POŠTNINA' PLAČANA V GOTOVINI
Leto lil	Štev. 16
Celoletna naročnina ....... 280	Lir
Polletna „	...... I40 „
Posamezna številka............ 6	„
Za Jugoslavijo ............... 2	Din
GORICA, sobota Id. aprila 1947
s Mviaštvatn !
.DELAJMO RAJE ZA UTRDITEV IN NORMALIZACIJO DOBRIM
! SOSEDSKIH ODNOSAJEV MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO I
Po mestnih ulicah Gorice so bili nalepljeni proglasi KPI, ki jih je podpisal tov. Longo, znani poveljnik italijanskih patriotov in partizanov. Ljudstvo se je ustavljalo ter jih skrbno prebiralo. Nič čudnega, saj je proglas naslovljen na vse poštene demokratične sile Goriške. Toda čez noč so bili rdeči lepaki razmazani s .milom in čez so bili prilepljeni na roko spisani listi z besedilom: venduti, assassini, in-foibatori itd. Tu pa tam so nalepili odtise rdeče roke .. ■
Kdo so ti elementi, ki si dajo opravka v ponočnih urah z občinskimi tablami? Kdo pošilja grozilna pisma, kdo postavlja peklenske stroje, kdo je napadal in ubijal po gori-ških mestnih ulicah? Odgovor ni težak. Vse niti peljejo tja, kjer je gadja zalega. Vidi se jih v skupinah, pozna se jih že od daleč.
Svoj čas so biti gotovi »nadebudni« mladeniči pri AGI, sedaj so že pri kvalunkvistih. Enkrat so se zbirali okrog CLN in prav gotovo so jim vrata iste hiše še vedno odprta.
Medtem ko so si CLN v notranjosti Italije postavili svoje programe na več ali manj demokratično raven in izšli iz osvobodilne vojne proti okupatorju, goje goriški CLN-ovci nacionalno mržnjo in sovraštvo kot glavni smoter svojega političnega programa«, kar si lahko razlagamo z njihovo absolutno od-sotnodstjo v borbi proti fašizmu in z njihovim sodelovanjem v fašističnih formacijah.
Kaj jih bode v oči? Slovenski napisi, šole, naše kulturne prireditve, naša bratska antifašistična unija.
Ne utvarjajmo si, da so zaslepljeni.
To sovraštvo je umetno organizirano. Po sleherni vojni pride prej ali slej do pomirjenja duhov. Pri nas pa ostaja njihov bes do vsega našega vedno enak, če ne celo večji. Italijanskim množicam gotovo ni do tega, gotovo si žele mirnega življenja in napredka.
Kdo je torej, ki mu to ni po volji, ki dela proti temu in goji nacionalno mržnjo dalje?
Gotovo nihče drug kot včerajšnji fašisti, ki ga danes vzdržujejo reakcionarne vojno-huiskaške klike Churchillovega kova, ki bi rade ustvarjale nove vojne, ipove imperialistične pohode proti ljudskim de-mokracjam vzhoda. Njim ni do tega, da bi prišlo do tesnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Oni z umetnim organiziranjem nacionalne mržnje poskušajo storiti vse, da ne bi nikoli prišlo do sodelovanja med Italijani in Jugoslovani, ker bi to preprečevalo njihove račune.
Zadnji čas je torej, da vsi tisti, ki se danes zbirajo okrog CLN-a, če imajo le nekaj demokratične vsebine, počistijo vse tiste felemente, ki znova vodijo italijanske množice v fašizem in nove vojne. Preprečijo naj pisanje raznih listov Upa »Lunedi« in »Messaggero Veneto,« ki varajo italijanske nmožice z neko »nevarnostjo 2 vzhoda.«
Nobena nevarnost ne grozi. 2aPadu z vzhoda. Grozi pa
Znano je, da skušajo naši nasprotniki vse zadeve, ki: se jim zde prikladne olepšati, a istočasno ti znajo blatiti in podcenjevati) vse, kar je naše in kar bi utegnilo dvigniti u-gked jugoslovanske' države v I svetu.
Tako so skušali najti pri j razmejitveni komisiji, ki jo i tvorita jugoslovanska in ita-janska delegacija, neki »delikaten” problem, ki naj bi se pojavil ob začrtanju meje pri Gorici. Francoska agencija AFP, ki išče senzacije (in če jih ne najde, jih sama ustvari), je že omenila, da je potrebno, da reši „problem” komisija štirih velesil, ne pa jugoslovansko-italijanska razmejitvena komisija sama. Znano nam. je, da ima komisija štirih velesili zgolj nalogo, da pomaga z nasveti jugo-slovansko-italijainskii razmejitveni. komisiji, ne pa da bi slednjo nadzorovala.
Besedilo mirovne pogodbe z Italijo predvideva na gori-škem sektorju: naslednjo mejno črto med Jugoslavijo in Italijo:
Okrog Sabotina (kote 610) gre linija proti jugu; se če reko Sočo v višini Solkana, ki ga pušča na jugoslovanskem o-zemlju, teče neposredno zapadno od železniške proge Kanal - Domberg do točke, ki leži približno 750 metrov južno od ceste Gorica - Ajšo-vica; potem se odcepi od železniške proge in se obme proti jugozapadu, puščajoč na jugoslovanskem ozemlju Šempeter, na italijanskem o-zemlju pa bolnico in cesto, ki gre ob njej; približno 700 metrov od postaje Sv. Marka seče progo ki spaja gori imenovano železnico in železnico Za-graj - Krmim
Besedilo mirovne pogodbe
pa se ne sklada z linijo začr- Vrtojbiea
rejo predstavljati prav nobene resne ovire za začrtanje začasne meje. Mirovna pogodba namreč v svojem prvem členu določno predvideva, da velja v primeru nesoglasij med besedilom in na priloženi karti začrtano linijo tekst mirovne pogodbe, ne pa linijo na karti.
Pri začrtavanju začasne meje je italijanska delegacija v razmejitveni komisiji zagovarjala mejo, ki bi potekala od kota 610 na Sabotinu na jugovzhod in ne na jug, kakor to določa tekst mirovne pogodbe. Po tezi italijanske delegacije bi nato meja; puščajoč vrh Sv. Valentina, potekala. po zapadnem, robu železniškega nasipa proge Dorn-berg - Kanali in sekala Šempeter. S tako mejo bi Jugoslaviji pripadel samo glavni železniški tir, dočim bi Italija dobila železniško postajo Sv. Goro z nekaj mrtvimi tiri, ki leže zapadno od glavnega tira.
Brez dvoma je meja, kakršno je predlagala italijanska delegacija nesmiselna, niti ni v skladu s tekstom mirovne pogodbe. Jugoslovanska delegacija razumljivo stremi pri svojih naporih, da bi se začasna meja v skladu s tekstom mirovne pogodbe potegnila od kota 610 direktno na jug, od tu pa naj bi potekala po meji Solkana in nato do 100 m zapadno od proge Dornbcrg - Kanal. Taka meja bi puščala na jugoslovanskem ozemlju prihode k železniški postaji, hkrati pa je nujna za zavarovanje take meje, kakor tudi ž&-lezniške proge. Tako mejo narekuje nadalje tudi potreba popravljanja proge in vzpostavitve nujnega požarnega pasu. Ne sme se pozabiti, da je železniški nasip na nekaterih mestih širok do 20 m in da je bližnji hudournik nevaren za progo.
Za uspešno popravljanje proge in za reguliranje tega hudournika je nujno, da ostane vsaj en breg Vrtojbiice na jugoslovanski strani.
Prebivalstvo v Brdih in na
tano na priloženi karti, in sicer iz naslednjih razlogov:
1.	Tekst predvideva, da gre meja od kota 610 m na Sabotinu na jug, dočim. gre na karti začrtana meja od kota 610 na jugovzhod in vključuje ce- ; drugem terenu, kil pripada po lo vrh Sv. Valentina, ki pred- določbah mirovne pogodbe stavlja samostojno geograf- .Jugoslaviji, je sko enoto.
2.	Tekst določa, da ostane Solkan Jugoslaviji; na karti začrtana meja pa gre tik ob železnici in pušča Italiji na ta način tisti del Solkana, ki leži zapadno odi železniške proge,
Jasno je, da navedena nesoglasja med besedilom in na karti začrtano Linij o ne mo-
čestokrat izrazilo željo, naj bi meja: pustila v Jugoslaviji tudi bolnico Rdečo hišo. Besedilo mirov-ie pogodbe namreč pušča Italiji zgradbe bolnic pri Šempetru, ne določa pa, da pripade Italiji tudi bolnica Rdeča hiša. Znano je, da. je več kot dve tretjini bolnikov, ki' so se zdravili v goriškiih bolni-nicah, prihajalo iz ozemlia, ki ga mirovna pogodba pušča
nevarnost tistim, ki bi radi ustvarili nove vojne, nove dobičke zase in svoje agentiče, ki jih imajo povsod pri nas okrog CLN-a.
Toda ta nevarnost jim grozi z naše strani, s strani nas Slovencev in Italijanov, povezanih in združenih v SIAU, ki bomo v bratskem sodelovanju s tovariši italijanskimi komunisti odstranili vojno nevarnost in napravili vse za demokracijo in mir v Italiji ter po vsem svetu.
Goriško demokratično ljud-
stvo, slovenski in italijanski antifašisti moramo zato samo v naši preizkušeni slovensko-italijanski antifašistični zvezi vso zaslombo doseči vse cilje svojega nacionalnega, gospodarskega in kulturnega napredka. Rdeči lepaki, ki so trn v peti raznim pripadnikom Divisione Gorizia in Disperate, bodo ostali za ljudi te vrste še nadalje strašilo; za vse poštene demokrate goriškega mesta in okolice pa pomenijo smernice za naše boljše življenje, za našo boljšo bodočnost.
