Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 20. maja 2021 - Leto XXXI, št. 20 stran 2 Kakor jezik tako se tudi vera mora ohranjati v družini Szilna szoudba stran 3 Britta Bilač stran 7 Kak če bi zdaj bilau stran 8 2 Kakor jezik tako se tudi vera mora ohranjati v družini 10. maja so predstavniki porabske slovenske skupnosti obiskali Škofijo Murska Sobota. Pogovora s škofom Petrom Štumpfom so se udeležili slovenska zagovornica v madžarskem Parlamentu Erika Köleš Kiss, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovács in predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec. »Na pogovorih smo se osredotočili na pomembnost verskega življenja v maternem jeziku med pripadniki slovenske narodnosti v Porabju. Govorili smo o potrebi dvojezičnega verouka, o cerkvenih obredih v maternem, slovenskem jeziku, o nedeljskih mašah, ki jih za naše ljudi služijo duhovniki soboške škofije, za kar smo se obenem tudi zahvalili,« je svoje vtise na facebooku strnila slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss. Predsednica ZSM Andrea Kovács je izpostavila, da je šlo za vljudnostni obisk, saj imata obe porabski krovni organizaciji že več kot eno leto nova predsednika, ki pa soboške škofije v tej funkciji še nista obiskala. »Škofu Petru Štumpfu sva se tudi opravičila. Vsi vemo, razlog za to je covid, saj sva oba pre- vzela funkcijo v času, ko nas je kmalu prizadela epidemija, je povedala Kovácseva. Predsednika obeh krovnih organizacij sta se zahvalila za pomoč, »ki smo je bili deležni do sedaj in tudi zdaj. Duhovnika Vili Hribernik in Dejan Horvat prihajata v porabske župnije, mašujeta mesečno enkrat na Gornjem Seniku in v Števanovcih. Maše so seveda tudi v Monoštru, kamor prihajajo duhovniki prav s škofije, največkrat gospod Franc Režonja. Vse to zagotavlja, da se lahko Porabski Slovenci mesečno trikrat udeležijo slovenske maše v eni ali drugi cerkvi.« »Pogovarjali smo se tudi o tem, da bi bilo dobro, če bi bila slovenščina prisotna tudi pri verouku,« je dodala predsednicva ZSM. »Škof nam je povedal, da enako kot Madžarska ima tudi Slovenija kadrovske težave z duhovniškimi poklici. (Sedaj ima soboška škofija 36 župnij in 36 župnikov. Zaradi upokojitve duhovnikov in pomanjkanja novih duhovniških poklicev bo imela škofija kadrovske težave.) Vseeno pa se išče oseba, ki bi lahko pomagala pri pouku verouka v Porabju, naj bo to župnik ali laična učiteljica oz. učitelj. »Kakor jezik tako se tudi vera mora ohranjati v družini,« je poudaril na pogovorih s škofom predsednik DSS Karel Holec, ki je naštel tudi to, na katerih področjih si prizadeva njegova organizacija, da bi zagotovila boljše pogoje za materinščino in vero. Državna slovenska samouprava je prevzela dvojezične šole in vrtce v Porabju, jim finančno zagotovila nemoteno delovanje. Prizadeva si za obnovo cerkva (Gornji Senik, Sakalovci, v načrtih je tudi števanovska) in obcestnih križev po vaseh. Predsednik Holec je škofu Štumpfu simbolično predal del promocijskega materiala, ki ga je DSS dala narediti za načrtovani popis prebivalstva z geslom Slovenec sem. Gospod škof je obljubil, da bo soboška škofija še naprej skrbela za porabske potrebe na področju cerkve in verskega življenja ter bo dobre stike s sombotelsko škofijo, posebej z duhovniki v porabskih župnijah, tudi v prihodnje ohranjala v zadovoljstvo Slovencev na tej strani državne meje. M. Sukič Foto: škofijski urad Poročilo o delu varuha manjšinskih pravic Odbor za narodnosti Parlamenta je na svoji seji 11. maja razpravljal o poročilu o dejavnosti ombudsmana za temeljne človekove pravice in njegovih namestnikov v letu 2020 ter sprejel stališča o njem. V stališču so izpostavili, da je namestnica varuha človekovih pravic, odgovorna za zaščito narodnostnih pravic tudi v obdobju, ki je bilo obremenjeno z epidemijo, posvečala posebno pozornost izvrševanju in kontroli zakonov in zakonskih predpisov, ki služijo interesom narodnostnih skupnosti. S svojo dejavnostjo in strokovnostjo je pripomogla k pripravi novel zakonov, ki se Varuhinja Erzsébet Sándor Szalay in slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss nanašajo na manjšine. Odbor se je zahvalil dr. Erzsébet Sándor Szalay in njenim sodelavcem za 8-letno uspe- šno delo na področju zaščite manjšinskih pravic. F. Sütő Foto: Tiskovna pisarna Parlamenta Pod Srebrnim brejgom … … se je semafor nagnauk vcejlak vöminiu. Zaprav, za cejlo Slovenijo se je za epidemijo žuti posvejt gorvužgo. Če je eške malo nazaj té posvejt samo za nesterne krajine biu gorvužgani, zdaj je cejla Slovenija zmejs med rdečim pa zelenim gratala. Šoferge vejte, ka žuta vam eške ne dopisti, ka bi tadale na gas težili pa volane sükali. Leko povejmo, ka ta žuta faza polonje znamenüje. Samo se eške čaka, ka se zeleni posvejt gorvužge pa potejm se po gasi začne težiti, se pela na lejvo, na pravo, najbaukše pa samo ta naprej. Zakoj nej najbaukše na lejvo ali pa na pravo? Zatoga volo, ka ranč ta epidemija je slovensko politiko v vsej njeni lejtaj najbole raznok raskalala. Se pa že leko čüje, ka nin za dva tedna aj bi se zeleni posvejt gorvužgo, epidemija se dojpovej. Na, po tejn de se najbole vidlo, kak tadale. Zdaj leko največ 50 lüdi se vküper drži. Po tejn, v zelenom posvejti, že se velke demonstracije obečavajo. Tak de epidemija na lejvo pa pravo tadale šla. Po že poznanom scenariji de aktulana politka cejle demostrante za lejve vözglasila, če nej že za komuniste, naprej pa se znauva nede šlau. Ta epidemija na talanje »vaši« pa »naši« eške bole lagvo vögleda kak pa epidemija covida 19. Je pa v cejlom tom čakanji na zeleni posvejt do enoga paradoksa prišlo. Politika, padarge, doktorge so lidi cejli čas epidemije nagučavali, aj ne ojdijo kaulakvrat, aj samo držine se vküper držijo, aj pasko majo, ka betežni ne gratajo. Tö zatoga volo je policijska vöra vövdarila, so se krčme dojzaprle pa vse po redej je zaprejto ostanolo. Zdaj so vsi tisti, ka so zdravi ostanoli, najmenje vrejdni lidge. V čem je paradoks? V tejm, ka vsi tej zdravi ne smejo na stadione, v teatre, nut v krčme, se testejrati morajo, če prejk granice škejo titi. Tisti, ka paper majo, ka so betežni bili, leko dejo, kama škejo. Na, istina je tau tö, ka vsi tisti tö leko tau delajo, steri so se cepiti dali. Depa eni lidge se neškejo dati, tau ne dopistijo. Tak bi najbaukše bilau, ka si nin nekšnoga betežnoga najdejo, eno vöro so najbole skrak njega, ka uni po tejm tö zbetežajo. Za dva tedna ali eške menje, do leko šli, kama do škeli. Ja, tej vrli lidge, ka so rejsan pasko meli, zdaj so štrafani. Eške vekši paradoks, ka nej? Depa paradoksi se samo od sejbe eške naprej kotijo. Mali podjetniki (lidge, steri sami za sebe delajo ali pa eno par lüdi gorvzejto majo) so od države finančno pomauč dobivali, zato ka so mogli vse dojzaprejti. Lepau se je čülo, kak država skrb za nji ma. Najprva je vsikši, ka se je za pomauč nut zglaso, 700 euronov daubo, po tejn pa že 1100 na mejsec. Zdaj se je vöter na drugi kraj obrno. Zvekšoga do mogli te pejneze nazaj davati. Tau zdaj več nej pomauč, tau zdaj zvejkšoga skur vsejn tejm nika drugo ne znamenüje kak finančni štrik kaulak šinjeka. Ka je prajla ženska, ka kozmetični salon ma: »Nazaj bo 4400 evronov mogla dati. Tej pejnez več nega. Salon gor mam vzejtoga, tau trbej plačati pa eške kaj drugo tö. Od kejc tau vzemen, ne vejm.« Od kejc do drugi gemali, tö ne vejo. Vej se pa tau, če ne plačaš, ka država šké meti, ti začne vkraj gemati, če eške sploj ka maš. Naš Srebrni brejg bi se od sramote najraj vküper poklücno, če bi se leko. Ali pa od čemerov gorstano, če bi leko. Tak pa samo na svojom mesti tadale stodji pa si svoje brodi. Nesterni ga čüjejo, ka si brodi, nesterni pa ga neškejo čüti. Porabje, 20. maja 2021 Miki Roš 3 Razstava - Murska Sobota 1941-1945 Szilna szoudba Szilna szoudba, Murska Sobota 1941–1945, je naslov ulične razstave, stero je Pomurski muzej (PMMS) postavo v centri Murske Sobote, v Drevoredi Martina po enom plakati, na sterom je bilau pozvanje, stero je bilau vödano v prekmurskom geziki, napiso pa ga je poveljnik (parancsnok) območja, steroga Metka Fujs (Silva Eöry) Luthra. Avtorica razstave Metka so zvali »Dél vidék«, se pravi Fujs (ovači je tüdi direktorica območje južnih krajin, stere muzeja), steroj so pomagali ške so bile pred koncom prve sveJurij Štesl, Tomislav Vrečič in tovne bojne ške pod Vogrskim Gregor Purgaj, je prva pove- rosagon, sledkar pa so prišle dala, ka je tau drüga letošnja pod Jugoslavijo: »Tej poveljnik ulična razstava, na steroj so na je v tom pisanji lüstvo pauogled postavleni kejpi, plakati zvo, naj baujo merni, če nej, in dokumenti, steri kažejo tau, do jih štrafali. Ovači pa je na ka se je godilo med aprilom razstavi nej samo pregled so1941 in avgustom 1945, posve- dačkoga dogajanja, liki tüdi čena pa je 80-letnici začetka drüge svetovne bojne. »Zavolo nauvoga koronavirusa se je že lani pokazalo, ka so té ulične razstave vrejdi, vej pa med lidi prinesejo nekše informacije. Ovači smo trnok veseli, če lidge pridejo tüdi k nam v muzej, v soboški grad, vej pa je tau zdaj pa dopüščeno,« je raztolmačila sogovornica in povedala, ka je prva brodila, ka Razglas Szilna szoudba (PMMS) bi predstavili samo kejpe iz leta 1941, po tistom pa se je odlaučila, ka žitka v tom cajti.