V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, torek, 8. 5.1984 CENA 14 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 34 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 0 podražitvah bodo šele odločali V večini delovnih organizacij šele proučujejo predpise, ki so objavljeni v Uradnem listu. O predlogih za popravke cen se bodo šele dogovorili. Predvsem pa jih bodo uskladili v svojih združenjih. Povsod pa menijo, da je v zvezi z odmrznitvijo še vrsta nerešenih vprašanj, na katere mora gospodarstvo dobiti odgovor Pred odločanjem o podražitvah. Miro Krek direktor Iskre Široke Potrošnje iz Škofje Lokeje povedal, ni jasno, kako je s cenami za izlike, ki naj bi se podražili v dneh '■d 19. do 24. decembra* lani, ko je za-r-*la veljati zamrznitev. Ne vedo še, če lahko te cene sedaj uveljavijo ali ne. V projekciji cen je za izdelke Iskre Široke potrošnje predvidena podražitev med 13 in 20 odstotki, hkrati pa naj bi se surovine, ki jih potrebujejo v proizvodnji, podražile saj nooenemu »«. uspelo, da bipnsei ao Končnega . L/a. Tudi drugi prelet je bil v slabih vremenskih pogoji, le nedeljski je Od v normafnih. V tretjem tekmovalnem dnevu se je najbolj izkazal Kranjčan Ivo Šimenc, član ALG Lesce m član jugoslovanske reprezentance, kije bil najhitrejši na cilju. S prvim mestom je prevzel tudi vo-dilno mesto v skupni uvrstitvi, medtem ko je njegov klubski kolega Miha Thaler v tem seštevku na solidnem devetem mestu. Tekmovanje bo zaključeno 13. maja. (-dh) - Fotcr. F. Perdan »w_---■-■-■---. Učitelj naj bo? Še pred petimi, čestimi leti smo v na Jlke so potrebe po pedagoškem kadru, mladino smo usmerjali v peda-«ošk*> in andraeoške poklice, odpirali nove oddelke, načrtovali kadrov- za 35 do 50 odstotkov. Zato si od sedanjih ukrepov cenovne politike ne obetajo nič dobrega. Franc Grašič, direktor tržiškega Peka, je dejal, da bo odmrznitev cen za obutev začela veljati šele septembra, ko bo v prodaji jesensko-zimska obutev. Čevlji naj bi bili v povprečju za 20 odstotkov dražji. Spomladan-sko-poletno kolekcijo prodajajo po do sedaj veljavnih cenah. Hkrati pa ne glede na petmesečno zamrznitev plačujejo surovine približno za petino dražje. Tudi tekstilci ne računajo na velike podražitve. Direktor kranjskega Tekstilindusa Slavko Zalokar je povedal, da čakajo na dogovor v OKviru panoge, da pa v nobenem primeru ne morejo izdelkov podražiti toliko-, da bi povečevali zaloge in da bi njihovo blago obležalo na policah trgovin. Večino cen avtopnevmatike, transportnih trakov, klinastih jermenov in nekaterih drugih izdelkov kranjske Save bodo določali s samoupravnimi sporazumi med proizvajalci. Zato po mnenju direktorja Janeza Bohoriča lahko računajo na precejšen, skok cen, ki pa je seveda odvisen od splošno dovoljene višine. Ustrezno se bodo avtopnevmatike podražile tudi v prodaji. Cene pohištva naj bi se oblikovale prosto. Vendar je po besedah direktorja Alplesa Staneta Čadeža resnica drugačna. Predvideni so četrtletni popravki cen od 3 do 5 odstotkov, medtem ko se hkrati les kot osnovna surovina draži za 30, polizdelki pa še za več odstotkov. L. Bogataj Cenovni vozel še vedno zavozlan Gospodarstveniki menijo, da je sedanja odmrznitev cen prine-- sla novo, le na nekoliko višji ravni. Cenovna nesorazmerja niso odpravljena. Dohodek se bo še naprej prelival od predelovalne industrije k proizvajalcem surovin. Nekatere panoge bodo zaradi prenizkih cen izdelkov še vedno izdelovale izgubo, nekaterih izdelkov še vedno ne bo v trgovinah, ker jih bodo proizvajalci izvažali, da ne bi zabredli v rdeče številke. Najtežji problem, na katerega slovenska industrija opozarja že nekaj let, je nesorazmerje med rastjo cen surovin in polizdelkov in rastjo cen končnih izdelkov. Po prvih podatkih iz letošnje projekcije cen, ki je bila sprejeta z odmrznitvijo, lahko slovenska predelovalna industrija računa na 10 do 20-odstotno podražitev izdelkov, medtem ko so surovine in polizdelki že sedaj za tretjino do polovico dražji kot pred letom. Če bi ostala razmerja enaka, bi slovensko gospodarstvo letos izgubilo dva odstotka dohodka. Ker pa je v projekciji predvidena približno enkrat večja rast cen surovin kot cen izdelkov, se bo odlivanje dohodka nadaljevalo in večalo. Reševanje cenovnih nesorazmerij pa je šele na začetku. Nekatere republike so sicer že pripravile svoje zamisli, vendar te še niso dodelane. Zavzemajo se namreč za grobo izenačevanje cen izdelkov, ne glede na kvaliteto. Tako je na primer v srbskem predlogu tudi težnja, naj bi ceno televizijskega sprejemnika^ določali le po širini ekrana, ne pa tudi po drugih lastnostih. Podobno je predvideno izenačevanje cen tudi pri drugih izdelkih. Ker ima vsaka republika svoje poglede na odpravljanje cenovnih nesorazmerij, je upanje, da bi jih letos vsaj omilili, zelo majhno. Za nekatere izdelke je predvidena tako nizka podražitev, da bi jih proizvajalci morali prodajati globoko pod pro^.vodno ceno. To velja zlasti za izdelke bele tehnike. Da bi jih k prodaji vendarle prisilili, zvezna vlada predvideva interventni uvoz. Pri tem je zanimivo, da se ji zdi potreben le uvoz blaga za široko potrošnjo, čeprav hi bil veliko bolj dobrodošel uvoz cenejših surovin. Tako ponujajo na Češkem pločevino, ki je polovico cenejša od jugoslovanske. Ce bi jo uvozili, bi bili tudi izdelki bele tehnike cenejši. Hkrati obstaja bojazen, da bo predvidena 30-odstotna rast cen letos presežena. V do sedaj znanih dokumentih ni še prav nič povedano, na kakšen način bodo zagotavljali rast cen le do dovoljene višine. Znaten del cen, zlasti surovi7\skih in cen nafte in njenih derivatov, je namreč še vedno skrit. L. Bogataj . Nova samoupravna organiziranost čestimi leti smo v naši republiki govorili, kako ve-a iedago Soške in andragoške P°k'j^-'anja. v sedanji situaciji se je zaradi &nmS\\z&TPrM\n^n7^oaroiiu vzgoje in izobraževanja zao-Sfirt&nEfa/vsiabiih osebnih dohodkih pedagoških delavcev ■n slabem materialnem položaju šol nasploh, pac pa tud, v pravcat, oseki Dotreb po novih pedagoških delavcih. ^Gorenjskem se je v zadnjem času lahko na novo zaposlilo oko-«CdGagoških.delavcev-vsako ^^^^^^Z %Xje]o^eP65. To pleni, da ve* kot 80 študentov z Gorenjske S'ne bodo^dobrOela! se terim razrednim učite- , predmetnim učiteljem je; na gorenjskih osnovnih nobenega profesorja angleščine, diplomiranega biologa profesorja' slovenščine in profesorja telesne vzgoje. Morda se najslabše obeta razredni™ „r-iteliem: 29 jih letos zaključuje šolanje, osnovne šole pa jih r V petek prispe štafeta mladosti Štafeto mladosti, ki je obkrožila že pretežni del Jugoslavije, bo v petek gostila tudi Gorenjska. Mladina in občani ji bodo v vseh petih občinah priredili slovesen sprejem. Prvi jo bodo letos sprejeli Škofjeločani, nato pa bo štafeta potovala na Jesenice, skozi radovljiško občino v Tržič in od tod v Kranj. Kranjski mladinci jo bodo ob sedmih zvečer izročili kamniškim, kjer bo štafetna palica tudi prenočevala. Kranj — V Cestnem podjetju v Kranju je bil v torek, 24. aprila, referendum, na katerem se je del delavcev celotnega kolektiva odločal, da se organizira v temeljno organizacijo združenega dela Gradnje, del delavcev pa v temeljno organizacijo združenega dela Vzdrževanje in varstvo cest. Na referendumu, ki pred tem že dvakrat ni uspel, so se delavci tokrat odločili, da se v skladu z zakonom oziroma družbenim dogovorom organizirajo v dve temeljni organizaciji. Za organiziranost in ustanovitev tozda Gradnje je na referendumu glasovalo 75,3 odstotka delavcev, za tozd Vzdrževanje in varstvo cest pa 89,5 odstotka delavcev. Na podlagi referenduma se bodo delavci celotnega kolektiva najkasneje do konca junija letos še enkrat odločali tudi o samoupravnih aktih. Pred referendumom o novi organiziranosti so samoupravni organi v Cestnem podjetju razpravljali tudi o vzrokih za prejšnja neuspela referenduma. Ocenili so, da so bili kljub skibnim pripravam delavci premalo seznanjeni z bodočo organizacijo. Bojazen pred novo organizacijo so vzbujali zaostreni gospodarski pogoji, v katerih se je še posebej znašlo celotno cestno gospodarstvo. Znano je, da naj bi v prihodnje tozd Gradnje posloval na podlagi tržnih zakonitosti, tozd Vzdrževanje in varstvo cest pa po načelih svobodne menjave dela. Prejšnja referenduma nista uspela tudi zaradi ne ravno najboljših medsebojnih odnosov. Delavci Cestnega podjetja v Kranju so bili zadnji, ki so se med Cestnimi podjetji v Sloveniji zdaj odločili za takšno organiziranost. A. Žalar zrednim učiteljem: 29 jih letos ; Potrebujejo le 13. To pomeni, da za ostale, sem je treba prišteti se 3 ne- ]UCUJ( jstale trenutno ne bo dela. Uposlene, na osnovnih šolah strani pa izobraževalne organizacije — predvsem osno-kar 10 glasbenikov in H učiteljev tehničnih vzgoje, zaključuje noben študent. Seveda to še ne; Po drugi ^ae šole — iščejo vendar teh smeri letos ne ■ Ženi da v šolah ne bo glasbenega pouka in tehnične vzgoje, saj se Sopr^v gotovo na razpise sol prijavilo vec kandidatov od drugod Pri tem na se Dostavlja vprašanje, kakšna je bila štipendijska politika. NaivPfi^ razlike med potrebami po pedagoškem kadru in prilivom iz litns kažejo v radovljiški obči m. kjer lahko ponudijo delo le še--t;rn od 34 zaključujoč,h ter v škof,elo.sk. občim, kjer ne bo dela za 27 n.h pedagoških delavcev. Le malo boljše je v kranjski občini, saj tokrat Sebo dela za 12 zakljućujocih. sem pa je treba priset. se 13 Pedagoških delavcev, ki se iseejo zaposlitev. I - torej da bo jeseni vec kot sto pedagoških delavcev med iskalH -^Doslitve. Pričakovat, je sicer, da se bo skušal kader, ki se je Kr" fi ?a pedagoški poklic, zaposliti na kakšnem drugem negospo ferslfpm oodročju in tudi v gospodarstvu. Kljub temu pa ostaja očitno, da se ie Dodročje vzgoje in izobraževanja zaprlo za zaposlovanje. To dobro občutijo tudi mladi, ki ob vpisu - vsaj na Gorenjskem je tako -niso zapolnili vsega šolskega prostora, ki je na voljo bodočim peda- 8°gom- L. M J Naši vodijo že z velikim naskokom KKANJ — V soboto se je z etapo Ljubljana —Celje pričela letošnja^že osemnajsta tradicionalna mednarodna kolesarska dirka AIpe-Adria. Za najboljšega posameznika in ekipo se bori nad sto kolesarjev iz desetih držav, med katerimi je tudi pet popolnih olimpijskih reprezentanc. Naši kolesarji so že na prvi, nad 132 kilometrov dolgi progi od Ljubljane do Celja dokazali, da so trenutno med najboljšimi v Kvropi in da zadnji mednarodni uspehi po Italiji niso zgolj slučaj. Tudi druga etapa od Celja do Bo rovelj je bila v znamenju naših kolesarjev, čeprav je zmagal Poljak Sko-rowek, vendar sta oba naša vodilna po prvi etapi — Primož Čerin (Rog) in Bojan Ropret (Sava) — održala vodilni mesti, Jugoslavija ima pred zasledovalci v skupni uvrstitvi že več kot štiri minute prednosti pred reprezentanco NDR. Včeraj je kolesarska karavana AIpe-Adria vozila četrto etapo od'Borovelj do italijanskega Humina. -dh Krompir je že v zemlji — Gorenjski kmetje so izkoristili ugodno vreme ob koncu aprila in v prvih dneh maja ter posadili krompir. S samoupravnim sporazumom — predstavniki zadrug so ga podpisali 25. aprila — so sprejeli obveznost, da bodo oddali 18.140 ton tržnih presežkov, od tega Gorenjska kmetijska zadruga 13.500 ton. škofjeloška zadruga -3800. radovljiška temeljna organizacija kooperantov 400. blejska zadruga 170, Sora Ziri 120 in Gozdarsko kmetijska zadruga Bohinj 50 toii. V Gorenjski kmetijski zadrugi, ki je od vseh prevzela največje breme, so doslej sklenili s kmeti pogodbe za 11.600 ton. (z) — Foto: F. Perdan J 9. sejem malega gospodarstva • kranj, 11.-17 5.84 INDUSTRIJSKA KOOPERACIJA INOVACIJE IZVOZ IN UVOZNA SUBSTITUCIJA IN POSEBNI PROGRAMI Delovne organizacije predstavljajo izdelke, za katere iščejo kooperante v zasebnem sektorju poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj •••••••••• •••••• ::: ::: ::: ••••••• ::::::*•» *3 ••• Z1Z ••• ••••••• ::: :s5 h: *n::n G LA8 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 8. MAJA 1984 Delo SIS za varstvo pred požarom občine Jesenice Gasilstvo ima dolgoletno tradicijo Jesenice — Delo interesnih skupnosti za varstvo pred požarom je. stalno usmerjeno v uresničevanje več ciljev. Ob skrbi za podružbljanje požarnega varstva in napredek požarnovarnostne kulture prebivalstva so njihove glavne naloge posodabljanje opreme in povečevanje gibljivosti gasilskih enot, strokovno usposabljanje gasilcev in povečevanje operativnega članstva, vzgoja mladine in še posebno širjenje požarne preventive, ki je eno od osnovnih orožij v borbi proti požarom. »Tem ciljem,« pripoveduje predsednik skupščine SIS za varstvo pred požarom občine Jesenice Jože Gregori, »sledimo tudi v naši občini. Po samoupravni reorganizaciji skupnosti pred dvema letoma smo delo razdelili petim odborom, med katerimi opravljata najpomembnejše naloge odbor za družbenoekonomske odnose in koordinacijo ter odbor za tehnična vprašanja in preventivno dejavnost. Delo vseh odborov usmerja in usklajuje predsedstvo; žal so odbori zaenkrat vse preveč le uresničevale! njegovih pobud, vse premalo pa nosilci samostojne dejavnosti. Skupščina borčevske organizacije Radovljica — Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Radovljica je nedavno ocenilo marca in aprila izvedene skupščine vseh 20 krajevnih organizacij. Člani predsedstva, ki so se udeleževali skupščin, so bili enotnega mnenja, da je bila tudi tokrat udeležba povsod dobra, razprave so bile tvorne in kritične. Borci so še vedno aktivni v življenju svojih sredin, predvsem v krajevni samoupravi, v delegacijah in društvih. Zavzeto so presojali današnje družbenopolitične razmere, posebno negativne pojave, ki ovirajo naš gospodarski razvoj. Ostro so obsojali nepravilnosti v kadrovski politiki, v neupravičenih naložbah, zanemarjanju skrbi za mladi rod, izkrivljanje naše preteklosti in blatenja največjih izročil NOB. Povsod so se odločno zoperstavili spremembi himne, grobim posegom v prostor in zajezitvi Save, nespoštovanju odlokov itd. Opozorili so, da je treba napraviti red na pokopališčih, pri obešanju zastav in organiziranju svečanosti in drugih proslav. Poudarili so potrebo zbiranja gradiva iz NOB in vključevanje mladine v te akcije. Seveda bodo končno oceno dali delegati na skupščini občinske organizacije ZZB NOV: Predsedstvo je že pripravilo obsežno gradivo, skupščina bo 15. maja v hotelu Grajski dvor V Radovljici. Razen poročila o delu v adnjih dveh letih bodo sprejeli programske usmeritve in izvolili oziroma potrdili kandidaturo članov občinskega odbora in predsedstva o katerih so že spregovorili na skupščinah krajevnih organizacij. JR Delovanje skupščine lahko upravičeno ocenimo za dobro, saj so delegati v njej povečini aktivni in zelo zainteresirani za reševanje vseh pomembnih vprašanj. Ta posebnost izvira iz dolgoletne tradicije, ki jo ima gasilstvo v naši občini. Da je to področje dokaj razvito, pa se lahko zahvalimo vsestranski podpori okolja. Tako, na primer, financiranje gasilstva urejamo s sporazumom med našo skupnostjo in Železarno, ki ima poklicno gasilsko-reševalno službo. Nekatere skupne naloge uresničujemo tudi v sodelovanju z občinskim štabom za civilno zaščito in drugimi interesnimi skupnostmi.« Kljub dobro urejenemu financiranju zbrana sredstva zadoščajo le za izpolnjevanje programov osnovne dejavnosti. Zaradi ukrepov za gospodarsko ustalitev je močno omejeno načrtovanje vseh večjih naložb, od izgradnje gasilskih domov in požarnih bazenov do večjih vzdrževalnih del. Prav na tem področju v skupnosti zaostajajo za načrti, razen tega pa so zaradi inflacijskih vplivov že lani morali prevrednotiti finančni načrt in tej spremembi prilagoditi program dela. Velik del operativnih gasilskih nalog opravlja poklicna gasilsko-reše-valna služba v jeseniški Železarni. Njeni člani so lani sodelovali v gašenju 130 požarov, katerih škodo so ocenili na blizu 2,9 milijona dinarjev. Razen tega so pravočasno odkrili in pogasili 97 začetnih požarov, opravili 526 reševanj, sodelovali pri reševanju v 15 prometnih nesrečah, imeli pa so tudi 282 raznih varnostnih spremstev in 148 črpanj vode. Prostovoljne gasilske enote — v občini je 13 teritorialnih društev in industrijski društvi v jeseniški Železarni ter mojstranškem Lipu — so sodelovale prj gašenju 58 požarov. V primerjavi z 61 slovenskimi občinami so tako na Jesenicah po številu požarov na 8. mestu in po visim polarne škode na 36. mestu. »Poleg operative,« dodaja Jože Gregori, »je glavna skrb gasilskih organizacij namenjena preventivni dejavnosti. S številnimi v nestnimi pregledi ugotavljajo upoi * ga- silske opreme in spoštovanje odpisov, v strokovno vzgojo zajemajo poleg članstva širši krog občanov, razen stalnega urjenja na vajah je razvita tekmovalna dejavnost, posebno pozornost pa posvečajo vključevanju mladine in žensk v gasilske vrste. Za primer naj navedem, da v skoraj vseh šolah delujejo društva mladi gasilec, na občinskih tekmovanjih pa je lani sodelovalo od skupno 1263 gasilcev kar 180 žensk. Naša skupnost vzorno sodeluje z občinsko gasilsko zvezo in drugimi nosilci požarnega varstva v občini. Lani smo se skupaj z občinskim štabom za civilno zaščito dogovorili za nakup gasilske cisterne za GD Za-breznica, ker so v krajevni skupnosti Žirovnica trenutno slabo preskrbljeni s požarno vodo.