Jugoslaviji. Potemtakem je ta želja krajevnega prebivalstva povsem upravičena in v skladu s členom V., točka 5., mirovne pogodbe, ki dopušča korekturo meje za 500 m, izvedljiva.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da bi: začrtanje- začasne meje pri Gorici ne smelo predstavljati prav nobenih resnih težav. Italijanski delegati bi hote Li že itak krivično francosko linijo napraviti še bolj krivično; to pa nikakor ne bi bilo v korist italijanskega ljudstva. Tako stališče italijanske komisije nikakor ne more prispevati k utrditvi in normalizaciji dobrih sosednjih odnošajev med obema državama.
Deseta obletnica K. P. Slovenije
Na predvečer desetletnice ustanovitve Komunistične par-j ti j e Slovenije, dne 17. aprila, je v okviru proslav govoril v I opernem gledališču v Ljublja-I ni tov. M.iha Marinko.
Na dan obletnice so odprli raztsavo v Jakopičevem pavi-I Ijonu. Na njej je prikazan Ì razvoj partijskega tiska Slovenije in drugo gradivo, ki pri-, kazuje delo in razvoj Partije v Sloveniji, zlasti v dobi stare Jugoslavije, pred kongresom, ob kongresu, in po kongresu.
Po vsej Sloveniji so se- vršila predavanja o pomenu U-stanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije.
Za 20. april je v programu odkritje spominske plošče na hiši, kjer se je vršil ustanovni kongres.
Proslave desetletnice Ustanovnega kongresa Komunistič-
Jugoslovanska vlada je že večkrat pokazala svojo dobro ne partije Slovenije kot sestav-voljo za zbližan je obeh n,a- neSa tlela Komunistične parti-rodnosti im s podpisom mi- le Jugoslavije so pokazale ve-rovne pogodbe je prišlo to h h e uspehe, boje in samopre-najibolj jasno do izraza. Se- magovanja partijskega kadra daj je na italijanski vladi, da Slovenije v borbi za boljšo bo se izkaže. Vsako netočno in ! dočnost delovnega ljudstva in
pristransko tolmačenje določb mirovne pogodbe v očitno škodo Jugoslavije mi v interesu jugoslovanskega niti. italijanskega naroda, ki hočejo medsebojne odnošaje urejevati sami brez vmešavanja tretjih.
slovenskega naroda v težkih dneh protiljudskih režimov v stari Jugoslaviji1, v dneh- rastoče fašistične nevarnosti in v dneh okupacije. Pokazale so, kako je Partija Slovenije že tedaj kazala pravilno pot slovenskemu narodu.
NA PRAGU 1. MAJA
Še malo dni nas loči od Prvega maja. praznika vsega delovnega ljudstva, Ta dan se bodo zbrale na ulicah in trgih demokratične množice Goriške, delavci in kmetje, o-brtniki in delovna inteligenca Slovenci, Furlani in Italijani, da dajo duška svojemu notranjemu veselju., ko bodo strnjeni in bratsko povezani praznovali dan, ki je vsakemu naprednemu človeku naj dražji.
Čeravno nimamo še podrobnejšega sporeda o tem velikem manifestacij skem dnevu, vendar že lahko danes sporočimo vsemu svobodoljubnemu prebivalstvu Goriške, da bo dne 1. maja dopoldne veliko zborovanje na goriškem Travniku, kjer bo zbranim množicam spregovoril kom. poslanec v rimskem parlamentu tov. Novella.
Popoldne se bo vršil pri «Gyra» ob pevmskem mostu fiz-kulturni nastop, kateremu bo sledila velika ljudska veselica s plesom.
Naj živi prvi maj — praznik vsega delovnega ljudstva
Politični pregled
Iz Moskve
Molotov je vzel v pretres sovjetski predi og, po naj se mirovna konferenca skliče potem ko se centralna vlada v Keinčiji
katerem
ustanovi
Ko je prišlo na moskovskem [ vlade vsake posamezne deže
zasedanju zunanjih ministrov in njihovih namestnikov do razmotrivanja o tem, kdo bo podpisal za Nemčijo, je Molotov takoj pripomnil, da je za to poklicana edino le centralna vlada Nemčije, ki bi bila priznana kot sposobna, da sprejme mirovno pogodbo..
Sovjetska vlada pripisuje temu velik pomen. Nekdo mora biti v Nemčiji odgovoren za izpolnitev mirovne pogodbe. Jasno Le, da je samo centralna nemška vlada lahko odgovorna za izpolnitev mirovale pogodbe. Če bi se zaključila mirovna konferenca,
le. Taki pogoji ne bi ustrezali zavezniškim silam. Zato naj se mirovna konferenca sestane tedaj, ko. bi bila v Nemčiji osnovana centralna nemška vlada, ki bi postavila svoj podpis na mirovno pogodbo in prevzela obveznost za izpolnitev pogodbe. V nasprotnem primeru bi ne bila zagotovljena izpolnitev mirovne pogodbe.
Nadalje je Molotov izjavil, da je v sklepih potsdamske konference govora o tem, da se Svetu ministrov za zunanje zadeve poveri priprava mirovne ureditve Nemčije na ta
ko bi obstojale v Nemčiji sa-! način, da bi ustrezajoči doku-mo deželne vlade brez cen- ment sprejela v ta namen spo-tralne vlade, bi se morali za- sobna nemška vlada, ko bi bi-vezniki zaradi izpolnitve mi- la ustanovljena. Sovjetska de-rovne pogodbe obračati na Ì legacija sledi tem' sklepom, ko
oocreoa po vzpostavitvi centralne nemške vlade, ki. bi bila priznana, da podpiše mirovno pogodbo.
I red kratkim smo podpisa-ii mirovne pogodbe s petimi državami: z Italijo, Romuni-jo. Bolgarijo, Madžarsko in s rrnsko — je dostavil Molo-S t?v\ Pet držav ima svoje I vlade in pri sklicanju mirovne konference smo smatrali za PPrma^no hi. naravno, da zas.Ji.simo predstavnike teh ™v in da na mirovne pogodbe sprejmemo njihove podpise. Na Japonskem obstoja vlada, ki bo ob svojem času očividno zaslišana glede mirovne pogodbe ter pozvana, da pogodbo podpiše. Nemčija ne sme biti izjema. Tudi v Nemčiji mora biti vlada, ki bo na mirovni konferenci lahko podala svoje stališče in (prevzela obveznosti glede izpolnitve pogodbe.
Pogodbo z Avstrijo pa naj bi zaliljučili in podpisali na sedanjem zasedanju zunanjih ministrov
Svet zunanjih ministrov je srediv tega tedna prešel na vprašanje pogodbe z Avstrijo. Ob tej priliki je Molotov izjavil, da se strinja s tem, da bi že v teku sedanjega zase-danja zaključili in podpisali v Moskvi avstrijsko pogodbo.
bredi tedna je na zasedanju govoril tudi^voditelj jugoslovanske delegacije ministrski podpredsednik Kardelj. O-bravnaval je politična in teritorialna vprašanja pogodbe z Avstrijo. O gospodarskih vprašanjih pogodbe pa je poročal jugoslovanski zunanji minister Stano je Simič.
Wallace
proti Trumanu
Henry Wallace, bivši pred-predsednik Zedinjenih držav Amerike in eden najbližjih sodelavcev predsednika Roosevelta se mudi v Evropi. Najprej je govoril v Londonu, kjer je ostro obsodil imperialistično politiko ZDA, za katero odgovarja Truman in spletke reakcionarnih klik, ki stremijo po imperialističnem svetovnem gospostvu, pod krinko borbe proti komunistični nevarnosti.»
V	M ashingtonu se reakcionarni seti at or ji strašno jezijo na Wallacea in mu ne more-io odpustiti, da je v samem Londonu tako odločno napadel Trumanovo politiko na Balkanu. Zmerjajo ga celo, da je «eksponent komunizma»
V	Veliki Britaniji pa mu «Observer» priznava, da je pogumen človek, ker je pripravljen žrtvovati svojo kariero za svoje prepričanje. «Daily Mail» ugotavlja, da so Wallaceove ideje v skladu z miroljubnimi željami britanskega ljudstva.
Ameriški senator Vanden-berg je v sveti jezi dejal, da bo najboljši odgovor na Wal-laceievo kritiko Trumanove politike takojšnje izglasovanje kredita 400 milijonov dolarjev Urciji m 1 urciji.
Na vse to je Wallace odgovoril, da predlaga uporabo po-nolne pomoči Amerike v svr-ho ostvaritve boljšega sveta.
Wallace bo òbiskal še Oslo in Kopenhagen ter nazadnje še Pariz. V Franciji se bo, kot je sam rekel, sestal s predstavniki vseh francoskih političnih strank (morda tudi z generalom De Gaulleom).
Potem ko je še obsodil Francov režim in politiko anglosaksonskih držav do Franca*, je dejal, da po njegovem mnenju vzpostavitev monarhije v Španiji nikakor ne bi mogla predstavljati, niti začasne rešitve španskega vprašanja.
V svojem'pozivu na napredne elemente vsega sveta je med drugim predlagal rešitev sledečih vprašanj:	sporazum o
nadzorstvu nad atomsko silo in nad drugim uničevalnim o-rožjem; intemaciolizacija stra-tegičnih predelov, kakor so Dardanel!, Sueški prekop in Panamski prekop; izdelava načrta za obnovo sveta v naslednjih desetih letih s pomočjo 50 bilijonov dolarjev.
★ * *
Henry Wallace se je torej uprl Trumanovemu programu za brezpogojna posojila vsem protisovjetskim vladam, ker ta posojila nimajo nikake zveze z resničnimi potrebami teh držav. Saj je znano, da bo večji del posojila Grčiji določen za vojaške namene in noben pogoj ni bil postavljen n pr. za posojilo Turčiji, kjer ni ne sindikatov ne najosnovnejših človeških svoboščin.