« predstavijo cejli cajt drüge sve- 6. aprila 1941, gda je biu napad tovne bojne, gda je Prekmurje na Jugoslavijo, je v Prekmurje pa prišlo pod Vogrski rosag. Več prvo prišla nemška soldačija, o tom do napisali tüdi v ejkstra stera pa je že čez par dni vlast številki zbornika soboškoga prejkdala Vaugrom, steri so 16. muzeja. aprila v Soboti napravili eno Naslov Szilna szoudba so dali velko slavje: »V Soboto je prvo prišo bataljon iz Kermedina, in tau že den prva. Neka cajta je bila sodačka uprava, od avgusta naprej pa vse do konca bojne pa je bila civilna uprava. Z ednim ejkstra zakonom, steroga je vogrski parlament sprejel decembra 1941, so vse nekdešnje pokrajine pa prišle pod Vogrski rosag. Sobota je bila en tau soboškoga járasa, se pravi okraja, in je bila tau Železne županije, lendavski okraj pa je prišo pod Zalsko županijo. In na té način so Prekmurci gratali pa vogrski državljani. Tau pomeni, ka so pá mogli obvezno titi tüdi k sodakom. Zanimivo pa je, ka so državljanstva nej mogli samo tak dobiti tisti, steri so se med obema bojnama v Prekmurje preselili iz drügih talov Slovenije.« Že meseca majuša 1941 se je v Prekmurji začno upor, steroga so vodili člani komunistične partije: »Nej je bilau kakših strejlanj, bili pa so posamezniki, steri so se na skrivoma dobivali in so delali tüdi diverzantske akcije, trosili so letake prauti okupatori, kakšo oslico so vužgali pa takše reči so delali.« Vleti in na gesen so jih več kak 60 zgrabili. Izredna birovija, stera je saudila tistim, steri so bili, kak so pravli, nelojalni do rosaga, se je odlaučila, ka jih neka pošlje v vauzo, dva, tau sta bila Štefan Cvetko in Evgen Kardoš, pa sta bila na dvauri soboškoga grada obešeniva. O tom dogodki tüdi pričajo kejpi na razstavi. Ovak pa je dosta dokumentov in kejpov, steri kažejo kakši je biu vsakdanešnji žitek v tistom cajti: »Civilni žitek je nej meu dosta veze s samo bojno, vej pa je tü nej bilau vekših bojov, zvün tistoga cajta na konci bojne. Bila so ustanovlena tüdi nauva drüštva, recimo vogrsko-prosvetno, stera so mela glavni namen, ka lidi pa povežejo v vogrski kulturni prostor in jih pomadžarijo. Delovala sta tüdi dva kina, v sterih so v glavnom vrteli vo- grske pa nemške filme.« Tüdi fotbalski klub Mura je špilo v vogrski fotbalski ligi, gé pa na razstavi tüdi en plakat, steri kaže, ka so soboški mladinci (leven- je visiki 17 metrov. Že včasi po bojni, meseca majuša, so bili napravleni načrti za spomenik z 240 cm viskima sodakoma, rdečarmejcem in partizanom, Plakat tekme v leventski ligi med ekipama Slovenske vesi (Rábatótfalu) in Murske Sobote (PMMS) te) špilali tüdi tekmo z ekipo iz Slovenske vesi. Zanimivi so tüdi barvni kejpi Murske Sobote, stere je napravo poklicni fotograf Jerolim Purač, tak ka se lepau vidi, kak je v tistom cajti vövidla Murska Sobota. Prekmurje je bila edina slovenska krajina, v steroj je glavni tau pri osvoboditvi odšpilala Rdeča armada. Več enot je bilau, ena pa dvema topovoma in zvezdo kak simbolom sküpnega boja. Spomenik kak takši (slavnostna otvoritev je bila 12. avgusta 1945) si je vözbrodo sovjetski arhitekt in sodački inžener Jurij Arončik, sodaka pa sta delo slovenskih arhitektov Borisa in Zdenka Kalina »Prva so tak brodili, ka de tü grobnica sovjetskih sodakov, ali te so se vse- Razstavo si leko poglednete v Drevoredi Martina Luthra je šla do Mure, in tej sodacke so se neka cajta stavili, vej pa so Nemci tam držali fronto, en tau rdečearmejcov pa je 3. aprila 1945 prišo v Mursko Soboto s hodoške strani. Od tistih, steri so šli prejk Mure, se jih je dosta vtaupilo ali pa so bili streljeni. Gnesden na prisotnost rdečearmejcev v Prekmurji opominja spomenik na Trgi zmage, steri je napravleni iz marmora in Porabje, 20. maja 2021 eno odlaučili, ka sodake pokopajo na soboškom graubišči, tü pa ostane samo spomenik, steri slavi tau zmago,« je na konci ške cujdala Metka Fujs. (Kejp na 1. strani: Murska Sobota v letih 1941 in 1942 na barvnih diapozitivih soboškega fotografa Jerolima Purača 3 vir Stanka Dešnik.) Silva Eöry 4 PREKMURJE PannoniAccordion Društvo harmonikarjev Murska Sobota (DHMS) je že petnajstič pripravilo mednarodno tekmovanje, stero se zove PannoniAccordion. Zavolo epidemije nauvoga koronavirusa je bilau letos malo načiše kak običajno. Po rečaj vodje organizacijskoga odbora Boštjana Baše je tekmovanje potekalo ob velki pomauči nauvih tehnologij in interneta. Tau je pomenilo, ka so tekmovalci, tej je bilau okauli stau in tau iz sedmih rosagov (Slovenije, Rovaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Avstrije in Poljske), svoje videoposnetke poslali organizatorom v Mursko Soboto. Tekmovanje je potekalo v več starostnih kategorijaj, pa tüdi v več disciplinaj, v klasični glasbi, zabavni ali variete glasbi in narodnozabavni glasbi. Eni člani žirije so ocenjevali v Murski Soboti, bili pa so tüdi takši, steri so ocenjevali od dauma. Ka se v Prekmurji organizera mednarodno srečanje harmonikarov, je bila ideja gnešnjoga ravnatela böltinske glasbene šaule Mateja Zaveca, steri je vodo harmonikarski orkester na toj šauli. On je vküper z Dejanon Praslom leta 2005 na noge postavo DHMS in istoga leta so pripravili prvo tekmovanje, in tau v Moravskih Toplicaj. Sledkar so ga preselili v Böltince, od tam pa pred par leti, tüdi zavolo problemov s penezi, v glavni varaš Prekmurja. Pauleg tekmovanja so organizatori furt pripravili ške koncerte resne glasbe in jazza in predavanja. Na žalost je toga letos nej bilau, tüdi zaključnoga koncerta s podelitvijo priznanj in nagrad nej. Vseeno pa je po Murski Soboti bar en den odmevala muzika, vej pa je neka harmonikarov v središči varaša raztegnilo svoje fude in so zašpilali par pesmi, vsakši na svojom konci, tak kak tau epidemiološki ukrepi dopüščajo. Silva Eöry »Ponosen sem, da sem lahko njihov trener« Monoštrsko mestno športno društvo Monošter s seboj prinesel dokaj dru- večkrat govoril o razliki: Slovenija »Szentgotthárdi VSE« je bilo ustanov- gačno miselnost. »Od svojih igral- je majhna, skoraj kot ta županija, ljeno leta 1902, danes deluje pod cev zahtevam zmeraj maksimal- kljub temu pa ima prvake v vseh športnih panogah. Madžarski njegovim okriljem sedem sekcij. V igralci bi si morali več upati, predorganizaciji se ob ljubiteljih rokomevsem ti moji,« je bil malce kritičen ta, atletike, lokostrelstva, namiznega slovenski trener, vseeno pa je dodal: tenisa, kegljanja in rekreacije zbirajo »Za to ligo pa so moji nogometaši tudi nogometaši vseh starostnih skuzares dobri in jaz sem ponosen na pin, moška odrasla ekipa trenutno to, da sem lahko njihov trener.« brca žogo v prvi ligi Železne županiPrekmurski strokovnjak je svojo noje. gometno kariero začel v takrat mla»Naša jesenska sezona se ni najdem klubu Hodoš-Šalovci. »Začel bolje posrečila, pristali smo nekje sem praktično v zadnji ligi, pozneproti koncu lestvice,« nam je pred je pa sem igral v prvi. Ljubiteljski kratkim pripovedoval Tamás Konogomet je začetek profesionalnevács, ki – s krajšimi prekinitvami ga nogometa, s te baze prihajajo – od samega otroštva igra nogomet tudi najboljši igralci,« svoj osebni v monoštrskem klubu. Pred dobriprimer Bogdan Črnko rad navaja mi tremi leti je bil član ekipe na tudi svojim sedanjim igralcem. goričkem Gradu, kjer je bil njegov Sporazumevanje z njimi pa še ne potrener nekdanji slovenski prvoligaš teka povsem gladko. »V Sloveniji sem Bogdan Črnko. Zato ga je prijetno Trener Bogdan Črnko je v štirih mesecih dosegel lepe že treniral štiri svoje sedanje igralpresenetilo, ko je izvedel, da bo od rezultate ce. Danes mi pri prevajanju največ letošnjega januarja strokovno vodenje ekipe v Monoštru prevzel prav ta no, in to na vsakem treningu, še pomagata Szabolcs in Tamás, zato prekmurski strokovnjak. posebej pa na tekmah. Morajo po- ne more priti do večjih težav pri Pri slednjem je imel velike zasluge kazati vse, kar znajo. Moja trener- treningih,« se je nasmehnil trener z drugi mladi Porabski Slovenec Sza- ska filozofija se glasi: čim večkrat druge strani meje, omenjeni Tamás bolcs Andrejek, ki je danes prav tako zaključiti napad, igrati napadal- Kovács pa je takoj pristavil: »Drugače steber monoštrskega moštva. »Poza- no. Je pa dejstvo, da brez obrambe pa, ko s Szabolcsem nisva v bližini, se lahko sporazumevajo nimal sem se pri vodstvu tudi v nemščini.