90. številka.
Ljubljana, v sredo 19. aprila 1905
XXXVIII. leto.
Uhaja v*ak dan rvečer, liimSi nedelje in praznike, ter vetfa po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 46 K, za pol leta IS K, za četrt leta 6 K 60 h, za en meseo 2 K 30 h. Za LJubljano ■ poBujanJem na dom za vi« «to 24 K, za pol leta 12 K, za [četrt leta 6 K, za en meneč 2 K. Kdor hodi tam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 hf. za en meseo 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko Teč, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanile se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, Se se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi saj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravništvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija,
oznanila, t j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Volitev v veleposestvu.
Dandanes ve že vsak otrok, da vse klerikalno narodojašt70 ni vredno piskavega oreha. Klerikalci so se začeli delati narodnjake v tistem hipu, ko so upali, da na ta način ulove kaj pristašev napredne stranke v svoje sanke, a s tisto brezstidnostjo, kakor igraje zdaj narodnjake, bi zopet nastopili kot katoliški internacijo-raici, ko bi jim to — kazalo.
Namen posvečuje sredstva. Če kje, se vidi to na klerikalci politiki. Na Kranjskem grme proti »zvezi z Nemoi«, samo zato, ker vsled te zveze ne morejo dobiti v deželi oblasti v roke; na Kranjskem je t>z?esa z N^mci« zdaj narodno izdajstvo, dcaler so pa bili klerikalci zvezani z Nemci, je bila ravno tako dabra, dopustna in poštena alijanca, kakor js danes klerikalna zveza z I:a4jam na Goriškem.
IS stranko, ki tako postopa, s stranko, ki uganja tako breestidno hinavstvo, pač ni vredno se prerekati o dopustnih aiijancab. če nastopi v kaki vasi požigalec, se združijo vsi pošteni ljudje ne glede na njihovo politično prepričanje; če se pojavi kje tolpa zastrupljevslcev javnih studencev, se zgodi isto tako. In kaj eo klerikalci drugega kakor politični požigdic: in z&strupijevaici javnih studencev.
Z ozirom na volitve iz velepo-sestva je »Slovenec« zopet poskusil napeljati malo vode na svoj ml^n. E oči vpije in razsaja, kakor bi se s samim vpitjem dalo dokazati, da bi bili Slovenci lahko zavzeli vele posestvo.
Vseh volilcev v veleposestvu je 85; oddanih je bilo 56 glasov, in Bta
grof Margheri in Fr. Galle soglasno izvoljena. Mi smo pred nekaj dnevi konstatirali, da je med veleposestniki 29 zanesljivih Slovencev in 2 nezanesljiva. »Tagespošta« poroča, da je pet slovenskih liberalcev glasovalo z nemško stranko. Če je to   T' 3,   potem   je   imela nemška
stranka 51 zanesljivih nemških glasov na razpolaganje in ji je bila zrn* g* ni vsak način zago tovljena.
»Slovenec« se grozno jezi, da je glasom »Tagespošte« pet slovenskih liberalcev glasovalo za nemška kan* didata. Če je to resnično, ne vemo, ali če so je to zgodilo, so mogli dotični veleposestniki imeli samo en namen. Pomagali niso s tem nemškima kandidatoma prav nič; brez dvoma so s svojo udeležbo hoteli demonstrirati proti klerikalcem in pokazati, da odklanjajo vsako zvezo s klerikalci in da se raje vežejo z Nemoi, kakor pa z zavrženo bando, ki jo komandira škof Jeglič.
»Slovenec« pravi tuli, da je z nemškimi liberalci glasovalo tudi nekaj nemških konservativcev. Tudi to je jako značilno. Odkar je pred 25 leti grof Hohenwart poskusil konservativcem v veleposestvu pridobiti nekaj veljave, se niso nemški konservativci nikdar nobene volitve ude-Žili. Letos so zapustili svojo rezervo in glasovali z nemškimi liberalci. Kaj to neki pomeni? Pač nič drugega, kakor da tudi nemški konservativci nečejo, da bi klerikalci dobili oblast v roke.
»Slovenec« pravi dalje, da se je baronu S^hweglu posrečilo, dobiti na svojo stran vse dvomljive elemente v veleposestvu. Mogoče. Gotovo je veleznačilno, da je grof Margheri sprejel kandidaturo. Grot Margheri je vseskoz koncilijanten, pravično misleč mož, ki uživa splošne simpatije, in da je grof Margheri kandidiral in za seboj potegnil vse dvomljive elemente, je pač nov dokaz, da spoznavajo vsi krog', kako nujno Je, da se stranko blaznih klerikalcev ne pusti na krmilo.
Proti pož galcem in zaetruplj valcem javnih studencev se združujejo vai spodobni ljudje.  Izid volitve v   veleposestvu   priča   jasno, kako mnenj« vlada med večino volilcev
v tej privilegirani kuriji. Če so res volili nekateri slovenski liberalci, potem nemški konservativci in povrh še politično dvomljivi elementi z nemškoliberalno stranko, potem je to samenje časa, ki ga ni podcenjevati. Ker ni bilo nikakih protikandidatov, ima ta udeležba eminentno demonstrativen značaj in kaže, da se združujejo tudi narodno in politično sicer najbolj nasprotni elementi na skupen odpor proti klerik&lc3m.
fojsa na Daljnem Vztoku,
Vesti o ruskem brodovju.
* I > i' >' Teiegraphu« se poroča iz Tokija: V nedeljo je došla semkaj vest, da je baltiško brodovje usidrano ▼ bližini Hongkonga; pet transportnih ladij s premogom je usidranih pri nekem otoku, pet milj vzhodno od Hmgkonga.
Kakor javija londonski list »Times«, se je admiralu Roždestven-skercu posrečilo si pridobiti take pri-pomočke, da lahko o gibanju svojega brodovja natančno informira vojno ministrstvo.
Po vesteh iz Singapora pa je rusko brodovje Že 15. t. m plulo mimo južnega rta otoka Formoze in se mora sed&j že nahajati v Tihem oceanu.
Petrogradski dopisnik francoskega dnevnika »Eoho de Pariš« pa je poslal svojemu listu brzojavko, v kateri sporoča, da mu je neki častnik pri generalnem štabu vojne mornarice zatrjeval, da bo admiral Ro-ždestvenski skušal osvojiti otok Formozo)?), da bi si tem kaj ustvaril za svoje brodovje ugodno operacijsko bazo.
Kje ste sovražni eskadri.
»D<u!y Express« je mnenja, da se o brođovju admirala Roždestvenskega prav tako malo ve, kakor o japonskem ladjevju.
Na eni strani je veliko preveč vesti, c» drugi strani pa nobenih. Ako su torej pčroSa, da se ruske ladjo nahajajo v zalivu Kam-rank pri
rtu P&daran in v zalivu Turan, se more iz tega 33 mo sklepati, da je brodovje admirala Roždestvenskega usidrano v dolgi vrsti najmanj v dveh oddelkih ob obali Cochincbine najbrže z namenom, da izvrši zadnje priprave za boj, predno prične usode-polno odločilno bitko.
Anonimno brezžično vprašanje.
»Daily Mailu« se poroča iz Manili na F.lipinskih otokih: V nedeljo zvečer je dobil amerikanski admiral Train brezžično vprašanje od neke neznane ladje. On je odgovoril na vprašanje s pripombo, da se mu naj pove ime Udje, ki je stavila vprašanje. Ta odgovor je izostal. Admiral je nato odposlal dva torpedna rušilca, da bi poiskala dotično ladjo, ki se je po njegovem mnenju morala nahajati kakih 70 milj od Manile.
Pomorska bitka na pragu?
Iz Berolina se poroča: »Lokal-anzeiger« p-iobčuje brzojavko iz San-ghaja, ki zatrjuje, da je vsak hip pričakovati, da seRoždestven-eki in Togo spopadeta in se prične odločilna pomorska bitka.
V strokovnjaških krogih so mnenja, da ste sovražni brodovji približno enako močni in da bo izid bitke večinoma odvisen od sreče in naključja.
Kapitan Klado o brodovju admirala Roždestvenskega.
Kapitan Klado se izraža o brodovju admirala Roždestvenskega takole: Dogodke napovedovati, je težko, lahko pa se goven o tem, kar je že bilo in kar že spada v zgodovino. Angleški listi, zlasti »Daily Mai!« pripovedujejo, da so se na podvodnih stenah ruskih vojnih ladij nabrale silne množine školjk in alg. Topa ni res: prvič se alge primejo ladij samo na ve dni površini in ne zavirajo čisto nič plavanja; kar se pa školjk tiče, so ruske ladje namazane z barvo, ki \ ima v sebi tik strup, ki pomori vso školjke.
Glavna stvar pa je, da je Rožde-stvenski za časa bivanja v Madagaskarju dal z ladij odstraniti vse školjke. Ker je potekel Šele eden mesec, odkar je Roždestvenski odplul izpred Madagaskarja, ni misliti na to, da bi se bilo v tem kratkem času ladij prijelo toliko školjk, da bi mogle ovirati plavanje.
O nadarjenosti in bravuri admirala Roždestvenskega, kakor tudi o junaštfu posadke se ne more dvomiti. Ako pa sedaj ne dospo tako hitro vesti od Roždestvenskega, se ne sme pozabiti, kar je pisal pred nekaj časom: »Poročal bom o pogibelji svojega ali japonskega brodovja.«
Z mandžurskega bojišča.
General hUrkevič je poslal 18. t. m. generalnemu štabu tole poročilo: Pri armadi ni nobenih spremembi Naš oddelek, ki je bil 11. t. m. zapleten v boj pri vasi Jukail, se je 13. t. m. ob 5 uri zjutraj umaknil v Hej-šimao, ne da bi ga sovražnik zasledoval in se je ustavil v pozicijah poldrugo vrsto od Hejšimava. 14. t m. pa je neki sovražni voj izvršil obhodno operaoijo proti našemu levemu krilu, vsled česar je bil nas oddelek pr.siijen se umakniti.
Japonska proti Franciji.
Iz Tokija se brzojavlja: Javno mnenje na Japonskem je silno razburjeno radi gostoljubja, ki se izkazuje ruskemu brodovju v francoskih vodah, in silno ogorčenje je že zavladalo v vseh krogih časopisi poživljajo vlado, da naj ne protestira samo, marveč da se naj odloči za strogo postopanje nasproti Franciji. List »Jiji-šimpo« piše: »Usidranje ruskega brodovja na Madagaskarju je naravnost kršenje principa nevtralnosti; vendar pa je Japonska z ozirom na daljavo vložila proti kršenju nevtralnosti samo protest.
Tako blizu vojnega okoliša pa ni mogoče postopati s tako popustljivostjo, &ko Francije še nadalje sovražniku uspešno pomaga in se z Rusijo veže proii Japonski. Pogrebno
Ali je Primož Trubar upesnitve vreden junak ali ne?
Gospodu prof. dr. TominSeku odgovarja A. ASk erc.
fDaije.}
Gospod kritik iina tak strah pred slovensko reformacijo, da ga je upesni-tev glavnega „krivoverca" Trubarja kar potrla. Nikakor inu ne gre v glavo, kako sem se mogel tako daleč spozabiti, da sem si izbral za junaka svoje epske pesnitve baš Trubarja 1 Pomislite, ljudji božji, Trubarja! Kritik me goni v o rij en t, kjer naj bi si bil izbral svojo snov za upodobitev svojih idej. Ne, ne, gospod doktor, jaz sem si nalašč in z dobrim premislekom izbral ravno Trubarja, ker sem po daljših zgodovinskih študijah prišel do prepričanja, da je Trubar pravi pesniški junak, vreden še sposobnejšega peresa, nego j#e moje. A kdor zna bolje, Široko mu polje I Trubar meni ni samo gola, Čeprav hvaležna folija, na pod-
lagi katere sem lahko „združil svoje lepe ideje", kakor se izraža laskavo gospod kritik, nego Trubarjeva zgodovinska osebnost mi je bila sama na sebi tako zanimiva, zdela se mi je tako ostro in plastično orisana, da se mi je kar sama silila pod pero. Gospodu kritiku je vsa naša reformacija nekak „noli me tangere", o katerem je tudi po nazorih novomeškega gimnazijskega gosp. ravnatelja najbolje molčati; nego ravno nasprotno: mene v vsej naši zgodovini nič bolj ne privlači, nič me bolj ne miče in ne zanima, kakor baš ta doba s svojimi velikimi značaji, dramatičnimi borbami in velikim zgodovinskim ozadjem. In to so bili naši ljudje, ki so delali za nas, in čijih delo še Živi, ker sloni vsa naša duševna prosveta na ramah Trubarja in njegovih vrstnikov sotrudnikov in somučenikov I
Kdor duh reformacijske dobe prav razume, kdor zna gledati tiste čase z jasnimi očmi, ta tudi uvidi, da se razvijajo ideje, ki jih nahaja g. kritik v moji pesnitvi, v bistvu iz dotične dobe same in da projicira vso tisto razpolo-ženost (ali občutje) o svobodi Že Trubarjeva   prikazen   sama. Povsem na-
ravno je, da pesnitev o Trubarju ne more biti v bistvu nič drugega ko  pesnitev  o svobodi!
In zopet se vidi, da je kritiku narekoval le nekak strah pred reformacijsko snovjć besede: „Vse govorjenje in čutenje oseb v pesmotvoru je projekcija govorjenja in čutenja današnjih oseb" . . . Razume se pač samo ob sebi, da človek vendar ne more pisati čisto tako, kakor kak šestnajststoletnik. Da obsevajo žarki našega časa tudi junake iz 16. stoletja, je psihološko naravno kakor je naravno, da je n. pr. Šek-spirjev „Julij Cezar" tudi Anglež pesnikovih dni j in ne samo Rimljan. Go-thejev „Egmont" je tudi Nemec Gothe-jeve dobe; Schillerjev „Teli" ni samo Švicar preteklih dnij, nego tudi upodobljeni ideal Schillerjevega svobodo-Ijubja. Saj pravijo, da se tudi po „Črtomirovih" žilah pretaka nekaj — Prešernove krvi. In tako dalje! Če je res, kar pravi Zola, da je vsaka umetnost — torej tudi poezija — kos prirode, ki jo je gledal umetnik skozi prizmo svoje individualnosti, potem mora biti dosledno res, da je tudi upesnitev zgodovinske snovi segment zgodovine, ki jo je promatral poet skozi isto prizmo
I svoje osebnosti. Gospod kritik torej ni povedal s tem namigavanjem nič novega. Ali mi vemo, zakaj tako govori gosp. kritik. On pravi, da sem svoje ideje (o svobodi) Trubarju samo nekako „obesil" na vrat, da sem mu vse samo namislil, napesnil, ker gospod kritik prvič ne razume Trubarja in ga ne pozna dovolj in drugič, ker si ga ne upa poznati! Dokazal pa sem že s citati, da imamo mnogo zgodovinarjev, ki poznajo Trubarja in njegovo reformacijo in se prav nič ne bojijo občudovati herojsko prikazen našega prvega pisatelja. Saj tudi kolega, gospoda kritika dr. Korun, v „ Slovanu" brez strahu in brez „ozirov" izjavlja, da vidi v Trubarju pravega heroja, ki da je vreden, da si ga izbere vsak pesnik za sujet. Takisto piše tudi v „ Slovanskem Pfe-hledu" (marČeva št.) Češki kritik O—r (dr. O. Wagner) o junaku Trubarju, rekoč: „Ruka jeho (avtorja namreč) volila hrdinu (heroja) slovinske kulturv, Kolumba literatury sve vlasti (domovine) — Primože Trubara ... od nčhož (katerega) se teprve (šele) datuje vzdčlani (izobrazba) novoslovinskeho jazyka. Lutka (snov) vzacne (imenitne, odlične) ceny a nemale duležitosti (važnosti).. .
Postavu sveho hrdiny kresli (slika) svč žimi   barvami   uprimne   ivmpathie a pftsne objektivnosti . . ."
Gospod dr. TominŠek je torej po svoji krivdi precej osamljen s svojimi nazori o Trubarju. To se pravi, on stoji z obema nogama v ultrakatoliakem taboru — kar je seveda njegova stvar. Samo prav ni, da vsiljuje svoje reakci-jonarne nazore „Zvonu", ki je bil do najnovejšega časa glasilo svobodomiselnih pisateljev. Svoj Članek bi bil moral nesti g. dr. Tominšek v uredništvo „Doma in Sveta" ali „Katoliškega Obzornika". Če si ni upal pisati z liberalnega in edino objektivnega zgodovinskega stališča, bi bil lahko tudi — molčal. Tako pa vedo zdaj tudi Čitatelji „Zvonovi", da je zelo slabo podkovan v zgodovini in pa, da je boječ, neznansko boječ! Skrupulozno se ogiblje vsake poti, ki bi ga le za par korakov odvedla v stran od stališča, na katerem stoje naši klerikalni pisatelji. Težko da se je napisalo že kdaj v našem jeziku kaj bolj suženjskega, kakor so besede g. drja TominŠeka na str. 118. ..Ljublj. Zvonatt: „Ime Trubar pomeni program, a ne programa za — poezijo. Morda bo sčasoma drugače in morda
bi bilo, da bi se o tem obvestila Angleška, da bi se pridobila v zmislu alianoe za sopomoč.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 18. aprila. Preosnova ministrstva v parlamentarnem zmislu je le želja nekaterih parlamentarcev, dočim vlada na kaj takega se ne misli pred pozno jesenjo. Pri pre-osnovi ne bodo delala preglavic osebna, pač pa strankina vprašanja. Vsekakor pa je pričakovati vsaj delne spremembe v Gautsehovem ministrstvu. Prvi bo demisijoniral železniški minister dr. pl. Wittek, ki čuti izza znane usodne debate, da mu zmankuje tal. Ako bi baron Gautsch ne bil zbolel, odstopil bi bil W it te k še pred Veliko noSjo. Začasni vodja železniškega ministrstva postane, dokler ne zavzame mesta kak parlamentarec, ali se&oij-Bki načelnik Wrba ali pa Lihar-z i k.
Državni zbor pa se ne odgodi, ker zahtevsjo vse stranke in tudi vlada, da se rešijo državni proračuni, carinski tarif in nekatere druge predloge.
Volilna preosnova za češki deželni zbor.
Praga, 18. aprila. Bodočemu češkemu deželnemu zboru predloži vlada volilno preosnovo. ki določa med drugim: virilni glasovi se pomnožijo za tri, in sicer ga dobi praški župan in rektorja obeh tehniških visokih šol v Pragi; veleposestvo se razdeli v šest volilnih okrajev; trgovskim in obrtnim zbornicam se mandati pomnože, in sicer dobite zbornici v Plznu in Libercih po 4 poslance (dosedaj 2 in 3) budjejovi-ška in hebska pa po 3 (dosedaj 2), dočim bi volila praška zbornica 10 poslance*; mesta in industrijski kraji dobe 60 poslancev (med njimi Nemci 32), kmečke občine pa 79 (med njimi 30 Nemcev). Končno se uvede splošna kurija, ki bi volila 24 poslancev.
Razmerje med Hrvaško in Ogrsko.
Budapešta, IS. aprila. »Bu-dapešti Hirlap« je prinesel uvodni Članek, v katerem se bavi s hrvaškimi poslanci v ogrskem državnem zberu. Čiančk pravi, da je napačna fraza, ako se člani ogrskega držav, zbora imenujejo hrvaški delegatje. Ta izraz bi bil upravičen le tedaj, ako bi bilo med Hrvaško in Ogrsko takšno razmerje kot je med Avstrijo in Ogrsko, namreč zveza med dvema držav* ma. Ogrska pač pošilja svoje delegate iz cgrakega državnega zbora, da uredijo skupne zadeve z Avstrijo. Ako pa se hrvaški državni poslanci imenujejo delegati, bi bilo s tem le rečeno, da niso ogrski poslanci, te-muč delegatje iz hrvaškega sabora, ki zastopajo Hrvaško kot državo. Na ta način pa se krši enotnost ogrskega državnega zbora, kar bi dalo podlago dalessžnim posledicam. Ta-
bodo potomci zrli na vsa taka dela z umetniškim očesom, a v začetku 2 0. stoletja je to malo-daue izključeno. (?) Res je pač, da je umetnost večna, in da je vse, kar je lepo, vedno lepo, ali človek, je končno bitje in je jako odvisen od stranskih vplivov. (!!) Vem, da bi se jih moral otresti, ali kaj pomaga, ako se jih otrese eden, drugi se jih ne, in to ga moti v njegovi sodbi. (!) . . ." Tako naivno izjavlja gospod kritik pred vsem svetom, da je imel strah pred klerikalno stranko in in da si ne upa gledati na Trubarja s svobodnimi očmi! In to hoče biti literaren kritik! V začetku 20. stoletja da bi Slovenci še ne mogli uživati del, ki proslavljajo Trubarja kot heroja?! Zakaj pa ne? Zato ne, ker gospod kritik sam nima poguma!
Rekel sem že, kdor nima poguma svobodno govoriti, naj molči! S tem vsaj škodil ne bo pozitivno, dočim se s strahopetnim zavijanjem samo podpira reakcijonarna struja.
Z ničimer se tudi ne zatira z večjim uspehom v naši mladini moštvo in značajnost, samozavest, pogum ter
kozvani hrvaški delegatje so le člani hrvaškega sabora in obenem člani ogrskega državnega zbora, kakor vsi ostali. Razlika med njimi in drugimi ogrskimi poslanci je le ta, da jih ne voli neposredno narod, temuČ so voljeni posrtdao.
Preganjanje nemadjarsklh narodnosti na Ogrskem.
Budapešta, 18 aprila. Pred porotniki v Temešvaru je bila včeraj tiskovna pravda zoper rumunskega župnika Kasparja, odvetnika Petroviča in urednika Curka. Obtoženi so bili, da so v listu »Drape-lui* hujskali proti »ogrski narodnosti«. Obsojeni so bili: Kaspar v lOmesečno ječo in 400 K globe; Petrovič v 6 nesečno ječo in 200 K globe ter Čur k a v Sntiesečno državno ječo in 400 K globe.
Vojaški dvor srbskega kralja.
Bel grad, 18. aprila. Vsled določb o vojaškem dvoru Be je izvršila ravnokar sprememba glede kraljevih adjutantov in ordonanČnih Častnikov. Aijutanti so postali ma« jorji: Davidović, Teršie in D i-mitrijeviČ; ordonančni častniki pa stotniki: Bogičević, Krstić, P a v 1 o v i o , Jovan ović in Kosti ć.
Dogodki v Macedoniji.
Skoplje, 17. aprila. V okolici se grozno množe umori Bolgarov. Samo včeraj je bilo umorjenih 17 oseb.
Carigrad, 18. aprila. V najkrajšem se uredi zadeva glede kontrole rnaoedoiiskih financ. Carina na uvoz se zviša v prilog saniranju deželnih tiianc, kontrolo pa prevzamejo vse velesile.
Sofija, IS. aprila. Zaradi klanja v Zagoričanih je prebivalstvo še vedno silno razburjeno. Prirejajo se burni protestni shodi. V*adno glasilo dolži turško diplomacijo, da je pro vzročila klanje ter podpira grške in sibske Čete v zatiranju B^lgerov.
Nemiri na Ruskem.
Varšava, 18. aprila. Novi policijski načelnik v Čenstohavu, P o s s o v, je zastrupljen. Svojo službo je nastopil šele pred osmimi dnevi. Dobil je takoj grozilno pismo, da mu je le šest dni živeti.
Petrograd, 18. aprila. Po mestih, kjer žive Zidje, se razširja vest, da je pričakovati za Veliko noč velikih izgredov proti Zidom. Zato beže židovske rodbine iz takih mest, posebno Lodz zapuščajo trumoma.
Varšava, 18 aprila. Vse sooi-jaliBtične organizacije so se zedinile, da proglasijo za 1. maj generalni štrajk po celi ruski Poijsk z velikimi demonstracijami.
Moskva, 18 aprila. K a laje v, morilec velikega kneza S rgij&> je obsojen na smrt.
Francoski parlament.
Pariz, 18. aprila. Zbornica do-žene že jutri dopoldne debato o spremenjenem proračunu, da nada-
veselje do narodnega dela, če se ji vedno in vedno pripoveduje: Mi Slovenci nimamo v svoji preteklosti ničesar, s čimer bi se mogli ponašati; mi nimamo nikake zgodovine, mi nimamo velikih mož! Šestnajsto stoletje? I, no l Trubar je res da prvi pisal slovenski, ali bil je — „krivoverecu! Če je bil kdo velik, potem je bil velik n. pr. samo kranjski Torquemada, Tomaž Hren! Ljuba mladina, tega moža smatraj za heroja I Skof Hren je zatrl med Slovenci luteranstvo — in ž njim vred izruval iz tal korenine in prvo cvetje narodne prosvete . . .
Ne! Ne bomo dopuščali, da bi se še dandanes razširjala pristranska mnenja o naši reformaciji. Energično bomo zavračali trditve nevednežev in literarnih bojazljivcev, Če nam bodo pačili zgo dovino 16. stoletja. Ena najvažnejših nalog nas modernih slov. pisateljev, neodvisnih „od stranskih vplivov" bodi, da odstranimo s Trubarja in njegovih so-trudnikov tiste debele plasti smeti, ki so jih bili nakidali na podobe naših duševnih velikanov protireformatorji. Slovenci morajo izvedeti, kdo so pravi preporoditelji njihovega duševnega Življenja. Naša mladina mora izvedeti, da
ljuje potem razpravo o predlogi glede ločitve cerkve od države. Ker nikakor ni mogoče te predloge dognati pred velikonočnimi prazniki, zadovolji se zbornica najbrže s § 4. zakonskega načrta ter odide v petek ali v soboto na počitnice, ki bodo trajale do 9. ali celo do 16 maja. — § 3 tozadevne predloge je bi! sprejet; pristavek, da je zemljišča duhovnih zavodov smatrati za narodno last ter se naj vsled tega prodajo, denar pa se nakaže delavskim pokojninskim blagajnam, je bil z veliko veČino odklonjen.
Dopisi.
Od Sv. Gregorja. Po sreči dobim sobotnega »Slovenca«. V notici »Učiteljstvo v borbi proti našemu časopisju« se zrcali vsa žegnana laž. To so celi hudiči okoli »Slovenca«, manj gotovo ne, ker se upajo tako nesramno lagati o zadevi, o kateri je govorilo sodišče. Zatorej se čutim dolžnega, da odgovarjam na omenjeno notico, da bo vedela javnost, kako se je vršilo tisto »preganjanje »Vrtca«. Vdova Ana Jaklič je bila naročena v letu 1902 na »Zvonček«. Ker ji je ugajal list, zato sem ji svetova), naj si ga naroči za otroka. Naprosila me je, naj j; ga jaz naročim, kar sem storil in list plačal. Nekoč meseca decembra pride žena k meni ter mi plača to in drugo. Na vprašanje, če bo še naročila »Zvonček«, mi odgovori prav sveto, da ne, ker je odšel sin v šolo v Lj., a samo za hčerko se ne splača. Poteui je nisem več nagovarjal. Ob novem letu (1903) je dobita ta vdova zopet »Zv.«, zraven pa še »Vrtec«. ^Pripomnim, da sem prinesel oboje sam s pošte, ker sem večkrat kaj prinesel s pošte za t) ženo in tudi odnesel na pošto, ker še nismo imeli tukaj takrat raz-našalca pisem, zatorej laže »Slovencev« dopisnik, naj si ima še tako veliko tonzuro. On laže kot more lagati soriden človek. Ko pride hčerka (učenka IV. oddelka) te vdove v šolo, ji povem, da je dobila mati sopet »Zv.« in jo vprašam, če ve, aii bo še naročila mati ta list. Odgovori, da ne. Potem ji rečem, da je dobila mati tudi »Vrtec«, menda na »ogled«. Deklica mi jasno po* 6 da pravi mati, da se ne naroČi na noben list. Potemtakem vrnem »Zv.« in »Vrtec« s pripomnjo, da se ne naroča, ter ne-sem zopet sam na pošto na Oitnek. Zielse mi je, da sem storil delo krščanske usmiljenosti. Meseca sve-čsna pa dobim vabilo k sodišču v Vel. Lašče. Obdoižen sem bil hudodelstva goljufije. v Milijon vragov, kaj pa to pomeni?! sanjalo se mi ni, odkod more to priti. Ko se mi je dostavilo vabilo, me ni bilo doma. Mati zve od vročitelja, da se gre za neki »Vrtec«. Kot cela katoliška mati hiti v župnišče, da iz. e od g. župnika, Če mogoče on t4, kako bi moralo to priti. Oq ji pojasni zadevo ter ji slika morebitne grozne posledice te »goljufije«, ker je bil duša te tožb?. Ko pridem domov, pove mi mati, zakaj se gre. Da se je tako pripetilo, je bilo mogoče takc-le. Gospoda župnika je silno bodlo, ker je bila Ana Jaklič kot tretjerednica naročena na »liberalen« »Zv.« Preparira ženo, da se naroči na »Vrtec«. Ona seveda takoj sluša in plača naročnino. Tega nisem vedel do dne sodbe. Ker sem vrnil »Vrtec« in napisal pripombo (predpis: Ana Jaklič — na ov,tku se
imamo tudi mi v preteklosti velike, genialne može, med katerimi je po izpričbi objektivne zgodovine „heretik" 16. stoletja — heroj Primož Trubarl
Odgovoril sem gospodu kritiku, ker stoji na krivem stališču, ker presoja reformacijo z ultrakatoliškega stališča, ker Trubarju ne priznava herojstva. Dokazal sem mu, da njegovo mnenje ni pravo.
Kako sodi gospod kritik o moji knjigi sami, ne spada v moj odgovor. Čudim se le, da vkljub svoji konfesi-jonalni enostranosti vendar priznava precej veliko na mojem „Trubarju", čeprav si ne upa vselej govoriti odkrito! Za vse tisto, kar si je upal priznati, sem mu navsezadnje hvaležen. Samo na dva momenta, ki jih rahlo graja, naj kratko reagirani.
Kritik želi, da naj bi bil jaz v svoji pesnitvi dal več prostora psihologiji, to je, naj bi bil obširneje pokazal notranji proces v Trubarjevi duši, ko se je prelevi jal iz katoličana v luterana. Tudi nekateri drugi kritiki so želeli videti v mojem »Trubarju" to metamorfozo.
je napisal na pošti, dobro delo za uredništvo), zato sem bil obdoižen goljufije. Javnost lahko ve, kdo je »sklanfal« obtožnico, povem samo to, da jo je prepisal naš župan, delujoč župan po sedanjih katoliških navodilih. Tako sem bil jaz na zatožni klopi pri sodišču v Vel. Laščah dne 12. februarja 1903. Umevno je, da sem bil popolnoma oproščen. Dne 14. februarja 1903 sem pa delal račun o ti stvari z g. župnikom. Da sem mu povedal svoje mnenje o aferi tako, kakor se mu je spodobilo, je umevno. Dogovorila sva se, da ne pride ta zadeva v javnost. Pripomnim še, da je g. Župnik ves boljši z menoj od takrat, kar mi lajša delovanje v šoli. Nisem se zmenil več za ta slučaj, a sedaj me je izval »Slovenec« Slutim, da je dobil potrebne informacije od prestavnega uredni štva »katoliškega« »Vrtca«. Kje naj bi pa izvedel »Slovenec« o tem? Kaj me briga, če mi je podal ta slučaj morda sam mili g. Kržič — visoko-častiti cerkveni član o. kr. deželnega šolskega sveta — kot slavni urednik res nedolžnega »Vrtci«. Ba,e je prav ta sprožil misel, kako bi se labko mene kaznovalo radi »preganjanja« njegovega »Vrtca«. E, vlačite zadevo sedaj po »Slovencu", mene nič ne boli. Lahko prgrevate slučaj v tem času — po dolgih dveh letih —, ker je že umrla hčerka one vdove. Ker vam je skalilo veselje sodišče takrat, tte obrnili ves slučaj prav po najnovejši klerikalni metodi, po kateri je posvetna oblast nič, vse pa cerkvena. Kdcr ima kaj zoper mene, naj pokaže svoje ime! F*-j takim toozuri-ranceno, kateri lezejo za poslaniški hrbet »dr. časti«! S prav pristno ka toliŠko lažjo me ni treba denuncirati. Na poštene napade sem pripravljen odgovarjati, samo dopisnik naj pokaže svoje sveto in milo ime, da vem. v kako spoštljivem tonu govoriti. Brez strahu vas pričakujem, samo malenkosten ni treba biti. Kakšen »Protektionskind« sem, to no briga političnih ljudi, to je službena stvar. Do sedaj nisem vedel, da sem »Protektionskind«. Hvala torej »Slovencu« za to sporočilo, vendar ga prosim, naj ne žaluje, ker me ne preganjajo šolsKe oblasti, dasi ne morem biti brez madežev, kakor tudi ni sam veledični Škof in njegovi adjuvantje. »Kušaem« roko!
Stanislav Legat, učitelj.
Dnevne vesti«
V Ljubljani, 19. aprila.
— Osebne vesti. Sodni pristav dr. Oskar Cumer v Sežani pride v Trst, sodni pristav v Piranu dr. Piatotto pa v Sežano.
— Klerikalci in narodnost. Naši klerikalc« so postali v zadnjem času, ko jim to bol) kaže, silno narodni — v besedah. Kdor bi poslušal samo na njih besede in bi čital samo »Slovenca« in druga njihova glasila, bi res mislil, da eo klerikalci pri nas edini predstavitelji slovenske narodne misli. 1 i v resnici? V dejanjih pa bo kažejo iste brezspolne internacijonalce, kakršni so bili, kar smo že opetovano dokazali, ne da bi mogli klerikalci ovreči teh naših trditev, za časa škofa Misaie. To nam dokazuje njih mlačno postopanje v narodnih vprašanjih v državnem  zboru   na   Dunaju, zlasti
pa dogodki v zadnjem času na Jesenicah.   Dasi  jo  vsakemu razsodnemu človeku notorično znano, da je klerikalcem za narodnost toliko, kakor za lanski sneg, vendar se naši ultramontanci postavljajo kakor naj radikalnejši narodnjaki. Ogrinjajo si belo-modro-rdeČi plašč kakor Žd pred svojo prodajalno ter kriče:   Le sem, le sem, tu  je pristno blago, tu je prava   slovenska  naredoost  — na prodaj.   Tako   delajo   — uiilitalia causa — sedaj  m si kranjski kleri kaJci. Njihovim bratcem v Trstu pa se ne zdi več   potrebno,  se hliniti narodnjake   in  rodoljube,   zato so brez strahu vrgli raz s~be Gogirani plašč Biovenake  narodnosti  in proglašajo narodnostno idejo z največjim   cinizmom   za   puhlo in prazno   frazo.   Glasilo tržaških klerikalnih internaoijonalcev, »Nov List«, je v zadnji svoji številki zapisal o narodnosti te-le pomenljive besede, ki jih je treba zabeležiti v večen spomin:   »Kaj pa z narod n ostjo? „Narodnih" idej (reci fraz) ljudstvo ne potrebuje. Ohranite    ljudstvo   v veri, skrbite   za   pravo prOBveto. delajte tudi na ekonomične n polju in boste videli, da na-narod bo tako samozavesten, da ne bode nikakor potrebn praviti mu vsak dan v tiska nem  časopisu:   Mi  smo Slovenci. To bo znal sam boljše. —  Torej   narodnost   slovenska j prazna fraza, tako pravijo klenkalc katerim ni več treba tistih ozirov, ki še vežejo naše kutarje! Dovolj je, ako se naše ljudstvo pokori popom, ako veruje v hudiče in zle duhova in se da na gospodarskem polju reševati s koLzumnimi društvi — s tem je že rešeno s 1 o v e n s t v Res, Slovencem zasine zlati vek, iko dobe nadvlado v slovenskih dežel'-. . »narodnjaki«,   ki   propagirajo take ideje!
— Prehitro veselje. Dež
vlada   kranjska   je   ugodila pritožb, idrijskih klerikalcev, da je odrekla posestniku Sr. Kogeju virilno pravico za občinski odbor idrijski, ker plačuje p< odbitku  davčnega popusta le 193 1 61 h davka, torej ne postavno predp -saue vsote 2C0 K. Brez odbitka pup -sta pa je   imenovani  plačeval davki 218 K 83 h, kar je zadostovalo. pa še ni govorila  zadnja  instanca i:, ima  županstvo proti pritožbi  pravic i vložiti priziv na notranje ministrstvo, h J katehet Osvvald in ž njim idrijski kl> rikalci ne smejo preveč veseliti svojeg i (!)   uspeha.   Pred   kratkim je namreč odločilo upravno sodišče v zadevi ptu skega zastopa, da mora biti za podlag volilne pravice predpisani davek brez odštetja p o p u 8 t a. Mogoče, da b<> ta odločba analogno veljala tudi za vi-riliste.   Oprti na to dejstvo in na druge argumente, se bo proti odločbi dešelne vlade vložil priziv na ministrstvo, za: pa klerikalci  le še  malce  potrpite a
Oali« v oriloai* Hag1
Na to željo odgovarjam na kratko : PrviČ nisem nameraval upesniti samo 1 u -terana Trubarja kot takega. Verski moment mi je bil postranska stvar. Čeprav pomeni protestantizem v zgodovini verske evolucije v primeri z rimskim katoličanstvom odločen napredek, vendar je tudi ta napredek samo relativen. Dogme ima tudi cvangeljska cerkev. Jaz nisem hotel pisati verske pesnitve injproslavljati Trubarja samo zato, ker je izstopil iz katoliške cerkve in se pridružil Luthru. Nego, jaz sem upesnil Trubarja zato, ker je obrnivši hrbet stari konfesiji, uašel v luteranstvu več svobode, ker je mogel v obliki „herezije" kot svoboden mož evangelja delati z uspehom za prosveto svojega ljudstva. Kot pogumen kolovodja „nove vere" je Trubar med Slovenci prvi provzročil epohalno gibanje, ki je imelo za nas velike nasledke — začetek duševnega življenja! Ko bi bil obširno pokazal genezo Trubarjeve „apostazije**, bi bila nastala suhoparna verska pesnitev. Ali naj bi bil našteval pri tej genezi vse razlike med katoliško in luteransko dogmatiko, kakor jc to zahteval neki klerikalni kritik?
Kdor zahteva tako dogmatičao ana lizo, ta ne ve,  kaj je umetnost, kaj je   beletristika, kaj je poezija Apologija ni poezija! Te je ena. Drugič mora vedeti, kdor je Študiral zgodovn reformacije, da se prvi reiormatorji nis mislili  ločiti  popolnoma od katoliške cerkve, nego so sami trdili in doka vali, da je njihova cerkev prava kat liska, da je njihovo versko mišljenje pravo katoliško na podlagi biblije. Ne Luther ne Trubar nista že  od kraja kar „p r e s t o p i 1 au iz ene vere v dnu ta proces ločitve od rimske cerkve jc vršil polagoma, ne skokoma.
Ko je stopil Trubar v pastii> službo, se je ta proces ločitve od rimskega   dogmatičnega absolutizma vršil. Trubar je Čutil na sebi ta proce-. ali bilje že pripravljen i u vzgojen zanj. A. Venetianer dokazuje « svoji knjigi: „Dic e v angel i s c h-r e formirte Kirche Cristo Sali l tore in Triestu  (Triest u. Leipz. 1887), da je bil že škof Peter IIoduiu vcepil mlademu Trubarju svobodnejši nazore o cerkvi in veri. Na str. piše Venetianer: „Und kaum ist Trube in seinen Amtsberut getreten, beginu er gleich evan^elisch zu predigen, eiier
Priloga »Slovenskemu Narodu" št 90, dne. 19. aprila 1905.
svojim zmagoslavjem. Tolikanj večje pa bo naše veselje, Če so klerikalci obsedeli na linti našega somišljenika, kajti v svoji publoglavosti se jim niti ne sanja, kaj je davčni popust, in tega tudi v svoji prvi pritožbi niso navajali, filede „nepotrjenih občinskih računov" pa imajo še manj povoda dajati duška svojemu veselju, ker če bi tudi ne vpo-Števali spornega virilnega glasu Kogeja, bi računi bili odobreni z 8 proti 7 glasovom, ker njih prijatelj socijalni demokrat Anton Kristan ni bil takrat virilni opravičenec. No in tudi pri njihovem razmerju 8:8 bi morali znati, če bi ne bili tako zelo s slepoto udarjeni, da bi v tem slučaju odločeval irlas župana, ki je menda liberalen. Vidi se pač, da je najbolje, če kateheti ostaneje lepo pri svojem katekizmu, ker so druga pota zanje preopolzla.
— Konec komedije. Idrijska afera v jugoslovanski socialno-demo-kratični stranki je savršena, kakor se je pričakovalo. Sodrugi voditelji so se pobotali, odpustili drug drugemu osebne napade in dekorum stranke je rešen. Seve vodstvu je bilo težko gledati, kako gredo težko prisluženi novci idrijskega rudarja v osredno blagajno na Dunaj, kjer so sodrugi-voditelji milijonarji, namesto da bi denar ostajal na Slovenskem, kjer stranka krvavo potrebule vsak vinar. Na drugi strani pa je bilo idrijskemu Kristanu malo neprijetno, da ni mo gel preveč samozavestno izjavljati, da je socialni demokrat, ker je imel vedno pred očmi strankino izključe-nje. Tako je bilo obojim prav, da so se poravnali in šli drug k drugemu v Kzncso. Zadeva pa je postajala čedalje bolj tragikomičnega značaja. Izključeni Kristan je izključeval druge iz stranke in one, ki so samovoljno izstopili iz nje, ker niso hoteli prenašati Kristanovega terorizma, je Kristan imenoval odpadnike. Ta afera pa je spravljala tudi strankino disciplino v kaj čudno luč. Izključena idrijska organizacija je postala član sociaino-demo^raiične rudarske zveze »Unije«, dočim je vendar pri vseh boljših organizacijah navada, da se izključenih ne sprejema v druge organizacije iste stranke. In tudi v tem cziru je bilo dobro, da je poravnava izvršena. Končala se je pa afera za stranko neugodno, ker se mora vsaka stranka izogibati članov Kristanovega khlibra, Kristana pa bomo odslej pri njegovem početju sodili kot socialnega demokrata. Vsekakor pa se je poravnava izvršila za stranko tudi prepozno, ker ji je Kristan odtujil nje najboljše somišljenike, nekdanje prvoboritelje in stebre socialne demokracije, kakor: Gliho Valentina, Kavčiča Jakoba, Kristana Jakoba, Modrijana Ignacija i. dr. Če bi bil Kristan pod strankino disciplino, bi ga vodstvo te gotovo pozvalo na odgovor, oziroma bi imenovani lahko apelirali na strankino vodstvo, tako pa je Kristan delal samovoljno in to tudi lahko, ker ni bil nikomur odgovoren
Stranka naš bi bila vzela v svoje okrilje Kristana že preje, dokler ji ni raztrgal stranke v Idriji. In Če je bilo kaj upoštevati pri razsodišču, so bila gotovo imena navedenih. Izid poravnave nas zategadelj opravičuje v mnenju, da pri isti niso odločevali značajnostni oziri, ampak drugi in da smemo celo zadevo označiti kot golo komedijo.
— Druiivo slovenskih književnikov in časnikarjev. Danes se je deputacija društva slovenskih književnikov in časnikarjev pod vodstvom predsednika gosp. dr. Frana ZbaŠnika poklonila ekscelenci gosp. deželnemu predsedniku Viktorju baronu H e i n u, deželnemu glavarju g. Otonu pl. De tel i, prezidentu deželnega sodišča gospodu Albertu Levi čniku, finančnemu ravnatelju dvornemu svetniku gosp. Karolu Lubcu in poglavarju stolnega mesta gospodu županu Ivanu Hribarju. Vsi imenovani dostojanstveniki so sprejeli deputacijo z največjo ljubeznivostjo in iz razili svoje zadovoljstvo, da se je ustanovilo take važno in potrebno društvo. Obenem so vsi gospodje obljubili, da bodo društvo po svojih močeh moralno in tudi materijalno podpirali.
— Okrežno sodišče v Novem mestu. Novi prezident okrožnega sodišča v Novem mestu g. dr. Jakob Kavčič je 17. t. m. prevzel vodstvo tega urada.
— Iz politične službe. Deželni predsednik je pripustil absolvi-ranega pravnika g. Jo s. Friedla h konceptni praksi pri političnih obla-stvih na Kranjskem.
— Župnik Janez Zabuko-vec iz Jesenic je bil danes obso jen na 10 K denarne globe, oziroma en dan zapora.  Več poročamo jutri.
— Cesar, ki je kakor znano daroval za Vegov spomenik v Ljubljani 2000 K, je sprejel Kaučičevo Vegovo biografijo in dr. Mantuani-i e v o zgodovino dunajske glasbe v fiiejkomisao m obiteljsko knjižnico, ter tem povodom izrekel pisateljema cesarsko zahvalo.
— Umrl je nagloma g. Andrej F e s s i, lastnik tukajšnje mednarodne panorame. Obiskovalci tega zaveda se gotovo vsi spominjajo tega ijubeinjivega moža.
— „Akademija". V nedeljo, 16 t m, je predaval gosp. oes. svet Franke v Kranju o plastiki. Pri tej pni ki je »Akademija« prvič na stopila z novim potovalnim skiop-t ikono m, ki se je v vsakem oziru imenitno obnesel. Aparat projicira krasne slike. Citalniška dvorana je bila ooln*» ( bč nstva.
— Maročba v tuzemstvu izhajajočih časopisov potom poste. 05 zdaj naprej bodo sprejemali vsi poštni uradi naročbe na časopise, ki izhajajo v tuzemstvu, proti pUčilu pcsredovalnine 10 vin. Tuzi mike časopise, na katere je možno naročati se s posredovanjem pošte, razvideti je is Časmške liste, ki se nahaja na vsakem poštnem uradu. Sodelovanje poste se omejuje v tem poslu samo na to, da pošilja uredništvu naročenega časopisa naročbe in od naročnikov plačane naročnine. Poštna uprava jamči radi tega za
vplačano naročnino v isti meri, kakor ■a zneske, ki se vplačujejo na poštne nakaznice, nikakor pa ne jamči la točno izvršitev naročbe, za obveznosti in dolžnosti izdajatelja itd.
— Iz Kostanjevice se nam poroča: Dne 17. t m. je v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji umrl gospod Edmund Terček is Kostanjevice. Pokojnik bil je blag značaj, skozinskoz vrl narodnjak in vnet glasbenik! Pred 15. leti je ustanovil in vodil tukaj mešan pevski zbor, nekaj let pozneje (e sodeloval pri tamburaškom zboru in sadnji čas pa pri sedanjem salonskem orkestru. Prejšnja leta je nastopal tudi v Ljubljani, Krškem itd. pri večjih koncertih ter bil pravi virtuos na klavirju. V družabnem življenju je vselej mnogo pripomogel k splošnemu veselju in zabavi. Bodi blagemu pokojniku zemljica lahka iu prijazen spomin.
— Ali je vohun? Iz Senožeč se nam piše: V zadnjem času se zelo
• rado govori o vohunih iz sosednjega kraljestva. Evo vam, senzaoijonalne novice o novem takem »vohunu« ! Pretečeno nedeljo se je pripeljal s poštnim vozom is Divače v Senožeče in sioer na večer neki Italijan, govoreč samo italijanski, kojega zunanjost, čeprav se ne more reči, da bi bil ravno eleganten, je kazala, da je iz boljših krogov. Prišedši v trg, si je jei hitro ogledavati tukajšnji grad, se zanimal za posameznosti njega okolice in se na to nastanil v najstrožjem inkognito v gostilni, ali izogibal se je družbi in se po večerji v stranski sobi hitro podal v spalno sobo. Nenavadni, nekam Čudni tujčevi nastop je kmalu vzbudil pozornost gostov in naenkrat so ieli celo sumniti v njem — vohuna. In skoro bi se ga bile lotile nekatere razgrete glave. Ali k sreči je bil dobro zaprt
v svoji sobi. Patrijoti so izposiovali, da se je začelo za »sumljivega« tujca zanimati lokalno orožništvo in v resnici je Že na vse zgodaj potrkal na njega spalnice duri tuk. orožniski postaj načelnik in tujca odpeljal v zapor tuk. sednije, ki je nastanjena, kakor znano, v gradu knežje rodbine Porcia. Ali kdo bi se ne bil začudil tujcu, ki je presenetil orožništvo in pozneje slavno sodišče, češ, da ni nihče drugi k. t eden izmed ildejkomisarnih upravičencev obsežnega tuk. fidejkomisa rodbine Porcia. Aretovanec je baje grof A'fonz Por-oia, doma in pristojen iz občine Ca-stello  di  Porcia pri  Pordenoni v
vi domski provinciji na Laškem. Izpovedal je, da je doktor juris, da je lastnik premoženja v vrednosti 200.000 lir. Pri sebi je imel 410 lir v papirji in tudi drobiža mu ni manjkalo. Našlo se je dalje razen delnic južne železnice tudi še nebroj skic iu pi sem, ali potrebnih dokumentov ni imel. 18. t m. ga privedejo v Ljubljano, da ga izroče deželnemu sodišču, kjer se bo brez dvoma zadeva kar najpreje pojasnila. Tujec je odločno zavračal od sebe sum vohun stva, Češ, da je prišel se le zanimat za posest njegove rodbine in kot prijatelj starin, ki jih toliko nudi tuk. grad. Je elegantne, srednje postave, star okoli 36 let, celo kratkoviden in na eno oko baje skoro slep. Branil se je tuk. zaporov, češ, da niso zanj dovolj udobni, ali čudno je osvetljevala njegov poudarjani doktorski naslov zahteva, da bi se ga zaprlo z osirom na njegovo rahlo zdravje v kako boljšo gostilniško sobo, katero zahtevo je seveda sodišče kratko
dem er sich verlanlasst sah, sich ganz von der poli ti.se 11 en Tiitigkeit zuriickzu-ziehen, vridmete er sich den Angelegen-heiten seines Bistums . . . Sein Geist erfiillte noch lange (po smrti njegovi) die Burgerscliaft, die in seiner Nach-folge den schonsten Adel sich ervrarb durch den Freisinn and Freimut . . . Nicht geheim, jedech im Stillen, ohne Liirmen, vvurde in Triest das Wort gelehrt und ausgebreitet und mit Reci it war der Bischof darauf bedacht, das die neue Lehre nicht ein Krigsge-schrei, ein Parteivvort \verde, son-dern dass sie als Sauerteig sich erwei8e, der das Leben durchdringt und umvvandelt . . . Ist es nicht bedeutsam, dass Trubar in Laibach, gleich beim ersten Auftretcn, die Ehelosigkeit der Priester zum A ugri ris punkte nimmt und Bischof Bonomos ern s testen Anliegen zur selbcn Zeit ist, seine Domherren vom schandlichen Goncubinate abzugevvohnen und dies ihnen leicht macht, indem er mehrere ihrer unehelichen Kinder legi timiert . .
V taki družbi, v takem milienju je dorastel Trubar do moža.   Bonomo, v srca svojem pravzaprav že protestant, je imel nanj prvi in največji vpliv. (Dalje prib.)
malo odbilo. Vendar pa je napravil vtis, kakor da ni povse v redu v njegovih možgan h.
— Prva žrtev konjiške železnice. Proti deželni železnici Poljčane-Konjice je Se vrhniška ali kamniška železnica kakor konj proti kravi glede hitrosti vlakov. Zato tudi ni čudno, da se vseh 14 kt njenega obstoja ni pripetila nobena nesreča Prvič vozi le dvakrat na dan in vedno pri belem dnevu, drugič pa tako oprezno, da se še močerad lahko pravočasno izogne s proge la vendar je pretečeno nedeljo tudi ta železnica zahtevala svojo prvo žrtev. Treba je seveda upoštevati okolnoBti. Ponesre čeni je bil 81 let stari Matija Bekui, ki je slabo videl in š i slabše slišal. Ia ta nadležni st?r3ek je — počival na progi Počival pa je najbrže tudi strojevodja s sprevodnikom vred — drugega osobja v norimi ti h razme rah navadno ni na vlaku — kajti šele na bližnji postaji Loče so j mi ljudje povedali, da sta povozila člo veka. In tako je tudi ta železnica dobila nezaslužen atribut, da je nevarna.
— Predrzne tatinske družbe so se tudi sedanjo pomlad pojavile pontkod po Spodnjem Štajerskem, posebno v okolici Poijčan. Tako so odp ljali nekemu kmetu par volov iz hleva, v Lečah pa s~< ukradli mesarju Skrabetu pitano svinjo iz hleva, jo pred hlevom zaklali ter odnesli.
— Predor v Karavankah, če ne bo kakih nepričakovanih zaprek, bo prebit karavanški predor, kakor poroča »Eisenbahnblatt«, v drugi polovici meseca maja.
— Punt v kaznilnici v Gradiški. Kakor smo že včeraj kratko poročali, nastal je v nedeljo pravi punt v kazailnici v Gradiški. Ko so bili v nedeljo zjutraj kaznjenci na vrtu, je nastal med nji« hud in krvav pretep, pri katerem jih je bilo 5 močno ranjenih. Ko se je vojaštvu, ki je tam na straži, posrečilo napraviti mir ter spraviti kaznjence v celice, začeli so ti vpiti, razbijati okna in zahtevali, da se odstranita jetniški nadzornik Malalan in jetniški stražnik Požar. Zaradi tega niso smeli v ponedeljek zjutraj kaznjenci kakor po navadi med 7. in 8. uro na prosto. To pa jih je tako razkačilo, da so začeli silne rjoveti. Razbili so vse šipe. Ko je med drugimi stražniki prišel k njim tudi Požar, so ga napadli in hudo pretepli. Ker je postajal uptr vedno večji, poklicali so brzojavno še eno stotnijo vojaštva iz Gorice. Ta je prišla zvečer na lice mesta. Ravnatelj kaznilniee je izjavil, da ne more več vzdržati miru, in je prevzel začasne poveljništvo stotnik, ki je prišel s stotnijo vejakov. Proglašeno je bilo takoj ebsedno staje. Neposredni vzrok upora je bil ta, da je bilo šest ujetnikov kaznovanih, ker so bili zasačeni, da so kadili. Svoječasno je bil iz službe od puščea stražnik Čutar, ker se je dokazalo, da je na skrivaj priskrboval jetnikom tobak in smotke. Ovadil pa ga je oni Batistela, ki je bil 11. februarja 1903 obsojen od goriškega porot nega sodišča v 8 letno ječo, ker je ubil nekega Furlana. Hetel se je namreč s tem prikupiti predstojnikom kaznilnice. Bilo je še pet takih, ki so radi ovajali. Proti tem je nastala med ostalimi kaznjenci zarota, katero je vodil neki Trevisi, ki je bil v Avstriji 17krat kaznovan, v Italiji pa lOkrat in katerega Čaka v Italiji še 31etna ječa, ko presedi v Gradiški 18 mesecev.
— Beg iz ječe. V ponedeljek sta zbežala iz tržaškega zapora 20 letni Anton Jedrejčič iz Pazina in 23 letni Ivan Zega is Koprive. Lov za njima se je vršil po strehah tržaških hiš. JedrejčiČa je prijel redar Gričar, a nastala je med njima na strehi neke hiše taka borba, da je malo manjkalo, da nista oba padla na ulico. Zega jo je pa pobrisal, ska jajoč z ene strehe na drugo kot veverica.
— Znorel je v Trstu v pone deljek v bližini pokopališča Sv. Ane neki 20 letni mladenič.   Ker je raz grajal in mimoidočim z nožem grozil, prepeljali so ga v  splošno bolnico.
— Samomor. Včeraj ob 4. zjutraj se je ustrelil v Trstu 24 letni trgovski potnik Ignaoij Prazak iz Ljndona. Bil je v par minutah mrtev. Vzrok samomoru je nevračana ljubezen
— Ravnatelja cirkusa aretirali. V Dalmaciji so aretirali lastnika   oirkuaa   Ferdinanda Zavatta, ker ga dolŽe, da je izvršil lansko po letje v bližini Milana neki umor.
— Strela ubila žensko v cerkvi. Z otoka Hvara javljajo: Dae 12 t. m. ob 2 uri popoldne je nad vasjo Grabijo razsajala silna nevihta ter je strela udarila v ivonik župne cerkve. Strela je švignila i zvonika na fasado eerkve, od tod skozi oer-kvena vrata v cerkev, kjer je ubila Marijo Juro a omamila neko dekle. Strela je provzročila tudi znatno škodo na zvoniku in na cerkvi.
— Odpeljano dekle. Na Dunaju pogrešajo 231etao Zofijo Fritsovo is Drttssinga v Spodnji Avstriji. Domneva se, da jo je neznano kam odpeljal strojnik Ivan Kunst. Kjer bi se Knnst \ c kazal, naj se ga naznani prvemu varnostnemu oblastvu.
— Tatvina. Dae 11. t m. je prišla k Amaliji Lobarjevi v USaku pri Trojani neka okoli 20 let stara ženska, ki je imela rdeč predpasnik, rdečo jopico in šerpo in sivo krilo, ter ji v njeni odsotnosti ukradla ban • koveo za 50 K, enega za 10 K in Črna suknene Čiime. Navedenka je pripovedovala, da je bila ie v Trbovljah, Zagorju in ori zgradbi karavanske železnice. Nadalje je tudi pripovedovala, da je v Ljubljani za žen ske, ki postopajo, zelo strogo, ker se vsako prime in mora dobiti ali delo, ali p* iti iz mesta Ker je to gotovo kaka znana tatica, sa občinstvo pred njo svarv
— Čigav je suknjič? V magistratni veži se je našel še precej čeden suknjič. Čigav je, naj pride p*>nj.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 70 Sovencev in 40 Hrvatov. — V Heb je Šlo 40, v Inomost 50, v Meran 30, na Jesenice 25, v Hrušico pa 35 Hrvatov. — V Podbrdo je šlo 40 Maoedoncev, nazaj jih je pa prišlo 30 in 25 Ogrov. — Na Dunaj je šlo 40 laških zidarjev, nazaj je pa prišlo 25 Kočevarjev.
— Mestna blagajna ljubljanska. Zaradi snaženja uradnih prostorov bo mestna blag joa ljubljanska jutri in pojutrišnjem za javni promet zaprta.
— Corrigendum. V včeraj-sojem podlistku: »Ali je Primož Trubar upesnitve vreden junak ali ne?« naj se začetek 10. odstavka pravilno čita tako : »Gospod dr. Tominšek ne govori logično, če vprašanje, kaj naj se opeva na Trubarju, ker ga poznamo. In sp znali.« . . .
— Hrvatske novice. — Trgovski in obrtni muzej se otvori v Zagrebu 1. maja t. 1. — Sekcija časnikarjev se ustanovi pri hrvaškem pisateljskem društvu po Veliki noči. — P osi. vitez V a kovic je poročal včeraj v Kotoru o svojem delovanju Naglašal je potrebo, da se sklene s Črno goro trgovinska pogodba, glede ogrske krize pa je priporočal, naj Hrvati zasledujejo le svoje narodnostne interesa. — V Opatijo sta prišla nadvojvoda Maksimilijan in nadvoj-vodinja Marija Jožefa. — Ustrelil se je na Reki gimnazijski ravnatelj Rikard Kotvka. — Zagrebški župan dr. AmruŠ je dobil častno zlato ovratno verižic?, kakršne nosijo župani večjih glavnih mest v znak svojega dostojanstva. — Za Strossmaverjev spomenik je nabranih že nad 4000 K.
— Slovenci v Ameriki. —
Najstarejša slovenska Američanka se vrača v domovino. Iz New Yorka potuje domov 82 ttna Ana Humer, doma iz Trnja pri Stari Loki. V Ameriki je preživela s svojim možem 38 let. Ko je zapustila domovino, še ni bilo gorenjske železnice, a ladja jadrenioa jih je vozila iz Bremna v Ameriko celih 67 dni.
* Najnovejše  novice. —
Veliki izgredi so se primerili v Limogesu (Francija) Demonstianti so naskočili kaznilnico ter razbili vrata. Na vojaštvo so navalili s kamenjem in z raznimi železnimi predmeti. Sedem častnikov in 63 vojakov je ranjenih. Vojaki so ustrelili dva razgraja Ica.
— Strajk železničarjev v Italiji se lahko smatra za ponesrečen. Nad polovico uslužbencev opravlja svoj posel. Železniški promet z Rimom je skoraj popolnoma normalen. V Trst ni bilo včeraj iz Italije nikakih časopisov, kar kaže, da je cenzura zelo stroga. Italijanska tbornioa naglo tbravnava predlog o podržavljenju železnic ter je sprejela že šest paragrafov načrta.
— 120 italijanskih dijakov je imelo včeraj v Tridentu shod za ustanovitev italijanskega vseučilišča.
— Nepošten častnik. Z Dunaja je pobegnil nadporečnik Me>xaer, rodom Gradčan, ki je po-oeveril in prigoljufal velike vsote.
— Mednarodni ribiški shod bo na Dunaju cd 4. do 6 junija letos.
* Hvaležni dedič. U Zadra se poroča, da je v bližnjem kraju Poglizza živel kmetovalec Jožef Peko, vdovec t dvema otrokoma in 80 letno teto, ki mu je testamenta-r Čno prepustila polovico svojega premoženja. Ker mu je teta predolgo živela, zaprl jo je pred kratkim v sobo in cdšel s svojima otrokoma proč za tri dni. Ko se je vrnil, bila je starka mrtva.  Pripovedoval je si-
iiber den „stumpfen Sinn und den blin-den Aberglauben des Volkes und erregt solehes Aufsehen, dass er infolge dessen nacb Laibach berufen wird . . . Die Frage drangt sich jedoch schon hier auf: Woist Trube r zum Reformator herangebildet \vorden? Nach Triest fiihrte ihn die Not; er kam t!rot suehen, und fand das Brot des Lebens . . . Und vvorauf bezieht sich dann seine eigene Aussage, Bonomo habeihn zu allem Guten angeleitet? Ist ea nicht vvahrscheinlicher, dass der Bischof, die guten Gaben des jungen Mannes entdeckend, ihn mit der Be-stimmung, einst seinem eigenea Volke dienen zu sollen, in jeder Weise for derte und dann, als er ihn reif fand, auch aussandte? Ist es aber nicht eine Verleumdung, \venn der hoehangesebene Bischof (Bonomo), der Kanzler und Geheimrat mehrerer Kaiser, in solehe aahe Beziehung zur Ketzerei gesetzt wird? Die Verbindung Bonomos mit Truber ist den Verteidigern seiner ro-auchen Makellosigkeit immer tirgerlich £ewesen . . . Der vvohlvvollende Be-Bchiitzer und Woltliter Trubers hat Roma Oberhoheit allerdinga nicht abgeschiit-telt; er mag die Reform nicht als einea Anlass zu ge\valtsamer Auflehnung und
j Erhebuag gegen noch bestehende Ordnungen betrachtet haben. Er \var 1 auch als Staatsmann zu erfahren und j so geiibt in der Kunst der Diplomatie ' me leutselig und milde als eehter IIu-! manist, und nicht zu bedenken, dass ! die staatliche Gestaltung, die politisehen Verliiiltnisse gerade jener Zeit, jede Entfaltung, jedes Aufkommen eines Selbstandigkeit bekundenden Geistes lahmend und erdriickend nicdergebalten hatten . . . Wie kaum ein Anderer \var er (Bonomo) in die Geheimnisse der Regierung und Vervvaltang, wie auch der Pliine und Anspruche des Herrscher-hauses eingevveiht. Ebenso klaren Ein-blick hatte er in das Gevvebe der papstlichen Politik. Als kaiserlicher Gesandter und Unterhandler hatte er oft Gelegenheit, die Gebrechen, an denen die vveltliche wie die geiatliche Gesnellschaft krankte, zu erkennen, kannte die Pliine der Kaiser und \vusste, dass die kirehlichen Zustitnde unhaltbar gevvorden vvaren . . . Bonomo musste oft Zeuge davon sein, wie sich der Kaiser (Maksimilijan) gefallen lies, als be-rufener Reformator Rom8 mnd des Klems gefeiert zu vverden . . . Soviel ist gevviss, das er selbst mitgeschafft hat, den Sturz des Bcstclienden vorzubereiten. Nach-
(t9B^HaMH^HAVSI^nMHkVHB9nVHMH0SM^HniM
oer, da je umrla naravne smrti, toda sodna obdukcija je pokazala, da je iena lakote umrla. Ljubeznjivega nečaka so zaprli.
* Štiristoletna pravda. Letos se bo dovršila pred madridskim kasaoijskim dvorom pravda, ki se je pričela leta 1517. Tega leta jo je pričel grof Tores de Cabrera in marki de Vijana. Gre se za maiorat, ki je vreden mnogo milijonov. Obe stranki sta zavlačevali pravdo, sinovi in vnuki do dvanajstega kolena, tako da je še le 1872 prišla do kasacij skega dvora. Ta je zopet čakal s svojo rešitvijo, ker bi sodniki morali preštudirati spise, ki jih je toliko, da jih imajo štirje konji dosti peljati. Naposled se je odločil, da dovrši na vsak način pravdo letos.
* Prorokovan potres. V nekem angleškem koledarju, ki je prišel na svetlo oktobra pr 1., stoji naslednje besedilo: V bližini 74 stopinje vzhodne dolžine bo hud potres, ako pride Saturn v četrti kvadrant, ko je dosegel pri luninem mrknenju 19 februarja 1905 svojo najmanjšo višino. Potres bo najbrž zadnje dni maroa ali v začetku aprila. Lahore, kjer je bil pred kratkim tako hud potres, leži na 74. stopinji 16 minutah vzhodne dolžine.
* Čudno spanje. V Budape^ što je prišel nedavno iz Amerike v domovino se vračajoči premožni zasebnik Kraus z dvema hčerkama. Vračal se je v Bečkerek, ker sta mu hčerki v Ameriki bolehali. V Buda-pešti so prenočevali v nekem hotelu ter so se drugo jutro hoteli naprej peljati. Toda drugo jutro ene hčerke ni bilo mogoče zbuditi in spala je nepretrgoma osem dni. Med tem so jo hranili umetnim načinom. Ko se je čez teden dni zbudila, bila je zdrava in čila ter so se mogli takoj skupno odpeljati proti domu. V Ameriki je tudi druga hčerka enkrat zapadla podobnemu somnambulistič-nemu stanju, a prespala je cele tri tedne. Zdravniki si tega nenavadnega pojava ne morejo tolmačiti.
' Jetika pri različnih plemenih. Pri veliki razširjenosti tuberkuloze je znamenito, da je ni najti n. pr. v nekaterih gorskih krajih, pa tudi včasih v nekaterih ni žavah. Sodilo se je, da so vzrok temu klimatične razmere. V resnici je pa jetika odvisna večinoma od kulturelnih vplivov. Kadar začno ti delovati, se loti jetika vsakega plemena. Ko so živeli Egipčani Še kot nomadno ljudstvo v puščavi, niso poznali jetike, ko so se pa vdali razmeram v Kajiri, jih pomrje veliko na tej bolezni. Zamorci le vsled evropske civilizacije zapadajo jetiki. Tudi Iodijani izumirajo na tej bolezni le vsled dotike z Evropejci. Zelo mrjo Kitajci na jetiki vsled svojega nezdravega življenja. Med evropskimi narodi jetika najbolj pobira Italijane in Irce, najmanj pa Jude, ker so zmerni v uživanju opojnih pijač in ker se drže judovskih jedilnih postav.
* Za može, ki pretepajo svoje žene. V zadnji poslanici na ameriški kongres je izjavil predsednik Roosevelt da bi bilo treba uvesti kak način telesne kazni za može, ki pretepajo svoje žene, kakor sploh za take, ki brutalno in kruto nastopajo proti slabejsim. Rooseveltova želja se bo kmalu izpolnila v Kolumbiji, kjer bodo odprli dvorano, v kateri bodo šteli batine možem, ki pretepajo svoje Žene. »E?ening Post« odobrava to novo kazensko naredbo, češ, da je človek, ki pretepa svojo ženo, podlež, hujši od živine in le fizična kazen bi ga mogla pripraviti do tega, da bi opustil tako krutost. Popolnoma drugače pa sodi o tem »Law TournaU v Albanu, ki pravi, da je hudo, ako mož pretepa Ženo, da pa zlo postane še hujše, ako bo država tepla moža. Ako pa se že hoče uvesti telesna kazen za krute može, se izvršitev kazni ne sme poveriti človeku, temuč stroju, kakršen je avtomat za iztepavanje preprog — Kakor vidimo, niso napredni Američani načelni nasprotniki telesne kasni, le o načinu izvršitve si niso edini.
* Ljubkovanje plačal z življenjem. Sele 21letni vseuči-liščnik v Milanu markiz Federioo Zucooni je ljubkoval s sobarico neke odlične rodbine. Nedavno zvečer, ko je šla gospoda v gledališče, se je markiz zakasnil pri svoji ljubici, da se je gospoda vrnila iz gledališča. Deklica je hotela prikriti svoj greh ter je peljala markiza na balkon, kjer naj počaka, da se spravi gospoda spat. Gospoda pa je ostala predolgo pokoncu ter je sobarica ali pozabila na ljubČka ali pa jo je premagal spanec, da ni šla markizu odpirat. Zjutraj so našli markiza mrtvega na dvorišču. Spustiti se je hotel po neki vrvi, na kateri se je sušilo perilo, na dvorišče, a vrv se je pretrgala in markiz je padel tako nesrečno, da je obležal mitev.
* Novi Salomon. Pred Tower Bridge policijskim sodiščem v Lon-
donu sta pred nekaj dnevi stali dve gospe. Gospa Plaok ni hotela vrniti gospe Pickard dragocene mačke, ki je bila baje last slednje gospe, ki je svojo nasprotnioo klicala pred sodnika. Gospa Flaok je privedla pričo, ki je izpovedala, da je ona (priča) Dred kakimi 18 meseci podarila gospe Flaok dotično mačko. Gospa Piekard je pa dokazovala, da je žival stara komaj eno leto. Ker ni bil sodnik noben izkušeneo v mačji starosti, je postajala stvar vedno bolj zavozljana. Gospa Piokard je menila naposled, da je pač najboljše, da se mačka ubije, da bo konec prepira. Sodnik je vprašal toženko, če je zadol.na s tem. »Ne«, je odvrnila ta, »mačka je moja.« »To je čisto SalomonBko,« je dejal sodnik in prisodil mačko gospe Flack.
* Neverjetno, a resnično.
„Novoje Vremja" poroča: Iz Grčije je prišlo pred kratkim nekaj sodčkov po sušenega grozdja kot darilo za rusko armado v Petrogradu. Komaj so dospeli na Rusko, že so bili na trgu na prodaj in sicer veliko ceneje, kakor so dobiti v Grčiji iz prve roke. Ko je neki pek kupil neki sodček, ne vedoč, za koga je pravzaprav namenjen bil, našel je notri listek z napisom: „Velikodušnim častnikom varujoče Rusije hvaležna Grčija." — Drug slučaj pripoveduje neki založnik knjig. Ta je daroval 200 izvodov neke svoje knjige kot Čtivo za vojake na bojišču. Kako se je pa začudil, ko je nekega dne v Petrogradu na sprehodu slišal, kako so neznani ljudje prodajali njegove knjige po deset kopejk, ko je bila stalna cena vendar 1 rubelj 50 kopejk. Da bi njegova knjiga ne izgubila prave cene, pokupil je vseh '200 izvodov knjigotržec sam.
* Največji demant. Veliki demant „Cullinaa", ki so ga našli pred nekaterimi tedni, počiva sedaj varno v blagajni Standartove banke v Londonu ter ga noč in dan stražijo detektivi. „Cullinan" je težak 3032 karatov, tedaj za 2000 karatov težji kot dosedaj znani demant. Popolnoma je prozoren, brez vsakršne razpoke. Med prevezom so ga najskrbneje stražili. Ko je prispel vlak na postajo AVaterloo v Londonu, pričakali so ga detektivi in policaji. Pri izročitvi je prisostvoval krog policajev. Demant je bil pri raznih bankah zavarovan na 10 milijonov mark, a njegova vrednost je še večja.
* Klobase v spomin Schil-(erja. Nemci slave letos stoletnico Schillerjeve smrti. V domovini pesnikovi, v kraju Ravensburgu, je predlagal protestantski in katoliški šolski svet, da dobi vsak nčenec ljudske šole Schiller-jevo spominsko knjigo. Komisija, ki je postavljena za priprave na stoletni jubilej, se je izrekla proti temu predlogu, ker bi nabava toliko knjig preveč stala. Nasprotno pa se je sklenilo na predlog odvetnika Grassellija, da se da vsakemu otroku klobasa s kruhom. Grasselli je svoj predlog utemeljil s tem, da je vaškemu otroku gotovo ljubša klobasa s kruhom nego pa spominska knjiga. Grasselli zasluži za svoj predlog velikansko klobaso!
* Čin blazne. Bogati trgovec Weber in njegova žena v Parizu sta dobila nepričakovano obisk svoje {svakinje iz provincije. Videti je bila duševno normalna. Ko sta se nekega dne trgovec in njegova žena vrnila v stanovanje, našla sta svojega dve nega sina mrtvega. Sum je letel takoj na svakinjo, potrdil pa se je sum, ko je iz domovine svakinje došla brzojavka, naj svakinjo primejo, ker je dema zadavila svoja lastna otroka, dve neča kinji in enega nečaka.
* Dva ljudska učitelja ministra. V danskem ministrstvu sedita dva ljudska učitelja. Eden teli se ime nuje I. S. C h r i s t en s en, ki je ministrski predsednik in obenem vojni minister in minister mornarice. Nekdaj je bil ljudski učitelj in orglavec, nato pa naučni minister. Rojen je bil 21. decembra 1856 kot kmečki sin. Dovršil je ljudsko in srednjo Šolo v Grundtargu, potem pa je bil dve leti v učiteljski šoli v Gedvedu. V začetku je bil učitelj v raznih krajih, končno pa 25 let učitelj in orglavec v vasi Stadinu. Nato je bil izvoljen v državni zbor, kjer si je pridobil tolik ugled, da je postal vodja levice. Mnogo je delal kot pred sednik finančnega odbora, a svet se je posebno čudil njegovemu delu kot državni revizor.
• Milijonarjeva zbirka umetnin. Neki ne wy orški milijonar, Marquand po imenu, je često obiskoval pariške trgovce z umetninami in nakupoval slike in dzuge umetnine. Svojo bogato zbirko je najprej posodil newyorškemu »Metropolitan Mu seum of Art« in postal Član muzejskega predstojništva, ob svoji smrti je popolnoma pre ustil vse slike do-tičnemu muzeju. Že bo ga hvalili in slavili kot dobrotnika in mecena, kar je naenkrat profesor Raukin v nekem newyorškem časopisu dokazal, da je večina slik ponarejena. Konservator muzeja Story, ki se mara kot poznavalec slik po pravioi bati za svojo službo in svoj vpliv, je izjavil, da je Maiquand že vedel, da so slike po-
narejene, sicer pa on (Story) ni smel nič reči. ker je bil njegov podložnik.
* Člani ogrskega parlamenta po poklicu.  Najbolj so
zastopani graščaki in veleposestniki, ki imajo 140 članov; za njimi je največ odvetnikov, namreč 108 Raznih uradnikov je 67, duhovnikov 23, in sieer 16 katoliških, 6 protestantskih in 1 pravoslavni. Razen teh je 24 časnikarjev in pisateljev, 15 profesorjev, 5 zdravnikov, 9 trgovcev, 3 inženirji, 2 lekarnarja in 6 bivših častnikov. Aristokraoija je močno zastopana, ker sedi v parlamentu 43 grofov in 12 baronov. Seveda ne manjka tudi Židov, katerih je 21.
Telefonska in brzojavna
poročila.
Dunaj 19. aprila. Rekonstrukcija ministrstva je, tako se zatrjuje, odložena do jeseni. Glede železniške a ministra Witteka se poroča, da odstopi v kratkem, to je kmalu potem, ko ozdravi ministrski predsednik Gautsch. Provizorično vodstvo železniškega ministrstva prevzame sekcij ski šef dr. Werba.
Dunaj 19. aprila. V političnih krogih se kolportira ne prav ve iojetna vest, da misli vlada razpustiti češki dež. zbor in obljubljeno spravno akcijo začeti šele v novem deželnem zboru.
Krakov 19. aprila. Policijskega ravnatelja v Czestochovu so našli zastrupljenega v njegovem stanovanju. Pred nekaj dnevi je dobil brezimno pismo, da bo živel samo še šest dni.
Moskva 19. aprila Morilec velikega kneza Sergija, Kalajev, je bil obsojen na smrt. Obravnava je bila tako burna, da se je morala enkrat pretrgati. Kalajev je svoji materi in svoji sestri strogo prepovedal, prositi za kakršnokoli pomiloščecje.
Rim 19. aprila. Število želez n i č a r j e v, ki se vračajo na delo, narašča tako, da je mogeče vsaj deloma izvrševati obrat. V Milanu in v nekaterih drugih mestih je zavladalo veliko pomanjkanje premega in mesa Na postaji F o g g i a je prišlo do krvavega izgreda. Sinoči je poskusilo kakih 1000 kmetov vdreti na kolodvor Ker je vojaštvo to zabranilo, so kmetje napadli vojake s kamni in nanje ustrelili. Tudi vojaki so streljali in več oseb ranili. Kmetje so najprej zbežali, potem pa se vrnili v še večjem številu in se zapet s kamni in revolverji lotili vojaštva. To je novic ustrelilo in u b i l o tri kmete: sedem jih pa smrtno ranilo.
Rim 19. aprila. Na dvorni dine na čast bolgarskega kneza n i b i 1 povabljen bogarski diplo-matični zastopnik Minko-vič. Minister Titt on i je pojasnil, da ni bil Minkovič povabljen, ker bi se sicer moralo povabiti tudi turškega poslanika. Minkovič je nato priredil knezu na čast velik dine, pa ni povabil nobenega za stopnika italijanskega ministrstva zunanjih del. Sploh se je pokazalo, da so se oficijalni krogi vedli napram bolgarskemu knezu skrajno rezervirano in nanrgava se, da želi Italija, naj se ohrani na Balkanu status quo in da zaradi tega neče nič slišati o projektu, naj se Bolgarska proglasi za kraljestvo.
Rusko-Japonska vojna,
Pariz 19 aprila. Poročila fran coskega admirala Jonquierea naznanjajo, da se je več japonskih vojnih ladj vtihotapilo v vodovja francoske kolonije, da pa se utekle, čim se je približala kaka franco ska ladja.
M&nila 19. aprila. Pri Ma-tangi so se predvčerajšnjim pojavile tri vojne ladje, včeraj pa štiri; so li ruske ali japonske, se ni dalo razločiti.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Anton Stare, posestnik iz Ce-gelnice pri Lanišah, se je peljal 5.
aprila letos s svojo ženo iz Ljubljane proti domu. Med Rudnikom in La-veroo je dohitel nekoliko učenk iz rudniške šole. Ker je vozil počasi, so se začele deklioe obešati na njegov voz. Stare jim je rekel, naj gredo od vosa proč, da se katera ne povozi. Deklice so Stareta ubogale, le 11 letna Angela Rus iz Sušice pri Krki, sedaj stanujoča v Daljni vasi, je Še visela na vozu, toda Stare je ni mogel videti, ker je bila ravno za hrbtom Staretove žene. Stare je nato pognal svojega konja, in ko je hotela Angela Rus skočiti od voza, je padla tako nesrečno, da ji je šio zadnje kolo čez peto. Ker Stare ni zakrivil nesreče, je bil oproščen, Angeli Rus je pa ostala stlačena peta.
Mladi berači iz Spodnje Šiške beračijo po meBtu, mesto da bi hodili v šolo. Danes se je imela zagovarjati Uršula C u n d e r, ker b»je pošilja svejo 121etno hčerko beračit. Ker mati in hčerka to tajiti, ter sa dekle izgovarja na neko součenko, ki jo zapeljuje k beračenju, je bila UiŠula Cunder oproščena.
Krompir je letos zelo drag. 62!etna Marija Novak iz Vel. Račne si ga ni mogla kopiti in je šla, da bi si ga nekoliko za seme naprosila. Ker sodnik takega beračenja ni smatral za pravo beračenje ter je Marija Novak v resnici velika reva, jo je g sodnik oprostil in ji dal — nekaj okroglega, kar je Marijo Novak tako vzradostilo, da je od veselja jokala.
Obravnava o težbi visokešolca g. Oregorja Žerjava iz L ubijane proti dijaku g. Leonu JeiovŠku z Vrhnike ziradi žaljenja časti se je preložila.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „MoliovegaSeidlitz-praaka", ki ae dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 7—6
Rnrraclfl        nareja apetit, nUgflortl        povspešuje pre-
Jempel-vrelec1 ureja odvajanje.
Popolno prepričanje
da sta lekarnarja Thierryja balzam in centifolijsko mazilo
nedosežno uspeSno sredstvo za vse notranje bolezni, inflaenco, katar, krč in vnetje vseh vrst, telesno slabost, motenje prebave, za rane, bule m poškodbe. Pri naročbi balzama ali pa na željo posebej se posije zastonj knjižica s tisoči originalnih zahvalnih pisem kot domači svetovalec. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklarvc balzama 5 K, 60 majhnih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. 3175-25 2 lončka centi folij skega mazila 3 60 K franko z zabojčkom. — Naslov: lekarnar A. Thlerrv v Pregradi pri Rogatcu Ponarejalce in prodajalce prenaredb bom sodno zasledoval.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje naJboyiie priznana
faoBO-cMfliii Mtura
11**    • ■ vw
katera ohrepenje laeleiee, otlatru-njuje lunke in preprečuje Izpit-dane laf t m tek lenlru z navodom I »4.
Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Bes. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Rešljiva cesta št. 1
••ulog novozgrajenega Fran Jožefevega
jubiL mostu 21—16
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat ped stalnim kemiskim nadzorstvom.
Destllerija
Canis l M
Trst-Barkovlje.
Vi steklenica I 5-, V. sta klenice K 2*60. - Ma prodaj v buljil, trgovima. 37
Zahtevajte
iJa&trovani cenovnik
podjetja za žarnice
„Ideal" ■
11 ua;o Pollalt
DUNAJ, TI., ffdpa H.
Oena lepa svetloba brez inštalacije in nevarosti. Poraba V \ kr na 1 uro.
Darila.
Upravni&tvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila In Metoda. (Ig. Janko in Marica Premrov, rač. svet. v Sarajevom 10 K mesto venca na krsto blago, pokojne gospe Leopoldine KavCiceve iz Raz-drtfga. — GdC. KriBa Modiceva poslala 10 K 60 vin., katere so darovali gg.: Repic* 1 K, c. kr. notar Rohrman 2 K, A Mellina 3 K 60 vin. in dr. Cervenv 4 K. — Neimenovana v AjdovsCini 2 K kot izgubljeno stavo. — Skupaj 22 K 60 vin. — Hvala lepa! Živeli!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 16. aprila: Franja Vihtelič, Šivilja, 22 let, Škofje ulice 2, jetika. — Jožefa Uren, uBmiljenka, 32 let Radeckega cesta St. 11, jetika. — Adolf Jaki, narednikov sin, 9 mes., Metelkove ulice 1, hvdrosephal.
V deželni bolnici:
Dne 14. aprila: Marjeta Vrhovnik, užit-karica, 65 let, naduha. — Marija BreSčak, ciganka, 44 let, srčna hiba. — Franja Ma tjažič, kovačeva žena. 35 let, Ervaepelas.
Dne 15. aprila: Terezija Brandstetter, posestnikova hči 16 let, Ervsepelas
Dne 15. aprila: Valentin Mohar, dninar, 46 let, Carcinoma.
Heteorologično poročilo.
7iUn% aad morjem 8049.    8radnji mnčni tlak 786 0 mm
•c <
c Stanje
Si K
vanja
v mm
Vetrovi
Nebt
18. j 9. zv.
19.17. r j. 3 2 pup
72G3
727 6 7i7 6
8 3 sr.svzhod oblačnu
75 160
al. j vzhod oblačno sr. jzah 'del. oblač
Srednja včerajšnja temperatura: U9° aormale: 10 2°. — Padavina 3 7 mm.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni koral dno. borze 18. aprila 1906. Saloibet&l papirji. jI Denar j Blagu
* .
4*/
4%
40;.
majeva renta.....i 100*40:
srebrna renta a v str. kronska renta    . .
„   zlata       „      . . ogrska kronska  „   •   . .
„ zlata „ . . . posojilo dežele Kranjske . M/t*/s posojilo mesta SpUet . 4'/.0/. . * Za*** • 4*/t° o hos.-here. tel. poi. 1902 4 češka dei. banka k. o. . 4°/
100-25 100-50 119 85 98-0 r> 118-60
100'
100-45 100*70 12015 98-J5 11880
99-50! 101 -
100- 50J 101-50 100*- 100-
101- 601 102-60
a1/ °!
i !
■ 'I /o
I •/ t . o
< 0 t 1%
4 V
a      «• -
zst. pisma gal. d. hip. b. peSt.   kom.   k.   o. a.
10tt/0 pr.......
zast pisma Innerst. hr. n      n    ogrske cen.
deš. hr.......
0 z. pis. ogr. hip. ban. . , it obl.  ogr.  lokalnih železnic d. dr.....
41 / 0 obL Seske ind. banke . 4° 0 prior. Trst-Poreč lok. šel.
4°/0 prior. dol. žel.....
I*/, . jnž. žel. knp. ' ,•/» . 4« / , ivst. pos. sa žel. p. o. .
Srečke.
Srečke od L 1860' , .   .   . .
.     - -1»«*.....
11     tizske ......
zem. kred. I. »mieij« ■
"      -   Ui     ' ' 1    ogr. hip. banke .   . •
srbske a frs. 100 —
„ turške......
ftaailika sre&ke ....
Kreditne * ...»
InomoŠke „    .   .   . .
Krakovske
Ljnb\)anske
< v »L rud. križa
Ogr.      n a
Rudolfov« a • • *
Saleburške » • • .
Dunajske kom. . . . .
Delnice.
Južne železnice .... Državne železnice . . • \ t str.-ogrske bančne delnica Ar str. kreditne banke . . Ogrske „ , • . Zivnostenske » • • Premogokop v Mostu (Br&z) a.lpinske montan .... Prih&ke Žel. indr. dr. .   . .
ILma-Hnranvi.....
rrbovljske prem. družbe . ivatr. orožue tovr. družb« . Cetike sladkorne dražb«
Vitlate.
0. kr. cekin......
tO franki.......
iO marke.......
Sovereigna......
Marke........
Laiki ba&kovai .....
Bablji........
Dolarji........
10015 10015 101 -25
107-60 100-50
100-60 100-10
100 — 100-76 99-— 99-60 318 75 10116
194 — 288 — 168 86 »09 — 808-— 280-— 109 — 145 25 27-80 485-— 79-89 -66 50 67
38 -«b*— 74 — C39-—
89 60 668 —
1660 — 664 26 774--»=» «47-50 656 — 628-50
2670 645-50 266--610 20 165 —
11-80 19-00 X6'43 19-92
117*12 96 36
162 60 4-84
100-55
100- 65 102-0
108-60 101*50
101 10 10110
101-
101- 75
100-
32075 10215
197-JO
170H5 »19 -316— 185
113 -
146-2.1 19-40 495 5(
83 -94 -72 -
69 -40* 69 83 Tv
640 " I
90 5i) 66^' -1660 666^ 775 M 148-60 66-: Ittffl
1674 -64 <
»72
616-167-
1134
Itd
«4-117
Hrti
163*
5-
Žitno ceno v Budimpo&ti.
Dna 19. aprila 1906. Termin.
Planica aa april . Pšenica s maj . Pfienica  „ oktober Koruza   „ maj Ovce     fl april .
100 kg. K 17 <
100 m a 17-10 100 . . 16-JJ 100 . . 141* 100 .   . 1»^
t.relatlv.
Nospre«enjen#.
mmmmm
Valerljtt Fewal roj. SLrebs, imetnica mednarodne panorame, naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežal. stno vest, o smrt* svojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
Andreja Fessi
ki je pu kratkem, težkem trpljenju previden s sv. zakramenti za umirajoče, včeraj 18. aprila ob devetih zvečer, v P6 letu starosti blaženo
zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v četrtek, 20. aprila t 1. ob polupetih popoldne iz de-geine bolnice na pokopališče pri Sv. KriStofa.
Sv. zadušne maše se bodo služile v stolni cerkvi. 1289
Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, 19. aprila 1934. (Posebni parte se ne izdajo)
Za 1. avgust se išče
tanovanje
velikimi sobami, kopalno sobo in
pri ili nami. 1239—3 Ponudbe na upravuištvo.
N
MM
jiftep poičiika
se delo, sprejme takoj v trajno delo
Josip Trampuš 1229 2
krojač v Bovcu, Primorje.
31
lačni legi, ob3toječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta, ter
rabo perilnice in dela vrta, je na Duitafski cesti &t. 60 za majev
termin za oddati. 1235 - 2
t Mednarodna panoramah
Ljubljana, Pogačarje* trg.128s
.i z stavljeno samo do sobote, 22. aprila
Najnovejši posnetek fe
:• Jeruzalem, i
♦
Razglas.
Dne 8. maja i. I. od 3. do
4.   re popoldne se bode v tukajŠDJi uski pisarni  oddajal  potom javne dražbe v zakup 1253—1
lov
v katastr. občini Gezsoča.
Izklicna cena pri dražbi lova je 181 K.
V lovišču, koje meri 2476 ha, je divjih koz,   aru, zajcev, lesnih (divjih) petelinov, ruševcev, jerebov, jerebic, leščark in druge divjačine. Hoja po hribih ni nevarna in ne težavna.
Županstvo v Čezsoči pri Bovcu
dne 12. aprila 1905.
Zgodovinska povest
*-«    { *****
Po
M1 u
(ponatis iz „Slov. Naroda")
I*"" je izšla!
Ta povest je, izhajaje v „Slov. Karoduu, vzbudila mnogo pozornosti in Živo zanimanje po vsej deželi ter smo )•■ morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Schvventnerju v Ljubljani.
Izi's po K I-60, po pošti K I-80.
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje In protl^Ja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valnt, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-  Rezervni zaklad K 200.000'—.
Zamenjava la Ikskonptuja flaja predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne   papirje in    Zavaruje  srečke proti vnovčuje zapale kupone. Ic-vxx25xa.l lzgno.Tol.
Vinkuluje in devinkulujo  vojaško ženitninske kavcije. ^joT   Eikompt ln lukauo meni«.   "Stil 0tjT  Borwa naročila. T£B
Podružnica v S P LJETU.
C3£5?   M}**nt*mr>   vloge  Murejemn <5^>
v tekočem računu ali na viožne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dDO vloge do du.8 vzdiga. 8—46
Promet s čeki in nakaznicami.
Mladenič
z lepo pisavo, slovenščine in nemščine zmožen, želi mesta v kaki pisarni.
Naslov pove upravuištvo „Slov. Naroda". 1195—3
Posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo - Vorschussverein in Cillij registrirte Cenossen-schaft mit unbeschr. Haftung.
ima svoj
v soboto, dne 29. aprila t. 1.
ob 2. uri popoldne
v sejni dvorani „Narodnoga doma" v Celju
8 sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo naČelstva. L\ Odobrenje letnega računa pro HH34.
3. Razdelitev Čistega dobička.
4. Razni predlogi.
Celje, dne 17. aprila 1905. 1278 Naćelstvo.
H  B  B  @ H
\T Celju sprejme iž87
urednika.
Ponudbe takoj pod naslovom: Upravništvo  „Domovine" v Celju.
Vam. M
j
"Za vsako vodoviuo valno filustrovano knjigo o premnogem blagoslovu a otroki razpošilja s prepisi vec tisoCev, kaahvalnlh pisem Ujno »a/
"  A. M.A1JPA Berliu S. W 's
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da je moj ljubi, nepozabni soprog, gospod
Edmund Terček
dne 17. t. m. v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji po dolgi in mučni bolezni, v 49. letu svoje starosti umrl.
Pogreb dražega pokojnika bo v sredo, dne 19. t. m. popoldne na pokopališču v Smibelu.
Mase zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Pokojnika priporočam v blag spomin in molitev.
Alojzija Terček,
soproga.
Kostanjevica, dne 18. mal. travna 1905. Brez posebnih obvestil.
Št 12624
i2r>9-3
Razglas.
Brezplačna zdravniška ordinacija za mestne uboge
se vrši odsihdob v Mestnem domu vsak dan ob 10. dopoldne in ob 2 popoldne; nadalje za ženske bolezni v pondeljek, sredo in petek ob 4. popoldne in za kožne in spolske bolezni v torek ob 4. popoldne. Vsak bolnik se ima izkazati z nakaznico za brezplačno zdravljenje in dobivanje zdrani! ki jo je ob navadnik urah dobiti v zglaše-valnem uradu na mestnem magistrat . To nakaznico je oddati po prvi ordinaciji v lekarni.   Vsako četrtletje se izdajo nove nakaznice.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 1   iprila 1905.
1W" Mnogo
pri novih zgradbah in prezidavah
•e rabit« ]iaten(ovaiie
malčevocementne stene.
Prednosti: varno pred ognjem, ne prepušča zvoka, prihrani se mnogo prostora, traverz
ni treba   Uvedeno že po vseh večjih mestih.
= V Ljubljani pri hotelu „TTnion1* =
(okoli 4000 m»).
Na razpolago so svedoCbe vis. kr. deželne vlade, kr. ogrskega drž stavbnega urada, mestnega magistrata zagrebškega in zagrebškega kr. gozdnega ravnateljstva. Zaradi pojasnil in preračunov se obračajte na imetnika patenta
arhitekta HOENIGSBERG & DEUTSCH
c. in kr. dvorna stavbna mojstra v Zagrebu.
261-26
Založnik c. kr. •§§ drž. uradnikov.
Ljubljana J Wna
j Stari trs št. 9      m    ^ * ^™        a™1 U ■ ** 1
priporoča svojo tovarniško zalogo
Stari trg 5t 9
1)1
po izredno nizkih stalnih cenah. H
Kravate in perilo.
3?otre"fož6ixx© za Isrojaće in šivilje.
la jedilno mast
pošilja po 78 v. klgr. v veaki množini firma
LAD. URBAN & spol., Praga—Žižkov.
IVlebloiranG
t
1271 2 i
mesečne sobe
so takoj za oddati«
Natančneje pri Fr. Iglču, trgovina s papirjem, Mestni trg št. 11.
Odda se v najem ali proda
pod ugodnimi pogoji staroznani
hotel
„pri zlatem jelenu" v Gorici
v trgovskem središču, s 30 sobami za prenočišča, veliki jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso, vrt z verando, sobe za klube in društva, na novo prirejeno kegljišče. Poslopje je vse prenovljeno. Dokazljivi lepi dohodki, ki se dajo potrojiti.
Ponudbe na upravo hotela ,,pri zlatem jelenu" v Gorici. 1032—6
Trgovski pomočnik
se takoj sprejnae v trgovini s špecerijskim blagom in železnino
Franc Picek v Ribnici
(Kranjsko). 1273—2
scs v na|em pod ugodnimi pogoji — Več pove Josip Aman, gostilničar v Ljubljani, na Bregu št 18.
Stanovanje
obstoječe iz dveh, oziroma treh sob, išče mirua stranka za avgustov termin. Najljubše v bližini Glavnega trga ali Špitalske ulice.
Pismene ponudbe se prosijo pod nF.S. 1000", poste restante, glavna pošta. 1278 l
flcflili lani
za dame in gospođe
obrnite se na 172—16
modno trgovino
ki si hote zagotoviti trdno in stalno eksistenco ob dobrem zaslužku, dobe dela, dobro vajo in veliko plačo v tvornici za klavirje 761-8
Bremitz v Trstu, Borzni trg.
Mirna stranka (3 osebe) išče iza avgustov termin
xk modno trgovino — r**» av&U3lU¥ «
RUDOLF JESENKO i stanovanje
Stari trg št. 13
Znižane cene.   Solidno blago.
s štirimi parketiranimi sobami, Če'Jmo-goče vsaka z dvemi okni, s poselsko sobo za dve osebi, kopalno sobo in pritikliuami.
Naslov j pove upravništvo „Slov. j Naroda". 1272—2
Zaradi
prevelike zaloge prodajam vse blago pod lastno ceno: moške, deške in otroške obleke iz najmodernejšega blaga, zelo lepo izdelane; originalne angleške površnike in športne suknje najnovejših modnih barv; angl.ške modne telovnike od
Tako imam tudi klobuke in slamnike, srajce,
in kravate v veliki izberi. Damski sukneni kostumi najnovejše oblike z razširjenimi rokavi (Schinkenarmel) že od
K lO-— višje.
Jopice, paletoti, mantilje, krila Garrick, bluze poslednje novosti po čudovito nizkih cenah.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
1253—4
v Cjnbljani
C^8C
85
JQ
t;
Slaščičarna RUDOLF KIRBISCH
v Ljubljani, na Kongresnem trgn št. 8
priporoča
za Veliko noč
svojo bogato zalogo pirhov iz stekla, svile, ža- |: j meta, pliša in slamej; različne velikonočne atrape, velikonočne zajce in jagnjeta iz sladkorja in čo- * kolade ter stisnjenega papirja. Dalje priporočam pince, titule, vseh vrst potice, šarklje in torte,
najfinejša vina in likerje. 1251-3 o
Tukajšnja in zunanja naročila točno. X
u i
CJricar § JV(ejac
vfj ucVio iiaMtattjaia, da ota &atoao &a po-
l^onfcl^eijc « dame
\1a\10z tudi
cblett za go$podc,
popolnoma 11 a 4tov>o popotnifa
in vaviia cenjene ec^jema^ce ^ oininevnu
c'fnytvova/ni ceniki zaotcuj Kw
875 6
U93-3
Za
vse damo
kakor tudi za
gospode
je v dvajsetem stoletju največje važnosti
moda
Najnovejše stvaritve na tem polju se dobivajo vedno v največji izberi
v trgovini z modnim blagom
Ernest Sark
Dvorski trg 3.
Stalne, najnižje cene.
r
Restavracije „Drenikov vrh"
Ob pricetku sezije uho jam si vdano podpisani slavnemu občinstva naznaniti, da bodem točil garantirano pristna vina, kakor cviček iz Krške okolice kupljen v pokuševalni kleti, dalje belo staro vino iz kleti prevzv. gosp. biskupa Strossmayerja, Djakovo, O O G O O O kakor tudi pristni gorsko rebulj . O O O O O Pivo gosp. bratov Koslerjev. — Izborna mrzla in gorka kuhinja '     dobra kava  in Čokolada. ;
K obilnemu posetu vabi
H84-3 Alojzij Rus,
restavrater ca Drenikovem vrhu.
Ces. Ki. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku,
Vijjaven od dno 1. oktobra J 904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoći osool vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mouakovo, Ljubno, čez Selzthal v Anssee Solnograd, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj, ćez Selzthal v Solnograd, Inomost,   6ez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijiae   /are, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Ainatettea ua Dunaj. — Ob 11. ari 64 m dopo(dne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz ćez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno,   ćez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budej3vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago direktni voz I. in II. razr.;, Lipsko, na Dunaj Ćez Amstetten.  —  Ob 10. uri ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, Monakovo (Trst Monah ovo   direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj » Novo mesto, Stražo, Toplice, Koćevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvećer t Novo mesto, Koćevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jaž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3.  uri 23 m zjutraj  osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, Franzensleste, Solnograd. Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz,). — Ob 7. uri 19 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Da-tuja ćez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in U. razred;*), Francove vare, Karlove vari, Heb, Marijine vare, Plzen, Bndejevice, Solnograd, Line, Steyr, J Pariz, Ženevo, Gorih, Bregenc, Inomost,   Zeli  ob Jezeru,   Lend-Gastein,  Ljubno,  Celovec,  Šmohor,  Pontabel. — Ob  4. ur 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala,  Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA   MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki:  Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta ic Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK.   Mešani vlaki: Ob 7. uri iJ8 m zjutraj,  ob  2. uri 5 m popoldne, ob  7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen       srednjeevropskem času ki ?e za 2 min. čred krajevnim časom v Ljubljani 1
Ernest Hammerschmidta nasledniki 3474—21 trgovina železnln In kovin
Valvazorjev trg št. 6 — Izbijana — Prešernove ulice št. 50.
Teta zaloga Miajslega orodja in hišne oprave.
Nič boljšega za
pečenje
Pristno samo z varstveno znamko
„Geres".
p raze nje
kuhanje
nego
jedilna
mast
iz svežih kokosovih orehov okusna, lahko prebavna, izdatna v rabi, jako cena jedilna mast.
Melovalnice živil „Geres" Binselsnain.
Častita gospodinja!
Jedilna mast „Ceres" ni umetna mast, nego čisti prirodni proizvod. Ni je tolšče, ki bolj prijala človeškemu organizmu nego mast kokosovih orehov. Zaradi lahke prebavnosti je to najboljša jedilna mast za ljudi, ki bolehajo za slabim prebavljanjem. 1101—4
Vila na Primskovem
pri Kranju zrave šole, s 4 sobami krita s ploščami, s sadnim vrtom, ki je ograjen z živo mejo, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša je pripravna tudi za vsako kupčijo ali za kakega penzijonista. Plača se lahko samo nekaj.
Več se izve pri gospej M. B'agne na Primskovem. 12:6
Mlekar
oženjen, brez majhnih otrok, za preva žanje mleka v Ljubljano,  trezen in pošten, se takoj sprejme.
Mesečna plača za oba 36 gld., pr stanovanje in  l} , lit  mleka na dan,
Ponudbe z dobrimi spričevali sprejema Karol Lenče v Laverci pri Ljubljani. 1257-3
prašno izbero
^©nfcl^eijc
za dame m deklice
X
kakor tudi
manufakturno blago
perilo
vsakovrstne preproge
1. t. dL 18 p rl poroča
Anten Sehuster
Ljubljana
Spitalske ulice iste?, 7.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxx>>
i
x Solidno blago. 5  Nizke cene.
x>c<xxx>c<xx>c*xxyx^
K 2 50
1 —
1 2
3-
1 Slovenske muzikalije
ravnokar izšle!
Govekar Fr.: Rokovnjaei« uglasbil Viktor Parma, kompletno K IO -70.
Posamezno:
1. Ouvertura za klavir   . .
2. Kuplet za moški glas s klavirjem......
3. Zora vstaja, za sopran s klavirjem......
4. Cvetočih deklic prsa bela, samospev ^sopran), z mešanim zborom ob sprem -ljevanju klavirja    .   . .
5. Mladi vojaki, koračnica za klavir in petje ....
6. a Oj zlata vinska kaplja ti, samospev z moškim zborom.
b) Povsod me poznajo, samospev iz ,.ZdraviC"
Govekar   Fr.: Legijonarji, uglasbil Viktor Parma, kompletno K 11-20. Posamezno:
1. Zapoj mi, ptičica, glasno, za sopran s klavirjem . V petju oglasimo, moSki zbor s klavirjem   .  . . Kuplet za moški glas 8
klavirjem......
Romanca, samospev (tenor) z moškim zborom ob spremljevanju klavirja Ptička, pesem za sopran
s klavirjem.....
Skoz vas, koračnica. Po besedah J Stritarja. Za klavir (s petjem adlioitum)
7. Sezidal sem si vinski hrani, samospev z moškim zborom. Za petje in klavir iz „Zdravic".....
Dalje: S2B8-24 Viktor Parma: Mladi vojaki, koračnica 8 petjem ad libitum. Že \ izdaja .........K 1*90
Viktor Parma: Mladi vojaki,
za citre    .   .       .   .   -   .   „ 1* — Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpourri po slovanskih napevih .... Viktor  Parma: Triglavsko rože, valček po slovanskih
rjapevih.......
Viktor Parma: Zdravite, za petje in klavir.....
pe* K
1*80
1-
1-80
120
1-20
3-
2-50
2 6U
3 —
Žirovnik Janko:  Narodne pe.-nil
z napevi,  I. zvezek K 1 20, po pošti K 1*30. Žirovnik Janko :  Narodne pesmi z napevi, II. zvezek K 1* po pošti K 110.
Največja zaloga muzikalij v Ljubljani Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica muzikalij obsega 10.000 številk. Mesečni abonement s premijami. Razpošilja tudi na zunaj
Oton Fischer
trgovina s muzikalgami v Ljubljani,
(zdajfttft)jj ia odgovorni radnik: Dr. iTmn Taviar.
Laitnina in tiik «Xarodna tucana«*.
32