«Zedinjene države Amerike», tako je dodal Wallace «vodijo politika, ki stremi za tem, da bi razdvojila svet. Kljub temu pa verjamem v mir.»	I "•
Vrenjejin trenje v Franciji
Zadnji čas smo slišali, da se je ustanovila nekakšna nova stranka v Franciji, za katero se ve, da je njen duhovni oče De Gaulle. Politično gibanje generala De Gaullea ie — kakor ugotavlja politični urad francoske komunistične stranke v svoji resoluciji — nekak odmev reakcionarne gonje, ki jo v zadnjem času še intenzivneje vodijo Zedinjene države Amerike.
Kot odgovor na zadnji De Gaulleov govor so v Franciji ustanovili več odborov za budnost, ki jih sestavljajo zastopniki glavnih komunističnih, socialističnih ter radikalnih organizacij in strank. V njih so tudi predstavniki ljudskega republikanskega gibanja, zveze za človeške pravice, sindikalne zveze, splošne zveze dela itd.
Tudi francoski ministrski predsednik Ramadier je ostro obsodil De Gaulieovo akcijo proti ustavi. Raizen tega je izdal poziv na francosko ljudstvo, naj se združi v naporih za rešitev težkega gospodar skega položaja, v katerem se nahaja Francija.
Iz Jugoslavije
Ljubljana je počastila spomin padlih borcev
V nedeljo se je zgrnilo čez deset tisoč ljudi na pokopališču pri Sv. Križu, đa počaste padle borce, ki so jih v preteklih dneh pripeljali v Ljubljano. Postav ljen je bil velik oder, na katerem je ležalo 148 krst, ki so bile pokrite s cvetjem in venci Pred odrom je bila postavljena s črnino, jugoslovansko, delavsko in garibaldinsko zastavo okrašena tribuna. Žalna
govorniki, ki so se z ganljivimi besedami poslovili od padlih junakov. Med drugimi je spregovoril tudi predsednik SI AU tov. Jurij Jaksetich, ki je počastil spomin garibaldin-cev in slovenskih partizanov ter naglasil, da je v vojni skovano bratstvo italijanskega in jugoslovanskih narodov najtrdnejša vez proti naklepom reakcije, ki bi rada to vez razbila.
Združeni pevski zbori so nato zapeli »Brigade s hribov so se vsule ...« ter »Žrtvam«. Vojaška godba je zaigrala ža-lostinko, četa vojske pa je oddala častno salvo in s tem zaključila veličastno spominsko svečanost.
♦♦♦
Vinska razstava
v Mariboru
Pretek’e dni je priredilo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS veliko reprezentativno vinsko razstavo v Mariboru, na kateri so bili prikazani vzorci vin iz vse Slovenije (tudi iz Slovenskega Primorja).
Namen razstave je seznaniti delovno ljudstvo s kakovosijo naših vinskih pridelkov iz raznih vinorodnih krajev.
♦♦♦
Proti stanovanjski krizi
V Skoplju so začeli že lani zidati deset večjih stanovanjskih hiš. Letos bodo porabili za zidanje 180 milijonov dinarjev.
♦♦♦
Razširitev tovarne konzerv v Opuzenu v Dalmaciji
Tovama konzerv v Opuzenu v Dalmaciji, kjer konzervirajo paradižnike, bodo razširili. Za razširitev tovarne je odobren kredit 5 milijonov dinarjev.
♦♦♦
Naša delovna inteligenca na miadinski progi
Na mladinsko progo je prispela skupina visokošolcev, med njimi je nekaj vseučeliš-čnih profesorjev, ki bodo mladincem predavali. Iz Varaždina je prišla na progo skupina gledaliških igralcev, kjer o ostala 10 dni.
♦♦♦
Recitacijski večer
v ljubljanski operi
Pretekli petek je bil v ljubljanski operi recitacijski nastop društva slovenskih književnikov. Iz svojih del so brali naši najpomembnejši pesniki in pisatelji. Med njimi: P. S. Finžgar, Lojz Kraiger, Ivan Pregelj, Pavel Golja, Josip Vidmar. Juš Kozak in France Bevk. Pesnik Oton Zupančič in Prežihov Voranc se zaradi bolezni nista udeležila literarnega večera. Dobi
svečanost se je pričela z »ža- ček večera je šel v prid mla-lostinko«, nakar so nastopili | dinskim brigadam.
Sovjetski agronomi
v Dalmaciji
V	Split so prispeli trije sovjetski agronomi, da se seznanijo z našimi južnimi rastlinami ter z načinom njihove gojitve. To je prvi obisk sovjetskih ogronomov v Dalmaciji in bo nedvomno mnogo koristil našim strokovnjakom, ki bodo lahko marsikaj zvedeli od sovjetskih agronomov.
Turistična sezona
je pred vrati
Priprave za turistično sezo no v Hrvatskem Primorju in Dalmaciji so v polnem teku.
V	Crkvenici je bila turistična konferenca in na njej so bili sprejeti važni sklepi za pospeševanje turizma v tem kraju. Med drugim bodo uredili kopališče, popravili hotel »Terapija« itd. Za naša obmorska letovišča vlada veliko zanimanje med Čehi, Slovaki, Poljaki in tudi med Madžari.
♦♦♦
Vrnitev v domovino
Z jugoslovansko Ipd jo »Radnik«, ki je včeraj priplula v Split, je prispelo 29 jugoslovanskih izseljencev, ki se vračajo iz Kanade v domovino.
V	glavnem so ribiči.
♦♦♦
Proizvodnja svinca
V	rudniku svinca v Zleto-vem si delovni kolektiv zelo prizadeva, da bi se čim bolj povečala proizvodnja. Februarja so [presegli proizvodnjo za 25.5 odstotka.
♦♦♦
Elektrifikacija Dalmacije
V	Dalmaciji gradijo do sedaj najdaljši daljnovod in sicer med Zadrom in Lozovcem. S tem bo omogočena elektrifikacija severne Dalmacije.
♦♦♦
Za dvig turizma
Jadranska plovba je odobrila za letos polovično voznino v IL in III. razredu parnikov vsem potnikom, ki bodo kot turisti obiskali Jadran.
♦♦♦
„Mladost pesnika"
V	Ljubljani predvajajo te dni sovjetski umetniški film o mladosti ruskega pesnika A. S. Puškina »Mladost pesnika«.
Film prikazuje zgodbo o dečku in mladeniču Puskinu v letih, ki jih je preživel v liceju poleg Petrograda. Puškin, ki je bil že v tem času napreden in je usmerjal svoje pesniško delovanje v tem pravcu, je moral pretrpeti mnogo krivic in očitkov s strani svojih vzgojiteljev in sošolcev. Mladi pesnik se je že takrat izkazal kot borec proti carski in fevdalni tiraniji ter je napovedoval ljub-
ljeni ruski domovini boljšo — svobodno bodočnost. V filmu so dlično izbrani najbolj karakteristični momenti iz pesnikovega življenja v liceju, v katerem se je mladi Puškin razvijal, izpopolnjeval svoje tovarištvo in Fubezen do poštenih in svobodoljubnih tovarišev.
Krasne scenerije ter primer-1 na godba pomagajo ustvariti okolje, v katerem se vrši zgodba. Po svoji umetniško literarni vsebini spada »Mladost pesnika« med one ruske filme, ki so nas že obilokrat navdušili in s tem prikazali vrednost sovjetskega filma.
3Koroškim
Slovencem
so angleške in avstrijske oblasti prepovedovale zborovanja, nošenje narodnih zasiav ter vsako izjavo o priključitvi k Jugoslaviji
Ogorčenje koroških Slovencev
Da podkrepijo svoje protijugoslovansko stališče na moskovski konferenci, so angleške okupacijske oblasti skupaj z avstrijskimi oblastmi na Koroškem v zadnjih dneh podvzele korake, ki bi lahko veljali po njih metodah — za kolonialne narode, ne pa za koroške Slovence, ki so se dvignili proti Hitlerju in tako pripomogli do zmage zavezniškim armadam.
Da bi preprečili pravično rešitev vprašanja Slovenske Koroške, so angleške in avstrijske oblasti prepovedale koroškim Slovencem zborovanja in sestanke, na katerih bi zahtevali priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Nadalje so prepovedali vsakršne izjave o priključitvi ter izobešanje in nošenje slovenskih in jugoslovanskih zastav.
Ta nečuvena prepoved še enkrat dokazuje, da so vse dosedanje obljube avstrijskih državnikov o enakopravnosti in demokraciji prazna fraza. Z odstopom prejšnjega deželnega glavarja, nacista Hansa Riescila, se ni položaj prav nič
spremenil. Avstrija hoče ravno sedaj, ko se v Moskvi razpravlja o usodi in odgovornosti Avstrije za udeležbo v drugi svetovni vojni na strani Nemčije, preslepiti mednarodno javnost in pokazati, da je demokratična država, ki daje Slovencem na Koroškem v okviru avstrijskih zakonov vse na cionalne pravice in svoboščine.
Te metode ne bodo zlomile odpora našega prebivalstva na Koroškem. Koroški Slovenci, ki so edini v mejah tretjega rajha nudili nacistom oborožen odpor, ne bodo nikomur klonili.
Vest o prepovedi zborovanj in odvzemu svobode ter pre-prečenju izražanja volje po priključitvi k FLRJ je zbudila med Koroškimi Slovenci upravičeno ogorčenje. Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte je pri Kontrolni komisiji na Dunaju ostro protestiral zaradi vseh teh nasilnosti, ki ogrožajo slovenski živel’ na Koroškem. Istočasno je naslovil na šefa jugoslovanske delegacije v Moskvo Edvarda Kardelja ter na Svet zunanjih ministrov podobne proteste.