« kluba, ali iščejo trenerja. S trdim delom naj bi si ekipa Odgovorili so mi, da bi v preteklih štirih mesecih zabili veseli, če bi lahko koga gotovila obstanek v ligi, izrapredlagal. Poklical sem ža svoje upanje Bogdan Črntrenerja Bogdana, ki je bil ko. »Zdaj bi rad dal malo takoj za. Rekel je, da je to več priložnosti tudi tistim zanj tapravi izziv,« smo nogometašem, ki so bili na izvedeli od nogometaša, ki igrišču nekoliko manj. Pa igra skupaj s Tamásem tudi tudi nekaterim mlajšim v ekipi Gornjega Senika v igralcem, ki se nam bodo slovenski ligi za mali nogopo vsej verjetnosti pridrumet. žili prihodnje leto. Je pa v »Moje ekipe so v Monoštru že igrale pozimi na umetni »Od svojih igralcev zahtevam zmeraj maksimalno,« poudarja strokovni vodja naši ligi tako: čeprav ima monoštrske nogometne ekipe po mojem Sárvár najboljtravi, zato sem vedel, kam šo ekipo, smo jih premagali. V višprihajam,« nam je zaupal Bogdan ni dobrega napadanja.« Črnko, ki je letos januarja zavzeto Bogdan Črnko – kot strokovnjak iz jo ligo lahko napredujeta morda pričel s treningi. »Z mojim priho- tujine – lahko opazuje madžarski še Vép in Király SE iz Sombotela. Z dom je v klub prišlo še nekaj do- nogomet z distance. »Pri nas v Slo- vsemi drugimi pa se kosamo, to ni brih igralcev in zdaj imamo – po veniji igra kar nekaj nogometašev problem,« je perspektive svoje ekipe mojih ocenah – zares dobro ekipo. z Madžarske, se pravi, da so ma- ocenil monoštrski trener. Naš cilj je bil obstanek v ligi, bili džarski igralci cenjeni. Da ne govo- Piko na i pa je dal Tamás Kovács smo namreč predzadnji. Do sedaj rim o Avstriji, kjer jih je ogromno. (sicer sodirektor Razvojne agencije pa smo ob štirih porazih in treh Opažam pa, da bi potrebovali več Slovenska krajina): »Seveda si ženeodločenih rezultatih nanizali taktičnosti in več samozavesti. limo končati čim višje na lestvici. že sedem zmag. Čeprav nas pestijo Igralci so dobri, morajo si pa več Upam, da ostane ekipa v prihotežave s poškodbami in boleznimi, upati. To ni problem le moje ekipe, dnosti skupaj in bomo osvojili tudi mislim, da smo na dobri poti.« temveč nasploh madžarskega no- prvenstvo.« -dmSlovenski trener je prepričan, da je v gometa. Sam sem svojim igralcem Porabje, 20. maja 2021 5 Pisali smo pred 30. lejti (8.) SREČNO POT, PESMARICA! Takšen je biu naslov članka, steri je objavleni na naslovnici 8. številke novin Porabje, stera je med bralce prišla 23. majuša 1991. V njem je Marijana Sukič pisala o tom, kak so na Gorenjom Seniki notpokazali prvo pesmarico zborovskih priredb pesmi Porabskih Slovencov. »S Porabjem in njihovimi prebivalci sem se prvič seznanil v začetku sedemdesetih let (od 1970. do 1972.), ko sem s sodelavci Sekcije za glasbeno narodopisje Inštituta za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti raziskoval njihovo ljudsko glasbeno izročilo. Koliko čudovitih ljudi sem takrat spoznal, koliko večerov in noči sem poslušal (ter seveda snemal) lepo ter starinsko slovensko narečje, koliko pesmi je privrelo na dan, kakšna nepotvorjena, neizumetničena in prvinska izpovednost, kakšno bogastvo!,« je v porabski pesmarici Sprotuletje blizi ide napiso Julijan Strajnar, steri je tej svoje spomine 10. majuša predstavo tüdi na Gorenjom Seniki. Raztolmačo je ške, ka so tistoga cajta v Porabji posneli 1300 ljudskih pesmi. »Spominjal se je tudi čudovitih ljudi, ki so znali ne le veliko pesmi, ampak tudi veliko zanimivega povedati o življenju, o šegah v Porabju. Nekaterih na žalost ni več med nami (Fincin Feri-Feri Labric). Del bogatega pevskega izročila je lahko javnost spoznala na plošči Porabje, ki je izšla leta 1979, leta 1989 pa je v Budimpešti izšla Porabska pesmarica s 57 transkripcijami ljudskih pesmi,« je ške zapisala Marijana Sukič. O nauvi fabriki v Sakalaufcaj je na štrtoj strani pisala Irena Barber: »Lani so Sakalaufčara gor poiskali voditeli ARGON KFT-na iz Seksarda za tau volo, da bi radi doj küpili športno igrišče. Tau je eden lejpi falaček zemle. Sakalaufčari so si dosta premišlavali paulag toga. Dobro bi bilau športno igrišče njati, nej odati. Baukša bi pa bilau, če bi tü rejsan zozidali edno fabriko. Gnesden, šteri odijo v Varaš delat, dobra vejo, ka fseposedi slabo plačüjejo, f fabrikaj nega delo, delafce f penzijo pošilajo ali pa fcejla pausado zatau, aj leko dokončajo fabriko. Tej mašini, s sterimi zdaj delajo, nedo tan skauz. Te mašina fse vö menijo na nauva. Zdaj eštje samo 48 lüdi dela tü. Tej delafci so fsi navekša Slovenci, z Gorenjoga Senika, Dolenjoga Senika, Sakalauvec iz Slovenske vesi. Lüdje relativno dobra služijo. Izdelke (ter- Naslovnica 8. številke; na kejpi gorenjesenički pevski zbor z zborovodkinjo Marijo Trifus domau. Že dosta lüdi nejma delo. Zavolo toga so sé odlaučili, ka igrišče (sportpálya) odajo, ka so küpci obečali, da tü zozidajo edno fabriko. Za športno igrišče majo indrik mesto. Če gnes deš f Sakalaufce, vidiš, ka fabrika že stoji, če pa deš dale, bole skrajek k zidini, te vidiš, ka tü že delajo lüdje. Zidina je velka, videti je, ka eštje gnesden dale zidajo pa go redijo zatok, ka je eštja nej cejlak kreda. V fabriki lejs gor žagajo, pa delajo lesene izdelke na polonja kreda. Eden voditel ARGON KFT -na je napona tü, z njim sen sé pogučavala. Ferenca Nemeta tü sakši pozna, sakši zna, da je on največ naredo zatau, naj sé ta fabrika zozida. Da ga pitan, kak kaj de delo v fabriki, pa ka leko čakamo poten, mi etak pravi: „Fabrika je samo zvekšoga gotova. Dosta dela eštje geste. Tak računajo, ka več kak 50 milijonof not zozidajo f tau fabriko. Tau je pa znano, da pri nas privatizacija eštje pomalek ide. Pejnaza so že gor zeli, pa eštje gor zemajo na mék) vozijo v Italijo, v Austrijo. Velki kamioni pridejo pa pelajo tavö te lejs. Vüpamo, da nede daleč, da fabrika cejlak gotova bauda, pa mo leko dosta več lüdi gorzeli, njin delo dali.” Vüpajmo, da tak bauda,« je ške zapisala Irena Barber. V članki z naslovom Na Gornjem Seniku smo Beltinčani doma pa je Milan Zrinski piso o tom, kak Böltičari že več kak dvajsti lejt sodelüvlejo s Porabskimi Slovenci: »Pričelo se je z medsebojnimi obiski po prvem beltinskem folklornem festivalu, na katerem je več kot desetletje nastopala folklorna skupina iz Sakalovec s pevkami in ansamblom Lacija Korpiča, znanega zbiralca slovenskih ljudskih pesmi. Za njimi so se v zadnjih petih letih zvrstili številni gornjeseniški plesalci iz skupine Alojza Hanžeka, ki so ob pomoči priznanega slovenskega folklornega strokovnjaka, profesorja Mirka Ramovša, prišli na naš oder s prelepimi, že domala pozabljenimi izvirnimi slovenskimi plesi in pesmimi iz Porabja. In ker so bili to mladi ljudje, polni igrivosti in želje po veselem razpoloženju in domači pesmi, so se naši stiki brž poglobili in ostali trdni vse od prvega dne naših srečanj, ki so postala tradicionalna: vsako leto oni k nam, mi pa k njim - z novimi programi in presenečenji. Čeprav smo imeli v Beltincih ob srečanjih z Gornjeseničani običajno ob festivalih le malo časa, da bi se jim povsem posvetili, smo se posebej trudili, da bi bili gostoljubni. Našim prijateljem iz Porabja je to vsekakor bolje uspelo, saj smo bili doslej večinoma njihovi posebni gostje. Že neoskrunjenost hribovite pokrajine, posebno lepe v teh pomladnih dneh, sočna gorička govorica, želja gostiteljev po prvobitni domači ljudski pesmi, nazadnje pa tudi veselo razpoloženje po nastopih ob povsem natrpani vaški dvorani (mimogrede - v Beltincih si take ne moremo privoščiti!), ko seveda ni manjkalo tudi porabskih kmečkih dobrot na mizah vse to je vselej pomenilo nov dogovor za medsebojne stike in srečanja, ki so zdaj, v novih časih, na obeh straneh nekoč z železno mrežo zagrajene meje prerasla v pristne osebne stike ... In tu, pri meji, pri najbolj nesmiselnem izumu človeškega sožitja, se oboji vselej žalostno zazremo drug mimo drugega ... JE NA SVETU ZAKON, ki na krut način ločuje ljudi z enakimi življenjskimi navadami in potrebami, z enakimi željami po medsebojnih srečanjih in prijateljstvih. Imenuje se DRŽAVNA MEJA, bodisi železna, označena z belimi kamni, ali le rdeča črta na zemljevidu... Skozi njo vodijo vrata mejni prehodi - ki omogočajo promet, a premalo jih je, pa tudi na nepravih mestih jih postavljajo.