« Dokončna zagotovitev sredstev za nakup tega vozila in specialnega vozila za poklicno gasilsko enoto na Jesenicah bo ena glavnih letošnjih skrbi skupnosti. Razen tega si bodo v njej prizadevali za nakup motorne brizgalne in drobne tehnične opreme. Pri vzdrževanju gasilskih domov bo še naprej največ prispevalo članstvo s prostovoljnim delom. Za nadaljnji razvoj gasilstva bo velikega pomena izdelava ocene požarne ogroženosti, ki bo končana predvidoma do konca leta. Že sedaj načrtujejo ustanovitev novih gasilskih enot v Radovni in Javorniškem rovtu ter na Kočni. Obenem razmišljajo, da bi delo skupnosti olajšali in izboljšali z ustanovitvijo skupnih služb za samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje na Jesenicah. S. Saje Vse več kadrovskih štipendij V kranjski občini je za prihodnje šolsko leto razpisanih več kadrovskih štipendij — Gorenjske občine sicer izpolnjujejo priporočilo o štirih štipendistih na sto zaposlenih, za povprečjem pa se skrivajo tudi delovne organizacije s sila skromnim številom štipendistov Kranj — Preteklo šolsko leto je bilo glede razpisanih kadrovskih štipendij izjema, saj se je število le-teh v primerjavi z letom prej znižalo kar za okoli 15 odstotkov. Vendar je znižanje števila razpisanih kadrovskih štipendij od 876 v šolskem letu 1982/83 na 753 v tem šolskem letu očitno le prehoden pojav, značilen ne le. za kranjsko občino, pač pa za vse gorenjske občine. Že za naslednje šolsko leto je kadrovskih štipen dij spet na voljo dosti več, v kranjski občini kar za 27 odstotkov. Več štipendij so razpisale tudi delovne organizacije v ostalih gorenjskih občinah in sicer namesto letošnjih 2000 kar 2500. Teden Rdečega križa V tednu Rdečega križa — od 8. do 15. maja — ta humanitarna organizacija ne zbira le sredstev, potrebnih za svoje delovanje, pač pa v najrazličnejših oblikah manifestira svoje poslanstvo Čeprav dejavnosti Rdečega križa enakomerno potekajo skozi vse leto, so tej humanitarni organizaciji še posebej namenjeni dnevi od 8. do 15. maja. Takrat na šolah in v krajevnih organizacijah RK pripravijo najrazličnejše manifestacije od sprejema mladih članov v organizacijo do proslav ob 40-letnici obnovitve delovanja RK s podeljevanjem priznanj najzaslužnejšim aktivistom v RK in krvodajalcem. V kranjski občini poleg ze ustaljenih dejavnosti v tednu Rdečega križa poteka tudi več drugih, ki so se jih lotili že zgodaj spomladi, zaključili pa naj bi jih konec maja. Tako že od marca potekajo večinoma po osnovnih šolah zdravstvena prosvetna predavanja, doslej jih je bilo že čez 30. Mladino so očitno pritegnile teme, ki jih je ponudil Rdeči križ: osebna higiena, preprečevanje nesreč in prva pomoč, alkoholizem, narkomanija, kajenje. Takšna predavanja so bolj zanimiva za šolarje in mladino, medtem ko se jih v krajevnih organizacij ih RK odrasli skorajda ne udeležujejo več. Od febi i uja tudi teče tekmovanje mladih l i tov RK v organiziranju pomoči fji rejšim in invalidom. Ob pomoči mentorjev so se v to republiško ak< «i vključili mladi iz osnov- nih sol Simona Jcnka^ Lucijana Seljaka in Franceta Prešerna.' Tekmovanje, ki se bo zaključilo konec maja, bo prav gotovo dalo nove praktične izkušnje za vključevanje mladih v sosedsko pomoč in nego na domu, to pa je dejavnost, ki bi jo v Kranju radi bolj razvili. Zato je z majem občinska organizacija Rdečega križa prevzela organizacijo nege na domu, denar za to dejavnost pa bosta prispevali skupnost socialnega skrbstva in zdravstvena skupnost Prav sedaj tečejo tudi zadnje priprave na občinsko tekmovanje ekip civilne zaščite, ki ga Rdeči križ organizira skupaj s sekretariatom za ljudsko obrambo. Tekmovanje bo 19. maja na Golniku. V maju organizira Rdeči križ še neko pomembno akcijo in sicer zbiranje obtočil, posteljnine in obutve. Zbiranje tega blaga bo v četrtek, 24. maja, od 17. do 19. ure. Zaradi vse slabšega standarda je po rabljenih oblačilih vedno več povpraševanja. Pri občinski organizaciji RK Kranj se je od lanskega maja do letos ogla silo kar 400 občanov, ki so> potrebe vali takšno pomoč. Največ povpraševanja je po otroških oblačilih in obutvi, tako da v skladišču občinske br-ganizacije RK Kranj že dva meseca nimaje več otroških oblačil j ^ Še vedno je največ razpisanih štipendij namenjenih šolanju na srednji stopnji: v kranjski občini je delež teh štipendij za naslednje šolsko leto dobrih 70 odstotkov, kar je manj kot letos, vendar pa je zmanjšanje deleža te vrste štipendij šlo predvsem na račun povečanja štipendij za študij na višjih in visokih šolah. Tako je v prihodnjem šolskem letu višjim in visokim šolam namenjeno več kot 21 odstotkov vseh \\. ;pi -.anih štipendij. Seveda pa laz.pis še ne pomeni, da bo tolikšno število štipendij tudi podeljenih in da bo tak delež med stopnjami izobrazbe, za katere so štipendije razpisane, tudi ostal. Za to šolsko leto je namreč za Gorenjsko značilno, da je ostala nepo-deljena kar četrtina razpisanih kadrovskih štipendij. Za kranjsko občino je bil razpis uspešnejši, saj ni bilo podeljenih le dobrih 15 odstotkov razpisanih štipendij. Tako kot že na prejšnje razpise tudi v tem šolskem letu ni bilo dovolj zanimanja za poklice, kot so gumar, ključavničar, tekstilni konfekcionar, tekstilni teh nik, nepodeljene so ostale tudi štipendije za dipl. strojne inženirje ipd. Tako je v kranjski občini ostalo na tretji in četrti stopnji izobraževanja nepodeljenih kar 95 štipendij, ostalih 25 pa na višjih stopnjah. Ne glede na nepodeljene kadrov ske štipendije pa v kranjski občini presegajo število štirih Štipendistov na sto zaposlenih. Tudi v ostalih gorenjskih občinah je seštevek novih štipendij k že podeljenim v prejšnjih letih ugoden, saj se povsod repu bi i škemu priporočilu glede politiki- ka drovskega štipendiranja približuje oziroma delež štipendistov na število zaposlenih šc presegajo. Vendar pa se za povprečjem štipendistov na zaposlene v občinskem merilu skrivajo nekatere delovne organizacije, ki premalo ali sploh ne skrbe /a kader. V nekaterih delovnih organizacijah imajo na primer dobrih 20 odstotkov štipendistov, tak primer je Gorenjska kmetijska zadruga, od povprečja pa močno odstopajo v Iskri Telema tiki, Jelovici. Ikosu, drugje pa spet ostajajo komaj pri bornem . dstotku. Precejšnje razlike med delovnimi organizacijami glede skrb, za kadre kažejo, da nekateri /ar- s poskušajo uresničiti svoje kadrovske plane, drugi pa iščejo kader brez načrtov in brez finančnega vlaganja. L M. NAŠ SOGOVORNIK Mladina ne more več biti ob strani Radovljica — Če se mladinci ponekod, zlasti v združenem delu, pritožujejo, da so ostalim družbenopolitičnim organizacijam le servis za vsakovrstne usluge, potem za radovljiško mladino lahko trdimo ravno nasprotno. Zadnje leto se mladi oglašajo na skupščini, v družbenopolitičnem zboru, v tovarnah, šolah s tehtnimi pripombami, ki jih* morajo »odrasli« poslušati in upoštevati. Radovljiško mladino je slišati tam, kjer mladi žive in delajo, medtem ko vse manj brezplodno sestan-kujejo. Sestavili so program, po katerem naj bi se odvijale dejavnosti v osnovnih mladinskih organizacijah, saj mladi vedo, kaj jih najbolj teži. »Brez dvoma so to družbenoekonomski problemi,« pravi Rafko Podlogar, predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci ZSMS Radovljica. »Zato smo temu področju radovljiški mladinci posvetili največ časa in energije. Veliko smo razpravljali o zaposlovanju, saj je ta problematika v naši občini najtrša. V primerjavi z ostalo Gorenjsko imamo največ brezposelnih.« Lani ste pripravili problemsko konferenco o nezaposlenosti. Kako daleč ste v letu dni prišli od besed k dejanjem? »Ne prav daleč, saj se ta prizadevanja lahko pokažejo šele v daljšem času. Predvsem je treba štipendiranje uskladiti s potrebami združenega dela, na kar smo tudi opozorili. Seveda pa je za vsakega nezaposlenega najvažneje, da dobi delo. Lani smo razpravljali tudi o tem ali naj v Radovljici še ostane ekonomska srednja šola, ki 'proizvaja' odvečne kadre in občino veliko stane. Nasprotniki te šole trdijo, da je šola nepotrebna, ker se dijaki lahko prešolajo v Kranj ali Ljubljano. Seveda bi se z ukinitvijo šole povečali prevozni stroški dijakov. Po tej logiki naj bi opustili tudi gostinsko šolo, saj je med brezposelnimi tudi veliko gostincev. To je za turistično občino prava katastrofa. Mislim, da je veliko mladih gostincev na cesti zato, ker delovna mesta v gostitv stvu zasedajo ljudje z neustrezno kvalifikacijo. Seveda pa je zaslužek tako slab, da mladi gostinci niso motivirani za delo v svoji stroki inre-je čakajo na boljše plačano delo.« Kaj ste storili proti nezaposlenosti? »Skupaj z jeseniško mladino smo sklenili ustanoviti nekakšen mladinski servis, ki bi dajal delo študentom in nezaposlenim. Poiskal: bi možnosti zaslužka za sedanja nadurna ali pogodbena dela.« Ste ostali le pri reševanju nezaposlenosti? »Nismo, kajti mladi imamo obilo problemov, ki jih je treba rešiti Stanovanja, na primer, do katerih mladi ljudje težko pridemo.« Tudi Rafko, ki je pek v leškem Žitu, stanuje v samskem domu. »V nekaterih delovnih organizacijah, kjer so mladi aktivnejši, smo vplivali na s membo pravilnikov za dodeljevanje stanovanj. Delovna doba naj ne h-bila več tako važna, samoudeležbo pa bi lahko plačevali v obrokih V -! se da dogovoriti, če se mladi ogrejejo. Če pa čakajo, da bo kdo nan- »ste njih odpravil probleme, se stvari nikamor ne premaknejo. tovarniška srečanja, skrbeli £• veščenost, nadaljevali z akcijo rfftip Naša obramba v vsako družino.p* dobivali novo naročnike za tedai Naš tovariš TV-15. razpisali na*** sem osnovnim šolam za najbofc* ob dnevu JIA pripravili pal* z.anski tabor heroj Tonček, pohod* poteh heroja Kebeta. tradicional* i -kmovanje Smuk karavansldMi rirjev ter druga tekmovanja m prireditve. . . x » . Potrdili so finančno poročno - p« trdili finančni načrt za letešTvo predvideva 11-odstotno rast sred ,v Seznanili so se se s varnostno oceno Jugoslaw-, predsednika občinske konfere« /PAS Hadovljica so ponovno u-v : ,u Zupana, za podpredsednic iana Jeraia in Z9 sekretarja JaM* za Varla. Cjn| Ro I v spi ki stt Petra Mi Razmišljajo o prispevku za ceste V radovljiški občini imajo kopico cestnih problemov, od vzdrževanja do novogradenj — Za novogradnje bi potrebovali 708 milijonov dinarjev in za posodobitve cest 332 milijonov dinarjev — Razmišljajo tudi o prispevku za ceste, s katerim bi nekaj sredstev združili v občinski skupnosti za ceste. ipnbv dinarjev. Sedaj računajo, da bo denarja dovolj le za 85-odstotno liro- Radovljica — Letos je tudi v rado-iški občini financiran je vzdrževati posodabljanja in novih gradenj regionalnih in lokalnih cest steklo preko lani osnovane občinske skup nosti za ceste. Nova cestna skupnost P se ubada s hudimi denarnimi te-iavami, saj je denarja za ceste v Sloveniji vse manj. V načrt so zapisali, da se bo iz pri-:-vka od prodanega goriva in pri-' orne za domača vozila nateklo za drževanje regionalnih cest 41 mili- uresničitev po veljavnih normativih sestavljenega načrta vzdrževanja regionalnih cest. Še slabše bo za lokalne ceste, saj bo denarja dovolj le za 80-odstotno uresničitev načrta vzdrževanja. Za vzdrževanje in gradnje lokalnih cest je namenjen denar, ki se je poprej zbiral pri komunalni skupnosti in v načrt so zapisali, da bo vzdrževanju lokalnih cest namenjenih slabih 17 milijonov dinarjev Industrijska proizvodnja brez zastojev Visoka rast proizvodnje je značilna za nekatere delovne organizacije kot so Iskra Kibernetika, Sava in Tekstilindus, medtem ko druge ostajajo na lanski ravni ali jo le malo presegajo Kranj — Porast izvoza na konver- proizvodnje imajo na začetku leta Odao področje, ki je bil za kranjsko tudi v Tekstilindusu kljub sicer ne-spodarstvo ' značilen v preteklem i, se nadaljuje tudi v prvih mese--tega leta. Podatki za tri mesece »žejo da se je izvoz povečal za 11,o *stotka. pokritje uvoza z izvozom pa je za isto obdobje doseglo 87 od- Čeprav še ni dokončnih podatkov gibanju industrijske proizvodnje, po podatkih iz največjih kranj-L delovnih organizacij kaze, a a ojev v proizvodnji ni. Celo nasprotno - surovin in repromater.ala »dovolj, tako da. na primer, v lskn fcbernetiki beležijo v prvih treh mečih za 10 odstotkov večjo rast iiv Oljske proizvodnje. Ne dosi. anjša rastje značilna za to obdob-•tudi v kranjski Savi. za kateio so leta stopnje rasti indu-V prvih zadnja jske proizvodnje nižje, h mesecih letos pa je n totna. Skoraj enako povečevanje Gradnja zaklonišč Radovljica - V radovljiški občim - izgradnjo zaklonišč doslej |*braJi devet milijonov dinarjev, s OT da je en milijon dinarjev angazi-za izgradnjo zaklonišča pri Žitu t V občini imajo 1.650 zaklonis-'*est v tovarnah in ustanovah, ga zaklonišča pa doslej niso majhnim težavam zaradi oskrbe z uvoženim bombažem. Vendar pa se v nekaterih delovnih organizacijah ubadajo s težavami že na začetku leta. Medtem ko proizvodnja obutve v Planiki v prvih mesecih letos ne presega lanske, pa se z večjimi problemi ubadajo v Iskri Telematiki. Težave z likvidnostjo se odražajo tako pri zagotavljanju domačega kot uvoženega materiala za proizvodnjo, zato je le-ta v prvih treh mesecih Jetos celo upadla za 5 odstotkov. Že lani zaostrena finančna situacija se je v nekaterih delovnih organizacijah kranjske občine letos še zaostrila. Že v prvih treh mesecih letos so imele delovne organizacije na žiro računih manj denarja kot v enakem obdobju lani, obremenjene pa so še z večjimi krediti, večji so-tu-di materialni stroški. Glede na to, da so v primerjavi z lani samo krediti kranjskih delovnih organizacij za enoinpolkrat večji, pa najnovejše povečanje obrestnih mer z.a kredite vsekakor ne more pomeniti izboljšala finančnega stanja v gospodarstvu. in novim lokalnim cestam (i.5 mi nov dinarjev. Načrti so temeljili na predpostavki, da se bodo povečale pristojbine z.a domača vozila in povečal delež bencinskega dinarja v ceni bencina. Ker do tega ni prišlo, je priliv sredstev znatno manjši od načrtovanega. Na skrčim priliv sredstev pa vplivajo se tečajne razlike, ki bremenijo slovensko skupnost za ceste, izvirajo pa iz. najetih tujih kreditov. Kolikšno breme predstavljajo, zgovorno pove podatek, da celotna razpoložljiva sredstva za vzdrževanje in varstvo cest v Sloveniji znašajo 4,4 milijarde dinarjev, tečajne razlike pa predstavljajo 2,1-milijardno breme. Z namenom, da se zagotovi potreben obseg sredstev z.a redno vzdrževanje cest. je radovljiški izviršni svet podprl stališča, da se delež bencinskega dinarja poveča za 2,5 do 3 dinarje pri litru goriva ter da odplačilo tečajnih razlik do dokončne rešitve problema prevzamejo poslovne banke. Občinski izvršni svet je podprl tudi razmišljanja o pripravi in sprejemu samoupravnega sporazuma v radovljiški občini za izgradnjo cest do leta 1995. Predvidena je izgradnja treh novih cest. Predračun za novo blejsko obvoznico znaša 433 milijonov dinarjev, za bohinjsko cesto od Soteske do Bohinjske Bele znaša 212 milijonov dinarjev in za most v Otočah 63 milijonov dinarjev. Skupaj torej 708 milijonov dinarjev. Za posodobitve cest pa bi potrebovali 332 milijonov dinarjev; za cesto od Podnarta do Lancovega 285 milijonov dinarjev, za cesto od Bleda mimo Gorij do Krnice 34 milijonov dinarjev in za cesto v Bohinju od Stare fužine do Sv. Janeza 13 milijonov dinarjev. Za cestne novogradnje bi združevali sredstva v višini 0,3 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov iz čistega dohodka delavcev v združenem delu, za predvidene posodobitve cest 0,3 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov iz dohodka in za pokritje pri-mankljaja pri sredstvih za vzdrževanje cest 0.2 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov iz dohodka. Seveda so to šele razmišljanja in prvi predlogi, odločitev bo moralo izreči združeno delo. Akontacije turističnim društvom Ker še niso sprejeli družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse, bodo turističnim društvom izplačali akontacije v višini 37 odstotkov letnega zneska — Osnutek družbenega dogovora predvideva turistična območja Radovljica — Turistična sezona je pred vrati, v radovljiški občini pa še niso sprejeli družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse. V odlok so namreč zapisali, da bodo letos denar, ki se s pobrano turistično takso steka v občinskem proračunu. razdel;li na podlagi določil družbenega dogovora. Osnutek dogovora je bil do konca aprila v javni razpravi. Ker imajo turistična društva že velike denarne težave, ponekod so ogrožena celo izplačila osebnih dohodkov, je občinski izvršni svet na zadnji aprilski seji sprejel sklep, po katerem bodo turističnim društvom lahko izplačali akontacije. Izračunali so, da se do polletja nate-če 37 odstotkov s turistično takso zbranega denarja in akontacije bodo izplačali v višini 37 odstotkov letnega zneska. Porabniki turistične takse pa bodo seveda morali predložiti letne programe dela. Seveda je to rešitev v sili. Turistična društva prav pred sezono potrebujejo največ denarja, ker morajo postoriti marsikaj pri ureditvi kraja. V obliki akontacije pa bodo dobila le dobro tretjino sredstev. Odlašanje s sprejemom družbenega dogovora je zato deležno graj. kar je seveda razumljivo. Določila družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse predvidevajo tudi turistična območja, ki jih smatra kot tiste dele krajevne skupnosti, kjer je bila turistična taksa zbrana. Krajevne skuD-nosti pa se bodo lahko dogovorile, da se združijo v enotno turistično območje, o čemer odločajo sveti krajevnih skupnosti in ostali podpisniki družbenega dogovora — turistična društva torej. Vsako leto pa bodo sprejemali enotne in usklajene programe porabe sredstev turistične takse. Programi dela bodo torej osnova za razdelitev sredstev. ^ Volčjak Industrijska kooperacija, izvoz, inovacije M. Volčjak ^i, čeprav zbi/ajJ°^"na^?os^ej Deveti mednarodni sejem malega gospodarstva v Kranju od 11 ^robn/iš^^°^rlienih zaklo do 17. maja bo ozko specializirana prireditev - Vabilo šolam ir -mh sredstvih in zgrajenih bo sekretariat za ljudsko '*a»bo pripravil za delegate obcin-** skupščine, ko bodo obravnavah o zakloniščih. . . »•osnutek odloka so pripombe **aledelegacije krajevnih skupno Radovljica. Zasip in U^°) *Hici sodijo, da b. moral, pri-*»* za zaklonišča s treh oziroma J* odstotkov povečati na sest od-*tiwv. prav nasprotno pa v Zasipu Sa bi zadoščal en odstotek^ .•-onem pa so imeli pripombo na Jjeia, kjer naj se zaklonišč a ,gra-V Predlog odloka je sred. aprila **maval občinski izvrsni svet, k« soglasje s popravkom, da se **jo zaklonišča graditi na obmoc-' ** občine v vzgojno varstvenih ^ah, šolah, domovih za ostare - Nravstvenih ustanovah, v de\ov J organizacijah, družbenih domo 2*drugih objektih, kjer dela. J»dnevno zbira večje število lju Jj**ezaklonišča gradijo na podla * °<*ne ogroženosti obiskovalcem na spremljajoče prireditve v okviru sejma Kranj — V petek, 11. maja, se bo v Savskem logu na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma začel deveti mednarodni sejem malega gospodarstva. Zelo ozko specializirana prireditev bo tokrat v večnamenski hali na približno dva tisoč kvadratnih metrih. Sejem bo zasledoval sledeče cilje: ind. kooperacija, iskanje kooperantov, sestavni deli. Razstavljeni bodo izdelki, ki jih je pri celotnem proizvodnem programu treba še vedno uvažati. Marsikatere bi lahko nadomestili z domačimi kooperanti ali z različnimi inovacijami. Prikazani bodo tudi izvozni programi, pri katerih bi bilo zaželeno sodelovanje kooperantov. Na sejmu bo deloval tudi informativni center za iskanje ponudb za kooperacijska dela. Med delovnimi organizacijami velja še posebej omeniti Dinos, ki namerava predsta/iti predelavo odpad- no »nrniku drla so v Kmetijski zadrtu/i Sko/ja Loka Wja iJt/iii - ' ■ i ,„ n(,(,rad(> najuspešnejšim kmetom in delav-ndtlili letna Pn~' sJ() //( kmctje: Maks Kapnik i: :udružne enote So-udTUifC Ir i- -adružne enote limarije, Veronika Gan- Anton /s , (t-ni(, \n,i,an Gantar i. udrirnc enote Polja-- k zadružne en u(lnr-m, ,,„„,<. Javorje. Jane: Jclovčun iz zadru-Jernej V')',H lnll,\ (iaber i udru: ne mote Škofju loka, Jane.: "n' DohiK" l zadružne enote Trata. Luka Krzen i: zadrti-''' ' l'intui i adiuine enote /.ali log. \agra- •//, Mira Jelu. Uijzktl Hmk. Da-delo >■< i , ,.. Podelili so tudi posebno nagrado Janezu .a m ionom prevo il !~>10 tisoč kilo- cnotc "mm in Vf'H ■ Kiniict* m Anion rmlar , r, ienotC Klrine no so I rane Hušel, " a' elih. Podehli so .'''''"t'"'-''' r ■ Irsenl, leni, s Lan, ^u.sojerja kJ< j,(>/m(,,/„ v >z rcejege popi mn surovin. Merkur in Murka pa pripravljata paviljon s področja zunanjetrgovinske dejavnosti. Iskra in Sava se bosta predstavili s svojimi programi, kjer je še vedno mesto za kooperante inovatorje. Razen tega bo na sejmu tudi razstava o inovacijskih izdelkih v letu 1983. Poseben program bodo imela tudi gorenjska obrtna združenja, ki se bodo predstavila na približno 200 kvadratnih metrih. Za ta sejem je precejšnje zanimanje tudi onkraj meje. Tako je predviden razgovor predstavnikov zvezne gospodarske zbornice, banke, gospodarskega odbora in Zveze slovenskih organizacij iz Celovca s predstavniki Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, trgovine, še posebej z Merkurjem in Murko ter obrtniki o poslovnih aranžmajih v okviru sejemskih kompenzacijskih poslov in sejemskih Kontingentov. Sejem bo kot strokovno specializirana prireditev (brez kakršnega koli živžava) zanimiv za obrtnike, poslovne delavce in strokovnjake s področja malega gospodarstva. Vsekakor tudi za šolarje, katerim še posebej velja vabilo za ogled. Ob tem velja še povedati, da si je organizacijski odbor zelo prizadeval, da bi bila prireditev takšna, kot ie bil dogovor, sklenjen s predstavniki organizatorjev sejemskih prireditev v Sloveniji konec minulega leta pri podpredsedniku izvršnega sveta SR Slovenije Vladu Klemenčiču. Takrat je bilo dogovorjeno, naj bi Gorenjski sejem organiziral takšne prireditve drobnega gospodarstva, ki bodo omogočale nadaljnje povezovanje drobnega gospodarstva z. večjimi organizacijami združenega dela na podlagi dolgoročnega kooporacijske ga sodelovanja. Žal pa se ta dogovor ne spoštuje, saj na primer Medobčinska gospodarska zbornica Ljubljana s pomočjo posameznih predstavnikov gospodarske zbornice Slovenije 22. maja prvič organizira na Gospodarskem razstavišču podobno prireditev. 25. maja pa bo prvič na programu takšna prireditev tudi v Celfu. Organizacijski odbor v Klanju zato poslavlja vprašanje, zakaj takšen nered, kam vodi in komu koristi?! Ravne — Iilok. ki ga gradijo na Ravnali pri Tržiču, bo končan konec maja. drugi pa konec leta. 1' enem bo 26. v drugem 28 sranoranj. pretežno družbenih. Namenjena so občanom, ki so prej živeli v starih hišah, na mestu katerih so po rušenju začeli rasti lični, sodobni bloki. (H. J.) — Foto: F. Perdan \*____----' Dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu Denar ne leži le na polju in v hlevu Povprečna slovenska kmetija, ki ima manj kot štiri hektare zemlje, ne zagotavlja dostojnega življenja. Štiri petine kmetov dela še v tovarni, možnosti za dodaten zaslužek pa so tudi v različnih dopolnilnih dejavnostih — v kmečkem turizmu, domači obrti, delu na domu, gozdnogospodarskih delih ... Te možnosti so zaenkrat še slabo čnih metrov lesa. le 200 tisoč »kubi- izkoriščene, so ugotovili udeleženci okrogle mize o dopolnilnih dejavnostih v kmetijstvu, ki jo je v okviru 23. kmetijsko-gozdarskega sejma v Kranju pripravila Zadružna zveza Slovenije. Kmetje bi lahko glede na sezonski značaj njihovega dela zaslužili marsikateri dinar tudi z dopolnilnimi dejavnostmi, s čimer bi pripomogli h krepitvi kmečkih gospodarstva in k bolj dostojnemu življenju. To velja predvsem za hribovske in kmetijsko slabše razvite predele ter za vse manjše kmetije, kjer polje, hlev in gozd ne zagotavljajo primernega dohodka. Za kmečki turizem se je v desetih letih navdušilo le 200 kmetov na Gorenjskem, predvsem v škofjeloškem hribovju, na Tolminskem in Koroškem. Srednjeročni načrt je predvideval hitrejši razvoj te dopolnilne dejavnosti, vendar so to preprečili neugodni posojilni pogoji, nespošto-vanje družbenega dogovora o pospeševanju kmečkega turizma in nenazadnje tudi nekatere nespodbudne Izkušnje tistih, ki so se z.a tovrstno dejavnost že odločili. V Zgornjesa-vinjski dolini, kjer imajo 425 ležišč, ugotavljajo, da so le-ta v povprečju zasedena le 32 dni na leto. da je za kmečki turizem veliko zanimanje med 20. julijem in 10. avgustom, pred tem in po tem datumu pa precej manjše. Turistične agencije zapostavljajo tovrstni turizem, saj najprej ponudijo gostom svoje zmogljivosti, šele zatem tudi kmečke postelje. Med turisti so (žal) tudi takšni, ki mislijo, da bodo na kmetijah /a pol nižje plačilo kot v hotelu udobno bivali in dq> onemoglosti jedli Najbolj pogosta dopolnilna — v hribovskih predelih osnovna - dejavnost slovenskih kmetij je delo v gozdu. Po podatkdi iz'leta' H)82 šo' 1 kov« drevja so iz zasebnih gozdov pospravili poklicni gozdarji. Opravili so tudi več kot dve petini gozdnogo-jitvenih del. v nekaterih temeljnih organizacijah kooperantov celo 90 odstotkov. Zakon o gozdovih dopušča tudi možnost, da kmetje sklenejo pogodbo z gozdnim gospodarstvom ter sekajo in spravljajo les tudi v drugih gozdovih. Od domače obrti se je med slov en-skimi zadružniki uveljavilo le izdelovanje suhe robe v Suhi krajini, na Cerkniškem in v delu Polonis£^ 1200 kmetov je lani z. izdelov anjem zobotrebcev, kuhalmc in ostaloga drobnega gospodinjskega orodja, zabojev in druge embalažo ustvarilo 100 milijonov dinarjev prihodka. V kmetijski zadrugi Veliko l.ašče. kjer se z domačo obrtjo ukvarjata dve tretjini vseh organiziranih kmetov, so lani suho robo i.vo. ih v več evropskih držav in t uiti v /.HA in Kanado. Zadruga ima s kmeti pošteni dogovor: ostanek dohodka namenja za posodobitev orodja ter .a napredek krajev — za ureditev kanalizacije, cest. za razširitev telefonskega omrežja . . . Vso pa le ni tako lepo. kot se zdi. Kmetje radi povedo, da les. ki ga prodajo gozdnemu gospodarstvu, odkupijo nazaj po trikratni ceni. Najmanj izkušenj imajo slovenski kmetje, kmetice in gospodinje z delom na domu. I.e dve delovni organizaciji, ljubljanska Angora in rado vljiška Almira. sta doslej v večjem obsegu ponudili kmeticam možnosti dodatnega zaslužka na domu. Tudi na tem področju — kot na marsikaterem drugem — imamo v Sloveniji odlično zakonodajo, težave pa nastanejo takoj, ko se delovna organizacija m kmet odločita za medsebojno sodelovanje. GLAS4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 8. MAJA 1984 Gasilci Radovljice so pred začetkom letošnjega leta dobili nov gasilski avtomobil TAM 170. Oprema avtomobila je ustrezna za gašenje večjih poslopij, ker ima vodni top. Lahko se gasi z vodo ali pa tudi s penilom. Avto je bil nabavljen s sredstvi občanov radovljiške občine po protipožarno-varnostnem načrtu. Protipožarna varnost v občini se je tako precej izboljšala, z avtomobilom pa je možen tudi prevoz vode v sušnih obdobjih. < sre še T^J^t^^'^di " s pešn t) opruvdi \a slik <■ ob pomoči dvigu h!Z}snireke rar. al, m poloiiU na ,lu hre vehkegu iruda m :aP,e-tov. (S) ,■ I <>li>;.\l.Ajdovec } r» \li mestu kierse ic treba ozirati na varnost ljudi, stavb, prometa'in 's, Vato Sli se takšnega dela V bližini kranjskega vodovodnega 1 , ,„.,,„,.„„„ Mili izurjeni tesni delava in poklan, gusilei ,: Za lepši videz mesta Kranj — V nekaterih krajevnih skupnostih kranjske občino so se že. ponekod pa se bodo še ta mesec začele očiščevalne akcije, ki naj bi po-metle z nesnago,nabrano med letom. Vendar pa akcija, ki so ji pred dvema letoma v Kranju nadeli ime »Snažno, lepo, zdravo«, nima namena opraviti le z odpadki, pač pa je tudi spodbuda lepšemu urejanju nase lij, ulic in trgov. Zato naj bi spomladanskemu čiščenju okolice stanovanjskih blokov, šol in delovnih organizacij sledila prizadevanja za lepši videz naselij tudi med letom. V programu odbora pri izvršnem svetu je zato tudi vrsta nalog, ki naj bi se jih lotili med letom. Sem sodijo urejanje postajališč mestnega potniškega prometa, nadaljevanja akcij za zasajanje 88 dreves v krajevnih skupnostih, urejanje otroških igrišč, ureditev starega dela pokopališča in podobno. Ker se je mestno jedro rešilo sajaste nadloge iz dimnika Tek-stilindusa, bo verjetno čiščenje fasad v središču mesta vsaj imelo svoj smisel. Vrsta nalog, ki so v programu akcije za lepši videz mesta, sodi že v program revitalizacije mestne- 5a jedra, to pa je dokončna ureditev Gasilskega trga, urejanje počivališč in zelenja v starem delu mesta, urejanje območja Jelenovega klanca, urejanje zunanjosti gostinskih in trgovskih lokalov v mestu in podobno. I Dežnikarica med taščnim jezikom Srečanje Krajevna organizacija Rdečega križa Primskovo je presenetila starejše občane, upokojence in invalide svojega terena in jih povabila na praznovanje dneva Osvobodilne fronte in tedna Rdečega križa. To je bilo prvo srečanje starejših občanov na Primskovem. Pevski zbor Svobode Primskovo jim je zapel nekaj pesmi iz svojega bogatega programa, folklorna skupina Svobode pa je zaplesala in tako navdušila prisotne, da so jo z velikim veseljem posnemali, čeprav ima večina po sedem in več križev. Še posebno lepo se je predstavila pionirska folklorna skupina. Po končanem nastopu so vsakemu udeležencu poklonili šopek zvončkov. Srečanja so se udeležili tudi prvi kmečki upokojenci in tako so upokojeni delavci in kmetje prvič skupno praznovali. . . . Najstarejši med zbranimi je bil Andrej Mavric, ki je že praznoval svoj 85 rojstni dan. Čeprav mu leta ne dopuščajo več mladostne šegavo-ti, mu je harmonika še vedno dobro služila. No, tudi »Dušek« ne bi bil »Dušek«, če se ne bi povzpel na oder in zapel svoje priljubljene pesmi. Hvala vsem, ki ste pripravili tako lep in zabaven večer. Andrej Babic Bistrica — Ko nas je sredi tedna pred prazniki poklical Tone Vrhovnik iz Bistrice pri Tržiču, mu kar nismo mogli povsem verjeti. Povedal je namreč, da so mu v cvetličnem lončku ob taščinem jeziku pognale čisto prave gobe: velike dežnikarice, po domače marele. Pridite pogledat, nas je še povabil. Šli smo . In res je ob taščinem jeziku rasla trdna, zdrava dežnikarica, ob njej pa je kukala iz prsti še druga Kako je to mogoče, smo spra- ševali, ko pa menda uspešno farmsko gojijo samo šampione, za dr..;-pa pravijo, da rastejo samo tam. ki hoče narava. Z Vrhovnikovimi dežnikarioaapa cvetličnem lončku se je narav a x no poigrala. Trosi so prišli v lonče*. -prstjo, ki so jo Vrhovnikovi nabrskj li v gozdu. Sobna toplota jim |e jala in pognali so. Kar tri. štii i m_ ce orej kot dežnikarice v nara-. (H. J.) - Foto: F. Perdan Spominski pohod na Blegoš ČASTNIK IN GENTELMAN že v naših kinematografih! Sovodenj — Planinska društva Sovodenj, Gorenja vas in Žiri prirejajo pod pokroviteljstvom komisije za šport in rekreacijo pri škofjeloškem svetu Zveze sindikatov, občinskega odbora Zveze združenj borcev, občinske konference Zveze socialistične mladine in občinske skupščine v Škofji loki že osmi spominsko rekreativni pohod na Blegoš. Z letošnjo prireditvijo, ki bo v nedeljo, 13. maja, bodo počastili dan zmage in 40-letnico prvega zasedanja slovenskega narodnoosvobodilnega odbora. Pohod bodo organizirali ob vsakem vremenu iz več smeri proti 1563 metrov visokemu vrhu Blegoša. Prva pot bo vodila iz kraja Javorje nad Poljanami prek Črnega kala in po grebenu na vrh, druga iz Hotavelj prek Leskovice in mimo koče pod Blegošem, tretja pa iz Zalega loga prek Potoka in Črnega kala po grebenu na vrh. Vse poti bodo dobro označene in zavarovane. Prevoz do izhodiščnih točk z vozili bo mogoč po Poljanski dolini do vasi Javorje in Leskovica — po cesti nad vasjo Žeti-na promet ne bo mogoč — ter po Selški dolini do vasi Zali log z avtobusi, z manjšimi avtobusi in osebnimi vozili pa do vasi Potok. Iz Poljan do Ja-vorij bo odpeljal posebni avtobus ob 6. uri in 20 minut, ob 7. uri ter ob 7. uri in 40 minut. Na vrhu Blegoša bo vsak u nec prejel kontrolni listek, ki ga x oddal na vpisnih mestih v cc Zakoči na Črnem kalu ali v Leskov Tod bo prejel za prvo udeiež pohodu izkaznico, za druge bn značko, za četrto srebrno in j i udeležbo zlato značko. Kdor se m pohoda udeležil desetkrat, bo dobi posebno plaketo, za vse udeležbe pa bodo pohodnikom očnih v izkaznico poseben žig \v leženci pohoda se bodo ob 1] zbrali pri-koči pod Blegošem kier proslava. ' J Organizatorji vabijo vse obč zlasti pa borce, tabornike, plan^ člane telesnovzgojnih dru*-druge ljubitelje gora. da se pnr*: tve udeležijo v cim večjem ste. Pohodnike opozarjajo, naj se sap* oblečejo in primerno obuiejo sa; -v višjih legah še veliko snega nem sporočajo, da v koči pod Blef* šem ne bo moč dobiti prenočišč -prehrano pa bo razen v koči poš*-" bljeno tudi na Črnem kalu in v U skovici, kjer bodo postavili okreffr valnici. Vse druge informac ne ca : organizatorji — za PD Ševoćen. Slavko Hribar (telefon 62-005). :-PD Gorenja vas Marko M (08-271) in za PD Žiri Andrej Star man (69-391). '(S Pravnik svetuje OSEBNI DOHODEK S. K. iz Škofje Loke: Letos ste bili zaradi invalidnosti razporejeni na lažja dela in naloge. Skupaj t vami je bil iz enakega razloga na ista dela in naloge razporejen tudi vaš sodelavec. Pred razporeditvijo je imel vaš sodelavce višji osebni dohodek, ker je opravljal bolj odgovorno delo. Sprašujete, ali je prav, da je razlika v osebnem dohodku tudi /daj. ko oba opravljata popolnoma enako tlelo in če ni s tem kršeno načelo »za enako delo enako plačilo«? "•ODGOVOR: V 120. členu zakona o združenem delu je predpisa no, da delavci pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo poleg načela delitve po delu upora bljajo tudi načelo solidarnosti. V vašem primeru ni v primeru vašega sodelavca gre za razporeditev na lažja dela in naloge zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti zaradi invalidnosti. Kot je razvidno iz vašega pi srna. oba kljub temu, da opravljata lažja dola m nalo ge, ki so gotovo vrednotene z manj točkami, prejema te enake osebne dohodke, kot sta jih pred razporedit vijo. Zato menim, da je bila razporeditev Opravljana V redu. Ukrepali bi lahko le V primeru, ce bi se \ um za radi take razporeditve V naspi Otju Z akti vase delovne organizacije osebni dohodek zmanjšal. HONORARNI TRENER KLUBA B. S. i/ Kranja Honorarno ste bili zaposleni kot športni delavec (trener) H ur dnevno (ri leta, niste pa bili v rednem delovnem razmerju. Zanima \as, ali \e možno ta leta Uveljavljati \ pokojninsko dobo? . ODGOVOR; Tod določenimi p0gO.fi bo to mogoče. Predvsem DO pomembno potrdilo Telesnokulturne skupnosti Slove-ruje .» laslnosli vrhunskega športnika. Suer pa se zahtevek za priznanje te rtobe /loži prsi delovni enpti Skupnosti pokojninskega n, invalidskega zuvarova nja v Kranju, zahtevku pa priložite še omenjeno pot dilo in vašo izjavo, da za čas, ki ga uveljavl.ja:e n sm bih zavarovani na kakšni drugi podlagi. Če odbv-odloči, da lahko uveljavite pokojninsko dobe -\: ( as. se vam hkrati odmeri plačilo prispevka peko skega in invalidskega zavarovanja, poškodb pri .ic -in poklicno bolezen ter rok tega plačila. Po plačilu tega prispevka se vam bo doba \ pisak delovno knjižico in druge evidence. Predlagamo, da se najprej zglasite v Ljubhan i Telesr.okulturni skupnosti Slovenije, kjer boste .v drobneje zvedeli, kakšni so pogoji za izdajo potrdila a lastnosti vrhunskega športnika. OPRAVIJANJE TEŽJIH DEL IN NALOG M. S. iz Kamnika V tovarni vas mojster, s katerim se ne razume« najbolje, pogosto razporeja k težjemu delu za dok>-cen čas. Ogorčeni ste, ker vaše sodelavke mojster razporeja le v nujnih primerih, vas pa včasih tutf brez pravega razloga. ODGOVOR: I »od določenimi pogoji, kot je na primer nomok*aq opravljamo dela. je mogoče delavce za določen c.i> p,„,.jiMj ,,a dela in naloge, ki kot pravimo, ne ustrezajo njegovi izobrazbi oziroma z delom prida „, delovni zmožnosti. Postopek taksnega razpoirj , „„,,,,. določen v v asom samoupravnem aklu. to 11 • i, i delovna razmerja. V nujnih primerih samo* P.avn. :ikt mojstru verjetno daje'pravico, da razpore-, (i(a 1V(,. vendar n.ora svojo odločitev v, ooioeenem ; ;fn() (lali , potrditev samoupravnemu org*-k razmerja. Največ temeljnih orgamzacn ; ' < ^neupravnih aktih tako določen posto ;H.|,1Ho:;,Usies,le~^ »«•■ Ll",'"'",",rl,"J'''; !'na vaš mojster nora- i -<"»'!'/;::' vodstvo temeljne or^a- :;:j;,1;:v,:::;:;::,p..,,o,.....- -tank« bij jan ur« cl|, sindikalne skupine Kadar te knjiga obišče na domu Zvonec ... »Dober dan. Od založbe sem. Tu imam nekaj knjižnih novosti, ki bi vas utegnile zanimati...« Uvodni nagovor prekine tresk vrat, ki se zaloputnejo prodajalcu pred nosom — če kajpak aidovolj spreten, da bi podstavi 1 nogo in nadaljeval s svojo vsiljivostjo. Prizori, kakršen je uvodni, zlasti po novem letu niso nobena redkost. V skladiščih zaJožb se nabere toliko kajig, da jih v redni prodaji ni mogoče prodati. Če Mohamed ne gre na 9n, mora gora k Mohamedu, menijo založniki, s svežnji knjig opremijo Potujoče prodajalce in poskušajo »eto pri potencialnih bralcih. Pro-fejalci nato od vrat do vrat nosijo »»mogočo literaturo, ponujajo, prepotujejo, prigovarjajo, hvalijo, do-derne strejo odpora in si pridobijo «*ca. Delo potujočih prodajalcev tnjig je rutina, za katero moraš ime-i rad knjigo in ljudi, dobro pa je tulce si obdarjen z mešetarsko_ žili-' pravi Bitenjčan Vine Ušeničnik, sicer ekonomist v Iskri, ki pa ima Precej tovrstnih knjižnih izkušenj. S ujigami Prešernove družbe je pred ssom obhodil dobršen del Sloveni-.«. razen Gorenjske še Štajersko, senjsko in Belo krajino. Zaupal sam je prgišče vtisov, ki jih je zbral r* tej poti. »Večkrat se je ponovilo, da so mi, ^jižnemu vsiljivcu, pred nosom za-" vrata. Na vasi seveda ne, tu sem ^o navezal stik kar na vrtu pred *>o, kjer smo s kramljanja hitro **šti na kupčijo. V neki skromni pn hiši, menda Je. bilo nekje na *ajerskem, sem doživel neverjetno Nazen sprejem, čeprav sem se spr-ikarbal vstopiti, misleč da tako ali ^ ne bo nič. Čeprav je kazalo, da * družina še najnujnejšega ne more Voščiti, so knjige vendarle kupili. Mestni bloki; sem kot začetnik **no domneval, so najboljše tržiš- če, vendar je tu za nas kaj malo kruha. Ljudje so vajeni vsakodnevnih nepovabljenih goltov in prodajalec knjig je zanje le se en vsiljivec več. Temu primeren je zato tudi njihov odnos. Tudi psihologija bivanja v blokih', kjer ljudje nimajo prisrčnih stikov s sosesko, jih sili v odklonilno vedenje.« Preden pride do kupca, ga vodijo trije motivi. Prvi, ko pri vratih pozvoni, da bi sploh prišel noter. Drugi, da ga bodo pustili govoriti in s tem obvladovati »tržišče«. In seveda tretji, da bo sveženj knjig uspešno prodal. Mnogi nezaupljivo odpirajo vrata neznancu, zato prodajalec neredko uporabi zvijačo, da pride v stanovanje. »Dober dan. Sodelujem v reklamni akciji kulturne skupnosti. Bi hoteli tudi vi malce prisluhniti? Gre le za reklamo in če nočete, vam ni treba ničesar kupiti.« Takle ključ odpre skoraj vsaka vrata. Kak stanovalec, ki pričakuje serviserja, prodajalcu knjig željno odpre, češ: »O, ste vendarle prišli? Saj ste zaradi stroja?« Ko je prodajalec že enkrat v stanovanju, ni težko pojasniti pomote in iz nje nekaj iztržiti. Kdor pa ni demagog in takoj ubere knjižno struno, je navadno odklonjen. V stanovanju prodajalec povzame besedo, da morebitnega kupca pre- griča o kvaliteti, kulturni vrednosti, ralnosti, estetskem videzu in nenazadnje tudi o uporabnosti knjige. Na zalogi mora imeti več inačic knjižne hvale, da z njimi zadosti vsakemu okusu. Kadar pa je zbrana vsa druži- ei estdeset številk Listov Pred prvomajskimi prazniki je iz- Čufar. Kljub temu, da se je &&kluba že kmalu po "ftanovi; .2aČHo naglo osipati in je hkrau ^usihati njegova dejavnost, ta-^danes klub praktično ne obsta-»*t Listi še zmeraj nekajkrat na ^Prihajajo med branja in znanja %e Jeseničane in okoličane. In ce *<>zadnja leta ugotavljali, da so se ^postarali, da se v njih pojavlja-'žrneraj ista imena, ki nam zedoi-»abnajo povedati nič novega, da so !** zazVti v slavno Pf™™"^ ost in da se ne odzivajo do °. aktualnim družbenim in ume "*im vrenjem, pa nam zadnjih številk (predvsem predzad-" le vzbuja upe, da bodo to "tv; kranjskih Snovanj edino li-10 glasilo na Gorenjskem sled prevetrile sveže sape Avtor bolj ali manj redno objavlja-istih že od vsega začetka (Za-fcki. Klinar. Cundrič, Polansek ^.Šinkovec. Jan, Gracet, Cesc . - idr) so se v zadnjih stevil-'-' Phdužili s tehtnimi in zanimivi; *«*tavki še drugi, k. so se doslej drjali v Listih redko ah se sploh prvem mestu je treba kajpak * inteligentno in senz Sane strani iz romana »Juljan mentalizmi: ... »z razprostrtimi krili (drobno drhteč) umiral je golob (siv golob) na sajastem snegu .. .« Med šestimi »Nepocukranimi aforizmi« Miroslava Nikoliča je vsaj tale vreden, da si ga zapomnimo: »Vzpon velikih vodij ne gre čez trupla njihovih sovražnikov, temveč njihovih sodelavcev.« Bolj kot cikel pesmi »V belih nočeh« iz literarne zapuščine Josipa Vandota nas pritegne poetična razlaga teh pesmi izpod peresa Benjamina Gracerja, učitelja in pesnika iz Kranjske gore, nekdanjega predsednika kluba Tone Čufar, ki pa se Zadnja leta v Listih bolj redko oglaša. Pesem je zarodek strašne resnice v maternici vsakega ljudstva. Gorje tistemu, ki ga odpravi,« pravi Gracer. Naj povemo še to, da je Gracer tudi avtor kratke, a tehtne uvodne besede k štirim ljudskim pripovedkam iz Zgornjesavske doline, Med publicističnimi prispevki bodo zagotovo vzbudili zanimanje biografski zapisi Slavka Tarmana o Ju-liusu Kugyju, Fannv Copelandovi in Metodu Badjuri, avtorju prvega slovenskega igranega filam »Triglavske strmine«. Literarni zgodovinar Milan Dolgan je avtor (pre)obsežne razprave o predvojnem delavskem dramatiku Jožetu ivloškriču in njegovi igri »Razkrinkana morala«. Ne smemo prezreti še občuteno napisanih vrstic »O ljudski umetnosti«, ki jih je Ivo Koželj pred več kot tridesetimi leti posvetil jeseniškemu slikar- •T-^ne sirani u. -----" . , ;t ;u samorastniku Lojzu Višnarju **ferka Hudnika. Roman boicws dopolnjujojo tudi reprodukcije Pjpri Cankarjevi za ozbKizvkovo Višnarjevih slik v 60 številki Listov Poglobljeno je tudi nu sijanje ob novi pesniški zbn k . Cundriča »Pesemsol«, ki dolgih letih molka pojavlja v Ovnovi, zreli, izčiščeni podob«. 4«*ualni tehniki napisana crtica SZ Franca Trevna nit. vjen..po->*kaže na avtorjevo zacetnistvo se lahko pojavila tudi vraten ^ osrednjih slovenskih hterar keiJneNa galeriji Vrata v sv ■**ne jugoslovanske hteratuic Podpira 6. Torkar s prevodi sed-■ Pesmi Zdravka Kecmuna pred-Nfca mlajše generacije bosan--^cegovskih pesnikov. Branja jredne tudi pesmi, Ane Maze, ^'-i ko se Sonji Korantai vse pozna vpliv Cundričeve pes *^ Novo ime v Listih je tud, Cene, žal pa izrazna moc nje-pesmi vse preveč niha od stiha *fta Kleni, hudomušni verz. ■Cek> skregana brata (malino-tropinovec) se se v slab, pesmi -limi in omlednimi sent,- priobčenih tudi devet reprodukcij risb Ham,da Tahira, mladega akademskega slikarja-grafika iz Iraka, ki se je šolal v Ljubljani, zdaj pa že drugo leto živi in dela na Jesenicah kot samostojni umetnik. Naj ob koncu povemo še to, da vse breme urejanja Listov leži zadnia leta na ramenih enega samega človeka — Joža Varla, ki to delo opravlja ljubiteljsko poleg redne zaposlitve v uredništvu Zelezarja. In če ugotavljamo, da zadnje čase izidejo le tri številke letno in ne več pet kot včasih, moramo vedeti, da glavni vzrok za to ni pomanjkanje prispevkov ali denarja (Liste financira Železarna), pač pa prezaposlenost urednika, ki opravlja poleg urejanja Zelezarja in Listov še vrsto drugih odgovornih nalog v jeseniški kulturi. Ob tem se postavlja vprašanje, ali na Jesenicah res nimamo mladih, sposobnih in zagnanih ljudi, ki bi bili pripravljeni razbremeniti starejše na ključnih položajih v kulturnih organizacijah in društvih - ali pa jih le ne znamo (nočemo) pritegniti k sodelovanju? E. Torkar na. je treba vsakemu od njih s čim posebnim potrkati na srce. Odraščajočemu dekletu z ljubezenskim romanom, mami s kuharsko knjigo, očetu s kriminalko in babici z zgodbo iz kmečkega življenja. Če besedovanje o kulturni vrednosti knjige ni našlo odmeva, je treba drugače. Morda s tem, kako odlično se sveženj knjig prilega v regal in kako lepo se barvno ujema s sobno opremo. S tako prihologijo največ opravijo v novozgrajenih blokih, kjer je knjiga (žal) sestavni del stanovanjske opreme. Najdejo se tudi ljudje, pravi knjižni molji, ki niso pripravljeni ničesar kupiti, saj se s knjigo redno srečujejo v knjižnicah. Teh ne prepriča niti krilatica o trajni vrednosti knjige, o duhovnem kapitalu. Taki odpro prodajalcu le zato, da" napase-jo radovednost in ga izkoristijo kot knjižno izložbo. Vine Ušeničnik pravi, da so pota od vrat do vrat s knjigami silno poučna. Veliko spoznanj nudijo o ljudeh, o odnosu do trajnejših kulturnih vrednot. »Bralne kulture Slovencev na ta način ne moreš spoznati,« pravi Ušeničnik. »Knjižni kupec ni nujno tudi bralec. Lahko pa vidiš, kaj ljudem pomeni knjiga in kako jo kljub njenemu kulturnemu poslanstvu zlorabljajo. Največ resnih knjižnih ljubiteljev sem našel med mladimi, med vrstniki, ki si knjigo najteže privoščijo. Tudi starejši se zanimajo za knjige, vendar sem imel občutek, da zanjo nimajo časa in da jo kupujejo predvsern za darilo mlajšim.« D. Z. Žlebir Koncert dua Zlateva-< Ogrin Flavtistka IVAJLA ZLATEVA in pianistka MAJA OGRIN, obe študentki ljubljanske Akademije za glasbo, sta pripravili recital del za flavto solo in za duo flavta in klavir. Na nastopu minuli četrtek v dvorani kranjske Glasbene šole sta igrali J. S. Bacha, Handla, Karg-Elerta, Martina in Mozarta. Duo Zlateva-Ogrin je najprej presenetil s priredbo Bachove Sonate v E-duru in v njeni igri na pamet. Taka ansambelska igra je redka celo na elitnih recitalih. Če pa vemo, da sta bili izvajalki v letošnjem letu med republiškimi in zveznimi nagrajenci na tekmovanjih ansamblov najboljše, to ne preseneča preveč. Po Bachovi Sonati se je igra dua za motorično baročno glasbo nadaljevala še v Handlovi h-mol Sonati. Nato je flavtistka preskočila nekaj glasbenih obdobij in se v solistični Karg-Elertovi Chacconi izkazala kot izvrstna interpretinja sodobne glasbe. To njeno prebiranje se je nadaljevalo tudi v Martinovi Balladi za flavto in klavir, skupaj s pianistko Ogrino-vo. Pred maloštevilno, zato pa komorni glasbi naklonjeno publiko, sta mladi umetnici zaključili svoj zadnji kranjski nastop s solistično Bachovo Partito v a-molu (violinska priredba) in z Mozartovim Koncertom za flavto v G-duru. Spričo odlične igre in izpopolnjevanja na ljubljanski Akademiji za glasbo v komorni in flavtisti-čni šoli prof. Fedje Rupla se lahko nadejamo nadaljnjih uspehov obeh študentk. FK Violončelist Miloš Mlejnik na plošči Slovenski solisti V vrsti odličnih slovenskih solistov se na plošči predstavlja v Heli-donovi seriji SLOVENSKI SOLISTI violončelist MILOŠ MLEJNIK. Ob klavirski spremljavi pianista Janka Šetinca izvaja dvoje sonat: Schubertovo Arpeggione in Debussvjevo, za sklep pa še Lipovškovo Balado. Odličen violončelski ton, precizno in neoporečno godalno tehniko, muzikalnost in kvaliteto ansambelske igre violončelist Miloš Mlejnik zdaj izkazuje tudi na samostojni plošči (pred tem že kot solist z orkestrom). Mlejnikova igra za Schuberta, Debussvja in Lipovška je polna priznanih in doseženih kvalitet z živih koncertov. Tu ga srečujemo kot solista in kot člana v številnih komornih ansamblih: v Triu Gorjan, Slovenskem klavirskem kvartetu in v ansamblu Collegium Musicum. Miloš Mlejnik, letošnji Prešernov nagrajenec (1984) nastopa največ v duu s pianistom Jankom Šetincem (Maribor) in tudi na zadnji plošči se mu ni izneveril. Njuna igra je z obdobji, ki jih predstavljata, ter kriterijem komorno-glasbene zadržanosti polna tiste glasbene intime, ki smo je sicer deležni le od res vrhunskih muzikov. In mednje Mlejnik ter Šetinc prav gotovO sodita. Tudi Helidonova plošča FLP-10-031 se je v okviru serije Slovenskih solistov obdržala v okviru žive glasbe. Tehničnih spodrsljajev praktično ni. Tonskemu mojstru Sergeju Dolencu je uspelo uokviriti tonske dimenzije na sprejemljiva sorazmerja: od Schuberta preko Debussvja do Lipovška. Glasbenemu uredniku Vilku Ovseniku pa je razen izvajalcev, programa in tonskega mojstra uspelo privabiti k izdaji gramofonske plošče še avtorico spremnega besedila na ovitku plošče, dr. Manico Špendal, ter fotografa in oblikovalca (celotne serije) Matjaža Vipotnika. Izid plošče je podprla Kulturna skupnost Slovenije, izdala in založila pa Založba Obzorja Maribor, TOZD Matica, delovna enota Glasbeno založništvo, DE TGP Helidon iz Ljubljane. Franc Križnar Drugo srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel V celovški Koncertni hiši se je odvijalo Drugo srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel. V 27 točkah glasbenega sporeda so nastopili solisti, ansambli in orkester glasbenih šol Slovenije. Tržaške in Goriške pokrajine ter Koroške. Srednja dvorana osrednjega celovškega glasbenega doma je gostila različne„sta-rostne stopnje"nastopajočih, od najbolj kvalitetnih programov do glasbe, ki pomeni šele prve korake v glasbeno umetnost. Med slednje »prve korake« prav gotovo uvrščamo prenekatere dosežke Glasbene šole na Koroškem. Njeno šele šestletno delovanje prav gotovo že vpliva zaupanje in primerjava z njenima 100 let starejšima sestrama — v Sloveniji (od 1882) in 76 let v Trstu in Gorici (od 1908) — že daje vnaprejšnje zagotovilo za kar najširši razvoj in kvaliteto. Glede na to, da so si regionalno zastopane glasbene šole celoten nastop razdelile dokaj enakovredno (devet točk iz Slovenije, sedem iz Trsta-Gorice in enajst s Koroške), pa je bila prav go- tovo kvaliteta tista, ki jih je postavila v neenakomerno »dosežene rezultate«. Iz Slovenije je izstopal trobilni kvintet iz CGV Koper-Glasbena šola Piran (šola Umberta Radojkovica), trio klarinetov iz GŠ Trbovlje (šola Ervina Plevnika), pianist Martin Šu-šteršič iz GŠ Krško (šola Metka Jo-vanovič), kitarist Igor Kukavica iz GŠ Franc Šturm iz Ljubljane (šola Ljudmila Rusa), trio harmonik iz GS Murska Sobota (šola Ištvana Varge). kvartet flavt iz GŠ Škof j a Loka (sol« Drage Ažman) in pihalni orkester GŠ Ravne (dirigent Ivan Gradišek). Iz Tržaške in Goriške pokrajine so presenetili trio harmonik iz Glasbene matice Trst (šola Dorine Cante), pianistka Katja Milic iz GM Trst (šola Neve Merlak-Corrado), duo kitar Feri-Guštin iz GM Trst (šola Neve Merlak-Corrado), duo kitar Feri-Guštin iz GM Trst (šola Tullia Možine) in pianistka Beatricia Zonta iz GM Trst (šola Aleksandra Rojca). S Koroške smo prisluhnili odličnemu triu blok-flavt Glasbene šole Koroške (šola Lovro Sodja). Franc Križnar Dve enodejanki na Jesenicah Amatersko gledališče Tone Čufar z Jesenic je pripravilo svojemu občinstvu še zadnjo abonmajsko predstavo v letošnji sezoni. V glavnem mladi del ansambla je zaigral dve enodejanki, vzeti z zaprašenih arhivskih polic — komedijo -Jakoba Ale-šovca PODLAGA ZAKONSKE SREČE in veseloigro s petjem in plesom Antona Medveda RANDEZ-VOUS. Obe besedilci spadata v okvir t. i. meščanskega gledališča, kakor se je razvijalo in z uspehom živelo v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Takšna in podobna besedila komedijskega značaja imajo predvsem namen zabavati publiko. Tako je bilo tudi v primeru obeh enodejank, ki sta zgrajeni tako, kakor morajo takšne igrice tudi biti: malce zamenjav, malce karikature in nekaj osladne patetike, ki je smešna. Mladi igralci, ki jih je spretno vodil režiser Miran Kenda, so znali pričarati vzdušje obeh igric. Iz obeh besedilo so iztisnili vse tisto, kar se je Koncerta v Škof j i Loki in v Kranju javno izvedena skladba Marjana Ga-brijelčiča »Reminiscenca«. V likov- Združenje umetnikov Skofja Loka in Glasbena šola Škofja Loka bosta v okviru Loških umetniških utripov priredila danes ob 19.30 v kapeli pu-štalskega gradu koncert flavtista Fedja Rupla in pianistke Velislave Palačorove. Izvajala bosta dela Tele-rnanna. Bacha, Handla, Reineckeja, Paulenca in Gol) nem delu umetniškega večera pa bodo odprli razstavo likovnih del Pavleta Florjančiča. Glasbena šola iz Kranja pa bo danes ob 19. uri v svoji dvorani priredila koncert violinista Draga Arka in pianistke Vlaste Doležal-Rus. dalo, začinili pa vse skupaj z zelo vitalno igro, ki je privlačila. Vsak posameznik je dobro naštudira"! svojo vlogo, še posebej pa obe služkinji — Elizabeta Stefanciosa kot Jerica, jezična tercijalka v Alešovčevem bese-dilcu, in Mojca Strgar kot Mara v Medvedovi enodejanki. Edini, ki je nastopil v obeh enode-jankah, je bil Rado Mužan; z dobršno mero samoironije je predstavil doktorja Pelikana v prvi in Lokarja v drugi igrici. Ostali igralci so bili v glavnem na ravni stereotipa; petje jim ni šlo iz ust, z izjemo Strgarjeve, ki je z naivno pozerskostjo tako očarala gledalce, da so ji zaploskali kar med predstavo. Glasba Gabrijela Skumavca je bila salonska, primerna času in okolju v igri, izredno svežino sta pomenila oba muzikanta na robu odra, ki sta od časa do časa zaigrala na svoje strune.Scena Jožeta Bediča je bila stilizirana, nič posebnega in nedomi-sebna, prav taki pa tudi kostumi, ki jih je zasnovala Ivanka Leskovar. Zagotovo je imela z igralci precej dela koreografinja Blanka Palčič, saj so bili igralci na odru izredno gibljivi, polni afektiranih kretenj, na koncu pa so še zaplesali in zapeli. Režiser je združil obe igrici v en sam zaključek — na koncu vseh spletk in intrig se vse (bedasto!) srečno konča z vsesplošno ljubeznijo. Kot že reženo, namen je bil zgolj zabavati; in to je mladim jeseniškim gledališčnikom tudi uspelo. Morda se bodo lotili tud: kakšnega bolj zahtevnega besedila? O LAS 6. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 8. MAJA 1 Tretje evropsko prvenstvo v jadralnem letenju Zanimivo v Lescah "S LESCE — Pretekli teden seje nu letališču Alpskega centra Lesce pričelo letošnje tretje evropske prvenstvo jadralnih letul klubskega razredu, ki bo trajalo vse do 13, maja. ko bo slovesen zaključek prvenstva. Čeprav je že na začetku jadralnim pilotom nagajalo vreme, je kljub temu vseh 2!) tekmovalcev i/. CSSR. Finske, Švedske. Švice, ZRN in Jugoslavije v nedeljo imelo že tretji tekmovalni dan. Tekmovanje je vzorno organizirano ob pomoči delovnih organizacij F.lan, Inex-Adria. Železarne in drugih. Med mednarodno jadralno pilotsko druščino sta tudi člana ALC Lesce Miha Thaler iz Medvod in Ivo Šimenc i/. Kranja. Oba sta že v prvih treh tekmovalnih dneh z Klanovimi letali dokazala, da se lahko enakovredno kosata z mojstri mednarodne letalske druščine. ber izhodiščni položaj. Obvladaš sicer tehniko letenja, a trenutni me-terološki pogoji, če jih pravilno v sekundi ne preceniš, te pahnejo na tisto mesto, ki ga nisi pričakoval.« Miha Thaler: Prognoze so nehvaležna naloga Od naših jadralnih letalcev je vsekakor eden najbolj izkušenih Medvodčan Miha Thaler, član ALC Lesce. Je namreč kapitan Inexove-gu letala DC 10. Z jadralnim letalstvom se je začel ukvarjati leta 1960. Začel je kot modelar in nato prešel k jadranju. Kljub temu da ima dovolj letenja, mu je jadranje še vedno privlačen šport. Vasi dosedanji uspehi? »Začel sem z modelarstvom in se pozneje vključil med pilote jadralnega letenja. V dosedanji karieri sem bil dvakrat državni prvak in trikrat republiški. Kakšne so razmere v našem jadralnem športu? »Niso take, kot bi morale biti. Že dvanajst let nismo pri nas imeli mednarodnega prvenstva in tudi sami se zaradi pičlih finančnih sredstev ne udeležujemo mednarodnih tekmovanj. Tudi udeležba na tretjem evropskem prvenstvu bi bila lahko močnejša, če bi mednarodna letalska zveza FAI pravočasno sprejela pravilnik o klubski klasi.« Vaša napoved o uvrstitvi? »Napovedi v našem jadralnem športu so nehvaležna naloga. Narediš majhno napako in že si na repu udeležencev, čeprav imaš lahko do- Ivo Šimenc: Razmere v jadralnem športu niso rožnate Kranjčan Ivo Šimenc je jadralni pilot od leta 1072. ko se je začel učiti jadralnega letenja v alpskem letalskem centru Lesce. Tako kot njegov klubski kolega Miha Thaler je tudi Ivo Šimenc, ki je zaposlen v kranjski Iskri, začel kot modelar. »Že v mladih letih me je privlačila aviacija in logična posledica je, da sem se zapisal jadralnemu letenju. Svoje je prispevalo tudi modelarstvo,« prav i Ivo Šimenc. Vaši uspehi? »Leta 1979 sem postal državni prvak in isto leto sem bil tretji na balkanskem prvenstvu. V zadnjih dveh letih sem osvojil dvakrat republiški naslov. Razmere v našem jadralnem športu in nasploh v letalskem niso rožnate. Dotacije, ki jih dobimo za vso našo dejavnost, niso zadostne. Da lahko letimo in treniramo, sami zbiramo denar. Delamo v letališki delavnici in Železarni Jesenice in si (ako zagotovimo minimalna sredstva za naše delo.« Kaj je potrebno, da postaneš dober letalec? »Pogoj je, da si dobro uleten. ,Imeti moraš določeno število ur v zraku in določeno število prelete-nih kilometrov. Sam letim dvakrat tedensko, pred pomembnimi nastopi pa tudi vsak dan. Za treninge si vzamen redni dopust, za tekmovanje pa izrednega, saj ima delovna organizacija Iskra dovolj posluha z.a nas športnike.« Vaša prognoza o uvrstitvi? »To je res nehvaležna naloga. Lahko vodiš vse do zadnjega dne in le manjša napaka v zadnjem tekmovalnem dnevu te lahko spravi ob lepo uvrstitev ali celo na zadnje mesto. Pri letenju moraš imeti pravo mero ravnotežja, občutek med »siheraštvom« in zmernim letenjem. Če ti to uspe. si lahko /.ado- VO,'en ' I). Humer Foto: F. Perdan Osemnajsta kolesarska dirka AIpe-Adria Čerin in Ropret ter Jugoslavija v vodstvu KRANJ — Več kot sto kolesarjev i/ desetih evropskih držav, med katerimi P■ kar pet olimpijskih reprezentanc za Los Angeles. je v soboto /. etapo Ljubljana—Celje začeto letošnjo tradicionalno osemnajsto mednarodno kele-■ sarsko dirko AIpe-Adria. Že prva etapa na 132 kilometrov dolgi progi je poka-zuiu, da bodo dirki tokrat dajali ton naši kolesarji. Že kmalu po startu so vsi kolesarji začeli dokaj hitro vrteti pedalu. Naši-kolesarji so bili tisti, ki so narekovali hud tempo. To se jim je tudi ob res t ova lo, saj sta pobegnila Rojan Ropret in Primož Čerin, reprezentančna kolega, Savcan in Rogovec. Suma sta si nare-kovalu hitrost, ki je bila taka, da ju glavnina ni mogla ujeti in v Celje sta prikolesurilu s štiriminutno prednostjo. Vodstvo je prevzel Čerin, zu njim pa sla se uvrstila Ropret in Cudkaze (SZ). Začetek druge etape od Celju do Bo-rovelj je bil dokaj miren, vendur je bilo zatišje varljivo. Čeprav so vsi vozili v strjeni ko'oni m pazili na luvorite. so vendarle udarili že kmulu po prestopu državne ineje. V Holmcu sta glavnini ušla repre/entuntu NDR I.emonth in Savcan Lumpič, ki sta si nato priborila kur veliko prednost pred zasledovalci. Toda Suvcan Jane/, l.umpic je dobro držal v šahu Nemca Lbmothu. tako da ju je trideset kilometrov pred uljem v Borovljah ujela s! upinu dvujsetih kolesarjev, med katerimi je bil tudi vodil ni po prvi etapi — Primož Čerin. V !'»o rovljah je bil prvi Poljak Skonnvek pred Lemothom (ND1D In Cudermu nom, medtem ko je bil Čerin peti V po poldanski dirki po ulicah Borovelj (tretja etapa) je bil najhitrejši Scheiderlo in, vendar so vsi prevozili nu cilj v sku pini, tuko du v skupnem seštevku ni prišlo od preobrata. REZULTATI - L etapa Ljubljana-Ccije - L Čerin 2:.r)7.1H, 2. Ropret (oba Jugoslavija) isti čas ;]. Cakud/.e (SZ) 2:59;11, 4. Privuru (ČSSR). .,. Šibenik (SRS I); druga etapa Celje —Borovi je — 1. Skorovvek (Poljska) 3:10.17, 2. I.emoth (NDR). 3. Cudermun (Olimpijska eki-pa), 4. Solkovviuk (Poljska), 5. Čerin (.Jugosluvija) vsi v čusu zmagovalca; tretja etapa — okoli Rorovelj — 1 Scheiderlein. 2. Richter (oba NDR), 3 Privara (ČSSR), 4. Povirk (SRS II), 5. Lampič (olimpijska ekipa); skupni vrstni red — posamezniki - 1. Čerin n:.r>2,32, 2. Ropret (oba ohmpij ska ekipa) 0:53,49, 3. Lemoth (NI)R) 0:54,20, 5. Cuderman (olimpijska ekipa) 0:54,22; ekipno — l. Jugoslavija 20:36,13 2 NDR 20:40,45, Poljska 20:40.51). dh NOGOMET Pomembna zmaga Kranj — V nadaljevanju gorenjske ga nogometnega prvenstvu so čluni Al-plesu dosegli pomembno zmugo v go-steh in se s tem povzpeli nu drugo mesto lestvice. Nogometaši Lesc so domu prepričljivo premuguli Gorenjo vas in se z novimu točkumu še učvrstili nu prvem mestu. V mestnem derbiju je bil I. TI I boljši od Jelovice. Rled je v gostoti izdatno nupolnil mrežo nogometu-sem i/ Roteč. Alpina pa je z borbeno igro ugnula Kondorja. Rezultati - člani - Polet: Alples 1:3, Lesce : Gorenju vus 2:0, Roteče ': Bled 1:0, Bohinj: Tržič 1:2, Alpina' Kondor 3:1, LTH : Jelovica 3:0 (Vrstni red: Lesce 24, Alples 19, LTH 19.); pionirji - Tržič : Lesce 2:0, Jesenice A Bohinj 2:1, Jesenice B : Bled 0:4, Bohinj Tržič 4:1, Lesce : Bled 0:0 (Vrstni red: Lesce 11, Bohinj 9, Jesenice 9). ' P. Novak Gorenjci v ligaških tekmovanjih NOGOMKT - V dvajsetem kolu slovenske člunske lige nogometaši Triglavu tokrat na gostovanju v Titovem Velenju niso imeli sreče. Premagalo jih je namreč moštvo domačega Rudarju. V preostalih srečanjih so zu presenečenje poskrbeli Trboveljčuni, ki so nu do-mučem igrišču odščipnili točko vodilnemu Muriboru. V slovenski ligi zuhod so Jeseničuni /. gostovanja prinesli točko. „ Izidi - Rudar (TV) : Triglttv 3:1 (1:0). Železničar : Primorje 4:0 (2:0). Šmartno : Kovinar 3:3 (1:1), Vozilu : Izola 1:0 (1:0), Mura : Kludivur 2:0 (1:0), Rudar (TR) : Maribor 1:1 (1:1), Koper : Stol 4:1 (1:0), Jadran Lama : Jesenice 0:0. Para prihodnjega kola — Triglav : Rudar (Trbovlje), Jesenice : Medvode. ROKOMET - V drugi zvezni ženski rokometni ligi so rokometašice Alplesa gostovale v Trogirju, kjer so kljub dobri igri morule priznati premoč domači ekipi. V slovenski ženski ligi so Trži-čunke domu izgubile z Jeklotehno. v Škofijuh je vodilna' Burja premagala Pn\idvorčunke, medtem ko so Du-pljanke morule v Ljubljani priznati premoč domači Veti. V medrepubliški moški ligi so Ločani gostovali v Varaždinu, kjer pa je bil domači Vurteks boljši od Jelovice, v moški republiški ligi šo si igralci tržiškegu Poku izborili zmugo nud gosti Jeklotehno. ♦ Izidi — ženske — Trogir: Alpe s 29:25 (15:12). Peko : Jeklotehnu 18:30 (10:20), Burju : Preddvor 47:14 (25:5). Veta: Duplje 35:31 (17:15), moški -Vurteks :Jelovicu 2():KJ (11:9), Peko: Jeklotehnu 21:18 (7:8). Pari prihodnjega kola — ženske — Duplje : Burja. Preddvor : Astra, Metlika : Peko, moški — Jelovica : Moslovi-nu, Pohikve : Peko. - -dh Sporočili ste nam Uspešen nastop kranjskih judoistov — Judoisti kranjskega Triglava so na tradicionalnem turnirju Zvonka Run-ka v Ljubljani med dvesto tekmovalci iz slovenskih in hrvatskih klubov zasedli drugo mesto v ekipnem tekmovanju, izkuzuli pu so se tudi posamezniki. Toni Humar je zmagal pri mlajših mladincih v kategoriji do 75 kilogramov, drugi je bil njegov klubski tekmec Simon Vilfan. Pri starejših mladincih je Jože Murtinčič zmugal v kategoriji do 71 kilogramov, Damjan Kalan v skupini do 78 kilogramov, Emir Bešič pa je bil drugi v kategoriji do 80 kilogramov. — V. Klemenčič Odbojkarice Triglava v prvi slovenski ligi Kranj — Končalo se je tekmovanje v zahodni skupini druge slovenske odbojkarske lige. Igralke kranjskega Triglava so že v prvem letu nastopanja dosegle velik uspeh. Z zmago nad ekipo Črnuč, ki je vodila po jesenskem delu prvenstvu, ter z osvojenima točkama v zadnjem kolu nu težkem gostovanju v Novem mestu so /usedle prvo mesto z enakim številom točk kot ekipa Partizanu iz Črnuč, vendar z boljšo razliko v setih. Odbojkarice Triglava so se z. zmago uvrstile v prvo slovensko ligo. Zu uspeh so zaslužene prav vse igralke — Sodinova, Buvdkovu, Arn-škovu, Mujhenčevu, Dvornikova. rte zurjeva, Zibertova, Vojičičeva. Mareti čeva. Robasova m Rantova; veliko pa so k temu pripomogle tudi odbojkarice, ki so zaradi šolskih obveznosti ali kakršnihkoli drugih razlogov prenehale z igranjem — Rautnerjeva, Kurentovu, Cekičevu, Aljunčičevu, Sera/inova in Simničevu. V Odbojkurskem klubu Tri gluv pričukujejo, du bodo v kranjski zvezi telesnokulturnih organizacij ime li odslej več razumevanja za odbojko in da bodo ekipi omogočili nemoteno nastopjThje v prvi slovenski ligi. Drugi gorenjski predstavnik, ekipa Gorijje z 18 točkami /usedla tretje mesto. V enakem moškem tekmovanju so se gorenjske ekipe uvrstile v spodnji ■ de| lestvice. Plamen i/. Krope je /. 12 to ckami zasedel peto mesto, kranjski Triglav z dvema točkama manj šesto, zadnjo, osmo mesto pa so brez točke osvojili mladi igralci Bleda Pionirke Jenkove šole občinske prvakinje Kranj — Nu občinskem prvenstvu osnovnih šol v odbojki zu pionirje je " med štirimi ekipami najboljšo [gro prikazala vrstu z. osnovne šole Simona Jenka, drugu je bilu ekipu Žagarjev e šole, tretje so bile lanske prvakinje pionirke osnovne šole Franceta Preser na, in čelrtre mlade igralke sole Bral stvo in (motnost. Odbojkarice Jenkove sole so zustopule kranjsko občino nu gorenjskem prvenstvu, kjer so /usedle drugo mesto za ekipo Bohinja. M. Žibert Škofju Loku — Gorenjski civilni invalidi vojne so s pomočjo slovenske zveze društev pripravili ob koncu aprila na kegljišču športne dvorane Poden v Skofji Loki meddruštveno kegljaško tekmovanje, na katerem je nastopilo 34 invalidov iz vseh šestih slovenskih društev — i: Kranja. Xovc Gorice. Novega mesta. Maribora. Celja in Ljubljane. V ekipnem tekmovanju je zmagala trojka kranjskega društva — (rta stiki) Angel Vidic z Zgornje Bele, Drago Koder iz Tržič" in Ivan Čerin Železnikov — pred ekipo Ljubljane in Maribora. V posamičnem tekmovanju je bil prvi Drago Koder (Kranj) s 414 podrtimi keglji pred Ivanom Cerinom (Kranj) s 411 in Marjanom Sušterjem (Ljubljano s 398 kecjlji; Angel Vidic je bil sedmi, Slavko Frelih. sicer predsednik športne komisije pri kranjskem društvu civilnih invalidov vojne, pa osmi. — C. Zaplotnik Kegljanje — kraljica invalidskih športov Kranj — Civilni invalidi vojne so se v primerjavi z delovnimi in vojnimi in-vulidi organizirali pozno, šele v začetku sedemdesetih let. Razlog je v tem, da so si položaj invalidov izborili šele po obisku delegacije jugoslovanskih republik in pokrajin pri predsedniku Titu, dokončno pa z zakonom, ki je pričel veljati pred šestimi leti. Zveza društev civilnih invalidov vojne Slovenije, ki pomeni začetek njihovega organiziranja, je bila ustunovljenu pred štirinajstimi leti. Danes združuje v šestih društvih v Kranju, Muriboru. Celju, Ljubljani, Novem mestu in Novi Gorici 1650 občunov, ki so se ponesrečili z orožjem uli so dobili trui ne .poškodbe v taboriščih« pri bombardiranjih in pri ostalih sovražnih ukeijuh proti civilnemu prebivulstvu. Med njimi so slepi, gluhi, občani brez. roke irt noge, stoodstotni invalidi . . .* »Med dejavnostmi, ki združujejo invalide v društva, imata pomembno vlogo sport in rekreacija,« poudarja Slavko Frelih, predsednik športne komisije pri Medobčinskem društvu civilnih invalidov vojne Kranj. Nekateri očitajo, du si prizadevumo le za športne dosežke, vendar je resnica drugučnu — re-/ultuti so povsem v ozudju. Nu treningih in tekmovunjih se pogovorimo predvsem o težavah, ki spremljajo naše delo in življenje. Takšni pogovori pa so zelo pomembni za krepitev samozavesti, za premagovanje občutku munj-v rednosti.« Radioamaterji »lovili lisico« Jesenice — Radioklub Želo/ar Jese niče je na pobudo Sekcije ve/istov NOV za Gorenjsko pripravil v počastitev dneva Osvobodilne fronte in mednarodnega deluvskegu praznika tekmovanje mladih radioamaterjev v »lovu na lisico«. Udeležili so so ga pionirji in mladinci z Jesenic. Vrhnike, iz Krama. Pesnice. Gonj in Ilirske Bistrico. Pri pionirjih je med posamezniki zmagal Leon Rolih pred Andrejem Bergo čem (oba Ilirska Bistrica) in Matja/em Guzeljem (Vrhnika), med ekipami pa Ilirska Bistrica pred Vrhniko, Jeseni-cumi in Besmco. Pri mladincih je bil v posamičnem tekmovanju najuspešnejši loma/ Bergoč (Ilirska Bistru a) pred Sebastjanom Slivnikom (Gorje) in IV tro'r.i Celarcem (Vrhnika), med ekipami pa Gorje pred Vrhniko. Letošnjo prireditev bila je na Pristavi nad Je senicumi --je motilo hladno vreme s snegom, zato so organizatorji sklenili, da bodo prihodnjič pripravili tekmovanje maja. B. Blenkus Priznanja gorenjskim tabornikom Predsedstvo Zve/.' taboi nikov Slovenije je ob dnevu tabornikov r«ZgWSllO ..purti/unske odrede Tu naziv so s. pridobili lani najbolj delovni odredi v Sloveniji, med nprni tudi dva r Gorenjske - Špikov odred z. Blejske Dobrave in odred Svobodnega Knmnitniku iz škot je Lok.' Posebna priznanja za lanskoletno delo pčdfelili jih bodo na predvečer dneva mladosti pa I)" 1»»' |Ol0 se ose.a odredov, med njuni b"u Štirje gorenjski: odred Plavžarjev z J** som, odred Slane Žagar ml iz Kranju odred Sorskega polju s Trate in "dreti Stružnih ognjev i/ Kranja. »Tako kot je atletika kraljica vsefe športov, je kegljanje »kraljica skih športov« pravi Slavko Frelih .V-gljunje je namreč poleg šaha edina -noga. s katero se lahko ukvarja invalidi, od najtežjih do na .»stali športi - plavanje, strel stvo atletika, namizni tenis, igra z zvene-- -- so primerni le za določene skupS invalidov.« Medobčinsko društvo civilnih dov vojne Kranj, ki združuje 163 a nov iz vseh petih gorenjskih občin, bilo pobudnik in organizator športnih invalidskih tekmovani vSJe venij.i. Iz kegliaškega dvobV; i' kranjskimi in ljubljanskimi ci?iwS invalidi vojne se je razvilo rr stveno, slovensko prvenstvo ki ieu!t praznovalo že deseto obletnico V gorenjskimi invalidi je največ -njaza kegljanje, kar petnaist «T redno udeležuje vadbe na ke^r športne dvorane Poden v Škofi![ u razen tega pa še za atletiko m stvo. Radi zahajajo tudi v hrihe so sklenili škofjeloško planinska I* verzulo, se udeležili pohoda v Drazf še, na Porezen in Blegoš ter ob » okupirane Ljubljane. - . C. Zapiotn • Razpis sindikalnega strelskega prvenstva Radovljica - Športne ig^ , t radovljiške občine se bodo nac-e -s tekmovanjem v streljanju z zr*# puško. Prvenstvo bo na strel-šc • turnega doma v Mošnjah. pnw: Strelska družina Mošnje pod pc* : lelistvom občinskega sindikaln, -ta m /veze telosnokulturnir ci.i Radovljica. Prijave spiVU m krov i tel ju še do petka. 11. maj« T* movalci bodo razdeljeni v dve - V skupini - do 41» in nad 40 :e: .' no uvrstitev v moški konkurenci^'i jo rezultati petih najboljših stw -/enski konkurenci dosežki ttvf: vulk. Zdomski športniki v Kamniku Kamnik — Kamniški snu« . - -pred leti dogovorih z /družen>e:v -slovunskih smučarskih klubov \ tuji* /a različne oblike sodelovanj*, ki a# bi pripomogle k ohranjanju mate«*! ščine in stikov z matično domov»*fc* okviru tega sodelovanja je pred nea volanom, kdaj pa kdaj sedajo vinjeni za volan. Vinjenost v prometu lahko preprečimo na različne načine, vendar samo s poostreno kontrolo, ki naj bi razredčila vinjene voznike in s tem povečala varnost v prometu.-najbrž ne. Tudi ostrejše kazni verjetno ne bi pripomogle, da bi povsem zavladala treznost za volanom. Pač pa je treba razen že omenjenih ukrepov s preventivno vzgojnimi akcijami neprestano spodbujati udeležence v prometu, da sedajo za volan trezni, ker se sicer zavedajo hudih" posledic, ki jih lahko povzroče. Mrak Vagoni na stranskih tirih Železničarji na obmejnih postajah ugotavljajo, da so vagoni iz vzhodnoevropskih dežel tehnično slabi in jih morajo izločiti — Vedno večji izvoz po železnici in vedno več težav naših železničarjev Jesenice — Železničarji, ki delajo na slovenskih obmejnih postajah na Jesenicah, v Mariboru, Prevaljah, Novi Gorici in v Sežani vedno znova ugotavljajo, da se železniški tovorni-promet na mejnih postajah močno povečuje. V minulih dveh mesecih so na jeseniški obmejni postaji sprejeli kar za 24 odstotkov več tovora kot v enakem lanskem obdobju ali skupaj 18.000 vagonov, kar je za sežansko železniško postajo največ. Vzrok, da se tovorni promet na železniških postajah Železniškega gospodarstva povečuje, je predvsem v tem, da se jugoslovansko gospodarstvo skupaj z vzhodnoevropskim tržiščem preusmerja na zahodni trg in več izvaža. Železničarske tehnične zmogljivosti na takšen transport niso pripravljene, zastarele so, premajhne in nujno prihaja do neprijetnih zastojev ter še bolj neprijetnih reči: visokih stroškov zaradi zamud. Železničarji bi nedvomno lahko prepeljali več blaga, če bi bile zmogljivosti ustrezne, kajti naše delovne organizacije se vztrajno obračajo na železniški prevoz. Ob tem, da so naše obmejne in ranžirne postaje premajhne, prihaja do težav tudi zaradi vagonov, ki so tehnično pomanjkljivi in jih morajo nujno izločiti. A to niso le vagoni z oznako Jugoslovanskih železnic, temveč v kar velikem številu tudi vagoni vzhodnoevropskih držav, za katere ugotavljajo, da so slabi. Vagone morajo izločiti tudi tedaj, .ko niso pravilno naloženi. Redno se dogaja, da mora iz prometa in ha stranski tir.vagon zjesom ali drvmi, saj je neenakomerno naložen ali pa je les nepravilno zvezan. Do problemov prihaja pogosto tudi zato, ker vagoni niso pravilno označeni in zato, ker pridejo na obmejno postajo ne da bi bili nestehtani. Če dodamo še težave, ki jih imajo na obmejni postaji, ker potekajo analize, carinjenje in jemanje vzorcev predolgo, je jasno, zakaj se vagoni predolgo zadržujejo na naših postajah. D. S. »Maček« za volanom Izkušnje nekaterih voznikov, ki so po prekrokani noči sedli za volan in pri tem opazili svoje poslabšane vozne sposobnosti, so zdaj potrdili švedski raziskovalci ter rezultate objavili v zdravniškem časopisu Medi-cal Tribune. Švedi namreč ugotavljajo, da je vozna sposobnost zmanjšana še potem, ko se je količina alkohola v krvi znižala na nič. Vozniške sposobnosti po prekrokani noci so ugotavljali na 22 osebah. Poskusne osebe so dosegle v višku najlepšega razpoloženja povprečno 1,47 promile alkohola v krvi. Po osmih urah spanja in počivanja je znašala količina alkohola v krvi še vedno 0,4 promile. Takoj ko je ta količina padla na nič promilov, so jih posadili za volan. Pri vožnji se je izkazalo, da so vozne sposobnosti teh voznikov za okoli 20 odstotkov slabše kot pa pri preisku-su v treznem stanju, to je pred začetkom pitja. »Maček« je očitno tako vplival na njihov organizem, da še tri ure po preskusu niso zmogli doseči normaine vozne sposobnosti, ki bi bila enaka tisti pred krokanjem. Zaradi takšnih rezultatov raziskave so v švedskih sredstvih obveščanja začeli opozarjati na - nevarnega -mačka« za krmilom. Četudi ni v Krvi nič več alkohola, še vedno vozimo in reagiramo slabše kot sicer. TEKST: J KACIN %M W W W0 fP RISBA: J. TROBEC ft^i A M RADIOLOŠKA, BIOLOŠKA IN KEMIČNA ZAŠČITA 10. RADIOAKTIVNO DELOVANJE obsega samo 15 % celotne energije, ki se 9. Ljudje bi delovanje uradnega v Občutili POSREDNO, v obliki porušenih In P«daJo«iA^Pi^»l^,mno^ta^: ^'^^"delovan ja "na j bol j ZN ACJ LE N za atomsko orožje. ZAČETNO RADIO- mnogobozasu- sprosti ob eksploziji, vendar j* prav ta i, NEPOSREDNO pa bi povzročal po- način škodbe organizma, kot so: pokanje bobniča, glavoboli, krvavitve iz nosu in ust, pa tudi hude poškodbe notranjih organov v bližini centra eksplozije. AKTIVNO SEVANJE traja samo prvih nekaj sekund, RADIOAKTIVNA KONTAMINACIJA, ki se pojavi v neposredni okolici eksplozije in na mestu radioaktivnih padavin pa traja dalj časa, vendar je jakost sevanja manjša in hitro slabi. 11. RADIOAKTIVNA BOLEZEN je posledica radioaktivnega sevanja, njena stopnja pa je odvisna od sprejete količine sevanja in odpornosti posameznega organizma. Zdravljenje praviloma zahteva intenzivno in dolgotrajno terapijo. V času zdravljenja je močno zmanjšana odpornost organizma proti raznim infekcijskim boleznim. Pravočasen umik v zaklonišča nas povsem zavaruje pred vsemi učinki eksplozije. 12. Danes razvijajo predvsem ATOMSKO OROŽJE MAJHNIH MOCl. Po moči se približuje KLASIČNEMU OROŽJU, zato je večja nevarnost njegove uporabe. Kopičenje novih nosilcev jedrskega oiožja v Evropi in naši neposredni bližini nas opozarja, da so rakete SS-20 (3 atomske konice), SS-21, SS-22, SS-23, PERSHING - 2 in MANEVRIRNI IZSTRELKI, lahko namenjeni tudi nam. O LAS 8. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK, 8. MAJA 1984 DOPOLNITVE Ir POPRAVKI K SKUPNEMU RAZPISU KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1984—85 V Delu je bil 6., 7. in 8. marca 1984 objavljen skupni razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1984—85, kjer so nanizani podatki tudi za pet gorenjskih občin. Dodatno smo prejeli nekaj dopolnitev in popravkov, ki jih skladno z določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini (34. člen) objavljamo skupaj. V OBČINI ŠKOFJA LOKA je treba skupni razpis v Delu popraviti takole: za nazivom poklica inženirja za varstvo pri delu mora slediti dipl. ekonomist, ki ga razpisuje Kladivar Žiri itd.; Alpe-tour, DSSS Šk. Loka ne razpisuje enega, ampak dva dipl. pravnika: pri Etiketi Žiri se naziv pokiica ne glasi dipl. inženir tekstilni tehnik, ampak dipl. inženir tekstilne tehnologije. Poleg tega v občini Škofja Loka dodatno razpisujejo: Kmetijska zadruga Šk. Loka za mlekarja (IV.) dve štipendiji; Franc Jereb, izdelovanje elektrod za VF varjenje PVC, Podjelovo brdo 19, Sovodenj za strojnega tehnika (V.) eno štipendijo. V OBČINI KRANJ dodatno razpisuje Živila Kranj za prodajalca (IV.) dve štipendiji (v TOZD Trgovina Bled), v DSŠS pa za ekonomskega tehnika tri štipendije, za VEKŠ — rač. smer eno štipendijo ter za Ekonomsko fakulteto eno štipendijo. V OBČINI RADOVLJICA dodatno razpisuje Vezenina Bled za inž. oblikovanja tekstilij in oblačil (VI.) eno štipendijo in eno štipendijo za ekonomski tehnik (V.), Vzgojnovarstvena organizacija Radov. za vzgojitelja predšolskih otrok (V.) dve štipendiji. Vse ostale informacije o razpisu naj kandidati preberejo v citirani izdaji časopisa Delo, lahko jih dobijo tudi v skupnosti za zaposlovanje ter pri štipenditorjih. Štipenditorje obveščamo, da smo s tem dodatke in popravke zaključili, če bi se ev. pokazala še kakšna potreba, pa jo bomo morali sami javno objaviti — kakor določa 34. člen samoupravnega sporazuma. Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske — Kranj AERODROM LJUBLJANA, Letališko in turistično podjetje, n. sol. o. BRNIK TOZD AERODROMSKA DEJAVNOST Brnik, n. sub. o. Komisija za delovna in stanovanjska razmerja TOZD Aero-dromska dejavnost objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VAROVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV NA LETALIŠČU (več delavcev) 2. VOŽNJA VILIČARJA (dva delavca) 3. ROČNA DELA NATOVARJANJA IN IZTOVARJANJA V PRTLJAŽNI SLUŽBI IN SKLADIŠČU (več delavcev) Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pod 1. — bodo kandidati do uspešno opravljenega strokovnega tečaja, ki ga organizira Aerodrom Ljubljana, opravljali dela varnostnika — pripravnika, pod 2. in 3. — bodo imeli kandidati 30 dni poskusnega dela. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — končana pćklicna šola, odslužen vojaški rok, pod 2. — končana osnovna šola in izpit za voznika viličarja, odslužen vojaški rok pod 3. — končana osnovna šola, odslužen vojaški rok. TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM BRNIK n. sub. o. Komisija za delovna in stanovanjska razmerja TOZD Gostinstvo in turizem objavlja naslednja prosta dela in naloge PRIPRAVLJANJE IN KUHANJE JEDIL (dva delavca) Delovno razmerje bomo sklenili z enim delavcem za nedoločen čas, z enim delavcem pa za določen čas. Kandidati morajo imeli končano gostinsko šolo kuharske smeri. Vsi kandidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje za delo na letališču in mejnem prehodu. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Aerodrom Ljubljana, Kadrovska služba, Brnik — Aerodrom. VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela m naloge VOZNIKA KAMIONA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: — poklicna šola za voznike motornih vozil, izpit B in C kategorije, — enomesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo prijave s priloženim življenjepisom in dokazili o strokovnosti ter potrdilom o stalnem b.vahscu na naslov najkasneje v 8 dneh po objavi. * Prošenj brez dokazil o strokovnosti komisija /a delovna razmerja ne bo obravnavala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati pi-snvmo obveščeni o izbiri najkasneje v roku 40 dni. VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD JESENICE TOZD Osnovna šola TONE ČUFAR JESENICE Svet TOZD Osnovne šole razpisuje v skladu s 135. členom zakona o osnovni šoli prosta dela in naloge RAVNATELJA Pogoji: — strokovna usposobljenost za opravljanje del in nalog pedagoškega delavca po 89. in 96. členu zakona o osnovni šoli, najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojnoizo-braževalnih nalogah in opravljen strokovni izpit. Kandidati morajo imeti organizacijske in strokovne sposobnosti in biti morajo družbenopolitično aktivni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev predložite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet TOZD osnovne šole Tone Čufar Jesenice, Tavčarjeva 21, za razpisno komisijo. Komisija za delovna razmerja TOZD osnovne šole Tone Čufar Jesenice razpisuje prosta dela in naloge VODJE ŠOLSKE PREHRANE za nedoločen čas Pogoji: — PU za gospodinjski pouk s 5-letno prakso vodenja šolske prehrane. Stanovanj ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev predložite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za delovna razmerja TOZD Osnovne šole Tone Čufar, Jesenice, Tavčarjeva 21. 3£ L/lJ poliksžiri Po sklepu delavskega sveta TOZD Kovinarstvo Žiri objavljamo prosta dela in naloge PLANERJA PROIZVODNJE za določen čas Pogoji: — srednja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj. % Delo je za določen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo svoje vloge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov DO POLIKS, splošni sektor, Strojarska ulica 12, Žiri. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. Po sklepu zbora delavcev DSSS objavljamo prosta dela in naloge \ TAJNICE DIREKTORJA za določen čas Pogoji: — srednja izobrazba administrativne, ekonomske ali druge splošne smeri, — 1 leto delovnih izkušenj. Delo je za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo svoje vloge z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: Poliks Žiri, DSSS, splošni sektor, Strojarska ulica 12, Žiri. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA obvešča vse starše na območju občine Radovljica, da bo vpis otrok za sprejem v otroške vrtce za šolsko leto 1984/85 14., 15. in 16. maja 1984. Vpisovanje bo od 8. do 16. ure v prostorih otroških vrtcev: Begunje, Bled, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Gorje, Kamna gorica, Kropa, Lesce, Radovljica in Srednja vas. Vpisani bodo predšolski otroci, stari od dve do sedem let. Istočasno bo vpis otrok za varstvo v varstveni družini na Bledu in na Posavcu za otroke od 8. meseca do 2. leta starosti ter vpis otrok za skrajšani program priprave otrok na šolo — 600-urni program. O dokončanem sprejemu bo odločala komisija. Kasnejših prijav ne bo mogoče upoštevati. ODBIT OBRTNIK ŠKOFJA LOKA, Blaževa 3 Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge VODJE RAČUNOVODSTVA Delovne naloge lahko zasede tisti delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima srednjo ali višjo strokovno izobrazbo finančne smeri, — da ima skupaj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, če ima srednjo strokovno izobrazbo, oziroma tri leta delovnih izkušenj, če ima višjo strokovno izobrazbo, — da je gospodarsko razgledan, — da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o enotnih merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka, — da ni bil kaznovan za kazniva dejanja ali da ni v postopku za kazniva dejanja, ki ga delajo neprimernega za to delo in so določeni z zakonom, — da izpolnjuje še druge pogoje, ki so določeni z zakonom. Delo se združuje za 4 leta. Poskusno delo traja 2 oziroma 3 mesece. Prijave z dokazili o strokovnih in delovnih izkušnjah sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi. Prijave pošljite na naslov: Obrtnik, Škofja Loka, Blaževa 3, razpisna komisija. Kandidati bodo o rezultatih razpisa pismeno obveščeni. MH Industrija naravnega kamna MARMOR HOTAVUE Gorenja vas Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SKIADIŠČENJE IN PRODAJA IZDELKOV — 2 delavca Pogoji: — poklic prodajalec, skladiščnik, — 6 mesecev delovnih izkušenj, — opravljen izpit za vožnjo z viličarjem (možnost opravljanja izpita po sklenitvi delovnega razmerja). Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi tega razpisa na naslov: DO Marmor Hotavlje, Industrija naravnega kamna, Hotavlje 40, Gorenja vas. #U ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske. Kranj Na podlagi sklepa 30. redne seje komisije za delovna razmerja : dne 26.4. 1984 delovna skupnost ponovno objavlja prosta dela :r. naloge: — ANALIZIRANJE IN IZVAJANJE NALOG S PODROČJA DRUŽBENEGA STANDARDA Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev se za opravi i del zahteva: — višješolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri in — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Prijave naj kandidati pošljejo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka Temeljna banka Goreniske Kranj, JLA 1. ^"JSKe. O izbiri bodo kandidati obveščeni pismeno v 30 dneh po zaključeni objavi. ISKRA TOZD ELEKTROMOTORA ŽELEZNIKI Po sklepu komisije za delovna razmerja in kadrovske zadeve z dne 23. 4.1984 objavljamo sledeča prosta dela I in naloge: SAMOSTOJNEGA REFERENTA NABAVE Pogoji: — štiriletna srednja šota I elektro ali strojne smer. — vozniški izpit B kategori je in najmanj 2 leti de nih izkušenj. Delo je za nedoločen ča> s polnim delovnim časom. Stanovanj ni. Prijave z dokazili naj interesenti pošljejo na naslov: Iskra TOZD Elektromotorji, Železniki. Otoki 21, Kadrovski oddelek, v roku 8 dni po objavi. Gostinsko podjetje HOTEL GRAD PODVIN Radovljica Komisija za delovna razmer j a objavlja prosta dela in naloge KV KUHARJA Pogoj: — poklicna sola gostinske smeri in nekaj let de nih izkušenj. Delo se združuje za nedoučen čas. DO s stanovanji ne ranp, . Kandidati naj pošljejo pismene prijave v »dneh po objavi na naslov: OZD Hotel Grad Podvin, Radovljica. p. p. 4. 9U IKK, 8. MAJA 1984 OGLASI, OBJAVE 9. STRAN GLAS KOVINAR JESENICE Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE TOZD Komunalne službe Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za polni delovni čas. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. 1. VOZNIKA KAMIONA ZA ENEGA DELAVCA 2. ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN, VZDRŽEVANJE ZEI E-NIC IN NASADOV, IZKOP JAM, VZDRŽEVANJE KANALIZACIJE, SPREMLJEVALNA DELA PRI ODVOZU SMETI za 5 delavcev rtoleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom o uresničeva-;drovske politike določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: podi. — poklicna šola za voznike motornih vozu, — opravljen vozniški izpit B in C kategorije, — eno leto delovnih izkušenj v stroki xd 2. — dokončana osnovna šola. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju po-pjev na naslov: Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, TOZD Komunalne službe, Komisija za delovna razmerja, Jesenice, Sp. Plavž 6, v 8 dneh po objavi oglasa. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejetem sklepu. , _ALPETOUR Združene delovne organizacije za transport, turizem in proizvodnjo, n. sol. o., Škofja Loka, Titov trg 4 b Xa temelju sklepa delavskega sveta sestavljene organizacije razpisuje dela in naloge NAMESTNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA SOZD ALPETOUR (delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi) 'toeg pogojev, določenih z zakonom in družbenimi dogovori, mo-*jc kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri in najmanj & leta delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih, oziroma Višjo šolsko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali prane smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih, »zbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. pismene prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po ob-' *na naslov SOZD ALPETOUR, Škofja Loka, pravna služba, Ti-**\4 b, z oznako »za razpis«. S*b*ki svet bo o izbiri kandidata odločil v 60 dneh po končanem z*anju prijav. Kandidati bodo o izbiri obveščeni. . ^ vzdrževanje /gradb TfZ+mni nadzor — P ° ALPDOM RADOVLJICA Podjetje za vzdrževanje zgradb in gradbeni nadzor p. o., Radovljica Strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti ob-Žn^Radovljica razpisuje prosta dela in naloge VODENJE TAJNIŠTVA STANOVANJSKE SKUPNOSTI IN SPLOŠNEGA ODDELKA kndidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izdati Te naslednje posebne pogoje. * neti morajo visoko ali višjo izobrazbo pravne ah upravne sme-v "leto oziroma 3 leta delovnih izkušenj. k BMindtov moralno-politične primernosti bodo upoštevana do-H -heneea dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske S""fa Območju občine Radovljica, za združitev dela pa je po-soglasje odbora za planiranje, razvoj, hnančne in splo-C zadeve skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti obči-Radovljica. Win naloge zcfružujemo za nedoločen čas s polnim delovnim ča- Vusno delo traja tri mesece. dokazili o izpolnjevanju ra/pisnih pogojev naj kandidati Z 15 dneh po objavi splošnemu oddelku DO Alpdom Rado-??Cankarjeva 27, kjer lahko dobijo tudi ustrezne informacije, '•avljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu izbiri kandidata. f ASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA KRANJ, p. o. Oldhamska 4 ( ( Po sklepu delavskega sveta in v skladu s Statutom ponovne objavlja prosta dela in nalogi" \ ODJE 'O PEK ATI V'E ^zakonskih mora kandidat izpolnjevali še naslednje pogoje: ima višjo Strokovno izobrazbo gasilske ali tehnične smeri tahtevano prakso 5 let, od toga 2 let. ik, organizacijsko vodstvenih delih, moralno-politična neoporečnost. <&k in naloge razpisujemo /a • ; :•• , Jere^nti naj oddajo vloge z dokazili o šolski izobrazb« na gornji **»za razpis« v 30 dneh po objav, () ;zi(lu ' isa |)o(J<) ^ > prijavljeni kandidati v 8 dneh po sprejemi, sklepa MERCATOR -rcator KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA »SORA« p. o. ŽIRI Razpisna komisija, zadolžena za razpis prostih del in nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE RAČUNOVODSTVA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo šolo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, ali — da ima srednjo šolo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj. Dela in naloge se razpisujejo za štiri leta. Pismene prijave o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Mercator — Kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« p. o. Žiri, Trg osvoboditve 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu samoupravnega organa. Priloga naj vsebuje: — življenjepis, — opis dosedanjih zaposlitev, — dokazila o izpolnjevanju pogojev. i= zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območja skupnost Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja ponovno objavlja . prosta dela in naloge RAZDELJEVANJE TOPLEGA OBROKA Za opravljanje navedenih del in nalog mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima poklicno šolo za kvalificiranega kuharja, — 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za določen čas s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta. Interesenti za opravljanje navedenih del in nalog naj vlogo s pismenimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom vložijo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj — Sektor za samoupravno organiziranost in kadre, Oldhamska 2, Kranj. Objavni rok poteče 8. dan po objavi, o izbiri pa bodo vsi interesenti obveščeni najkasneje v 30 dneh po objavi. UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ razpisujejo naslednja dela in naloge: V sekretariatu občinske skupščine in izvršnega sveta 1. SVETOVALEC ZA KADRE Pogoji: — visoka strokovna izobrazba organizacijske, sociološke, politološke ali novinarske smeri — eno leto ustreznih delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo. 2. PRIPRAVNIK — 2 DELAVCA Pogoji: — visoka strokovna izobrazba pravne, sociološke, politološke, novinarske ali organizacijske smeri. Za razpisana dela in naloge pod 1. točko bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za razpisana dela in naloge pod 2. točko bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas — za čas trajanja pripravniške dobe s polnim delovnim časom. Od kandidatov pričakujemo moralno-politično neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Občina Kranj, splošne službe, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh po objavi. INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ &4O01 KRANJ JUOOSt-AVUA Industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska cesta 22 Delovna organizacija razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -GLAVNEGA DIREKTORJA Za opravljanje nalog zahtevamo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, še naslednje pogoje: — da im'a visoko izobrazbo strojne, organizacijske in ekonomske stroke, 5 let delovrfih izkušenj, od tega vsaj 4 leta na vodilni nalogi v gospodarski organizaciji industrijske stroke;' — da ima ustrezne.ir.oralnopolitične kvalitete, — aktivno znanje tujega jezika, — strokovni izpit za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti z dvema letoma delovnih izkušenj na zunanjetrgovinskem področju. Zaželeno je, da kandidat svoji vlogi priloži pogled na poslovanje delovne organizacije. Prijave na razpis z ustreznimi dokumenti je treba vložili v 15 dneh po objavi. Prijava naj bo v zaprti ovojnici poslana na naslov Ikos Kranj, Savska cesta 22, z oznako »za razpisno komisijo«. Podrobne informacije o predložitvi dokumentov dobi kandidat v kadrovski službi delovne organizacije. ISKKA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo, n. sol. o., Kranj Komisija za kadrovske zadeve TOZD Tiskano vezje objavlja prosta dela in naloge: STROKOVNEGA SODELAVCA ZA RAČUNALNIŠKO VODENJE PROIZVODNJE Pogoji: — organizator dela — računalniške smeri, — dve leti delovnih izkušenj (lahko tudi začetnik), — odslužen vojaški rok, — pasivno znanje angleškega jezika. Delavca potrebujemo za računalniško obdelavo naročil, vodenje proizvodnje in zasledovanje kvalitete. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Telema-tika, kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JLA 2 TOK RADOVLJICA vabi k sodelovanju PRODAJALCA za občasna dela v trgovini repromateriala v Podnartu. Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2. v 10 dneh po objavi. DRUŠTVO UPOKOJENCEV STARA FUŽINA razpisuje zasedbo prostega delovnega mesta v KLUBU UPOKOJENCEV v Stari Fužini. Delovno mesto se ustanavlja za nedoločen čas, vendar je zahtevana enomesečna delovna poskušnja. Delovno mesto lahko zasede oseba, ki ima gostinsko kvalifikacijo z vsaj triletno delovno prakso v gostinstvu kot samostojni natakar ali kuhar z moralno-politično neoporečnostjo. Osebni dohodek bo po uspehu dela in po dogovorjenem sistemu. Prijave sprejema društvo upokojencev Stara Fužina do 15. maja 1984. ISKRA Tovarna merilnih instrument nov OTOČE V Glasu številka 33 / dne 4. maja 1904 je pri objavi prostih del in opravil nastala neljuba napaka. Pod pogoji /a dela in naloge pod 2. /a-vodjo tehnološkega oddelka in pod 3. za vodjo oddelka kontrole kvalitete je i/padel naslednji pogoj: — da imajo 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Za nastalo napako se opravičujemo! M Kl!MOKWNJ 'J ČASTNIK IN GENTELMAN že v naših kinematografih! G LAS 10. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK. 8. MAJA 1984 MALI OGIASI tel.: 27-960 PRODAM Prodom OHIŠJE (grušt) zu brunarico 5x4 in TOVORNO PRIKOIJCO /u osebni avto. Gesta na Brdo 43/A tol • 24221 4874 ŠTEVEC trofazni, dvotarifni, menjam za enbtarifni. Vinko Šenk, Hote •nnže 50. Preddvor 5037 NESREČE V SILOVITEM TRČENJU UMRL VOZNIK »STOENKK« Naklo — Na magistralni cesti v Jaslicah pri Naklem se je v petek, 4. maja. zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 37-le-tni Janez Oblak iz Ljubljane. S »sto-enko« je vozil proti Podtaboru. Nenadoma je zapeljal na nasprotno stran ceste, kjer je tedaj pripeljal voznik tovornjaka, 26-letni Štefan Očak, prav tako iz Ljubljane. Slednji je sicer zaviral in se umikal v desno vendar ni mogel preprečiti silovitega trčenja, v katerem se je osebni avto zaril pod prednji del tovornjaka. Oblak je bil tako hudo ranjen, da je na kraju nesreče umrl. Gmotno škodo cenijo na 380.000 dinarjev. ZBILA OTROKA Rečica — Minuli četrtek, 3. maja, se je na Rečici pri Bledu zgodila nesreča, ker je voznica Blanka Fečej. stara 23 let, doma iz Spodnjih Laz pn Bledu, prehitro vozila skozi naselje: Ko je dohitela avtobus, označen za vožnjo otrok, ki je stal na avtobusnem postajališču, je iz njega stopila 7-letna Špela Boškovski z Bleda, da bi prečkala cesto. Fečejeva je otroka zadela. Sprva je kazalo, da ni nič hudega, saj je šla deklica sama domov, vendar so jo morali popoldne odpeljati v jeseniško bolnišnico, ker je tožila o bolečinah. j) j Požari Ob koncu tedna so bili na Gorenjskem kar trije požari, ki jih je zanetila nepazljivost. V petek je izbruhnil na podstrešju Kmetijske zadruge Prodam dva BIKCA in OBRAČALNIK sip zu kosilnico bucher in »OBKI. MALINO«, dolžina valja 41 cm. Ambrož 1. Curki je 5038 Prodam TELIČKO, v 8. mesecu starosti. Pšenična polica 16, Cerklje 5039 Prodam zložljivo PRIKOLICO zu kampiranje, znamke SKIF, rabljeno tri sezono. Franc Mihalič, Poljanska c. 52. Škofja Loku 5040 Prodam KUNCE, pasme veliki činči-lu, sture 3 mesece. Pelipenko, Partizanska 11. Škofja Loka 5041 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin. 2 elek- v Šenčurju, kjer imajo kmetje zbiralnico mleka. Na podstrešju stanuje podnajemnica Angela Kristan, ki je tam zažgala kup starih cunj. A sosedje ji niso dali, da bi se ob ognju pogrela, saj so ga takoj zadušili in poklicali miličnike. Ko so slednji prišli, so bili prisiljeni gasiti, kajti Kristanova je zažgala še posteljnino. Odpeljali so jo v Psihiatrično bolnišnico Begunje. V soboto je zagorela baraka v Zvirčah, kjer hrani orodje Rudi Ple-vanc. Pogorela je do tal, tako da je škode za kakih 100.000 dinarjev. Ogenj so najbrž zanetili otroci. V požaru, ki je nastal na Jezercah pri Radovljici, sicer ni bilo škode, lahko pa bi se razširil. Anton Zupan iz Radovljice je namreč tam zažgal suho travo. Pogorelo je kak hektar travne površine. Ogenj so zadušili radovljiški gasilci. Nezgoda neizkušenega zmajarja Ziri — 22-letni Marjan Jeras iz Zirov je v petek, 4. maja, poletel z zmajem s hriba Žirk proti vasi Ledinica. Pri pristanku je zadel v eno od žic na električnem daljnovodu in jo pretrgal. Neizkušeni zmajar ni bil ranjen. Tudi škodo je takoj poravnal, vendar se bo kljub temu zagovarjal pred sodnikom za prekrške, ker je letel, kjer ni dovoljeno, pa tudi izpita za samostojne polete še ni opravil. poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj, po Spremljajoči program i devetega mednarodnega sejma malega gospodarstva od 11. do 17. maja V petek, 11. maja, ob 8.30 bo v konferenčni dvorani Gorenjskega sejma razgovor o problemih razvoja drobnega gospodarstva V ponedeljek, 14. maja, ob 10. uri v otvoritveni dvorani sejma Poslovnc-informativni center malega gospodarstva Ljubljana prireja posvet o pravnem urejanju kooperacijskih poslov s poudarkom na sodelovanje med obrtniki in organizacijami združenega dela. ustanavljanju pogodbenih organizacij združenega dela in izvozni dejavnosti malega gospodarstva, ob 11. uri, po otvoritvi sejma, ki bo ob 10. uri, bo poslovni dan delovne organizacije Merkur; govorili bodo o poslovanju Merkurja z drobnim gospodarstvom, proizvodnem programu proizvodnega partnerja UNIOR Zreče in prodajnem programu ter možnostih uporabe materialov za varjenje. ALPETOUR HOTEL CREINA KRANJ PRIREJA DNEVE BOSANSKE KUHINJE PETEK, 11. 5. v restavraciji hotela ob 20. uri SOBOTA, 12. 5. od 8. ure dalje bomo pripravljali bosanske specialitete na žaru na terasi pred hotelom Crei- na. Ob 18. uri bo pričetek velike prireditve kulturnega srečanja TUZLE z GORENJSKO pred hotelom Creina. Nastopajo , • Kulturno umetniško društvo MITAR TRIFUNOVIC-UCO iz Tuzle • Folklorna skupina SAVA iz Kranja • Ansambel MODRINA iz Kranja 12 in 13 maja vas bomo s specialitetami bosanske kuhinje postregli tudi na razstaviščnem prostoru 12. mednarodne razstave mineralov in fosilov v Tržiču. Kolektiv hotela Creina Pri organizaciji kulturnega srečanja sodelujejo: _ Gorenjska turistična zveza — Občinska turistična zveza Kranj — MSZSS za Gorenjsko _ Društvo prijateljev mineralov in fosilov Trzic — Društvo Modrina _ trika) in novo mizo s šestimi stoli. Pir-novar, Novi svet 10, Škofja Loka 5042 Prodam uquu PLAST, 80 kg. Telefon 00-918 od 20. do 22. ure 5048 Ugodno prodam dve KRAVI s teleti, ena simentalku, enu ciku. Ivuna Noč, " Moste 4, Žirovnica 5044 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Tino Ziherl, Sr. Bitnje 97, Žabnica 5045 Prodam 10 dni staro TELIČKO. Jeglič, Podbrezje 113 5046 AKUMULATOR 12 V, 153 A, delno rabljen za universala, prodam. Sebe-nje 36, Križe 5047 Prodam KRAVO po tretjem teletu in 18 mesecev staro TELICO. Mavčiče 41 5048 Prodam otroško posteljico z jogijem. Hijacinta Brezar, C. 1. maja 63, Kranj 5049 Prodam OTROŠKI VOZIČEK liber-ta. Savska Loka 5, Kranj (Rodeš) 5050 •Prodam debel KROMPIR igor, jedilni in drobni. Šenčur, Pipanova 44 5051 Prodam starejši črnobel TELEVIZOR. Toporš, Mlaka 32, Kranj 5052 Zelo ugodno prodam črnobel TELEVIZOR iskra panorama. Marinka Bučan, Britof 334 5053 Prodam dobro ohranjen betonski MEŠALEC. Bajt, Zasavska 39/A, Kranj 5054 Prodam 8 mesecev staro TELICO za pleme. Zg. Besnica 42 5055 Prodam hrastov lamelni PARKET. Brence, Ljubljanska 29, Bled 5056 Prodam eno sezono rabljen ČOLN maestral 9, MOTOR 4 KM s komplet opremo. Telefon 47-386 5057 Prodam mizarsko ročno STISKALNICO (kozle). Informacije po tel. 23-454 5058 ) KINOKWNJ ^ ČASTNIK IN GENTELMAN že v naših kinematografih! Prodam dvomanualne ORGLE z ritmi in bas pedali. Telefon 22-889 popoldan 5059 Prodam SPALNICO — komplet, mizo, stole, kavč, 4 stole. Ogled vsak dan od 14. do 15. ure. Kožuh, Vrečkova 5, Planina 5060 9170" \acn BOB Fer IZ NAŠE POSEBNE PONUDBE: PPR kabel 3 x 2,5 po 6 Asch 3 x 1,5 pO 4 Asch 2 x 1,5 po 3 Asch CIN od 165 Asch dalje BAKRENA PLOČEVINA po 49 Asch RAČUNALNIKI SINCLAIR SPECTRUM 48 K po 4.500 Asch POSLUJEMO V SLOVENŠČINI! Informacije po tel.: 9943-4227-3880 Poceni prodam TROSED in dva FOTELJA. Šutič, Savska 18, Kranj 5061 Prodam 11 mesecev starega BIKCA in malo TELIČKO. Predoslje 86 5062 Prodam dva TELETA stara po 7 tednov, simentalca. TELIČKO in BIKA ter lipov LES. Grašič, Kokrica, Dolža-nova 2 5063 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Pa-pler, Žirovnica 52 5064 Prodam KRAVE S TELETI, po izbiri (mlade). Muhovc, Žirovnica 9 5065 Prodam vrtne KLOPCE. Gregoriče-va 5, Kranj — Čirče 5066 Prodam dvobrazdni PLUG »Slavonac«. Meglic, Zg. Lom — Grahovše 24. Tržič 5067 Prodam mlado KRAVO s teletom. Meglic, Zg. Lom — Grahovše 24, Tržič 5068 Prodam GLASBENI CENTER gore nje. Garibovič, tel. 77-945 — int. 23 od 19. do 01. ure 5069 Prodam semenski KROMPIR desire in reza. Orehovi je 13, Kranj 5070 Prodam OTROŠKO KOLO /a sta rost 5 do 9 let. Pavla Šavs, Vrečkova 3 tel 28-634 5071 Prodam mlado KRAVO s teletom Ribno31,Bled 5072 Prodam nov zložljiv otroški športni VOZIČEK chicho. Lampe. Dragu Brc zarju 20, Kranj, tel. 21-4.19 5073 Prodam tri tedenskega BIKCA /,. re jo. Valjavec, Zvirče 19, Tržič, tel. 57-181 5074 Prodam kakovostno SENO. Marija Jan, Sp. Gorje 5!', 5075 Prodam BIKCA simentalca. starega 14 dni. I h .iši' 2T). 1 .rser .ri07,: SPORTSWEAR. SPORTSWEAR Ženska in moška poletna garderoba naj bo lepa, udobna in modna ti Informativno prodajni y— center ^ :J TEKSTILINDUS KRANJ SPORTSWEAR. SPORTSVVEAR Ugodno prodam PEČ za etažno centralno kurjavo, 15.000 koal. Irena Jemc, C. Svobode 31, Bled 5077 Ugodno prodam nov RADIO savica in KASETOFON grundig. Janez Kert, Oprešnikova 82, Kranj 5078 Barvni TELEVIZOR gorenje (Ekran 67), star 5 let, prodam. Grad 15, Cerklje, tel. 064-42-167 5079 Prodam dva BIKCA, simentalca in črnobelega, stara po 10 dni. Marta Cvenkelj, Ljubno 103, Podnart, tel. 70-054 5080 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Platiša, Pungart 11, Škofja Loka 5081 Prodam KOSILNICO za pasquali 18. Podbrezje 11, Duplje 5082 Prodam POROČNO OBLEKO št. 38, svetlomodre barve. Informacije dopoldan po tel. 25-861 - int. 370 5083 Prodam suhe smrekove PLOHE in COLARICE. Telefon 061-52-469 5084 Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca. Tušek, Rovt 10, Selca, tel. 064-65-066 5085 Prodam BIKCA simentalca. Ovsise 24, Podnart, tel. 70-238 5086 Prodam TELICO s prvim teletom. Marija Lah, C. talcev 13, Jesenice — Koroška Bela 5087 Prodam 1200 kg semenskega KROMPIRJA igor, GRADBENO ŽELEZO — 800 kg 10 mm in 400 kg 6 mm. Telefon 57-197 zvečer 5088 Prodam OBRAČALNIK, primeren za vleko s kosilnico ali konjem. Jože Žemlja, Vrba 24, Žirovnica 5089 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA. Olševek 27, Preddvor 5090 Prodam OVCO in OVNA. Poljšica 28, Zg. Gorje 5091 Prodam TELETA, starega 7 tednov in nekaj drobnega KROMPIRJA. Ljubno 23 5092 Takoj prodam 4 kub. m PLOHOV in drugo. Zupan, C. Talcev 5 (pritličje), Jesenice — Koroška Bela 5093 Prodam eno ali dvomanualne ORGLE farfisa in diferencial za BMW 1600. Telefon 77-143 5094 Prodam 8 tednov starega BIKCA. Žabnica 23 5095 Prodam 7 tednov starega TELETA. Poljšica 37, Zg. Gorje 5096 Prodam 2400-litrsko nerjavečo CISTERNO; in HARMONIKO wirtmai-ster, 80-basno ter akustično KITARO melodija. Telefon 50-137 5097 Prodam KROMPIR igor. Gorica 17, Radovljica (Prešeren) 5098 Prodam barski PULT kuhinje mar-les — orhideja (bela). Milan Bogataj, 64224 Gorenja vas 113 5099 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Visoko 47, Šenčur 5151 Prodam 20 do 60 kg težke PRAŠIČKI-: Stanonik, Log 9, Škofja Loka 5152 Ugodno prodam OBRAČALNIK tajfun za traktor. Binkelj 13, Škofja Loka 5153 Prodam 2000 kg SENA. Rihtarsič. Bukovica 13, Selca 5154 Prodam ZVOČNIKE iskra 50 W z ojačevalcem. Telefon 064-60-258 5155 KUPIM_ Kupim rabljena OKNA in VRATA. Gani Topanica, Sr. Bitnje 5 5100 Kupim KNJIGE »Gospodarsko poslovanje« za L, II., III. in IV. letnik ekonomske šole. Telefon 25-561 dopoldan 5101 Kupim mini ZAMRZOVALNIK. Angela Petrnel, Sr. vas 3, Begunje 5102 Kupim motorno žago ulpinu 0/0. Mu-rolt Janez, Dvorska vas 40, Begunje Kupim KUNO /a ob/ugovunje k>va (večio). Tel.: 21-835 VOZILA Prodam CITROEN furgon D AK, letnik 1082. Kranj, C. na Klanec 27 - Prodam MZ 250. letnik 1979. Ivan Pečnik, Sp. Bitnje 27, Žabnica 4968 Prodam ZASTAVO 101. letmk 1974. voznu, neregistrirano. Ogled popoldar Sv. Duh 89, Škofja Loka Prodam TOMOS tricikel, elektromotor 15 kW, 2800 obratov in 50 kg IE TA. Telefon 064-61-993 Prodam 126-PZ. letnik 1977, prevodnih 56.000 km, registriran do aprila 1985. Na Plavžu 32, Železniki VISO super E, ohranjeno, 16.000 tat letnik 1981, prodam. Telefon 064-61-052 51« Prodam FIAT 126-P, september 198! cena 17,5 SM. Gazvoda. Kranj, Dr vo naselje 19 Prodam MOPED 15 SLC, letnik . cena 39.500 din. Božo Dajič, Golnik4S R-18, 1980, ZASTAVO 101 c 1980 in ŠKODO 100. starejši le: prodam. Telefon 42-285 do 17" ure Nova leva vrata za VW — HR prodam. Prebačevo 55 Prodam ZASTAVO 750, 1976 bi GLE tiger. Krvina, Kropa 3/B Prodam VW BUGGY, nedogra* Aleksander Svetelj, Reševa 9. Kranj 51. Prodam karamboliran WARTBURv Predoslje 112 Prodam WARTBURG karavan, tnik 1973, registriran do oktobra li Mlakarjeva 59, Šenčur Prodam ŠKODO 105 L. prvič strirano 5. 12. 1979, dobro ohranjeaV garažirano. Telefon 80-122 — int. 47 x 8. do 10. ure Prodam ZASTAVO 750, letnik WT» Beton, Kamna gorica 56, tel. 79-423 Prodam ŠKODO 110. vozno. 1 SM; ali po delih. Rafet Radončic. to polje 2/B, Kranj AUDI 60 L, letnik 1972, prodam delih. Telefon 27-411 Prodam ŠKODO 1000 MB za vne dele. Telefon 78-344 ZASTAVO 750, letnik oktober dobro ohranjeno, prodam. Lahe Cerklje Prodam ZASTAVO 750. letnik 3 Janez Kramar, Podkoren 76. Krt« gora Prodam ZASTAVO 750. letnik lfl-registrirano do 4. 4. 1985. Jože R 4. julija 23, Tržič , *P-8d^Q0hTranjenS ZASTAVO TI letnik 1973. Janez Rozman Lanci 76, Radovljica ZASTAVO 101 1, letnik 1977 p« j Nunar, Sp. Besnica 156. tel. 40-^Aij poldan Prodam R-4, letnik 1977. do avgusta. Telefon 50-434 od 17. ure • - ZASTAVO 750, letnik 1976 ^ Miro Savič, C. Revolucije 7, Jesen**' Prodam dobro ohranjen BMWJ* letnik 1973, cena 35 SM. Tel. Prodam ZASTAVO 750 L letni« Zg. Duplje 80 STANOVANJA M^N?T^amica išće enosobr.: NOVANJE za dobo dveh let v Škofje Loke. Naslov v oglasnem ku. Iščem SOBO s kopalnico ali GAl8 NJERO v Kranju. Sem reden ptaftj Šifra: Nujno Nujno iščem SOBO v Kramu v oglasnem oddelku. Prosvetna delavka z otrokom v najem enosobno STANOV AN GARSONJERO v Kranju ali c Plačam lahko vnaprej v devirah narjih. Kličite po tel. 064-S2-?!S dan Enosobno komfortno delne ljeno STANOVANJE, oddam u čen čas s predplačilom. Ponudbe Kranj — Planina II. Neporočen par išče SOBO v » ali bližnji okolici. Šifra: Redna r ka 5đ Vis- i ZAHVALA Jj^^ll. (>b boleči izgubi dragega moža in strica Ht M JANEZA JANCA se iskreno zahvaljujemo vsem, k. ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožahe. Posebno zahvalo s,,, dolžn, sosedom Pintarjevim in P^0;0^"!^1";^ du župniku /a opravljen pogrebni o^^^^» zalostink, govoru,^ Gasilskemu društvu 1/. Mi/tv.zasuivu cn„omil. , , ,in ,1.,,-m/nh cvetie in ga spiemin na zdravljenje in vsem, ki ste darovan cvet, b zadnji poti. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: /ena Angela in drugo sorodstvo DREK, 8. MAJA 1984 MALI OGLASI, OSMRTNICE 11. STRAN O Li iS Za dve dekleti iščem SOBO na Ko-ali v bližini. Ostalo po dogovoru. -:,r. 26-960 5133 -Vemljeno SOBO na Bledu, iščem ^najado septembra. Ponudbe po tel. :56-893 5134 -scem SOBO na Bledu ali v okolici. kwdbe pošljite na »Glas« pod: Sam- 5135 posesti lam 1 ha obdelovalne ZEMLJE v ku. Ponudbe s ceno za kv. m •^jitena Marija Junko, Kokrški breg J5j 5136 *»Pun HIŠO v gradnji, v okolici *Jja. Šifra: Gotovi na 5137 .''odam manjšo HIŠO v Radovljici, pod: Takoj 5138 i.-n VIKEND BRUNARICO . J v III. gradbeni fazi, zemljišča m v Javorniškem rovtu nad Je-Informacije po tel. 25-506 '■H. in 20. uro 5139 ZAPOSLITVE -no delovno razmerje sprejmem "KROJAČA ali ŠIVILJO z nekaj leti Informacije: Tone Bevk, C. tal-^Skofja Loka, tel. 61-203 4986 J^00 iščem DELO na domu (razi-jP*plastike). Naslov v oglasnem od-f *» 5140 j£oorarno in redno zaposlim ženski t.jOSTTNSKEM LOKALU v Kranju. "^00061-557-127 ali 061-558-042 5141 Jjfeo delavko za samostojno delo za P1* pultom, sprejmemo honorar-*a»obote in nedelje. Telefon 26-960 5142 zaposlim KV ali PKV SLIKO-*SKARJA. Jože Požun, Otoče 8, 5143 Westila J^M tla, oblazinjeno pohištvo ■J^ogala, tel. 21-238 4682 ^* ZA ZMERNO CENO! Komple-^5*frti za vse vrste stanovanjskih l^**kidav, prizidav, delavnic, go-kT^ih poslopij. Resne informacije ^•Bl-322-502 4500 ijam vsa ZIDARSKA in F ASA K DELA. Telefon 064-70-142 5144 £*jern vse Z1DARSKO-FASA-m^KA DELA. Telefon 064-77-097 .^JJK- 5145 ^gubljeno ■-štenega najditelja, ki je v nedeljo, -L^nla našel FOTOAPARAT zenit s cvekom fujica, prosim, da mi ga nagradi vrne, oziroma sporoči naslov. Morano, Hrastje 75, Kranj 5147 1 LOTERIJA k in K ■ din srečka št. din 200 400 10.000 200.000 100.000 •50.000 50.000 140 £ 8fJ C LO' 0 E 2.000.000 ™ 50.000 ■ 120 2.120 2.120 3.120 2.120 20.120 200.120 500.120 100.120 140 160 50.000 50.000 160 1.000 20.000 8.000.160 100.000 100.000 50.000 25 55 28295 29965 31965 16 336 8506 04456 71466 145726 409846 07 057 067 8477 138917 763067 18 48 68 078 3538 20788 39 89 329 9629 9729 10029 38809 83579 300 160 8.000 10.000 8.000 300 600 800 1.000 10.000 20.000 50.000 200.000 140 400 400 5.000 100.000 50.400 140 200 140 400 1.000 8.000 160 200 400 1.000 3.000 10.000 8.000 8.000 najdeno ostalo V Stražišču sem našla PULOVER. Dobi se na Benedikovi 32, Kranj 5146 zahvale Zahvaljujem se vsem, ki so me reševali pri nenadni oslabelosti na Jakobu 22. 4. 1984. Posebno se zahvaljujem prvim reševalcem Petru Zupanu in njegovi ženi, Vojkotu Smoleju ter gorskim reševalcem, ki so me tako skrbno prenesli v dolino; in Upravi za notranje zadeve Preddvor in vsem, ki so prisostvovali v tej akciji. Še enkrat vsem iskrena hvala! Franc Čadež, Galetova 16. Kranj 5148 ALENKI iz bifeja »ROŽCA« na Blejski Dobravi se zahvaljujemo za izkazano poštenost! GOSTJE 5152 Oddam PSIČKO mešanko — dogo. Majes, Kropa 104. Tel. 79-660 5149 PETROL - TOZD Trgovina na drobno, Kranj. Staneta Žagarja 30 — razpisuje JAVNO DRAŽBO počitniške prikolice tip ADRIA CARAVAN 500, letnik 1975, izklicna cena 40.000 din. Javna dražba bo 22. maja 1984, ob 9. uri v sejni sobi uprave St. Žagarja 30, Kranj. Na licitaciji lahko sodelujejo enakopravno fizične in pravne osebe. Prometni davek plača kupec dodatno. Udeleženci morajo pred pričetkom družbe položiti varščino v višini 4.000 din. Cena velja fco avtokamp Lanterna pri Poreču, kjer je možen tudi ogled. Kupec mora plačati kupnino takoj, blago pa prevzeti v 14 dneh po prodaji. Vse nadaljnje informacije dobite po tel. 28-681 5150 V SPOMIN 5. maja pred dvema letomaje ugasnilo življenje naši ljubljeni MILENI ROZMAN iz Trboj Letos mineva dve leti,odkar si nas zapustila, draga Milena, in odšla od nas, ki smo te imeli radi. Prazen je naš dom brez tebe. Še vedno si z nami, v naših srcih je še vedno bolečina in praznina. Spomin na te je še vedno živ. Vsak dan te znova in znova pogrešamo. Naš dom je prazen in pust, mi pa osamljeni in otožni. Vsem, ki ste jo imeli radi, se je spominjate in obiskujete njen mnogo prerani grob, ji prinašate cvetje in prižigate lučke, lepa hvala. ŽALUJOČI: mož Jože z otrokoma Davidom in Sandrico, mama, ata, brat, sestre in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre tete in sestrične MARIJE MARTINJAK roj. KAVČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so pokojno pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje ter izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Martinčiču, dr. Ogrizkovi ter Inštitutu Golnik. Prisrčna hvala pevcem Zupan, tov. Dolinarjevi za poslovilne besede in duhovnikoma za lep cerkven obred. ♦ ŽALUJOČI: mož Jože, sinovi Slavko, Dane, Zdravko in hči Helena z družinami Gorice, Retnje, Predoslje, Toronto, Kranj, 29. aprila 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALEKSANDRA BIZJAKA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sindikalni organizaciji Psihiatrične bolnice Begunje za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala g. župniku in pevcem cerkvenega zbora za pogrebni obred; nosačem, zastavonošem in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Lesce, Bohinjska Bistrica, Toronto, Rihmand, Gorica, Praga ZAHVALA brata in svaka Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, strica, JOŽETA BENEDIČIČA u no zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v t*"!?htrenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Posebna hva- ai Rnrutu Rusu, osebju Inštituta Golnik, Onkološkega inštituta Ljubljana ter Splošne bol« id dr. t* jesenjce za zdravljenje. Hvala tov. Zdravku Črvu, Vinku Jeralu in Cirilu Rozmanu za msnice ^jne besede, sodelavcem DO Sava Kranj, DO Elmont Bled, predstavnikom DPO in epe po ^ p0dnart za podarjeno cvetje in organizacijo pogrebnega obreda. Zahvaljujemo aruste^^ pjnaini godbi Gorje za zapete in zaigrane žalostinke. Hvala vsem, ki so ga Pev cenj]jf spoštovali, ga imeli radi in ga tako številno spremili na zadnji poti. VSEM IN VSAKEMU SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Prezrenje, 30. aprila 1984___ Ob težki izgubi našega zlatega, ljubljenega moža, ateka, dedeka, svaka in strica ANDREJA JEREBA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in družbenopolitičnim organizacijam za podarjeno cvetje in vence, izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala Jožetu Tavčarju za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena zahvala tudi domačim zdravnikom dr. Sedeju, zdravstvenemu osebju Inštituta Golnik, še posebej dr. Mušičevi in dr. Potokarje-vijza vso skrb in pomoč v dolgi, težki poklicni bolezni. Hvala g. župniku za opravljen obred in pevcem za žalostinke. Iskrena zahvala tudi gasilcem s Trebijo za pomoč in spremstvo, kot tudi vsem gasilcem za izkazano čast. Zahvala tudi prijatelju Urbanu Kokelju ter Minki Pivkovi za poslovilne besede ter vsem, ki ste mu kakorkoli izkazali pozornost. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA H V Al A! VSI GLOBOKO ŽALUJOČI NJEGOVI Fužine, Škofja Loka. Ljubljana, Beljak, Žiri, Sallaumines, Lens, 26. aprila 1984 ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi ■ METKE MOKOREL s Pristave pri Tržiču se vsem iskreno zahvaljujemo zc* izkazano pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! VSI NJENI Tržič, 28. aprila 1984 ZAHVALA Ob smrti moje sestre in tete FRANČIŠKE TREVEN se zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in sosedom za podarjeno cvetje in izraženo sožalje. Zahvala vsemu osebju Doma upokojencev Radovljica za pomoč, za vso skrb in nego. Zahvaljujem se pevcem za žalostinke ob grobu ter župniku g. Vinku Dragošu za opravljen pogreb. ŽALUJOČI: BRAT JOŽA Z DRUŽINO Ovsiše, 14. aprila 1984 V SPOMIN nepozabnemu LOVRENCU HLEBANJU z Loga — Kranjska gora 12. maja 1984 mineva leto dni, odkar si šel za vedno, brez slovesa. Utihnil je tvoj glas, ostalo je tvoje plemenito srce. Ne solza ne bridka bolečina v našem srcu te ne prikliče več nazaj. Čeprav te ni več, za nas še vedno živiš in spomin na te ne bo nikoli zbledel ŽENA MARIJA IN VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, tasta, brata, strica FRANCA KNIFICA st. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga tako številno pospremili na zadnji poti in mu darovali prelepo cvetje. Posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Prebačevo-Hrastje za skrb in pogrebne svečanosti. Hvala praporščakom, SZDL — KS Voklo, RK Hrastje-Prebačevo. OORK Kranj. KK Triglav in Enotnost Kranj, S D Jakob Stucin, DU Kranj, folklori z Visokega, sodelavcem TAPA in Merkurja. Zahvaljujemo se tudi pevcem DU, kranjski godbi, vsem govornikom za iskrene poslovilne besede, gospodu iz Šenčurja pa za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Pomemben jubilej organiziranega planinstva v Kranju Kdor neguje tradicije, si odpira prihodnost Pred 85 leti so kranjski rodoljubi ustanovili planinsko društvo — Velik razvoj dejavnosti do danes — V prazničnem letu, ki ga bodo označile nekatere prireditve, razmišljajo tudi o bodočih nalogah Kranj — Ob prelomu prejšnjega stoletja, sredi 1899. leta, so kot šesto podružnico Slovenskega planinskega društva osnovali kranjski rodoljubi svoje planinsko društvo. Takrat je bilo v njem 89 članov, ki so ob izletništvu skrbeli tudi za urejanje planinskih poti. Ob deseti obletnici, ko je bilo v društvu že 141 članov, so dosegli prvo veliko delovno zmago. Dogradili in odprli so Prešernovo kočo na Stolu, ki je povezala ljudi to-stran in onstran Karavank; to je bilo ' takrat precej drzno politično dejanje. Pozneje se je z večanjem članstva širila tudi dejavnost društva. Ob planinstvu so med obema vojnama mladi rodovi postavljali temelje alpinizma, po osvoboditvi domovine pa so veliko skrbi posvečali razvoju gospodarske dejavnosti. Zrastli so domovi na Smarjetni gori, Krvavcu, Kališču in Ledinah; k slednjima objektoma so speljali tudi tovorni žičnici. Ob tem je stalno napredovala dejavnost odsekov, ki skrbijo za vzgojo članstva, delo mladih, urejanje poti, izletništvo, varstvo narave, propagando, alpinizem, gorsko reševalno službo in še kaj. Med okrog 3500 člani je vedno moč najti dovolj ljudi, ki prostovoljno uresničujejo te ali one naloge. Na ta'.šni osnovi je zraslo tu- di 36 sekcij po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, katerih dejavnost bi skoraj lahko poistovetili s samostojnim društvenim delom. »Pestro društveno aktivnost,« naglasa sedanji predsednik društva Franc Kkar iz Kranja, »označujejo tudi nekateri pomembni mejniki, katerih obletnice praznujemo letos hkrati z jubilejem organiziranega planinstva v našem kraju. Pred 25 leti smo postavili dom Kokrškega odreda na Kališču, kjer smo pred desetimi leti prvič uvedli sodoben transport — tovorno žičnico. Letos poteka deset let, kar smo poskusno osnovali organizirano planinsko izletništvo pod geslom Vsi občani hodijo v gore. Takrat smo postavili tudi temelje občinske planinske transverzale Kranjski vrhovi in v povezavi s tem kot prvi v Jugoslaviji predlagali in uresničili vzgojo planinskega vodnika. Pred petimi leti pa sta dva kranjska alpinista kot prva Jugoslovana stopila na vrh najvišje gore sveta, Mount Everesta.« Ob prazniku pogled naprej Praznovanje društvenega jubileja bo predvsem delovno, označile pa ga bodo tudi nekatero prireditve. Ob dnevu Kokrškega odreda bodo 16. Kranjsko planinsko društvo je pred desetimi leti začelo z organiziranim planinskim izletniitvom pod geslom Vsi občani hodijo v gore, s katerim je k tej (!.cJ«vn°sti privabilo množico ljudi - Na sliki: med izletom v Julijcih (Foto: junija organizirali orientacijsko tekmovanje za planince, mladino in vojaške starešine; ta in naslednji dan bo množični planinski pohod na Ka-lisče, kjer bo 17. junija proslava. Zadnji dan junija in prvi dan julija bo na Ledinah tradicionalni program v spomin na helikoptersko nesrečo; prvi dan bo reševalna vaja v steni Skute, drugi dan pa množični planinski pohod. Na ledinah bo 4. julija tudi planinsko smučarsko prvenstvo. Avgusta načrtujejo tabor v Julijskih Alpah za mladino, starej-še člane, alpiniste in reševalce. Razen tega bodo ob koncu leta pripravili razširjeno konferenco društva s proslavo in podelitvijo planinskih priznanj. Do takrat bo tudi predvidoma izšla kronika o dosedanjem društvenem razvoju. »Letos bomo uresničevali,« dodaja sogovornik, »stalne naloge. Ob tem bo veliko dela pri odpravljanju posledic viharja tako na Krvavcu kot Kališču. Seveda pa se že oziramo naprej in razmišljamo o reševanju nekaterih problemov, ki so značilni za celotno planinsko organizacijo. Za izboljšanje operativnega dela bo treba v Planinsko zvezo Slovenije vključiti kar največ aktivnih društvenih delavcev, v društvih pa s praktičnim znanjem podkovanih planincev. Da ne bi podvajali nalog, bo potrebno usklajevanje programov. Še veliko bo treba postoriti za vzgojo in izobraževanje članstva ter drugih planincev, predvsem z nazornim delom. V vrstah alpinistov bodo morali odpraviti nered pri organiziranju odprav in udeležbo na njih zagotoviti zares zaslužnim članom.« Le s širšo družbeno pomočjo bo moč odpraviti nekatere globlje težave. Planinstvo potrebuje, tako kot katerakoli druga telesnokulturna aktivnost, finančna sredstva; kljub amaterski organiziranosti ga ni moč jemati za nekakšno cenejšo obliko vodene rekreacije za množice, ampak ga je treba graditi na ekonomskih osnovah. Zelo narobe je tudi, da planinci s prostovoljnim delom gradijo poti, postavljajo postojanke in oskrbujejo planinske objekte, drugi uporabniki gorskega sveta pa ta pota uničujejo, v kočah puščajo za sabo smeti in vnašajo v gore nered. In ne nazadnje bo treba planincem omogočiti prost prehod prek meja domovine, če nočemo izničiti vloženega dela v povezavo z zamejskimi Slovenci. »Prizadevnost našega članstva,« ocenjuje za sklep Franc Ekar, »je doslej rodila dobre rezultate. Oplemenitili smo jih z bogatim gorni-škim izročilom iz preteklosti, zato se nam tudi za bodočnost ni treba bati. Kdor neguje tradicije, si namreč odpira prihodnost.« S. Saje Tesen zračni prostor za tuje letalce Togi predpisi — ali kaj? »Čeprav zakon o zračni plovbi, ki je pričel veljati pred šestimi leti, ponovno dovoljuje polete tujih letal in letalcev nad ozemljem Jugoslavije, med tujci ni velikega zanimanja, ker je zračni prostor omejen le na 25-kilometrsko območje okrog Lesc. To je velika škoda tudi za blejski turizem,« poudarja France Primožič, direktor Alpskega letalskega centra Lesce-Bled. Lesce — Pred enajstimi leti so stari zakon o zračni plovbi zamenjali novi predpisi, ki so prepovedali letenje tujih letalcev in letal v nekaterih nekontroliranih delih zračnega prostora Jugoslavije. Novi zakon, za katerega zdaj že lahko rečemo, da jo bil v tem pogledu neživljenjski, če ne celo nazadnjaški, je zadal hud udarec tudi Alpskemu letalskemu centru Lesce, ki si je do tedaj že pridobil v svetu ugled kot sposoben organizator turističnih poletov .z jadralnimi letali na dokaj utesnjenem, vendar zelo zanimivem zračnem prostoru Gorenjske. V Lescah sploh niso vedeli za pravi razlog prepovedi, zato so še toliko težje pojasnjevali tujcem, ko so jih spraševali, zakaj ne smejo več letati pri nas. Tudi do nar, ki so ga takrat leski letalski delavci vložili /.a propagando v tujih časopisiPi in revijah, je bil vržen proč ... Zakon je bil neusmiljen: pet let je prepovedoval letenje tujcev nad našim ozemljem.-Šele novi zakonski predpisi, ki so pričeli veljati pred šestimi leti, so v tem pogledu prinesli ver svobode. »Tudi ko so bih poleti tujcev in tujih jadralnih letal spet dovoljeni, nismo imeli volje, da bi se ponovno lotili dejavnosti. Preveč grenkih izkušenj smo si nabrali v tistih letih.« ,,1,1 i France Primožič, direktor alpskega letalskega centra Leste-Hled. »Ker se je zadnja leta spet povečalo zanimanje za turistične polete z ju dralnimi letali, smo se v centru odlo- čili, da oživimo dejavnost kot del kakovostne turistične ponudbe Bleda in njegove okolice. Lani smo pridobili potrebna soglasja, vendar le za letenje na 25-kilometrskem območju okrog Lesc, ki se razprostira med ju-goslovansko-avstrijsko državno mejo, Gozd-Martul jkom, Triglavom, Podbrdom, Škofjo Loko, Šenčurjem in Krvavcem. Jadralci so dobili tudi možnost, da letijo z našega območja v enako veliko slovenjegraško skozi zračni prehod, ki je na severu omejen z državno mejo, na jugu pa z linijo. Cerklje — Ljubno v Savinjski dolini. Toda tudi tako razširjen zračni prostor ni zanimiv za tujce, zato je republiški komite za promet in zveze skupaj z upravo za notranje zade ve, republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo in ljubljanskim ar-madnim območjem pričel akcijo, da bi zračni prostor za letenje tujcev razširili na območje od državne meje na severu do Ljutomera, Rogaške slatine, Celja, Črnuč, Škofje Loke in Tolmina na jugu. Zvezni organi, ki so pristojni za reševanje teh vprašanj, zaenkrat niso navdušeni nad slovensko pobudo.« »Ko smo izvedli obsežnejšo propagandno akcijo v tujini,« nadaljuje France Primožič, »se je za letenje v zračnem prostoru okrog Lesc prijavilo 120 tujih turistov; ko pa so zve deli, da lahko letijo le na ozkem prostoru, so se za to odločili le štirje. Z razširitvijo zračnega prostora bi pridobili številne nove letalce iz evropskih drv a v, saj so tovrstna središča v Avstriji, Franciji, Italiji in Španiji zasedena že za leto naprej; gostota zračnega prometa pa je tolikšna, da se letalci zaradi nevarnosti trkov ne morejo niti za trenutek sprostiti. Ponuja se tudi možnost, da bi na Gorenjsko privabili turiste z zasebnimi motornimi letali; po opravljenih ca iinskih formalnostih na brniškem letališču bi lahko nadaljevali pot do Hloda.« Zaradi togih predpisov, ki omejujejo letenje tujcev na ozkem prosto tu (ponekod v Evropi so se sporazumeli že za prelete čez državne meje), največ zgublja blejski turizem. »Dosedanje izkušnje kažejo, da so letalci posebna skupina turistov, ki troši več kot običajni gostje. Nikdar ne pridejo sami, temveč vedno z družinskimi člani; v istem letalskem središču ostajajo ponavadi naj rman j tri tedne. Ker je letenje najbolj /aro mivo od aprila do julija, bi lahko s tovrstnimi turisti ublažili praznino med zimsko in poletno sezono,« sklene, razmišljanje o zamujenih prilož nostih France Pr imožič. So tako strogi predpisi res potreb ni zaradi državne varnosti ali pa nam je za devize bolj malo ? C Zaplotnik LASOV A ANKETA Preprodajalce ven, pa bo solata cenejša Pred prazniki, v petek, je bila na kranjski tržnici solata po 120 dinarjev, v soboto po 150 in 160, v ponedeljek pa po 200 do 300 dinarjev. Prodajalci so izkoristili predpraznično nakupovalno mrzlico in uspevalo jim je posebej še zato, ker zelenjavne trgovine prav tiste dni niso imele skoraj nobene vrste solate. Ogorčene ženske so iskale pomoč pri tržnem inšpektorju, vendar ga tisti dan niso dobile. Pa tudi če bi ga, bi ne pomagalo dosti. Na tržnicah se cene gibljejo po ponudbi in povpraševanju. Ce je blaga dovolj, so cene nižje, pri pomanjkanju švignejo navzgor. Če smo pripravljeni kupovati tudi po previsoki ceni, pripišimo sami sebi. Če se bomo složno izognili zelenja-darju s predrago zelenjavo, ga bomo morda izučili — in tudi znižali ceno. Cene izpred praznikov so na kranjski tržnici ostale tudi te dni. Solata se giblje od 100 do 300 dinarjev, berivka je celo po 400 dinarjev. Tisti, ki prodajajo solato najdražje, pripominjajo, da njihova solata zraste v steklenjaku, da porabijo toliko in toliko za nafto in cena je taka, čeprav jo pripeljejo le iz Ljubljane. Medtem pa stane kilogram sicer precej manj kvalitetne solate (zato pa ni rečeno, da je manj zdrava!) pri prodajalcu, ki jo pripelje prav iz Splita, le 100 dinarjev. Vse kaže tako, da nobena tržna inšpekcija tu ne bo pomagala, če se sami kupci ne bomo znali obnašati. nejša. Drago je postalo vse skupaj in delavec ob takih cenah res ne bo mogel zdržati. Drago je kjer je preprodaja. Ko jo borno ukinili, bodo tudi cene zrnemeišt Tako se pa vedno največ prime ; stih, ki prodajajo tuje blago. St-cer pa, če so ljudje tako nori da kupujejo po tako visokih cenah naj kar.« Pepca Stanič, upokojenka iz Stražišča: »Priznam, ne hodim veliko na trg, zato tudi ne vem, kako se gibljejo cene. Videla sem ceno pri solati in bila prepričana, da veha kilogram le 3 stare jurje. Še na misel mi ni prišlo, da bi bila solata lahko po 300 dinarjev. Za pol kilograma sem plačala 150 dinarjev. Če bi me ne bilo sram, bi jo vrnila. Prav nesramno! Korak naprej je pa solata iz Splita po 100 dinarjev. Kdo bo obrzdal ceno'.; Zdaj bomo sele znali ceniti vrt in tisto, kar zraste doma. Marsikateri roi žici se boš odpovedal in posadil raje kaj koristnega.« Ivan Omerčan, prodajalec zelenjave iz Kaštela pri Splitu: »Ze dvajset let hodim na kranjsko tržnico prodajat svojo zelenjavo in sadje. Če je moja solata po 100 dinarjev, bi bila tista tamle. ki jo umetno goje pa pripeljejo le iz Ljubljane, iahko vsaj polovico ce- Ljubica Erjavec, gospodinj, ii Kranja: »Imam občutek di -kranjski tržnici ni pravega red, Ce le morem, kupujem v zelen vni trgovini. Večje zaupa-, imam v njihove cene in zaeotovl je njihovo blago tudi sanitarno pregledano. Toda naše zeleniar ne trgovine nimajo vedno vse*a kar človek potrebuje. Takratni raš na tržnico. Tam si pa-naaw lost in nemilost prepuščen P^ nikom. »Ce ne moreš. pa ne mik ti zabrusijo, ce rečeš da * kakšna stvar predraga. Smilijo* mi tiste zene, ki pridejo ob dveh iz tovarn. Pred njimi takoj spet poskočijo s cenami, ker vedo • so prišle zato, ker morajo kupit zelenjavo za domov in ker tudi a majo časa za pregovarjanje N-kranjski tržnici bi resnično morali imeti trgovino družbenega se* tor j a, ki bi delala konkurenco prr \atnikom. Se najcenejši so pavsa jalci s Kosova. In tudi-dobro :al: ženi so. Marsikateri trgovini b jih lahko dali za zgled Neka- -gotovo: premalo prodajalcev pri haja na kranjski živilski r: kaj držimo tu bižuterijo. konfes cijo in podobno? Vsi zavzamejo prostor, okoliški kmetje pa « pridejo do svojih stojnic. Če prostora za več prodajalcev zelenjave, bo ta še vedno predrag d'on te roso« naj gre na dnu>e stran Kokre.« Kdaj na počitnice? Zdaj je čas, ko načrtujemo poletni dopust. Starše, ki imajo šoloobvezne otroke, zato gotovo zanima, kdaj bo konec šolskega leta, kdaj potemtakem /.e lahko odrinejo proti morju m se izognejo najhujšemu turističnemu valu. V kranjski enoti Zavoda za šolstvo so povedali, da bo pouk za učence os novnih .šol trajal do 22. junija, razen za osmošolce, katerih zadnji šolski dan bo 15. junija. Za srednješolce je stvar nekoliko bolj nedoločna. Učenci Četrtih letni- --v Zapora mesta Kranj - V petek, 11. maja, bo na Titovem trgu V Kranju osrednja prireditev oh sprejemu stale.e mladosti. Slan del mesta od Jahačevega prelaza do hotela Evrope ho od 18. do 2i*. ure zaprt za ves promet. Pn reditelji naprošajo obcaru'. noj zaporo upoštevajo in naj že dan poprej parkirajo svoja vozila iz- I ven prireditvenega prostora. ! Vsi so ludi prisrčno vabljeni na I sprejein štafete. kov, ki so se še ognili usmerjene« izobraževanju in bodo zato tudi s polagali maturo, bodo zaključili še nje 5. junija. Za vse druge sredit.-* šolce pa velja, da bo pouk trajal dolgo, dokler letni delovni tiačrt bo uresničen, dokler predpisan« vi ne bodo v celoti predela:: imajo počitnice radi tudi uč::^ pouk najbrž ne bo preveč ajft Razlike med šolami bodo m morda za dan ali dva. okvirno zadnji šolski dan podobno kot novni šoli, to je 22. junija. H.J- Odvoz kosovnega materiala Kranj - Turistično drus;., \ je tudi letos poskrbelo za odve pad nega kosovnega materiala \ kranjski občini. Dinos in Surovin, bosta odpadni kosovni material od4 vazala v petek, 11. maja, in sicer kol vinske predmete, ves ostali odpada/ material pa bo odpeljal KOG P Krai v s .boto. 12. maja. Vse. kar misi ]0tos oddati v odpad, priprav t£ i četrtek. 10. maja. zvečer, ker b« fil.|avci začeli vse odpadno blago v ./iti v zgodnjih jutranjih ura