Za pravilno orientacijo našega ljudstva
Množični sestanki v Gorici tra Krminu
Naši listi, med prvimi Primorski dnevnik in Soški tednik so v zadnjih dveh mesecih že večkrat prikazali, kako nujno in važno je, da so ljudske množice mesta in vasi, ki pridejo pod Italijo, tudi pravilno orientirane. Toda ne samo naši listi, potrebno je da stopijo med naše množice predstavniki naših organizacij, ki so izšli iz delovnega ljudstva, da z živo besedo predoči jo zbranim stanje, ki je nastalo v deželi po podpisu mirovne pogodbe.
Tako je v četrtek 17. t._m. zvečer spregovoril na množičnem sestanku v Krminu, znani slovenski antifašist. Zborovanja so se udeležili mladinci in starejši ter žene. Zagorelih obrazov, še trudni od celodnevnega dela na polju in
tovarni, so se sestali tovariši in tovarišice ter pazno poslušali izvajanja in tudi posegli v diskusijo, ki je bila zelo živahna. Vsi so se strinjali s tem, da se bodo le v enotnosti in s pravo demokracijo ustvarili prepogoji za naš nadaljni politični, gospodarski in kulturni razvoj. Temna doba 25 letnega zatiranja, nato doprinos našega ljudstva v osvobodilni vojni in dvoletna borba goriškega ljudstva za pridobljene pravice je dala našemu življu vso pravico, da stopa po tej začrtani poti in da se bo tudi še nadalje z isto borbenostjo oklenilo organizacij in strank v državi, ki bodo v najvišji meri ščitile naše nacionalne 'T. Kulturne interese. In baš proglas, ki ga je te dni
izdala KPI, katera je s partizanskim gibanjem ter s krvnim doprinosom garibaldincev največ pripomogla v borbi proti okupatorju in nacifašizmu, nam je porok, da so napredne delavske stranke Italije na braniku vseh naših pravic in da bodo tudi nadalje ščitile naše nacionalne, ekonomske ter socialne pridobitve.
Slovensko delovno ljudstvo je v dolgih letih borbe za svoj obstoj, za izvajanje demokratičnih načel in v vsakdanji borbi z nasprotniki v polni meri razumelo prijateljstvo, ki nas veže s komunistično stranko ter z ostalimi, za ljudski blagor delujočimi strankami. Slovenske delovne množice, ki jim je usojeno skupno življenje s tovariši Furlani na tem ozemlju, vedo prav jasno, da bodo lahko samo z enotnim in strnjenim nastopom ovrgle vse sovražne naklepe italijanskih prenapetežev in šovinistov. Krni inski delavci in kmetje se bodo še nadalje tesno oklenili svojih organizacij in že v kali zadušili vsak poskus potMga. To nam jamči njihovo odločno zadržanje proti vsem sovražnikom ljudske volje ter bratskega sodelovanja med našimi m italijanskim delovnim množicami.
Tudi na južni in vzhodni mestni četrti se je vršil v petek zvečer množičen sestanek, kjer sta tovariša nove goriške federacije KPI obrazložila občinstvu obeh mestnih kvartov položaj, ki je nastal za demokratično ljudstvo Gorice v zvezi x mirovno pogodbo. Tovariši in tovarišice, ki so napol' nili dvorano do zadnjega ko-tička, so sprejeli izvajanja pre-davateljev z odobravanjem na znanje ter izrazili željo, da bi se posebni sestanki še večkrat , vršili in da bi se čim širše plasti goriškega ljudstva sprijaz-' nile z edino pravo ljudsko politiko, ki stremi za tem, da se doseže čim tesnejša povezava m sodelovanje z velikimi denteici atičnimi strankami Italije.
MLADINA
na voliščih
Mladina Goriške je pristopila k volitvam ter si izvolila iz svoje srede najboljše tovariše in tovarišice, ki bodo čvrsto vodili naše mladinske organizacije. V prazničnem raz-I položenju, med petjem m godbo so mladinci naših Brd, Krasa in Vipavske, pa tja £or J no Soški dolini do Kanala, Kobarida in Bovca z glasova-njem izrazili svoje želje ter j trdno voljo do dela, da bo na-j ša Goriška — enaka z enaki-
Nanjka je bilo veselo dekle, in kadar so potrkali partizani v poznih urah, jim je vedno odprla in jih pogostila z ajdovimi žganci in mlekom. Pa ne samo to, Nanjka je bila med najboljšimi aktivistkami Osvobodilne Fronte na Slovenskem Koroškem,
Čeprav se je	oborožena
partizanska borba pričela na Koroškem že 1942. leta, ni bilo partizanskih edireic v Nanj-kinih krajih vse do takrat, dokler, ni prišla Dušanova četica z nalogo, da organizira tu IV, bataljon Koroškega odreda in prične borbo proti mrzkemu nacističnemu zatiralcu.
Komandir Dušan in komš-- sar Vojan sta imela' velike težave. Sposobnih mož in fantov ni bilo doma. Gestapovske , tolpe so jih odgnale v koncentracijska (taborišča ali v vojsko, kjer so krvaveli za tuje interese. Doma so bila le dekleta in žene, starci in nedorasli otroci.
Ozemlje, ki bi ga morala kontrolirati Dušanova četica, je bilo zanjo mnogo preobširno. Četica je štela vsega skupaj nekaj nad trideset borcev. Ti pa so bili poleg vseh drugih težav še slabo o-boroženi. Akcije pa so se morale pričeti. Po tem ozemlju je namreč potekala še e-dino zmožna železniška proga, ki je potekala s Koroške za italijansko fronto.
Komisar Vojan je stopil v stik z aktivisti Osvobodilne Fronte beljaškega okrožja. Tovarišica Breda je obljubila, da bo pomagala. Komisar Vojan ji je hvaležno stisnil roko im odšel.
Breda je držala besedo, čez štiri dmii je kurir Joško prinesel pismo. V njem je pisalo, da je v vasi na sever-novzhodni strani gozda neka tovarišica Nanjka, ki bo pomagala. Številka hiše je devetindvajset.
Komisar Vojan se je takoj posvetoval s komandirjem in
Jllifia falili tir :
Rii ie poi Mi - ilio slovenskoga ljuto...
„Jesenshi
sklenila sta, da odrineta z eno desetino v vas ib poiščeta tovarišico Nanj ko.
Odrinili so popoldne. Do vasi je bilo slabi dve uri hoda. Komandir je izbral najkrajšo pot. Gozdna steza se je vzpenjala nedaleč od četnega taborišča strmo v breg, zavila pod vrhom v levo, šla preko ozkega grebena in se nato polagoma spuščala nai-vzdol.
Prišli so do poseke in se ustavili. Do vasi je bilo še kakih sedemsto metrov; nekaj čez dvesto metrov poseke i/n pas temnega smrekovega gozda, ki se je na vzhodni strani spuscal do železniške proge, pod katero se je svetlikalo sinje Baško jezero.
Ko se je pričelo mračiti so se spustili hitro preko poseke
»Sl 1944“
in objel jih je zopet gozdni mrak. Ustavili so se na robu gozda za vasjo.
Pod njimi je ležala vas, ki je tonila v večer. Vanjo je vodila kratka vijugasta pot, podobna strelskemu jarku. Na Levi strani poti je bil velik travnik, na desni pa je klokotal v dolino gorski por tok, ki se je izlival najbrže v Dobsko jezero.
Patrulja se je vrnila in poročala.
— V vasi ni sovražnika. Hiša številka devetindvajset je prva hiša na levo ob poti!
Komandir Dušan je postavil stražo, nato sta s komisarjem stopila proti Nanjki-ni hiši.
Komisar je potrkal na vrata. Radovedna sta bila, ali bo
tovarišica Nanjka verjela, da sta prava partizana. V tistih časih so se gestapovci posluževali tolp, preoblečenih v partizane, da bi z njimi razkrinkali ljudi, ki1 so pomagali partizanom.
Vrata so se odprla. Pred njima je stalo dekle, plavolaska z lepo oblikovanim obrazom, iz katerega je sijala odločnost. Temno-rjave oči so se najprej ustavile na komandirju, potem pa se z neko natančnostjo in p rodim ostjo zagledale v komisarja Vaja-na.
— ALi si mogoče ti tovarišica Nanjka?
Komisarjev glas je bil jasen in miren. Nanjka je se vedno opazovala.	.
— Jaz sem komisar Vojan. Prišel sem po nasvetu tovarišice Brede.
Tedaj je dekle spregovorilo.
__ Vem. Vstopita tovariša.
Vstopila sta v kuhinjo. Ni-
kogar ni bilo v njej. Nanjka ju je povabila, naj sedeta-Nato je pričela praviti 0 stvareh, ki so mučile oba-Včeraj je bila pri njej tovarišica Breda in ji povedala o težavah, ki jih mora premostiti Dušanova edenica.
Obljubila je- da bo v naslednjih dneh prišlo v Dušanovo edinico vec mladih tovarišev.	,	j
— Težko je, ker moških n1 doma. Gnijejo po taboriščih* ali pa so v vojski že več lH Nacisti jim ne dajo dopusta; Vedo, da bi vsi Slovenci v partizane. Vendar, tudi te težave bomo premagali, pa bi se morale boriti le žene & nedorasli fantiči. Koroška mora postati svobodna. Qh ljubljam, da vam bomo pomagali.
Odločnost je bila v kinih besedah in človek moral verovati v njihovo ^ ničnost. Nanjka je obljub
mi — dala istotako svoj delež pri obnovi Slovenije in Jugoslavije. Ta gLas je prišel iz naj zapadne j še vasi Jevščc-k ter je odjeknil ob Idrijci in Krasu, se srečal med cvetovi prvih pomladanskih češen: Dornberga in sončnih Brd, povezal je vrlo mladino g o riške dežele s trdno vezjo zve-
stobe in Ljubezni do skupne domovine Jugoslavije.