« Vküppobrala: Silva Eöry Porabje, 20. maja 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA Varašanci po vasaj Kak po cejlom rosagi tak v Železni županiji vsigdar več varašancov si küpi parcelo ali kakšno malo vikend kučo po vasaj. Tau je zato, ka stroge predpise zavolo virusa je dosta lažej preživeti po vasaj v naravi kak znautra v bloki. Že tak je dosta ležej, če so med kednom v bloki, za vikend pa dejo na ves. Po vasaj človek, če je nej gledo televizijo ali nej poslüšo radijo, sploj nej čüto, ka je epidemija. Gda je že lepšo vrejmen bilau, te je že leko üšo na njivo ali v ogradec, etak nej samo ka je zdravo, dapa aktivno leko čas »tazapravo.« Tisti, steri so cejli den samo v bloki sejdli pa televizijo gledali, tau je njim tö brž više prišlo. Tau je nje nej samo fizično, ranč tak psihično tö zmantralo, sploj pa tiste, steri so v tom časi slüžbo tö zgibili. Zavolo toga se je vsigdar več lüstva tak odlaučilo, ka po vasaj si küpijo parcelo ali kakšno malo kučo. Najfalejše zemlé pa mali rami so se v goricaj najšli, zavolo toga se je na Vaskeresztesi, Kőszegi, v Döröske pa na hribi Somló dosta goric küpilo. Depa nej zato, ka bi se z grauzdjom spravlali, liki samo za grünt. Če stoj rejsan fal štjé küpti gorice, te v županijo Zala mora titi, tam par stau kvadratni metrov z ednim malim ramom že za menje kak milijaun forintov se tö najde. Največ tej zamanic se je v 80.-90. lejtaj prejšnjoga stoletja zidalo. Lastniki so že starejši gratali, več ne ladajo nej z zemlauv pa nej z goricami delati, mlajši pa neškejo, zavolo toga je te odajo. Tau je zdaj prav prišlo tistim, sterim je više prišlo po varašaj, v blokaj živeti. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Priprave na predsedovanje Svetu EU Slovenija bo predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) 1. julija prevzela že drugič v 17. letih, odkar je članica EU. Če bodo epidemiološke razmere dopuščale, se bo v šestih mesecih zvrstilo 185 dogodkov s tudi do 17 tisoč udeleženci. Priprave na projekt, ki je izjemen varnostni zalogaj, so na vrhuncu, tako bodo na primer visoki gostje prileteli na nov terminal na Brniku in prenočili v prenovljenem hotelu Kokra na Brdu, okušali pa bodo vrhunsko kulinariko, pod vsak jedilnik bo namreč podpisan kuharski mojster Tomaž Kavčič, chef z Michelinovo zvezdico. Na ravni države bo v izvedbo predsedovanja vključenih 2500 državnih uradnikov in približno 70 študentov ter zunanjih izvajalcev, v kadrovskem načrtu je predvidenih do 350 zaposlitev za določen čas. Finančno je za predsedovanje predvidenih 80 milijonov evrov. Največji delež stroškov bodo predvidoma predstavljali prevozi, skupno za ta namen zunanje ministrstvo naroča 139 limuzin in kombiniranih vozil. Slovenija skupaj z Nemčijo, ki je Svetu EU predsedovala v drugi polovici 2020, in Portugalsko, ki mu predseduje zdaj, tvori tako imenovano trojko držav, ki so skupaj pripravile 18-mesečni program predsedovanja. Osrednje teme slovenskega predsedovanja Svetu EU so med drugim tudi vidiki Zahodnega Balkana, sodelovanje med Evropsko unijo in Natom ter energetska učinkovitost obrambnega sistema. Pri organizaciji dogodkov bo treba upoštevati tudi vladne odloke o omejitvi zbiranja in gibanja ter pogoje vstopa v državo, spoštovati pa bo treba tudi priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kot je nošenje zaščitnih mask. Za čas predsedovanja jih bodo potrebovali 70.000. Ob 300-letnici Škofjeloškega pasijona – le almanah Zaradi pandemije koronavirusa so morali iz jubilejnega leta 2021 prestaviti uprizoritev Škofjeloškega pasijona na leto 2022. V dvojni številki (4.-5.) Pasijonskega almanaha za leto 202021 kapucinski pater Metod Benedik posveča svoj spis 300-letnici Škofjeloškega pasijona. Režiser Borut Gartner nas seznanja s pripravami na jubilejno uprizoritev, odgovorni urednik almanaha Franc Križnar pa je preučeval glasbo in ples v Svetem pismu. Razen omenje- Ljubljani med letoma 1608 in 1613, v Škofji Loki pa prvič verjetno v letu 1713. Voditelj procesije pater Ro- muald Marušič je tekst zapisal leta 1721, to je najstarejše v celoti ohranjeno dramsko besedilo v sloven- pasijonu 2015 je sodelovalo Kokalja sodelujejo ljubiteljokrog 1200 prostovoljcev ski igralci pri uprizoritvi (nastopajočih in organiza- pasijona iz »simpatije do torjev). Leta 2016 so Škof- Kristusa«. Pasijon ga predjeloški pasijon vpisali na stavlja namreč takega, ki Unescov Reprezentativni trpi s človekom. seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Pater Benedik opozarja na povezave med procesijami vélikega petka v Pragi, Ljubljani in Škofji Loki v 17. in 18. stoletju: »V vseh treh primerih so v ozadju in v ključnih vlogah bratovščine in kapucini treh mest.« Pri uprizoritvah v Škofji Loki v 20. in 21. stoletju Kristus, ki trpi s človekom (2009) so sodelovali: poklicni režiser, pater Metod Organizatorji so se leta Benedik kot strokovni sve- 2015 odločili, da bodo pasitovalec in amaterski igralci, jon predstavili vsako šesto člani kulturnih društev iz leto. Letos je šesto leto in okoliških krajev. Od cvetne povrhu 300-letnica Škofje- Ženske so ga spremljale do Golgote (2009) nih objavlja svoj prispevek še pet avtorjev iz Slovenije, trije pisci so s Hrvaške, ostali pa z Nizozemske, iz Nemčije oziroma Španije. Zaslužni profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, nekdanji predstojnik škofjeloškega kapucinskega samostana Metod Benedik nas popelje po zgodovini Škofjeloškega pasijona. Pasijonske procesije so kapucini najprej prirejali v ščini. V procesiji se predstavlja Kristusovo trpljenje, v njej sodeluje veliko število spokornikov, križenoscev in bičarjev. Namen procesije je, da vabi ljudi k spreobrnjenju. Škofjeloško procesijo je goriški škof Attems leta 1758 prepovedal, znova so jo uprizorili šele leta 1999, potem pa v letih 2000, 2009 in 2015. Procesijo si je do leta 2015 ogledalo več kot sto tisoč ljudi, pri Veliko gledalcev in veliko igralcev v Škofji Loki (prva stran) nedelje do velikonočnega ponedeljka se je zvrstilo pet do sedem predstav. Gledalci so bili ves čas na svojih mestih, skupine igralcev pa so se pomikale druga za drugo po ulicah srednjeveške Škofje Loke. Vsaka skupina je pri vsaki predstavi odigrala svoj prizor vsaj štirikrat. Po mnenju režiserja Marjana Porabje, 20. maja 2021 loškega pasijona, a »Kristus ni želel viseti na križu v Škofji Loki leta 2021«. Procesija je bila preložena na leto 2022, izšla pa je dvojna številka Pasijonskega almanaha z bogato vsebino, s katero se lahko pripravljamo na živo predstavo v naslednjem letu. Marija Kozar 7 Erični slovenski športniki (14.) Te vrajži viruš Britta Bilač Čiglij je Britta Bilač po narodnosti nej Slovenka, liki je Nemka, je ena najbole uspešnih atletinj v Sloveniji, vej pa je za svojo nauvo domovino na velkih mednarodnih tekmovanjih nastopala 20-krat. V skoki v višino je bila evropska prvakinja leta 1994, drügi pripravaj v Italiji sam spoznala Slovenca Boruta Bilača in sam se v njega zalübila,« je v enom od svojih intervjujov raztolmačila Britta, stera se je z omenjenim slovenskim atletom, skakalcom v daljino (távolugró), malo po tistom tüdi oženila. Po preselitvi iz Britta Bilač je dvakrat v karieri preskočila 200 cm mesti pa je osvojila na evropskom dvoranskom prvenstvi (fedettpályás európa bajnokság) leta 1990 in svetovnon dvoranskom prvenstvi leta 1995. Jene v Slovenijo in včlanitvi v Atletski klub Olimpija je v Ljubljani začnila trenejrati pod nadzorom eričnoga trenera Srdjana Djordjeviča in svojoga moža Boruta. Februara Svojo nauvo domovino je 20-krat zastopala na velkih mednarodnih tekmovanjih Britta je ob rojstvi (4. decembra 1968) mejla priimek Hesse, sledkar pa je od očima prejkvzela njegov priimek, Vöröš. Gor je rasla v varaši Saalfeld, v nekdešnji Vzhodni Nemčiji. In kak tau, ka jo je paut pripelala v Slovenijo? Kriva je bila lübezen. »Leta 1990, gda sam na evropskom prvenstvi dobila medaljo, so me vključili v reprezentanco Nemške demokratične republike. Na 1992, malo po tistom, ka je dobila slovensko državljanstvo, je na dvoranskon EP v Genovi preskočila 191 centimetrov in samo malo ji je sfalilo do medalje, bila je štrta. Bilačeva je prejemnica Bloudkove nagrade, najvišišoga priznanja na področji športa v Sloveniji, leta 1994 pa je bila vöodabrana tüdi za športnico Slovenije. Toga leta je namreč