15. s sili POZIV K SUBSKRIPCIJI DELNIC Ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu je pripravljalnemu konzorciju za ustanovitev zavarovalne d. d. v Mariboru z odlokom z dne 10. oktobra 1922 VI. št. 4435 dovolilo, da prične s pripravljalnimi deli za ustanovitev zavarovalne d. d. s sedežem v Mariboru. To novo podjetje se bode nazivalo 2153 4—4 »ZORA« jugoslovanska zavarovalna d. o. v mariboru I. Iivlfižsk Is štatuta: § 12. Trajanje te družbe časovno ni omejeno. § 2, Namen družbe je prevzemanje direktnih ter indirektnih zavarovanj proti ognju in direktnih ter indirektnih življenskih zavarovani v območju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. § 3. Delniška glavnica se določa na 2,500.000 Dia in sestoji iz 10 000 komadov na ime se glasečih delnic 3 po 250 Din nominalne vrednosti. § 4. Prevzemna cena vsake delnice znaša 300 Din in mora vsak delničar takoj ob subskripciji vplačati a) 50% nominalne vrednosti delnic in b) diferenco med nominalno ter prevzemno ceno, ki znaša 50 Din pri vsaki delnici. Z ažijskim prebitkom se krijejo v prvi vrsti izdatki združeni z osnovanjem družbe. Ostanek pa se dodeli splošnemu rezervnemu fondu. § 5. Za ostalih 50% nominalne vrednosti delnic pa podpiše in izroči vsak delničsr menice v prid družbe. § 15. Prvi upravni svet, ki obstoji iz 5 članov in 2 namestnikov, volijo koncesionarji in znaša poslovna doba prvega uprav, sveta pet let. § 18. Po preteku poslovne dobe prvega upravnega sveta izvoli glavna skupčina delničarjev novi upravni svet sesteječ iz 5 članov in 2 namestnikov tudi za dobo pet let. § 27. Ko so emitirane delnice že podpisane, skličejo koncesionarji ustanovno skupščino potom objave v treh v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu izhajajočih uradnih listih. § 28. Ustanovna skupčina Je sklepčna, ako delničarjev naviočih, da predstavljajo njihove delniške glavnice. je najmanj toliko delnice vsaj %« § 30. Ustanovni skupščini je pridržano: a) sklepanje o ustanovitvi družbe ter o Statutu; o Statutu seveda le v okviru oblastno odobrene oblike, b) volitev nadzorstvenega sveto, c) konžtatacija, da je štatutarično predpisani del delniške glavnice v gotovini že plačan. Ustanovna skupščina sklepa o ustanovitvi družbe in o štatutu s tako večino glasov, ki predstavljajo najmanj % vseh podpisateljev delnic ter vseh delnic, ki se emitirajo. V vseh drugih slučajih sklepa ustanovna skupščina z absolutno večino glasov. § 4. Dodelitev delnic izvrši prvi upravni svet kar najhitreje; za nedodeljene delnice sc vplačani denar vrne najpozneje tekom 14 dni po ustanovni skupščini. II. Podpisovanje delnic začne 5. novembra 1922 in se konca 11. decembra 1922. III. Javni subskripciji izročene delnice se bodo podpisovale pri; Kreditnem društvu mestne hranilnice v Mariboru, Ljubljanski kreditm banki v Ljubljani in njenih podružnicah, Jadranski banki in njenih podružnicah, Trgovski banki (poprej Slovenski eskomptni banki) v Ljubljani in njenih podružnicah ter Posojilnici v Mariboru. MARIBOR, dne 3. novembra 1922. Pripravljalni konzorcij snujoče se zavarovalne d. d. „Z O B #‘s v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 12, pisarna dr. Slokar-ja, odvetnika v Mariboru.