163. Številko.
V umni, i jRJo. Zl. Mik »OS,
ZLIL Ido
„Su*«n**< Karea* valja: v ajBSljafii u IM —ilaiHeai v IM UtO.........K 24--      tel* lete
12*—
r—
i
K 22*—
brt late . . .......^   » 50
• c.......i-oo
•šahu aa| ta Iraakiraja. Raksaan ta it tattats. •tratfntatva s Kaalleve ali ta it i, (L aaaatrspfjg im), taitftii tt. 84.
UpravaMva aa| aa
vask aaa avater AiratiH aeietža in praznika.
i atiii lUtiit Batu mta aa taatrat po 14 vin., aa dvakrat pa 11 vla, Pri iaa]at iaaatdjah po dogovoru.
raalaaiittja, iinaerati itd.
kl N
M vinarjev, „tartina tlakama" taiafu| it* M.
ta na ozira.
.Slovaaakl Harots ralja po pošti: aa Avatra-Ogrtkai aa Nemčijo:
celo leto......... K 29 —     telo leto
pol leta.......... 13*—
četrt leta..........0*50
na mesec. ......... 2*S0
,.......K »—
zi Ameriko in rta druge dežele i eelo leto.........K 30.—
Vprašanjem glede Interatov aa) ta prtloil aa odgovor dopisnica ali znamka, Upiavntatvo i Knaflove ulite I Ctpoda|t dvorišče levo), telefon it. 85.
Shod v Kostaniealci.
V nedeljo, dne 11. julija je bil v Kostanjevici ustanovni občni zbor naprednega političnega in gospodarskega društva za Ivostanjeviski sod ti okraj. I deležba je bila Lmpozantaui.
Prvi govornik je bil župan H c 1-ba r, ki je izvajaj sledeče:
Dragi rojakih
P:yiivstiu)   Vas  Uoin     prosili, da
imate z mano nekoliko potrpljenja. Pripel~pd sem se namreč danes ponoči j. Dunaja in se podam nocoj zopet tja. Utrujen sem, in zato rno-j izvajanja ne bodo rako saokrože-:ia. kakor morelu«i pri raku j: te. Ven-lar pa si bom prizadeval pozlati Vani jasno sliko o plitica eni položaju.
vse, ki se zanimate za javno eiovaaije, razburjala so zadnje dni poročila iz državnega zbos i. Ta poročila prhinvcdi>va la so. 8a se vrše pogajanja ali naj h\ državni zbor deloval še nadalje srli ne. s?em poročilom napravila je konec vest, da je bil državni zbor včeraj nenadoma zaključen. Kakor veste« vršile so Tolitvc \ državni zbor na podlagi nove vola&ne prav ee, o kateri pravijo, da je splošna in enaka. To pa je veli-;. laž. Res je, da so dobili volilno pravico taki, ki nobenega davka ur plačujejo: uzakonila se je pa velika rtvii i. Ha so. ko so Ustavljali novi I i 11»i red za drž. zbor, Slovanom, katerih je 14 milijonov, dali manj poslancev, kakor pa Kfemeem in ostalim neslovanskim narodnostim, katerih je skupaj samo 9 milijonov. Kdino poslanci irarodno-napredne stranke v bivšem drž. zboru dr. Fer-jaačtč, Plantan in dr. Tavčar hranili so se proti tej krivici Ker so se pa zlasti klerikalci potegovali zanjo, je res novi  volilni  red ::adob)l veljavo.
Xa podlagi njega izbral seje sedanji državni zbor, v katerem so Slovani   proti   drogira    narodnostim v manjšini. Odtod izvira, da mi, ki da-- jemo državi največ davka in cesarja a največ vojakov,   nimamo  tiste odlo-■   Ine besede, kakor bs jo morali ime-
I
ti.  (Res ,i<!i    Vsled tega je nastala »otrei»;u da se siovanski poslanei kolikor mogoče tesno združijo.
Kar se Hrvatov, »Slovencev tn Srbov tiče, razdelili so s< po krivdi poslancev .za kat' rib rzvselitev so -e najbolj pehali duhovniki, ^ dva kluba. Načelnik slovenskih klerikalcev dr. Sustersic j«* zbral v svojem klubu 17 poslancev; dočim se je ustanovil drugi klub, takcimenovaiia »Zveza južnih Slovanov«,   v katero je vslo-
LISTEK.
Praski odmevi Uubljanshlh pevskih slavnosti
Dne s. t. ni. je doživela praška slovenska koloniji, po dolgem rasu zopet lep večer, ki ji bo ostal i dobrem spominu. Na 1a večer je priredil »Hlahol Vinohradskv« v *Na-loinu na Kralj. Vinogradih prijateljski večer s petji m in obuja-jem spominov na ljubljanske dnovc, kamor so bili povabljeni tudi Slo-<■]. Cel večer je prešel v taki odkriti radosti in \ iako srčnem navdušenju, da se je videlo jasno, kako je Cehe navdušila naša lepa domovina, naš pevski narod, naša pesem, veselica in - zadnje ni najzadnje tudi cviček.
Večer je otvori! g. predsednik, ravnatelj Pr. S u l> e rt , znani stari prijatelj slovenske gledališke umetnosti, (»ozdravil je navzoče, posebno slovenske goste, kol zastopnike slovenskega naroda, ki je po ciljih in stremljenjih Cehom najbližji in s ka-terim ima tudi največ duševnih iu kulturnih zvez. Usojeno je bilo »Hlaholu Vinohradskemn«, da je ravno na slovenskih tleh v beli Ljubljani dosegel oni uspeh, ki mu je pridobil
pilo 20 poslancev. l*a boste vedeli, kaj poinenja beseda »klub«, pripominjam, da \ državnem zboru beseda posameznika teško pride do veljave, Sele cela skupina si pridobi upliv. Take skupine imenujejo ae klubi.
Ti »Ive skupini jugoslovanskih poslancev sta.s početka vsaka /ase postopali; v važnih stvareh splošnima političnega pomena pa se je skušalo od slučaja do slučaja doseči soglasje. Ko je pa po padcu ministrstva Beckovega vse kazalo, da dobe Nemci vso mor v roke, združila sta se oba jugoslovanska kluba tesneje in našli so se Slovenci, klerikalci to je pod duhovsko komando stoječi in naprednjak), to je samostojno misleci ljudje, ki se ne dajo od nikogar komandirati, v sknpnej, takozvani »Narodni Zve?.i . ki si je postavili za glavno načelo, da mora postopanje obeh jugoslovanskih skupin biti v vseh narodnih in pa v vseh splošno političnih  vprašanji!] enotno.
Posebni odbor, ki je bil izbran iz »Narodne Zveze«, pa je dobil nalog stopiti v dogovore s češkimi in ruskimi poslanci. Iz teh dogovorov nastala je >lSlovaanska Enota«.
Ko je sedanji ministrski predsednik Bienerth imenoval novo ministrstvo, v katera je poklical grofa Sturgkha in dr. Hoehenburgerja ter na ta način napovedal boj Slovencem in Slovanom sploh, sklenila Je Narodna EnotaV; da se ima začeti najostrejša opozicija preti novemu minist rstvn.
Da boste aineli kaj pomeni beseda opozicija, pripominjam. da se pravi to upirati se: v tem slučaju upirati se z namenom, da se strmoglavita ta dva ministra in postavita na nju mesto druga, ki bosta Slovanom, ako ne prijazna, pa vsaj ]U"»-vična.
I rpozicija se lahko vodi na različne načine; vendar je najnavadnej-ši glasovanje proti proračunu, tedaj na ta način, da se ministru ne dovoli denarja, ki ga potrebuje za redne upravo svojega resorta.
Za ta način oporbe izrekla se je tudi »Slovanskra Bnota«, ko je prišlo do razprave o proračunu. Opozicija pa je lahko tudi takošna, da prepreči če ni drugače, tudi s silo — razprave v državnem zboru. Ta način opozicije imenuje se obstrukcija. ^Slovanska EnOta« izrekla se je za prvi način boja proti ministrstvu, 1o pa zato. da se ne bi moglo reči, da je državni zbor,    .  kateri    so poslanci
prišli zato, da delujejo, sasuo onemogočil vsako delo.   !'ri   glasovanju o
ime med prvimi pevskimi društvi ter mu naklonil celo venec prvenstva na ljubljanskem koncertu. Nato je dr.  L i m p a U c h  v dovtipnem in
zabavnem   referatu   popisoval potf>-vanje   čeških   pevcev    v Ljubljano. Spominjal se je pri tem predvsem z radostjo na navdušeni   všprejem, s katerim j" sprejela Ljubljana češke pevce,   na razne   < pizode, na nastop »jHlahola«   pred   Prešernovim spomenikom, na koncertni večer in nastop ler   uspeh   vinogracIskega »Hlahola^ na kar je sledila nadaljnn pot na Postojno, Trsi in Bled« Med posebnostmi,   ki   so   referenta zanimale, je omenjal   ljubljansko ljudsko veselico, ki jc pač posebnost svoje vrste in ji ni nič enakega   in   podobnega v Pragi mogoče misliti, in všprejem v Trstu, ki je presenetil češke goste in referent je pri tem opravičeno opozarjal,   da je v korist   nas vseh, da krepimo slovanski element ob Adri-ji. Nato je prečital govornik poročilo »Slov. Naroda«   o   pevski slavnosti ter oceno,   ki priznava   prvenstvo v pevski    umetnosti češkim društvom in med temi »Hlaholu Vinohradske-m u«. Pevci V. H. so resno smatrali svoje poslanstvo v Ljubljano in v tej zav<sti so dosegli tudi svoj nepričakovani uspeh,  pri čemer gre mnogo zasluge posebno dirigentu g. Zuni. H koncu je govornik povdarjal, da današnja pevska društva nimajo več
{ proračunu ostal t je »Slovanska Kno-ta« sicer v manjšini, kajti v jada je dobila 20 glasov večine od nemških in drugih neslovanskih strank; vendar pa je pokazala »Slovanska Bnota«, da je si hm močna in da utegne prilika priti, ko bode ta opozicija, kateri je manjkalo do večine le 20 glasov, zadobila sčasoma tako moč, da jej bode mogoče izreči nezaupanje ministrstvu. Tako je »Slovanska Knota« pridobila v (diko moraličro zmago: t. j. ne sicer tako zmago, ki podere nasprotnika k tlom. ampak mu da resen opomin, da stoji na jako trhlih nogah in da je potreba le še malega naskoka, da se vrže ob tla.
»Slovanska Imota« je pa zlasti zavsela se za bosenskega kmeta, ka-terega tlači ogrska vlada in ogrski židje pri predlogu, ki ga je stavil v odseku vitez Vukovič, ter ga je od njega sprejel in v zbornici v svojem imenn vložil dr. Sustersic. Ta predlog je sicer propadel s o glasovi, pač pa je bil sprejel dr. Redliehov posredovalni predlog, ki v milejšej obliki izraza soglasno, da izzemanja
bosa nsko-hercego\ sk i h kmetov državni /.b<»r ne bo dopustil. S tem je bila zopet velika moralna zmaga pridobljena.
debela laž, ker sva oba glasovala proti temu, da bi se dovolil finančnemu ministru proračun; nisva pa nikdar — in poleg najn še več druzih slovanskih poslancev — bila za to da bi ministru Bilinskemn poleg tega, da mu denarja ne privolimo, dajali še klofute,    dočim    so se pardo-
novali nemški ministri. Tako je nastalo novo nesoglasje v »Narodni zvezi« iz katere so že preje izstopili Štirje dalmatinski poslanci, ker bg jim vsled av tokratičnosti dr. Šuster-šičeve ni dovolilo pri glasovanju o proračunu iz tehtnih razlogov izosta-t i iz zbornice.
Po končanej razpravi O proračunu prišlo je v & Slovanskej Enoti« na vrsto vprašanje, ali naj se dovoli se o kakej vladnej predlogi razpravljati ali ne. »Slovanska Enota« odločila je z večino glasov, da je z r»*šit-vijo proračuna dopolnjena naloga državnega zbora pred počitnicami. Manjšini »Slovanske Enote« ta sklep
ni bil po volji. Ker je želela, da bi na dnevni red prišle zadeve, ki se tičejo koristi avstrijskih narodov, tako na primer predloga o lokalnih železnicah, med katerimi je tudi železnica. Polzela-.Motnik. dalje predlog, da se zniža cena Žitu, katero so ogrski Židje umetno pognali   kvišku in ko-
pri tej priliki napadal dr. "Sustersic ministra Bilinskegra n^ehno, česar •,; no; slovanski poslan? , med temi tudi vsi člani Zveze južnih Slovanov«, tiiso odobravali. Prišlo je tako daleč, da je dr. Krek stavil predlog, da bi se na slovesen način izrekla nezaupnica Bilinskemn. Mnogim poslancem se je zdelo, da lost Slovani, ne moremo na tako oster način nastopati proti ministru Shrvanu; to pa zlasti zato. ker se i»ri proračunu naučnega in pravosodnega ministrstva ni z isto vehemeneo nastopilo proti Sturgkhu tn Horhenbnrgerju. katerima je glavno veljal naš boj. Odtod nesoglasje katero so izrabljali pri nas doma klerikalci proti naprednjakom.
Ker je dandanes časnikarstvo nekaka velemoč, naravno je, da se obe naši politični stranki zaradi razširjanja svojih načel poslužujeta ča-siiiknv; klerikalci pred vsem dnevnika, ki nosi ime »Slovenec«. Ta »Slovence« ki z resnico - to hčerko božjo - ni bil nikdar v posebnem prijateljstvu, (veselost) sedaj neprenehoma ponavlja, da si zlasti jaz in dvorni svetnik dr. Ploj nisva upali glasovati proti proračunu ministra Bilinskega.   Konštatujem,   da je to
Pripomniti   pa je treba,   da   ie j nečno pooblasti Ini zakon,   ki bi med
ostalim omogočeval, da se sklene trgovska pogodba s Srbijo, Crno gori; in Bolgarsko. Bržkone bi se bilo po po£rajanji i nred »€novansko Enoto in vlado tudi doseglo sporazumi jen,]-* glede rešitve vsaj nekaterih teli stvari, da niso češki agrarci in slovenski klerikalci na svojo pest vložili cel i vrsto obštrukcijskih predlogov. smo sicer vedeli, da je bil ta boj jako neprilično uprizorjen ter smo slutili, da dozive obštrukeionisti hud poraz, toda ker sum bili z njimi v skupni zvezi, nismo hoteli padati jim v hrhrt. ampak smo mirno čakali uspeha obstrukeije. Ta uspeh poka-xal se je včeraj, ho je bil državni zbor zakijučen.Vlada se je sicer pogajala za umaknili v nujnih predlogov; a vsled ne spretnosti voditeljev obstrukeije so se ta pogajanja razbila, obslrakcijonisti pa so doživeli blamažo, kar bi se gotovo ne bilo zgodilo, ko bi se bili prej s svojimi soto-variši posvetovali. Nespretnost pri pogajanjih je bila pa takošna, da so se za ustavljanje obstrukeije stavili predlogi, ki so nam naravnost prinesli škodo, Tako je dr, Sustersic bil zahteval kol prvi pogoj; da se ustanovi kar troje vseučilišč naenkrat in sicer v Brnu,   Lvovu   in Ljubljani;
j dalje, da se preustroji ministrstvo, j potem, da mora dr. Ploj svoj delegr-I eijskl  mandat  odložiti  in  končno, da
Ise zadeva bosenskc agrarne banke zopet vzame v pn 1 res. Najvažnejše vprašanje za nas Slovence je danes ustanovitev slo-venskega vseučilišča. Naše sinove moramo pošiljati v Gradec, Prago in na Dunaj. V Gradcu in na Dunaju ji' največ težav; mnogo se jih poizgubi, mnogi pa stradajo, ker jim primanjkuje denarnih »redstev. Neobhodno potrebno je torej, da dobimo svoje vseučilišče V Ljubljani. Za to vseučilišče je bilo po zaslugi »Vseučiliškega odseka«, ki deluje od leta 1901 sem, pripravljeno vse in mi bi bili letos lahko dosegli rešitev te zadeve, kajti Italijani so, ker nismo hoteli pripustiti razprave o italijanski pravni fakulteti, prišli k nam z željo, da se začnemo z njimi pogajati Tudi Nem ci so želeli, da se najde sporazum med južnimi Slovani in Italijani za radi vseučiliščnega vprašanja in je nek voditelj Neme* v prišel k nam v
tej zadevi  posredovat.    Ko se mu j*1
povedalo, da je sporazum mogoč ter mu naznanilo, na kak način bi se obenem imelo rešiti vprašanje slov. in italijanske pravne fakultete, izjavil je, da je po njegovem mnenju ta način rešitve tudi za Nemce sprejemljiv. .Mesto, da bi bili na to pristopili ob>tmkcijonisti, prišli so kar Z zahtevo po treh vseučiliščih naenkrat, ter tako razburili ves nemškisvet. Naravnost pregrešno je torej bilo; da so v tako zvezo spravili slovensko vseučilišče. {(Odobravanje.)