dvakrat preskočila Venak se gez več ne včakam, ka bi leko merno šli eden k drugomi, ka nas te hüdi viruš ne pisti. On pa brezi potnoga lista pride kamakoli. Že dugo čakamo, aj bi biu konec te vrajže epidemije. Dapa gez se bojim, ka več nede tak, kak je bilo. Mejla sem dobro prababico, stera mi je dosti lejpi pesmi navčila pa navčila me je kratke molitvice moliti. Pripovejdala mi je iz Sibilski knjig tö, ka vse se bode zgodilo. Ge sem tö preštejla te knjige pa se bojim, ka svejt več nede takšen, kak je biu, nede konca tomi svetovnomi betegi. Sibile so pisale, ka sin baude svojga očo bujo, brat svojga brata na nikoj dene, saused nede sauseda pozno. Dosta tauga je že tü. Škoda, ka je naša iža, gde sem gorrasla, do tla dojzgorejla od sodačkoga raketlina. Vse je pogorelo. Preveč žmetno mi je bilau za dosti dobri knjig. Prevnaugo stari slovenski kalendarov, knjig in Marijini listov je zgorelo. Gnauk, gda nas je več vküpprišlo, mi je ena pajdašica pravla, kak je dobro bilau, ka so moji stari stariške dosta lejpi štorij pa pesmi znali in so ji pripovejdali. In vse tisto, kak je inda svejta bilau ... V zdajšnjom časi so zdaj tau prej pline-plane (čenče). O preteklosti mladi več neščejo čüti pa neščejo poslüšati starejše. Ge tak mislim, ka preteklost trbej poštüvati, ka bi meli lepšo bodočnost. Samo aj bi viruš že mimo biu, ka bi leko malo pá vküpodli, vaje meli, se drüžili pa pogučavali. Do tistoga mau skrb mejte na sebe pa zdravi ostanite! Vera Gašpar magično mejo dvej metrov. Na velki nagradi v Monte Carlu je prva skočila osebni in državni rekord 198 cm. Nauvi slovenski rekord z 200 cm je postavila na atletskom mitingi v dvorani v Frankfurti, tau magično mejo pa je te preskočila ške zvüna, na evropskom prvenstvi na Finskom, gé je s tem rezultatom gratala tüdi evropska prvakinja. Tau je bila prva zlata medalja z najvišiših atletskih tekmovanj za Slovenijo. Svoj nauvi rosag je leta 1992 in 1996 (bila je deveta) zastopala tüdi na olimpijskij igraj. Za ekipo Slovenije je zadnjikrat tekmovala na ekipnom evropskom pokali v Atenaj leta 1999, gé je osvojila prvo mesto s 195 cm in se je tak uspešno poslovila od slo- venske reprezentance. Čiglij sta Britta in Borut pred par lejti šla narazen, je nekdešnja vzhodna Nemka ostala v Sloveniji. S hčerko Nikki in sinom Maxom živejo v okolici Ljubljane. Po konci športne kariere je diplomejrala na prevajalski smeri Filozofske fakultete v Ljubljani. Od leta 2014 ma svojo firmo, stera se spravla s poslovnim svetovanjom, z Atletsko zvezo Slovenije pa sodelüvle kak strokovna sodelavka za prodajo in vodenje projektov. (Kejp na 1. strani: Bitta Bilač ma gnesden svojo firmo, stera se spravla s poslovnim svetovanjom.) Silva Eöry Kejpi: internet Porabje, 20. maja 2021 ... DO MADŽARSKE Minister ni odgovoril Neodvisni poslanec, po rodu Monoštrčan, Tibor Bana je ministru za človeške vire Miklósu Kaslerju postavil več vprašanj v zvezi z izkaznico o zaščitenosti (o cepljenju) tistih madžarskih državljanov, ki so bili cepljeni v drugih državah, oziroma tistih, ki niso madžarski državljani, cepljeni so bili v lastni državi, toda živijo, delajo ali študirajo na Madžarskem, se pravi, da imajo naslov na Madžarskem. V zvezi s potrdili o cepljenju, ki so jih izdali v drugih državah, so se namreč pojavili problemi, le-teh ne sprejemajo na Madžarskem. Torej za omenjene ljudi ostanejo v veljavi vse prepovedi, zastonj so bili cepljeni s cepivi, ki jih Madžarska priznava. Omejitve zanje – recimo obisk restavracij, kinodvoran ali gledališč oziroma fitnes klubov – ostanejo. Namesto ministra je odgovoril državni sekretar s skopim stavkom, češ da je o izkaznicah o zaščitenosti na tiskovni konferenci govoril vodja kabineta predsednika vlade, minister Gulyás. Ta je izpostavil, da izdajanje izkaznic o zaščitenosti v raznih državah ni poenoteno, zato na Madžarskem lahko dobi omenjeno izkaznico le tisti, ki je bil cepljen v državi, ne glede na to, ali je madžarski ali nemadžarski državljan. V katere države lahko potujemo z izkaznico o zaščitenosti Madžarska se je dogovorila z osmimi državami, da pri prestopu meje vzajemno sprejmejo izkaznico o zaščitenosti (kartico o cepljenju), torej pri potovanju ne potrebujemo negativnega PCR-testa in nam v ciljni državi ne preti karantena. Do prejšnjega tedna se je zunanji minister Péter Szijjártó dogovoril z Bahrajnom, Češko, Črno goro, Hrvaško, Romunijo, Slovenijo, Srbijo in Turčijo. Vseeno pa opozarjajo, da se pred potovanjem splača pozanimati, saj imajo nekatere države posebne pogoje, ne zadošča le plastična kartica. Hrvaška recimo dovoljuje vstop v državo šele 14 dni po drugem cepljenju, o njem mora imeti potnik dokazilo. Za Romunijo velja 10 dni po drugem cepljenju. (Izkaznico o zaščitenosti pošljejo na Madžarskem največkrat po prvem odmerku cepiva.) 8 Kak če bi zdaj bilau Gda sem Makošino Mariko, po možej Daniel, iz Slovenske vesi pito, če majo stare črno-bejle kejpe od družine, od starcov za novine, je prajla, ka ma, samo ne vej, gde so. Tak ka zavolo tauga drügi den sem go še gnauk gorpoisko, depa malo sem se zato bojo, gda sem prejk praga staupo, album mate sklajeno.« »Tau je moja hči Kati tak lopau tasklala, dja sem ranč nej vejdla, gde je ma, če bi go nej pitala, ranč bi ti nej mogla pokazati tjejpe.« - Prvi kejp v albumi je tisti, gda so se vaši stariške ženili, gda je tau bilau? »Leta 1955 je bilau, gda sta sa Marika je od od hčerke Kati dobila album s starimi kejpi ka baude, če so fotoalbum nej najšli. Kak sem dvera aupro, sem že vedo, ka nega nevole, zato ka eden velki fotoalbum je na stauli ležo. - Mari, prvin kak bi fotoalbum odprli, tau mena povejte, kak ste se vi po iži zvali? »Mi smo Makošini bili, gde je oča pa mati ženila, te kejp se je na Gorenjom Seniki naredo pred ramom, kak je mati doma bila. Na tjejpi je cejla banda dolavzeta, vsi, ka so pozvani bili.« - Kelko mlajšov se je potejm naraudilo? »Samo dva, dja pa sestra. Depa Kejp s prve spauvedi s sestrov, očo pa materdjov Portret iz mladi lejt oča bijo doma, oni so se tü v vesi Patričtjini zvali, mati je z Gorenjoga Senika prišla, oni so pa Kaucini bili.« - Dosta stari kejpov mate, ka je rejdko, zato ka prvin nej bilau fotoaparatov pa zavolo tauga kejpov tö nej bilau. Drügo pa tau, ka vse lopau v dobro je bilau, lejpa lejta so bila, gda smo gorarasli, dobro lüstvo je bilau, dobre sausede smo meli. Zdaj je že vse ovak, vsigdar menje je domanjoga lüstvo v vesi, tej že ne pripovejdajo, tak smo že, kak če bi se sploj nej poznali. Prvin smo dosta odli kauli po vesi, zdaj ništje nikan néde, vsikši samo doma sedi. Te je vsikši samo slovenski gučo, vogrsko rejč si ranč nej čüjo, dja sem tak v šaulo išla, ka sem vogrski sploj nej znala.« - Vaša mati je fejst lejpi zdavanski gvant mejla z dugim šlajom, gde ga je küpla? »Gvüšno ka je nej tjipleni gvant bijo, nekak ga je šivo z vesi, če dobro vejm, te je mati na Seniki nišo subolico mejla za sausada, leko ka ranč ona ga je zašila.« - Gde so stariške delali? »Oča je v kosavno fabriko odo delat, mati je doma bila, depa ojdla je za pejneze okapat, senau pa žetvo delat. Mi smo krave nej meli, samo svinje, tak ka naja s sestrov je nej trbelo krave pasti pa s senauv delati. Ka sildje je trbelo za svinje, tisto je oča v Dombovári v zadrugi zaslüžo, kama je na sezonsko delo odo.« - Je eden taši kejp, gde so oča sami s psaum dolavzeti. Gde je tau bilau? »Tau je tam doma pri potautji dolavzeto, kak so oča doma bili, te tau se je tak zvau, ka Büča. Mi doma smo nikdar nej meli psa, nej te pa zdaj tö nej.« - Mati so pa med več ženskami dolavzeti, pa nej med dvömi ali trejmi, dosta več ji na ednom küpi, ka je bilau? »Ne vejm, dja tak mislim, ka so nika delali tak vtjüpar pa te potistim so se dali dolavzeti, zato ka so nej v svetašnjom gvanti.« - Mate edno tašo sliko tö, gde je cejla družina dolavzeta, da je dolasela pred ramom. »Tau je nej pred naši ramom, tau je tam pri krčmej, kak so se Oreovecovi držali.« - Zaka sta se tam doladjemali? »Pa ka dja tau vejn, ne vejm, ka smo tam iskali, depa tau stalno vejm, ka te tjejp je še stari, zdaj že pokojni Sondi naredo.« - Mate lejpe kejpe pa ranč nej malo, gda ste pri prvom predčiščavanji bili. »Tak vejm, od tauga mam največ tjejpov. Gospaud Markovič so nam včili katekizem, sigurni (strogi) človek so bili, depa samo te, če smo lagvi bili. Dja sem je ovak rada mejla, gda so mrli, s kemping biciklinom sem se pelala na njino pokapanje v Števanovce.