V velikonočnem vzdušju Vstajenja je naša mladina pristopila k volitvam v mladinske odbore ter ob tej priliki prikazala ves tisti mia d ostai zanos, ki ga ima v sebi samo ona, naša zlata mladina.
Goriško ljudstvo
na volitvah v odbore OF
je pokazalo svojo odločno voljo sodelovanja pri izgradnji domovine
Po vsem Goriškem- so se vršile mrzlične priprave za volitve v odbore OF. Že na predvečer volitev so zagoreli kresovi po naših hribih in gričih. Na naši najzapadnejši meji je Ljudstvo simbolično prikazalo svoje veselje s tem, da je prižgalo nešteto ognjev ter tako oznanjalo svetu svojo radost. Vse vasi goriške o-kolice, so se odlikovale, med prvimi Vogrsko, v Soški dolini pa Ročinj. Ob svitu kresov so prebivalci Prvačine
ke ter so že v najzgodnejših jutranjih urah stali pred vo-livnimi sedeži, da opravijo svojo dolžnost? Napolnili bi cele stolpce našega tednika, če bi hoteli zapisati posebnosti vsake posamezne vasi. Dnevi po volitvah so nam prinesli toliko dopisov o izidu volitev, da tega že zdaleka ne pomnimo.
Kromberk, Podsabotin, hiše oh goriški severni postaji, Solkan, Šempeter, Prvačina, Rihemberk, kraške vasi, naša
A’~
u meita m~Tt
med petjem in vzklikanjem Brda s Kojskem na čelu, Vr-
GORICA
Smrtna kosa
V soboto 12. t. mi. je preminil v sanatoriju za pljučne bolezni v Gorici tov. Poljšak Karol v starosti 36 let. Pokojni tovariš je dolgo vrsto let delal v tovarni SAFOG ter je bil radi svojega tovarištva pri vseh zelo priljubljen. Na zadnji poti so pokojnika spremili sodelavci ter velika množica ljudi z vzhodnega kvarta mesta. Dragega pokojnika bodo ohranili v trajnem spominu vsi prijatelji in znanci. Preostalim, izražamo toplo sožalje.
manifestirali za gospodarsko obnovo dežele, za petletko in za priključitev k Jugoslaviji.
Zutraj so godbe z budnico d re dramile volilce, zastave, transparenti in slavoloki so dajali krajem praznično lice. Vsa Goriška je vzvalovila v veselju ter dala duška svojemu naravnemu navdušenju. Ali naj naštejemo vsa mesta in vasi, ki -so so posebno izkazale? Ali naj opišemo krasno ozaljšane volilne dvorane ali naj se raje pozanimamo za one naše starčke in matere,
ki niso hoteli zamuditi prili- svetlejša.
hovlje, Hum, Snežatno, Soška dolina s Kanalom, Ročinjem, Marijinocetjskimii vasmi, pa tja gor do tolminskih hribov, Kobarida in Bovca, vsi so se odzvali v polnem številu. Čez sto vasi je volilo stoodstotno. Med veseljem in rajanjem je potekel dan volitev. V mnogih krajih so se vršila zborovanja, kjer so se vaščani obvezali, da bodo izvršili važne naloge, ki so združene z obnovo in drugimi gospodarskimi problemi. Vsak je želel na ta dan nekaj doprinesti^ da bo naša no-va domovina srečnejša, naša bodočnost lepša in
V muìL Kazmehak de daueu&ka i/ixeliualitua 61-iAc^a t/iafialuat/na 'zau.eda ò.uafik ^auic ita daizuadi. Odala la tudi tu ua la^aduik mej.ak davčudcefra M-eta uà Ihauiku vò-eL frhidoditev aàu.alùdilue labile..
S01/0DNJE
Finžgarjev „Divji lovec“
Dramska skupina iz naše vasi je že tretjič nastopila s Finžgarjevo ljudsko igro »Divji Lovec«. Kakor pri obeh prejšnjih predstavah, tako so tudi to pot pridni diletantje prav dobro izvedli svoje vloge. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano prav do zadnjega kotička, se jim je zahvalilo z živahnim aplavzom.
Mladinci in mladinke se pridno pripravljajo na fizkul-turni nastop. Telovadne ^vaje vodita z znano požrtvovalnostjo tov. Butkovič za mladince, in tov. Lukman za mladinke. Mladina naše vasi se hoče postaviti in namerava izvesti vse vaje brezhibno.
Tako je prav!
„Tako tudi bo“
Pretekli teden so nas obiskali dragi gostje Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta ter predvajali Simonovo igro »Tako tudi bo.« Množici, ki je napolnila dvorano, je ob koncu spregovoril tov. Košuta. Vaščani so se divili krasni izvedbi predstave ter si želijo, da bi jih Slov narodno gledališče še večkrat obiskalo.
♦♦♦
ŠTEVERJAN «' F
Mladina na delu
Medtem, ko je dne 7. aprila vsa mladina, ki bo priključena Jugoslaviji, izvajala svoje prve tajne volitve, smo hoteli tudi mi mladinci in mladinke iz Števerjana posvetiti ta dan delu za skupno korist. Skupno z drugimi vaščani smo organizirali udarniško delo pri dru-
či za obdelavo svoje zemlje, in se tega dela tudi polnoštevilno udeležili. Kljub temu, da nas krivična francoska črta loči od naše matere Slovenije, se čutimo z njo povezani bolj kot kdaj koli, zato bomo našo nadaljnjo borbo o-krepili z delom in v njej vztrajali do dokončne zmage, do združitve z našimi rodnimi brati v domovini Jugoslaviji,
♦♦♦
SAE/ATVi)
Tragična smrt zvestega borca
Pretekli torek smo izročili materi zemlji tov. Stanka Obi-diča, starega 41. let, ki je postal žrtev svojega tasta Karla Maraža. Pokojni Stanko je bil obče priljubljen. Že marca 1943 leta je stopil v partizane in njegovi soborci iz Gradnikove brigade se dragega pokojnika spominjajo kot odločnega in hrabrega borca za svobodo. Ko je bil demobiliziran, so ga vaščani izvolili za predsednika krajevnega odbora OF. Deloval je do zadnjega tudi v drugih ljudskih organizacijah.
♦♦♦
RRESTflUIGA
Enntni - zmagi naprnti
V slogi je moč —- pravijo zavedni vaščani — in s tem geslom so premagali rovarjenje protiljudskih elementov, ki so bili proti združitvi spodnje in gorenje Brestovice v en krajevni Ljudski odbor. Po združitvi obeh odborov v enega ima ta že vidne uspehe, zato so tudi množične organizacije obeh vasi sklenile, da se združijo. Mladina obeh Brestovic je že skupno volih in si postavila enoten odbor iz najboljših mladincev in mladink. V gorenji Brestovu ci so v tem tekmovanju ustanovili prosvetno društvo, ki ga bodo v najkrajšem času tudi1 združili z onim iz Dolnje Brestovice. V gorenji Brestovici dobro napreduje elektrifikacija vasi, kjer tudi delajo sporazumno in s pomočjo dolnje vasi. Uspehi, ki smo jih dosegli z združitvijo, niso špekulantom po volji, zato so začeli z gonjo proti novi Jugoslaviji in organizirati izseljevanje, pri' čemer jih dobro podpira tudi vaški župnik. A
je za svobodo mnogo doprineslo in se dobro zaveda kaj se pravi tujina. Kakor izgleda, se dosedaj niso še odločili za ta korak. Morda že spregledujejo, da so na zgrešeni poti V novi Jugoslaviji je res zagotovljeno človeka vredne življenje vsemu delovnemu ir poštenemu ljudstvu:
♦♦♦
/ALOŠCE
Mladina na si/ojih volitvah
Mladina naše vasi si je izvolila preteklo nedeljo novi odbor. Že zgodaj zjutraj so obšli mladinci iin mladinke vas ter se pripravljali na ta važni dogodek. V okusno okrašeni dvorani sta spregovorila zbrani mladini tov. Korej in Budihna. Podala sta referat o III. Kongresu LMS in o nalogah mladine. Nato so se vršile volitve, ki so bile izvedene z velikim navdušenjem v rekordnem času 40 minut in s stoodstotno udeležbo.
m
RESISI, H
Zadnja pot dragega s tovariša
Vel,gi množica domačinov in okc.ičanov se je 18. t. m zbrala, da počasti na poslednji poti tov. Pavla Križniča, ki je preminul v najlepših letih na posledicah preganjanja in mučenja, ki ga je utrpel pod fašističnimi nasilniki. Pokojni-ka so pred leti uvrstili v kazenski bataljon na Sardiniji nato se je vključil v IV. jugoslovansko armijo, od katere je bil lansko leto demobiliziran. Zahrbtna in težka bolezen je glodala po mladem telesu, dokler ga ni zrušila. Zapušča ženo in petletno hčerko ter neutolažljive starše. Ob odprtem grobu sta spregovorila tov. Kumar in tov. Stanič, ki sta se z ganljivimi besedami spominjala umrlega borca za svobodo. i ^
♦♦♦
KOHARID
Obnova v našem okraju
Neko stavbeno podjetje je začelo z obnovo vasi Foni nad Kamnom; popravlja se tudi cesta na Livek in del glavne ceste, ki pelje proti Sužidu, ter del poti pod našim trgom.
niti to pot niso želi uspehov, i Obnova se vrši pod okriljem žinah, ki nimajo delovnih mo- kajti ljudstvo obeh Brestovic ' Zavezniške vojaške uprave.
