Poitntna plafiaaa * gotarfnL Leto LXn ? Ljubljani, v četrtek 5. jnlija 1934 Štev. 149 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, ca iaozem-•tro 40 Din — nedeljska izdaja celoletna 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitve je t Kopitarjevi uLbJDI VENEC Telefoni aredalStva« dnevna »laiba 2050 — aočna 299«, 2)94 In 205« hhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka hi dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana «t. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv.7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993 i Trst zapisan smrti Okrog Trsta se danes koncentrira gospodarska borba italijanstva in germanstva, ki se zrcali tudi v političnem boju med Berlinom m Rimom za nadoblast v Podonavju. Mično je, da sega vsaj naravno gospodarsko zaledje Trsta še čez Dunaj, za katerega se že delj časa bije boj med Mussolinijem in Hitlerjem; tako je bila leta 1928 s sporazumom med Nemčijo, Češkoslovaško in Italijo, ki naj bi napravil konec tarifnemu boju med Trstom nn eni strani ter Hamburgom in Bremenom na drugi, potegnjena demarkacijska črta skozi Bor u Tach-Beroun, Kolin, FrydJand n. O., ki reže Češkoslovaško. S to pogodbo se je Nemčiia obvezala, da bo povečala železniški tarif na blago, ki bi bilo odpravljeno iz krajev južno od te črte na Hamburg in Bremen; Italija bi morala nasprotno uporabiti višji tarif za blago, odpravljeno proti Trstu iz krajev, ki leže severno od te črte. Tako naj bi se onemogočila uničujoča konkurenca med Trstom in nemškimi lukami.) Italijani so zasedli Trst z dvojnim namenom: Raztegniti so hoteli svoj vpliv v Podo-navje in paralizirati konkurenčno moč največjega konkurenta italijanskih luk (Benetk in Genove). v Drugi namen je že davno dosežen. Trst je že paraliziran — temeljito paraliziran, tako, da je iz njega nastalo za Italijo kočljivo vprašanje, kako naj preživi 240.000 ljudL To je problem tudi političnega prestiža Italije ne samo v Trstu, temveč v V6em Podonavju. Italijanska gospodarska in politična ekspanzija v Podonavje, ki naj bi ji bil Trst oporišče, je morala zadeti na odpor nasledstvenih držav — Jugoslavije in Češkoslovaške. Trst je seveda v kratkem občutil učinke političnega boja, ki ga je začela Italija proti nasledstvenim državam. Škoda, ki jo je povzročil Trstu razpad velike avstro-ogrske monarhije, kateri je bil Trst poleg Reke edino izhodišče na morje, bi se bila dala vsaj deloma popraviti, ako bi bila italijanska zunanja politika ubrala povsem drugačno pot, kakor jo je v resnici, posebno pod Mussolinijem. Promet Trsta z ozemljem, ki ga obsega Slovenija, je že pred vojno znašal eno tretjino vsega tržaškega prometa. Večino tega prometa je Trst zaradi nove politične meje, ki jo je italijanska politika nasproti naši manjšini še zaostrila, končno zguinl. Kaj naj Trstu prinesejo najnovejši spor.' zumi z Avstrijo in Češkoslovaško? Obstoji: postojanke, ki jih Trst pod Italijo ne more nikdar več zavieti, postojanke, ki so bile za tržaško pristanišče za vedno izgubljene v trenutku, ko je Trst zasedla Italija. To so postojanke, ki jih je Trst držal kot konkurent ita-ijanskih pristanišč. Po zasedbi ni Trst zgubil samo precejšnje politične avtonomije, katere je bil vedno deležen pod Avstrijo, amjMik je v nekaj letih prišel tudi ob ekonomsko in finančno avtonomijo. Trst nima več lastnega bankarstva, njegovo »Banca Commerciale Triestina« je absolvirala »Banca Commerciale Italianac; vodstvo velikih zavarovalnic, ki so bile ponos Tržačanov, je prešlo v roke priseljenih Italijanov. Italijanski kapital nima interesa, da bi ohranil Trst na nekdanji višini, medtem, ko so bili interesi nekdanjih finančnih središč Avstro-Ogrske z interesi Trsta krepko povezani. Z reorganizacijo italijanskega broda.rstva pod Mussalinije-vim vodstvom je bila vzeta tržaškim brodarskim d.-užbain, ki sta jim bila na čelu »Cosu-Iich« in tržaški »Lloydc, vsaka možnost svobodne akcije. Brodarski koncem »Italia«, ki vodi brodarsko politiko, je v rokah Genove. Najboljši tržaški parniki so bili razdeljeni med Genovo in Napoli. Tržaške ladje, namenjene v Sredozemsko morje, na Bližnji in Daljni vzhod, morajo pristajati v Benetkah. Ladjedelnice v Trstu in v Tržiču so danes po večini v rokah beneških in milanskih kapitalistov. Ekonomska nacionalizacija Trsta je torej dovršeno dejstvo. Tu pa tam se med Trstom, Benetkami in Genovo vname ostra polemika, a Trst se končno mora vdati. Nočemo zanikati dejstva, da je Italija za,-bila v Trst mnogo denarja. Če si Trst kljub temu ne more opomoči, je pač nov dokaz, da mu pod Italijo ni življenja.S tem denarjem so bila dokončana dela v tržaškem pristanišču, ki jih je začela Avstrija; zgradili so tudi luksuzno morsko postajo za osebni promet, postavili so »svetilnik zmage«, zgradili so velikanska skladišča in postavili moderna dvigala. Verjetno, da so v Rimu dobro vedeli, da niso ti izdatki ekonomsko utemeljeni, a so se kljub temu odločili za nje, da zavarujejo politični prestiž. Saj Rimu ni moglo biti inaiferentno, če so n. pr. berlinski listi pisali, da v tržaškem pristanišču raste trava, ali pa angleški, da bi bil Trst idealno mesto za upokojence. Iz teh razlogov je tudi Mussolini potegnil črto čez stomilijon-sko posojilo tržaškemu mestu. Bilo je mnogo poskusov, s katerimi je skušala italijanska vlada rešiti Trst propasti. Tako je bil proglašen del tržaškega ozemlja za »industrijski pas«. Industrija bi se lahko v tem pasu svobodno razvila, poslovala bi s surovinami, za katere bi ne bilo treba plačati carin. Poskus industrializacije Trsta se ni posrečil. Tržačani so zahtevali, naj bi se zgradila »pre-dilska proga«, ki bi direktno vezala Avstrijo s Trstom, in sicer ,čez Trbiž, Tolmin in Gorico, da ne bi tekla čez jugoslovansko ozemlje. Takoj so se oglasili Benečani iz strahu, da ne bi proga škodovala Benetkam. Zdaj je na programu elektrifikacija vseh dovoznih prog, postojnske in transalpinske, toda elektrificira se tudi proga Trst-Videm, ki pelje na Benetke in konkurira Trstu. Te proge tečejo tako malo po italijanskem ozemlju, da ne bo mogla elektrifikacija odločujoče vplivati na smer prometa in ga privabiti v Trst. Četudi upoštevamo zmanjšanje svetovnega prometa na morju in na celinah ter splošno gospodarsko krizo v tržaškem zaledju, moramo priti do zaključka, da se Trst pod Italijo ne bo Nadaljevanje »vodnika na 2. strani Trboveljski boj - edinstven primer v evropski zgodovini Orožje obupa proti brezsrčnemu Naši rudarji morajo braniti svoje pravice in svoj obstoj s pomočjo gladovne stavke Naši rudarji morajo braniti svoje pravice Po vseh rudarskih revirjih v Trbovljah, Hrastniku in Zagorja vlada neomahljiva volja, vztrajati do zmage ali pa do smrti - Ganljiva junaštva rudarskih žena in otrok - Uradništvo je solidarno Trbovlje, 4. jullija. Vsi radarski revirji nudijo danes mračno sliko. V Trbovljah n. pr. ne vidiš na cesti skoraj nobenega moškega, ker so vsi v rovih. Žene pa sem in tja zborujejo, vendar jih delavski zaupniki pregovarjajo, naj se razidejo in naj prepustijo borbo za delavske pravice moškim. Tudi otroške igre na cesti so prenehale in celo najmlajši se nekako zavedajo, da bijejo njihovi očetje trd in zadnji boj za svoje človeško dostojanstvo. Delavska množica v revirjih je očividno že prejšnji teden napravila sklep, da se po-služi tega skrajnega sredstva v borbi za svoje pravice. To je pokazal tudi shod, ki je bil v ponedeljek. Nihče ne more vedeti za organizatorja oziroma inicijatorje te nenavadne starke, kajti celo delavski zaupniki so bili presenečeni nad tem strumnim enotnim in solidarnim nastopom slehernega moža. Glavno stavko je vodil obup množice, rodila jo je resnična lakota. Gladovna stavka se je pričela hkrati v vseh rudniških obratih, ki jih premore TPD, to je v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Rajhemburgu, Hudi jami in tudi v Kočevju. Kako se je pričelo gibanje? Kako se je pričelo to gib.-inje? Rudarji, ki bi morali biti včeraj ob 2 popoldne zamenjani v rovih, niso hoteli oditi iz rovov. Celo obratovodje in drugi voditelji obratov niso niti slutili, kaj pripravljajo rudarji Kakor znano, je delo v trboveljskih rudnikih razdeljeno na tri partije, ki traja vsaka pov 8 ur. V tem času se rudarji izmenjujejo. Včeraj ob 2 je prišla v rove, da zamenja svoje tovariše, druga tretjina, ki naj bi izmenjala prvo tretjino rudarjev. Ko je prišla druga tretjina v rov, prva ni hotela iti ven in so tudi rudarji druge tretjine ostali v rovih. Drugi tretjini je sledila davi ob 6 tretja, ki je tudi ostala v rudnikih. Vsi ti delavci ne delajo nič, odklanjajo vsako hrano in nekateri najbolj odločni odklanjajo celo vodo. Ta čuden način stavke je zelo uspešen in rudarji upajo, da bodo s svojo samožrtvoval-nostjo prisilili družbo, da umakne svoje ne-socialne ukrepe. Med rudarji v rovih gre od moža do moža neštetokrat poudarjeno geslo, da ne sme nihče popustiti in da je bolje, ce vsi v rovih umro, kakor pa da bi pristali na sramotne zahteve TPD. Take stavke se je poslužilo prav vse delavstvo do zadnjega moža v vseh rudnikih TPD in tako tiči n. pr. v vzhodnem okrožju v Trbovljah 560 mož, v vzhodnem okrožju pa vsega 740 mož, to so vsi, ki so imeli zadnji čas delo v rovih. Delavci v delavnicah so se pridružili kakor en mož temu gibanju. V trboveljskih delavnicah je zaposlenih okoli 200 delavcev. ...njihov oče pa gladuje za nje v rovu Vaš poročevalec je danes hotel, da bi se mu dovolil vstop v rudniške rove, da bi na licu mesta govoril z delavci. Rudarska uprava pa je to odrekla z utemeljitvijo, da ne prevzame jamstva za življenje in da je to proti zakonskim določbam. Pač pa jc vaš po-ročevalcc pred rovom izvedel naslednje: Delavci-rudarji v rovih so vsak na svojem mestu in se med seboj tiho in mirno pogovarjajo ter govorijo z delavskimi zaupniki, ki jih obveščajo o položaju gibanja, med njimi pa se doslej ni našel nihče, ki bi z najmanjšo besedico sprožil misel, da bi rudarji prenehali i. gladovno stavko. Vsi ru-darji so popolnoma solidarni. „Ne sprejmemo nobene hrane, samo izdalalci naj jedo .. .1" Rudarske žene so v strahu za svoje može pričele pošiljati v rov živila. Vozički z živili so res prišli uo rudarjev, toda rudarji ae jih niti dotaknili niso. Brez besed in brez kakšnih poročil so hrastniški rudarji poslali nedotaknjena živila nazaj. V Trbovljah v zapadnem okrožju pa so rudarji stresli iz nekega zavitka živila v vagonček, papirnat omot pa so uporabili za lepak, v katerega so napisali: »Ne sprejmemo hrane. Izdajalci naj jedo. Rajši umremo, kakor da bi se podali. Ljubša nam je smrt, saj umiramo za naše otroke.« Na vagončku z živili, ki so ga poslali nazaj, pa so napisali z rdečim svinčnikom: »Dokler se družba ne umakne, se ne umaknemo niti mL« Lepak, ki so ga rudarji poslali iz rova, je v rokah vašega poročevalca in bo na razpolago vsakemu interesentu v uredništvu. Rudarsko delavstvo je skrajno disciplinirano. Delavstvo samo je tudi poskrbelo za to, da so vse varnostne naprave v najlepšem redu. Delavci, ki so zaposleni pri ventilacijskih napravah in vodnih črpalkah ter drugih varnostnih napravah, vršijo svoje delo naprej. Kljub naporu, ki ga to delavstvo opravlja, tudi ono odklanja vsako hrano. Ti delavci, ki so za- fosleni pri varnostnih napravah, izjavljajo: »Detli bomo za svoje tovariše, toda tudi mi smo solidarni z njimi in tudi ne jemo.« Posamezni delavski zaupniki, ki stopijo v rove in ki hodijo od obrata do obrata, tudi ne uživajo nobene hrane. V nekem trboveljskem rovu sta se mudila danes popoldne dva delavska zaupnika. Rudarji, ki so sklenili, da spustijo vsakogar v rudnik, nikogar pa ven, niso prvotno hoteli spustiti obeh delavskih zaupnikov in ju je stalo precej truda, da sta si izposlovala odhod iz rova. Gladovna stavka je popolna Stavka pa je popolna tudi v zunanjih obratih. Delavci so na svojih mestih, ne delajo ničesar in ne uživajo nobene hrane, prav tako kakor v rovih. V delavnicah stavkajo prav vsi profesionisti, delavci, preddelavci in sploh vsi. Vsak stoji pri svojem stroju, na svojem mestu, toda nihče ne vzame orodje v roke, nihče ne prime za stroj. Zaposleni so le tisti, ld skrbe za zračenje ali varnost, toda tudi U stradajo. Tndi pazniki ne jedo nič in v delavnicah se preddelavci s o 11 d a r I z i r a j o s svojimi podrejenimi delavci. Delavstvo pusti nekaj malega vžiti le bolehnim tovarišem, ozir. skrajno oslabelim. V rovih rudarji že itak niso smeli kaditi, ker to ni dovoljeno, v delavnicah pa so se delavci tudi temu odpovedali. 2500 neomahljivih borcev V Zagorju in Hrastniku stavka na ta način okoli 700 delavcev, v drugih manjših rudnikih TPD pa kakih 300—400. Moramo torej računati, da se je te za nage kraje edinstvene stavke udeležilo okoli 2500 odraslih moških. V Zagorju in Hrastniku so bile takoj prvi dan stavke zaprte vse trgovine in vsi obrati. Načelnik trboveljskega trgovskega društva je danes vprašal »Ali atek spančka...?« stavkajoče delavce, kako naj se trgovci ravnajc Stavkujoči rudarji so mu odgovorili, naj v četrtek, 5. julija zapro v Trbovljah vse trgovine in obrate. Deloma so se obrati v Trbovljah zaprli že danes. Verjetno je, da v četrtek v Trbovljah ne bo odprt noben obraL Pač pa je med trgovci in rudarji sklenjen dogovor, da bodo rudarske družine v Trbovljah ie vedno lahko dobile »fasungo«. Tudi uradništvo z rudarji Nameščenci, to se pravi uradniki in podurad-niki TPD so se tudi solidarizirali z delavstvom. Že takoj po ponedeljskem shodu so imeli uradniki svoje zborovanje, na katerem so sprejeli dve ostri resoluciji Prvo so naslovili na TPD, drugo pa na bana dravske banovine dr. MaruSiča. V obeh resolucijah poudarjajo krivičnost nove uredbe TPD, ki je zadela tudi nje. Uradniki in poduradniki TPD so se nameravali nocoj priključiti gibanju rudarskega delavstva in sicer tako, da bi danes po končanem delu ob 6 ostali v pisarni in se ne umaknili iz pisarne prej, dokler TPD ne prekliče svojih ukrepov. Ravnateljstvo TPD pa je zvedelo za namero uradništva in mu je sporočilo, da ga bo ob 6 zvečer s silo izgnalo iz uradnih prostorov, če se prostovoljno ne bo umaknilo. Uradništvo je zaradi tega sklenilo, da s svojim nastopom in moraličnim vplivom podpre akcijo vsega rudar skega delavstva, da pa se sili ne bo upiralo. Nocoj je ponovni sestanek rudarskega uradništva. Tud; delavstvo in nameščenci cementarne TPD v Trbovljah so prizadeti po novi uredbi TPD, zaradi česar počiva tudi delo v cementarni. Tudi delav stvo cementarne se je priključilo stavki, ki jo vodi rudarsko delavstvo. Pogajanja ... Danes popoldne je priSel v Trbovlje zastopnik rudarskega glavarstva ing. Kubias in je poklical k sebi delavske zaupnike in obenem glavnega načelnika druge rudarske skupine Pliberška in krajevnega načelnika druge rudarske skupine Murna. Na tem sestanku se je obravnavalo samo vprašanje varnosti v rudnikih. Ing. Kubias je prošnji vašega poročevalca, da bi se izjavil k stanju v trboveljskih revirjih in o možnosti poravnave, odrekel. Jutri v četrtek bo v Ljubljani ponovna obravnava o tem mezdnem sporu. Na obravnavo bodo poleg zastopnikov banske uprave in TPD pozvani tudi zastopnik Delavske zbornice, dalje načelnik druge rudarske skupine PliberSek in načelniki drugih rudarskih skupin in posameznih rudarjev ter voditelji posameznih strokovnih organizacij. Povabljen pa je tudi bivši minister in prvi tajnik JNS dr. Albert Kramer. Pri obravnavi bodo zastopnik« vseh revirjev, to se pravi Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Hude jame, Rajhenburga in Kočevja. Otročički molijo za svoie očete Trbovlje ob toj stavki kažejo videz izumrlega mesta, še močnejšo sliko nudita Hrastnik in Zagorje, kjer čez dan na costi kmalu ne vidiš človeka. Proti večeru so se družine zaprle v Bvoja stanovanja, kjer otroci drhte in molijo za očete, ki gladujejo v rovih, lene pa jokajo. Ta odločnost, ta močna volja slovenskih rudarjev izgleda, da jo nepremagljiva in da bo TPD vendarle morala končno umakniti svoje brezsrčne, nesocialne ukrepe. Niti s silo ... TPD, ki ne more delavcev-rudarjev spraviti iz rovov, kar je dejansko nemogoče tudi s sirovo silo, je stavila delavstvu v zunanjih obratih in v delavnicah ultimatum, da morajo izprazniti delavne prostore. Delavstvo pa je to zahtevo TPD ogorčeno odklonilo. Uklonilo pa se jc podobni zahtevi poč uradniško in poduradniško osebje in se je nocoj ob 18 umaknilo ix uradnih prostorov. Dalje je bilo sklenjeno tued zaupniki in med rudarskim glavarstvom, da bo varnostna služba in ambulantna bolniška služba poslovala v redu. To je predvideno za primer nesreče ali podobnega in bodo dolavski reševalci vedno na mostu. Junaške rudarske žene Med zonami v Trlnivljali raste od uro do ure ogorčenje. Ženske se p« Trltovljah in drugih rudarskih krajih jokaj«, ker ne morejo poslati svojim možem skromne hrane, kajti možje pošiljajo iz rovov vsako hrano nazaj. Med ženami v Trbovljah in drugih rudarskih revirjih je zrasel nenaden sklep. Žene, ker so uvidele, da bodo njihovi možje ml glodovno stavke od lakote umrli ali pa skrajno oslabeli, pripravljajo nenavadne korake v tistem hipu, ko pripeljejo prvega oslabelega ali umrlega rudarja i« rova. Vsi rovi v revirjih so zaprti, to se pravi, notri smo vsakdo, ven pa nihče. Tudi delavski zaupniki zelo premišljajo, preden stopijo v rov. ker rudarji nočejo niti loh iipustiiL Borba v Hrastnika Hrastnik. 