« »Najprvin sem v fabriko »nyakkendő« odla, gda so go zaprli, potistim sem v Wosseni delala pa te odtistac sem v penzijo odišla, mauž je pa v Oplu delo. Te čas sem še rodila, najprvin deklo, sledkar, za tri lejta pa pau pa še sina.« - Božične kejpe tö dosta mate. Stariške so se leta 1955 zdavali na Gorenjom Seniki - Mate eden portret od sebe, po pravici povejm, ka bi vas nej spozno, če bi nej vedo, ka ste vi. »Vejn dvajsti lejt sem stara bila na tjejpi, pa te sem že brezi očal, tau je pred tejm bilau še, ka bi se oženila leta 1980.« - Gde ste meli gostüvanje? »Tašoga reda je cejla družina vtjüpar prišla, nej tak, kak je lani bilau, ka si nikan nej mogo titi, tau je nej dobro bilau. Dočas ka leko, dočas aj se človek veseli eden drügoma, zato ka pomalek eden za drügim vsi odidemo. Človek ranč ne da valati, ka je tak brž stari Na božič je velka držina vsigdar vküper bila »V Makkheteša je bilau gostüvanje pa zdala sva se ranč tak v Varaši.« - Dobro gostüvanje je bilau? »Gda maš djesti, piti, muziko, ka bi nam falilo, vejš, ka je dobro gostüvanje bilau.« - Gde ste delali potejm, ka ste se oženili? Porabje, 20. maja 2021 grato. Kak če bi zdaj bilau, ka sem dekla bila, te sem se oženila, rodila, delat sem odla, zdaj pa že samo doma sedim, ka sem že v penziji pa betežasta. Tašo še vrag nej vido, vej pa stara sem gratala.« Karči Holec 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 37. Do najvišišoga vreja pa nazaj Če se pelamo vö z Budimpešte po avtocesti »M3«, za en malo pridemo v Gyöngyös, šteroga zovéjo »dveri bregauv Mátra« tö. Glavni trg toga varaša je svojo gnešnjo formo daubo po veukom odnji v leti 1917, stare rame s srejdnjoga vöka so tistoga ipa po indašnje nazajzozidali. Pri cerkvi svetoga Bertalana (Jerneja) redno potegnejo zvon v spo- Bližanji Markaz je najbole eričen po svoji »gorpakivani djajcaj«: na razstavi leko na priliko vidimo edno malo cerkev, štero so vküpzakelili z dosta-dosta pofarbani djajec. V sausadnoj Kisnáni pa že dugo živé legenda, ka je prej v kauliški lesaj živo eden zmaj (sárkány). Gda je gospodar grada mrau, je biu stvaur žalosten in se spüsto Na vreji »Galya-tető« so leta 1934 zdignili razgledni törem – vrkaj so v njem napravili turistične sobe, od kec se v čistom vrejmeni vidi do Budimpešte min na tau veuko nevolo med prvov svetovnov bojnov. V Gyöngyösi je živejla baronska držina Orczy, štere članica je bila erična engliška pisatelica Emma Orczy - njeni roman so dojobrnauli na 14 gezikov in z njene pripovejsti napravili več kak 30 filmov. V varaši stogi eden frančiškanski klaušter, v šterom so baratke leta 1950 skrili najvekše vrejdnosti svoje knjižnice in arhiva. Gda so leta 1998 obnavlali törem, so delavci najšli za 3 kubične mejtere knig in tristau stari dokumentov. Samo devet kilomejterov se nam trbej pelati, pa smo že v Abasári, šteri je daubo ime po indašnjoj vogrskoj držini »Aba«. Stare kronike pripovejdajo, ka so v 11. stoletji tam, v benediktinskom klauštri pokopali krala Sámuela Abo, šteri je edno rezidenco tö emo v vési. Gnes največ turistov vesnico gorpoiške zavolo ladni zamenic, puni žmanoga bejloga vina. v stüdenec na dvoriški. Tam spi že gezero lejt – če gnes ličimo peneze v stüdenec in nika ne čüjemo cingati, se zmaji ranč zejva pa nam njegva sapa srečo prinesé. Z Gyöngyösa se moremo en par kilomejterov pelati z malim cugom ali piciklinom, ka bi prišli v vesnico Mátrafüred. Od tistec vodi pejška paut do jezera Sástó, štero je s svojimi 520 mejterami najvišiša stoječa voda na Vogrskom, gde se leko ribe lovijo. Nej je daleč razgledni törem »Kozmáry«, od kéc se nam opéra čüdovitna panorama na kauliške bregé, leko se pa odšetamo do bližanjoga gračenka s fčelami tö, gde leko spoznamo, kak živéjo pa ka delajo té male leteče stvarine. Vés Mátraháza najbole poznamo po plüčnom sanatoriji, ponüja pa dosta več: gda koli se leko pejški ali s piciklinom podamo na paut po lesej, vzimi pa tam grata pravi paradičom za skijaše (najbole batrivni leko vnoči tö smučajo). Od tistec najležej pridemo do vreja »Kékestető«, šteri je s svojimi 1014 mejterami najvišiši punkt gnešnje Madžarske. Tam stogi 187 mejterov visiki televizijski törem, s šteroga se lepau vidi drügo najvišišo vreje, bližanji 964-mejterski »Galyatető« tö. Vés Mátraszentimre je gratala tak, ka so zdrüžili več vesnic. Tam stogi edna mala prauškarska kapejla na mesti, gde se je prej večkrat prikazala Devica Marija. V bližanjoj gauški pa najdemo »cerkev trej vesnic« tö: tri sausadne vési so se nej mogle zgučati, v šteroj aj se zozida Boža iža. Po kračišom pelanji pridemo v varaš Pásztó, gde že več kak dvejstau lejt – pa eške gnes – rédijo lesene kijauke. V sausadnoj vesi Tar pa je v 15. stoletji živo zemliški gospaud Lőrinc Tari, šteri je prej »odo v pékli«. Istina je tau, ka je na svojoj prauški po Irskom gorpoisko žvepleno djamo, štero zovéjo »purgatorij svetoga Patrika«. V vesi stogi pauleg glavne poštije »stupa méra« (budistično svetišče), štero je leta 1992 posvetiu sam Dalajlama. Nej je daleč sakralni spomenik edne drüge vöre tö nej: edno najvekšo madžarsko prauškarsko mesto je v vesi Mátraverebély. Legenda pripovejda, ka so prej sodake svetoga krala Ladislava v etom dauli kaulizaprli protivniški Kumani (kunok). Vogrski vitezi so nej meli vodé, zatok so prosili krala, aj leko darüjejo poganskim bogám. Ladislav je od čeméra lüčo svojo kopjo v eden kamen, od kec je privrejla friška voda. Na sveti stüdenec so vörnicke vsikšoga 15. augustuša ojdli že od 13. stoletja mau, gnes tam stogi baročna cerkev z dvöma törmoma. Prauti varaši Bátonyterenye nas pela paut prejk ednoga tunela, šteroga so vözdumba- li z eksplozijami. Pod ednim bregaum pa so postavili mašin, šteri eške itak funkcionéra in nutpokaže, kak so nekda v tajoj krajini kuln vökopali. V varaškom tali Maconka so pred petdeset lejtami zvrtali eden 400 mejterov globki stüdenec, zdravilno vodau šteroga lüstvo eške gnes trnok rado pigé. Če dale klantivamo po söver- nücali redeči marmor tö. (Gnes je tam muzej kočüjov.) Žalostna je pripovejst vesnice Recsk: med letoma 1950 in 1953 je tam biu »vogrski gulag«. V delovnom lageri – šest kilomejterov zvün vési – je bilau internérani kauli 1500 politični robov, šteri so kamen vökopali. Od leta 1996 Od 100 najvišiši vrejov na Madžarskom je 26 v Mátri – v tej vulkanski bregaj je najlepša venak gesen nom tali bregá Mátra, se nam splača staviti v Parádsasvári. Ta vesnica je najbole erična po svojoj nekdešnjoj fabriki za glažojno, štero so oprli na srejdi 18. stoletja. Prvo peč je dau postaviti že vojvoda Ferenc II. Rákóczi, gnes pa se leko s tauv meštrijov spoznavamo v veškoj manufakturi. Tisti, šteri majo radi veseldje, aj vesnico gorpoiškejo februara, gda se za fašenek ženske v moške naravnajo in z lesenimi britvami dojobrijejo kosminje s svoji možauv. Dosta smo se že spravlali z vodami, donk pa ne smejmo vönjati ime Parád. Kiselo vodau s té vesnice že skoro dvej stoletji pigéjo betežnicke, štere želaudec boli, eške gnes pa go leko küpimo v glažaj. Leta 1795 so zozidali kaupanco tö, kauli štere so zrasli hoteli, te pa eške državne špitale. Pauleg svojoga dvorca v Parádi je dala držina Károlyi zozidati edno trnok lejpo štalo: pri deli so zvün lesá pa cüglov Porabje, 20. maja 2021 je tam zgodovinsko spominsko mesto. Sausadna vesnica Mátraderecske je erična po svojoj »mofeti«: tau je kaupanca z zdravilnim plinom (gyógygázfürdő), gde se vračijo reuma in problemi krvni žil zavolo cukernoga betega. Pacienti 15-20 minut sedijo v »prazni« kadaj, v štere z zemlé gorpride plin. Prva kak liki bi se napautili pod »egerske zvejzde«, se moremo povrnauti na djužno stran bregauv Mátra. Za slobaud spoznajmo eden oltar, kakšoga indrik na Vogrskom nega: v cerkvi v varaši Gyöngyöspata je namalano cejlo držinsko drejvo Jezoša Kristoša. Če pa smo med potjauv trüdni gratali, zdenimo se v ednoj od varaški vinski zamenic, gde nam mabiti ponüdijo eške kakši fajni kozdji sir z bližanje vesnice Nagyréde tö … -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 37. »Pridi, Sveti Düh« O žitki patronuša Švedske, krat goršteli pripovejst od krala svetoga Erika, papéri ne Erika kak patronuša Švedske. pripovejdajo kaj dosta. Ranč Njegve ostaline je od tistoga ne vejmo, v kakšoj držini se je mau gorpoiskalo že trnok dosnaraudo, ništerni pa brodijo, ta prauškarov, eške gnes si ka v ednoj srmačkoj paver- je leko poglednemo v ednom skoj. Tau pa je skoro gvüšno, srebernom sarkofagi v katedka so ga steli leta 1150 ode- rali v Uppsali. brati za krala, de je pa na tronuši sejdo eške eden drügi vladar, Sverker. Erik se je z veukov sodačijov napauto na Finsko, ka bi go dojoblado, zmejs