Skrajno frivolna je bila igra naših klerikalcev tudi pri zahtevi na spre in eni bo ministrstva, ker so zahtevali ministrsko listnico le za sebe in ne — kar bi edino lojalno bilo — za -Ju-j goslovane. Ostali so pač zvesti sami sebi. Vsaj so zato. da bi onemogočili, da bi kdo izmed Jugoslovanov, ki ni člen Sustei šičevega klnba, minister postal, stavili predlog, naj se odpravi institucija miuistrcv-rojakov. (Klici: Sramota!I Ker je čisto gotovo, da Cehi, Poljaki in Nemci nikdar ne bodo v kaj takega privolili, pomeni ta predlog za južne Slovane zato veliko nevarnost, ker jim vlada ne bide hotela dati ministra-rojaka, češ, saj ste se sami izrekli proti temu. Sedaj pa dr. Ploj, ki je bil izmed treh naprednih štajerskih slovenskih poslancev izvoljen v delegacijo! Lani je bil delegat vzet izmed 4 klerikalnih štajerskih slovenskih poslancev; le-ti bi bili torej letos morali voliti naprednjaka. A naši klerikalci so
one naloge, probujati narod, kakor v prejšnji dobi, ampuk predvsem gojiti estetični čnt ter spopolniti pevsko nmelnost do kar najvišje stopinje.
Po tem govoru je predsednik Pr. Sn bi' r-t čestital v imenu navzočih Hlaholu k njegovemu nenavadnemu aspehu ter trn všpodbujal k nadalj-nemu delu na polja umetne in slovanske pesmi, ker misli Hlahol tudi na to, da ti >hi s-vojo za.stavo, je omenjal g. predsednik, da bi bilo umestno, da se na tem praporu poleg grba mesta Kralj. Vinogradov sveti tudi grb mesta Ljubljane, kjer je Hlahol pokazal višek svoje pevske umetnosti. Ta misel je bila od navzočih z navdušenim ploskanjem sprejeta in bilo bi gotovo krasno, ko bi se tudi uresničila, za kar bodo brez dvoma poskrbele naše dame. Na to je zapel
Hlahol pod dirigentom g. Zuno nekaj pesmi, med njimi tudi »Slovenec sem«, ki se je češkim pevcem tako priljubila, da je bila nekak retrain celega večera in se je zopet in zopet ponavljala. Moram pripomniti, da se mi še nikdar ni tako lepa zdela, kakor tukaj v Pragi.
Radost in navdušenje se je še povečalo, ko se je prečita la pesem »Slovinska«, ki jo je na svojem potovanju zložil navzoči inž. g. Jož. B a -š t a , ki je v nji dal duška čustvom, ki so polnila srca čeških gostov na Slovenskem. Glasi se tako:
Slovinska.
»Poglejmo si v oči one so zrcalo srca".
Slovinsko, Slovinsko, Krajino miki, lepa domovino, Lublani bila! Hory tve snežne se s oblohou snoubi,1 puvabneJ luhy Tva jezera roubi V nadšeni4 duše kdo v nivy Tve vkroči5 tomu se radosti rozplaČi oči, oči . ..
Slovinkv, Slovinkv, slovanske devv, vsrdci Vam laska tkvi* na ibch7 Ipi* zpevy9 v tvafich10 Vam roz-
kveta11 slovanske kviti1-v očich Vam leskle se demanty tfpvti «... Srdce se tozehveje14 blava se toči1 tomu kdo pohledne ve Vase oči, oči . . .
Slovinky, Slovinky, slovanske matky, pred černou chmurou10 sve chrante chatkv,'7 z Vaši neeht'18 slo-
vinske hostinne vvše. v  narod   naš Slovanski
zdravv vzduch dvše. V mladeži Slovinci budoucnost zoeT bdi nad ni matek jich ohnive oči, oči . . .
Slovinci, Slovmcl, SI ©vari št i bratfi Češi ze severu na Vaš boj patri;20 cizinyil ohny, iež na Vas se vali neeht' se o slovinsko rozbiji skaly. A k de se Adrie zlć vlny" toči, tam bystre upnete sokoli oči, očil
Tele »oei, oei . . .« so nastale vsled tega, ker nimajo Cehi navade, da se pri trkanju s kozarci gledajo v oči,   kar je pri nas lepa navada, in
1 snubijo, dotikajo; obdajajo; 4 navdušenje;
a vabljiv; ■ robi j %
» vstopiti; 11 tiči, polje'; ' ustnice; 9 sibljejo; • pesmi; 10 obraz;
11 c ve teti; " cvetje; 11 bliščeč, lesketajoč; " vznemiri; 15 vrti; " oblak, vihra; 17 koče; 18 naj; 19 uvidijo; " gledajo, opazujejo; * tujina; " valovi.
zato so jih menda bratje vedno opominjali: v oči, v oči . . . Mogoče pa tudi, tla so bile temu vzrok kake druge oči ...
V imenil Slovencev se je zali valil za ta krasni večer lil. Ivan L a h , ki je čestital Hlaholu k njegovemu uspehu v Ljubljani, kajti tudi slov. akademiki v Pragi so večinoma vinogradski občani. Imamo skupno domovino, skupno pesen in zadnje ni najzadnje tudi vino. pri čemer je govornik poval.il vsi', ki se jim lozi po slovenskem vinu, da obiščejo prostore vipavske vinske kleti na Vinogradih, kar je bilo z aplavzom sprejeto.
V imenu Hrvatov   je govoril g. 1) i d o 1 i ć ,   ki j" omenjal,   da dobi vrlega dirigenta Hlahola Vinohr. bo doče leto hrvatska opera,   na kar je g. dir. Zuna odgovoril, da z radostjo
odhaja na slovanski jug delovat /a proevit glasben " umetnosti. Po tem je zapel zopet »Hlahol« in posamezne točke gdč. .1. Klikov a.
Tako se je izvršil ta prijateljski večer in še pozno v noči so odmevali Ubrani glasovi: zatorej dobro vem., drugi pa so ponavljali: oči, oči . . . Bil je nam ta večer dokaz, da navdušenje, ki ga je povzročila Slavčeva :251etnica, ter ga Se povečala ljub ljanska slavnost, ni bilo le trenutne*, ampak, da so odhajali pevci iz i>evske Ljubljane res v prepričanju, da ima
BH
besedo požrli. Videč to nemški štajerski poslanci, volili so tir. Ploja. Sedaj pa pride načelnik klerikalcev dr. Snsteršič z zahtevo, da se mora dr. Ploju odvzeti mandati To je na ravnost smešna zahteva in neverjetno je, da jo je mogel staviti mož, o katerem bi se pač smelo misliti, da ima kaj skušenj v politiki. Vsaj ve vsak politični ol ročaj, da s Plojevim mandatom ne mor« razpolagati nik-do ko Ploj sam. .Ministrski predsednik Bienerth je dr. Snsteršiču tudi res kar naravnost v tem smislu odgovoril tla njegovo zahtevo. Dr. Snsteršič videč, tla se je krvavo hlamo-val. je sedaj začel tajiti. To je pač skrajno nemoško! Zato ga je pa sedaj ministrski predsednik sklicujoč se na pričevanje ministrov Brafa, Začkn in Weisskirchnerj a postavil na laž. Vse to je dalo povod, da so se slovanske stranke, ki se niso udeleževalo ohtrukcije. jele r d vračat i od obstruk cijonistov. Prvi so bili češki klerikalci, ki so izjavili, da pod takimi okol-nostmi ne morejo več ostati v »Slovanski Enoti«. »Zveza južnih Slovanov« jim je sledila, kajti glede na nelojalnost naših klerikalcev sklenila je stopiti iz »Narodne Zveze« ter kot samostojen klub vstopiti v pre-osnovano »Slovansko Enoto«. (Odobravanje. )
V jeseni se bodo Slovani zopet dogovarjali. da naplavijo skupno parlamentarno zvezo. »Zveza južnih Slovanov, ho pri teh pogajanjih nastopala samostojno in ne v v dečki Susteršičev i. ki je pokazal, tla vodi ves hoj le za ministrsko kresi o. Naravno je. da smo mi za složno le lf> in skupen nastop vseh Slovanov in upanje je tudi po ponesrečeni ob-strukciji nekatera i kov, da se to doseže. Potem boste pa videli, da ne bo dolgo trpelo, ko bo zmagala na Dunaju močna volja in trdna falanga slovanskih poslancev. (Živio-klici. I Ko sem Vam tako pojasnil, kak političen položaj j" v državi nastal i" krivdi onih, ki \ enomer trde, da - i najbolj pametni, treba se je ozreti nekolik«) na delovanje modrih naših klerikalcev v deželi kranjski. Bil sem več let poročevalec o proračunu v deželnem zboru Kranjskem. Kot tak sem vedno pazil, da obvarujem prebivalstvo novih davkov. Vse dri. gače klerikalci. Ti ljudje. kateri!: prototip je duhovnik Lampe, ki sicer o gospodarstvu razume ravno toliko, ko zajec o bobnu, ki pa misli, da je- z zadnjim mašniškim posvečevanjem sveti duh razlil čezenj vse svojo darove, (Veselost!) postali so sedaj absolutni vladarji v deželi. In kako izrabljajo ta položaj' Oni, ki so vsled svoje obstrukeije zakrivili, da kmet ni dobil nikake podpore celili šest let. ter so se širokoustno habali, da tipe-ljejo silno pametne deželno gospodar stvo, pokazali ><> vso svojo pamet s sklepom najeli 10 milijonov posojila! (Klici ogorčenja!)
Dragi moji. Dolgove delati zna pač vsakdo, ako ima le kaj kredita. In naša dežela ga. hvala bogu. še ima. Vpraša se pa. kdo bode te dolgove, za katerih odplačilo bode pet-deset zaporednih let treba odštevati ]»o pol milijona na ieto. plačeval. Kdo dragi, ko ti slovenski kmet. ti obrtnik, ti meščan. (Pritrjevanje.) Pla čeval boš. da bos krvavel.
Pri tem pa je potreba imeli tudi pred očmi. da .;<• v deželi stan. ka-temu se še vedno godi velika krivita, ki se bode moraH popraviti. To j,j učiteljski stan, ki oh vladajoči draginji s svojimi sedanjimi prejemki nikakor ne mor.- več izhajati in se bode moralo zanj kaj storiti. In tudi zato boš moral bremena nositi ti slo-
ljubljauska pevska slavnost svoj velik pomen na polju novoslovanske vzajemnosti, kak >r tudi na polju slovanska pevske umetnosti in da bo ostala, kakor nam na jugu. tako tu-drbratom na severu za vselej v najlepšem spomini!. Z večera se je poslal pozdrav Slavcu«, dr. Kokalju in »Kolu« v Zagreb/
Naj bi odmevi ljubljanske pevske slavnosti za vselej krepko odmevali Od severa do juga, od juga do severa.
Učiteljica na vasi
Zofka Kveder-Jelovšek:
(Dalje.)
»Da, prosim,« pravi on in se zagleda v njo. »Zakaj vas je ustvaril Bog tako lepo in pametno!« vzdihne.
»Preveč hvale naenkrat!« na" smehne se ona. »Kako živite?«
»Slabo,« odgovori on mrko in ohmolči. Ona nm nalije čaja.
»Gospodična, jaz bi vas nekaj vprašal,« začne on.
»Le vprašajte!«
»Ali se spominjate, kako sva Se vozila   takrat    v    jeseni   navozu v gozd?« vpraša. »Spominjam se.«
»Ali niste pozabili?«
»Nisem. In ne bom nikoli.«
»No, potem je dobro. Tudi jaz nisem pozabil. Ne morem. Saj vidite kakšen sem. Skoro bolan seinv Vedno
venski kmet, ti obrtnik in malome-ščan. Ta bremena hi ti še zmagal, ko bi ti klerikalni politiki ne bili napr tili odplačevanja 10 milijonov, katere so najeli, da bodo svojim pristašem delili napitnine. (Pač res!) Teh lt) milijonov razteplo se hode, da nikdo ne hode vedel kako!
Otresi se torej ti slovenski kmet, ti obrtnik in ii meščan, komande ljudi, ki ne vedo kje te erevelj žuli in kaj zahteva življenje; zakaj v bune natu se žal ne nauče vsega. (Odobravanje.) Sicer boste pa tako kmalu čutili sami na svojih žepih gospodar stvo dr. Lampetovo in njegovih tovarišev, vsaj dejal hi — že roke diže v Naših žepih, da pobero iz nji!« zadnje vinarje, za odplačevanje najetih deželnih dolgov. Zato je pa dolžnost vas VSeh, če hočete, da vas ae poženo iz rodnih hiš. da skupaj stopita in s tesno organizacijo nastopita meščan in kmet, da ubranita svoje žepe pred temi novinu gospodarji dežele. Prijatelj dr. Oražen, Vas rojak, dal Vam bode koristnih migljajev za organizacijo, Cvažujte jih in ustavite krepko trdnjavo nnroduo-napredne misli v kostanjeviškem okraju.
Končno še nekaj besedi o domačem boji. Klerikalci napadajo narodno - napredno stranko po svojih listih kar uajstrupeneje. Izmed teh listov poznate gotovo »Domoljuba«, zato, ker ga zastonj dele po vaseh. Zmerjajo nas z liberalci, dasi smo narodni naprednjak!. Zakaj narodni l Zato ker smo vsi Slovenci. Jaz sem n. pr. rojen na kmetih, kakor vi. Vsi vkup pa ljubimo svoj jezik ter zahtevamo, da pride do veljave v šolali tei* uradih, tako. da bodo naši sinovi dobivali boljših služb.
Mi smo pa tudi napredni, to je mi želimo svojemu rodu, da stalno napreduje v prosvetnem in gospodarskem oziru, kajti kdor ne napreduje, kdor ostaja na istem mestu, ta že nazaduje. Za napredek je pa potreba, da vsakdo začne s svojo glavo misliti, da samostojno dogodke presoja in (hi mu ni treba šele čakati, knkošn mnenje se mu bode o njih zaukazalo.
Naravno je. da našim klerika! ceni, ki vedo, da zamorejo  svoje gospodstvo vzdržati h- tako dolgo, dokler se ljudstvo ne postavi    ua lastne noge. to ni všeč. Zato pa udrihajo na
vse kriplje po narodno - napredni stranki, in ker sem jaz načelnik te stranke, lete najhujši udarci po mojem hrbtu. Politične borbe se tudi ne plašim. Utrjen sem v njej. vsaj že od leta 1^7*».. tedaj celih 33 let. stojim v njej. Toda naši klerikalci so iz politične borbe napravili ostuden oso ben boj. (Kliči ogorčenja.) boj. čigar način je pri drugih narodih neznan.
Tako je na nekem shodu napadel mene strupeni dr. Lampe osebno ter se je predrznil očitati mi osobno nepoštenost na tak način, da ga pred sodišče še pozvati ne morem. (Cujte!} Dejal je namreč, ('a me javno poživlja, naj zatrdim tia svojo čast in poštenje, da nisem nikdar, kadar so se oddajali v Ljubljani mestna dela ali kadar se je šlo za narodne naprave, sprejemal kakili daril, odnosno jemal provizije. To očitanje je takšno, d i bode vsakdo izmed nerazsodnih »Slovence vih< bravcev— in teb je velika večina, prepričan, da sem se res dal podkupljati. Ce pa dr. Lampeta ti-ram pred sodišče, tedaj bode ta poštenjak v duhovski obleki brez dvojbe tajil, da mi |c hotel kaj ne poštenega očitati, češ, da me je samo pozival na svojo '"-asi in poštenje izjaviti, d:: nisem jemal daril.Kaka hudobija se vidi v tem! Pa še na nekaj drugega računa dr. Lampe. On uživa
me nekaj sili k vam. Ali jaz nečem. Ko je neumo, kaj ne?«
Minka je molčala.
»Vidite, vem, da je neumno,« je nadaljeval. »Ali govorite srcu, če ne verjame. Mnogo sem razmišljal o tem. Dobro vem. da ni pomoči. Samo eno. ali . . .«
Jezik mu postane nekako težek in neroden in vse ono, kar je še hotel reči, ostane mu v grlu. Obrne se in odide k oknu. Tam je stala pisalna mizica in na njej je opazil fotografi" je mlade učiteljice.
Kako ste krasni,« pravi in naivno gleda sliko. »Dajte mi jo za spo" min.«
»Vzemite,« je rekla Minka in bilo ji je težko in čudno. Najrajše bi se bila razjokala, a da ni sama, ni vedela zakaj.
»Kaj sem že hotel reči . . .,« je začel zopet on ... »Za moža me vzemite,« je izustil s pridušenim in vročim glasom ter se zagledal skozi okno ven. »Vi se bodete smejali ali to ni smešno. Jaz vas imam zelo rad. Nihče na svetu vas nikdar ne bo imel tako rad, kakor vas imam jaz. In tudi vi bi me ljubili, če bi bil gospod. Pa tudi tako, čeprav nisem gospod, bi me mogli imeti radi. In ne bi se vam hudo godilo, če bi bili moja žena. Priden in delaven človek sem, in pozneje bi gotovo zaslužil se več, ko bi imel za koga. Rad hi vas imel in na rokah bi vas nosil. In nisem    niti neumen.   Lahko bi se sča-
kot deželni poslanec imuniteto. Sodišče ga Iprej soditi ne sme, dok Ter deželni zbor v to ne privoli. Naravno je, da klerikalci, ki imajo absolutno večino v deželnem zboru, po pregovoru, da vrana vrani oči ne izkljuje, dr. Lampeta ne izreče. Ce bi pa to zaradi lepšega vendar — le storili, vlekli bi rešitev skoro gotovo tako dolgo, da žalitev po zakonu zastara, kar dosežejo tem laglje, ker se deželni zbor skliče še le meseca septein bra. — Sicer je pa V tem oziru dr. Lampe mojster. Vsaj je, da uteče so dišču, že nekolikokrat zbežal v inozemstvo samo zato, da se mu obvestila otožbah zaradi žaljenja časti niso dostaviti mogla. Ko je pa stvar zastarala, videlo se ga je švedrati zopet  po Ljubljani. (Veselost.)