4. julija. G 1 a d • ▼ n i štrajk je popoln. Sno« je šel še tretji del t rov Hrastnik in davi S« oni na revirju Ojstro, ki se niso že včeraj pridružili akciji. Sooči so rudarjem njihori gTojci poslali kruh t rov, pa »o ga odklonili in poslali nasaj. Utirajo samo še vodo. Danes so šli vsi zunanji delavci na svoja mesta ob 14 in ostanejo lam brez hrane. Drugi so šli r rove, kjer bodo ostali, dokler bo trajala gladovna stavka. Med rudarji vlada najstrožja se ip 11-n a. Izvolili so poseben odbor in ta je določil Kurirja, ki vzdržuje zvezo r. zunanjim svetom. Za Hrastnik je določen delavski zaupnik Tanšek, za Ojstro pa Bartolo. Rudarji v rovih so danes zahtevali »Slovenca«, da si t branjem lajšajo nsodo. Žene in otroci so vsi prestraseni. ponekod niso nič spali, drugi so šli k sosedom itd. Otroci so zvečer spraševali matere, če atek spi. V dolini vlada žalost. Prebivalstvo sočuvstvuje z rudarji. Zadeva je resna in če TPD ne bo umaknila svojega stališča. ImhIo rudarji vztrajali do konca. Vež sto d nižin se ozira po pomoči. Prosimo pristojno oblast da posreduje, da ne pride do katastrofe. Medtein, ko poročamo, so pripeljali n rova prvega onemoglega rudarja Petra Kovača. Predsednik druge rudarske skupine je bil nenadoma poklican k obratovodji. To se je zgodilo ob petih popoldne. Slike iz Zagorja Zagorje, 4. julija. Položaj r Zagorja se poostruje. Rudarji so t rseh obratih mirno na svojem mestn. Oba rova, Ki-Kovof in Kot red ei, sta zasedena in sicer so t njin Tse tri izmene rudarjev. Enako je po vseh suna-njih roTih, tudi r kamnoloma. Rudarji hočojo vitra-jati do skrajnosti. Snoči so r kotredeškem rovu »prejeli še nekaj hrane, r Kisoven pa nič. Danes nobeden ne sprejme ničesar. Svojci so v skrbeh in povprašujejo, kako je v rovih. Žene pred občino jokaje prosijo, naj oblasti, ki jim je znan obupen položaj ljudstva, napravijo svoje korake, da bo mogoče živeti. Saj ie doslej ni bilo *a-donti niti ta najnujnejše potrebščine. Danes so bile i a p r t e vse trgovine in stoje tudi rse obrtne delavnice t znak solidarnosti z rudarji. Delavstvo napeto pričakuje uspeha jutrišnje razprave in s svojim mirnim in poštenim zadržanjem demonstrira, naj se mu vendar pusti iiveti. Počasno umiranje ob težkem delu je hujše kakor hitra smrt. * Osebne vesti Beigrad, 4. julija. Napredovali so pri podruž-flici Poštne hranilnice v Ljubljani: za ravnatelja podružnice v 4. skup. 1. stop. dr. Vladimir Vi dmar, za blagajnika v 5. skup. Josip Mogolič, za poštno hranilnične uradnike v 6. skupini Maks Komar, Franc Kramer, Marija Pibernik, Vitoslav Kline in Frančišek Cernič, za arhivarja v 7. skup. Pavel Borštnik, za ekonoma v 7. skupini Josip Florjančič. ...... Beigrad, 4. julija, m. Za šefa oddelka splosne bolnišnice v 4. pol. skup. I. stopnje je imenovan dr. Leopold Ješe, šef oddelka te bolnišnice. — Na podlagi razsodbe državnega sveta je postavljen s 14 novembrom 1031 za šefa sanitetno - tehničnega oddelka Higijenskega zavoda v Ljubljani v 6. pol. skup. ing. Stanko Ouzelj, višji prisfav tega zavoda. Za višjega pristava Doma narodnega zdravja v Mariboru je postavljen v 7. pol. skup. dr. Josip Vrto-vec. pristav istega Doma v 8. pol. skup. Po krvavi soboti v Hitlerjevi Nemčiji Stara Prusija \e zopet vstala Hitler vlada danes samo kot državni kancler in ne več kot šef nemškega fašizma Vojska — novi gospodar Nemčije, koraka s pruskim paradnim korakom po Berlinu Berlin, 4. jul. b. Hitler se je ponoči vrnil s avtomobilom its Neudecka, kjer je obiskal državnega predsednika Hindenburga, s katerim se je posvetoval o usodi podkanclerja von Papena. Takoj, ko se je vrnil, je pozval k sebi von Papena. Kaj sta se pogovarjala, doslej še ni nihče izvedel. Splošno se krepi mnenje in sicer ne samo v Nemčiji, ampak tndi v inozemstvu in to poročajo svojim vladam tudi diplomati, da v Nemčiji no more biti nič več govora o diktaturi narodnega socializma. G'e se govori o diktaturi, se tn lahko misli samo vojaško diktaturo. Kako dolgo bo Hitler izvrševalec te vojne diktature, pa je odvisno od vojaštva, oziroma od generalov. Padec von Papena ali plačilo za politika, ki \e izdal svojo lastno stranko Berlin, 4. julija, b. Snoči in v teku pretekle noči je padel sklep o usodi podkanclerja Papena, javnost pa o tem še ni poučena. Hitler je ponoči okoli 12, ko je prišel iz Neudecka, povabil Papena k sebi, da mu sporoči sklep predsednika nemške republike in da ga sploh informira, kaj sta se razgovariala. O poteku razgovorov med Papenom in Hindenburgom še ni nič znanega. To se bo tudi težko izvedelo. Papen je gotovo oni, ki je na svojih ramenih dvignil današnjega drž. kanclerja Hitlerja k oblasti m mu z lastnimi rokami odprl vrata 30. junija 1933 j na kanclersko mesto. S Papenom sta tedaj sodelovala | Hugenberg in Seldte. Papen se je kot zadnji zaupnik predsednika | nemške republike lahko držal na višini, medtem, ko so vsi njegovi sodelavci in zaupniki tako rekoč izginili. Von Papen je po poklicu vojak, častnik, ki je odšel pozneje v generalni štab. V začetku vojne je bil vojaški ataše v Washmgtonu, pozneje pa v Mehiki. Na protest ameriške \dade je bil odpoklican in je bil kot generalštabni častnik na francoskem bojišču, pozneje pa šef generalnega štaba 4. turške armade pod Liman pašo. Šele jx> vojni se je posvetil politični karijeri in se takoj priključil centru, kjer ie napravil tudi karijero. Ker ie odstopil Brtining, je prevzel Papen, kot zaupnik Hindenburgov 1. junija proti volji lastne stranke oblast in je njegova Proglas nemških socialdemokratov s zasluga, da je takoj nato bil razpuščen državni zbor. On je tisti, ki je umaknil prepoved nad SA in SS četami, ki jo je izdal bivši državni kancler dr. Brii-ning. Papen je torej že takoj v prvih začetkih mnogo pomagal narodnemu socializmu. On je bil tisti, ki je predstavil Hitlerja Hindenburgu, toda tedaj se mu še ni posrečilo uresničiti svoj načrt in Hitlerja je zamenjal general Schleicher. Papen je še naprej delal skupaj s Hitlerjem, zrušil generala Schleicherja in ustvaril svoje osnove v delu nacionalne koncentracije: Hitler-Papen-Hugenberg-Seldte. Očividen je bil njegov namen, da dvigne Hitlerja na konja, toda vajeti je hotel imeti v rokah on. Za jezdeca pa je bilo to nevarno, in Papen bi moral vedeti, da oni, ki jaha konja, hoče imeti v rokah tudi vajeti. Namesto da bi odstopil tedaj, ko je videl, da so ga narodni socialisti izigrali, je ostal kot stari generalštabni častnik še naprej na svojem meshi in je bil torej tudi soodgovoren za vse, kar se je zgodilo. Njegova usoda je tragična, toda logična posledica zadnjih nemških dogodkov. London, 4. julija, b. Reuter objavlja v nekem jx«ročilu vest iz Berlina, da je bil na včerajšnjo vladno sejo povabljen tudi podkancler von Papen. ki pa je poziv odklonil ter izrazil obžalovanje, da seji ne more prisostvovati. Nato je ohiskal Papena državni kancler Hitler in ga osebno prosil, da pride na sejo. Hitler se je s Papenom razgovarjal kake četrt ure, vendar pa je Papen še vedno vztrajal na svojem negativnem stališču. Trdi se, da je podal ostavko. Ni še znano, če je bila ostavka sprejeta. Papen je snoči odpotoval iz Berlina. Goring bo najbrž v primeru, da bo Papenova ostavka sprejeta, imenovan na njegovo mesto, ki pa bo še naprej obdržal jjoložaj predsednika pruske vlade in pa jx>rtfelj letalskega ministra v državni vladi. Govori se tudi, da se je Papenu ponudil položaj vladnega komisarja za saarsko področje, kar pa je podkaacler tudi odklonil. „•••(? blatu in v hrvi" 100.000 satrapov v rjavih srajcah je pustošilo med ljudstvom Nov zakon o muzejih Beigrad, 4. julija, m. Danes je bal narodni skupščini predložen nov zakonski osnutek zakona o muzejih. Za njegovo proučevanje je bil izvoljen tudi poseben odbor. Po tem zakonskem osnutku [in'u m * onupij11' * ft ...... 9w -------------- ni muzej, ki bo nosil naslov kraljevski muzej. I a muzej bo pod pokroviteljstvom enega člana kraljevske hiše, ki ga bo imenoval kralj. Državne muzeje bodo vodili ravnatelji s pomočjo strokovnega, pomožnega, tehničnega in administrativnega osebja kakor tudi s potrebnim številom slug. Ravnatelji in ostalo osebje spadajo v vrsto državnih uslužbencev. Ravnatelji muzejev morajo imeti doktorat do-tične stroke, znanstveno delo in deset let državne služb« oziroma pet let službe v muzeju. Kustosi morajo imeti dok torat, njihovi pomočniki pa diplome fakultet in strokovni državni muzejski izpit. Zakon določa tudi ustanavljanje lokalnih muzejev, vendar je za to treba odloka prosvetnega ministra. Za čuvanje starin se pri vsakem muzeiu ustanavlja mesto državnega konservatorja, ki ima lahko tudi enega pomočnika. Ravnatelj bo odredil tudi potrebno število tehničnega osebja. V važnejših mestih lahko prosvetni minister postavi lokalne konservatorje. Uradnikom in uslužbencem v muzeju je prepovedano zbirati in voditi iz svoje stroke privatne zbirke. Muzeji lahko izdajajo časopise iz sredstev državnega proračuna. Vsak muzej bo upravlial muzejski svet, čigar predsednika imenuje kralj, podpredsednika pa izvolijo člani sami. V svet bo imenovan en član Srbske kraljevske akademije znanosti ali član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, član filozofske fakultete in zastopnik pravne fakultete oziroma vrhovnega sodišča. Ravnatelji in kustosi državnih muzejev in konservatorji brez fakultete izobrazbe bodo po sprejetju zakona stavljeni na razpoloženje. Amsterdam, 4. julija. TG. Vrhovni odbor nemške socialdemokratske stranke, ki se nahaja tukai, je izdal sledeči proglas ob priliki krvavih dogodkov v Nemčiji: »Nemškemu narodul« »Sodrga zločincev, ki se je navalila na Nemčijo, se potaplja v blatu in v krvi. Hitler sam ob-dolžuje svoje najbližje sodelavce, torej iste ljudi, ki so ga prinesli na svojih hrbtih do najvišje oblasti, najbolj sramotnih moralnih zablod in zločinskega razsipavanja ljudskega denarja. Hitler je prvi, ki je odgovoren za zločinstva teh ljudi. On jih je pozval, ko jih je rabil za svojo strahovlado, za umore, za vsa razl|čiia nasilstva nad nemškim narodom. On je odobraval in mirno dopuščal njihova grozodejstva, on je svojo lastno čast istovetil s temi morilci in moralnimi propalicami. S tem, da jih danes v javnosti obsoja in njihovo nesramno življenje razgrinja pred vsem svetom, obsoja le samega sebe. Kajti ravno na teh ljudeh in samo na teh, na njihovih zločinstvih in nesramnostih je bil zgrajen njegov režim. On je imenoval Rohma, čigar življenje je dobro poznal, za državnega mi- nistra. On mu je sam izročil vso nemško mladino, čeravno je vedel, kdo in kakšen mož je. Danes bi rad igral ogorčenega in bi rad zbrisal svojo odgovornost. Hitler, Rohm, Heines in vsa njihova to-varigija, so bili ljudje, ki jim je bila dana t varstvo čast nemškega naroda ter usoda in bodočnost nemške države. Oglejte si dobro te silne moči, ki naj bi bile Nemčijo očistile in prerodile. Te sile so vse uničile, kar je prej Nemčija tolikim trudom ustvarila in ohranila ali z velflumi žrtvami, po poraza na bojišču obnovila. 100.000 satrapov v rjavih srajcah se je navalilo liki oblakom kMUlc na nemško državo, na njene blagajne, na zlat* zaloge državne banke in na vse nemško gospodarstvo. Resnica, nravno življenje, poštenje, ki so bile prej prave čednosti prave Nemčije, so bil« preganjane in potlačene. Sedaj je Hitler sam potrdil, da so bile obtožbe, ki jih je dvigalo ljudstvo i proti njegovemu režimu in vsled katerih je bilo i preganjano, resnične. Nad Nemčijo ne visi nevarnost boljševizma. Mi imamo dosti vsega, več kof zadosti. Povejte to, vpijte to resnico vsepovsod Vsaka strahovlada je brez moči proti milijonom, ki goVore resnico, ki govore odkrito, ki mislijo prav in ki z železno voljo hočejo.« Glasilo sv. Očeta spominu nedolžne žrtve hitlerjevskega barbarstva Trst zapisan smrti (Nadaljevanje uvodnika s 1. strani) nikdar več povzpel do nekdanjega blagostanja. Trst brez naravnega zaledja, ki mu ga je ugrabila italijanska ekspanzivistična politika, ne more živeti. To kažejo tudi številke. Že kvantitativna statistika je zn Trst katastrofalna; še usodnejše postanejo številke, ako vpoštevamo, da se je tndi kakovost tržaške trgovine po vojni spremenila, kolikor tvori velik del tržaškega prometa težko in cenejše bla^o, pri katerem se manj zasluži. Tako je n. pr. Trst skoro povsem zgubil trgovino s kavo. t^ta 1924 se je Trst s 5.8 milijona ton prometa dvignil do 88% predvojne trgovine (6.2 milijona). A to leto jc bilo izjemno, ker se je obrnil promet od Hamburga in Bremena proti Trstu radi komunističnih nemirov v teh luknh. Poslej se Trst ni povzpel več do te višine. Krivulja se z rahlimi tresljaji krivi neprestano navzdol: leta 1925 5,5, leta 1926 4.8, leta 1927 4.9, leta 1928 5.2. leta 1929 5.3. leta 1930 4.3, leta 1931 4.2. leta 1932 4.1. (Za leto 1933 še ni uradnih podatkov, časopisni kažejo še inanj prometa kakor preišnje leto.) Ni kakega dvoma ni. da se Evropa ne povrne v stanje trogloditov, je prerokoval neki tržaški list, računajoč, da se tedaj tudi Trst opomore. Toda nikakega dvoma ni, odnr*ke krize * Evropi in zmanjšanja svetovne trgovine, temveč, da je tržaška k.riza neozdravljiva v»e dotlej, dokler »stane Trst pod Italijo. Dokazov m to ne uumjka. V primeri s predvojnim znaš« današnji l»romet v Trstu nekako polovico. V hatnbur-4kem pristanišču, ki je najnevarnejši konkurent se jo promet v primeri s predvojnim »!nan,j*nl samo za 20%. Dane* ni nikakega dvo-nifi več. da sosi večino tržaškega zaledja porazdelile nemške, naše, romunske in P* — Pujske luke. V nekaj letih je ivam-rec vstal nov konkurent tržaškega pristanišča, to je Gdinja, ki je danes ena najmodernejših luk v Evropi. Že v letu 1932 je znašal v G iiu ji promet 5.2 milijona ton, to se pravi, da je Gdin ja že davno prekosila Trsti V Gdinjo roma bla.