pa je krščanjske misijonare tö s sebov pelo. Če rejsan so se močno branili, je dosta Fincov mrlau v bojni - Erik se pa je djauko, ka so na drügi svejt odišli brezi krsta. Zavolo toga Pravijo, ka je sto švedski krau Erik po svetoj meši dojzračunati z neprijateli – tisti pa so ga eške med je v rosagi njau bogoslüžjom prejkbodnili svojoga padaša Henrika, šteri je grato prvi püšpek na Fin- Svetoga Bernardina Sienskoga (Sienai Szent Bernarskom. Gda je dojzračuno z drügim din) na kejpaj spoznamo po švedskim kralom Sverkerom, frančiškanskom gvanti in je Erik zdrüžo cejlo svojo do- trej literaj »IHS«, štere grčki movino. V njegvoj legendi znamenüjejo »Jezoš Kristoš leko preštemo, ka je biu vören Odrešitel«. Naraudo se je 8. Materi Cerkvi in zozido dosta septembra 1380 v tedešnjoj cerkva. V privatnom živlenji Republiki Sieni na srejdi Italije biu asketski, vö je dau dosta je, stariše je zgübo že v mlašeči lejtaj, vönavčiti so ga dali nauvi, krščanjski zakonov. Krau Erik je mrau leta 1160 bratke. Gda je v svojom dvajpri ednoj svetoj meši, gde se setom leti pomago küžnim je zaman brano, vej je pa pre- betežnikom v špitalaj, je un malo sodakov pri sebi emo. tö zbetežüvo in za cejli žitek Neprijateli so ga sünili nakle austo nevauni. in ma prejkvrezali gutanjo. Gda so ga posvetili v dühovniTau svedočijo njegve čonte s ka, je dale skrb emo na betežnike. Dosta je što in si dosta šinjeka, štere so gorostale. Že leta 1198 piše v ednom zamerko tö – zvali so ga »živa švedskom kalendari, ka je knjižnica«. Do svoji sobratov 18. majuš svetek »Hericusa je znau biti tüji in mili, depa Rexa«, v kesnom srejdnjom trnok siguren ranč tak. Gda vöki pa so pri liturgiji dosta- so ga leta 1417 odebrali za drügoga človöka frančiškanske province v Toskani, je mogo gnauk mesto ednoga drügoga dühovnika predgati. Eške samo te so čüli, kak goreče vej gučati, tak so ga od tistoga mau zvali vseposedik. Zavolo njegvoga čednoga in čistoga predganja so se vnaugi grejšniki spreobrnauli. Protivnicke so ga gnauk spravili pred cerkveno birovijo, de so ma pa tam tö nika nej mogli. Pauleg imena Jezoša je globko čésto nebesko Mater Marijo in svetoga Jožefa ranč tak. S sebov je noso cerkveno zastalo z literami »IHS«, svojim poslüšalcom je talo male deske s tejm napisom. Bernardini so mauči sfalile, gda je biu na pauti prauti varaši Aquila. Mérno je slobaud vzeu od toga svetá in 20. majuša 1444 vöspüsto svojo düšo. Že za šest lejt so ga zglasili za svetnika. Sveta Rita Kasijska (Casciai Szent Rita) ali Marjeta se je naraudila v sunčnoj taljanskoj krajini Umbriji kauli leta 1381. Že mlada je rada premišlavala o trplenji Kristoša in delala pokauro. Nej se je stejla oženiti, donk pa je nutprivaulila v zakon po želenji svoji starišov. Vzeu go je človek, šteri je biu čemerasti in so se ga vsi bodjali. Ž njim je živejla osmenajset lejt, rodila ma je dvojčka. Prva kak liki bi siná vözraščeniva gratala, pa so očo vmorili. Rita je morilcom odpüstila, dva pojba pa sta terdjala njino krv. V veukom svajüvanji sta mrla badva, tak je ostala mati v štiritrestom leti sama. V njej se je zbüdilo mladostno želenje, ka bi gratala apatica. V bližanjom varaši Cascia pa so dovice nej gorvzeli, vrnau tak pa se gi je zgaudilo indrik tö. Potom tistoga pa – štémo v papéraj – so se gi v senjaj prikazali Ivan Krstitel, Avguštin in Nikolaj Tolentinski, šteri so go v klaušter pripelali prejk zaprejti dveri. Apatice so go zavolo toga drügi den včasik med sé vzele, od tistoga mau je živejla djenau po njini regulaj. majuša, tau je petdeset dni po vüzmi. Na té svetek je po svedočanstvi Svetoga pisma nad vučenike Jezoša in Božo Mater Marijo prišo Sveti Düh. Spüsto se je z odnjom in vihérom, apoštoli pa so zadobili, ka so leko gučali v vsefelé rečaj in so je razmili lidgé vsefelé materni gezikov. Začetki Matere Cerkve so krepko povezani s prihodom Svetoga Dühá, zatok majo risale glavno mesto v biblijskoj knigi Apoštolska dela. Tau pa tö piše v njej, ka sprevaja Sveti Düh Cerkev v cejloj njenoj zgodovini. V slovenskoj rejči Ivan Krstitel je proroküvo: »Jezoš vas okrsti knjižnoj s Svetim Dühom in odnjom« - na risale se je zovémo té svetau zgaudilo dvanajset vučenikom in Materi tek »binkošti«, Mariji vogrski pa »pünkösd«, ka pride z Rita je štiridesetštiri lejt po- nemške rejči »Pfingsten«, tau magala betežnikom, te pa pa z grčkoga »pentekoste«. sama tö grdau zbetežüvala. Vse tau znamenüje »petdeséti Gnauk je prosila Jezoša, aj gi (dén)«. Po risauski svetkaj je dá čütiti svoje moke, štere je v katoličanjskoj Cerkvi eške na križi pretrpo. Te se je prej dale čas »med letom«, šteri vtrgno eden trn s Kristošove trpi do adventnoga cajta. trnjove krone in se nut v nje- Porabske dekličine in pojbično čelo pikno (tau dostakrat ke so do 1930-i lejt na pašnjevidimo na kejpaj o njej tö). ki pozdravlali risauske svetke. Gda je ležala na posteli, je od Zrankoma rano so vözagnali edne svoje padaškinje prosila, živino na pašo in paukali z aj gi prinesé edno cvetaučo bičom. Če je nekak kisnau raužo in prgiško friški fig. gorstano, so se ma conali z Ženska se je samo smedjala, »risauskov pütrov«. Dekle so vej je pa biu januar, de je pa – se mogle mujti v rosi eške čüda! – na gračenki bajdvaje prva, kak je sunce gorprišlo, najšla. Rita je mrla 22. maju- tak so leko lejpe gratale. ša 1457, čéstimo go kak pa- Na risauski pondejlek na Votronuškinjo medicinski ses- grskom nej trbej delati, v Sloter. veniji pa ja. -dmRisausko nedelo (pünkösdilustraciji: vasárnap) svetimo letos 23. Szilveszter Bartkó Porabje, 20. maja 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 21.05.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.15 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 10.55 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (V.) ameriška nadaljevanka, 14.40 Prisluhnimo tišini, Tehnologije, ki lajšajo življenje, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.10 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.55 Danin dinosvet, Prvi slon - Dinozavrov brlog, kanadska otroška nanizanka, 16.15 Holly Hobbie, Rojstni dan pa tak, kanadska mladinska nadaljevanka, 16.40 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Duhovni utrip, Gozdni budistični samostan, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 V petek zvečer, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Dvoriščno okno, ameriški film, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo PETEK, 21.05.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.05 Dobro jutro, 12.40 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.25 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.05 Varuhi civilizacije, dokumentarni film, 15.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Rusija : Češka, skupine, 17.55 Plavanje - evropsko prvenstvo, 20.00 Kdo laže? (II.), britanska nadaljevanka, 20.50 Bojevnica, koprodukcijski film, 22.35 Pred vrati pekla, Kolumbija - zlomljeni otroci, španska dokumentarna oddaja, 23.40 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Rusija : Češka, skupine, 1.40 Videotrak, 2.40 Info kanal SOBOTA, 22.05.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 10.35 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.50 Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike, 11.35 Tarča, 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Podjetno naprej, Sirarstvo Orešnik, reja koz in pridelava sira, 14.55 Sveti prostori, Azijski templji - ljudje, narava in bogovi, francoska dokumentarna serija, 15.50 Čokoladne sanje, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! – izbor, 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 21.00 Pesem Evrovizije 2021, izbor iz Rotterdama, 0.45 Lahko dekle, francoski erotični film, 2.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.50 Dnevnik, 3.10 Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 3.45 Napovedujemo SOBOTA, 22.05.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Pričevalci, dddr. Jože Maček, 11.40 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 12.55 Kolo: Pesem za Matijo Jamo, dokumentarni film, 14.20 Avtomobilnost, 15.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Finska : ZDA, skupine, 17.55 Plavanje - evropsko prvenstvo, 22.30 Zvezdana, 23.30 Hokej - svetovno prvenstvo elitneFinska : ZDA, skupine, 1.45 Videotrak, 2.45 Info kanal NEDELJA, 23.05.