SEDEO
l/iilitvc in športna prireditev
Preteklo nedeljo je naša mladina izvolila nov odbor svoje organizacije. Volitev so se udeležili vsi mladinci in mladinke. Po končanih volitvah se je vršilo športno tekmovanje čez dm in stm. Tekmovalo je sedem mladincev in šest mladink. Prvi je pritekel na cilj tovariš Kramar Franc, od mladink pa se je najboljše odrezala tov. Mo-drijančič Ana. Številna množica vaščanov je tekmovalce burno pozdravljala,
♦♦♦
ROREDIŠČE
Naša prireditev
Vaščani iz Robedišča, to je zadnja obmejna vasica na Kobariškem, nam pišejo, da so imeli na velikonočni ponedeljek prvo slovensko kulturno prireditev. V pismu podčrtujejo, da je ta dogodek za njih zgodovinski, ki ga ne bodo nikdar pozabili. Prireditev se je vršila v obnovljeni dvorani, ki jo je dala na razpolage ljudstvu družina Čenčič, za kar so ji vaščani nad vse' hvaležni. Na programu prireditve je bila igra »Čašica kave«, več deklamacij, živi prizori in pesmi. Ob otvoritvi je imel tov. učitelj pozdravni nagovoi in je v nadaljnjem govoril c naši domovini Jugoslaviji. Občinstvo, ki je do zadnjega prostora zasedla dvorano, je burno pozdravljao vsa izvajanja. Da je vse tako dobro izpadlo, gre predvsem priznanje tov. učitelju, ki je položil mnogo požrtvovalnosti v priprave na ta dan. Pri obnovi dvorane je prostovoljno delala tudi mladina in možje. Pionirji pa so pridno pripravili vse potrebno za okrasitev novega odra.
Na nedeljski prireditvi' so zbrali 3800 lir prostovoljnih prispevkov, s 'katerimi, bodo delno krili stroške za obnovitev dvorane.
Ob tej priliki se vaščani iz Robedišča zahvaljujejo vsem, ki so jim na kakršenkoli način pripomogli, da so se tudi oni povzpeli h kulturno prosvetnemu razvoju.
♦♦♦
IDRIJA
Prekop 27 neznanih borcev
Preteklo nedeljo se je vršila v našem mestu žalna svečanost ob priliki prekopa 27 neznanih borcev, ki so jih na barbarski način umorili SS-ovci na cesti Idrija-Vojsk o.
Na Titovem trgu se je iz-grnilo čez 1500 ljudi, ki so v
in tudi storila,. V enem mesecu je postala edinica močna, če ne po številu pa po morali. Ljudstvo je stalo na strani partizanov in to je občutil tudi sovražnik. Partizanski mitraljezi in puške so trosile smrt nacističnemu ritanu, eksplozije njegovih skLadišč, ruševine mostov, vse to je dopovedalo njemu in vsemu svetu, kje so slovenske meje, povedale, da hoče živeti Koroška svobodno, združena v Jugoslaviji. Koroška je vršila tedaj krva-yi plebiscit.
Odslej so bili partizani stalni gostje v Nanjkini hiši. ^amjkin oče je postal njihov ^bveščevalec. S kakšno požrtvovalnostjo je hodil šestdesetletni možak okrog in delal za svobodo svoje zem-Je. Boril se je že pred golju-'viim koroškim plebiscitom ' Vrstah slovenskih dobro-
voljcev. Zaradi tega so ga Avstrijci po plebiscitu zaprli.
Kadar je govoril o plebiscitu 1920. leta, so mu v gnevu zažarele očL
— Plebiscit? Goljufija. Kanalsko dolino so popreje priključili Italiji, del Koroške pa Jugoslaviji, tako da v teh krajih niso mogli glasovati... No, z borbo smo ubili laž. Ves svet ve, da po vsej Koroški pokajo partizanske puške, da se borimo za svobodo, za Jugoslavijo. Pravico do svobode si borno priborili sarmi!
Partizanske akcije na skrajnih slovenskih mejah so zavzemale vedno večji obseg. Zaman se je trudil sovražnik z oboroženimi akcijami, da bi uničil Dušanovo edinico. Dušanova edinica je znala spretno manovrirati in tolči sovražnika brez večjih svojih izgub. Sovražnik je po vsaki
svoji akciji širil v svojem časopisju vesti, da so partizani na tem sektorju uničeni. Toda tem lažnim vestem je že naslednji večer odgovorila nova in vedno bolj smela partizanska akcija.
Tedaj se je sovražnik zatekel k poslednjemu sredstvu. Poslal je svojega človeka v partizanske vrste.
Visok sneg je ležal po gozdovih in segal skoro v dolino. Tedaj je prišel v Dušanovo edinico prostovoljec, ki je dejal, da je pobegnil iz taborišča v Salzburgu.
Bil je poslušen in izvršil je vsako povelje. Šel je na najbolj drzne izvidniške patrulje. Zaradi tega si je že v1 nekaj dneh pridobil Dušanovo zaupanje.
Tudi pri Namjki je bil mnogokrat in po vseh hišah, kjer so biLi najpožrtvovalnejši ljudje.
Sredi novembra je šel s patrolo proti Svetemu Štefanu in se ni več vrnil. Terenci so poročali, da je prišlo pri Svetem Štefanu do borbe z nemško patruljo in da so v tej borbi popadali vsi partizani.
Vendar ni bilo tako.
Nemci so pobili tri partizane, smeli prostovoljec Pavel pa je ušel in se predal sovražniku. Bil je izdajalec, gestapovski agent.
Po vaseh so pričeli zapirati naše najboljše ljudi. Velike množice SS-oddeikov so obkoljevale gozdove. Prišlo je do težke borbe, v kateri je poginila skoro vsa Dušanova edinica. Živih je ostalo le enaindvajset tovarišev. Drugi so padli za svobodo Koroške.
Ves zasopljen je pritekel k tovarišici Nan j ki tovariš Hans. Njegova obleka je bila raztrgana. Skozi obvezo na
zapestju desne roke je silila kri.
— Nanjka, pripravi se! Izdana si! Pridii k nam! Čakamo na robu gozda! Izdajalec je Pavel!
Nanjka, ki je prisluškovala dvodnevnemu neprekinjenemu streljanju, je vprašala:
— Ali ste' še vsi živi?
Janez, ki ni vedeli kaj bi odgovoril, je dejal:
— Smo! Pripravi se!
Odhitel je, pa ni prišel preko ceste. Od potoka sem je siknil rafal. Janez je obležal v snegu.
Nanjka je vzela plašč in planila skozi vrata.
Prepozno!
Pred vrati je stal z naperjeno brzostrelko SS-ovec Pavel.
— Izdajalec! — je kriknila Nanjka.
Strel!
Iz belega celia je pritekla kri in zaLiLa Lepe Nanj kine oči.
Epilog
Noč je ležala nad pokrajino, tiha kakor smrt. Krvav plamen je lizal sneg in kakor sence so rasle gore pod nebo.
Skozi visok planinski sneg si je utirala četica partizanov pot. Iz nočne tišine so prihajale misli.
Tam spadaj so ležale vas ob Dravi in Žili, med polji in jezeri in v njih so živeli Ljudje, ki so trpeli. Pobijali so jih kot živino; kri je pojila zemljo-zibeljko slovenskega ljudstva.
Tam je ležala mrtva Nanj-ka, tam mrtvi partizan Janez med' ’ stoterimi in stoterimi, ki so umrli, da bo živela domovina, naša Koroška, do sedaj zatirana.
Trpljenje, kri in smrt . . .
Toda iz trpljenja, krvi in smrti bo vzrastla nova Koroška v združeni Sloveniju Svet maji ve, da je njena pravica do svobode napisana s krvjo!
žalnem, sprevodu ob igranju žalostink rudarske godbe krenili proti mestnemu pokopališču. Istočasno so pokopali padlega borca Sova Jankota iz Idrije. Od padlih borcev se je poslovil inž. Aljančič, množica pa je pokrila grobove mladih žrtev s številnimi venci in cvetjem.
Občni zbor
zadruge vojnih oškodovancev
Športna in kulturna
manifestacija v Biljah
V nedeljo, dne 13. t. m. sc se vršile v naši vasi volitve v krajevni odbor OF. Kakor pri mladinskih volitvah, kjer je mladina volila stoodstotno, tako se je tudi ob tej pnnki ljudstvo izkazalo. Udeležilo se je volitev polnoštevilno tel si izvolilo svoje predstavnike že do 9. ure.
Ta dan je bila ža nas politična, kulturna in športna manifestacija. Že zgodaj zjutraj je oznanila mladina budnico s harmoniko. Takoj .se jeJu stvo začelo zbirat1 in odhaja ti na volišče. Vas v zastava i okrašena okna in lepi spomladanski dan so dajali našemu kraju še večji praznični vtis. Vse je zaživelo.
Popoldne ob 14. uri se je vršila tekma v teku čez drn in strn. Udeležilo se je je 2/ mladincev in mladink, ki so teki v treh skupinah, tekli so tudi naši najmlajši, ki pa niso zaostali za mladino. Na njihovih obrazih je žarel ponos in veselje.
Ob 17. uri pa se je ljudstvo iz vasi in okolice zbralo v novo obnovljeni dvorani, kjei je bila pripravljena dramska skupina za nastop z dramo «Na visokem» m saljuvkc «Pogodba». Ko je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička, se je predsednik prosvetnega društva zahvalil u-damikom in drugim, ki so s prostovoljnim delom pripo mogli k obnovitvi dvorane Spregovoril je tudi tov. Komel o pomenu prosvetnega dela v petletnem planu ter o nujnosti tega dela. Nastopila je nato dramska skupina, ki je pod vodstvom tov. učitelja pokazala zmožnost v res u-metniiško n odani drami. Posebno podana je bula vloga Kovenčana in Pristavca:	Ka-
tra, Anica. Urša, Ivan, Meta., Rezika, Matija«, pastiria vsi so pok' .ali svoio marljivost in sposobnost. Ljudstvo, ki je sleddo žaloigri z napeto pozornostjo, je z burnim plosk ar njem nagradilo igralce. Po napeti igri nas je pa razveselil domači parček Lipe,Liza v
Dne 10. aprila je bil v Šempetru pri Gorici občni zbor zadruge vojnih oškodovancev. Vodstvo zadruge je polagalo obračun svojega plodnegt dela za preteklo dobo. V poročilu je bilo izneseno vse kar je v zadrugi dobro in pozitivno. Obenem pa je govornik pove dal, v kako težkih razmerah je morala zadruga poslovati, ker smo bili v dobi, ko še ni bila odločena državna pripadnost našega področja.
Ta izredni položaj in splošna negotovost je prisilila voj-
ne, ko je bilo tako opeharjeno. Tam, kjer so bili na razpolago sposobni delavoljni popisovalci, je šlo delo naglo od rok; kjer pa ni bilo primernih ljudi, je obtičalo. Še težje je bilo s prijavami škode na nepre^ mičninah, ker ni bilo strokovnjakov, ki bi nudili ceneno po moč. Kljub temu pa je večina oškodovancev prijavila svojo vojno škodo, zlasti člani zadruge vojnih oškodovancev.
Razen tega je razvidno iz poročila, da je imela zadruga velike težave pri preskrbi listin, ki jih je treba priložiti prija-
ne oškodovance, da so se zdru-: vam vojne škode. Najtežje je žili v zadrugo, da organizi- bilo delo na Bovškem, Koba-rano izvojujejo pripadajočo jim riškem, v Brdih ter na Kanal-vojno oškodnino in da si vza-1 skem, ker niso pokazale obla-
jemno pomagajo pri obnovi uničenih domov.
Nato je govornik naglasil, da je ita ofcčni zbor ?>nekak mejnik na poti delovanja naše zadruge, ker se z njim zaključuje dosedanja doba in dosedanji način dela«. Vojni oškodovanci so ob sami ustanovitvi zadruge spoznali svoj pomen in že leta 1945. je pri stopilo k zadrugi 2475, dočim šteje danes zadruga že 5021 članov. Samo na Goriškem je vpisanih 3806 članov.
Znano je, da je Zavezniška
sti potrebne naklonjenosti do zadruge vojnih oškodovancev in so ponekod celo ovirale njeno delo. V komenskem in mirenskem okraju, kakor tudi v goriški okolici, pa so oblasti delo zadruge podprle in ugodile mnogim željam vojnih oškodovancev in podružnicam vodstev.
Najtežji udarec so zadobili vojni oškodovanci, ko je bilo javljeno, da se ne priznajo kot vojne škode one, ki so nastale zaradi ropanja in plenjenja ter tekom očiščevalnih akcij, temveč le škode, ki so nastale tekom borb in zaradi požiga
šnje število prijateljev in pristašev. Točni podatki o količini zlata, ki so jo hitlerjevci narezali, niso bili še do sedaj uradno objavljeni. Ameriške vojaške oblasti niso objavile koliko zlata so zaplenile v Nemčiji. Zelo zgovorni so v tej zvezi podatki, zbrani v onih pokrajinah Spodnje Saške in Turingi je, ki so jih na j preje okupirali Angleži in Američani, nato pa so prišle v soglasju s sklenjenim sporazumom pod kontrolo sovjetske vojaške uprave.
V aktu, ki je bil sestavljen ob prisotnosti nemške uorave in rudarjev iz rudnika Eisen-roda tv Turingiji), je zapisano. kako so poldrugi mesec po prihodu ameriških čet prip«3 liali v rudnik premoženje Reichsbanke, ki je bilo nameščeno v 24 vagonih. Med dragocenostmi je bilo tudi 100 ton zlata (ves denarni zaklad ReichsbankM. slike najbolj znanih italijanskih, holandskih in nemških mojstrov, kiparska dela, čez en milijon redkih knjig itd. Takoi ko so ameriške enote prispele v vas Mark-suhl. je zahteval ameriški polkovnik Russel od uprave rudnika, nai izroči zlato Ameri-
Na koncu članka se pozivajo Gradiščanski Hrvatje, naj se trdno združijo okoli časopisa »Naše selo«.
RAZGLAS
Županstvo mesta Gorice naznanja, da je Izstavljen pri
Kakor poroča	Associated |
^r,eSSt’ S0	„hčin etiti aprila t. 1.) seznam oseb in
polnih poročilih na občinskih ^ k; uporabljajo mere in
volitvah v državi Čile več kot podvojili število svojih predstavnikov v občinskih svetih.
Znani francoski književnik Louis Aragon je bil postavljen za direktorja naprednega pariškega večernega časopisa »Ce soir« namesto pred kratkim umrlega književnika Jeana Richarda Blocha.
Sovjetski veleposlanik Lav-rentijev, ki je prispel s predstavniki češkega in poljskega veleposlaništva v Zagreb, je obiskal razstavo »Boj slovanskih narodov za svobodo in ne odvisnost«.
uteži, podvržene pregledu za dvoletje 1947-48.
Prizadeti imajo pravico vložiti priziv ali prijave v smislu členov 66 in 68 metričnega pravilnika tekom 30 dini po objavi seznama. Prizive in prijave je vložiti omenjenemu uradu mestnega županstva.
Po zapadu« tega roka ne bo sprejel urad več nobenega priziva. Vse osebe in tvrdke, ki ne bodo vložile predpisanih prijav, bodo kaznovane po predpisih čl. 31. odst. št. 2 zakona o merah in utežih.
Pred več kot 20 dnevi so začeli s sestavljanjem železne konstrukcije na železniškem mostu preko Donave med Bo-gojevim in Erdutom. Z graditvijo tega železniškega mostu bo omogočena direktna železniška zveza med Hrvatsko in Vojvodino, ki bo za 166 km
Jl&W/l'iO-dfyfo
paradižnikovih sadik
PO ZNIŽANIH CENAH
ški vojaki so spravili iz rud- krajša od dosedanje zveze pre-nika vse dragocenosti ter jih «ko Novega Sada.
vojaška uprava že v septembru ieKUU1 u?lu ZdldU.1 O« napovedala spljno ob ;
novo in odločala tuci 6 vpra šanju predujma in J izplačila vojnih škod. Vodstvo zadruge je skušalo z obširno spomenico in potom direktnih' stikov izposlovati čim hitrejšo in vztre-zajočo obnovo ter pospešeno izplačevanje vojnih škod oškodovancem. Ker pa je ukaz zakona št. 14. leta 1945. določal obnovo porušenih hiš s 50% prispevkom ZVU in obremenitvijo vojnih oškodovancev za
tožbo, ki je imela popoln uspeh. Ker je ZVU s posebnim ukazom št. 266 razveljavila člen 2. italijanskega zakona o vojni škodi z dne 26-10-1940 št. 1543 in odločilo da se smatra kot vojna škoda, za katero priznava zakon pravico do oškednine od strani države, vsa škoda, ki je nastala zaradi vojnih dogodkov in dejanj oboroženih sil, pa tuđi zaradi čiščenja, represalij, ropa, nepravilne za-
naložili na tovorne avtomobile in jih nod ojačeno stražo nehote in tankov prepeljali na zapad.
j Drobne
novice
ostalih 50% potom vknjižbe, I sedbe nepremičnin in zlorabne je bil noložaj zelo težak. Ljud- odstranitve premičnin Ta ukaz
-’	J	. .	1 n A noti Qtn n a I ni I t~r\Ir ^ O
je so se upirali taki obnovi, ki bi jim naprtila vknjižbo stroškov in s tem ogrožala njihov gospodarski obstoj. Res je tudi, da je ZVU v Trstu, Gorici in potom okrajnih guvernerjev zagotavljala, da bo obnovila vasi brez kakršnihkoli stroškov za prizadete prebivalce. Vodstvo zadruge — je poudarjal govornik — je sprejelo zagotovila, kot resna in iskrena ter v tem smislu vplivalo na čla ne in vojne oškodovance sploh. Vendar je bil spočetka ves na por brezuspešen iz čisto eno stavnega razloga: edino ukaz št. 14 je vseboval odredbo o obnovi in isti je odločal obre-
7. aprila prihodnjega leta bo Karlovo vseučilišče v Pragi praznovalo 600 letnico svojega obstoja.
Most bo dolg 600 m in bo eden izmed najboljših mostov na Donavi, če ne štejemo mosta Rdeče armade med Beogradom in Pančevom.
V dvorani Kolarčevega vseučilišča v Beogradu je bila osnovana skupščina Kulturnega društva Jugoslavija-Bolga rija.
je obenem določil rok za pri javo vojne škode in sicer 6 mesecev od dneva objave, tako da je zadnji rok začetkom julija 1947.
Predujmi in njih težave
Težavno in neugodno se razvija tudi vprašanje predujmov na nepremičninske škode vojnih oškodovancev. Njih zadruga je že večkrat posredovala, toda uspeha je le malo. Izpla čevanje predujmov je prekinje no, predvsem pa za oškodovance v vaseh, ki bodo pripadle Jugoslaviji. Ker za tako dvojno mero in za tako odlaševanje ni nikakega razloga, moramo smatrati, da je to postopanje usmerjeno in preračunano za to, da bo prejelo naše ljudstvo
Več kot 300.000 delavcev tekstilne industrije tekmuje pri izpolnjevanju letnega načrta. Iniciatorji tekmovanja — tek stilci mesta Ivanova — so se obvezali, da bodo izdelali 30! milijonov metrov tkanine preko načrta.
mani k alo. Le škoda, da je bil jezik včasih nepravilen«.
Nastopil je tu«di pevski zbor s tremi pesmimi in zaključil kulturni:	program. Sled'la je
prosta zabava, srečolov in šaljiva: pošta.
Bil« ie to res lep, zabaven dan. Človek pa je še srečnejši« ob misli, da je to za našo mladino velik napredek, za vseh pa manifestativna priprava za priključitev k naši domovini Jugoslaviji.
ša°lFvki «pSba»L1Smebaanl ^Ttroškov^potom vknjižbi, Šini ™ni nredujmov. Kriv pa *	- - J- « * izvajalo. Za	K
brezplačno obnovo vas, pa soyeč 7ahteya nritiskanje kljuk> bile le ustne obljube, toda ni- moledovanje in posredovanje kakega ukaza ni bilo, da bi te nokTirnih in nepoklicnih posre-obljube uzakonil.	j Hvalcev. Povrh tega se vrst
Šele ko sta bila objavljena reševanje prošenj zelo počasi, ukaza št. 146 in 147 o brez- fpko da nrihaiaio na vrsto šele plačni obnovi vasi, ki so trpele škodo zaradi partizanske borbe ali ki so jih požgali fašisti in njihovi sodelavci, je to nezaupanje polagoma poleglo in je bila mogoča uspešna obno-
Jugoslovanska umetniška skupina, ki je na svoji turneji prirejala predstave v raznih središčih in mestih Albanije, se je vrnila v Tirano, kjer je sinoči priredila pred nabito polno dvorano poslovilno predstavo.
Prvi mednarodni kongres bivših političnih internirancev, ki so se ga udeležili delegati 17 držav, je zaključil svoje delo. Na zaključni seji je bilo sklenjeno, da bo sedež nove mednarodne federacije bivših političnih internirancev v Varšavi.
S kongresa je bil poslan Svetu ministrov za zunanje zadeve v Moskvi poziv, v katerem se zahteva, da naj imajo
Češkoslovaški radio ima čez poldrug milijon rednih naročnikov. Statistično je dokazano, da poslušajo radio dnevno naj manj 4 milijoni češkoslovaškega prebivalstva.
Kje bo podpisana mirovna pogodba z Nemčijo? Angleški zunanji minister pravi, da je vojna začela v Londonu in naj bi tudi v Londonu končala. Na Poljskem je v teku ogromna akcija zbiranja podpisov, da bi bila mirovna pogodba z Nemčijo podpisana v Varšavi. Akcija ima zelo velik moralnopolitični pomen, kajti Varšava je bila prva žrtev brutalnega nemškega nanada. Vsa poljska javnost enodušno zahteva, da dobi mir z Nemčijo zgodovinski naslov - Varšavski mir.
Okrožno kmetijsko nadzomi-štvo v Gorici, Ul Duca d’Ao sta 55, je začelo z razprodajo raznih vrst paradižnika po znižanih cenah in sicer po 10 lir za sto.
Na razpolago« so sledeče vrste : » Rosso grosso, Rosso grosso Ingegnoli, Meraviglia del mercato, S. Marzano in Co-met«. Vse vrste so prikladne za pripravo jedi v solati ali za mezgo.
Vsi oni, ki nameravajo kupiti sadike, naj pohite, da ne ostanejo pozneje brez njih.
'VVV vv>
NOVI URNIK
AVTOBUSNEGA PROMETA
Med osebami, ki so bili predloženi za Nobelovo nagrado miru za leto 1947. je tudi nred sednik Češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš.
Letos bo 9000 češkoslovaških delavcev odšlo na letovišča v Jugoslavijo in sicer na Jadran.
DAROVI IN PRISPEVKI
iitmimiimiiiiiiinmiiiiiimiimMiiimiiiiiiiMiiiiimiMiHimiMimiim
RaAllmi semenske koruze
Okrožno kmetijsko nadzor-ništvo javlja, da je pri poslovalnicah okrožne kmetijske zadruge v teku razdeljevanje semenske koruze sledečih vrst: Wisconsin 7, Maule’s Mastodont, Wolf in Marano.
Kmetovalci lahko dvignejo nakazilo za nabavo omenjene koruze do 30. aprila 1947 pri pristojnem občinskem kmetijskem uradu.
Vendar je to povzročilo zastoj obnove za pol leta in še več.
nrošnie. ki so bile vložene pred letom dni.
Kljub temu je potrebno, da n riiaviio oškodovanci vojno škodo čim prej in si s tem zavarujejo pravico, ki jim jo nudi zakon o vojni škodi.
Tovarišica Šuligoj por. Pasini Kristina, bivajoča v Bologni, je ob prihodu v svojo rodno vas Koprivišče darovala za socialno skrbstvo v Ka-naltu« ob Soči lir 100. Tovarišica Vuk Slavica iz
Gorica - Gradcž: odhod ob
13.	uri, prihod ob 14.40; odhod iz Gradeža ob 6.30, prihod v Gorico ob 8.10.
Gorica - Trst. odhod ob 7.30 in 13.30, prihod ob 8.55 in 14.30; odhod iiz Trsta ob 13. m 19. uri, prihod v Gorico ob »4.20 in 20:3U.
Gorica - Tolmin: odhod iz Gorice ob 15. uri, prihod v Tolmin o«b 16.30; o«dho«d iz Tolmina ob 6. uri, prihod v Gorico ob 7.30.
Gorica - Komen: odhod ob
14.	uri, prihod ob 15.15; odhod iz Komna ob 7. uri«, prihod v Gorico ob 8.25.
Gorica - Dobrovo:	odhod
ob 17.30, prihodi ob 18.55; od-I hod z Dobrovega ob 6.30, prihod v Gorico ob 7.50.
Gorica - Krmin: odhod ob 16. uri, prihod ob 16.30; od-ho«d iz Krmina ob 9.16, prihod v Gorico ob 9.45.
Gorica - Tržič:	odhod ob
6.45, prihod ob 7.45; odhod iz Tržiča ob 8. uri, prihod v Gorico ob 9. uri.
Gorica - Čedad: odhod ob 16. uri«, prihod ob 17.15; odhod iz Čedada ob 8.30, prihod v Gorico ob 9.45.
Gorica - Videm: odhod ob
one države, ki so bile žrtve Gorice je darovala za Dijaško 1 7. uri, 12.15 in 12.45, prihod ob
nacističnega napada, prednost matico lir 500 pri obnovi. Sprejete so bile tu- j Gostilničarka Francka Zor-di resolucije, v katerih se iz -j n;kova jz Kala-Koritnice je raza solidarnost z dem okra- darovala 3550 lir za vojne si-
tičnimi gibanji v Španiji, Grčiji in na Koroškem.
Prijava vojna škode in njeno izplačevanje
Prijava vojne škode je potekala spočetka le s težavo, kljub priporočilom in raznim ukrepom vodstva zadruge, d-« jo pospeši. Postavljala so se vprašanja kdo bo plačal, kdaj in kako. Saj ima naše ljudstvo izkušnje iz prve svetovne voj-
KJE JE
zlato, ki sn ga hitlerjevci naropali
Torij Ž"kov je objavil v »Pravdi« članek, v katerem je snrožil vnrašanie usode zlata, ki so ga hitlerjevci narooali. Hitlerjevci so pred zlomom »tretUo-a raiha« skrili del naropan0^ zlata v svojih nod-7pmpiick;ti taipih skladiščih. OsM° kobrin e zlata na so ore-mestili v barke nevtralnih dr žav, v katerih so imeli precej-
Te dni je izšla prva številka časopisa Gradiščanskih Hrvatov »Naše selo«. List prinaša uvodnik, v katerem je rečeno, da živijo Gradiščanski Hrvati že 300 let na ozemlju med Bratislavo in Medjimurjem, medsebojno povezani z rodbinskimi in gospodarskimi vezmi. Ohranili so jezik in kulturo, k so ju prinesli davni predniki Gradiščanskih Hrvatov iz domovine.
V članku je nadalje rečeno, da so Gradiščanski Hrvatje kljub pritisku ohranili svojo nacionalnost in predstavljajo zdravo telo, ki želi živeti ter se razvijati.
8. uri, 13.15 in 13.45: odhod iz Vidma ob 8.30, 13.25 in 18. u-ri, prihod v Gorico ob 9.30. 14.25 in 19. uri.
Gorica - Červinjan: odhod ob 8.15 in 17. uri, prihod ob 9.35 in 18.20; odhod iz Červj' njana ob 6.30 im 13. uri, pri' hod v Gorico ob 7.55 in 14.2^-Gorica - Fiumičel: odhod 13. uri, prihod ob 14.10; od-priliki poroke Pavletič hod iz Fiumičela ob 7. url’ in Ferletič Marije iz prihod v Gorico ob 8.10.
rote, ki bodo našle varno zavetišče v Dečjem domu.
Člani bovškega orkestra sc od svojega velikonočnega zaslužka darovali za gradi teli e proge Šamac - Sarajevo 1500 lir.
Ob Nika
Gorica - Palmanova: odhod ob 8. uri, prihod ob 9.15; o hod iz Palmanove o«b 6.45.
ob 8. uri.
Mirna sta« novoporočenca darovala 200 lir za Dečji dom v Kojskem.
Za Dijaško matico je darò- prihod v Gorico ob 8. uri. val tov. Benedikt Abram iz Gorica - Medeja: odhod0-Kosovelj na Krasu 500 lir. i 8. uri. prihod ob 8.50; ?dho^ Vsem darovalcem najlepša iz Medeje ob 7.10, hvala!	I Gorico ob 8. uri.
prihod
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ. Za list odgovarja ALOJZ BUDIN
redništvo in uprava: Gorica, Rooseveltov korzo 33/IL Tisk Zadružne tiskarne v Trstu — Tiskano z dovoljenjem a