^o ne samo iz Poljske, iz nekdanje Galicije, ki je pod Avstrijo gravitirala na Trst, ne samo iz reškoslo-vaške, temveč celo z Dunaja! Ali ni tragično, da danes prav v Trstu gradijo dve veliki tovorni ladji za Poljsko, s katerimi bo Gdinja še bolj bila Trst? Hamburg in Bremen, ki sta bila v dolgoletnem medsebojnem konkurenčnem boju, sta še nenadomu spričo »avstrijske nevarnosti« spravila in se pripravljata na skupen boj proti Trstu. Ustanovljen je že bil skupen sklad, iz katerega naj se izplačujejo posebne premije na avstrijsko blago, da bi se promet odvrnil od Trata. Italijanski poskusi, da bi tudi Poljsko pritegnili k sporazumu s Hamburgom in Bremenom iz leta 1928, glede železniškega tarifa, so ostali brez uspeha in Gdinja ni niti toliko vezana na ta sporazum, kakor sta Hamburg in Bremen, ki se ne zmenita več zan j. Kaj naj prinese Trstu najnovejši spora-zum, ki ga je sklenila Italija z Mndjarsko in Avstrijo in ki ga skušajo v zadnjem času posebno Avstrijci tudi uresničiti? Vprašanje večjih ali manjših koncesij, ki jih jc Italija dala Avstriji, ne odločuje. Italija lahko tndi dovoli, da bodo italijanske ladje plule pod avstrijsko zastavo, da tako zadosti političnemu prestižu. Obseg avstrijske trgovine je premajhen, da bi ta mogla rešiti Trst. Tržaški »Piccolo« se v jx>-lemiki z »Berliner Tageblnttom« zadovoljuje s trm. da bi se promet med Avstrijo in Trstom dvignil od 3 milijonov centov nn 5 milijonov! Gre torej za razliko 2 milijonov centov! In Madjarska? Leta 1933 jr n. pr. železniški pro-med med Trstom in Madjarsko dosegel komaj 1.1 milijona centov. Mussolini jr nekdaj dejal glede Trsta: »Boj proti geografiji je nemogoč!« Vsaj v leni pogledu jc imel prav.' (l»č) Znano je, da so Gohringovi pretarijanci ubili tudi predsednika nemške Katoliške akcije dr. Klausenerja. Vedoč, kakšno razburjenje bo zbudil ta zločin po vsem kulturnem svetu, so raztrobili govorico, da si je dr. Klausener sam končal življenje. Na to reagira »Osservatore Romano« od 3. julija sledeče: »Take vesti ne potrebujejo demantija — tako zelo je očivldna njihova absurdnost Kakor veroizpoved in program Katoliške akcije izključuje, da bi se ona bodisi v Nemčiji, bodisi v katerikoli drugi državi udeleževala političnih pokretov — tako vera in življenje njenih članov Izključuje, da bi si Hindenburg umira Bruselj, 4. jul. b. Belgijska vlada je i zanesljive strani dobila poročilo, da je zdravstveno stanje predsednika nemške republike von Hindenburga zelo resno. Prof. Sauerhruch je odstopil od svoje namere, da operira Hindenburga. Hindenburg od trenotka do trenotka pada v nezavest in se z oiirom na njegovo visoko starost pričakuje najhujše. Molk o umorih Berlin, 4. julija, p. Kakor se sedaj doznava, ne bodo objavljena imena usmrčenih voditeljev, kakor je bilo to svojčas oficicluo jki radiju napovedano. Propagandno ministrstvo se je zavilo v molk in tudi uradne informacije, ki so bile še pred nedavnim |x»gostejše, so skoraj popolnoma izostale. Nemški tisk je najbrž dobil prepoved pisati kaj več, ker današnji večerni listi ne prinašajo o aktuelnih dogodkih nobenih vesti niti komentarjev, pač ]>a imajo izredno veliko inozemskih jToročil. da prikrijejo zanimanje za domače dogodke. Nove žrtve pokolja Berlin, 4. jul. b. Potrjuje se vest. da sta bila ubita književnik Edgar Jung in pa general von Brodow, ki je bil šef kabineta v kanclerstvu generala Šchlcieherja. Bredow je bil oni. ki je leta 1023 izdal povelje, da se krvavo zaduši Hitlerjev puc r Monakovoni in njegov umor se smatra kot osebno maščevanje nemškega državnega kanclerja Hitlerja. Beg iz Nemčije flneh*. 4. jul. c. Včeraj }e' prišlo semkaj iz Nemčije nekaj podvodij SA, ki beže skozi Predarl- In Tirolskn v flvlco. Avstrijske oblasli so jim dovolile, da s<> lahko umaknejo Skozi Avstrijo. Ti pod vodju pripovedujejo, da hoče še mnogo njihovih tovarišev čez mejo. sami jemali življenje. Dvojno natolcevanj«, čeprav prineseno »z vso rezervo« pa je tudi ^vrženo po dejstvih, ki dokazujejo, da je »samoumor« dr. Klausenerja izmišljen. Počastimo spomin moža, ki je izprego-voril na zadnjem slavnostnem zborovanju berlinskih katolikov tako plemenite in mo-žate besede, z ginjenim, spoštljivim In krščanskim poklonom! Njegove besede bodo ostale vklesane v srcih nemške mladine kot oporoka izredne pobožnosti in gorečnosti ter vzorne ljubezni do Cerkve in Domovine. Naj sprejme Bog to izbrano dušo k Sebi tja, kjer vlada večni mir, največje plačilo takih plemenitih žrtev!« SA - dejansko razpuščeni Berlin, 4. julija, p. DNB jjoroča, da je izdal štabni šef SA Lutze tale proglas na vse organizacije. Proglas ureja enotno za vso Nemčijo nadaljnje delovanje SA. 1. Za]x>vedani dopust velja v jx>lnem obsegu, Uniforme se ne smejo nositi razen v posebnih slučajih, za katere da direktivo vodstvo. Prav tako morajo člani SA oddelkov takoj odstraniti s svojih bajonetov podpis izdajalca Rohma ter ga nadomestiti z napisom Adolf Hitler Ti bajoneti se lahko tudi še nosijo kot častno odlikovanje. 2. Vsi vodje od najmanjšega jx>čenši morajo pismeno sporočiti naslov, kje jih je lahko vedno dobiti. Kdor hoče prebiti dopust izven svojega stalnega bivališča, mora to prijaviti. Izven Nemčije ne sme nihče. 3. Člani SA ne smejo nastopati niti v civilu v skupinah. Kdaj smejo nastopati, bo izdano izrečno povelje. Poleg tega je poslana na dopust tudi narodno-socialistična turistična organizacija Kraft durch Freude za ves mesec avgust. Biroji te organizacije se zapro. Gospa Curie - umrla Salenches (Gor. Savojska), 4. julija. AA. Davi ?*? P je. v o- fioldne se vrsti kor, solisti, petje in godba, pro-ogi in žive slike v 16 dejanjih pred nami. Pred. podoba iz sv. pisma Stare zaveze nas duhovno pripravi v naslednje, glavno dejanje. Kristusova vloga je podana precej energično, realistično, pač v duhu časa. Kajfa nastopa bolj per-fidno, toda odločno, da potegne ves zbor pi-smarjev za seboj. Zelo ganljivi so prizori med Gospodom in Marijo, ki pač privabijo največ solza. Predaleč bi šel, če bi omenil vsakega igralca. Vsak udeleženec današnje igre, in bilo jih je preko 5000, priznava nehote velikanski vpliv dramatično podanega pasijona. Ker sta prišla že danes dva posebna vlaka, se bo igra jutri ponovila. G. urednik, Vas gotovo zanimajo včerajšnji dogodki tu na Bavarskem. Priznati moram, da se je vse izvršilo tako tiho in mirno, da skoraj nismo opazili, kako pometa g. Hitler. Le nervozno gibanje rjavih srajc je nazunaj pričalo, da se v notranjih sobah vrši temeljito čiščenje. Ljudstvo je mirno, resno čita posebne izdaje, ki oznanjujejo državljanom, da je bilo treba 7 življenj žrtvovati. (Dalje.) Prizor iz pasijonakih iger: Jezus izganja iz templja prekupčevalce kolikor se jih voli, daie količnik. Liste, ki so dobile manjše število glasov od količnika, ne sodelujejo pri podeljevanju odborniških mest. Število glasov vsake ostalih kandidatnih list se deli z 1, 2, 3 itd. in se z liste, katere količnik je največji, vzame po vrsti do potrebnega števila po enega svetovalca. V slučaju, da dva kandidata z enakim ključem ne moreta priti v odbor, odloči žreb. Če dve najmočnejši kandidatni listi dobita enako število glasov, se bodo volitve ponovile prihodnjo nedeljo, kar bo predsednik občine objavil, čim ga o tem obvesti volivni odnosno glavni volivni odbor. § 81 se spremeni in se glasi: Mestna občina ima enega podpredsednika. Če predsednik občine ne uraduje, ali če se njegovo mesto izprazni, ga zamenja njegov .podpredsednik. Podpredsednika zamenja v takem slučaju naslednji odbornik z iste liste. Podpredsednik je prvi svetovalec z najmočnejše kandidatne liste, odnosno prihodnji, če se njegovo mesto izprazni. Izjemoma se lahko po statutu dovoli, da v mestnih občinah z nad 50.000 prebivalcev podpredsednik stalno vrši posamezne posle, ki spadajo v delokrog predsednika mestne občine, in sicer mora vršiti te posle po navodilih predsednika mestne občine. V tem slučaju se voli podpredsednik na isti način kakor predsednik s tem, da tudi za njega veljajo predpisi §§ 23, 24. 25, 26, 27, 37, odstavek 3, 63, 64, 66, 68, 76. 82. Podpredsednik, tudi če ni svetovalec, sklicuje seje odbora in ima na njih pravico govoriti. § 84 se izpremeni in se glasi: Predsedniku mestne občine in podpredsedniku daje dopust nad 5 dni mestni svet ali pa nadzorna oblast. V prvem slučaju se mora obvestiti o tem nadzorna oblast, ki dopust lahko odgodi. § 100, drugi odstavek, se menja in se glasi: Odredba statuta o prejemkih mestnih uslužbencev ne more predvideti plač in položajnih dodatkov za mestne uslužbence, ki bi bdi večji od onih, ki jih uživajo državni uslužbenci na odgovarjajočem položaju, § 102 se spremeni in se glasi: Volitev pravnih, sanitetnih, tehničnih in ostalih strokovnih referentov odobruje nadzorna oblast. § 109 se spremeni in se glasi: Za škodo, ki jo je napravil tretji osebi mestni uslužbenec ali drugi mestni organi, bodisi z nepravilno službo ali kakorkoli, odgovarja pred rednim sodiščem uslužbenec odnosno organ kakor tudi izvršilec in mestna občina. Če tožba ni takoj obsegala tudi mesto, potem odgovornost mesta preneha. Pravice dO tožb zastarajo v desetih mesecih od dneva, ko je bila škoda storjena, odnosno od dneva, ko je oškodovanec za njo zvedel. Tožba pa se ne more vložiti po poteku enega leta po nastali škodi in mesto je dolžno toiitelju nadoknaditi škodo le v slučaju, če se od povzročitelja škode ista ni mogla izterjati. § 110 se spremeni in se glasi: Osebne pokojnine se izplačujejo iz mestnih sredstev, družinske pa iz mestnih sredstev ali pa iz pokojninskih fondov, če bo to z mestnim statutom urejeno. § 131 se spremeni in se glasi: Predstavnik nadzorstvene oblasti ima pravico prisostvovati sejam mestnega sveta. § 146 se spremeni in se glasi: Kjer okrajna sodišča še niso sestavljena, vršijo njihovo funkcijo do njihove ustanovitve prvostopna, to je okrožna sodišča. Drugemu odstavku § 148 sc doda: Mestne občine, ki smejo imeti podpredsednika s stalnim delokrogom v smislu odstavka 4 § 81, sprejmejo v teku enega meseca po veljavnosti tega zakona odločitev glede stalnega delokroga podpredsednika. V § 149 se spremeni prvi odstavek in se glasi: Posle splošne uprave, ki so jih doslej izvrševale mestne občine s pravico upravne oblasti I. stopnje in ki po tem zakonu ne spadajo v pristojnost mest, ostanejo v njihovem delokrogu, dokler se po dp-ločbah § 89 tega zakona ne prenesejo v delokrog državnih upravnih oblasti, Ti posli se prenesejo v teku šestih mesecev, potem ko postane ta zakon veljaven, na okrajne načelnike, katerih sedež je v istem mestu. Za mesto Bakar se prenese delokrog na načelnika sušaškega okraja, za mesto Maribor na načelnika okraja Maribor-levi breg, za Sremske Karlovce na načelnika Stara Pazova, za Pančevo in Zemun pa na ono oblast, ki je pristojna. § 152 se doda drugi odstavek: Za prve volitve po tem zakonu ne veljajo pogoji iz § 24 za one, ki so se na dan, ko je stopil ta zakon v veljavo, znašli kot predsedniki — načelniki mestnih občin. § 156 se spremeni in se glasi: Mestni statut, uredbe in pravilniki, ki niso v nasprotju s tem zakonom, ostanejo še naprej v veljavi, dokler se ne spremenijo. Doslej veljavni predpisi o mestnih dajatvah ostanejo v veljavi, dokler se ne spremene. § 157 se spremeni in se glasi: Vprašanje pre-j moženja posebnih delov mestnih občin bo uredilo ' notranje ministrstvo z uredbo. ) Ljubljanske vesti: Praznik sv. Cirila in Metoda Prvi« t svoji zgodovini slavi dane« slovanski narod praznik ev. Cirila in Metoda poživljen v duhu velike Ciril-Metodijdke ideje. Prva župna cerkev, posvečena v Sloveniji njima preteklo nedeljo, daje temu prazniku nov pomen in impulz. Narod se je s tem slavjem zavedel, da mu tisočletna sužr nost ni dopustila, da bi bil dal duška svojim srčnim čuttlom hvaležnosti in spoštovanja do teh svojih največjih dobrotnikov tako, kakor mu je narekovalo njegovo srce in kakor sta zaslužila, da pa je sedaj sproščen teh okov in iima njegova ljubezen prosto pot, d« stori vse, kar mu narekuje Čut hvaležnosti. God sv. Cirila in Metoda, dan 6. julija, je 8e-daj za našo banovino tudi državni praznik, kaj ugodna podlaga, da se na nji razvije ta dan tudi v narodni, da, v katoliški cerkven praznik. Letošnji njiju god v cerkvi sv. Cirila in Metoda naj bo prvi začetek te akcije, da postane najprej za novo ziup-nijo tudi cerkven praznik, odtod naj se pa v bodočnosti počasi razvije po vsej Sloveniji. Se posebno primeren pa je letošnji god zato, ker slavi svojo 35 letnico organizacija, ki se že 35 let trudi, da bi med narodom V7ibudila večje češčenje teh dveh svetnikov, Apostolstvo sv. Cirila ta Metoda, In je slavje tega tedna deloma tudi sad njenega truda. Zato so za danes po vabi jem! k slavnostni službi božji v novi oerkvi sv. Cirila in Metoda vsi državni, banovinski, aiestnl in avtonomni uradi, ves diplomati Sni Hbor, vsi s svojim uradništvont, in vsa inteligenca mesta. Radi državnega praznika se bo po službi božji opravila tudi molitev za Nj. Vel. kralja in državo. Poseben sijaj bo dal temu slavju pa-ihod pre-vrvišenega g. škofa lavanttaskega dr. Ivana Toma-žiča, naslednika tistega velikega škofa Slomška, ki je prvi začutil v svoji svetniški In narodni duši, da je češčenje teh svetnikov naša narodna dolžnost, pa tudi krepka podlaga naše narodne in ver-»ke zavesti. Regulacija tivolskega bajerja Poleg regulacije Ljubljanice imamo sedaj v Ljubljani še drugo vodno regulacijo, namreč preurejanje tivolskega bajerja. Skoraj neopazno si je mestni vrtnarski ravnatelj g. Lap izbral čas, da je spustil vodo po kanalu iz bajerja. Bilo je to prejšnji teden med deževjem, ko je bilo po Tivoliju le tnalo ali nič sprehajalcev, sicer kdo ve, ako ne bi to dejanje takoj na licu mesta vzbudilo polno protestov. Bilo je pa to nujno potrebno. Tivolski bajer zadnja leta res ni bil Ljubljani v čast. Na jesen pa se pripravlja poleg velesejmske prireditve tudi festival, katerega velik del bo v Tivoliju. Množicam, domačim in tujim, najbrže ne bi inponirala ta velika mlakuža motne vode, ki je že precej neprijetno zavdarila. Treba je bilo bajer očistiti nesnage. Ko se je voda odtekla, se je pokazalo blatno in umazano dno bajerja. 2e svojih 20 let se voda bajerja ni odtekla in je kar razumljivo, da se je nabralo na dnu toliko nesnage. Delavci mestne vrtnarije, po večini nekdanji brezposelni, ki pa jih je le še malo, sedaj pridno kopljejo in odvažajo blato. Bajer bodo na ta način poglobili, ker bodo odstranili vse naplavtjeno blato m vso nesnago. Tudi druga oblika bajerja se bo izpremenila. Zgornja stranica bajerja dobi ravno obliko, medtem ko je bila sedaj vijugasta. Korito samo pa se bo nekoliko zožilo. Breg se bo pomaknil za približno 2 m od drevoreda ter bo strmo, toda v popolnoma ravni ploskvi padal do korita, kjer bo meter široka, a ob vsem bajerju dolga ravnica, ki jo bodo uporabili ali za peščeno stezo, ali za dolgo cvetlično gredo. Enako bo urejen tudi nasprotni breg bajerja. Na nasprotnem bregu j>a bodo uredili pozneje tudi primemo cesto skozi mestno vrtnarijo. . . ,. .... Čeprav je bil lani pobran in polovljen ves ribji rod fe bajerja, se je letos že zaredilo mnogo rib. Večina teh rib je doletela žalostna usoda, da so kajrak na suhem poginile. Nekaj jih je sicer romalo na ponev, večino pa so jih morali delavci zakopati, ker so poginile. Mestna vrtnarija pa je storila pametno, da je polovila nekaj malih rib, ravno dovolj, da pozneje z njimi obnovi ribji rod v bajerju. Ko bo bajer očiščen m urejen, spuste vanj čisto vodo, v vodo pa ribice. Mesto umazane rjave mlakuže bomo imeh v Tivoliju lepo urejeno in z rožami obrobljeno bistro jezerce, polno čiste vode. V bajerju bodo, kakor kaže sedaj pripravljeni ribji naraščaj, somi, ščuke, krapi, klmi, šarenke in druge ribe. Pravijo, da se bodo z njimi večkrat gostili občinski reveži. Ko bo jezerce urejeno, ne bo nobenega Ljubljančana več sram pokazati ta del Tivolija kakšnemu tujcu. Sempatja bo kakšnemu starejšemu zimskemu športniku le žal, ker na tem jezercu ne bo več drsališča. Zobo zdravnik dr. Milan Perho d« 23. julija ne ordinira Nova župnija bo prevzv. g. škofa »prejela slovesno ob 9 pred cerkvijo sv. Cirila in Metoda, na katere pročelju ee blesti pomenljiv napis za današnji dan: »Vama cerkev rod naš posvečuje — bodočnost svojo v duhu vajnem snuje.« Slavnostni govornik bo g. župnik Finžgar, slovenski pisatelj, ki bo govoril o temi: »Sv. Ciril in Metod — vzora naše ljubezni do naroda.« Pri pon-tifikalni sv. maši bo pel domači pomnožen cerkveni pevski zbor Premriovo mašo s spremljeva-njem orkestra godbe Dravske divizije. Mariborske vesti: O potrebi vrtnarske šote O vprašanju vrtnarske šole v Mariboru nam je poslal priznan kmetijski etrokovnjak naslednji prispevek: »Res je, da potrebuje država s 13 milijonskim narodom vrtnarsko šolo. Taka šola pa ne spada v Maribor, ampak na jadransko obalo, kjer je mediteranska klima. Vrtnarstvo je uspevalo svoje dni v štajerskem Meranu, ko se je zaimoglo pošiljati vrtnarsko blago na Dunaj in v Budimpešto in ko so vladale urejene gospodarske razmere ter so imeli ljudje smisla in denar za tako blago. Dan- Danes je v novi cerkvi tudi prvič celodnevno i danes životari ta pridobitna panoga pri nas in češčenje ev. Rešnjega Telesa. Sv. Rešnje Telo bo ; menda je v mariborskem okolišu kakih 40 vrtnar-ves dan izpostavljeno in verniki se vabijo, da obi- ! skih podjetnikov in še tem konkurirajo Bolgari m ?čejo danes novo cerkev ta počnete preev. Zakrament, katerega sta nai:n prinesla naša očeta kot naš najdražji zaklad. Vse dopoldne bo prilika za sv. spoved in verniki se vabijo, da pristopijo v velikem številu danes tudi k sv. angelski mizi ta na ta načhi najlepše počaste god sv. Cirila in Metoda. Ker je dovoljen popolni odpustek za dan vstopa v Apostola! sv. Cirila in Metoda, bo ta dan pred cerkvijo na dvorišču pri vhodu v župnišče prilika, da vsakdo lahko vstopi v to lejki slovansko organizacijo, se pridruži apostolom velike Cirll-Metodij-ske misli in 6i omogoči ta popolni odpustek. Zvečer bo prišla obiskat novo cerkev župnija ev. Jakoiba s svojo farno duhovščino in farnim cerkvenim pevskim zborom. Pridigal bo vseuč. prof. g. dr. Andrej Snoj o temi: »Oporoka sv. Cirila in Metoda.« V nedeljo bo prvo farno žegnanje, na katero ie danes vabimo. Ob 5.30 skupno sv. obhajilo žen-stva, ob 7 skupno sv. obhajilo mož. Možje pravijo, da bodo za to sv. obhajilo napolnili oerkev s samimi možmi ta fanti. Ob 9 bo slovesen sprejem prevzv. g. nadškofa dr. Jegliča, h kateremu se vabijo narodne noše in otroci v belih oblekah ter vse mesto. tudi odločno zanikal, da bi telefonično klical zdravnika. Da se v bodoče take stvari ne bi več dogajale, se je uprava policije obrnila na poštno upravo, ki je odredila strogo kontrolo poštnih pogovorov. Policija opozarja občinstvo, da bo strogo kaznovala vsakega, ki ga zaloti, da uganja 9 telefonom neumnosti. Tako postopanje je vredno najstrožje obsodbe in je tudi kaznivo po kazenskem zakonu. O Pisarna Rdečega križa se ie preselila v Čopovo ulico št. 1 (Delavska zbornica). © Angleiko društvo (English Society) v Ljubljani sporoča svojim članom, da je preselilo svojo knjižnico iz Rožne ulice v Wolfovo ulico št. l/I. 0 Nesreče in nezgode. '29 letni zasebni uradnik Bajželj Leopold, stanujoč v Šiški, Gasilska cesta 7, se je doma pri polnjenju steklenic piva močno obrezal po roki. — 17-letni Omladič Rudolf, inštalaterski vajenec vr. Male vasi, občina Ježiea, je predsnočnjim tako nesrečno padel s kolesa, da si je pretresel možgane. Nogo si je zlomila gospa soproga uuiv. prof. dr. Kušeja. — Vsi navedeni ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. © Iz policijske kronike. Pred dvema dnevoma je bilo izpred Narodne tiskarne v Knafljevi ulici ukradeno Pohlinu Francu, moško kolo, znamke »Diirkopp<. Pohlin 'je imel nekaj opravka in ko se je vrnil, kolesa ni bilo več. Kolo je bilo skoraj novo. — Na Savi pri JežiiCi je bil okraden kopalec Cotič Zlatko. Tat mu je odnesel hlače, usnjato denarnico z nekaj drobiža, kjuček od kolesa in še nekaj drugih malenkosti. — Pred dnevi je neki posestnik v Dravljah našel na svojem vrtu vrečo, v kateri so bili trije živi zajci in dve kokoši. Vrečo z njeno živo vsebino je najbrže skril kakšen lat. Kdor pogreša zajce in kokoši, naj se javi na policiji. še banovinska vinarska in sadjarska šola, tako da le težko spravijo svoje pridelke v denar. — Današnje tako zvano Džamonjevo posestvo je skrajno zanemarjeno in je v teku let tako propadlo, da je samo »čista kultura« plevela v najlepšem dein mesta in ogroža vso vrtove in nasade v okoEci z zaplevenjem. Rastlinski škodljivci se lahko tu mirno vzgnezdijo, ker ni nikogar, ki bi ie lotil trehljenja tega škodljivega plevela. Ideja, da bi se spravilo vrtnarsko šolo v tak zapleveljen vrt, se je morala roditi le v glavi ljudi, ki niso imeli ni-itdar opravka s kakim vrtom in so kvečjemu le slišali, da obetojijo vrtnarske šole. Šola pri današnjih razmerah ne more imeti namere, da bi vzgajala letno 12 absolventov ter bi posameznik stal banovino 50.000 Din; eksperimenta z mlekarsko šolo v Škofji Loki bi ne kazalo ponoviti. Treba bi bilo vse pretehtati, predno se ustanovi, in če se ustanovi, potem jo naj vzdržuje država. — Glede Džamonjevega posestva pa je edina rešitev: zemljišče parcelirati in ga dati kakemu posestniku v najem, da bo zemljo preoral in goiU poljedelske kulture, dokler ne bo zazidano.« Rusticus a bariera nova. Črnomelj © 64 dečkov se jc odpeljalo v mestno kolonijo v Poljane. Včeraj popoldne okrog 4 je bilo pred Mestnim domom sila živahno. Stala sta tam dva velika avtobusa, okrog katerih se je gnetlo vse polno majhnih dečkov in njihovih staršev. Malo pred 4 so se dečki nabasali v avtobusa, ki sta jih potegnila v idilične Poljane v Poljanski dolini, kjer bodo v počitniški koloniji mestne občine ljubljanske, preživeli štiri tedne neskaljenega veselja. —• Dečki so večinoma upadlih obrazkov in šibkih po-stavlc, sinovi proletarskih družin, ki v resnici potrebujejo nekaj tednov solnca in zraka in tudi tečne hrane. 0 Stroga kontrola telefonskih pogovorov zaradi potegavščin po telefonu. Zadnje čase se prav pogosto dogaja, da se nekateri ljudje obriičajo telefonično na reševalno postajo, na gasilce, zlasti pa na zdravnike in razne zasebne funkcionarje, da jim nudijo pomoč Ko so se te osebe odzvale, se je izkazalo, da gre za navadno potegavščino. Policija je ukrenila vse potrebno, da najde krivce i« je enega od teh le izsledila in bo postopala proti njemu z vso strogostjo. Cesto se tudi dogaja — znana sta že dva slučaja — da se ljudje po telefonu izdajajo za policijske nadzornike in detektive ter straše ljudi, ki niso ničesar zakrivili. Telefonske potegavščine so prišle v modo po-•ebno zadnje dni in jim je nasedlo mnogo zdravnikov. Poklicali so Jih k neki, navadno hudo bolni obodi, ko pa je prišei zdravnik k bolniku, ee je izkazalo, da doti&ii sploh ni bolan in Je □ Novi stolni kanonik mariborski. Na vakantno mesto stolnega kanonika pri la-vantinskem stolnem kapitlju je imenovan dosedanji ptujski prošt. dr. Ivan Žagar. □ Mašniško posvečen^e podeli prevzv. knezoškof dr. Ivan Tomažič v nedeljo 8. julija ob 7 z.jutraj v tukajšnji stolnici 14 no-vomašnikom, in sicer 12 bogos lovcem, 1 tra-pistu in 1 kapucami. □ Birme končane. Dne 26. junija so se končale letošnje birmske slovesnosti v la-vantinski škofiji, ki so se pričele meseca aprila z birmo v dekaniji Dravsko polje. Prevzv. knezoškof dr. Tomažič je blrmal v dekaniji Dravsko polje 2019, Nova Cerkev 1908, Muska Sobota 2005, ljutomerska deka-nija 4097 in v mariborski stolnici 1189 otrok. □ Dr. Lovro Hacin odhaja. Danes izroči svoje posle vodja policijskega komisarijata v Mariboru dr. Lovro Hacin, ki je premeščen k banski upravi v Ljubljano. Včeraj se je poslovil od svoiega uradništva, ki mu je v znak priznanja poklonilo lepo spominsko darilce. Ob tej priliki je v imenu uradništva izrekel poslovilne besede policijski komisar gosp. Kos. — Gosp. dT, Hacin je bil na čelu mariborskega policijskega komisarijata od septembra leta 1,932. Pred prevzemom te funkcije je bil okrajni glavar v Mariboru in Prevaliah, kjer si je zagotovil sloves skrajno objektivnega, sposobnega in pri vseh slojih priljubljenega uradnika. Iste vrline so ga dičile tudi kot vodjo mariborske policije. Mariborsko prebivalstvo ga bo ohranilo V najboljšem spominu kot predstavnika oblasti, ki je umeval rešiti najdelikatnejša javna vprašanja z na'večjo taktnostjo in objektivnostjo. Posebno delavski sloji mu bodo hvaležni za njegova pogosta uspešna posredovanja v mezdnih sporih, v katerih je vsikdar očuval interese prizadetih delavcev. V hvaležnem spominu ga bodo ohranili tudi podrejeni uradniki in osebje mariborske policije, ki so imeli v njem najboljšega in vedno uvidevnega šefa. — K banski upravi v Ljubljani je premeščen na lastno prošnjo. Ob odhodu mu želimo v novem delokrogu obilo uspehov in zadovoljstva. — Za n;e-govega naslednika je kot vodja policijskega komisarijata v Mariboru imenovan gosp. J. Radoševič, dosedanji šef policije v Senti. □ Zborovanje društva »Krščanska šola« v Mariboru. Drevi ob pol 8 bo v Karlinovi dvorani v dijaškem semenišču, Koroščeva ulica 12, zborovanje društva »Krščanska šola« za lavantinsko škofijo. Na sporedu sta govora prof. Pavla Živortnika iz Maribora in gospe Milice Grafenauerjeve iz Ljubljane. Roditelji, vzgojitelji in prijateflji krščanske vzgoje iz Maribora in okolice prijazno vabljen i 1 □ Pri poročilu o otvoritvi katehetskega kongresa je pomotoma izostalo, da sta se otvoritve udeležila tudi oba okrajna podnačelnika Eiletz in Modrian. □ Obročno plačevanje. Med mariborskimi gostilničarji je še mnogo takih, ki imajo velike zaostanke na pavšalni trošarinski taksi. Finančno ravnateljstvo obvešča, da morajo vsi ti nemudoma zaprositi, da se jim dovoli obročno odplačevanje teh zneskov, ker se bo v nasprotnem slučaju znesek izterjal v celoti. Prošnje izvršuje pisarna Združenja gostilničarjev v Mariboru. □ Kongres sadnih trgovcev. Spored kongresa je naslednji: v oboto 14. julldja sprejem gostov in predkonference. Zvečer bo pozdravni večer na Mariborskem otoku. V nedeljo 15. julija se vrši kongres v veliki TJni-onski dvorani. Pričetek ob 9 dopoldne. V ponedeljek 16. julija bodo izleti gostov z avtobusi v sadonosne kra.ie mariborske okolice, ogledi drevesnic, trsnic in drugih zanimivosti. □ Zavrnjena pritožba. Banska uprava je končnoveljavno zavrnila pritožbo za izdajo gostilniške koncesije v hiši Glavni trg št 5, kjer se je nahajala doslej staroznana mariborska gostilna. □ Pred oltar. Zadnje dni so se v Mariboru poročili: Kunst, Anton, polic, stražnik, in Riedl Rozalija. —■ Gruber Alojz, vrtnar, in Ločičnik Ivana. — Pajnkiher Jožef, čevljar, in Majzek Matilda. — Pihlar Ferdinand, pos. sin, in Pevbil Zofija. — Mladoporočencem obilo sreče! □ Preureditev Mestnega kopališča. Prihodnji ponedeljek se prično popravila v mestnem kopališču v Kopališki ulici, ki bodo trajala do konca meseca. Preuredila in modernizirala se bo kurilna naprava, s čemer Na Petrovo zvečer se je vršil v črnomaljski Prosveti zanimiv koncert. Cerkveni pevski zbor, ki je sicer že večkrat nastopil pri raznih prireditvah, je priredil prvič, odkar pomnijo Črnomaljci, samostojen koncert. Z nekoliko mešanimi občutki smo šli na prireditev, ker se nam je celo od mero-dajne strani zatrjevalo, da ni treba pričakovati kaj posebnega. Pa smo bili prijetno iznenadeni. Lahko z mirnim srcem rečemo, da od podeželskih zborov redkokdaj slišimo tako dovršeno petje. Nobenega kričanja, zategovanja, sekanja, nepravilnega dihanja ni bilo v zboru, kar vse mora poslušavec poleg drugih nelepih pevskih razvad žalibog večkrat poslušati. Zbor je donel mehko, zlito, izgovarjava je bila dosti razločna, dihanje je bilo v splošnem pravilno odmerjeno. Najbolj je presenečala dinamika, ki je bila zjasti pri nekaterih pesmih naravnost vzorna. Ves način izvajanja je bil tak, da je glasbeno šolano uho prisluhnilo marsikaki morda samo po sebi malenkostni finesi, ki je navaden poslušavec niti opazil ni, V splošnem je najbolj ugajal mešani zbor, ker se tu pač najlažje pokažejo vse izrazne možnosti zbora. Ljubek je bil nastop ženskega zbora; moški zbor je bil glasovno nekoliko trd, vendar sorazmerno na lepi višini. Spored je obsegal 19 pesmi; nekatere od njih so za zbor trda preizkušnja, ki so jo pa Črnomaljci dobro prestali. Največ zaslug na lepem uspehu kon- i certa ima gosp. dekan Bitnar, ki je poleg svojega i obilnega poklicnega dela ves spored naštudiral in i tudi sam vodil koncert, To je bila nazorna šola za ; nas vse, ki delamo načrte, kako bi kaj napravili, j pa od samih sklepov ne pridemo do dejanja. Ob- i činstvo je ta trud tudi pravilno razumelo in napol- : nilo Prosveto do zadnjega kotička. Prireditve so ! se kljub najslabšemu vremenu udeležili tudi gg. organisti in nekateri pevci iz Podzemlja, Metlike ! ______________„„ _____„ ______ in celo Iz daljne Radovice, Koncert je bil namreč i si bo kopališče veliko prihranilo na kurjavi. ftlr llifA J » ni*««ArJ.lAH L -1 .. 1._____ 1 . M_ _ _ .. 1 • 1 i nekak uvod v prireditev belokranjskih cerkvenih zborov, ki se bo vršila nepreklicno v nedelio, dne 12. avgusta t 1. Belokranjski zbori se na to že pridno pripravljajo. Kako je treba napraviti, so jim pa lepo pokazali Črnomaljci. T. Šmartno pod Šmarno goro Na praiznik sv. Petra ta Pavla popoldan sino pokopali enega najbolj odličnih mož nnše fare, Jožefa Erjavca iz Srednjih Gamelj. Umrl je po enoletnem bolehanju v 42. letu starosti. Pokojni ima mnogo zaslug pri zgraditvi tukajšnje elektrifikacije, bil je več let občinski odbornik in član šolskega odbora. Ustanovil }e tukajšnjo sadjarsko podružnico, katero je z uspehom ta z vso vnemo vodil kot predsednik. Bil je dober govornik ta politik, obenem pa globoko veren in ee ni ustrašil nobenih žrtev, kadar Je bilo treba nastopiti v obrambo cerkve in njenih pravic. Kako je bil priljubljen, smo videli pri pogrebu, katerega so se udeležili skoro prav vsi možje cele župnije, pa tudi odlične oeetoe od drugod. Bodi mu dobri Rog plačnik za njegovo piodonosno deio, njegovim domačim ®a naše iskreno sožalje! □ Ljudsko gibanje. V juniju no je ro. dilo v Mariboru 89 otrok, in sioer 44 dečkov in 45 deklic, umrlo je 52 ljudi (29 mož in 2.1 žen), poročilo pa se je 32 parov. Glede rojstev prednjafti stolua župnija z 58 slučaji, glede smrti magdalenska s 40, pri porokah so pa na prvem mestu oo. frančiškani s 17 pari. □ Mestno kopališč« ho zaradi popravil od 9. julija do 1. avgusta zaprto. □ Prvi nastop Mariborske mestne godbe, i Novi godalni orkester, ki si je nadel naziv »Mariborska mestna godba«, nastopi prvič pod vodstvom kapelnika g. Koudelke drevi ob pol 21 v mestnem parku ob priliki pro-menadnega koncerta. V orkestra sodeluje 34 godbenikov. □ Trošarlnska taksa se pobira še naprej. Združenje gostilniških podjetij v Mariboru obvešča svoje člane, da se bo glasom rešenja ministrstva financ pobirala pavšalna trošarinska taksa tudi še za maj in junij, ne glede na to, da je izšla naredim o pobiranju banovinsko trošarine. Ker pa se od 20. maja pobira banska trošarina, ima vsak gostilničar pravioo, da odbije pri prvem plačilu banske trošarine polovico predpisanega iznosa pavšalne trošarinske takse za omenjeni čas. □ Vpisani in izbrisani. Meseca junija je obrtna oblast izdala 15 novih obrtnih pravic, v istem času pa je bilo 6 izbrisanih. □ Obešenec v gozdu. V grajskem logu nad Tremi ribniki so našli v sredo jx>poldne mimoidoči na bukvi obešen ca, v katerem so spoznali železničarja Adolfa Ornika iz Krčevine. Ko so ga sneli z drevesa, je bil že mrtev. Vzrok obupnega dejanja ni znan. Celje 0 Orglarsko šolo v Celju je absolviralo letos 7 tretjeletnikov: Barber V. (Markovci), Dominko Št. (Turnišče), Florjan I. (Vransko), Hanc J. (Črensovci), Kasesnik Far. (Sv. Andraž), Moškon St. (Rajhenburg) in Tomašič B. (Kor-čula). Uspehi so bili letos zelo dobri in lahko mirno ugotovimo, da na tej šoli že dolgo ni bilo v splošnem takih uspehov. Pri produkciji, ki je bila včeraj so absolventi izvajali na klavirju dela sledečih avtorjev: Dvorak, Diabeli, Men-delsohn, Leesclihorn, Schubert, Burgmuiler, »'kalickv. Na orglah: Bach, Waldeck, Diebold, Reger, Latzelsbergor in Pahlman. Pri produkciji so bili navzoči gg.: FILs Greg., 6uperijor od Sv. Jožefa, K. Bervar (vodja), D. Sancin (učitelj klavirja), I. Kramar (učitelj matematike in slovenščine) in nekateri drugi gospodje. Pred razdelitvijo spričeval je spregovoril absolventom nekaj smernic na pot v življenje g superi-ior. Na tem mestu bodi izrečena tudi javna zahvala vsem, ki so podpirali letošnje absolvente na kakršenkoli način. & Tatvine koles. V ponedeljek okrog 13.30 Že neznanec ukradel nekemu delavcu iz Ga-ierja izpred neke gostilne na Mariborski cesti 500 Din vredno črno pleskano kolo, znamke »Waffenrad«. — V torek okrog 15.30 je pa bilo izpred neke trgovine na Lji^ljanski cesti ukradeno Vrablu Antonu, trg. slugi p^tvrdki Hladin okrog 600 Din vred.no kolo, .znamke »Marschall«, last omenjene tvrdke, pri kateri je Vrabl uslužben. Kolo je čritd pleskano in ima evid. štev. 2—10.931—3. 0 Žrtve nesreče v Trstn doma. Včeraj je avtomobil ljubljanskega pogrebnega zavoda pripeljal žrtvi nesreče v Trstu gg. Pacchiaffa Avgusta in Alojzija Kneza v Celje. Na Vrazovem trgu in na Ljubljanski cesti se je nabralo veliko Celjanov, ki 60 precej časa, nekateri več ur, čakali na prihod avtomobila. Ko je prišel avto na Vrazov trg, Se je le za trenutek ustavil, nato pa odpeljal zemske ostanke obeh tako tragično umrlih celjskih industrijcev v mrtvašnici mestnega in okoliškega pokopališča, odkoder jih bomo danes popoldan spremili k večnemu počitku. 0 Število brezposelnih je po zadnjem seznamu zopet malenkostno padlo in znaša 269 napram 278 delovnim močem v prejšnjem seznamu. Slovenska Krajina Murska Sobota. Skoraj gotovo je, da bo drugo leto otvorjen tudi V. razred na gimnaziji, ker so se vsi zelo zavzeli, da se izpopolni ta najvišji zavod Slovenske krajine. Po vsej krajini se pobirajo podpisi. To akcijo vodijo akademiki, ki jiai je glavna opora učiteljstvo. Poleg tega se je zavzela za to občina Sobota in profesorji sami, ki so sklenili, da bodo v V. razredu učili brezplačno, ostale stroške bo pa nosila občina Sobota. Pri vsem tem se bodo mogoče zganili tudi merodajmi čtaitelfi ta nam bodo vrnili popolno gimnazijo v Soboti. V Dolgi vasi je kača pičila ženo posestnika Mataja, ko so sušili seno. Ženo so takoj peljali k zdravniku v Lendavo, toda med potjo je umrla. Zapušča štiri nebogljenčke z možem. V prvi razred soboško gimnazije se je vpisalo nad sto nadebudnih študentkov. Zopet lep dokaz po potrebi popolnega zavoda, saj so to skoraj sami sinovi in hčere Slovenske 'krajine. Krško Rezultat delovanja učencev in učenk je ob koncu leta 1933-34 na tuk. mešč. šoli glasom letnega poročila sledeče: I. razred: z odličnim uspehom 10 učencev oziroma učenk; s prav dobrim uspehom: 22; z dobrim 17; popravni izpit ima 1 učenec, razred ponavlja 1 učenec. II. razred: z odličnim uspehom 9, s prav dobrim 16, z dobrim uspehom 14, popravni izpit imajo 5, ponavlja razred 1 učenec. IH. razred: z odličnim uspehom 3, s prav dobrim 16, z dobrim uspehom 15, popravni izpit ima 1 učenka, ponavlja razred 1 učenka. IV. razred: z odličnim uspehom 3 učenke, s prav dobrim 14, z dobrim uspehqm 8. Na Vidov dan in na praznik sv. Petra in Pavla je bila odprta razstava šolskih izdelkov. Odlikovala jo je mnogoličnost in izredna snažnost izdelkov, ki je vzbujala pozornost številnih obiskovalcev. — Razstava je bila tem bolj obiskana, ker je v sosednji sobi razstavil več pokrajinskih slik in portretov g. učitelj narodne šole in znani slikar Stiplovšek Franjo. Tudi njegovi razstavljeni predmeti so želi odkrito priznanje in pohvalo, najbolj še morda pokrajinska slika: samostanska cerkev Krško in tipični portret naše meščanke g. Stary Frančiške. — Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošm slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Kranj, 4. julija. »Bog daj srečno pot in srečno vrnitev! Ob 19.08 se nameravam z brzcem odpeljati v Split-Dubrovnik.« Tu je roka, ki je vestno, dan za dnem, pisala dnevnik, odložila pero — ta dnevnik je bil s tem napisan. Nihče več ga ne bo nadaljeval! Odpeljal se je na jug, kakor so mu svetovali zdravniki, »ob 19.08, z brzcem,« in danes dopoldne ob 9 izstopil na kolodvoru v Splitu — in se zgrudil mrtev! »Umrl je mož!« Ni še minulo 24 ur; odkar je bil še živ in zdrav med nami, čeprav je kal bolezni že zavratno kljuvala njegovo močno telo. Danes pa Kranj že govori o »rajnkem profesorju Watzlu.« Rodil se je dne 21. januarja 1876 v Ljubljani, kjer je tudi 1. 1894 napravil maturo. Kot dijak se je pridno udeleževal dijaškega gibanja v dr. Krekovem krogu. Po maturi je vstopil v bogoslovje v Ljubljani; duhovniško posvečenje je prejel 23. julija 1898. Kot duhovnik je služboval na raznih krajih, najdalje kot kapiteljski vikar v Novem mestu. Nekaj let je bil pomožni učitelj verouka na tamkajšnji drž. gimnaziji, 1. 1905 pa je napravil izpit za profesorja verouka na srednjih šolah. Pridno se je udejstvoval v »Dolenjskih novicah«, ki so takrat izhajale v Novem mestu; zlasti ta posel mu je potisnil v roke krmilo vsega slovenskega gibanja na Dolenjskem, po katerem v svoji znani skromnosti ni segal, toda ga tudi zapustil ni. ko ga je že sprejel. "'•Leta 1907 je bil nastavljen za profesorja verouka "'na nemški gimnaziji v Kočevju, kjer je bil dolgo vrsto let edini slovenski — oziroma slovensko čuteči — profesor na zavodu. Tudi tu se ni mogel ubraniti bremenom, ki mu jih je naložil na moška ramena zaničevani in zapostavljeni slovenski živelj na Kočevskem. Pa ni omagal! On je bil Slovenec, tudi v Kočevju, tudi takrat, ko slovenstvo ni bilo najboljše priporočilo za karijero. Med vojno je bil načelnik prehranjevalne akcije in kot tak si je nakopal veliko krivičnega sovraštva, pa še več bridko zaslužene ljubezni! Po prevratu mu ie bilo zaupano vodstvo kočevske gimnazije. Z veliko vnemo je I. 1919 izvedel popolno nacionalizacijo poverjenega mu zavoda. V leseni 1. 1921 je bil premeščen na II. gimnazijo v Ljubljani, po trimesečnem službovanju pa je zamenjal svoje službeno mesto z dr. Kotnikom v Kranju, kjer je nastopil profesorsko službo z novitn letom 1. 1922. Po dveh letih svojega bivanja in zelo živahnega delovanja v Kranju je bil že občinski odbornik in je ostal do 1. 1933, ko ga je banska uprava razrešila tega častnega bremena, ki so mu ga meščani zaupali. Priden kakor mravlja in nesebičen skozi in skozi je vneto deloval na vseh poljih občinske samouprave, v finančnem, šolskem, ubožnem, zdrav-stveno-socialnem odseku in odseku za zgradbo novega ljudskošolskega poslopja. — Kljub temu zunanjemu delu pa mu je vedno bila prva skrb — gimnazija, dijaštvo! Verouku na gimnaziji je posvetil vse svoje moči, široko znanje in ljubezen, s katero se je vedno zavzel za študente! Ni bilo ovire, ki bi mu mogla zapreti pot do dijaštva. Tu je bil neizprosen sovražnik vsega, kar bi moglo srce dijaka odtujiti Bogu! — Dolgo vrsto let je bil duhovni oče tukajšnjega Marijanišča. Kakor povsod, je bil tudi tu točen kakor ura in vesten na vso moč. Toda njegova točnost ni bila službena, mrtva, ampak iz žive dobrote rojena, ki ni dopustila najmanjše krivice, tudi te ne, da bi Martjanišče, pa čeprav v največji zimi in v najslabšem vremenu, le trenutek preko določene ure čakalo na službo božjo. On, profesor Watzl, je bil vedno na mestu! Včeraj se je poslovil od čč. sester, ki so mu želele »srečno pot in srečno vrnitev« in ga spremile v molitvi — do konca poti in še naprej — kamor človeški korak ne more * »Bog daj srečno pot in srečno vrnitev!« — Vrnil se bo — v zapečateni rakvi! 12 let je živel v Kranju, povsod si lahko videl sadove njegovega neumornega dela, v gimnaziji, na občini, v Marija-nišču, ni zlepa prekoračil meja kranjske občine —• razen, kadar je šel na obisk k svojemu prijatelju prevzv. škofu dr. TomaŽiču v Maribor, — in vendar je izdihnil svojo plemenito dušo iam, kjer je moderna tehnika postavila začetek in konec vseh romanj in vseh potovanj — na kolodvoru! Počivaj v miru! • Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 7. julija ob 9 dopoldne na župno pokopališče v Kranju. Ako pa bi rakev z zemeljskimi ostanki rajnkega ne prispela pravočasno, bomo čas pogreba sporočili pozneje. 12 Din. Po 20. juliju se bodo knjige kakor vsako leto dostavljale na dom proti dostavnini 2 Din. — Požar. Iz Tržišča na Dolenjskem nam poročajo: Te dni je nagloma začelo goreti pri posestniku Alojziju Papež tin Medved-jek u 39. Zgorelo je vse, hiša, lopa, pod, svinjak te kozolec z vsem, kar je bilo notri. Kako je imstal požar, se še ne ve, najbrž* .ie zlobna roka vnela. Ogenj so je tako nag1!« širil, da ni bilo mogoče ničesar rešiti, saj so rešili komaj jrolo življenje, ker je bila vsa družina že v postelji in spala, goreti je namreč začelo okrog pol 10 zvečer. Škode je. nad 60.000 Din, zavarovalnina znaša pa komaj 11.000 Din. Uboga žena — mož ,ie namreč v Belgiji — je v največji bedi s svojimi 4 oti-očiči. — Pri bolečinah v želodcu in drevib ter prebavilih navaja uporaba naravne »Franz-Josei« grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strokovna mnenja poudarjajo, da se je pokazala »Franz-Josei« voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Adam: Jesus Chri-stus. 325 strani. Vezano 160 Din. — Adam: Das Wescn des Katholizismus. 295 strani. Vezano 136 Din. — Drinkvvelder: Vollentlung in Christus. 264 strani. Vezano 136 Din. — Feckes: Das Mysterium der heiligen Kirche. Dog"ma.tisclie Untersuchungen zum Wesen der Kirche. 222 strani. Nevezano 136 Din. — Huber: Voin Christentum zum, Reiche Got-tes. 175 strani. Nevezano 58 Din. — Jiirgens-meier: Der mystische Leib Christi. 381 strani. Vezano 156 Din. — Neuss: Ein Priester un-serer Zeit. Življenje in delovanje Jožefa Stoffels, namestnega škofa iz Kolna. 150 strani. Nevezano 72 Din. — Polz: Mater Do-lorosa. Ein Trostbiichlein fiir leidbedruckte Menschenkinder. 150 strani. Vezano 50 Din. — Schreiber: Fiihrer durch das Krichenjahr. 382 strani. Vezano 136 Din. — Sertillanges: Katechismus der Ungliiubigen; I. del. Ur-griinde des Glaubens. 178 strani. Nevezano 35 Din. — Pri nagnenju b maščobi, protinu, sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franz-Josefova« gren-čica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. da JUU ftctto Spott Koledar Četrtek, 5. julija: Sv. brata Ciril in Metod. Osebne vesli — Za dekana juridične fakultete univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani za študijsko leto 1934/35 je izvoljen gosp. dr. Gregor Krek, redni profesor rimskega in civilnega prava. — Na zagrebški univerzi je bil diplomiran za magistra pharinacije g. Leon B a k a r č i č, sin lekarnarja -g. Gvidona Bakarčiča iz Ljubljane. Čestitamo! = Diplomiran je bil na vis. polit, šoli v Pragi g. Tratnik Joža iz Ljubljane. — Čaistitamo! = Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je bil diplomiran iz pedagogike in filozofije g. Hrovat Emil, učitelj s Krke. Častitamo! = Izprememba rodbinskega imena. Banska uprava dravske banovine je dovolila Ivanu Leskovšku, pristojnemu v Jurklošter, okraj Laški, izpremembo rodbinskega imena Leskovšek v Gol obar. Ostale vesti — Izjava. Nedavno so v našem listu zagledala pod »Kaj pravite« od nekega »kmeta« beli dan izvajanja, po katerih so se po pravici čutili razžaljene naši železničarji. Naš železničar je toli revež kakor naš kmet ali javni nameščenec, ker trdo dela in se za druge žrtvuje, tako da so ugodnosti, ki jih je imel ali še ima, le zelo majhen del tega, kar mu je občestvo dolžno za njegov težki trud. Beležka, ki je tako nerodno sestavljena, da se zdi, kakor da je kmet nevoščljiv našemu trpinu železničarju, je zašla v predale našega lista po neprevidnosti in nam je zelo žal, da se je zgodil tak nesrečen slučaj. Uredništvo. — Hranilnice in posojilnice danes zaradi drž. praznika ne uradujejo. — Slovenska pridiga v Dubrovniku bo djoe 12. t. m, na. dan Sv. Mohorja in Fortu-na.ta ob 7 zjutraj, obenem sveta maša za družbine člane, ako bo zadostna udeležba. Vrši se služba božja v stolnici. — 15-letnica mislinjske podružnice SPD. 15-letn.ico obstoja slavi dane« mislinjeka podružnica SPD v Slovenjgradcu, združeno s proslavo praznika sv. Cirila in Metoda na llršlji gori. Ob 9 bo sv. maša, ob 13 »kupni izlet k Rimskemu vrelcu. — Na članek »Krik iz Trbovelj« z dne 3. t. nu, št. 147, sestavek »T. P. D. jc izjavila«, drugi odstavek, glaseč se: »Olja v ogenj rudarskega ogorčenja pa je nalil odlok obratovodje na Separaciji, ki je reduciral 50 rudarjev kopačev vse iz prve kategorije«, pojasnjujemo, da je obratovodja storil to po višjem nalogu T. P. D. — Mednarodna avtomobilska tekma v Porečah oh Vrbskem jezeru. Kakor je bilo že javljeno, priredi avstrijski Touring klub, dežela Koroška, letošnjo mednarodno tekmo dne 7. in 8. julija v Porečah ob Vrbskem jezeru. V soboto, 7. julija ob pol 9 zvečer bo uradni pozdrav gostov v jezerskem baru Werzer v Porečah; navzočni bodo predstavniki zvezne vlade, koroške deželne vlado, zastopniki uradov in oblastva. Na čast tekmovalcev bo solnčni vrt Poreče okrašen z zastavami. Za najmočnejšo skupino tekmovalcev iz inozemstva bo zvezno ministrstvo za trgovino in promet podarilo krasno častno nagrado. Prijave je. nasloviti na generalno tajništvo avstrijskega Touring kluba na Dunaju, IX., Peregriugasse 2, telefon A 18-5-25, ali pa na tajništvo avstrijskega Touring kluba, dežela Koroška, Celovec, Burg, telefon 524. Pristojbina za prijavo avtomobilov je 3 S, za motorna kolesa s priklopnim vozom 2 S, solo-stroji IS. — V »Službenem listu« kraljevske banske uprave dravske banovine od 4. t. m. je objavljena »N!a-redba glede zvanja in mesta pomočnika ministra za promet in glede prenosa pristojnosti na starešine«, dalje »Pooblastitev pomočnika ministra za promet«, »Pooblastitev pomočnika ministra za promet glede Poštne hranilnice«, »Odločba o voditvi poslov uprave pošte in telegrafa«, »Dopolnitev pooblastitve pomočnika ministra za promet v poštno-telegrafski stroki«, »Odredba o teritorialni razdelitvi ravnateljstev pošte in telegrafa«, »Pooblastitev ravnateljev, upravnikov pošte in telegrafa in poštno-carinskih skladišč, šefov telegrafsko-telefonskin tehničnih sekcij, poštnih avtogaraž in poštno-telegrafsko-telefon-skih delavnic«, »Razdelitev pošt, telegrafov in telefonov in poštno-carinskih skladišč«, »Dopolnitev pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev drž. prometnih naprav«, »Naredba o dnevnicah poštnih uslužbencev, ki spremljajo pošto na železnicah, ladjah in celinskih cestah«, »Naredba o nagradah in postranskih prejemkih pri Poštni hranilnici«, »Odločba o ustanovitvi glavne poštno-lelegrafsko-tele-fonske delavnice v Belgradu in p. t. t. delavnic v Zagrebu. Ljubljani itd«, »Ukinitev določb glede poštno-hranilničnih vlagateljev«, »Pojasnilo o taksiranju bianeo menic«, »Odločba o položbi carine na koruzo, izvoženo v Nemčijo«, »Popravek k normam o sestavi rudninskih tvarin in asfaltnih snovi kakor tudi o njihovem preizkušanju«. »Popravek v naredbi o izpremembah in dop. spiska luksuznih predmetov«, »Razglas k uredbi o prijavljanju prebivalstva« in »Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarine v letu 1934«. — Obmejna straža in planinci: Večkrat se dogaja, da se planinec ne pokorava pozivom gra-ničarjev ter pride radi tega do neljubih incidentov. §§ 15. in 17. zakona o obmejni četi določita, da morejo graničarji ob opravljanju obmejne službe na meji ustavljati osebe, najsi prihajajo od koderkoli. Ostavljanje se vrši s pozivom »stoj«. Na ta poziv je vsakdo brezpogojno dolžan se ustaviti in se graničarjevemu povelju pokoriti. Kdor napado ali zaprečuje graničarja pri vršenju predpisanih dolžnosti, se kaznuje po odredbah vojaškega zakonika. Planinci, bodite vljudni z obmejnimi stražami, članska izkaznica SPD zadostuje za legitimiranje. Pred odhodom v planine se prepričajte, ako ste že poravnali članarino za tekoče leto. Vse planinske kočo in. vsi planinski domovi Slovenskega planinskega društva so od 1. julija dalje stalno oskrbovani ter vabijo planince k obilnemu posetu. — »Slovenska Matica« znova opozarja svoje člane iz Ljubljane in okolice, da lahko osebno dvignejo letošnje Matične redne publikacije v društveni pisarni na Kongresnem trgu 7 med uradnimi urami vsak delavnik dojioldne in popoldne. Izšla sta zadnja dva dela Tolstega romana »Vojna in mir« (III. in IV. del) ter prevod »Dnevnika cesarju Marka Aurelija« (skupaj nad 1000 strani). Člani dobe te knjige za članarino 50Din. Kdor hoče v platno vezane, doplača za vsako vezavo Smrt na tračnicah Ptuj, 4. julija. Danes ponoči je izvršil 37 letni zvaničnik ptujskega okraj, sodišča Franc Creslovnik samoumor. Vrgel se je pod vlak na progi med Ptujem in Mo-škanci pred viaduktom pri Rogoznici. Zelezničar-ski uslužbenci so ga našli davi ob 5 na progi mrtvega. Kakor se je dognalo, ga je povozil tovorni vlak, ki prihaja iz Cakovca v Ptuj ob 1.30. Na lokomotivi tega vlaka so se poznali krvavi madeži. Vzrok je iskati v neugodnih družinskih in so; cialnih razmerah. Njegovi prejemki so znašali okoli 900 Din mesečno, kar je vsekakor premalo za uradnika z družino. Samoumor je izvršil brez dvoma v duševni zmedenosti, ker je bil že več dni potrt in melanholičen. To izhaja tudi iz pisma, ki ga je naslovil na svojega pisarniškega upravitelja. Nesrečnež je bil vesten m zelo sposoben uradnik. Norec strelja, zabarikadiran v hiši V vasi Beravcih v bližini Slavonskega Broda je živel v svoji hiši starec Matija Nenadovič, ki ga je vse smatralo za velikega čudaka. Edini človek, ki se je z njim družil, je bil 23 letni Gjuro Vukasovič. Ta je pogostoma zahaja! v starčevo hišo. — V soboto ponoči pa so zaslišali sosedje iz Nenadovičeve hiše strel. Ko so prihiteli bliže, so našli pred pragom starca mrtvega s prestreljenimi prsi. Iz hiše pa se je v tem začul Vukasovičev glas, ki je vpil, naj se nihče ne drzne približati. Takoj ie bilo jasno, da je on ustrelil starca. Kmetje so poklicali orožnike, ki so pozvali Vukasoviča, naj se uda, toda ta se za to ni zmenil, nego se je v hiši zabarikadiral in streljal na orožnike. Cez nekaj časa so ga ponovno (x>-zvali, naj se uda, nakar je on zaklical: »Pustite me v miru, jaz sem božanski car in to je moj dvor! Jaz sem car Konštantin!« Ko je to izrekel, je še naprej streljal iz hiše. Bilo je gotovo, da je Vukasovič znorel ali pa je simuliral. Obleganje je trajalo dobrih 12 ur in šele, ko so poklicali gasilce, se jim je posrečilo Vukasoviča užugati. Odpeljali so ga v zapore in ga zaslišali. Toda pri zaslišanju je dajal same zmedene odgovore. Sodišče še ni moglo ugotoviti, ali je v resnici znorel ali samo simulira. Čarovnik, ki na debelo pobija miši V vasi Koprivnu blizu Bihača živi 27 letni se-ljak Lazo Stikovac, ki je po vsej okolici znan kot čarovnik, ki ponoči na debelo pokončava miši. Gospodarji, ki jih tepe ta nadloga, ga najemajo, da ponoči pobija njihove miši, in ga za to tudi plačajo. Ponoči se Stikovac zapre v poslopje, kjer gospodarijo miši. Ko zjutraj poslopje spet odpro, najdejo okrog čarovnika cel kup pobitih miši. Mnogi v začetku niso verjeli in so mislili, da jih Stikovac vara. Toda napravili so poskuse in se uvenli, da to ne drži. Preden so ga zaprli v poslopje, kjor naj bi ponoči ubijal miši, so ga natanko preiskali. Neke noči je Lazo ubil kar 135 miši, v nekem mlinu pa 110. Na vse prošnje, naj jim vendar pove, kako to napravi, odgovarja »čarovnik* z molkom. Pravi, da je to družinska tajnost, ki mu jo je zaupal njegov oče in je ne smo izdati. Nekaj kmotskih fantov se je nekoč skrilo v poslopje, kamor so zaprli Sti-kovca. Ponoči pa niso slišali drugega, kakor droben piskajoč glasek, s katerim je Stikovac vabil miši in jih nato pobijal. Zjutraj pa so našli pri njem nad 100 pobitih miši. Kranj Cesta Besnica-Nemilje preloženo. Letošnje spomladansko deževje je odtnočilo zgornje plasti hribov nad Nemiljščico in cel plaz sc je vsul na cesto in jo popolnoma zaprl vsakemu prometu. Sedaj so jo — s precejšnjimi podporami banske uprave in kulnkom vasi. ki se te enste poslužujejo — preložili na drugi breg Ne-inljiščice, kjer ni tako izpostavljena pritisku gorskih plasti. ASK Primorje: Hermes Ob 18 na igrišču Primorja — ob 16.30 Primorje jun.—Hermes jun. Današnji prosti termin sla izrabila gornja kluba v svrho odigraiuja prijateljske tekme in, to s kompletnima prvima garniturama in pa z njihovimi najmlajšimi kolegi — juniorji. Tako ligaško moštvo Primorja kakor prva enajstorica Hennosa nastopita v najmočnejših postavah, eden kot drugi tudi z nekaterimi novimi akvizicijainl. Srečanja med Primorjem in Hermesom se morajo prištevati« vedno v skupino onih zanimivih tekem, ki nudijo opazovalcu popoln športni užitek. - Vstopnina je minimalna, tako, da je posel tekme vsakomur omogočen. Pri našem maratoncu Z o/.irom na velik uspeh, ki ga je dosegel v nedeljo naš maratonec Stane Šporn v Zagrebu, se je oglasil vaš poročevalec pri njem na domu. Kakor vodno, tako ga je naš najvztrajnejši tekač tudi to pot nadvse prijazno sprejel. Po običajnih prijateljskih pozdravili, ki so pri pru\ih športnikih pruv posebno prisrčni, ga je vaš itoročevalec naprosil, če bi mogel dati kake podatke o teui teku, kajti naši či.atejji hočejo več kot samo suhoparne številke. Oni se zanimajo za vse velike športne uspehe, zlusti pa za uspehe naših največjih športnikov. »Ali si kaj truden, Stane?«, je bilo moje prvo vprašanje. »Izgledaš, kot bi celo nedeljo prespal.« »E, dragi moj, kouiaj vem, da sem tekel. Kajti vročine, ki človeka na takih tekih najbolj zdela, ni bilo. Deževalo je sicer, spočetka je le rosilo, kar je samo ugodno vplivalo na mene, pozneje, nekako med km 25—35 pa je dež močno lil, kar me je močno oviralo.« Kako se sicer počutiš? S čim si se krepčal med potjo?« »Ilvala, prav dobro se počutim in tudi med potjo se glede tega nimam pritožiti. Užival sem samo sladkor v kockali, ki je zelo blagodejno uplival na moje razpoloženje in vzdržnost.« »Kakšna pa je bila proga in kako je na te uplival tako zgodnji jutranji napor?« »Predvsem moram omeniti, da je bil start napovedan za pol osmo uro zjutraj, a se je zavlekel nekaj minut čez osmo uro. Točno sedem minut po osmi je dal starter znamenje za tek. Čakanje je neugodno uplivalo na vse tekače. — Proga je bila do Sesvetih (nekako 8 km proč od starta) dobra, potem pa je bila izredno slaba, janiasta, blatna. Na nekem mestu je bila tako 6laba, da sem moral več sto metrov sem in tja skakati po cesti, kjer sem iskal boljšega mesta. Razumljivo, da je šlo tu nekaj drugo-cenih minut v izgubo. Za 20 km sem rabil točno t uro 17 minut, ker sem se kontroliral z uro, ki sem jo imel v roki med celim tekom. Brez ure bi se dal težko doseči tak čas in je ura za dolgoprogaša, zlasti za maratonca, zelo dragocen pripomoček. Tudi jutranji tek se ne da primerjati s popoldanskim. Prvič sem tekel v nedeljo maratonsko progo dopoldne, in to še tako zgodaj zjutraj. Ako bi se vršil tek popoldne in ako bi bila proga boljša, sem prepričan, da bi bil čas za 10—15 minut boljši.« • »Koliko maratonskih tekov si že absolviral in kaj misliš o njem v bodoče?« »Nedeljski maratonski tek je bil moj enajsti. Prvikrat sem tekel maratonsko progo leta 1929 in od tedaj sem stalen gost te klasične proge na domačih in deloma tudi inozemskih tleh, zlasti na balkanskih olimpijadah. Tudi v bedoče se nameravam udejstvovati na maratonskih tekih in upam, da bom, če bo vreme ugodno, cesta dobra in konkurenca ostra, še zboljšai svoj nedeljski rezultat.« Šport v Novem mestu. Prvenstvena tekma za vstop v pod zvezno ligo, ki so je vršila preteklo nedeljo na Loki med SK Korolanoni (Kranj) in domačim SK Elanom, je privabila na igrišče lepo število gledalcev. Domači klub, ki preživlja v moštvu težko krizo, je nudil gostom le šibak odpor. Gostje so z odločno igro sigurno zmagali s 4:1 (2:1). Sodil je strogo korektno g. Držaj. ZSK Hermes (nogometna sekcija). Strogo obvezon sestanek vseh aktivnih članov nogometne sekcije ne vrši danes točno ob 10 nn igrišču. Sestanek je važen zaradi nabave nove opreme ter se morajo istega udeležiti vsi igrači rezerve, prvega moštva in juniorji. — Klub poziva vse mladeniče, ki imajo veselje do nogometa, da se prijavijo v klubsko juniorsko moštvo. Prijave sprejemu načelnik danes dopoldne na igrišču in vsak dan od 18 dalje. — Popoldno prijateljska tekma s Primorjem ob iN. Sestanka se morajo sigurno udeležiti predvsem sledeči: Cebohin, Moko, Košenlna, Kariž, Miklnš in Zupan. HAZENA — POLJSKA : JUGOSLAVIJA. V nedeljo se odigra v Zagrebu meddržavna hazenska tekma med reprezentancama Poljske in Jugoslavije. Bo to prva reprezentančna tekma med tema državama, za katero vlada zlasti v Zagrebu veliko zanimanje. Naša reprezentanca, v kateri sta tudi, dve ljubljanski igralki (Bernik — Atena ter Oman — Ilirija) je že sestavljena in ima ta teden nekaj skupnih treningov. Kakor smo zvedeli na verodostojnem mestu, pridejo Poljakinje najbrže tudi v Ljubljano, kier bodo prihodnji teden odigrale tekmo z ljubljansko reprezentanco. To bo brez dvoma za naše prijatelje hazene prvovrsten športni užitek. Podrobnosti o poljskih igralkah ter o tekmi bomo še poročali. NOVI SVETOVNI REKORDI V LAHKI ATLETIKI Kakor poročajo iz Amerike, so dosegli ameriški lahkoatleli preteklo nedeljo bajne rezultate. Bonthron je rabil za 1500 m 3:48.8, s čimer je potolkel Beccalijev svetovni rekord za 0.2 sek. I or-rance je zalučal kroglo 16.89 in daleč in Hardin je ziboljšal svoj svetovni rekord na 400 m z zaprekami nn 51.8 sek. To so sami novi svetovni rekordi. Znamenje, da so priprave Američanov zn berlinsko olimpijado v najboljšem leku. Visoka zmaga Finske nad Norveško. V VI-borgu so se srečali atleti Finske in Norveške. Zmagali so Finoi in sicer z velikanskim naskokom točk. Dosegli so jih 108, medtem, ko so jih Norvežani spravili samo 65. V posameznih panogah so bili doseženi ti-le rezultati: 100m Strandval (Finska) 11; 400 in isti 49.3; 800 ni Johniinseen (Norveška) 1:56; 1500 m Virtaanen (Finska) 3:58; 5000m Sliola (Finska 14:41.4; 10.000 m Saltninen (Finska) 31:02.2; 110 m zapreke: Ljiietedt (Finska) 15.3; 400 m zapreke. A. Jilrvlnen (Finska) 53.9; skok v daljnvo Berg (Norveška) 7.03 m: skok v višino Kotkns (Finski) in Periisola (Finska) |ki 1.94 m; skok s palico v višino Lindrolh (Finska) 4 m; krogla Kundsi (Finska) 14.9 m; kopje M. .liir-vinen (Finska) 75.62 m; disk Lampinen (Finska) 45.69m; švedska štafeta Finska 2:01.8. Kap čudno ie germansko pleme! Gambrinusov sok, starodavna pijača V mestu Hamelnu v Nemčiji so te dni praznovali 660 letnico postanka sloveče pripovedke o lovcu podgan. Pripovedka pravi, da je ta rešil mesto strašne nadloge, to je prave podganeke poplave na ta način, da je žvižgal s flavto. Toda mesto mu za to delo ni hotelo dati zasluženega plačila. Lovec se je zato maščeval. Iz mesta je zvabil skoro vse otroke in jih odpeljal neznano kam. Pripovedka ima očividno za podlago zgodovinski dogodek iz 1. 1284, ko je razsajala v mestu huda bolezen. Na sliki vidimo, kako so to obletnico proslavili v Nemčiji, to je v mestu Hamelnu. Kakšen kontrast med to sliko in drugo, ki bi na primer prikazala resnični obraz današnje Nemčije po najnovejšem klanju! 60 letnik - novomašnik Kalimegdan z Meštrovičevim »Zmagovalcem« he polatinjene narode. Karanovo pomeni mesto rudarjev in Kelti so se sploh mnogo zanimali za rudarstvo. V planini Tari je bil kult keltskemu bogu »Tarti«. Skndar se je imenoval »Sko-dra«, po enem najvažnejših keltskih plemen na Balkauskciu polmuku — Skoidiš&iii, F udi jjue Belgrad, ki so ga Rimljani imenovali Siogidu-num, je keltsktga izvora...« >Vi ste zares živa zgodovina,« je rekla Tea in rožnate ustnice so se doteknile cvetov vrtnice. »Ali ko so Rimljani po dolgih in krvavih bojih z Iliri in keltskimi Skordišani obvladali balkanski polotok, so preimenovali, kajpada, vse te kraje!« »Da. Današnjo Srbijo so imenovali Gornja Meizija z razločkom od Male Mezije — Bolgarske. Utrdili so Belgrad v močno trdnjavo, v kateri so bile njihove legije. Sezidali so še mnoga druga mesta ob Donavi in po Srbiji. Videli boste, ko se bomo peljali blizu »Železnih vrat«, rimsko cesto ob obrežju in Trajano-vo tablo. Ko je znameniti cesar, Teodor Veliki, razdelil obširni imperij na zapadno cesarstvo z glavnim mestom Rimom in na vzhodno cesarstvo z glavnim mestom Carigradom — Bi-zantinijo —, so dobili Grki v vzhodnem cesarstvu premoč. Hitro so iztisnili rimski jezik in prosveto in zato tudi imenujejo Grško ali Bizantinsko cesarstvo. Belgrad je prišel pod Bi-zantince. Imenovali so ga S i n g i d o n. Začelo pa se je veliko preseljevanje narodov. Z vzhoda so se pojavljali vedno novi na-I rodi in v divjih bojin uničevali evropske na I rode. Zapadno rimsko cesarstvo ni vzdržalo teh narodov, vzhodno pa se je komaj ohranilo. Prek naših krajev so pustošili: Sarmati, Huni, Avari. Goti, Slovani, Franki in Bolgari — dokler jih cesar justinijan zopet ni vrnil Bizancu. S tem je postal tudi važna obmejna točka napram novemu, franko-germanskemu cesarstvu. V 11, in 12. stoletju je Belgrad zabeležen pod imenom Alba Graeca. Slovani, ki so se priselili v to ozemlje v začetku 7. stoletja, so ga imenovali: »Beli Grad« in odtod sedanje ime Belgrad. Celo 12. stoletje je trajala vojna okrog njega in za njega med Grki (Bizantinci) in Madjari, ki so prišli v 9. stoletju v Evropo in 6e nastanili na levi strani Donave. A potem, vse do t5. stoletja, je biii Belgrad največ v rok&h Madjarov.« Strie is Amerike »Ali je vaš etrie končno dal kako znamenje, da Svl?« »Da, po treh letih smo včeraj prejeli prvo znamenje o njegovem življenju. Umrl je namreč.« »Lije kakor iz škafa in radio je vendar napovedal lepo vreme.« »Da, vedno sem pravila, da pri tem aparatu ni nekaj v redu.« Po valovih Donave široke (Beležke iz popotnega dnevnika.) »Da vam pripovedujem,« je rekel njen spremljevalec in pogled mu je obvisel na stolpih in palačah in minaretih, ki so bili sedaj videti, kakor lično iz kartona izrezljane stavbe. Nato je pogledal dekle in ponovil: »Da vam pripovedujem?... V pripovedovanju se bo videl človek, ki je človeku volk. Vendar, Tea! Dobro... Pripovedoval Vam bom ...« To zidovje in ves greben, na katerem je sedaj Belgrad, bi nama lahko pripovedovalo o mnogih znamenitih dogodkih in bojih, ki so se vršili okrog njih in za katere se že od davnih, davnih dni bore razni narodi. S svojim ugodnim in srečnim položajem, bodisi v vojni, bodisi v trgovini, na oglu dveh velikih rek, na večnem križpotju raz-nih teženj, nacionalnih, političnih in verskih, je bil Belgrad neprestano cilj, za katerega se ie izplačalo lomiti kopje---- Na svetu najbrž ni kraja, za katerega in okrog katerega bi bilo več krvi prelite, kakor za Belgrad, in ni mesta, ki bi spremenilo več gospo-«tarjev, kakor mesto BelgradI...« »Ali se ve, kedaj je bilo prvič sezidano to mesto?« je vprašala Tea. . »Kaj gotovega sc ne da povedati. Na Balkanskem polotoku so bili od nekdaj: Grki, Iliri in Trakijci — trije indoevropski narodi, •orodni, ali vendar vsuk za sebe. Iliri so živeli na zapadnem delu polotoka, torej v naših današnjih krajih. V 4. stoletju pred Kristom so napadli Ilire Kelti « severa in jim vzeli Zemljo. Ve »e, tia so vladali Keiii v Belgradu, dokler ga niso pod Tiberijem v 1. stoletju po Kristu osvojili Rimljani. Kakor pod Kelti, tako je bil Belgrad tudi pod Rimljani trdnjava in gotovo so še pred Kelti znali ceniti važnost tega mesta.« »Čudno,« je rekla Tea, »da danes tod okrog in v Srbiji ni nobenega sledu tega velikega keltskega naroda, ki je dolgo živel v teh deželah in ki je vladal takrat malone nad vsemi ostalimi evropskimi deželami. Glejte Rimljane, o njih so pa povsod sledovi, trdnjave, rimske ceste, mostovi, spomeniki itd. Kam je izginil ta nar.td?« »Rimljani so bili mnogo silnejši, mnogo bolj kulturen narod od Keltov. Zato so tudi r»vsod za seboj puščali sledove svoje moči in u 11 u r e. Res je, da so Kelti nekoč gospodarili nad vso srednjo, zapadno in vzhodno Evropo. Ali že Julij Cezar je začel z njimi vojno v Galiji, a Avgust jo je končal v naših krajih, v zanoniji in Meziji. Kakor veste, P a n o n i -ia je obsegala večji del zapadne Ogrske Prekmurje, Slovenske gorice. Z juga je šla ob desni obali Save, a na zapadu je mejila z vzhodnimi mejami Alp. Mezija je obsegala današnjo Staro Srbijo s severnimi kraji Bolgarske, do Balkana. Kelti so, potisnjeni z juga od Rimljanov, a s severa od Germanov, bili razdeljeni in počasi pretoplieni v druge evropske narode. Vendar se keltski sledovi najdejo še danes, posebno v Južni Nemčiji, v Franciji in Angliji. V irskem in britanskem jeziku, kakor tudi v jeziku francoske Bretanije so ostanki keltskega jezika ... Pa tudi pri nas so še sledovi. Je mnogo imen mest in rek, ki so keltskega porekla. N. pr. Ibar (Erb), Karanovo, Ta-ra, Lab, Sar (Skadr), Skadar, Stari Vlah itd. Stari Vlah n. pr. ima ime po nekem znamenitem keltskem plemenu Volcal, Vlah. Nemci so sploh imenovali z imenom Walach, Vlah. vse Kelte, a pozneje so to razširili na druge južne, negeruioiiske narode. Siovajli so imenovali Via- ljulbezen). Podpiral ga je kardinal dr. Piffl. Z njegovim priporočilom je bil Sonntag sprejet tudi v avdijenci pri sv. očetu, ki je dovolil, da se ustanovi misijonska družba za Indijo. Ko je bil Sonntag star že 50 let, se je pričel baviti v srednješolskim študijem in v kratkem času je napravil zrelostni izpit. Nato je obiskoval teološka predavanja na dunajskem vseučilišču. Danes se je Sonntagu končno izpolnila njegova vroča želja: Odslej se ne bo bojeval več za širjenje Kristusovega nauka kot lajik, temveč kot duhovnik. Dr. Innitzer, dunajski nadškof in kardinal, bo v kratkem posvetil tudi drugega bogoslovca, ki ima že za seboj nad polovico življenja. To je Avgust Ritter Jauner von Schroffenegg. Jauner je star že 54 let Obiskoval je že dunajsko vseučilišče, nakar je kot enoletnik služil pri 11. dragonskem polku. Nato se je preselil na Angleško, kjer je postal bančni uradnik. Ko je bojna trobenta zapela, se je Jauner vrnil v Avstrijo in postal stotnik v dragonskem polku. Po zaključku svetovne vojne se je med hudo boleznijo odločil, da pojde za duhovnika. Študiral je bogoslovje v Innsbrucku in v Salzburgu ter končno dovršil dva semestra teologije na dunajskem vseučilišču. Se drug častnik je letos dovršil bogoslovne nauke na »Canisianumu« v Innsbrucku. To je dr. Erich Mellin, ki je star že 40 let. V Monakovem ga je posvetil 26. junija kardinal dr. ^aulhaber. Dr. Mellin je doma iz Rige in bo kot duhovnik delovail v Gdansku. Tudi letos so se po vsej Avstriji vršile ordinacije novomašnikov, kakor prejšnja leta, Okoli 100 bogoslovcev je prejelo mašniško posvečanje v stolnicah v Celovcu, Innsbrucku, Linzu, St Poltena, Salzburgu, na Dunaju itd. 6e upoštevamo število bogoslovcev, ki so dokončali nauke v jezuitskem kolegiju in v »Canisianumu« v Innsbrucku, bo letos v vsem posvečenih nad 100 bogoslovcev. Med njimi je nekaj prav izrazitih osebnosti. Tako bo n. pr. na Dunaju posvečen Pavel Sonntag, ki je star 60 let. Sonntag je sin revnih staršev iz Šlezije. Bil je najprej sedlar. Tri leta je služil pri konjenici, nato je šel v svet. Vrnil se je na Dunaj, kjer se je včlanil v katoliško organizacijo pomočnikov. Tu je prišel v stik s katoliškimi založbami sv. Norberta in sv. Jožefa. Na um mu je prišla misel, da bi ustanovil misijonsko založbo za Indijo. V resnici je leta 1909 izšla prva številka mi-I sijoneke revije »Liciit und Liebe« (Svetloba in Pivo so poznali že Egipčani ? - Argentinske pivovarne ne vedo za krizo Pivo je bilo znano že mnogo let pred Kristusom. Zgodovina starih Egipčanov pripoveduje, da je boginja Osiris naučila variti ljudi pijačo, ki je bila pečena in grenkobna. Herodot in Sieulus govorita o pivu kot običajni pijači v stari Grčiji in Egiptu. Rimska pisatelja Plinius in Columela pišeta o pivu, da so ga varili stari Rimljani, Galijci in Germani; toda pivo, oziroma ječmenovo vino, . starih vekov se je precej razlikovalo od današnjega. Sv. Izidor v V. veku našega štetja opisuje način pivovarjenja na britanskih otokih. Po njegovi izjavi so ječmen najprej namakali, dokler ni začel kliti, nato so ga posušili ter zmleli; končno so to moko raistopib v vodi in že so imeli osvežujočo pijačo. V Franciji so tudi varili pivo brez hmelja, ki se je v pivovarstvu udomačil šele tekom 9. stoletja. Šele v 16. stoletju pa se je hmelj splošno uveljavil v pivovarstvu. Pridavali pa so pivu v prejšnjih stoletjih še brinje; na Angleškem se še dandanes proizvaja pivo s primesjo brinja in zovejo ga »ginger beer« (brinjevo pivo). Tekom 18. stoletja se je pivovarsfcvo po celem svetu silno razvilo ter se razvija do današnjih dni. Vinopivski latinski narodi, ki so pred stolet- Nenjci očividno ne morejo pozabiti na kolonije. Po vsej državi so organizirali proslave obletnice, ko 60 nemški mornarji zasadili nemško zastavo v afriška tla. Na naši sliki kolonijalna predstava v Berlinu Ali jih je res zastrupil? V Louisvilleju je te dni umrl zdravnik, ki je pred smrtjo izpovedal čudno rež. Dejal je, da je imel kot zdravnik čudno navado. Vse deklice, ki so prišle k njemu nevarno bolne, je navadno umoril s strupom. Hotel jim je čimprej pomagati na drugi svet. Zdravnika so imeli ljudje zelo radi. . Zdelo se jim je neverjetno, kar je izpovedal na smrtni postelji. Kljub temu so oblastva odredila, naj se odkopljejo grobovi sedmih deklet, ki jih je zdravnik zdravil v zadnjem času in ki so umrla. Preiskava je ugotovila, da je samo ena umrla zastrupljena. Pri ostalih niso našli nikakega sledu strupa. Zato domnevajo, da ni bil zdravnik več pri zdravi pameti, ko je izjavil, da je umoril e strupom toliko deklet jem pivo komaj po imenu poznali, -vati blago na Japonskem. Podobno transakcijo hoče Grčija skleniti tudi z našo državo, po kateri bi Grčija plačala svoje dolgove našim izvoznikom s svojimi terjatvami Nemčiji, katere bi prevzeli naši izvozniki. Konkurz je razglašen o imovini Roztnanič Petra, trgovca z mešanim blagom v Gornji Radgoni (zaradi pravoinočne ustavitve poravnalnega postopanja), prvi zbor upnikov 9. julija, oglasiti se je do 4. avgusta, ugotovitveni narok 6. avgusla. Poravnalno postopanje jc uvedeno o imovini Pernuša Josipa, tesar, mojstra v Kranju, narok za sklepanje poravnave 3. avgusta, oglasiti se je do 28. julija, nudi 50%. papirnih vahit, ki so odločno prenizko ocenjene, nastaja nov pritisk na one proste zlate valute. Predpogoj za dvig cen je ugotovitev zunanje vrednosti posameznih valut in nova ocenitev zlatih zakladov. Tudi če se izvrši splošen povratek k zunanji stabilnosti valut bi stal svet pred izredno resnimi vprašanji valutnopolitičnega vodstva, kajti nova vrednotitev valut bi postavila osrednje emisijske banke pred naloge, o katerih nimamo nobenih pojmov. Ce pa se ne ukrene nič, potem je gotovo, da se gospodarski položaj sveta jioslabša. Nadalje se je svet Mednarodne trgovinske zbornice pečal z vprašanjem ureditve produkcije in tržišč. Občni zbori; Deln. trg. in rnd. družba Hartner v Murski Soboti 16. julija ob 14, »Zeleni majdan« in topilnica Toptisko, d. d. dne 24. julija ob U v Kranjski ind. družbi na Jesenicah, Tovarna dežnikov d. d. v Dolnji Lendavi 19. julija ob 11 (izredni občni zbor: sprememba pravil). Bilance sladkorne industrije. Velikobečkereška sladkorna tovarna s sedežem v Belgradu izkazuje za leto 1933. čistega dobička 11.26 (1932 13.9) milij. Tovarna izkazuje eno najugodnejših bilanc naše sladkorne industrije, žal postaja njena bilanca vedno manj pregledna. Leta 1932. so znašali dolžniki 38.15, upniki 27.4 milij., torej je bilo salda v korist debi-torjev 11.75 milj., 1.1933 pa se je ta saldo izpremenil v korist upnikov na 2.0 milj., kar pomeni, da je tovarni uspelo znižati dolžnike radi forsiranja gotovin. plačil, ali pa upnike, kar pomeni ravnotako razbremenitev. Nova je postavka: davčne rezerve v znesku 6 milij. Din. Borza Dne 4. julija. Denar V današnjem prometu so oslali nespremenjeni tečaji le pri Curihu, narasli so Berlin, London in Pariz, dočim so popustili tečaji Bruslja, New Yor-ka, Prage in Trsta. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 9.20, na zagrebški na 9.12. - Grški boni v Ljubljani zaklj. 30.25, v Zagrebu 30.24—30.94 (30.59). - Španska pezeta v Ljubljani zaklj. 6.55, v Zagrebu 6.35. - Angleški funt je v Zagrebu popustil na 252.25 zaklj. Ljubljana. Amsterdam 2310.40—2321.76, Berlin 1299.03—1309.83, Bruselj 795.24—799.18, London 171.86—173.46, Curih 1108.35—1113.85, New York 3377.72—3405.98, Pariz 224.49-225.61, Praga 141.34 do 142.20, Trst 291.57-293.97. Curih. Pariz 20.2525, London 15.55, New York 307, Bruselj 71.75, Milan 26.36, Madrid 41.95. Amsterdam 208.40, Berlin 117JO, Dunaj 72.98 (priv. 57.40), Stockholm 80.15, Kojaenhagen 69.50, Praga 12.75, Varšava 58.10, Atene 2.94, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tendenca je bila nekoliko slabejša, vendar se nazadovanje tečajev ni dosti poznalo. Promet je slab in je znašal na zagrebški borzi: 8% Blerovo posojilo 1000 dol. in 7% Blerovo posojilo 2000 dol. „ Ljubljana. 7% inv. pos. 71 den., agrarji 17 tft 37.50, vojna škoda 305—307, begi. obv. 54—54,50. 8% Bler. |x>s. 61—62, 7% Bler, pos. 55—56, ~l% poš. Drž. hip. banke 67—68, Kranj. ind. 250 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71 den., vojna škoda 306—307, od julija do decembra 306 den., 6% begi. obv. 54 den., 8% Bler. pos. 61 do 61.50 (61.50), 7% Bler. |>os. 55.75—56 (56), 7% pos. Drž. hip. banke 67 den. — Delnice: Priv. agrarna banka 212.50—214 (212, 212.50), Union 50 den., Trboveljska 90 bi. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71—71.50, agrarji 37—37.50, voj. škoda 305.50 306.50 (306.50, 305). 6% begi. obv. 54.30 -54.60 (54.50), 8% Bler. pos. 62—62.25 (62), 7% Bler. pos. 55.50—56 (55.50), 7% pos. Drž. hip. bartke 67.50-68 (67.25). — Delnice; Narodna banka 4030—4100, Priv. agr. banka 214—216. Žitni trg Danes so bile cene na žitnem trgu neizpre menjene, obeta pa se nam za pšenico čvrstejša tendenca. Danes smo slišali tudi že nekaj zasebnih cenitev količine letošnjega pridelka, ki se gibljejo okoli 21 milj. mel. stotov, dočim smo pred mesecem dni poročali o cenitvah okoli 19 milj. met. stotov. Izkazalo se je. da so bile vesli o suši pretirane in da je pridelek znašal v krajih, kjer so najsovedo-vali 4—6 mel. stotov na kat. oral, 7—8 stotov in so to najslabši pridelki. Drugače pa je pridelek dosegel 10—12 met. stotov in sporadično celo do 18 mel. stotov. Istočasno pa je tudi kvaliteta izredno dobra, a čemer smo že izčrpno poročali. Kot smo že omenili, se ceni letošnji pridelek na 21 milj. met. stotov, pri teh pa pride v novo kampanjo še okoli 1.5 milj. stotov starih zalog, tako da nam bo od novega pridelka preoslajalo za izvoz okoli jx>1 milijona, od starega pa 1.5, skupaj 2 milj. mel. stotov ali 20.000 vagonov. Zlasti ugodne so perspektive za izvoz v Nemčijo, kjer ne l>omo imeli dosti konkurentov. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet srednji. Živina Ljubljanski živinski sejem 4. julija. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav); 79 (37) volov, 26 (18) krav, 9 (5) telet, 2 velika prašiča, 228 (145) prašičkov za rejo ter 135 (14) konj. Sejem je bil razmeroma precej živ, toda kupčije niso bile znalne, zato so ludi cene oslale neizpreineiijene kot sledi v Din za I kg žive teže: voli I. 4.50—5. II. 4-4.50, III. 3—4, krave debele 2.50 3.50. klo-basarice 1.50-2.50, teleta 5—6, prašički za rejo 130—210 Din za komad. VSEMOGOČNI JE V SVOJI NEDOUMLJIVI PREVIDNOSTI DANES NENADOMA V SPLITU POKLICAL K SEBI SVOJEGA ZVESTEGA SLUŽABNIKA PREČ. GOSP. franca watzla GIMNAZIJSKEGA PROFESORJA IN KATEHETA NJEGOVI ZEMSKI OSTANKI BODO PREPELJANI V KRANJ, KJER SE BO VRŠIL POGREB V SOBOTO, DNE 7. JUNIJA OB 9 DOPOLDNE NA TUKAJŠNJE 2UPNO POKOPALIŠČE VSEM DUHOVNIM SOBRATOM, NJEGOVIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM PRIPOROČAM BLAGEGA POKOJNIKA V MOLITEV V KRANJU, DNE 4. JULIJA 1934 SKERBEC MATIJA, ŽUPNIK Naznanila Ljubljana 1 Pozor/ Vsi, ki imajo terjati od bivše dunajske poštno hranilnice denarne vloge, »e vabijo na sestanek, ki bo 8. t. m., to je v nedeljo, ob 15 v gostilni pri »Levu« na Gospoevotaki časti v Ljubljani. Drugi hraii Na izrednem občnem zboru Jugoslovanskega aka-lemskega društva v Kočevju dne 30. Junija jo blJ izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Sartori Marjan, stud. to.: podpredsednik: Batič Srečko, cand. tekat.; tajnik I.: Vetrovec Josip, cand. inr.; tajnik II.: Langof Du-»an, stud. iur.; blagajnik: Eker Burghard, cand lnr.; knjižničar in arhivar: Stolfa Veruša, cand. mod.; gospodar: Vovko Vladimir, stud. iur. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din I*—; ženi-tovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. II Cerkveni veslnih Celonoino češlenje v stolnlol se prične drovi ob devetih. Z molitvami iz male knjižice .Molitve v poče-ščenje sv. ran in dragocene Krvi našega Gospoda Jez. Kristusa« (dobi se v prodajalni H. Ničmaai)i se bo izpolnila ravno ena ura. Novodofili nočni častilci Izbero polj nbno nočno uro od 9 zvečer do zjutraj - Zvečer od 8—9 Je skupna molitvena ura. Moli se 12. ura: Za blagor domovine. Radio Programi Radio LjnW|onai Četrtek, 5. julija: 12.15 Slovenec. Srb, Hrvat zavedno brat ln brat (reproduo. koncert vojaških godb) 12.45 Poročila 13.00 Ca«, pesmi lz nnših krajev (repro-due. vokalni konc.) 18.00 Kresovanje v gor. planlnali (Josip Vamdot) 18.30 Badio orkester 19.00 Plošče po željah 19.30 Filozofsko predavanje (dr Veber) 20.00 Prenos iz Belgrada 22.00 Cas, poročila, lahka glasba. Petek S julija: 12.15 Florent Sohmid: Tragedija Salome 12.45 Poročila 13.00 Cas, šramel kvartet v re-produc. glasbi 18 00 Badio orkester 18.30 Izleti za nedeljo (Društvo .Krka«) 19.00 Badio orkester 19.30 O potrebi Bkavtizma (Pavel Kunavor) 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Cas, poročila, lahka glasba. Drugi programi t CETBTEK, 5. julija: Belgrad: 19.10 PloSče 19.30 Predavanje 20.00 Ork. kone. — Zagreb: 20.0P Belgrad — Dunaj: 17 10 Ploščo 19.55 Dunajska opereta — Budimpešta: 19.00 Viol. gl. 20.00 Operni ork. — Milan-Trst: 20.45 Hero in Leander, opereta, Mancinelli — Him: 20.45 Koncert del Saint Saonsa - Praga: 19.30 Viljem Teli, opera, Rossini - Varšava: 19.15 Vok. konc. 20.12 Sramel 21.12 Miehaiowski koncert — Vsa Nemčija: 20.15 Jobsiada, veseloigra. Kranjska gora Banovina popravlja po jesenski povodnji razdrto cesto na Vršič in dela nov most čez Pišenoo tik pod hotelom »Erika«, ki je že skoro dokončan. Most je lesen, temelji ob bregovih so betonirani, imenitno je veszan, precej zvišan, tata), da bo prehod in prevoz čezenj položnejši. Zopet so v prvi vrsti delali zraven domačini, tako, da brezposelnosti skoro več ne poznamo. Denar za »Planino Trenta« onkraj Julijskih Alp prej last posestnikov v Kranjski gori, Logu, Gozdu in Podkorenu, so zdaj po srečni določitvi edino pravičnega ključa razdelili med seboj tudi Podkorenci. Planino je kupil »Magistrat« alle ac-que* v Benetkah. Seveda ne bomo imeli več pla-HMe, a kaj nam koristi onkraj državne meje; le davke bi morali plačevati. Vsekakor je pa ta de-Hkr naravnost prav prišel, le žal, da pri marsikom davki, dolgovi in druge obveznosti še presegajo prejeto vsoto. Letina pri nas izborno kaže. Pač smo imeli zadnje čase nekoliko preveč dežja, a ne do škode. Žita so nekoliko redka, a toliko lepša. Krompir, koruza in drugo, vse je v najlepšem razvoju. Bog čuvaj nad nami s svojo dobrotljivo roko! Služb« zastopnika ali kaj stičnega, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št 7483. (a) Ekonom v vseh panogah kmetijstva izvežban, s 15 letno prakso — želi primerne službe. Cenjene ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Skrben«. (a) mm\ Dečka poštenih a revnih staršev, zdravega in vestnega ter lepega vedenja, sprejmem v steklarsko delavnico. -Po izučenju služba stalna. Vsa oskrba v hiši. Nastop takoj. . Ferd. Hlebš, trgovina stekla in porcelana, Kranj. (v) ilužbodobe Pletilje spretne, ter učenko — sprejmem za stalno. K. Soss, Mestni trg 18. (b) Izurjena pletilja se takoj sprejme. M. Ale-šovec, Cankarjevo nabr. št. 1-1. (b) Gospodično z dobrimi spričevali Sn z znanjem več jezikov -sprejmem k otrokom ev. kot varuško. Ponudbe pod »Zanesljiva« št. 7505 upr. »Slov.« Maribor, (b) Poizvedbe KAKOR KRONOMETER BO DELOVAL VAŠ ŽELODEC, ako jemljete za iztrebljenje prašek »Magna« purga Otroci malo, odrasli veliko žlico na vodi. Ako použijete prašek »Magna« na konici noža. pospešuje prebavo, odpravo zagatenja, zgago, vzpehavanje, bluvanje in zoprn dih ust. Zdravi; želodčni in črevesni katar, hemoroide in ture v želodcu. »Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din. (Reg. S. br. 4788/32) Aktovka z geometrijskimi skicami in načrti je bila izgubljena 2. t. m. blizu mosta čez Savo pri Sv. Jakobu. Najditelja prosim, da jo proti nagradi odda na županstvu občine Ihan. e tVVSHHdMHR H^ililflitil Otroški voziček daljnogled, otomano in šivalni stroj — kupim. Ponudbe pod »Gotovina« št. 7497 upravi »Slov,«. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, iuvelir, Ljubi ana VColfova ulica št. 3. Pouk Prikrojevalni tečaj za damska in moška oblačila se vrši od 16. VII. do 4. VIII. 1934 v priznani strokovni šoli Ta tečaj je priporočljiv tudi za privatno uporabo, ker se vrši točno po novo izdani knjigi »TOALETA« ki je v vseh knjigarnah in v šoli sami na razpolago. Prijave sprejema in daje pojasnila lastnik šole TEODOR KUNC Ljubljana, Sv. Petra 4/IL Denar 5000 Din posojila prosi upok. uradnik, posestnik itd. Vrne 6000 Din zaporednih mesečnih obrokih po 500 Din, začenši drugi mesec po prejetem posojilu. Jamstvo. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro 5000 št. 7246. (d) \tanovanja IŠČEJO: Mirna stranka treh odraslih oseb išče eno- ali dvosobno stanovanje s kabinetom v Iran čiškanski fari - za takoj ali pozneje. Plača do 500 Din. Dopise poslati na upravo »Slov.« pod »To čen plačnik« št 7485. (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje s kopalnico, pritiklinami ter uporabo vrta - oddam s i. avgustom. Apihova ulica 17, Bežigrad. (č) Trisobno stanovanje krasno, s kopalnico, in vsemi pritiklinami, se odda s 1. avgustom za 600 Din v Mostah. Nova hiša. Poizve se od 3 do 4 pop. Erjavčeva cesta 22. (č) Dvosobno stanovanje s pritiklinami oddam i Mostah za 440 Din. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 7521. (č) "Čudež! tega kurjega očesa • v |// ni vec! Saltrat Rodell, ta kisikova kopelj, omehča kurja očesa tako, da jih lahko odstranite s korenino vred. Za vedno so prenehale vse bolečine in nevarnosti. Saltrat Rodell izloča kisik ter ustvarja mlečno kopelj, ki odstranjuje kurja očesa, zdravi oddrgnjena mesta ter odpravlja otekline v toliki meri, da lahko nosite obuvalo manjše številke. Saltrat Rodell se prodaja po neznatnih cenah v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Štirisobno stanovanje v I. nadstropju, moderen komfort, vse pritikline, v bližini kavarne Evrope -istotam poslovni prostori v pritličju, 3 sobe z modernim komfortom — se odda za 1. avgust. Vprašanja pod »Zmerna cena« ev, naslov v upravi. Prazno sobo pripravno za pisarno — takoj odda uprava Oraž-novega doma, Wolfova ulica št. 12, dvorišče, (s) VTi IhHUul IŠČEJO: Trgovski lokal iščem v bližini Kongresnega trga za prihodnje četrtletje. — Ponudbe z opisom lokala in ceno v upravo »Slov.« pod št »444«-7441. (m) ODDAJO: Pekarno s hišo dobro vpeljano, radi od-1 potovanja takoj oddam v najem. Ponudbe na: J. Moškerc, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2-II. (n) Lokal s skladiščem kakor tudi stanovanje s sobo in kuhinjo oddam s 1. avgustom 1934. Koroška 21, Maribor. Vprašati v dopoldanskih urah: Slomškov trg 11-I., vrata št 5. (n) Posestva Oroben oglas v »Slovencu* oosestvo ti hitro proda; če ie ne t gotovim denarjem nal kupca ti s knjižico da. Proda se poslopje v Ljubljani, v bližini gl. kolodvora. Uporabno za razne svrhe. Moderno stanovanje, velika skladišča, kleti, delavnice, pisarna, obsežno dvorišče, zaokroženo. Plačilo 70 % hranilne vloge, ostalo po dogovoru. Ponudbe pod šifro »111« št. 7498 na upravo »Slovenca«. (p) Novo hišo poleg Ljubljane, prodam za 60 ali 70.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. »SI.« pod »Nekaj gotovine« št. 7492. (p) CfflffiESI ■hhmmmmi imimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii Ce avto svo/ stari proda/aš aT motorja bi znebil se rad. hri kupcev ti mnogo prižene Slovenčev rta/man/š' inserat IIIIISIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllll Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Telefon 2059 PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica šj. 5. 1 ■ * Motorni čoln prvovrsten, takoj prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7511. . (1) 2 postelji belo pleskani, rabljeni — naprodaj. Andlovic, Kolodvorska ulica 11. (1) Citajte in širite »Slovenca«! fiohl „0Hadeira" Vrboska (Dalmacija - na otoku Hvaru) Prekrasno kopališče - Popolnoma nov, udoben in moderen hotel • Leži na sami plaži, obdan z največjim borovim gozdom -Najlepša panorama na Jadranu - Divno, bistro morje - Zrak izredno čist, diši le po borovem gozdu in morju - Za zabavo: piano, radio, motorni čolni, jedrilice, gondole itd. -Dnevna parobrodarska zveza s Splitom -Kuhinja prvovrstna in obilna - Vina najboljša • Cene pensiona za začetek radi reklame IZREDNO NIZKE. Zahtevajte takoj prospekte. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino sa »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska Številka 3030. PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. IN 17. LETOM. To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živce in iz-boren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka. »Energin« se dobi v vseh lekarnah, pollitrska steklenica 35 Din. Reg. S. br. 4787/32 ALEKSANDROVO otok krk NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA HOTEL VILA LUCIJA TIK OB MORJU Penzion Din 55-65 — Prvovrstna postrežba — Zahtevajte prospekte « Ugodne pavšalne cene Nova uprava Boris M. Plcsniear (prej v Park-hotelu na Bledu) Simončič Maks: 11 »Ce bi hren ribal, bi se ne mogel bolj kisati kakor v tem vražjem dimu,« se huduje Mežnarič in si otira solze iz oči. »Jaz sem že scmaril žlobodro,« se hvali neko zavaljeno človeče, ko nese mimo mene posodo s kadečo se kavo. Tudi v najinem kotliču pričenja voda vreti. Vsujem konzervo in odmaknem posodo od ognja, da mi ne prekipi. Tedaj začutim, da me vleče nekdo za rokav. Ozrem se in vidim: Strgulc je. »Ti,« mi pravi, »pojdi v izbo in oglej si sodrgo, ki je v njej zbran«. Smrad je takšen, da mi je kar sapo jemalo!« »Pazi medtem na kavo,« mu pravim, »bom takoj nazaj!« Izba je natlačena ljudi: moških in žensk, odraslih in otrok. Zrak v njej je zadušljiv. Plamen-ček v majhni, zakajeni svetilki, kd je pritrjena na stropu, poskakuje, kot bi hotel vsak hip ugasniti. V drugem koncu izbe se drenjajo ljudje okoli nekoga aH nečesa in od tam prihaja tudi ono nerazločno šurnemje, katero sem slišal že ob prihodu. Molijo, če se ne motim. Mogoče kdo umiiTa, si mislim, ko vidim, kako se ljudje vedno sklanjajo nad iteto, meni nevidno stvar. Slkušam se pririniti malo bliže. Nekateri se mi umikajo, a le bolj neradi. Njihovi pogledi so temni in sovražni. Ko se vzpne m na prste, da pogledam čez one, ki še stoje pred mano, kaj je v kotu, zagledam na deskah, ki so položene čez dve leseni kozi, mrtvo neko žensiko. Vsaj tako morem presoditi po obleki, ki }o ima na sebi, kajti namesto glave ima samo kejx> krvavega, raabitega inesa, brez vBake jx>dobe. ZTaven te strašno zmaličene glave, v katere laseh se le-pdjo možgani, pomešani s strjeno krvjo, pa leži majhno, komaj dve leti staro otroče s srčkano, zla- tolaso glavico. Spi. Mimo in sladko spi kakor angelček in kaikor da je vse to okoli njega samo sen in ne resnica. Hitro odstopim. Ta prizor ind je tako čudno tuj, da me »preletava groznioa. Povprašam staro ženico, ki sedi ob zidu na nekakšni klopi, kaj vse to j>omeni. Ne moreva se sporazumeti. Govori nekakšno čudno mešanico poljščine in ruščine irn še to mešanico zaradi brezzobih čeljusti nerazločno. Vprašam zato nekega možakarja, ki mi j>ove, da je mrtva ženska, ki tam teži, gospodinja te hiše, otročiček pa njena hčerka. Danes smo hotela oditi v Przemysl, če ga še niso obkolili Rusi,« mi pripoveduje. »Tukaj nam ni več obstanka. Že nekaj časa sem se skoro vsak dan bijejo na teh gričih. Včeraj pa je prišel k nam neki general in ta nas je pustil sklicati (veste, naša vas leži onstran griča v dolini) in nam razdelil neke listine, izkaznice menda, da hi nas spustili v Przemysl. Še pred solnčnim vzhodom smo hoteli oditi. Upali smo, da pridemo tja neapaženo, ker so nam vsa pota dobro znana. Saj smo v mirnem Času skoro vsak teden vozila razno zelenjavo na trg v Przemysl. Mi iz vasi smo bili že vsi pripravljeni, samo na gospodinjo te hiše smo še čakali. Ko pa je le od nikoder n,i bilo, nas je zaskrbelo, da se ji je kaj pripetilo. In zato je stopil Cirikov, vidite ta starec ob peči, sem in jo našel takšno, kakor jo vidite zdaj, tam zadaj za hišo pri potoku. Vedrico za vodo malo v stran... Gotovo je hotela zgodaj zjutraj v naglici še kaj skuhati za malo, pa je od nekje pri lote 1 oster izstrelek in ji razmesaril glavo...« »Sicer,« doda po kratkem prermolku, »tako zgodaj navadno ne streljajo; pa se je to lahko zgodiilo že včeraj zvečer, ali pa...« Pogleda me nezaupno in zamahne z roko, kakor da se je premislil izreči svoje sumnie. Tudi jaz molčim nekaj časa, potem ga vprašam : »Mislite,« mu pravim in mu gledam naravnost v oči, »da je to naredil kdo od naših? — Namenoma? Tako mogoče radi... saj me raznimete?!« »Ce mislim?! odgovori po daljšem obotavljanju, »če mislim?! ponovi še enkrat in obraz se mu raztegne v zaničljive gube. — »Nič ne mislim! Vem! In tudi lahko govorim, 6aj mi nihče ničesar ne more. Sicer pa... sodeč po vašem obrazni, ste pošten človek.« »Veste,« nadaljuje svoje pripovedovanje in v njegovem glasu čutim pritajeno jezo, »včeraj eo bili tukaj huzarji. Samo kakšnih šest, sedem. Tudi ko so drugi vojaki že odšli, so se oni še vedno podili tod okoli. Vse mogoče in nemogoče stvari so hoteli imeti od nas. Ker jih nismo razumeli, so si jemali kar sami. Tudi proti večeru, ko smo odhajali, sem še videl enega, ki je vohal okoli hiše. Visoke postave in črnega obraza je bil kot cigan. Stopil sem nazaj in svetoval ranjki, naj gre raje z naimi v vas, kjer je bolj varno ko tu na samoti. A ni hotela... Zvečer so nekateri izmed naših slišali presunljive krike, pa si nihče ni upal iti pogledat kaj je. Saj veste, jx>noči, pa še v takšnih časih!« »S tem še nikakor ni dokazano, da jo je uibil. Kričanje je lahko prihajalo tudi od drugod. Prav mogoče je, da jo je ubila iver od granate, katero je slučajno naneslo vstran,« mu ugovarjam, čeprav sam ne verujem tem domnevam. »Se motite!« me zavrne z odločnim poudarkom, kakor bi se hotel zavarovati proti vsakemu ugovoru. »On jo je ubili Vedrica, ki je ležala zraven nje, je bila vsa okrvavljena in ob njenem spodnjem robu so se še držali kosci kože in šopi las. In potem... Pojdite z menoj I« Vzame svetilko s stene in stopi k mrliču. Z roko previdno odstrani lase, ki ji pokrivajo desno sence in vzklikne: »Poglejte!« ■ Na koščku bele, prosojne koze, ki je v razmesarjenem obrazu ostala vidna, zagledam razločen odtis podkvice, kakršno imajo vojaki pribito na petah svojih čevljev. »Ste zdaj prepričani?« me vpraša, ko je obesil svetilko nazaj na prejšnje mesto. »In najhuje je to,« povzame takoj spet besedo, »da je tudi njen mož v vojni in da jo je prav za prav ubil njegov tovariš, njegov brat. A Bog ga bo našel! Njemu se ne bo skril. Kajnovo znamenje nosi na čelu in to ga bo ugonobilo in hujša bo njegova smrt, kakor je bila smrt nesrečnice!« »Kaj, ali ni čudno tam notri?« me vpraša Strgulc, ko sedem kraj njega in mi ponudi kavo, ki jo je med tem prelil v skled ico. »Ne samo čudno, ampak tudi grozno,« mu od govorim in mu povem, kaj sem videl in slišal. »To je res grozno,« mi pritrdi, ko je po svoji navadi dolgo sam zase razmišljal o tem, kar je slišal. »Zmerom sem trdil, da je hudoben človek slabši od samega bognasvaruja! Ampak reci kar hočeš, čudno je to,« razpreda dalje svoje misli, »da nam je j>osamezen človek, kakor na primer Štrukelj ali pa ta ženska več kakor vsi tisti tisoči, ki jih puščamo za sabo.« »Mogoče zato, ker so ti posamezniki povsem nedolžni, med tem ko mi, četudi le prisiljeni, j mislijo na uboj dvigamo roke proti svojim bra tom,c mu zamišljeno odgovorim in v mojem sroi' je čudna razdvojenost. »Ali je kdo od vas slišal, da so šli naši to«' mimo?« vprašuje Mežnarič. »Šli so, šli!« pokima eden izmed onih dveh ki sta šla z njim na poizvedbo. »Ko si ti odšel po druge v dolino, sem vprašal neko staro baburo. ki je prišla iz hiše. Ta mi je povedala, da so se utaborili za onim gričem, ki leži pred nami.« %a »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc, Izdajatelj: Ivan Rakovea Urednik: Loiie Golo bik