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 10.00 Binkoštna sv. maša, 11.00 TV-izložba, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, Dante, prerok upanja, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.45 Zelena generacija/Young Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 V petek zvečer, 15.10 Hampstead, britansko-belgijski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Frfra in Cufek, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Leteča Holandca, nizozemska nadaljevanka, 21.00 Z Mišo, 21.50 Poročila, Šport, Vreme, 22.15 Vstanimo v suženjstvo zakleti, dokumentarni film, 23.15 Glasbeni utrinek Meira Smailović, klavir, 23.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23.45 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 0.40 Napovedujemo NEDELJA, 23.05.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.10 Videotrak, 7.05 Duhovni utrip, Gozdni budistični samostan, 7.20 Koda, 7.50 Ugriznimo znanost, Albinizem, oddaja o znanosti, 8.15 Za njimi stojimo: Simfoniki RTVSlovenija, Jasna Komar, Eva-Nina Kozmus, Bernardo Brizani in En Shao (R. Strauss, J. Ibert, A.), 9.40 Z mladimi virtuozi, Flavtistka Dorotea Senica (C. P. E. Bach, F. Doppler, L. Libermann), 10.15 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 12.05 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Iskanje Velike južne celine z ladjo Resolution, potopis, 13.00 Bolno srce, nemški film, 14.40 Na lepše, 15.10 Ambienti, 16.00 Potovanje, švicarski dokumentarni film, 16.50 Slovensko olimpijsko stoletje, dokumentarna serija, 17.55 Plavanje - evropsko prvenstvo, 19.25 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Kanada : ZDA, skupine, 21.40 Žrebanje Lota, 21.50 Vikend paket, 23.15 Zvezdana, 0.15 Plavanje - evropsko prvenstvo,1.40 Videotrak, 2.40 Info kanal PONEDELJEK, 24.05.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Obzorja duha, Dante, prerok upanja, 11.00 Vrtičkarji, Zlata jama, slovenska nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Z Mišo, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (V.), ameriška nadaljevanka, 14.40 S-prehodi, Lara Komar, igralka, 15.25 Dober dan, Koroška, 16.10 Timi gre, risanka, 16.20 Muk, risanka, 16.30 Mladički, dokumentarna serija za otroke, 16.40 Gudrun, vikinška kraljična, Veverice, otroška serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Podjetno naprej, 18.00 Nejko, risanka, 18.05 Simon, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, 22.30 Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Opus, 90-letnica Zlate Ognjanović, 23.30 Glasbeni večer: Festival Radovljica 2008, Ansambel Mikado, ženska v angleški renesansi, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo PONEDELJEK, 24.05.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.05 Dobro jutro, 12.45 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.15 Na lepše, 14.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.50 #Zelena generacija/Young Village Folk, 15.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Slovaška : Rusija, skupine, 18.00 Od Kapitala do kapitala - Države v času NSK, dokumentarni film, 19.00 Nogomet - evropska liga, 19.30 Videotrak, 20.00 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Iskanje Severozahodnega prehoda z ladjo Resolution, potopis, 20.55 Dediščina Evrope: Aenne Burda: ženska, ki si je skrojila uspeh, nemška nadaljevanka, 22.40 Podjetno naprej, 23.15 Živalski vrt, kratka TV-igra AGRFT, 23.40 Vroča lazanja, kratka TV-igra AGRFT, 0.00 Miss 3000, kratka TV-igra AGRFT, 0.35 Hokej svetovno prvenstvo elitne, Slovaška : Rusija, skupine, 2.35 Videotrak, 3.35 Info kanal TOREK, 25.05.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Opus, 90-letnica Zlate Ognjanović, 10.50 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (V.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Duhovni utrip, Gozdni budistični samostan, 15.10 Kanape – Kanapé, oddaja za mlade, 15.45 Timi gre, risanka, 15.55 Žanov svet, risanka, 16.05 Šola za pošasti, Nehaj me oponašati! risanka, 16.10 Nejko, risanka, 16.20 Smrtonosni dinozavri, angleška dokumentarna serija za otroke, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, 18.00 Tib in Tamtam, risanka, 18.10 Bacek Jon, ri- Porabje, 20. maja 2021 OD 21. maja DO 27. maja sanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Ujete v medmrežju, češko-slovaška dokumentarna oddaja, 21.10 Moje mnenje, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci, Meri Bozovičar, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Napovedujemo TOREK, 25.05.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.30 Dobro jutro, 14.15 Alpe-Donava-Jadran, 14.40 Mojster in njegov Gašper, portret, 15.50 Avtomobilnost, 16.45 Joker, kviz, 18.00 Revolucionarne zabave naših mladosti, dokumentarni film, 19.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Švica : Švedska, skupine, 21.40 Brexit podla kampanja, angleški tv film, 23.20 Kaj govoriš? So vakeres? 23.40 Ljubezen in banane, ameriški dokumentarni film, 1.05 Videotrak, 2.00 Info kanal SREDA, 26.05.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Koda, 10.50 Vrtičkarji, Zakon na preizkušnji, slovenska nadaljevanka, 11.20 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (V.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Osmi dan, 15.20 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.35 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.10 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ogenj znanosti, izobraževalno-dokumentarni film, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, Srečko Kosovel: Integrali, 18.05 Slastne medvedje zgodbe, risanka, 18.10 Slastni medvedji recepti, risanka, 18.25 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Aurora, finski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil, 23.40 Ogenj znanosti, izobraževalno-dokumentarni film, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SREDA, 26.05.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 8.20 Videotrak, 9.20 Kanape – Kanapé, oddaja za mlade, 10.05 Dobro jutro, 12.50 Ambienti, 13.40 Vikend paket, 15.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Rusija : Danska, skupine, 17.45 Sukanje niti modernih umetnikov, dokumentarni film, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Moje mnenje, 20.55 Nogomet - evropska liga, Villarreal : Manchester United, finale, 23.10 Ku'damm 59, nemška nadaljevanka, 0.15 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Rusija : Danska, skupine, 2.20 Videotrak, 3.15 Info kanal ČETRTEK, 27.05.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.10 Ogenj znanosti, izobraževalno-dokumentarni film, 10.55 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (V.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.10 Moj gost/Moja gostja – Vendégem, portretna oddaja, 15.40 Z kot Zofka, mozaična oddaja za predšolske otroke, 16.05 Sobotni krompir, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko, Digitalna ekonomija, 18.05 V Goščavi, lutkovna nanizanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Dediščina Evrope: Victor Hugo – državni sovražnik, francoska nadaljevanka, 0.40 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo ČETRTEK, 27.05.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.20 Videotrak, 11.15 Dobro jutro, 14.00 Otoki svetlobe, dokumentarni film, 15.15 Profil, 16.15 V petek zvečer, 18.00 Pluti je treba! (Navigare Necesse Est), dokumentarni film, 19.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne, Švedska : Češka, skupine, 21.40 Avtomobilnost, 22.15 Ambienti, 22.45 Big band RTV Slovenija, Patti Austin in Michael Abene, 23.30 Videotrak, 0.30 Info kanal MAJ NAS VABI NA VRT V Vrtcu Števanovci in Vrtcu Gornji Senik smo ob začetku maja začeli spoznavati vrt. Pomlad nas vselej vzpodbudi k temu, da se z veseljem lotimo dela na vrtu in zasadimo vrtnine. Tako smo tudi v vrtcu skupaj spoznavali vrt in vse, kar k njemu spada, to je orodja, ki jih potrebujemo za delo na vrtu, vrtnine, njegove prebivalce - majhne živali, cvetlice okoli vrta, trato itd. Otroci so bili najbolj veseli, ko so tudi sami lahko v zemljo posejali semena. Tako bodo sedaj v vrtcu lahko spremljali ter natančneje opazovali rast rastlin. Otroci so povedali, da tudi doma radi pomagajo na Pomlad v monoštrskem vrtcu vrtu in da se veselijo vsakršnega dela zunaj na prostem. Pri tem pa smo si zaželeli, da bi nam letošnja pomlad prinesla več sonca, saj bi tako naše rastline lahko dobro uspevale. Zapisala: Andreja Serdt Maučec Rožice na soncu, vrtec Monošter Cser Bence, 6 let, vrtec Monošter Vincze Kincse, 6 let, vrtec Monošter TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB