Poštnina ulagana v soìovìrì.
Posamezna Številka 1 Din.
fwf%
•4*
A
i.
I
-.ji R«dg«ui, felefoa št. 7.
HfCebUŠtVO in BJN-a
Spodstj! Griz št. 9,
Plača is teži s v Gornji Rsdgeni.
teh&Ia vsak fetrtek zlutraj. 10. itev.
ska Straža
Nsodvlsrto glasil© obmejnih Slovencev
Gomža Radgona, dne 0. marca 1924k
Moja politična pota.
V Gornji Radgoni, na. Pustni torek 1924.
„Bendetova politična pota. G. Roman Bendé, ki je postal skupno z radikalem dr. Grossmannom lastnik »Murske Straže“, je zaradi svojega spora s fajmoitri in kaplani izstopil iz klerikalne stranke in bo sedaj nekaj časa premišljeval: kam ■m levo pelje cesta, kam na desno vodi pot. To premišljevanje bo trajalo do prvega volilnega boja, ko bo g. Bendé iz same ljubezni do slovenskega ljudstva (seveda) in v interesu obmejnih Sloveneev (kaj-pa !) odprl podružnico radičevskega »Avtonomista“, kateri že sedaj pripravlja pot. V zadnjih številkah ipmreč na vse pretege hvali „Avtonomista“, ki je — kakor znano — splaval v dobro plačane radičevske vode. Okoli „Avtonomista“ in „Murske Straže“ se bodo šolali rjoveči levi, ki iz prave levje ljubezni do slovenskega ljudstva ne vzdrže v nobeni dosedanji politični stranki, ampak bi hoteli sami odrešiti slovenski narod. G. Bendé je v zadnji številki oznanil „svoj“ program : federativno republiko. Majka Slovenija, pripravi se, da te odreži bodoči republikanski poslanec g. Bendé!“ „Tabor“ št, 5? od 2. marca.
Včasih sem mislil v svoji ponižnosti, da sem atom (neznaten, nevidljiv del) med jugoslovanskimi političnimi silami, danes pa, ko je mariborska SLS-gospo-da okoli „Straže“ in „Gospodarja“ — po predhodnih smešno-neumnih napadih na moje protidokaze utihnila kakor močno počena čaša in so razni listi (po feiiki večini simpatično) pozdravili dejstvo, da sem od navidezno dobre, a sicer slabe blatne ceste, po kateri sem brodil do sedaj, $>rai bližnjico k svojemu cilju —, danes se je v meni vzbudilo prepričanje, da najbrž nisem karsi-žebodi. — In to me veseli.
Tudi „Tabor“ se me je lotil. Koaštatiram takoj v začetku, da v hvalabogu dostojnejšem tonu kakor so to vajeni častiti kolegi iz Cirilove citadele.
Sedaj pa k stvari!
Krivo je informiran „Tabor“, ker meša osebo g. dr. Grossman-na, ki nima prav nobenega stika z listom v stvari, o katerih on uiti ne sanja. Neresnica je, da je imenovani gospod solastnik lista, resnica pa je, da sem podpisani sam lastnik, izdajatelj ter glavni in odgovorni urednik. Će ste to nedoma napisali, st* lagali gospodje! — In to ni 1*510.
Kar se tiče mojega spora „s kaplani in fajmoštri“ je stvar tale: Iz osebnega spor* z ž;>
Naročnina znaša za celo leto 32 Din za M 16 Din, za četrt leta 8 Din, mesečno 3 Di*. S“«?« P° dogovoru, sicer pa: mali •glavi do 20 besed 5 Din, za vsako nadaljno besed* 50 p več; vračuni se tudi predpisani davek.
VI. leto.
j kom Kocbekom, ki me od nekaj ; je sam verolomni g. Pašič v Žejni mogel živega trpeti» ker najini j nevi zagotovil sprejeli sedanje nazori niso nikdar hartHonirali se j „ujedinjenje“, ki nas je naučilo je sprožila lavina moje itak tri ; pomen besed „svobod*“, s»mo-ieta občudovane potrpežljivosti, j odločba“, „pravica“, „enakoprav-Kaj sem hotel? Dalje kulakovati? j nost“ itd.
Božidar M.
Dvig dinarja in naše gospodarstvo.
Med denuncijanti, farizeji in li- :	čemu bi slepo sledili osebam,
cernerci . Med moralnimi m po- ; ožarjenim od lažnega nimba, če-htičmmr harleknii.	j mu bi se udinjali demagoškim
Povedal sern ostali slovertski j frazam in imeli same sebe, svoj javnosti v svarilo, kako kvarno ; narod in Boga za norreni -je za politiko na em strani in za j ideje, načela in principe prave Cerkev na drugi strani, ako se ; svobode, demokratske enakosti vse to, kar sem doživel m spo- < ja mirotvornega bratstva smatran znal tu, dogaja drugod. Iz na- za edino prave od nekdaj kot roia^ J® odjeknilo kakor grom edino prave in dobre, zato sem ogorsenja: Prav imaš. — Šte- nanje tudi prisegel, vilne originale ze objavljenih in še neobjavljenih izvirnih dopisov iz naroda, iz krogov duhovščine in druge inteligence hranim vedno po pravilu „čez 7 let vse pr*v pride“. — Zasviral sem resnico, pa so hoteli moje gosli razbiti na moji glavi, ki pa je žalibog radi svoje pohorske provenience (izvora) še precej trda in odporna
„Avtonomist“ mi je kot tovariš v trpljenju že davno po mišljenju zelo simpatičen in tega mi menda ne boste zamerili. Z ramo ob rami se hočeva še dalje prekljati za nekaj, kar smatrava za najboljše.
Dal Bog, da bi ne okoli mene izšolali „rjoveči levi“ (kakor
Prav nič nisem premišljeval	*!a ^ vse. hijene, šakale
m drž i na ri*cnr% /»ant« k-otvi ìn tud? in zijcc pregnali iz
„kam drli na desno cesta, kam na levo pelje pot“. To dokazuje moje triletno aktivno delovanje pri listu in članki, ki so meni nasprotno gospodo vedno bolj razburjali; Vsi vemo: Jaz, vi in zgodovina, da smo v dneh preobrat* le na obljubo najširše in resnične samouprave, katero nam
našega gozda.
In če bi res postal poslanec, kakor mi prorokujete, bodite prepričani, da bom kot „rjoveč lev“ vsaj toliko — ako ne več — koristil narodu in domovini, kakor nekateri eksemplari naših „tigrov“.
Roman Bendé.
Kalif Abdul Medžid
— Izv. por. M. Str. —
izgnan.
GRAZ, 5. marca. Iz Carigrada se poroča, da je narodna skupščina soglasno sklenila izgon Kalifa in njegove družine kakor tudi 67 princov in princezinj, ki
se naselijo v Egiptu. — Izgnanci so odpotovali. — Kalifat, vrhovna instanca osmanske cerkve je razpuščen.
Bolgarija ostane mirna!
— Izv. por. M. Str. —
Bolgarija mirna. — V Čiistendilu, Petriču, Nevrokopu in Sofiji so zaprli nad 300 oseb.
BEOGRAD, 4. marca. Bolg. poslanik Vakarevski je izjavil zun. min. g. Ninčiču, da ostane
Radikalski strah pred Hrvati.
— Izv. por. M. Str. —
BEOGRAD, 4. marca. Radi- paktiranje z Radičem, nakar so de-kalni poslanci so danes predba- mokratski poslanci odgovorili, da civali demokratom „protidržavno“ so za to dejanje	v orni le neroda
Oficirska politika na Carütüm»
— Izv. por. M. Str —
BEOGRAG.	r Iz Aten
poročajo	2500 „astnikov
poslalo vladi zahtevo, da se naj
takoj izkličff vsi izstopili
----Alika ker bi sicer
iz vojaške službe.
Nenaden dvig našega dinarja na inozemskih borzah, vzbuja na eni strani razburjenje, na drugi strani pa radost in zadovoljnost. Brez dvoma igrajo pri dvigu dinarja razne špekulacije po borzah važno vlogo, toda dvig dinarja je posledica tudi drugih važnih dogodkov, ki so se izvršili na ozemlju naše države.
V prvih povojnih letih je bila trgovska bilanca naše države visoko pasivna, to se pravi, uvoz v našo državo je daleč presegal izvoz iz naše države. Ta pasivna trgovska bilanca je držala naš dinar pri tleh. Razmere v naši državi pa so se boljšale leto za letom, industrijska podjetja so začela delati z novo silo, povrh je bila lansko leto v naši državi še dobra žitna letina in vse to je pripomoglo, d* se je naš uvoz vedno manjšal (ker smo dosti pridelali doma), izvoz pa večal, tako, da danes že celo izvoz presega uvoz. To je glavni vzrok, da je naš dinar začel rasti.
Grugi glavni vzrok dviga našega dinarja pa je naša, daši nesrečna, pogodba £ Italijo glede Reke. Inozemstvo je uvidelo, da je naša država stopila v prijateljske stike s sosedo Italijo, da so se enkrat natančno določile meje, dasi v našo škodo, da so notranje razmere konsolidirajo in to je vzbudil« pri drugih državah zaupanje v našo držav« in posledica je porast dinarja.
Kakor sem že omenil vzbuja to na eni strani razburjenje, na drugi strani pa zadovoljnost. Dvig našega dinarja j ima in mora imeti za posledic« pa-d«c cen, ker drugače lahko inozemske j države, kljub carini, postavijo na naš j trg cenejše blago kakor domači trgovci. To se pozna že sedaj na mariborskem trgu. Naši trgovci, ki so ob mali vrednosti našega dinarja nakupili blago v drugih državah, največ na Češkem, bodo stem, ako naš dinar ostane na višini, trpeli škodo. Blago so plačali drago, doma ga pa bodo morali prodajati pod ceno, ker drugače ne morejo konkurirati z inozemskimi tvrtkami. To pride v poštev predvsem za slovenske trgovce, ki kupujejo večinoma na Češkem. Obratno je pa za srbske in hrvatske trgovce, ki kupujejo večima na Fran-coskom. Naš dinar raste, francoski frank pa pod pritiskom Anglije in Amerike pada in srbski trgovec bo danes plačal za blago, ki ga je prej naročil, ko je bil dinar nizko frank pa visoko, mnogo manj. Slovenski trgovec pa, ki ni delal s svojim denarjem, bo težko ušel koikurzu,
Na drugi strani se pa veseli padanja cen pri vsem blagu, zlasti naše, financielno itak slabo situirano urad-ništvo in deloma tudi kmet.
Ravno ker se dinar ne razvija dove harmonično z razvojem našega gospodarstva, bo nekaj gotovo zopet p* 1, a lahko smo skoro prepričani, d« pod 7 ne bo šel. Ako bomo pa še leios imeli dobro žitno letino, smemo proti jeseni upati na preobrat, ki bo. padanje cen še pospeši!..
Poziv
vsem onim fantom-prostovoljcem, ki so od 1. 1918 (preobrat) do 1. 1920 služili pri 5. četi mariborskega (pozneje 45.) pešpolka, bataljon mjr. Ed. Vaupotič :
Da obudimo lepe spomine iz prvih dni narodne svobode v bojih za Maribor, Špilje in Koroško sem po želji In nasvetu nekaterih vojnih tovarišev sklenil sklicati zbor takratnih sovo-jakov.
Ta zbor ima v bistvu prijatelski značaj in bo združen z malo interno svečanostjo.
Nameravani sestanek bi bil v Ljutomeru.
Dan, vspored in lokal se še določi.
Pozivajo se vsi, da prijavijo svoje naslove in naslove onih, ki niso tukaj na naslov podpisanega tekom prihodnjih dni, da zamorem vse potrebno glede vsporeda, časa in lokala ukreniti.
Prosim, da se prijavijo vsi brez razlike stanu in položaja, da osvežimo spomine na one dni.
Povabljeni bodo izključno vojaki imenovane čete in sicer pismeno.
Torej, tovariši na delo!
G. Radgona, 1, marca 1924.
Roman Bendé,
novinar
RAZNE VESTI
BQM& m PO SVETU
Jože Kostanjevec, znani slovenski pisatelj je prošli mesec slavil öOletaico svojega rojstva. Čitajte poziv „Slovenski javnosti“ med dopisi! —»Tabor“ modtuje o političnih potih „Murske Straže“ oz. našega urednika, tl* vijo republika! Odgovor na drugem mestu. — Italiani so izpraznili vse ozemlje pri Reki. — G. Fr. Virant, pos. in gostilničar v Žalcu, tast našega sotrudnika tov. Richarda Watz-lawek, je dne 1. t. m. v starosti 59 let nenadno umrl. Pokojni je bil narodnjak in mnogokrat odlikovan hmeljar. N. v m. p. — Ivan Gešov, bivši bolg. min. predsednik je slavil svojo 75 letnico. — Rusija je faktično izdala ukaz o vpoklicu vseh v 1. 1902 rojenih možkih. — Na Turškem so uvedli s 15. februarjem nedeljski počitek, dočšm so dosedaj svetkovali vsaki petek. — Preseljevanje v Kanado priporočajo Slovencem razni listi. Kam nas bodo še raztepli? Saj se najdemo po celem svetu. .. Lepa naša domovina! — Pustne tnc re je ptujsko okrajno glavarstvo za letos strogo prepovedalo. — SLS je imela v pondeljek, 24. februarja načelstveno
sejo radi taktike v opozicijonalnem bloku. Kljub prizadevanju načelnika dr. Korošča ni prišlo do pravega sklepa. Cincanje in slepomišenje pa je ljudstvu, ki je zaupalo svoje glasove mnogobetajoči stranki — naširoko odprlo oči. V Harkovu (Rusija) se je v kleti hotela „Astorija“ vnel smodnik. Nad 80 ljudi je pone-srečnih, 11 umrlo. — Žene pok. predsednika Zjed. D. S. A. g. Warren Harding se je posvetila časnikarsivu. — ¥ poljski Šlezljl je izbruhnila epidemija črnih koz. Bolezen divja dalje. — Medjlmurje pripade novi mariborski oblasti. — Za laškega poslanika v Beogradu je imenovan znani general Bodrero. — Industrijsko posojilo od Anglije se je v skupščini odobrilo pod ne baš sijajnimi pogoji. Mi vse sprejmemo na „pump“. — Indijski parlament je soglasno zahteval takojšno uredbo avtonomije, izvzemši za armado in zunanje posle. —- Rusija je pripravljena pod gotovimi pogoji, izvedljivimi od Anglije priznati vse stare dolgove. — Potaplja se radikalski despotizem. V pro-rač. debati je radikalni posl. Rariko-vič, z vladnim zaveznikom Nemcem Moserjem ostro napade! vlado. — Ludendorff in filtrier pred sodiščem, 26. pr. m. se je pričel veSeizd&jniški proces proti Hittlerju, Ludendorffu in tovarišem. Vstop v sodno palačo je dovoljen le proti izkazilom. Kot priče nastopajo dr. Kahr, general Lossov, kardinal dr. Faulchaber in'kronprinz Ruprecht.Razun teh je prijavljenih še 159 prič. — Čehi postavijo Wilsonu, prijateij uslovanskih narodov spomenik pred praškim parlamentom. — Gimnazije bodo znižane na en® tretjino sedanjega števila. Naprej zastava Slave! — Vse so pojedil. Posledice centralizma se vsak dan hujše kažejo. V Zagrebu je že okoli 10.000 brez-poslenih uradnikov in delavcev. 20. februarja je 35 lačnih delavcev udrlo v ljudsko kuhinjo ih so pojedli vse, kar je bilo pripravljenega.-— Nagrade za orožnike, l. so prijeli carugo. Orožniki, ki so prijeli Čarugo, bodo dobili sledeče nagrade : Narednik' Ba~ latinac 23 tisoč Din, desetnik Milovič 21 tisoč Din, narednik Dreir.jak "1 tisoč Din, ostali orožniki pa po do-,V’ Din. —- Boj v Sofiji. Kom;;;;!’ Sofiji so imeli tajen sestanek v L-*? hiši v predmestju. Oblast je zvedi' -in poslala orožnike, da skupščino ra ~ ženejp. V nel se je velik boj, pri čemer je padlo krog 20 komunistov in veliko orožnikov. — SLS — listi — se zagnali v „Avtonomista“ kakor razjarjen bik v rdeče platno. Komentar na drugem mestu.
iiiiKiitiF
ZANIMIVOSTI
Čudni, pojmi. Pred nami je zadnja številka „Šumadinske Orjune“. Površno pogledamo oglasni del in evo čudesa : Tvrdka Tomo Lazarevič ponuja „300 kasa r Pancer kase,... u svima numerama itd. ... prodatih 150 komada Min. Fin, a resto (ostanek?) drugim . .Vsporedno ponuja nekdo pohištvo za „hereneinier“ ! nižje pa ima kr. dv. dobavitelj Lazar M. Matič razno posteljnino „na lagen“ itd. Ako primerjamo jedilni Le., ki nam je prišel v roke arisko leto, najdemo tam : „špajskarta ; supa sa anjkGhorn, cušpajs, razni -zasovi, viršli sa renom (?!) smo na kratko označili kaj hva-j lažno polje za Lelo Orjune t
Koncert pred divjimi zverinami.
; Bogataš Maka Dolan v San Franciscu ; je znati kot velik umetnik na gosli. Ker mu ni treba služiti kruh z igra-sjer.. noče nikdar igrati ljudem, temveč producira svojo umetnost pred divjimi zverinami. Ko igra levom, ga zveri poslušajo kakor očarane, nobena se ne gane in mu ne stori nič žalega.
Izseljevanje v Kanado. Kanadska vlada je dovolila, da se tekom letošnjega leta naseli iz naše države večje število poljedelcev na tamošnjih farmah. Za mesec marec je dovoljen izseljeniški kontingent 1000 oseb. Kdor se hoče naseliti v Kanadi mora biti pismen, zdrav in imeti toliko sredstev na razpolago, da plača vozne stroške do kraja naselitve.
Koliko so pridelale balkanske države? Leta 1923 so pridelale balkanske države v tisočih meterskih stotov: Rumunija: pšenice 26.916, koruze 57.436, ječmena 15.012, ovsa 9,246. Bolgarija: pšenice 10.555, koruze 5,590, ječmena 2.674, ovsa 2.809. Jugoslavija: pšenice 16.844, koruze 12.318. ječmena 4.765, ovsa 2.809.
Kongres proti trgovini z dekleti. Oti 18. do 24. septembra 1.1. se bosta vršila v Gradcu mednarodna svetovna kongresa proti trgovini z dekleti in proti reglemeniiranju prostitucije. Na oba kongresa pride okrog 200 delegatov iz vsega sveta.
Koliko jezikov se govori na svetu? Zemijepisec Baibi razlikuje na celem svetu 86© jezikov, katerih se ljudje poslužujejo v medsebojnem občevanju. Teh 860 jezikov se zopet deli r.a približno 5000 dijalektov. Filolog Vervier pa trdi, da je vseh jezikov na naši žemlji z dijalekti vred 3064. Kateri od obeh učenjakov ima sedaj prav? — Po Baibijevem računu odpade 860 jezikov na posamezne dele sveta takole: na Evropo 53, na Ameriko 417, na Azijo 124, na Afriko 114 in na Oceanijo 117.
DOPISI
Gornjp Radgona. (Domača kronika.) Novi zvonovi župn. cerkve sv. Petra so bili po slovesnem sprejemu, ki se je vršil v soboto dne 1. t. m. naslednji dan, v nedeljo blagoslovljeni in potegnjeni v zvonik, kjer so že nastopili svojo službo. Redka slovesnost je privabila mnogo občinstva. Glede vsebine nagovorov je za-šumela v občinstvu detajlna kritika; ker pa nočemo, da bi padel na nas očitek, da hočemo koga namenoma žaliti, ne bomo o stvari razpravljali. „Levica naj ne vé, kaj je dala desnica" je nekje zapisano in le želimo sv. Petru, da se skoro oglasi v njegovih linah veliki zvon. Novobiagoslovljena zvonova imata dobroubrani glas. Naj bi oznanjali narodni meji: mir, slogo in ljubezen ! — Kapelski dilatanti so v nedeljo, dne 2. t. rn. gostovali nà odru naše Posojilnice s ponovitvijo igre „Divji lovec“. Vpri-zoritev je bila koiikortoliko posrečena, a igrana z manjšim ognjem, kakor v Radencih. Vendar pa so se posamezni igralci in igralke pvtrudUi in tako napravili na zapuščenem gornjeradgon-skem odru prijetno izpremembo. Šaljivi nastopi koncem igre so zelo ugajali. Bralnemu društvu Kapela—Radenci, ki se je vzbudilo iz svojega mrtvila (od prej) želimo obilo uspeha in razmaha. Društvo, ki ima tako požrtvovalne člane stavljamo za svetel vzgled, da je mogoče v mrtva društvo vdahniti življenje in to s pomočjo skupnega delovanja in vzajemne pomoči brez sarnopašnosti ijudi, ki 1* radi žarijo v luči tuje delavnost. Krepko naprej in se skoro zopet pokažite slovenski meji z novo prireditvijo ! — Sokolska m a š k e r a d a v času številnih tnuškerad in plesov je trajala iz. sobete v belo jutro nedelje, kakor je občaj vsepovsod, ker je čas zato, da se betvica grenkega življenja prepleše in presmeji, ker tega baje na onem svetu ni. Za narodno mejo pa je škandal ali vsaj netaktnost, da se sokolstvu in slovenstvu ne preveč prijaznim elementom pri razdeljevanju vabil (brez katerih ne sme nikdo vstopiti !) da prednost pred poštenimi Slovenci, ki dobijo vabila 10 dni pozneje in še to na predhodni sicer neprijazni opomin. Drugega komentarja, ki nam sili ob konstataciji tega žalostnega dejstva v pero, za danes ne napišemo. Gospoda se radi tega slabemu obisku svojih prireditev ne sme čuditi in si nai zapomni, da taka „neprevidnost ‘ morda samo enega člana gre le v škodo slovenstva na državni meji — „Murska Straža se dobi v Gornji Radgoni razun
Kolečka Ivanovič: v
Študentje.
(Novela.)
(Nadaljevanje.)
Če bi zgradili mesto za slepce, za invalide, norce, nesrečne, uboge in osirotele, bi zavzelo to mesto cele države, obseglo bi sto Londonov in če bi ti vsi naenkrat vpili, bi se zamajala zemlja in odletela daleč iz svojega tira in uničila Vse. kar je na njej.
To zadnje je bila samo vizija. Hotel sem vam predočiti gorje, koliko gorja je na svetu. Sedaj vam pa povem, da. nismo roparji, ne revoluci-jonarji, ampak ljudje, ljudje, ki so prijatelji vsemu človeštvu, tud! Fstftn, ki nas preganjajo. Mi hočep'o, da zavlada na zemlji mir in red, Ja narodi uničijo s- oje orožje, svoj o, bojne ladje, š*«pnele, granate ir! revolverje. R< nosi tudi m aiikdp od n v* s seboj, toda mi jih nosimo v ob-ambo proti našim sovražnikom, ki nas zalezujejo pri vsaki stopinji. Ko bado pa oni uničili svoje, b mo
mi slovesno, zmetali svoje brov-ninge v morje, da se potope na dnin se nikdar več ne pokažejo. Tu in tam se zgodi, da kdo od nas naredi
kak prepovedan korak in pobije koga onih mogočnih na tla. To je samo znak protesta proti krivicam, katere nam delajo; tudi to je žalostno; jaz sem nasprotnik tega in ne bom rabil do sile orožja .. .
In zakaj so vojne? Radi tega pravijo, ker je tisti in tisti, ki je druge narodnosti, slačil onega in onega, to-raj radi narodnosti. Tudi mi smo narodnjaki, jaz ponosno trdim, da sem Slovan, toda radi tega ne?''"'“" Germanov in tudi ne v , nikogar I In če bi bili vsi taki, bi tudi oni nas ne sovražili, ampak bi vsi živeli složno, prijatelski in drug drugemu ne bi delali krivic. Slovan hi pustil v svoji državi druge živeti enako svobodno in drugi bi pustili njega in druge tako. Vsi bi živeli slobodno, države bi bile prijatelske. tako. da bi prav za prav ne ailo ” voisk ne bi bilo in ljudje bi c- , -rečni Sveli v miru, zadovoljs ;r
la Se je drugi vzrok vojnam: to so generali, vojskovodje in caril. ki hočejo bojne slave in zlata. D? je povzročilo že toliko gorja I; àj sploh treba zlata?! Mi vsi skupaj ga nimamo niti za stotino karata, ah če hi vladali mi, zakaj bi rabili zlato? Odpeljali bi ga sredi Oceana in ga potopili Ni treba, da nekateri nosijo
I zlato, drugim pa primanjkuje hrane. Tovarne naj bi bile last države, ki bi prodajala dotič. s Izdelke, tistim, ki jih rabijo: \ pt; i dobili v vsako vas določene urnim Urojev, da bi lahko izb. :,!	^oije ter tako
pridobili . iiiko več pridelke Pač pa bi morali ostalo, k? tini jè čisto odveč, dati državi. - bi dobil? druge njim potrebne stvari; davke pa bi plačevali devedesetkrat manjše kot sedaj, kajti pn nas bi vojaštvo ne požrlo ničesar. Gostilne, javne hiše, igralnice 'n druge take hiše bi zaprli, pijanci bi se ne valjali po jarkih in po cestnem blatu, kó? sedaj in tudi ♦ '" o policije bi ne rabili. Kolikor bi je bilo, inorala bi biti vestna in »" •	' a. Tatovi pa bi morali
de	,	“emu so kaj
ukradli, tako dóigo, d hi bil onemu v . --sek poravnan; bajti, kaj tipo-maga, če je tat zaprt, ; omilostlti jih, m nima nikdo razen škodovanega pravice, oblast >	-milosti samo
tistega, ki 4	-njo.
Tak«, dra^i t	je težko
izvršiti brez krvi, mt p . krvi nočemo iri raje -spustimo načrte. če bi nas pa kedaj narod minutn	vzdignil,
ravnali bomo se po ■ poti, n« bomo gledali ne n»za* h ne ria stran, ampak Sl.	% L široki poti
naprej.
Govornik je končal.
V začetku je bilo vse tiho, nato so pa burno odobravali njegove besede in mu silno ploskali, zlasti Slava je bila vzradoŠČena in je kar hitela k njemu ter mu podala roko in rekla:
—	Ah tako lepo znaš govoriti Danilo, pojdi sedaj tja k nam, boš zraven mene sedel.
—	... He, Otakar ! Si videl, kake je prijazna?
—	Pa naj bo! Kaj je meni zato?; Če misliš, da me spraviš Še enkrat do tega, da bom streljal, se pač motiš; kaj nisi slišal, kaj je pravil, da ti vedno govoriš o prekucuhih, anarhistih, vagabundih, jaz pa rečem, da sva midva to, oni pa so nedolžni, ker ne poznajo naslad sveta, samo branijo se, ker so preganjani in nikdar ne store nikomur nič žalega; oni &b vet kot drugi ljudje.
—	Pretiravaš. In če, delajo to zato
kar se briidijob boosog inavonsmi
Drugi pa so kričali.
—	Hej, bratci, to vam je fanti Moram* mu pustiti; govoriti
zna in métti s#wi>&de.	rt>
—	Meni tudi.
—	Živel Kovač 1
—	čakajte, tudi jaz ičem govoriti.
pri kolporterju še v trgovinah g. Ant. Korošec, Gornji griz, „Panonija“, in g. Hugo Zotterja ter v upravi lista (tiskarna). Vse gg. trgovce, ki naš list prodajajo — priporočamo cenj. občinstvu kar najtopleje. V kratkem prinesemo seznani vseh razprodajalcev-trgovcev, katere bo list, ki se je zaradi svoje odločne pisave zelo priljubil vedno priporočal. Delajmo skupaj ! — Govorice, da bo tuk. gasilno društvo prodalo svoje težko pribavljene glasbene instrumente so izmišljene in brez podlage. Po odstranitvi zaprek, ki so človeške naj stopi godba zopet skupaj in se pridno vadi. Naj imajo poklicani pred očmi, da občinstvo želi dobro godbo, ki bi bila v ponos trga in društva, raznim društvom in prireditvan v pomoč.
Gornja Radgona. (Zadeva gasilske godbe.) Na dopis vodstva gasilnega društva v G. Radgoni v Murski Straži štev. 7 od 14. februarja 1924 izjavljamo podpisani sledeče: 1. Odklanjamo vse ačitke in izjavljamo, da nismo bili od nikoga zapeljani, da sviramo, ampak smo iz lastne volje in z lastnimi inštrumenti, ne pa z društvenimi hodili na okrog. Ker je to naše veselje popolnoma privatna zadeva, nikogar (in tako tudi požarno društvo kot tako) nič ne briga. Popolnoma izmišljeno je, da bi mi nastopili v imenu društva, res pa je, da se nikjer nismo predstavili kot gasilci. II. Tudi nismo nabirali v imenu društva in vemo, da nikdo ni dal denarja z namenom, da ga da društvu, ampak privatnim godcem, lil. Trdite« g. Šalamona glede g Jakončiča lahko mi ovržemo s sledečimi dejstvi: g. Jakončič ni Kriv, pač pa g. Šalamon, ki ni od zadnje sokolske veselice v Gornji Radgoni t. j. od 1. julija 1923 sklical nobene godbene vaje; on, ki je ob vsaki priliki klical Avstrijce, nas pa pustil doma, torej preziral kot aktivne člane gasilnega društva in dal prednost inozemcem, vsled česar smo na lastno pest in z lastnimi inštrumenti šli za novo leto in k raznim prilikam svirat. IV. Izključitve g. Jakončiča ne vzamemo na znanje in mu s svojimi podpisi na tej izjavi izrekamo svojo zaupnico in želimo, da se ta izjava z ozirom na to, da smo bili javno napadeni tudi v listu Murska Straža z našmii podpisi objavi. Gornja Radgona, dne 2. marca 1924. Ivan Kolarič, Ivan Krempl, Jožef Rauter, Hois Fridrich, Kaučič Jožef, Pučko Josip, Osojnik Johan.
Glas iz ljudstva. (Sv. Rok ob Sotli.) Štejem si v dolžnost, da gospodom okoli „Straže“ in „Siov Gospodarja“ tem potom izrekam mojo največjo naklonjenost za tako lepo krščansko postopanje z mojim g. očetom za njegovo večletno delovanje za SLS. V zahvalo bom gledal, da pridobim „Murski Straži“ čim več trezno in pošteno mislečih mož v našem že itak pozabljenem kotu. Pridobil sem svojčas 16 naročnikov za „Slov. Gospodarja“ in druge liste, moj oče pa nad 100.. . Za njegovo vnemo in žrtve pa je že! le nehvaležnost in moralne zaušnice. Upajmo, da je dan plačila blizu. Bog živi ! — Ivo Rojs, ml.
Slatina Radenci. (Razno.) Dne 27. pr. m. je umrla v radgonski bolnici na posledicah prepozne operacije slepiča gdč. Mitzi Vogler iz ugledne rodbine Vogler v Petaiijcih. Užaloščenim izrekamo ob prebridki izgubi naše najiskrenejše sožalje. Blaga pokojnica, stara komaj 18 let je bila ijudomilega značaja in zelo dobrosrčna. Lahka ji zemljica prekmurska! — V pred pustu smo imeli tu kar dve maškaradi v korist ubogi deci. Pri g. Vu]ecu so maske ito ličnih socijalnih družabnih naziranj segle po piščalki, kakor zadnjič pri vas v G. Radgoni. Druge nesreče ni bilo H«d§tyo razumeva pravi j'àemokr.? a F
POLITIČNI PRE3LED
Quod lice t jovi, no« licet bovi
so rekli že s mri Rimljani (pon, mi: Kar je dovolj«»; > Jupitru [najvišje nu rimskemu bogu], to ni dovoljeno ~ voltA. Mariborski in ljubljanski lish SLS so napadli „Avtonomista“, češ, da vzdržuje tajno zvezo z — Radičem... To trde ljudje, ki so kuhani m pečeni pri zeleni mizi Radičevih zastopnikov v Zagrebu. Kar je za to gospodo čisto in moralno mora za druge, sko isto store veljati kot nečisto in politično nemoralno. Čisto po šlagerjih: Si duo faciunt idem, non est idem (če dva isto storita, to ni isto) ali pa: Ne glejte na nas in naša dela, ampak poslušajte in ubogajte nas!
Namere HRSS.
Po avtentičnih poročilih je zbor 62 poslancev skupine Radič sklenii prihod 33 poslancev v skupščino, da pri proračunski debati strmoglavijo Pašičevo vlado. - Radikali so vse ukrenili, da zavlečejo verifikacijo hrvatskih mandatov do srede aprila, ker hočejo na vsak način spraviti proračun pod streho.
Opoz:cijonalni blok.
Poročali smo že, da se po kušajo vse stranke v belgrajskem partomentu, ki so nasprotne sedanji vladi radikalov, združiti v takozvani „opozicio-nalni blok“. Od tega „bloka“ pričakuje mnogo ljudi izpremembo sedanjega 2~'còtnega stanja v državi. Mi pa tudi od ega bloka ne pričak' orno nobenega odrešenja. Prvič re mo, cebo do takega „üiok«* sploh prišlo, toda tudi če pride, bodo tudi v bloku imeli glavno besedo srbski demokrati j ki niso niti za las boljši o radikalov. Zgodilo se bo torej kvečjemu, da bo prišel do državnega korita namesto „radikalnega“ Srba „demokratski“ Srb, nas bodo pa ožemali eni tako kot drugi.
Resolucija avtonomistov.
V nedeljo, dne 24. svečana t. L, se je vršil sestanek naših zaupnikov iz Ljubljane, ki je sprejel sledečo resolucijo: „Zaupniki iz Ljubljane in okolice, ki so se zbrali na zaupen sestanek dne 24. svečana t. 1., odobravajo politične smernice in postopanje vodstva „Združenja slov. avtonomistov“ ter mu nalagajo naj v dosedanji smeri nadaljuje svoje progra-rnaiično in organizatorično delovanje“.
Ljutomer. Železne metle bo treba ! Zbrali smo precej materijala, iz katerega se bodo aktivni in bodoči juristi naučili razliko med resničnim in neresničnim pričevanjem pred sodiščem. Razkritja bodo nudila državnemu pravdništvu in odvetniški zbornici obii© žalostnozanimivega materijala ... Gospod dr. btanjko, nekdanji pravni konzulent Obrtns banke zgubi pravdo za pravdo... Za pričo rabi dosledno svojega tasta Jagodiča. (Cg.
I 654/22, E 52/23 itd.) Ako tem razkritjem, ki bodo "pojasnjena posebnem članku pridodamo še orgije z vinom iz posestev Ahrenberg in sežgano deklo ter še več drugih presenečenj
—	bode drž. pravdnlštvo in odvetniška1 zbornica o dr. Štaijku izdan posebno' kvalifikacijsko spričevalo imenovanega gospoda. To je pa le odjek iz naroda!
—	Eden, ki vse izvoha.
Križevci pri Ljutomeru. Tu je umri nenadne smrti, zadet od kapi obče priljubjleni nadučitelj g. Anton Herzog. Pogreb v četrtek, 28. februarja] je pokazal, kakšno izgubo pomeni smrt priljubljenega učitelja. Biagemu pokojniku, ki je bil do zadnjega pri-jaitij m dopisnik našega lista (z.,dnji njegov dopis datira od 15. f '”-. 1924) bodi slovenska zemlji,ca lato*! c<»ava spominu vzor-učitelja in moža-pošten* jaka I N. v m. p. 1
Slovenski javnosti ! Pisatelj g. Jože Kostanjevec, znan slovenski domovini že iz Mohorjevih „Večernic“, raznih listov in iz „Zbranih spisov“ je slavil 19. pr. mes. svojo šestdesetletnico. Mož, ki je priznan najboljši novelist živi z družino ob borni penziji kakor vsak, ki mu pero kaže pot: Bedo trpi in pomanjkanje na večer življenja. — Slovenski narod naj svojemu kulturnemu učitelju izkaže hvaležnost s tem, daga maierijelno pod*" Mnoge je Bog blagoslovil s bogastv . tako, da ne vedo, kam z denarjem. Odprite svoja srca in mu dajte vsaj obrestni vinar za zlate cekine, s katerimi je slovenski narod obdarovala njegova roka. Mož je kljub svoji starosti še čil, a bati se je, da ne opeša sredi svojega dela in mladeniških 'načrtov. Narod, ki ne razume spošto-hvojih kulturnih delavcev in v;
u.toSjev skoz? temo mračne reakcije v r <'?:.•> ut - rtortš in lepote, mož, ki t »v	in spopolnili lepoto
ttole matertne govorice — ni sam sebe
vreden. Ostalo slovensko časopisje prosimo, da ta poziv ponatisne.
Ljutomer, „Pek Korošec je res čuden ftič, — njegove žemlje so zanič. — Zato pa ima za babo bič — in bo pekarijo vzel hudič ...“ Tako čivkajo vrabci po našem trgu in prav imajo, to se pravi, da ne lažejo čisto nič; kajti njegovo pecivo izgleda kakor pri slami pečeno in dela vtis, da je pod tarifno ceno. — Polegvsega je možakar s svojo boljšo polovico preveč udan bogu Alkoholu ter mu včasih doprinaša neverjetne žrtve in darila. Cel bg se razburja ob dvoboju te pekovske zakonske dvojice — tako rogovilita. Gospod Korošec, ki včasih v svoj j- navdušenosti pozabi, da je pekar .	? „opekar“ (že ve, zakaj!)
se F i.ko se ne poboljša enkrat ijroz» -opekel! — Toliko za danes mirnog rie. Imam pa še druge strune pripra jene. — Eden v imenu mnogih.
Hrastje-Mota. Hvalevredno namera je razširitev in poprava občinske ceste is Hrastja-Mote čez Murščakim Rihtarovce proti Kapeli ter isto zvezati z okrajnima cestama Radgona— Ljutomer ter Radenci—Sv. Jurij. Ob načrtu, ki bi imel biti izvršen do 15. junija t. 1. $o se sporazumele po svojih zastopnikih vse občine, ki pridejo v poštev. Delo se izvrši s prostovoljnim kulukom. Posestniki-mejaši ne zahtevajo nobene odškodine. Da se delo, ki je velike gospodarske važnosti čimprej izvrši je np. et . denarna pomoč denari -Vodov v območju nameravane ceste jn s:	n
prispevek okrajne; _ Načrtu želimo uspeha !
Apače. Izgubljen a c’ ' Znani poštar g. Ivanuša, k/ smešno in pajacasto obnaša je o zadevi -Tiske žad-- uanaforte v -, pretep) izjavil pred več priveli : „Enajstkrat sem že bil obtožen, ali vsikdar oprošce Bonafortu, ki je bil obsojen na ječo sem sam po vdal, kako se naj zagovarja. Ker me n poslušal, je ' obsojen, drug«'to U bil oproščen. Ud smeSnos do neumnosti je res samo <	* — F.den ki te
ima v želodco
Nik»r se ne bojte; .ste ;to V n ko. so mariborski os-
■ije, ki imajo monopol na isto če 'n nebesa — napad" “*? ako nes, m način Vaš da* toi m čast, tako je našla mariooi »t
na migljaj svojega velikega zaupnika (o katerem smo dobili obširen roman. Op. uredn.) za primerno, da napade na zelo nelep način našega priljubljenega g. dekana, katerega vsi spo-^ štujemo kot vzor-duhovnika in poštenjaka. Resnica si sama dela pot in bo zmagala, ker mora zmagati!
•f Fran Virant. Iz Žalca pri Celja nam poročajo: 29. pr. m. je umrl tukaj po daljši bolezni posestnik in hotelir g. Fr. Virant, star 58 let. —-Blagi pokojnik je bil pred leti graščak v Arji vasi. Ta graščina je bila prej prva protestanska cerkev. Po renoviranju je pokojnik vse zgodovinske table lepo ohranil. Pred 20 leti je bil odličen konjerejec in njegova konjušnica je zaslovela v inozemske športne kroge in mu prinesla nad 30 zlatih kolajn. Se bolj se je odlikoval kot hmdjar, ker je v Savinjski dolini povzdignil hmeljarstvo do te stopnje kakovosti, da se izvaža v Žatec, Nemčijo, Anglijo in Ameriko. Blagi pokojnik je bil vrl narodnjak in zelo priljubljena osebnost. On je oče posestnice premogokopa v Presiki gospe Malvine WatzSawek in stric g. Janko Cizeja, trg. v Gornji Radgoni. — (Užaloščenim naše iskreno sožalje I Uredn.)
Oglas. V pisarni komande vojnog okruga v Mariboru (Dravska kasarna soba 17) se bode vršila dne 8. (osmega) marca tega leta ob 11. uri dopoldne po naredbi Komandanta Dravske divizijske oblasti I. broj 929 od 22. februarja tega leta druga od ponovne ustmene dražbe (licitacije) za prodajo skladišča v Einspilerjevi ulici štev. 7 v Mariboru. Pogoji za to dražbo so razvidni vsaki dan med uradnimi urami v navedeni pisarni. Pravico za pogajanje pri tej dražbi ima vsakdo, koji ni izključen iz udeležb na dražbah. Vsi dražbeniki položijo kaucijo in sicer: naši državljani 5%» inozemci pa 10% od ponudjene kupne vsote, koja ne sme biti manjša od izklicne cene. Izklicna cena je 805.704 Din (to je za magacin brez zemljišča na kojem stoji je 765.000 dinarjev in za zemljišče je cena 40.704 Din.) Kaucijo se mora položiti na kasi komande Mariborskog vojnog okruga pred početkom dražbe in s sprejetim reverzom o položeni kauciji pride dražbenik na dražbo najkasneje ob 11. uri. Kaucije vseh dražbenikov se bodo zadržale do odobrenja dražbe od pristojne vojaške oblasti. Kasneje pa samo kaucija onega dražbenika, s katerim bode zaključena pogodba o prodaji. Iz pisarne Mariborskog vojnog okruga broj 4757 od 25. februarja J 924.
Važno za naša društva! Jurčič, spisi. Priredil profesor dr. Ivan Grafenauer. Pravkar je dotiskàn IX. zvezek te zbirke, ki je stem popolna, ker je X. zvezek že preje izšel. Vseh 10 zvezkov velja broširano 200 Din, vezano 300 Din. Vsak posa nežni zvezek velja 20 Din oziroma vezan 30 Din. Glavne povesti posameznih zvezkov so: I. Jurij Kozjak, „Domen“.
—	II. Jurij Kobila, „Tihotapec“, „Klo-šterski Žolnir“, „Grad Rojihje“. —111.
• eti brat“. — IV. „-Cvet in sad“, „Hči mestnega sodnika“. V. „Sb^ sedov sin“, „Sin kemtskega cesarja“, „Med dvema stoloma“. — VI. „Dofttdr Zober“. — VII. „Lepa Vida-, „Lipfeto
—	VIII. Erazem Tatenbach, „BÖjim se te“. — IX. „Rokovnjači“. — X. „Slovenski svetec in učitelj“. — Poleg označenih obsega vsak zvezek še vtič manjših povesti. Naroča'sé *‘4 Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. ”■
Specialist za ženske Bolezni in porode dr. Benjamin Ipavic v Mariboru, Gosposka ulica 46 zopet redno ordinira.	mojnteubni niiésn mmt
Popravek. V spomenici, katero so murskosobočki zavedni Slovencr, domačini in okoličani poslali v zadevi protinarodnega zadržanja dekana Slepca na knezoškofijski ordinarijat
V
RADINCIH
». e ». z.
obrestuje sloge pa uojsUji obrestni meri f izplačuje dvi
«*	—t la in
ovedi.
račtn ček. orada St. 12.100.
se je vrinila neljuba pomota pri pod-
tisih. Kot župan ni podpisan g.
tefan Bejek, ampak g. Anton Bejek, kar lojalno popravljamo ker čujemo, da hoče madžaronska gospoda naperiti proti nam proces. Samo izvolite, boste slišali mnenje nad 100 ©dločnozavednih prič! Prelepa je naša slovenska Krajina, prevelik je naš naroden ponos, da bi se dali od tujerodcev in janičarjev šikanirati in na lastni zemlji zapostavljati! — St. B.
Nahod? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje 1 S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnjh steklenic 214 dinarjev In 10% doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 326. (Hrvatsko.)
GOSPODARSTVO
9999
IV. Ljubljanski «etap.
Ta eminentna narodnogospodarska prireditev se vrši letos od 15. do 25. avgusta. Ogledalo gospodarske sile vsakega naroda so njegovi proizvodi v poljedelstvu, obrti, oziroma v industriji. To je dvoje očes, skozi katera se gleda v njegovo bodočnost. Mi Jugoslovani smo mlada država, ki je polna naravnega bogastva: polje, gozdovi, rudokopi, živinoreja, morje za plovitev in trgovino, vodne sile za električno moč.
Ves svet gleda sedaj, k® smo si stekli svobodo, na nas, če smo sposobni i» pripravljeni, da vse te naravne dobrine izkoristimo v obrti in industriji ter naši mladi državi pripravimo boljšo bodočnost.
Pokazali smo v resnici, da imamo voljo in sposobnost. Dosedanji ljubljanski velesejmi so veseli dogodki v tem oziru; naš narod je sijajno dokazal svojo sposobnost in položil temelj naši boljši bodočnosti. Odlični strokovnjaki iz Čehoslovaške, Francoske, Belgije, Švice in od drugod, so priznali veliki napredek našega naroda v kratkem razdobju petih let, odkar je svoboden. Naša industrija je iakorekoč še v povojih, ali mi imamo v izobilju vsakovrstnih surovin, najboljši predpogoj za njen razvoj. Gledati moramo, da postameno kar najbolj mogoče neodvisni od tujih tova-ren in od tujega kapitala in da bo naš izvoz mnogo večji od uvoza. Agraria in industrija naj bo dvoje rok na telesu Jugoslavije, ona drugi dodaje in pomaga, da naše gospodarstvo v polni meri napreduje.
Naš napredek pa je treba svetu, tujini, pokazati, ako hočemo, da bo naš ugled in z njim naš upliv zrastel, kar bo v našo neizmerno korist. Najlepšo priliko za to nudijo ravno ljubljanski velesejmi. Vsi naši pridobitveni krogi morajo tu na plan, da dokažejo svoj napredek, po katerem nas bo sodil svet. V njihovih rokah je, kakšna bo ta sodba in mi moramo naprej ne nazaj.
Poleg tega pa blažijo velesejmi teške krize, ki vladajo sedaj, ter so v veliko moralno in materijelno oporo tako našim industrijcem in obrtnikom kot trgovcem.
Obrtniki na letošnjem velesejmu
od 15. do 25. avgusta. Pričakuje se po dosedanjih inf®rmacijah in izgledih, da se bo letošnjega velesejma udeležila v večjem obsegu kot pretečena leta tudi naša obrt. Namerava se zasesti za obrt enega razstavnih pavil- [ jonov in bo baje interno oddajo prev- | zela Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. ; Obrtni krogi so vendar prišli do pre- j pričanja, da ljubljanski velesejem ni j samo namenjen naši industriji, marveč j si je zadal tudi važno nalogo, podpirati naše obrtništvo v njegovem stremljenju do nadaljnega razvoja in napredka.
ZABAVNI KOT
Iluzija.
Nevesta: — Ti, dregec, zakaj mi vedno predbacivaš, da sem muhasta in spremenljiva, kakor spomladno vreme, pa me vendar ljubiš?!
Ženin: — Ti si s svojo nestalnostjo vsaki dan druga in zato si de-mišljujem, da nisi prava in da vsaki dan drugo poljubujem !
« Da ZObestd
•	g Din, vsaka
•	nadallnabe-
•	seda 30 para 9 več.
IMALI OGLASI!
Enostalpaa • Petltvrsta a ali »jen pr*- • štor 1 Dim * »p.	*
' *
Vz ure oddaljen od Gornje Radgone, izredno lep solnčni položaj v višini, krasen razgled, obsega 4 orale dobrih goric, nad S orala njive in sadonosnika, nad 4 orale dobrega gozda, vse arondirano z gosposko hišo, prešo in kletjo s sodi vred, lepa viničarska hiša — vse v dobrem stanju se radi rodbinskih razmer zelo ugodno proda. Cenjene pismene ponudbe na upravo lista pad „Dobro vino“. Ugedna prilika!
Dva sedarla,
izučena za izdelave sodov in kletarsko dalo sprejme takoj Prie Zemljič, Ljutomer.
Elektromotor ;mlLiSE
220 voltov se proda. — Ponudbe na upravo „Murske Straže“.
„ bi odstopil našamu uredništvu VOCICI rabljiv pisalni stroj proti najemnini ali plačilu na obroke? ••••••••
Častna izjava.
Podpisana izjavijara s tem, da sem java« po krivem obdolžila g. Marijo Jančar tatvin« denarja. Gornja Radgoaa, 2. marca 1924.
Mitzi Haberl 1. r.
8	ialilsi z gospodarskim po-
!af§lfp?i§l ilsčftSS slopjem vse zidan* in z opeko krito pripravno za trgovino ali obrt zraven lep sadonosnik in vrt za zelenjavo na prometnem kraju pri cerkvi se ra ài preselitve po ceni proda. Več se izve pri upravi „Murske Straže.
Stavbeni prostor
z lepim vrtom na najlepšem prostoru tik cerkve v Gornji Radgoni, se takoj proda. Vpraša se pri Ivan Kovačič, Maribor, Koroška cesta 10.
Ujetega ptiča tožba.
Mlad zakonski mož (po poroki) : Predno sva se poročila, mi je vedno pravila, da imajo doma voz ; sedaj pa vidim na dvorišču res — tolige...
t
KTraSIgadb vseh vrst: zabavne, psučae, leposlovne, molitvenike, »sé pisarniške in šolske potrebščine ima y «alegi p© najnižji ceni Tiskarna Pan«nljà Gornja Radgona.
Pralni stroj iJSSJS
polnoma nov se za 1.500 Din proda. Vprašat* B. Vrbnjak, Križevci.
blagajno, kočijo, pi-STSaffi salno mjZ0; hrastove rile za stavbe. Oglasiti se je pri trgovcu Janko Cimerman, Ljutomer.
Cepljene žlahtne trte
oddaja trtnica Baebler v Policah. Pojasnila daje iz prijaznosti g. Blaževič, oskrbnik državne vinarske šote v Gornji Radgoni.
Vndiost tujega denarja.
Zagrebška borza od 5. marca 1924.
1 dolar	79	Din	50	para
100 avstrijskih kron	—	„	11	„
1	čehosl. krona	2	„	29	,,
1	engl. funt	341	„	50	„
1	itali, lira	3	„	40	„
48 miljard nem.	mark 1	„	—	„
100 madž. kron	—	„	07	„
1	franc, frank	3	„	20	„
1	cekin 20 kron	310	„	—	„
1	Švicar, frank	13	„	78	„
1	rumun. lei	—	„	40	,
Cena žita.
Čakovec, 5. marca 1924.
Pšenica I-a wstc od k 1200 do 1390 po q risnica II-a vpsts »	1000 „ 800 „ „
Zito rž	„	n	800	„	820	„	„
Kuruza	„	„	900	*	950	„	„
Ječmen	„	„	1100	„	1200	„	„
Zob	„	„	900	„	950	„	„
Fižol pisani	„	„	1600	„	1650	„	„
„ črešnjevi	„	„	2000	„	2200	„	„
„ beli	„	.	1800	„	2000	„	„
UREDNIKOVA POŠTA
Garnja Radgona. Dasi je dotični govor značilen in se živahno razpravlja v ustih daljne in bližnje okolice (recte fare) ni prostora za obširno razpravo te stvari. — Ljutomer. Pride danes in prihodnjič še več. Poročajte o učinku prvega strela! — Bog živil — Murska Sobota. Popravljeno. Zahtevani prepis spomenice sem odposlal po pošti. Le nič se ne bojte; resnica si sama dela pot preko laži in krivice na svoj prestol : v srca poštenjakov. — Maribor. Poslano pride sukcesivno. Le pridno naprej. Novice iz sveta prosim na kratko. Rokopise prosim samo na eno stran papirja radi lažjega stavljenja. — Drugi, istotam. Hvala za trud in zanimanje. Izvejte še več, je dragoceno za mojo akcijo. — L. B. — Kranjsko. Hvala na pismu. Članek pričakujem z veseljem. Pismo sledi. — Ostalim. Vse porabno pride.
Lastnik, izdajatelj, glavni in odgovorni urednik: Roman Bendč, novinar.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni
pridna, poštena tudi začet-niča nad 16 let stara, za pohišna dela opravljat se takoj sprejme pri Anten Koroiec, trgovec v Gor. Radgoni.
SsMb peiMčniiiB
stanovanju ir. perilu Fran Repič, sodarski mojster, Ljubljana, Trnovo. — Ponudbe direktno na naslov.
Trgovska hiša
v Cankovi se proda. Leži na najprometnejšem mestu ob glavni cesti. V isti se že dolgo let nahaja trgovina z živili, železo« in mešanim blagom, perutnino in deželnimi pridelki. Trgovina je dobroidoča. Hiša je velika s trgovskim lokalom, 4 stanov, sobam! i in kuhinjo, veliko kletjo in shrambo za živila, j Gospodarska poslopja obstoječa iz hlevov, j skladišča, ute, velikih svinjskih hlavov k pralne kuhinje, so trdno zidana. Pri hiši je velik sadovnjak, kuhinjski vrt, vse lep® ograjeno in ohranjeno. Kupec se lahko že s 15. aprilom preseli v posestvo. Vse skupaj-stane malenkost od 4C9.C0Q dinarjev. Reflektant) naj se zglasijo pri g. Karolu Vogler v Cankovi.
ni si soseda kar ti povem ako rabiš
volneno bleso
za ženske in sukno za moške obleke, tiskanine (druck) cefir, belo, rujavo ali pisano platno ter sploh kaj manufakturne robe, pojdi kupit v veletrgovino R. Stermecki v Celje kjer mi vsi kupujemo in kjer je največja zaloga in najnižje cene. Trgovci engros cene. CBnlhl zastonj.
ŠIPE
KIT
STEKLO
PORCELAN
KAMENINE
ima v vsaki velikosti in množini v zalogi
JANKO CIZEJ
trgovina z meSanim blagom
GORNJA RAOGONA
• 9 9 9 9 9 9 91 9’
Naročajte
Mursko Stražo
IVAN KOVAČIČ
MARIBOR
Koroma cesta itn. 10
PREJ V RADGONI
nasproti Giriloue tisk.
Velika zaloga stekla porcelana, šipe za okna, GgJedaSa, vsakovrstne posode, svetilke itd. HIMHHH Vse po najnižji ceni.
Teina in solidna postrežba
M
W9S
I
I
I 8
II
Poskusite in prepričajte se! j
® % S9 99999999
Tei® intórwrfè, Štev. 2
bančne tr
si LJUTOMERU
icjcij. nafcrfantneie X&'WZ'iStiii