Podoben je torej paglavcu, ki iz varnega zavetja meče kamenje nu miniohodeče ali pa, ki ti zaluča blata v obraz, potem se pa skrije. (Pač res!) Med takim paglavcem in dr. Lam petom, je le ta razloček, da prvega kot hudoben subjekt vsi poznajo, dočim ima drugi ori nekaterih nim-bus zaradi lega, ker vsak dan stopa pred altar božji. Kakšna mora pač biti njfrtt va čista daritev! (Burno odobrava je.)
Pod lemi okolnost mi jaz seveda dr. Lampetu ne bodem odgovarjal.
Moje roke so čiste. Glede njena pa pripominjam, da je mul take vrste ljudmi najostrejšo obsodbo izrekel naš Odrešenik. (Burno, dolgotrajno odobravanj*1 sledilo je temu govoru, i
Nato je še domačin dr. Ivan Oražen zbranim govoril v poljudnih besedah o pomenu in namenu organizacije za narodno - napredno stranko. Poživljal jih je, naj se tesno oklenejo organizacije, kateri naj javijo vse svoje težnje iu želje, in katera jih bode skušala potem po svoji moči uresničili. V živili slikah naslikal jim je boj. kal* rega vodi klerikalna stranka proti narodno - na prednj stranki ki t taki, in pa tudi proti posameznim njenim pristašem, posebno še proti učiteljstv u. Mnteri-jelno in moralno skuša se škoditi našim pristašem, m nobeno orožje ni pregrdo, da se le oškoduje vaš pristaš.
S trpkimi besedami ožigosal jo strankarsko in za vratno postopanje deželne vlade proti naši stranki, katero bi najraje vtopile v žlici vode. Ali gospodje v vladni palači naj bodo prepričani, da se s žandarmerijo še nikoli ni moglo ubiti kake stranke, in ravno tako malo se jim bode posrečilo to pri narodno - napredni stranki. Schvvarz in ('horinskv hode-ta že davno politično  mrtva. n;iroil-
no-napredna^stramVa pa bode krepko živela1 in se sirila med slovenskim narodom. Osvetlil je tudi postopanje nemške kranjske hranilnice, katera se je v svojem sovraštvu napram Slovencem tako daleč spozabila, da je odvzela podporo občinskim ubožcem in revnim šolarjem. Poživljal je zbrani1, da se naj ravnajo napram takemu izziv a jočem n postopanju te ohole »šparkase« po geslu: »zob za zob!«
Klici ogorčenja, kateri so se ču li  mej zbranim občinstvom so jasno pričali, da se jo jrovoruiku posrečilo zasejati  »veliko    ljubezen« napram temu zavodu.
H koncu je Še pozival zbrane, da naj svoje vrste tesno strnejo, da se naj ne strašijo trdega boja in truda. Le v boju in vst rajnem delu bode koncem* premagala na rodno-na p redna stranka svoj'1 nasprotnike. (Živahno odobravanje.)
Nato je takoj prijavilo 63 članov   svoj    pristop k političnemu iti
soma vsega naučil kar še ne vem. In o vsem bi lahko govorili z menoj. Cez dan bi delal, a zvečer bi se pogovarjala, knjige brala, pela bi skupaj. Srečna bi bila oba. Kajti moja ljubezen, to pravim, je velika ljubezen.«
Nekaj posebnega je bilo v njegovem glasu in dotikalo se je nežno in proseče njenega srca.
»Ne moreni,« odgovori ona. »In tudi zatočena sem. Nemogoče je.«
Neko grenko bolečino začuti v duši in nove neka misli se ji zare-dajo za belim, mladim Čelom: Zakaj nemogoče M Zaradi neumnih predsodkov.;! Zato, ker se bojim, kaj bodo rekli ljudje/!
In spomni se onega prelepega dneva, onega petja, solnca in gozdov, gor in neba. Spomni se, kako lep je bil on, kako jak in mlad, kako jo je prižel na svoje prsi in kako jo je poljubil. Ce bi bil takrat rekel . . . Morda . . .
»Vedel sem, da je nemogoče,« se je oglasil on po daljšem molku. »Ali moral sem slišati to tudi od vas. Umrl bi bil, zadušilo bi me bilo, da vam nisem tega rekel. Pa z Bogom, srečni ostanite!«
In hotel je oditi.
»Ostanite še malo,« mu je rekla
ona.
Vsedel se je k mizi. Bil je miren in žalosten. Spremenil se je in njej se je zazdel nekako mehak in dober, kakor otrok.
gospodarskemu društvu. V odbor izvoljeni so bili sledeči gospodje: La-voslav Bučar, posestnik v Kostanje vici; dr. Albin Ćešark, zdravnik v Kostanjevici; Ivan Molnarič, nad-učitelj v Sv. Križu: Martin Volovee, posestnik v Št. Jerneju; Ivan (Jliha, posestnik v Kostanjevici; Martin Badaj, posestnik v Čatežu; Frane Dolinar, posestnik v Vel. Dolini, Anton Štravs mL, posestnik v Kostanjevici Namestniki: Karol Trosi, nadučitelj v Št. Jerneju; Jože Med ven, posestnik v Kostanjevici; Anton Košak, posestnik v Kostanjevici. Pregledovalca računov: Ivan (ierlo-vič, posestnik v Kostaajjevici; Ivan Gantar, učitelj v Št. Jerneju.
Notranji položaj
Praga, 2(). julija. Izvrševal ni
odbor čeških agrarcev je imel včeraj sejo, na kateri je referira] poslanec l držal o položaju. Izreklo se mu je zaupanje.
Dnu a j , 20. julija. Z ozirom na vesti o spremembah v ministrstvu javlja »Dentschnationale Korresp.«, da stoje vse nertiške stranke odločno na stališču, da se ne sme v ministrstva zgoditi nobena sprememba, ker bi to pomenilo plačilo obstrukciji, kar bi bila največja napaka.
Češke šole na Dunaju.
Dunaj, 20. julija. V Meidliu-gu se otvori to jesen nova češka šola, to bo že tretja ljudska šola društva »Konienskv« na Dunaju. Delajo se tudi priprave za otvoritev češke meščanske šole v 10. okraju.
Kralj Edvard.
D u n a j , 20. julija.    Kralj Kd-vard se bo 10. avgusta povodom svo jega potovanja v Marijine vare ustavil v Išlu.   kjer   bo   obiskal cesarja Iranca Jožefa.
Turčija.
Kreta.
('ar i grad. 20. julija. Jako neugoden vtis unpravlja na tukajšnjo vlado, da je angleški zastopnik oficielno javil, da bodo krečanske vlasti skušale potom intervencij* preprečiti, da bi Turčija nastopila Z orožjem proti (irski. Zahteva se tudi, da Turčija umakne svoje čete iz I rmije.
Nezadovoljni Mladoturki.
Be r o 1 i n , 20. julija. »Loka!-anzeiger« javlja iz Carigrada: Mla-doturški centra!!!i komite je naročil stranki v parlamentu kakor hitro mogoče strmoglaviti kabinet. Zbornica.
Carigrad, 20. julija. Današnja zbornična seja je bila zelo burna. Y razpravi je bil 4 društvenega zakona, ki prepoveduje društva z na rodnopolitičnim programom. Članek se je nazadnje sprejel.
Revolucija v Perziji.
P a r i z , 20. julija. Xa perzijskem poslaništvu visi <>d včeraj nacionalistična zastava. Poslaništvo j.-dobilo mnogo čestitk.
D u n a j , 20. julija. Iz Teherana se poroča, da v mestu tekom zadnjih ;i dni vlada pnpolen mir in red. Tudi drugod v državi se ni ha t i več nobenih nemirov.
Novi šah.
Londo.n, 20. julija. Mladi, 121 e t ni vladar se čuti silno nesrečnega. Ko se mu je naznanila proklamacija je neprestano jokal. Bivši šah baje obžaluje, da se je tako hitro udal in premišlja, kako bi spet dobil v roke vladarstvo.
»Poletu se bodete poročili I« »Da. poletu, ko se bo šola končala.«
»Ne bo vas pozabila  naša vas.«
»Tudi jaz ne bom na njo. «
»Vse vas ima rado. mlado in staro. In lepo je to, da vas imajo vsi radi. Veseli me. kakor da bi mene radi imeli.«
Nasmehnila se je.
»Jaz sem jim hvaležna, da me čislajo.«
Ogledal se je naokrog.
»Moram pogledati kako je pri vas, da bom lahko spominjal pozneje.« Zasmejal se je otročje in ji pogledal v oči. »Jaz vedno na vas mislim.«
»Bodete že pozabili na to!«
»Ne bom. Nikoli ne bom pozabil,« zatrjuje on smehljaje in jo gleda, gleda. »Tako dolgo vas nisem videl od blizu. Lepo je pri vas, v vašem društvu, ali jaz moram vse eno iti. Ciin dalje bi ostal, tem težje bi mi bilo oditi.«
On vstane, a ona ga spremi do v rat.
»Nikar se ne jezite na me,« pravi ona in mu roko poda.
»Zakaj bi se jezil,« odgovori on in zadrži njeno roko v svoji. »Ali še pomnite,« vpraša, »kako ste me učili, da je lepo poljubiti roko dekletu, katerega imamo radi ?«
»Pomnim,« pritrdi ona in zardi.
On ji počasi in goreče poljubi roko in pritisne prste na svoje oči.
Novi ministri.
Teheran, 20. julija. MustoH
el Memalek je lil imenovan finančnim, princ Firman Firma pa justič nim ministrom.
Novi policijski šel' v Teheranu.
Te h e r a u , 20. julija. Policij skim šefom mesta je bil imenovan Kfruiin Said. Njegova prva naloga bo poiskati roparje v njihovih skri vališčih in uropaia stvari vrniti lastnikom. Sestaviti hoče policijsko čelo, obstoječo iz 000 mož.
Priznanje nove vlade.
Pet r ograd, 20. julija. Rusija je oficielno   priznala novo perzijsko vlado ter je z njo započela prija teljske stike.    Perzijski    poslanik je
imel z Izvolskim daljšo konferenco
Dopisi.
Iz Litije. 18. i. m. priredile so rodoljubke   v Litiji   sporazumno s
Šmartinskimi, na vrtu gostilne gospe
pl. Wurzbach v (tradeu pri Litiji veselico v korist dražbi sv. Cirila in Metoda, da tudi one pristopijo v krog tistih, ki odg«-valjajo Rosseggerje-vemu predlogu. Ogromno delo za 111 veselico prevzele so pa samo gospe in gospice iz Litij«, ker iz Smartna sem hodit pomagat, je le nekoliko preda
leč. dobre pol ure in še v tej vročim bilo b. mučno. V paviljonih za jedi li oi pijačo, kar so večinoma sprosi-le, da je bilo več dohodka — so sodelovale gospe Aniioljšek,Ana in Miniva Demšar, Gregorčič, Haslinger, 1 !ri bar, Jeretin, Lnjovie. Pire in Tič; kavarno so pa oskrbovale gospe Bevk, Magolič ii; Št a j nar. Paviljone
so dame same okiučale g polnočjo mladih gospodov, da le ni bilo treba plačevati. Vse te priprave je pa nadzorovala gospa, ki neče imenovana biti, pa jo vendar vsak dobro pozna,
z že znano živahnostjo in spretnostjo. Dala je tudi mi razpolago svoje uslužbence, voz in konje, seveda tudi vse brezplačno. Avtomat, iz katerega je teklo dobro vince in BO lezli okusni kroti, je bilo delo g. učitelja iz šmartna A Lajovica; muzej je oskrboval visokošclec g. Šribar. Tam so se videle različne zanimivo reč", kakor: Krjav Ijeva suknja. gai i čevlji kitajske cesarice. Martin Krpanove kobile podkev itd. Ta dva go-spoda    sta    žtda obilo dobrovoljnog;.
priznanja;   pri blagajni ste pazile z
ostrim očesom gospice P. Mešek iz Litije in Smartinska učiteljica K. Demšar. Nekatera gospice in tudi gospe, stregle bo gostom, prodajale razglednice, narodne koleke, odpust-ke itd. Cene so pn bile za vse navadne, kar je prav na mestu. Odiranje naj se sploh opusti na veselicah, vsak itak več da, če je pri volji in če mu sredstva dopustijo. Obiskana je bila veselica dobro, a bi mogla biti še bolj z ozirom na tako blagi namen. Čudno se sliši iz nekaterih ust, saj t". M. družba meni tudi nič ne da, rdi pa, za Litijo ne storim nič več. Taki ljudje, ki tako govore, nimajo nič narodnega čuta. Saj veselica se je priredila, ne za kako osebo ali Litijo, ampak za obrambo slovenske dece, po kateri stegajo Lahi in Nemci sv< je roke, da bi jih pograbili v svoje mreže in prelevili \ sovražnike svojega maternega jezika in sploh vsa-cega slovenskega čuta. Ce Lahi, Nemci. Madžari skrbe za lov na našo kri. naj bi pa mi mirno to gledali in ne se v bran postavili \ Pri takih prilikah in veselicah bi se pač ne smelo
(Dalje v prilogi).
»Moj Bog, kako si krasna in sladka!« zašepeta, spusti njeno roko in odide.
Od takrat ga ni videla do pomladi.
Ali spomladi je zopet začel zahajati med vaško mladino. Tudi plesal je. pel in na videz je bil najvese-lejši od vseh."
\eke nedelje večer, ko so peli fantje pred šolo, pristopi Minka k njemu in se začne razgovor jati z njim. Kako mu gre, kaj dela, da je lepa pomlad in take reči.
Končno mu reče tudi to: »Veseli me, da ste zopet boljše volje in da prihajate med fante. No, vedela sem, da se bodete kmalu umirili.-
Ali on se nasmehne: »Niste (bduo uganili, gospodična. Nisem se pmniril. V strahu stan, kako hitro gre čas in kako kmalu vas ne bo več tukaj med nami. in zato hodim zopet med ljudi, ker bi se vas rad še malo nagledal. Noč in dan mislim samo na vas, gospodična.«
Odstopil je od nje in izgubil se
med fanti.
V vrtni lopi je na mizi zopet vsako jutro ležal šopek svežih cvetlic, a v pod večerje oglasila se je pesem nad vasjo. Njegova koča je stala samotna na drugem koncu vasi. Hiše so se tam že vspenjale do hribu navzgor, a nad njimi so se začenjali pašniki in lazi. Kadar je kdo pel tam na griču, slišalo se je |h> celi vasi in petje je šlo čez vso dolino do
Priloga „Sio?easaena ■trttttt" It 163. lae 21. lallla HO!
gledati ne na osebe, ki sodelujejo, ne
na stan, ne na starost, ampak vsi bi morali delati roko v roki v pro-speh izida. Veselico je počastil tudi prvoiuestnik družbe blag. g. svetnik
Senekovič; kot govornik je bil od vodstva poslan g. Ante Beg, ki je zbranemu občinstvu razložil pomen družbe in ga navduševal k pristopu v to družbo. — Konečno naj bo še prav pohvalno omenjeno pevsko društvo »Zvon« iz Šmartna, ki je pod vodstvom omenjenega g. A. La-jovica nas prijetno zabavalo, zlasti, ker je neka i ere pesmi pel dobro znani mešan zbor, in mali deček Brezen iz Litije. Ta Otrok komaj drži veliko harmoniko, a igra že 40 komadov, z veseljem posebno »Mlade vojake«. Skoda za otroka, če ne pride v kako glasbeno šolo. Tudi mala Pranja pl, \Vurzbaehova nam je s spreinljevn-njem kitare ljubko zapela par pesmic. Tako smo imeli pri tej veseliei tudi dva umetnika, ki bi, če bi prišla v dobre šole, postala še slavna slo* venska umetnika. Končno bodi še omenjeno, da je veselica prinesla za družbo lepo svoto, a naše dame še niso vseh računov sklenile, ali pa nočejo prej povedati, da odpošljejo kako veliko svoto vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda. Hvala lepa vsem, ki ste se udeležili veselice, ki ste jo nam priredili, ter vsem, ki ste v denarju ali blagu kaj pripomogli in imejte sladko zavest, da ste koristili svojemu lepemu, ljubljenemu narodu slovenskemu!
Iz Mozirja. Slavnemu uredništvu »Slov. Naroda«! Vsled dopisa »katehet s palico < objavljenega v Vasem listu št. 158. z dne 15. julija 1909 Vas poživljam, da ponatisnite v smislu § 19. tisk. zakona pod istim naslovom in z istimi črkami slvdeei popravek: Ni res. tla je otrok zbežal v gore. ker se je bal mojih udarcev, res pa je. da je zbežal pred svojo materjo, ki ga je hotela kaznovati, ker pobegnil iz šole. Ni res, da je otrok priden in dober, res pa je; da imajo ž njim stariši doma, v šoli pa učiteljevo največji križ Ni res. da sem imenovanega otroka lOkrat s palico kaznoval, res pa je da sem ga trikrat zadnokrat na željo njegove matere kaznoval zaradi večkratnega. pone-verjenja denarja, zaradi pijančevanja in lenobe. — Ni res, da sem otroka kaznoval, ker njegov oče ni klerikalec, res pa je, da hudobneže in lenuhe vedno kaznujem ne oziraje se na to kakšnega mišljenja ><> njihovi stariši. V tem slučaja pa še do najnovejšega časa vedel nisem, kakšnega . išljenja je otrokov oče. in očeta osebno še danes ne poznam. Mozirje, dne 17. julija 1909. — Frane Plati i n c . kaplan. — Opomba uredništva: Taki popravki so jako poceni!
ftkol v Beli Krajini.
Dne 4. t. m. je poletela bodoča dolenjska sokolski župa. katero naj bi tvorila sokolska društva: Rudol-fovo. Metlika. Črnomelj in Trebnje, v Metliko. Vel epom emben dan je bil to za celo Dolenjsko! Videli smo stotine ljudij. tujcev in domačih in vsi bili presenečeni, ker ni nikdo pričakoval takega vzornega nastopa.
Ob 2. je ob zvokih slav. metliške godbe in ob množici burno pozdrav-Ijajočega občinstva prikorakal mladi črnomaljski Sokol z ženskim oddelkom v Metliko. V vznesenih besedah, poživljajoč na skupno delo ga je pozdravil metliški starosta. Zahvalil se mu je v imenu črnomaljskega Sokola starosta brat dr. Malerič. Skupno sta na to odkorakali obe dru-
štvi pozdravit   brate Novomeščane.
Po prekrasnem govoru staroste novomeškega, so vsa štiri društva korakala do mestne hiše, kjer jih je vzprejel metliški mestni odbor, na čelu mu metliški župan.
Ob 6. se je pričela javna telovadba. 40 članov vseh štirih društev izvajalo celjske proste vaje. Belgraj-ske vaje je nato izvajalo 16 članic novomeškega Sokola. Proste vaje s praporci pa 30 članic metliškega in črnomeljskega Sokola. Na orodju telovadilo je 5 vrst z enkratno menjavo in nazadnje uzorna vrsta na drogu in bradlji.
Vsa izvajanja zaslužijo najboljše priznanje in ni se čuditi, da so vsi tako občudovali te gibke kretnje, vzorni red in vzorno disciplino. Nad vse nas je presenetila vzorna vrsta, ki je izvajala najtežje vaje, vendar tako elegantno izpeljane. Ženski od-delk i pa so pokazali, kaj zamore ženska kot Sokolića.
Pohvaliti moramo mesto Metliko, ki je okrašeno v zastavah znalo vzprejeti goste in slavno novomeško in metliško godbo, ki sta neumorno svirali pri ljudski veselici, ki se je razvila po javni telovadbi. Predolgo bi bilo opisovati malenkosti, le toliko rečemo, da se je vse veselilo v pravi bratski slogi in vsak je imel pred očmi, da je danes brat bratu in sestra sestri.
Sokolski zlet v Metliki, ki je us]>el nad vse dobro, le nekoliko bode naše klerikalce v oči in nekdo je našel zavetišče v ljubkem »Domoljubu« ter se zaletava v naše vrle Sokoliće in jim priporoča, naj bi se raje popri jele gospodinjstva, kakor pa Sokolstva in da se to za ženske ne spodobi. Kako velikega pomena je telovadila za ženske in zlasti še sokolska organizacija, dotičneznu gospoda sploh omenjali ne bomo, ker je gotovo pretrde glave, da bi to razumel in tudi razumeti ne bi hotel. Najbolje je, da pometa vsak pred svojim pragom. Raje naj dotični svetuje »Marijinim devicam«, da se naj popri-mejo gospodinjstva in naj bolj redko zahajajo k spovedi in na božja pota. Ali ni to škandal in ali se tako skrbi za gospodinjstvo, ako se »Marijine device« vodi celi teden in včasih še več po božjih potih ter se tako staršem, ki so večinoma revnega kmečkega stanu, odjemi je delavne moči, katerih tu tako primanjkuje in starši, ki si z žuljavimi rokami prislužijo nekoliko krajcarjev, morajo najete delavce drago plačevati, medtem ko domača hči pod vodstvom »ljudskih prijateljev« hodi po božjih potih. — Torej roko na prsa. »To se za ženske ne spodobi«. — Ali se spodobi to za zneske, da »Marijine device« zlasti v metliški okolici tako pridno za naraščaj skrbe, ali se vam to bolj dopade. kakor poštena telovadba seveda uživanje ima prednost pred vsem drugim. Torej le doma več pometajte — pošteno, odkrito srce, odkritosrčen pogled, javno delovanje je več vredno, kakor ono hinavsko, zahrbtno, farovško skrito.
LjuMlnnsRl občinski svet.
Ljubljana, 20 julija.
Izredna seja.
Predseduje župan Hrib a r , vlado zastopa vladni svetnik Kreni e n š e k , navzočih 19 obč. svetnikov.
Začetek sej^ ob 6. uri 10 minut.
Župan otvori sejo in imenuje za overovatelja zapisnika obč. svetnika Goršeta in Saj o vic a.
sosednjih hribov, kjer je umiralo v gozdovih.
Iti kakor prejšnje leto, poslušala je tudi letos učiteljica vsak večer to petje. In zdelo se ji je, da ji cel ta kraj poje na njegova usta najlepše svoje pesmi. Visoke planine ji pojo in zeleni griči pod njimi, potoki in studenci, polja in vasi, — vse ji poje, da se bo nekdaj pozneje v bučnem, tujem gradu lahko lepo spominjala teh mladih dni in svoje krasne dekli-
slobode.
Življenje v tuji mali vasici zazdelo se ji je bogato in polno, kakor nikjer drugje na svetu. Večno bi bila hotela ostati tukaj. Včasih tako v predvečerje, kadar misli same, brez lastne volje, predejo zlate niti sem in mm, prišla ji je tudi želja, da ostane tukaj in da se omoži s Tonetom. Ali ni imela dosti poguma, da temelji-tejše in vstrajnejše misli o tem. Bala se je razlike izobrazbe med njima. Vedela je, da je tudi izobraženost predsodek, kakor je predsodek stan in premoženje. Vse to je zunanjost. Tudi izobraženost ne vstvarja plemenitih ljudi, ako niso ž<* po naravi plemeniti. Ali ta predsodek izobraženosti je močnejši od predsodka imetka in stanu in čutila je. da ga ne bi mogla premagati.
Na svojega ženina mislila je mirno, ali brez posebnih čustev. Zdelo se ji je, da je v njenih okol-nostih najboljši mož za njo. Včasih jo je bilo strah bodočnosti, ker se
moži tako brez posebne ljubezni. Kaj ni zločin stopiti s tako malo čustvom v zakon? — Ali tudi končati, pretrgati vse, ostati tukaj, tudi tega jo je bilo strah. Vedela je, da sčasoma ne bi mogla več ubraniti se onih duhtečih cvetlic, ki so jo pozdravljale zjutraj, niti pesmim, ki so ji vsak večer pele o udani, priprosti, ali veliki ljubezni vaškega mladeniča. A poročiti se ž njim, izvreči se zasmebn ljudi, morda celo bedi, — ne, moj Bog! za to vse je bilo premalo sile v nji!
Ni imela rada takih misli. Ne, rajše brez misli, slepo izpiti to nedolžno, poetično, vaško idilo dokler je Še čas. Brez sence in madeža zdela se ji je ta idila, čista in krasna, kakor lepota te čudovite okolice, planin, visokih gor in te mirne vasice.
Oas je hitel, šola se je končala in takoj prvo nedeljo po tem je imela biti Minkina poroka. Cela vas se je okrasila. Šola je bila vsa opletena z zelenimi venci, a na cesti, gori pred vasjo, postavili so fantje slavolok. Raz visokih smrek plapole so po zraku pisane zastave, pri cerkvi na griču so zagrmeli možnarji, ko se je vozila učiteljica v beli obleki v dolgem, prozornem nevestinem pajčo-lanu od šole navzgor. Lep dan je bil, vsi ljudje so stali pred hišami, cesta k cerkvi je bila polna množice, vse je bilo radostno, le nevesta je bila tiha in njene oči so bile objokane.
Naznanila predsedstva.
Župan naznani, da je 10. t. m. umrl bivši ministrski predsednik Kazimir B a d e n i, častni občan ljubljanskega mesta. Bil je prvi ministrski predsednik, ki je obiskai Ljubljano in občinski svet ga je sprejel v mestni dvorani. Ob tej priliki je Badeni izpregovoril tudi nekaj slovenskih besed. Ž njim je zvezan velik del zgodovine avstrijskih narodov, od njegovih časov divja v Avstriji veliki narodnostni boj, ker je bil on prvi ministrski predsednik, ki je izprevidel, da je treba pri nas tudi Slovanom vladati pravično. Sponi in jaje se te njegove dobre volje, da bi bil tudi Slovencem rad pravičen, je župan ob njegovi smrti poslal njegovi vdovi sožalno brzojavko. So-žalje naj se zabeleži tudi v zapisniku.
Dne 14. m. in. je umrl v Gradcu ljubljanski hišni posestnik Fran L a v r e n e i č , ki je zapustil zakladu za ljubljanske uboge svoto 10.000 kron. V imenu sežalja vstanejo občinski svetniki in se sožalje zabeleži v zapisniku.
Pevsko društvo »Slavec« se zahvaljuje občinskemu svetu za gostoljubni sprejem slovanskih gostov ob svoji petindvaj.?etletniei in prosi še nadaljne naklonjenosti občinskega sveta. Izraz zahvale se vzame na znanje.
Brzojavne pozdrave so poslali občinskemu svetu v svojo domovino se vrnivši češki pevci in sicer »Hlahol Vinohradskv« in »Hlahol Praž-sky« ter načelnika mesta Prage in K ra 1 je v i h Vinogradov.
G. Fran V i d a 1 i je odstopil iz zapuščine župnika Stareta nekaj mašite obleke za kapelico sv. Jurija na Gradu. Občinski svet vzame daritev z zahvalo na znanje.
Zapisnik   zadnje seje se odobri.
Nujni predlogi.
1. Obč. svet. d r. Novak poroča nujno o potrebi razširjenja podzemeljskega elektrovodnega omrežja.
Občinstvo se vedno v večji meri poslužuje električne moči iz mestne j električne centrale i za razsvetljavo i kot gonilne moči. Prirastek je vsako leto večji. Zato se je morala parna naprava v električni centrali znatno povečati. Kavnotako potrebno pa je tudi razširjenje električnega podzemeljskega omrežja. Zlasti je nujno potrebno, da se v dvorskem okraju, in sicer v Gradišču napravi nova naj »a jal na točka, ki bi bila zvezana z glavnim napajališčem na Marijinem trgu. Stroški te naprave bi iznašali 9500 K. Z drugimi povečavami in razširja vami bi narastli stroški na okroglo 17.000 K. Ker je stvar nujna, treba jo je izvršiti pred zimo, naj se dovoli izvršitev takoj, stroški naj pa se pokrijejo iz rezervnih fondov elektrarne.
Nujnost in predlog sam se sprejmeta soglasno.
2. Obč. svečnik M a j e r poroča o nujni potrebi ustanovitve poštne filijalke ob križišču Blehveisove, Rimske in Tržaške ceste. Meseca majnika se je nstanovOa poštna fili jalka na Miklošičevi cesti, in dasi-ravno je ta filijaJka oddaljena od glavne pošte komaj par sto korakov, vendar ima jako vidik promet. Tembolj pa je potrebna ustanovitev filijalke ob omenjenem križišču cest, ki je od glavne pošle in filijalke na Sv. Jakoba trgu zelo oddaljeno, so pa v njegovi bližini uradi deželne vlade, tobačna tovarna in druge naprave, ki težko občutijo tako oddaljenost. Občinski svet se je sicer že bavi! s to zadevo, ker pa Še vedno ni rešena, naj se sklene, da se občinski svet na novo zavzame z vso odločnostjo pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu, da izposluje pri trgovinskem ministrstvu ustanovitev te filijalke.
Nujnost in predlog se sprejmeta soglasno.
Poročila personalnega in pravnega odseka.
Dne 19. februarja je občinski svet v svoji seji principielno sklenil, da se ustanovi mestna zastavljalnica in naročil mestnemu magistratu, da izposluje zato dovoljenje vlade. Vlada je sedaj principielno dovolila ustanovitev in sedaj je treba sklepati o pravilih, poslovniku, dražbenem redu in določbah o poslovanju s pun-ciranimi predmeti. Pravila ki so jih imeli občinski svetniki že v rokah, je bilo treba ueLoliko izpre meniti. Vstaviti je treba določbe glede rezervnega zaklada. Poslovanje z vrednostnimi papirji se strogo loči od drugega poslovanja. Za prebitke, ki pripadejo strankam po dražbi se zapadli rok podaljša od 6 mesecev na 5 let, določba o izgubljenih, na magistratu shranjenih predmetih, po katere stranke ne pridejo, odpade. Ustanovi se rezervni zaklad, v katerega teko prebitki zastavljalnice, dokler zaklad ne naraste na 10% investirane glavnice. Ko doseže to svoto, teko prebitki v mestni ubožni zaklad. Zastavljalnica se opusti, ko to sklene občinski svet. — - Na predlog poročevalca   obč. svetnika dr. Trii-
1 e r j a se sprejmejo pravila, poslovnik in dražbeni red soglasno.
Naša Lina — propadla.
3. Isti poročevalec poroča o prizivu Ferdinanda Staudacherja in Line Kreuter-Galletove proti naročilu mestnega magistrata glede odstranitve nemških hišnih tablic.
Ko so se vsled sklepa občinskega sveta začele nabijati samoslovenske hišne tablice, se je zdelo prizivniko-ma potrebno poleg samoslovenskih hišnih tablic tudi nabiti samonem ške. Mestni magistrat je smatral to za nepravilno in jima je zaukazal, da moiata nemške tablice odstranili. Staudaeher se je pokoril ukazu, Lina pa ne, da se je morala vsled tega njena nemška tablica potom magi-stratne komisije odstraniti z brahial-no silo. Proti omenjenemu ukazu sta oba vložila priziv. Sklicujeta se na vse mogoče paragrafe, češ da morata tudi ona dva uživati varstvo oblasti, da imata pravico na svojih hišah na biti tablice »auch in einer Welt-spraehe«, da se vsled njunih tablic ni kalil mir in javni red in končno da je magistrat posegel s svojim ukazom v delokrog občinskega sveta. Mestni magistrat brani svojo odredbo, češ, da imata m glede na to, da .: o stvari že govorilo upravno sodišče, občina po svojem statutu pravico določevati obliko in vsebino javnih napisov. Zadeva je bila tudi že prej v občinskem svetu, torej magistrat ni posegel v njegov delokrog, temveč le izvršil njegov sklep, a bati se je tudi bilo, da bi se bil kalil javni mir in red, posebno ker je znano, da Lina vedno klubuje in zabavlja. Odsek priporoča, da se priziva zavrneta iz vzrokov, ki jih navaja magistrat, pa tudi zato, ker nemška napisa ne odgovarjata resnici: V Ljubljani ni namreč nobene »Nonnengasse« in »Kaiser Franz Josef4Strasse« več.— Priziva se zavrneta.
Namestitev  mestnega inženerja.
4. Poročevalec obč. svetnik d r. Š v i g e 1 j poroča o županovem dopisu, ki povdarja. da se bodo v najbližjem času začele v Ljubljani graditi velike stavbe, kakor obrtna šola, dve ljudski šoli, prizidava liceja, tržnica, vsled česar se delo pri stavbnem uradu tako poveča, da ga sedanji uradniki ne bodo zmogli. Treba bo namestiti še eno moč- Naj se torej sistemizira .cesto mestnega inženerja s plačo IX. plačilnega razreda in pripadki. Ker so se sedaj ravnokar dovršile šole, bo lahko dobiti k a ko mlado domačo moč. Mesto naj se razpiše čimprej.
Odsek odobrnje županov nasvet z edino izpremembo, da naj se siste-mizha mesto stavbnega adjunkta s plačo X. plačilnega razreda z vsemi pripadki, in sicer z začetkom 1. 1910. Natečaj naj se razpiše tekom 14 dni. — Sprejme se odsekov predlog.
Zvišanje obrestne mere v Mestni hranilnici.
4. O tozadevnem dopisu upravnega ravnateljstva Mestne hranilnice poroča obč. svet. Majer. Ravnateljstvo predlaga:
1. Pasivna obrestna mera (za vloge) naj se od 1. julija t. 1. pa do preklica zviša na 4V//C. Rentni davek plača hranilnica sama. Ker se je to povišanje izvedlo z ozirom na to, da je »Kranjska hranilnica« zvišala obrestno mero, že s 1. julijem, naj da občinski svet za to naknadno odobrenje.
2. Aktivna obrestna mera naj se
zviša pri vseh 4l/27( hipotekam i h, deželnih in občinskih posojilih na 43/4/r in sicer s prvini zapadlim anuitetnim rokom.
3. Aktivna obrestna mera pri 4V-i/< hipotekarnih, deželnih in občinskih posojilih naj se zviša na 5%, vendar naj se pa upoštevajo posebnega uvaževnnja vredni slučaji.
Odsek predlaga, da se ti predlogi odobre.
K besedi se oglasi obč. svet. dr. Novak:
Slavni občinski svet! Rapidno padanje vlog »Kranjske hranilnice«, t. j. nemške šparkase, kakor je iz uradnih njenih poročil razvidno, kaže, da se je slovensko ljudstvo končno vendarlevzdramilo iz svoje neprevidne zaspanosti in da jame sedaj skrbpolagati na to, kam naj naloži plodonosno svoje prihranke.
Ker v »Kranjski hranilnici« ni nikakega stvarnega jamstva ali poroštva za varnost vlog, je prav, da ljudje tamkaj dvigajo svoj denar. — Prav je to tudi radi tega, ker je »Kranjska hranilnica« dobiček porabljala za vse prej, nego za naše domače, slav. kulturne stvari. Izkazala m nam je tedaj tudi sovražno. Ko je uvidela, da ljudje trumoma dvigajo svoj denar iz te tako malo varne hranilnice, začela nas je zopet vabiti, da ji v lastno našo škodo zopet prinašamo denar. Najprvo nas je hotela zgrda prisiliti, odpovedala je mestu najemne pogodbe, zvišala najemnino za šolo (Klici: »Sramota!«) odvzela je celo revnim šolarjem podporo in mestnim ubožcem 5000 K (»Škandal!«), skratka tepla nas je s škorpi-
joni, l bičem, meneč, da ga bomo zo-j>et poljubovali. Ker to ni pomagalo, je liki stara devica pokrila svoje pre-perelo telo s šumečimi spodnjimi krili, namazala se z raznimi dišavami in skuša s koketnimi pogledi, obetajoč velike radosti, nas zopet spraviti v svoje kremplje. (Pa se ne damo — postali smo izkušeni.) Zvišala je obrestno mero, seveda le začasno. Mi pa zunanjosti »Kranjske hranilnice« več ne verjamemo; varnost za njene vloge vsled tega ni nič večja! Vzpričo temu z veseljem pozdravljamo to dejstvo, da je naša varna »Mestna hranilnica« tudi zvišala vse vloge, torej za vse občinstvo obrestno mero. Ljudstvo lahko vidi, da »Mestna hranilnica« vzdrži lahko vsako konkurenco, naj si ho poštena ali nepoštena. (S tem, da je »Mestna hranilnica« obrestno mero zvišala, pokazala je, da zamore to storiti v dobrih, kar mora storiti »Kranjska šparkasa« v slabih časih. (Živahno odobravanje!)
Obč. svetnik Turk pozdravlja predlog in kaže na dejstvo, da »Kranjska hranilnica« hoče oškodovati s svojim }x»stopanjem ravno tiste sloje, ki svoj mali denar, svoj borni zaslužek še nalagajo v njej, to je naše delavstvo.
Obč. svetnik dr. Svigelj izjavlja, da mu je predlog zelo simpatičen iz navedenih vzrokov, posebno pa še, ker je velikanskega gospodarskega pomena. Kar se tiče denarnega efekta, je sicer vseeno, kje ima ljudstvo denar naložen, ali glede na to, kako »Kranjska šparkasa« uporablja potem dobiček, ki ga ima od naloženega denaja, kako ga je uporabljala že celih 00 let, potem je stvar drugačna. Porabljala ga je vedno v nam sovražne namene, dočim bo morala »Mestna hranilnica« po svojih pravilih uporabljati svoj dobiček samo za slovenske namene, kar je velikanskega gospodarskega pomena za nas. Ce »Mestna hranilnica« sedaj zviša obrestno mero na 41//4%, ne stori tega morda iz konkurence, temveč ima pri tem gospodarsko - vzgojevalen namen, ker hoče slovensko ljudstvo dovesti do tega, da bo svoje prihranke nalagalo tamkaj, kjer bo dobiček potem od teb prihrankov imela slovenska stvar. Ce doseže »Mestna hranilnica« tak gospodarski efekt, potem ji je le čestitati.
Vsi trije predlogi se sprejmo nato soglasno.
Kapelica na Friškovcu.
5. Na Friškovcu je stala že od leta 1868 kapelica. Ker se je pa tamkaj pozidalo nekaj novih stavb, so se morale podaljšati Prisojne ulice in te vodijo ravno čez prostor, na katerem stoji kapelica, katero je treba vsled tega prestaviti. To je treba storiti že s stališča pietete in da se zadovolji verskemu čutu ljudstva, ki je leta in leta opravljalo tamkaj svoje pobožnosti, procesije so se ustavljale tam, na sv. Rešnjega telesa dan se je vedno tam postavljal oltar. Da se ustreže tem potrebam zadovoljitve verskega čuta. je sklenil občinski svet dogovorno z gosp. Josipom Hafnerjem, da se kapelica premesti na njegov svet, kakih 50 korakov od sedanjega mesta, in da gosp. Hafner prepusti svet, kolikor ga zavzame kapelica, mestni občini. Hafner in sosed Ciber prevzameta uravnavo sveta. V zameno pa prepusti mestna občina gosji. Hafnerju nekaj sveta na prostoru opuščene steze. Ga. Gabrijela Zupančičeva si je lastila pravico do oskrbovanja te kapelice in ni hotela podpisati tozadevne odstopne izjave, vendar je pa napram županu izjavila, da se radevolje odreče vsaki pravici. Kapelica se zgradi nanovo, kakor je bila prej oziroma v renesančnem slogu. — Poročevalec obč. svet. dr. Švigelj priporoča sprejem teh predlogov, kakor tudi obč. svet. Kozak, ki zahvaljuje občinski svet, da je ohranil kapelico, ki je za šent-petrski okraj res velepomembna. — Predlogi se sprejmo.
Poročila finančnega odseka.
1. Poročevalec obe. svetnik Meglic poroča, da je občina vsled opeto-vanega poziva deželnega odbora prisiljena kupiti od posestnika Ivana Cuzaka svet oh novi domobranski vojašnici, da napravi tam projektirano cesto. Občina je stopila že pred tremi leti v dogovor z lastnikom, ali ta je stavil tako pretirane pogoje, da je bil nakup nemogoč. Zahteval je 24 K za ni2, dočim mu je občina ponudila po 280 K, nakar ni niti odgovoril. Deželni odbor je letos zopet pozval občino, da zgradi cesti) in občina se je začela iznova pogajati s Cuzakom, ki pa je sedaj odnehal za celih 16 K in zahteval le še 8 K za m* Ker hi bilo treba kupiti 1920 m2 sveta, bi kupnina znašala 15.360 K, kar je pa še vedno nesprejemljivo. Končno se je Cu-zak vendar udal in proda svet za 6500 K. — Odsek priporoča, da se sprejme ta ponudba in svota postavi v proračun prihodnjega leta. — Sprejeto.
2. Poročilo o prošnji »prve graške delniške pivovarne« za nakup nekega sveta ob Martinovi cesti odpade.
mm\m
3. Isti poročevalec poroča o prošnji predstojništva dijaške in ljudske kuhinje, da bi se ji izplačala za leto 1908 dovoljena podpora v znesku 100 K, katere predstojništvo ni dvignilo, češ, da ni vedelo, da je dovoljena. —- Župan je priporočal, da se ugodi prošnji, dočim pa odsek predlaga, da se prošnja zavrne. — Sprejme se odsekov predlog.
C kr. državna obrtna šola.
Poročevalec obč. svet. dr. Tril-
ler:
»Slavni občinski svet! Čast mi je v imenu finančnega in šolskega odseka poročati o zadevi, ki pomenja mogočen korak naprej na polju slovenskega šolstva, obenem pa tudi veliko kulturno in narodnogospodarsko pridobitev. Zategadelj prosim vas, moja gospoda, da blagoizvolite posvetiti vso pozornost mojemu skromnemu poročilu.«
Nato prečita obširno županovo poročilo, iz katerega posnamemo sledeče:
Deželni odbor kranjski se je po prizadevanju ces. svet. Ivana Murni-ka leta 1892 obrnil na naučno upravo, da bi pospeševala z ustanovitvijo primernih strokovnih šol kovinsko industrijo na Kranjskem. Naučno ministrstvo je naročilo dvornemu svetniku vit. Bauffetu, da naj prouči tozadevne razmere na Kranjskem. Ta je dne 23. aprila 1895 v -seji centralne komisije za ohrtnošolske zadeve predlagal, da naj se izreče komisija za ustanovitev delovodske šole mehanično - tehnične smeri. Predlog je bil sprejet in komisija je priporočala ministrstvu, da uvede dotična pogajanja.
Odtedaj je stvar mirovala do 20. februarja 1896. ko je na predlog ravnatelja Ivana Šubiea občinski svet ljubljanski hvaležno pozdravil sklep naučne uprave, da se ustanovi taka šola v Ljubljani, in se izrekel za dogovor zaradi prispevkov mestne občine. Sklep se je prijavil takoj ministrstvu, a odgovora ni bilo. Isto leto izvoljen, se je jel župan živo zanimati za stvar. Dne 20. januarja 1897 je bil v tej zadevi pri naučnem ministru Gautschu, ki je želel spomenice o stvari. Spomenica se mu je poslala še isti mesec. Uspeh je bil, da je deželno predsedstvo 23. aprila 1897 vprašalo, v kakem stadiju je vprašanje zgradbe, nakar so se začela dolgotrajna pogajanja. — Deželni zbor kranjski je dvakrat. 12. maja 1899 in 4. maja 1900. priporočal vladi ustanovitev šole in obljubil primeren prispevek zgradbi in vzdrževanju šole. Priporočal pa je, da naj se ustanovi delovodska šola mehanično-tehnične ter umetno - obrtne smeri in pa za stavbno obrt.
Ko se je ministrstvo izreklo za ustanovitev, je bilo treba iskati stav-bišča. Županu se je zdelo najprimernejše stavbišče na svetu komende nemškega vitežkega reda na Mirju, vsled česar je 1. 1900 vprašal za ceno 14.240 m2 sveta. Uprava nemškega vitežkega reda je bila pripravljena prodati svet za 44.527 K in občinski svet je v seji dno 31. decembra 1900 sklenil, sprejeti to ponudbo.
Začelo pa se je v šentjakobskem okraju po premestitvi deželnega sodišča živahno gibanje za to. da se obrtna šola zgradi na Prulah. Župan je vprašal lastnike sveta v Prulah, ali bi bili pripravljeni prodati svet, in ker je bil odgovor ugoden, je priporočal občinskemu svetu v seji rine 20. marca 1901, da naj prekliče svoj prvi sklep in se izreče za stavbišče v Prulah. S sklepom z dne 27. marca 1901 je občina kupila 9680 m2 za 19.360 K. Dasi ravno je imela deželna vlada zaradi mokrih tal in mivke pomisleke proti temu stavbišču, ga je končno ministrstvo vendar odobrilo, toda s pripombo, da je za posledice vsled neprikladnosti stavbišču odgovorna občina.
Ko je občina dobila stavbni program od ministrstva, je z dnem 12. aprila 1901 razpisala javen natečaj. Prva cena se je določila načrtu arhitekta Karla Holinskega. Ministrstvo pa ni odobrilo nobenega od predloženih načrtov in je doposlalo skici, ki sta ju izdelala profesor Ulrich in vlad. svet. Arnošt Pleira. (Razpis z dne 1. oktobra 1903). Po večkratni osebni intervenciji županovi je na-svetoval ministrski tajnik dr. pl. Foerster, naj se izdelava načrtov poveri kakemu šolskemu veščaku in je imenoval kot taka ravnatelja brnske češke obrtne šole Vojteha Dvofaka in ravnatelja plzenske šole I. Novot-nega. Načrte je nato izdelal Vojteh Dvofak in ministrstvo jih je odobrilo.
S tem je bil rešen prvi del akcije. Ministrstvo je obenem z odobritvijo načrtov tudi izreklo, da hoče ustanoviti državno obrtno šolo mehanično - tehnične smeri, stavbenega obrta z elektrotehničnim oddelkom. Toda, kako naj občina pokrije stavbne stroške? Po Dvofakovem proračunu bi ti stroški znašali 821.45114 kron, brez potrebne centralne kurjave stopnišč in hodnikov, brez stroškov za stavbno vodstvo in načrte in
morebitnega prekoračenja proračuna. Računati je bilo treba okroglo 900.000 K stavbne glavnice. Računati je treba še 10.000 K za železno ograjo in izdatek za stavbišče. Okroglo torej en milijon kron. Občina take glavnice ne bi mogla pokriti iz svojega, zato je pooblastil občinski svet župana v seji dne 23. oktobra 1900, da se pogaja zaradi prispevkov z vlado, deželnim odborom in »Kranjsko hranilnico«.
Prva je odgovorila »Kranjska hranilnica«, da — ni v stanu za stavbo poslopja državne obrtne šole kaj prispevati. (Poročevalec: »To je torej tista dobrotuica kranjskega šolstva!« — Klici: »Škandal!« »Za šulferajn-ske šole ima pa dovolj denarja!«)
Deželni odbor je z razpisom z dne 10. novembra 1907 obljubil, tla predloži prošnjo s toplim priporočilom deželnemu zboru.
Župan je zaradi državnega prispevka po vložitvi prošnje dne 6. no-\ embra 1906 mnogokrat posredoval v naučnem ter i>ozneje v finančnem in ministrstvu za javna dela. Vsled osebnega županovega posredovanja je finančni minister Koritowski vzlic prvotnemu priporočilu naučnega in pozneje ministrstva javnih del za 500.000 K dovolil samo, da se v namen prispevka k zgradbi obrtne šole odpiše onih 200.000 K državnega brezobrestnega posojila, ki ga je Ljubljana prejela 1. 1895 za popravo svojih po potresu poškodovanih poslopij in bi se moralo vrniti 1. 1895.
To je bilo premalo in ni pravzaprav nikak prispevek. Ko je postal finančni minister dr. Lev vit. Bilin-ski, ga je župan takoj prosil, da dovoli 500.000 K prispevka. Z razpisom z dne 30. marca t. 1. je ministrstvo javnih del naznanilo, da odpiše vlada mestni občini poleg onih 200.000 K brezobrestnega posojila še 300.000 K od onih 900.000 K 3odstotnega posojila, ki je bilo leta 1896 dovoljeno za dotacijo mestnega regulacijskega fonda. Obenem je ministrstvo naročilo, naj občina skrbi za pripravno stavbišče. ker je ono v Prulah neugodno in ne more priti v pošte v.
Ker pa je bil tudi ta prispevek Še premajhen, se je župan vnovič obrnil na finančnega ministra in dosegel, da odpiše občini vseh 900.000 kron 3odstotnega posojila. (Odobravanje!) Uradno obvestilo o tem je prispelo danes. (Odobravanje!) Ministrstvo naklanja torej občini 900.000 K v 40. letih jk> 20.000 K vračljivega kapitala in 533.000 K obresti, skupaj 1,453.000 K. Ako stane poslopje 1.000.000 K, in bi se najelo dne 1. septembra 1909 posojilo v tem znesku po 4:1 / 2r'c in bi se to posojilo začelo amortizovati s 1. januarjem 1913 v 20. letih, bi vlada z odpisom 3odstotnega posojila 900.000 K v resnici prispevala k zgradbi obrtne šole z zneskom 754.605 K 64 vin. (Živahno odobravanje!)
Ker bo gotovo prispevala tudi dežela, more mestna občina že letos začeti s stavbo, kar je nujno potrebno, ker se mora šola že meseca avgusta prihodnjega leta izseliti iz sedanjih prostorov. Potrebno pa je tudi zato, ker se že prihodnje leto začno graditi delavnice državnih železnic, kjer bode dobilo zaslužka večje število delovodij in boljših delavcev, in ta mesta dobe gotovo tujci, ako ne bomo imeli domačih ljudi.
Magistrat je vse pripravi] in razpis se lahko izvrši prihodnje dni.
Glede stavbišča je pripomniti, da je svet nemškega viteškega reda na Mirju še vedno po isti ceni na ponudbo mestni občini, namreč za 44.527 K. Ako bi tega ne bilo, bi se tudi lahko porabil za stavbo mestni svet za državnim kolodvorom, ki je bil namenjen za železniške delavnice. Parcela je mnogo večja, kakor ona na Mirju, in je svet tudi za stavbo mnogo ugodnejši. Stavbišče v Prulah se porabi deloma za stavbo nove ljudske šole, deloma se Ih) pa parceliralo in prodalo.
Z ozirom na to poročilo stavi župan primerne predloge, ki se skoraj popolnoma strinjajo   z odsekovimi.
Poročevalec dr. Triller:
»Čim se torej otvori v Ljubljani na c. kr. obrtni šoli tudi strokovna Šola mehanično-tehnične ter umetno obrtne smeri, za stavbni obrt in elektrotehnično stroko, otvorilo se bo s tem slovenski mladini novo polje delavnosti, na katerem so doslej orali pri nas skoro izključno tujci. Vsepovsod v veliki industriji na slovenski zemlji moramo gledati, kako zavzemajo vsa boljša mesta stavbenikov, uradnikov, elektrotehnikov, monterjev, delovodij itd. zgol^ le tujci, ki odjedajo domačinom kruh ter vrhutega le prepogostoma zastrupljajo s tujim duhom prideljeno jim domače delavstvo. (»Res je!«) Vsem tem žalostnim razmeram je poklicana napraviti konec nova obrtna šola; stotero in stotero domačim sinovom, ki ne zmorejo ogromnih stroškov višje izobrazbe na tujih šo-: lah, pripomogla bo do ugodne socijalne in gospodarske pozicije ter jih
rešila tako žalostne usode težaštva oziroma množitve brezkrušnega duševnega proletarijata. »Bes je!« — »Dobro!«)
Zato smo z živo željo hrepeneli, da bi prej ko prej kri in meso postala lepa ideja nove obrtne šole v Ljubljani. In ako smo danes na cilju, ne smemo pozabiti moža, kateremu gre za to prva zasluga. Ta mož pa je župan ljubljanski Ivan Hribar. (Gromoviti živio-klici!) Nisem prijatelj osebnega kulta in nerad vihtim kadilnico osebne slave. Toda v tem slučaju bi obč. svetu ljubljanskemu kot poklicanemu tolmaču slovenske pre-stolice po vsej pravici črno nehva-ležnost smeli očitati naši potomci, ako hi v tem slovesnem trenutku ne dal duška iskrenemu priznanju in občudovanju, da se je našemu županu in državnemu poslancu v najneugodnejših politiških razmerah z izredno vnemo in spretnostjo posrečilo zagotoviti zgradbo c. kr. obrtne šole brez neznosnih žrtev od strani naše mestne občine. (»Tako je!« »Živio Hribar!«
Naj bi mu bilo to priznanje skromna kompenzacija za vse skupne krivice in slepe strankarske strasti nasičene napade na njegovo javno delovanje (»Živio!« »Bravo!«), v katerem naj vztraja slovenski metropoli na čast in korist zvest geslu: »Sto come torre ferina, che non crolla giammai la cima per soffiar dei venti.« — Kakor trden stolp stojim, ki nikdar ne ukloni svojega vrha sovražnim vetrovom! (Viharno, dolgotrajno odobravanje.)
Toda skoro bi bil zašel na politično polje in takoj je zopet zapustim, čim mi je predlagati zahvalo tudi še drugemu faktorju za intenzivno podporo toli važni slovenski obrtni šoli. In to je častni občan ljubljanski, sedaj finančni minister dr. Leo vitez Bilinski. Politik Bilinski ostaja tu popolnoma v strani, a da tudi kot član vlade, zoper katero stoji po vsej pravici ves sloven. narod v neizprosni opoziciji, ni zatajil častnega občana ljubljanskega ter je izkazal v najtežavnejših razmerah v tako izdatni meri svojo naklonjenost slovenskemu šolstvu, to moramo tem hvaležne je priznati. Nevljudni, nelojalni in nehvaležni hi bili, ako bi tega ne storili. Kdor pošteno misli, nas bo prav razumel. (Živahni dobro-klici.)
Usojam se torej predlagati: Slavni občinski svet skleni:
I. Gospodu županu se izreka na njegovem velikem in uspešnem trudu v svrho ustanovitve in zgradbe nove c. kr. obrtne šole v Ljubljani najiskrenejša zahvala.
II. Vljudna in vdana zahvala se izreka nadalje g. c. kr. finančnemu ministru in častnemu občanu ljubljanskemu dr. Levu vit.Bilinskemu za izposlovanje izdatne državne podpore. Naprosi se gospoda župana, da to zahvalo sporoči primernim potom Njegovi ekscelenci.
III. Gospod župan se pooblašča, da ponudi c. kr. vladi za stavbišče c. kr. državne obrtne šole v prvi vrsti 14.240 m2 veliko zemljišče komende nemškega viteškega reda na Mirju. Ako vlada spozna to stavbišče za primerno, ponudi občina za nje svoto 44.527 K in če komenda to ponudbo sprejme, tudi kupi to stavbišče. Ako bi pa komenda ponudbe ne sprejela, se ponudi vladi 19.791 *75ma velika parcela onega zemljišča, ki je bilo namenjeno za delavnice državnih železnic.
IV. Ko bodo vprašanja stavbišča rešena, se i>ooblašča župan, da takoj razpiše natečaj \h> načrtih ravnatelja Vojteha Dvofaka.
V. Imenuje naj se stalna stavbna komisija, ki bo nadzorovala gradbena dela. Za vstop v to komisijo se naprosijo gg.: c. kr. prof. Jaroslav Foerster, c. kr. nadinžener Jaromir Hanuš, mestni fizik dr. Otmar Krajec, občinski svetnik dr. Ivan Oražen, c. kr. stavbni svetnik Fran Pavlin, c. kr. ravnatelj Ivan Šubic in občinski svetnik Josip Turk.
VI. Za stavbnega voditelja naj se imenuje magistratni stavbni svetnik Jan Duffe in se mu določi za časa stavbe stalna doklada mesečnih 200 K.
VII. Župan se pooblašča, da se obrne na deželni odbor kranjski z utemeljeno prošnjo za prispevek.
K besedi se oglasi občinski svetnik Kozak, ki kot ortnik toplo pozdravlja ustanovitev obrtne šole, pač pa želi, naj bi se šola zgradila v mestu, na Mirju, ne pa tako daleč zunaj mesta za državno železnico.
Župan da na glasovanje najprej drugo točko, ki se sprejme z odobravanjem, nikakor pa noče dati na glasovanje prve, v kateri izreka občinski svet njemu zahvalo, ker se zadovoljuje z odobravanjem, ki ga mu je že prej izkazal občinski svet. Uda se šele odločnemu zahtevanju poročevalca in občinskega svetnika Sviglja, ki zahteva, da se glasuje tudi o prvi točki predloga. Prva točka zahvala  županu,  je bila nato
sprejeta z viharnimi živio-klici in burnim ploskanjem.
Ostale točke se sprejmejo soglasno.
Poročevalec stavi nato še dodatni predlog, da naj se regulacijski načrt z ozirom na stavbo obrtne šole izpremeni toliko, da se projek-tovana cesta — podaljšana Cojzova — ne zgradi samo 16 m široka, kakor je določal do sedaj načrt, marveč v isti širini, kakor je Cojzova cesta. — Sprejeto.
(Konee prihodnjič.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 21. julija.
-f-   Ljubljanska   obrtna šola.
Ustanovitev tega velevažnega zavoda, ki je za razvoj obrtnosti na Kranjskem in sploh na Slovenskem velikanskega pomena, je hudo raz-dražil nemške nacijonalce. Ti ljudje ne privoščijo Slovencem uiti najpotrebnejših Šol, celo na Kranjskem ne. No, ta jeza, ki jo zdaj razlivajo po nemških listih, nima nobenega praktičnega pomena in zato ne bomo tratili časa, da bi odgovarjali bedasto zale tavanje nemškega časopisja. Silna jeza nasprotnikov le kaže, kako velike koristi bo ta obrtna šola za slovenski narod!
-f- Novi voditelj ljubljanske pošte. Ravnatelj g. L e b a n je nekako skrivnostno stojal v pokoj in se preselil v Gorico. Za vodjo ljubljanske pošte je imenovan nadkontrolor g. Štrukelj. Novi vodja je anraži-ran klerikalec in pri poštnem urad* ništvu vse prej kot priljubljen. Spričo koruptnih razmer v področju tržaškega poštnega ravnateljstva se temu imenovani'., prav nič ne čudimo, saj je g. Štrukelj sploh deležen posebne protekcije in sicer take, da že presega meje dopustnosti.
-f- »Noinen — omen!« »Tages-post«, št. 195 od 16. t. m. prinaša s podpisom dr. R. zelo zanimiv a nas Slovence skrajno žaleč uvodni članek, kjer nas pisec naziva smrtne sovražnike tržaških Italijanov. V tem spisu poziva člankar Italijane, da bi se zjedinili z tržaškimi Nemci ter se »viribus oni tis« zoperstavili vsakemu napredku in pravični zahtevi okoliških in mestnih Slovanov v Trstu. Kdor razmere in osebe v Trstu pozna, ta ve da se pod navedeno šifro dr. R. skriva, tržaški advokat dr. Fr. Rahl, predsednik nemškega društva v Trstu in veliki spletkar in smrtni sovražnik vseh tržaških Slovencev in Slovanov. Pri Slovencih sta beseda rabelj in tudi nje pomen dobro znana — a le to je dobro, da zakon v ustavni državi g. dr. Rablu ne dopušča, da bi pobesil vse tržaške Slovence!
-j- »Veleizdajniški« proces v Zagreba. Pri včerajšnji razpravi sta oddala grafološka izvedenca prof. Roič in dr. Miiller svoje mnenje o pisavi revolucionarnih statutov in drugih rokopisov, ki jih je sodišče dobilo v roke. Zagovornika dr. Hin-kovič in dr. Popovič s tem mnenjem nista bila zadovoljna, češ, da je površno in nepopolno. Sodišče je na to odredilo, da imata izvedenca primerjati karakteristike drugega revolucionarnega statuta s pismi Milana Pri-hičeviča, nadalje prvi statut z onimi Milanovimi spisi, ki jih je izročila vojna oblast.
-f- Odlikovanje. Oficial deželne vlade Fran Grebene je stopil v pokoj in je bil ob tej priliki odlikovan z zlatim zaslužnim križcem.
— Mednarodni časnikarski kongres bo letos v Londonu in sicer bo trajal od 19. do 28. septembra. Udeleženci kongresa dobe brezplačne železniške vozne listke in bodo v Londonu sprejeti z velikim sijajem.
— »Društvo slovenskih časnikarjev« ima danes v sredo ob 6. zvečer svoj izredni občni zbor, v uredniških prostorih »Slovenskega Naroda«, na kar gospode društvenike v 1 j u dno opozar j an i o.
— »Politično, gospodarko in izobraževalno društvo za vodmatski okraj« priredi 1. avgusta na vrtu gospe Draščkove v Bohoričevih ulicah II. veliko vrtno veselico poti geslom »Porcijunkula v Vodmatu«. Ve-selični prostor bo okrašen s šotori, v katerih bodo vrle vodmatske gospe in gospodične stregle posetnikom. Iz posebne naklonjenosti sodeluje pri tej veselici »Zagorski salonski orkester«. Opozarjamo zopet p. n. narodno občinstvo na kegljanje na dobitke. Keglja se vsaki večer razun sobote in nedelje.
— »Slovencu« v album. V neki notici se je »Slovenec« strašno jezil radi tega, ker je dala mestna uprava na nove ulične deščice napisati mesto dosedanjih »ulic« — edino pravo nazivanje »ulica« — edinskega števila. Sedaj je pa prišel pridni sodelavec in neumorni dopisnik »Slovencev« g. duh. sv. P. v svojem pismu iz Ike in je »Slovenceve« urednike in temeljite   poznavatelje  slov. jezikov
j čisto po   domače   in   mimo grede I (med vrsticami!) poučil, da je ljub-ljanski župan vsaj enkrat pravo za-
del, ko je ukazal, da se je rodila iz m nož, ulic, edino prava slovanska ulica. — Ribnica n.
— Izredni občni zbor Narodne delavske organizacije v Ljubljani se je vršil 18. t. m. v nedeljo   v veliki dvorani »Mestnega doma«. Zborovanje je otvoril g. J u v a n , opomnil, da je bil občni zbor ob napovedani uri    nesklepčen,     ter konstatiral sklepčnost drugega zbora, ki se je sešel čez pol ure, pri   vsakem številu članov. Pozdravil je navzoče, razložil in pojasnil zborovalcem delovanje N. D. O. v tem času, omenil ustanovitev podpornega bolniškega fonda, in dal besedo g. Š k r 1 u. Ta je jako poljudno in temeljito   naslikal raz voj, početak in ojačenje N. D. O. Ko je     društvo     nastopilo     je Štelo komaj 300   članov,   a    v kratkem je začelo rasti število onih, ki so uvideli čiste cilje in blag  smoter N. D. O.   Množil in širil se je imenik dru-štvenikov in se še vedno množi. Omenil je nato krepko organiziranje po sameznih stanov, katero  je tudi izborilo uspelo, kakor nam kaže n. pr. organizacija   uslužbencev električne cestne železnice. Obenem se je začelo tudi delovati za gmotno in delavno izboljšanje mitničarjev. Izrekel je zahvalo narodnim odvetnikom,    ki se zavzemajo za pravice članov N. I). O. in prevzemajo brezplačno zastopstvo pred sodiščem. Očrta! je razvoj in po-četek mladeniške organizacije, katera čvrsto napreduje.   Zahvalil se je požrtvovalnim akademikom, ki vzgo-jevalno delujejo pri tej mladeniški organizaciji, jo s tem kre])e in ojaču-jejo.    Dokaz   njenega   napredka in zmožnosti so javne predstave, katere je priredila organizacija med letom. Dosegle so lep moralen   in gmoten uspeh. N. D. O. je sklicala tekom leta tudi več dobro obiskanih shodov, posebno povdarja govornik onega, na katerem so socijalisti glasovali proti znani resoluciji o pod ra ženju živil. Tudi na deželi je priredil 4 shode in sicer dva v Tržiču   in   dva   v Zagorju. Kar se tiče uprave N. D. O. je omenil, da se preseli N. D. O. s 1. avgustom t. 1. v s Narodni   dom«, kjer bo imela svojo pisarno. Končno je bodril člane, da se povsod   in krepko zavzemajo za narodno   delavsko organizacijo, v kateri okrilju   ima zaveden naroden delavec najboljšo in najzanesljivejšo zaščito. Kot zastopnik narodne tržaške delavske organizacije je posetil zborovanje g. Rade-šček iz Trsta. Orisal je v kratkih, a jedrnatih potezah položaj slovenskih delavcev — trpinov — v predilnici v Ajdovščini, katere izkorišča in izsesava že nad 15 let tuje brezvestno tovarniško vodstvo. Pojasnil je poče-tek in razvoj njih stavke   pod vodstvom narodno delavske organizacije tržaške, v kateri še vedno in odloi -no vstrajajo, dasi jih vodstvo tovarne, posebno pa znana   Ammaiin in Kovač z vsemi mogočimi zvijačnimi sredstvi zvabljata v prejšuji jarem. Po živahno odobravanem govoru g. Radeščka je priporočal g. A. Ribni-kar, da se izvoli predsednikom g. R. Ju van, katero priporočilo so zboro-valci z burnim priznanjem sprejeli. Temu   so   sledile   nadomestne volitve. Soglasno so bili izvoljeni: kot predsednik g. R. J n v a n . kot odborniki gg. Š k u 1 j , dr. F e t t i c h -F r a n k h e i m ,     M o r a v e c in Oc e p e k.Kot namestniki gg. Kr a 1 j, M e D a r t , L a v t i ž a r   in    G e r -b a e. V nadzorništvo gg. V e r č i č , Ogrizek,   Jakopič    in    B r i • c e 1 j ,   v   razsodišče gg.   dr. Žerjav, S k u b i c i i J a k 1 i č. Novo voljeni predsednik g. J u v a n je nagovoril v krasnem nagovoru zboro-valee, ter jih bodril in   vneinal za vsestransko,   skupno   in nesebično delo v organizaciji, opomnil jih njihovih dolžnosti do sebe   in naroda, katerega sinovi so, ter jih prosil, da žrtvuje vsak kolikor možno za uspeh in blagor delavca in celokupnega slovenskega naroda. Nato se je razvila jako živahna debata   glede ustanovitve bolniškega podpornega fonda in glede poslovnika za sluge, uradnike in   odbornike.   Pri bolniškem fondu se je šlo zato ali naj bo ta obvezen za člane ali prostovoljen. Po daljšem ukrepanju so sklenili, da bo fond za sedaj prostovoljen. Glede poslovnika za sluge, uradnike   in odbornike pa so pooblastili odbor, da se posvetuje in potrebno ukrene. Z viharnim odobrovanjem, kateremu ni hotelo hiti   konca so   sprejeli nato zborovalci resolucijo, katero je predlagal g. Ribnikar glede umazanega nastopa klerikalcev v   zvezi z dr.   Ambroschitschem   v trgovski zbornici glede diferenciranja davka. Dalje se je sprejela resolucija, katero je predlagal g. Škerlj v imena delavstva in ki se glasi takole: »Delavci, člani N. D. O. v Ljubljani na izrednem občnem zboru v »Mestnem domu« dne 18. julija 1909, izrekaj« svoje simpatije s štrajkujočimi tovariši v Ajdovščini, ter jim žele gotovega uspeha v korist   njim samim, kakor tudi v zadoščenje cele Narodne delavske organizacije v znak njeue moči in solidarnosti. Cela slovenska domovina simpatizira z bojem za obstanek, ki ga vodijo ajdovski trpini
ti Ammannu KovačiČ iu ostalim riščevaleem in   zajedal kam slo-
skega delavstva — Prepričani, zmaga pravica, ki je na strani za-
nih tovarišev, jim bratsko kliče-»Vstrajajte in zmagajte!« S tem 'i izredni občni zbor po zahvalnem vzpodbudi j i vem končnem govoru isednik g. J u v a n a ob polu ene K^ldne zaključil.
- Opozarjamo na današnjo sejo -ličnega odseka N. D. O., ki se i oh 8. zvečer v društvenih prosto-na Dunajski cesti. Včeraj smo poanta naznani1 i sejo.
-Prva mednarodna lovska razvit na Dunaju leta 1910 obeta biti vsakem ozira najsijajnejša prire-.v svoje    vrste.    Protektorat je vzel presvitli cesar sam. Razstava a v prvi vrsti namen, pokazala sve-ponien lova v   narodnem gospostvu. Obsezala ne bo le strogo lovil predmetov, temveč vse, kar je [kaj z lovom v zvezi. Udeleže se •^malega tudi vse zunanje države, tor Angleška. Francoska, Italija, ničija, Rusija, pa tudi Amerika, taj in Japonska.   Da se ogromno lažje zmaga, so se po vseh deže-iistanovili deželni   komiteji, ki jo nalogo, zbrati in vrediti doma materijal iu    vrejenega poslati razstavo.   Ustanovna seja dežel-::i komiteja za Kranjsko se je vrši-flne 17. t. in. ob 9. uri v sejni dvo-i c. kr. deželne   vlade pod predivom   kneza Hugona \Vindisch-jetza. V glavni komite je bilo volih 56 gospodov iz krogov lovcev prijateljev lova brez razlike nujnosti.   Temu glavnemu komiteju Isednje  knez  VVindischgraetz, za {predsednika pa so bili voljeni devi glavar dvorni svetnik pl. Šuk-dež. odbornik dr. Ivan Tavčar in m baron Apfaltrern. Tajnikom je I voljen dež.   poslanec Schollma-r - Laehtenberg. Glavni komite se [i v tri subkomiteje in sicer v sub-mite za aranžma; temu načelu je edsednik »Kranjskega društva za rstvo lova« grof Margheri, njegov -•>tnik je pa podpredsednik »Slo-nskega lovskega društva« dr. Ivan vrenčič. Drugemu subkomiteju, ki prevzel finansiranje, žurnalistike potovanje na Dunaj, načela je, na-lnje g, Otmar   Bamberg sen., nje-namestnik je dr. Hubert Souvan. etji subkomite, ki ima nalogo po-dovati med    deželnim komitejem osrednjim odborom na Dunaju, se-oji iz gospodov Otona barona Ap-Itrerna in dr  Karla barona Borna, - :  obenem tudi člana dunajskega srednjega odbora. V    glavnem ko-iteju   srečamo    izmed Slovencev izven prej   omenjenih runkcionar-še drž. poslance župana Hribarja, ogačnika, kome ve. svetnika Povše-in dr. Šusteršiča. predsednika trg :mice Lenarčiča., predsednika prodnega društva dr. Val. Krisperja, ilje gg. dr. Miroslava Lukana. dr. ana Robido, Ivana Rusa, župana iz ffež,   veletrže.t   Fr.   Urbanca itd b temu, «la je bilo razposlanih Dogo vabil na ustanovno sejo de-:.-^a komiteja, sta se je udeležila i Slovencev le   dva.   dr. Val. Kri-•r in dr.   Ivan   Lavrenčič. Taka rezbrižnost ni na mestu in nam je v sakem oziru v   kvar.   Naša sveta ist    je,    povsod,    kjer dežela ranjska nastop*!, biti    v ospredju, somišljenike prosimo, da so v bolj pozorni!
Osuševanje barja se sicer še Vio. a začne se prav v kratkem, ripravljalna dela so že   skoraj polinoma dovršena, in kakor čujemo, vrši slovesni začetek    v nedeljo, 25. t. m. v navzočnosti Ljubljanica župana iu velike množice od-enih vabljencev. Spored cele slaviti priobčimo, kakor hitro ga nam ni jo.
Poziv vsem narodnim dekletom
^iški. Ker je zanimanje za gozdno eselico v Šiški tako veliko in odbo mogoče povabiti vsako gospo-posebej, prosimo tem potom, i: se vsaka, ki bi bila pripravljena ovati i>ri veselici, oglasi   pri g. rju v Spodnji Šiški.
Zahvala ruskih mladeniče v. Pre-:; smo to-le zahvalo: V nedeljo 11. smo prišli s   svojim gospodar-
g. grascakom Julij Treotom na /Iko Loko, kamor je naredilo pev-
drustvo »Zvon« iz Šmartna pri ^iji svoj zlet. Bratsko so poklicali as pevci v svojo sredino in nam pri-'i na prsi svoje znake slovensko ^bojnico, katera nam bode v vedni :" !f in na lepe ure. ki smo jih predli do poznega večera v družbi eh dragih prijateljev — slovenskih , v,t'v. Pri slo\ esu povabili so nas,
s*' udeležimo 18. t. m. slavnosti !,rfil"nžnice sv. C^riia in Metoda v Li-Jji in preradi odzvali smo se temu oklicu, in ni nam bilo žal. Hvalo iz-^anio tem potom cenjenemu pev-^nui društvu »Zvon« iz Šmartna Tl Litiji za povabilo, hvalo izreka-30 častitemu občinstvu Litiji za go-j^jubni sprejem, kojega se kot ^>mni ruski mladeniči, ki smo pri-1 granico učiti se kmetijstva ni-510 nadejali, hvala g. predsedniku dužnice sv. Cirila in Metoda za P° napitnico.   Bodi slovensko na-
predno občinstvo uverjeno da bodeni o, vrnivši se v svojo domovino, radostno pripovedovali, kako prepri-jazno bratsko smo bili sprejeti med slovenskim narodom. Manjka nam besed izreči Vam naša hvaležna čuvstva. Kličemo Vam: Bog živi pevsko društvo »Zvon« v Šmartnem pri Litiji, rasti in krepi se podružnica sv. Cirila in Metoda v Litiji. V Mali Vasi i>ri Trebnjem, 20. mal. srpana 1909. Jefim Veselov, Aleksij Vorob-jev, Ivan Kostrov, Pavel Klemanov.
Gorenjska sokolska društva se zbero dne 15. velikega srpana t. 1. v Tržiču. Prav je tako. Sokolska društva so prvoborilci slovenstva. Zato pa morajo v kraje, ki so v tej ali oni nevarnosti. Nekaj let sem se Tržič prav naglo preraja v narodnem oziru. Vendar še ni iz nevarnosti. Še je namreč Tržičanov, ki se sramujejo svojega rodu, še jih je, ki so mlačni. Nemci pa kujejo načrte, kako bi zadavili tržiško slovenstvo. Prepričajmo prve, da biti slovenske krvi je Slovencu ponos, razpalimo druge v goreče Slovence in pokažimo Nemcem, da jim Tržiča ne pustimo. Ne samo to. V Tržiču je bilo ustanovljeno telovadno društvo Sokol leta 1903. V teh šestih letih ni imelo Bog ve koliko veselih dni. Bil je brez zaslombe, brez telovadnice. No, tudi tržiškemu Sokolu se zjasne vremena. Telovadnica, ki jo je pogrešal tako težko, se popne še letos iz tal. Seveda manka še dosti, da bo telovadnica popolnoma tržiškega Sokola. Da bo to Čimprej, tudi to naj omogoči letošnji izlet gorenjskih sokolskih društev v Tržič. Zato pa naj se pridruži temu izletu, kder je dobre volje za slovenstvo. 15. veliki srpan mora biti za Tržič in njegovo okolico veliki dan, ki se bo poznal in čutil še dolgo, dolgo. V sladki nadi, da bo tako, krepak Na zdar!
Nedeljo dne 25. t. m. bo leski dan! Koncert v korist »Aljaževem veni domu« s sodelovanjem pevcev Zirovnikovega zbora in Brezniških tainburašev v dobro znani restavraciji g. Ivana Legata poleg kolodvora v Lescah, se lirične točno ob 5. uri popoldne. Tujim gostom sta jako pri-ležna vlaka v smeri Ljubljana - Jesenice in nasprotne« Jesenice - Ljubljana, oba prihajata istodobno ob 5. uri 19 min. popoldne. Tudi za odbo i sta pripravna vlaka odhajajoča ob 9. uri 39 min. in ob 11. uri 44 min. ponoči, kolor se pa hoče prej odpeljati, ima na razpolag) vlaka ob 7. uri 9 min. in ob 7. uri 56 min. Za vse drugo bo skrbela rodbina g. Ivana Legata.
Slov. akad. Ter. društvo »Goro-
tan« ima svoj redni občni zbor dne 29. t. ni. v »Rutarjevi« gostilni v Do-liiieičah pri Rožeku točno ob 3. uri popoldne.
Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev občni zbor bo letos v Mariboru in sicer 15. in 16. avgusta.
Iz poštne službe. Poštna oddaja se je ustanovila 15. t. m. v Mraše-vem, pol. okraj Krško. V zvezi je z poštnim uradom Sv. Križ pri Kostanjevici. Radi tega so izločili sela Kal-<•»•. Naklo. Globelo in Pristava iz postnega okrožja Leskovec in jih uvrstili okrožju pošte Sv. Križ.
Nesreča na železnici. Pred železniškimi prečnicami na Lavi ob progi Celje - Petrovce se je splašil pred mimo vozečim vlaknin konj Franca Jagra, ki je vozil domov svojega strica A. Ahaca in neko 2()letno deklico domačinka Vrgel je voz čez prednice, pri čemer je padel Ahac pod vlak in dobil tako hude poškodbe, da je V kratkem umrl. d ager in deklica sta ostala nepoškodovana.
Pobegnil je iz mariborske bolni ce jetnik Franc Žibert iz Blance pri Sevnici. Bil je obsojen radi goljufij na 7inesečno jeo in prisilno delavnico. Radi bolezni na pljučih so ga oddali v bolnico, kjer je ukradel civilno obleko in ušel.
Požar. V Zg. Susici na Bizelj-skem je /gorela hiša z gospodarskim poslopjem posestnika Kovačiču. Ogenj, ki je nastal ne ve se kako — okrog polnoči, so zapazili tako pozno, da so si ljudje rešili komaj golo življenje. Kovačič je bil le malenkostno zavarovan.
Za poštarja v Št. Petru pod Sv. gorami je imenovan bivši administrator Franc T a a š e k.
Naša zavednost. V Žalcu je za-hlestel pred kratkim — že po 20. septembru — nov napis: »Hmeljarski poskuse val ni nasad   — Hopfenver-
suchsfeld.«
Laška žrebčarna   v slovenskih
goriških gorah. Kako se brigajo druge vlade za povzdigo kmetijstva ozir. živinoreje nam kaže sledeči slučaj Laške, katero se kaj rado imenuje kot vzgled gospodarske zapuščenosti in zanikrnosti. Društvo »Assoziazi-one agraria friulana« v Vidmu se tako zanima za konjerejo na Kobari-škem, da je izdala brošurico »II ca-vallo caporettano«, jo dalo prestaviti v slovenski jezik in priobčilo v društvenih glasilih. Ta zadruga, katero gotovo podpira laška vlada, je pripravljena vzeti v kobariških hribih v najem velik prostor, sezidati konj-
ske hleve ter kupovati vse boljše kobile po Furlanskem po 1200 K. Seveda gleda pri tem na svoj poznejši dobiček, vendar pa ima tudi domačin od tega koristi, ker se povzdigne konjereja ne samo v žrebčarni, marveč po celi okolici. Obenem prevzame Žrebčarna prodajo v inozemstvo in omogoči s tem, da tudi kmet brez dosedanjih neprilik svojo živino lahko in dražje proda. Od strani naše vlade se je nasprotno določilo le par nagrad v znesku po 610 K in 16 priznanj za vspodbudo konjerejcev, kar ni v nobeni primeri z investicijo tuje države. Tako se lahko zgodi, da se pri brezbrižnosti naše vlade za kmetijske potrebe ustanovi v slovenskih goricah laška žrebčarna.
Smrtni padec. Franc Tomažič, 211etni hlapec pivarne Dreher v Trstu, je padel med vožnjo s tovornega avtomobila, zadel z glavo ob rob tro-toarja in obležal mrtev na tleh.
Radi ponarejanja kron in goldinarjev so zaprli v Trstu Petra Casar-da in njegovo ženo iz Vidina na Laškem.
Neznano utopljenko, staro okoli 26 let, so potegnili uri brvi v Celju iz Savinje.
Elektro-radiograf »Ideal«, Franc Jožefova cesta št. 1, hotel »pri Malini«, zraven glavne pošte, ima od srede, dne 21. julija do petka, dne 23. julija 1909 sledeči spored: Pariški nagajivec. (Komično.) Cavalle-ria rusticana. (Drama v 15 slikah.) Dirka motorskih čolnov v Monaku. (Po naravi v 4 delih.) Nazaj k prvi ljubezni. (Drama v 19 barvastih slikah.) Vodja v modah. (Komično.)
Neznano kam je izginil v ponedeljek popoldne umobolni 701etui Marko Verviščar, doma v Metliki, ki ga je njegov sorodnik pripeljal v Ljubljano, da hi ga sprejeli v opazovalni oddelek deželne bolnice. Radi prenapolnjenosti ga niso v bolnici sprejeli, na kar ga je sorodnik peljal k Cešnovarju, kjer mu je najel sobo za odpočitek. Ko se je sorodnik za nekaj časa odstranil, je Verviščar ute-kel in se še ni vrnil. Vrviščar je srednje postave, širokih pleč, brez brk, ima rujavkasto obleko, črn ponosen klobuk, mehko belo srajco in škornje. Kdor ve kaj o njem, naj naznani policiji.
Nepoboljšljiv tat. Leta 1882. v Ponikvah rojeni in v Videm, okraj Kočevje, pristojni Fran Mramor je šele meseca aprila prestal zaradi tatvine svojo osmo, 15mesečno kazen in se od tedaj klatil po svetu do predpretekle nedelje. Ko je dospel v Ljubljano, je dobil delo pri kleparju Jakobu Flieglu, kjer se pa ni dolgo časa držal. Dospevši neke noči zjutraj ob 3. domov, je ukradel svojemu gospodarju izpod zglavja 160 K in izginil. Mramor je nevaren tat, posebno ker so mu znane tudi razmere po nekaterih tukajšnjih hotelih in gostilnah. Občinstvo se opozarja, da ga, kjer bi se utegnil pojaviti, takoj naznani orožništvu, odnosno policiji. Potepuh se je učil prvotno klepar-stva, pozneje pa je služil za najemnika v raznih hotelih in prenočiščih.
Aretovan je bil včeraj 431etni hlapec Alojzij Janša iz Loga pri Brezovici, ker je pri kupovanju koruze svojega bivšega gospodarja ogoljufal za 20 K. Pobil niu je tudi šipe v kuhinji. Oddali so ga sodišču.
Prijeta tatica čevljev. 161etna M. G. iz Karolinške zemlje je bila v službi neke tukajšnje eksportne trgovine s čevlji. Meseca majnika je začelo zmanjkovati čevljev in dognalo se je, da jih manjka že za 100 K. Čevlje je razpečavala i>o neki tovarniški delavki. Po ovadbi so jih izpustili, ker sta še nekaznovani.
Pogreša se od 4. t. m. umobolna Frančiška Hogejeva iz Malgerna pri Kočevju. Njeno bivališče naj se naznani okrajnemu glavarstvu v Kočevju.
Velikomestno. Dne 14. t. m. je na Dunaju pobegnil 371etni upravitelj neke delniške družbe Karel Lechner ter poneverii, odnosno ogoljufal svojo tvrdko za 152.000 K. Lechner je srednje postave, bled, suhljatega obraza, ima kratke, nekoliko sivkaste lase, angleško pristrižene brke ter govori nemško, francosko in angleško.
S ceste. Ko je včeraj hlapec Jožef Zorčič peljal iz Latermanovega drevoreda pretežko naložen voz na južni kolodvor, je zadel na prelazu ob Marije Terezije cesti v železniško prečnico in jo zlomil. Železnica ima 12 K škode. — V Selenburgovi ulici sta se srečala izvošček Luka Cerar in posestnik Fran Žitnik iz Vina. Vsled neprevidnosti sta trčila z vozovi skupaj, pri čemer se je pri Ce-rarju odtrgala od voza deščica za obrambo proti blatu. Cerar ima 10 K škode. — Stolar Peregrin Bogataj je Vrgel včeraj s šentjakobskega mostu v Ljubljanico pollitersko steklenico, katera je padla pod mostom Jerici Snojevi, ki je prala pod mostom, na glavo ter jo znatno poškodovala.
1 Mali Robinzon. 71etnega delavčevega sina Frana Artača, o katerem sme pred kratkem poročali, da ga po-
grešajo, so sedaj našli. Dečko se je prisede! nekemu vozniku na voz ter se odpeljal z njim v Rogatec pri Št. Jurju pri Grosupljem.
Izgubljeno in najdeno. Kontori-stinja gdč. Leopoldina Hailova je izgubila črno, ročno torbico, v kateri je imela dva ščipalnika. Gdč. Marija Schrankova je našla črn ženski dežnik.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 24 Slovencev in Hrvatov. Nazaj je prišlo 35 Slovencev; 15 Hrvatov je prišlo iz Reke na Drenov grič, 19 pa v Ljubljano.
Delo dobe 3 kleparji; delo išče več delavcev, delavk, 2 strojnika, in razne druge moči. Naslov: »N. D. O.« Ljubljana. Znamka za odgovor.
»Slovenska Filharmonija« kon-certira danes pri vsakem vremenu v hotelu »Tivoli«. — Začetek ob polu 5. Vstop prost.
Corrigendum. V notici »200 X 2000« v predvčerajšnji številki našega lista se naj čita ime odhajajočega doktorja dr. Fermevc in ne Termevc. — V včerajšnjem poročilu o sokolski slavnosti na Vrhniki se ima pravilno glasiti, da je načelnik tamkajšnjega Sokola Viktor Perne in ne Cerne. Dopolniti pa je poročilo v toliko, da je bil zastopan po večji deputaciji tudi Sokol na J a verniku.
Razne stvori,
* Grozni čin blaznika. V Solno-gradu je ustrelil v hipu blaznosti zasebnik Fr. Hofer svoja dva sinova, petletno hčerko, svojo ženo in se nato na oknu obesil. Pri preiskavi se je dognalo, da se je moral vršiti med njim in 181etnini sinom obupen boj Hofer je bil pred leti že v blaznici, a je navidezno ozdravel iu živel povsem zadovoljno s svojo rodbino v So Inogradu.
* Velik požar v Viznici. Dne 12. t. m. je nastal ob 7. uri zvečer v Viznici blizo Cernovie na neznan način ogenj in vpepelil nad 60 hiš z vsemi gospodarskimi pc>slopji. Nad 150 najrevnejših družin je brez strehe. Škoda, ki se le malenkostno krije z zavarovalnino, znaša nad 80.000 K. Deželno predsedstvo je dovolilo za prvo podporo ponesrečencem 1000 K.
* Izdelovanje demantov. Francoski tovarnar grof Boismenu se je pečal za zabavo z izdelovanjem demantov. Posrečilo se mu je, napravi ti pravilne kamne, ki imajo v prerezu 3 mm. Izjavil je, da je merodajna pri kristaliziranju edino le velika temperatura električne peči in da obsojeni ponarejalo*: demantov Lenioi-ne ni bil goljuf, marveč je demante pravilno izdeloval. Boismenu je demante izročil francoski akademiji znanosti, da jih preišče.
* Samomor milijonarja. Ustrelil se je na Dunaju 221etni baron Oskar Rothschild, sin Alberta Roth-schilda. Zaljubil se je v neko šanso-netko in jo hotel poročiti. Da bi ga odvrnili od tega načrta, so ga poslali starši na popotovanje. Ko se jc minoli ponedeljek vrnil, je prišel k očetu z isto zahtevo. Ker mu je oče ponovno odrekel svoje privoljenje, se je ustrelil.
* Mleko in maslo iz petroleja. »Dailv Telegraph« poroča iz New Yorka, da so kemiki izumili proces, po katerem se iz petroleja da napraviti mleko, in sicer celo boljše od kravjega, ker nima nobenih bakterij. Tudi sir se da iz petroleja baje napraviti. Iz nekaterih ostankov petroleja pa se bo delalo maslo. Prva taka kemična tovarna se bo sezidala v New Jersev.
Književnost
— Društvo »Pravnik« v Ljubljani je izdalo v slovenskem jeziku novo odvetniško tarifo in sicer v obliki knjižice z abecednim kazalom in v obliki stenskega plakata. Cena tarifi je po 80 vin., kedor obenem kupi dr. Volčiča »Civilnopravdne zakone« (8 K), dobi to tarifo v obliki knjižice brezplačno. — Iz objave na platnicah povzemamo, da je to društvo zadnja leta založilo tisek do 20 različnih važnih zakonov in sicer 5 v hrvatskem, druge v slovenskem jeziku. Iz II. dela knjige »Zakoni o javnih knjigah« so popolno ali do malega pošli ponatisi: Železniške in rudniške knjige, Vzorci predlogov itd., Predpisi o konverziji hipotečnih terjatev, zato se ta II. (B) del in I. (A. Zakon o zemljiški knjigi itd.), ki sta popolno samostalna, oddajata tudi vsak posebej ter veljata v platno vezana po 3 K 20 h. Knjige se dobivajo po knjigarnah in pri uredniku dr. E. Volčiču v Rodolfovem (Novem mestu).
— »Slovenski trgovski vestnik« ima v številki 7 naslednjo vsebino: 1.) Kaj mora obrtnik vedeti o obrtnih in davčnih predpisih. 2.) Menični eskont. 3.) Praktiška geologija. 4.) Društvo slovenskih trgovskih potnikov. 5.) Raznoterosti. 6.) Društvene vesti. 7.) Književnost. 8.) Oglasi.
— Sokolski evangelij. Bratom dobre volje posvetil K. Vaniček. Iz češčine priredil dr. P. Ta knjižica je izšla kot prvi zvezek »Sokolske matice« v korist telovadnemu društvu »Sokol I.« v Ljubljani in njegovemu društvu za zgradbo sokolskega doma. Sokolski evangelij je vzgoje va-len spis, ki pojasnjuje sokolska načela in daje navodilo za ravnanje v življenju. Krasen spis je to in vreden, da ga zlasti mladina čita in se po njem ravna.
iolska ftvestja.
C. kr. umetno - obrtna strokovna šola v Ljubljani je imela minulo 21. šolsko leto nastopne oddelke: 1. Zimske kurze za stavbne obrtnike; 2. oddelek za šoloobvezne dečke (2 razreda) ; 3. dnevno šolo za obdelovanje lesa; 4. javno risarsko šolo za mojstre in pomočnike; 5. dnevno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo; 6. javno risarsko šolo za deklice in 7. kurze za izobrazbo učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah. Na zavodu je poučevalo poleg ravnatelja 10 profesorjev in učiteljev ter 4 učiteljice; poleg teh je bilo še 9 pomožnih učiteljev in 3 delovodje. Koncem leta je bilo 191 učencev in učenk, dobilo jih je odhodno spričevalo v 1. oddelku 8, v 3. odd. 7, v 5. odd. 2. — Učni uspeh je bil povoljen pri 106 rednih učencih in učenkah, nepovoljen pri 7, ponavljalni izpit se je dovolil 7 in 2 sta ostala neklasificirana.
Deška meščanska šola v Postojni je koncem šolskega leta 1908/9 imela v treh razredih 70 učencev. Na zavodu je poučevalo 6 učiteljev.
Mestna višja realka v Idriji. Dijakov je imel zavod koncem šolskega leta 264; odlično sposobnih je bilo 18, sposobnih 169 in nesposobnih 57 dijakov, 22 jih ima ponavljalni izpit in 8 jih je ostalo nekvalificiranih. Štipendistov je bilo 8, ki so uživali ustanove v skupnem snesku K 1661*23. Učiteljski zbor je štel poleg ravnatelja 13 učnih moči. Letno poročilo obsega poleg obligatnih podatkov razpravo gosp. I. Tejkala: »Integracija racionalnih ulomkovih funkcij« ter »Poljudno razlago indukcijskega toka« gosp. J. Nardina.
Na ptujski gimnaziji je bilo letos 198 učencev in sicer 153 Nemcev, 42 Slovencev, 2 Ceha in 1 Anglež. — Štajercev je bilo 150. Z odliko je dovršilo šolsko leto 12 učencev, sposobnih za višji razred jih je bilo 141, splošno sposobnih 22, nesposobnih 17, 5 jih ima ponavljalno skušnjo, 1 pa ni dobil spričevala.
Matura na mariborski gimnaziji se je končala v sredo z jako ugodnim uspehom. Maturiralo je 42 dijakov, med temi 26 Slovencev. Odličnjakov je bilo 10, med temi 8 Slovencev, 1 Slovenec je bil reprobiran, ostali pa so napravili vsi izpit s povoljnim uspehom. Slovenski maturantje so: K. Auguštinčič, Baš Fr., Bratina A., Fras Fr., Holcman P., Holcman V., Ivanšek Fr., Jager Iv., K o s e r J., K o s e r L., Leskošek K., L o b n i k Fr., L u k m a n Fr., Oštir K., Peršut A., Plohi Pet., R e z m an SI., Rihtarie Pet., Toplak Fr., Veble Fr., Vesenjak P., Zaje Joe, Zelen-k o Fr. in Zorko Ivan.
C. kr. višja realka v Ljubljani. Ta zavod je koncem lanskega leta imel v vseh sedmih razredih s 15 oddelki 490 dijakov (278 Slovencev, 202 Nemca, 10 drugih). Z odličnim uspehom jih je dovršilo 29, sposobnih je bilo 349, nesposobnih 58, ponavlja lnih izpitov 44 in 10 dijakov ni bilo klasificiranih. Štipendistov je bilo 21, ki so uživali štependije v znesku 3408 K. Na zavodu je poučevalo poleg ravnatelja 19 rednih profesorjev in 9 suplentov, pomožnih učiteljev itd. Letno poročilo obsega 2. del W. Obristove razprave: »Appenzello Befreiung«.
Telefonsko in brzojavno porotna.
Turnerska slavnost. Brežice 21. julija. Z ozirom na vašo včerajšnjo brzojavko, da je bilo na turnerski slavnosti nad 300 turner-jev, vam javljam, da jih je bilo v celem samo 115. To število je popolnoma zanesljivo, ker sem jih sam Štel. (Konec te brzojavke je tako spačen. da niti vsebine nismo mogli razumeti. Brzojavko je seveda spačila slavna brežiška poŠta. Opomba uredništva).
Proces radi protivojaške propagand«.
Praga 20. julija. Danes je jel govoriti zastopnik državnega pravdništva dr. Drbohlav. V svojem govoru je povdarjal, da ni resnična trditev, da bi bil ta proces političen. Razprava ni dognala ničesar, kar bi nudilo le sence dokaza, da bi bil proces tendenciozeo. i Ako se ugovarja, da bi se proces moral le vršiti 1. 1905 ali 1906, je k temu treba pripomniti, da takrat državno pravdniltvo Še ni imelo v rokah dovolj dokazanega materiala. Takisto
krivično je tudi očitanje, da bi bil proces naperjen proti Cehom, saj je on, ki zastopa obtožbo, dober Čeh. Ako se povdarja, da so tudi druge stranke izvajale slično propagando, kakor obtoženci, je to navadna denuncijacija, a državno pravdništvo bo tudi proti tem strankam postopalo z vso odločnostjo, čim dobi v roke kakšne dokaze. Državni pravdnik je na to obširno razpravljal o razločku med pacifizmom in antimilitarizmu. Svoj govor bo končal jutri.
Bolgarski akademiki v Carigradu.
Carigrad 21. julija. Včeraj je prispelo nad sto bolgarskih akademikov, da se udeleže prve obletnice turške ustave. Na kolodvoru jih je čakala nepregledna množica, ki jih je entuziastično pozdravljala.
Konec  procesa  radi protivojaške propagande.
Praga 21. julija. Pri današnji razpravi so govorili zagovorniki dr. Hiibsch-mann, dr. Baxa in ostali odvetniki. Po kratki repliki državnega pravdnika se je sodni dvor umaknil na posvetovanje. Po kratkem odmoru je predsednik razglasil sklep, da se sodba razglasi v soboto, dne 31. t. m.
Tepen poslanec. Lvov, 21. julija. Maloruski listi javljajo, da se je poslanec Petrickij na ulici stepel z gimnazijskim profesorjem Homikom. Homik je dal Petrickemu dve zaušnici in mu izpulil več dlak iz brade.
Vojne priprave na Grškem.
Berolin 21. julija. »Tagliche Rundschau« javlja, da je grška vlada pozvala razne nemške, francoske, angleške, belgijske in avstrijske tvornice orožja, naj nemudoma predlože svoje ponudbe glede dobave orožja.
Demisija francoskega ministrstva.
Pariz 21. julija. Ker je zbornica z 212 glasovi proti 176 zavrgla dnevni red, ki ga je predlagala vlada, je ministrstvo Clemenceau podalo demisijo. Predsednik Fallieres je demisijo sprejel. Nov kabinet bo sestavil ali Del-casse ali pa Briand.
Pariz 21. julija. O novem ministrskem predsedniku Še ni ničesar gotovega znano. Prvi pride najbrže v poštev Bourgeois. Ker bo ta radi orna janega zdravja skoraj gotovo misijo odklonil, se imenujejo kot resni kan-didatje Briand, Pichon in Berteaux. Največ Šans ima Briand. Danes popoldne bo Fallieres konferiral s predsednikoma obeh zbornic.
Razširjeno domaće zcr.n c. Vedno tečja povpraševanja po ,JVloll-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspeSni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utesajoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K V90. Pc poStnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorm založnik na DUNAJ) Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 8-10
Svila za neveste
od 1 K 35 vin. meter naprej v vseh barvah. Franke in že oearlnjeno se pošilja na dom. Bogata izbira vzorcev se pošlje 8 prvo poŠto. Tovarna z» m vilo !■ <*n-nfbrrg, ^tirleti. 3   131 6
Priporočamo našim rodbinam g
kolinsko cikorijo, s
Izvid g. dr. R. Rosenthala, vodje sanatorija „Haoking"
na Dunaju.
Gosp. J. Serravallo
v Trstu.
Podpisani rade volje potrjujem, da sem v svojem zavodu z najboljšim uspehom uporabljal Vaše „Serravallo želez na to vinou posebno pri malo-krvnih bolnikih in rekonvalescenti ti.
Dunaj, 11. novembra 1907.
Dr. Rosenthal.
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preis-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj * se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: „Seydlln'-. 1
Proti prahajem, luskinam in izpadanju lat
Tanotiiii Mtira
mm laua*
katera   okrep6uJe   lasliče, odstranjuje
luske in preprečuje Izpadanje las. t sieltlenteii a navodom 1 krono.
Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, mil, medicina* vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiiklh obvaz, svežih mineralnih vod Itd.
Dež. lekarna MIlana Leusteka
v LJubljani Resljeva cesta it I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
j ubil. mostu. 19 29
Darila«
Upravništvu našega jista so poslali:
Is družbo sv. Cirila la Metoda:
G. F. Lampret v Trnovem, nabral ob zopet-nem svidenju z g nadkomisarjem Jakobom Škub icem 6 K. — Vesela družba na Srednjem na Goriškem zbrala 7*35 K. — Dijaki »Stularčne kosarne« v Novem mestu 16 5i K.
— Dijaki stanujoči ob Krki v Novem mestu 34 K. — G Leon Travner, dijak v Cerknici 2 K. — G. F. Čebulj v Kostanjevici 200 K, katere je uplačal v mali družbi nekaternikov v Severjevi gostilni blagi rodoljub g F. T, kot odgovor Roseggerjn za obrambni sklad.
— Četiri vesela brača pri Štemburju v Novem mestu 4 K. Skupaj 269 87 K. — Iskrena hvala! — Živeli!
Zahvala
Blagorodni gospod Hinko Pogačnik, tovarnar v Rušah in veleposestnik tukaj, je daroval za tukajšnjo šolsko mladino vsoto 70 K, za katere mu tem potom izreka prisrčno zahvalo
Šolsko vodstvo Lehen.
Srečko Majcen, nadučitelj.
mru so * ujuDljam
15. julija: Hilda Petrič, stroje/odjeva hči, 14 dni, Resljeva cesta 22.
16. julija: Ivana Pečjak, zasebnica, 261et, Florjanske ulice '8
17. julija: Anton Potočnik, posestnik, 42 let, Zaloška cesta 11.
18 julija: Lovro Zaje, misar, 18 let star je v Jezici utonil. — Martin Kuhar, delavec, 72 let, Radeckega cesta II.
19. julija. Ivan Kadunc, kajžar, 60 let Ilovica 47. — Anton Jakopič, nožar 74 let Radeckega cesta ll.
V deželni bolnici:
Dne 9. julija: Franja Juhant, posestnikova hči, 15 let. — Fran Ovjač, tesar, 33 let. — Franc Zupan, posestnikov sin, 29 let.
Dne 11. julija: Franja Jerala, delavčeva žena, 34 let
Dne 1?. julija: Josip Spavov c, hlapec, 47 let Marija Gutnik, delavka, 47 let, — Neža Krištofek, delavčeva žena, 51 let.
Dne »4. julija: Franc Supančič, pomožni uradnik, :6 let.
Dne 15. julija: Metod Kušar, zasebnega uradnika sin, 2 dni.
žitne oene v Budimpešti.
>«e 21. julija 1909
Tafmti
Pšenica za oktober 19o9  za 60
Pšenica za maj Rž za okt-Koruza za julij Koruza za avgust Koruza za maj Oves     za okt.
1910 za 50
1909 za 50 9 za 5o „ za 50
1910 za 5C 1909 za 60
kg K 13 kg K 13 kg K kg K kg K kg K kg K
69 94 86 72 79 89 55
Erekttv.
5—lo vin. ceneje.
ffeteorolosifae mt&
's'.-.a nad morjem 806'B. Srednji «r»6ni tlak 786 0 n--.
at	Cas •pase-vanja	Stanje barometra	ti	Vetrovi	Nebo
20. 2i: rt	9. sv. 7. aj. 2. pop.	7375 738 7 736-5	168 156 23-0	si. szahod si. s vzhod sr. j vzhod	oblačno m jasno
Srednja včerajšnja temperatura 19.7, norm. 19 9 Padavina v 24 arah 26 6 mm.
Zahvala.
Za vsestransko nam izkazano sočutje povodom bridke izgube našega preljubega, nenadomestljivega soproga, ozir. očeta, brata in zeta, gospoda 2691
Josipa Jenigerja
c. kr. zemljiškega knjigovodja v p.
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažilo in častno spremstvo na zadnji poti najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se še zahvaljujemo pre-častiti duhovščini, osobito g. patru Ernestu za tolažilne besede in obiske ob smrtni postelji prerano umrlega.
Nadalje Iskrena zahvala gg. uradnikom agrarične operacije za poklo-nitev krasnega venca ter njih udeležbo kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev in končno vsem, ld so od blizu in daleč prihiteli spremit predragega rajnika k zadnjemu počitku. Vsem srčna zahvala 1
V Ljubljani, 20. julija 1909
telnjooi ostali.
s*
'OVO.
Jfadi nenadnega odhoda na Dunaj kličem tem potom vsem cen/enim prijateljem kakor tudi bratskim Članom druftva ,Slavca\ »Sokola L" in „/far. del. organi*
v
Sacije" presrčen Živeli/ in na svidenje.
U LjubljanU 20 julija fgCg
Gjuro JfralJ.
2690
JCIapec
2683 1
24 let star, dobro vajen pri konjih, sposoben sa vsako drugo težko delo kakor tudi sposoben za kočijaža, tali službe, najraje v Ljubljani.
Naslov pod „Sreća" peste re-stante, Start trg prt Hakeku
Vsled smrti gospodarjeve se proda mm' #m a lepo trgovino, na zelo Mg m mm prometnem kraju — nek II1 \m danj'a last umrlega Ivana lllaSol Majdiča — pripravna za vsako kupčijo.
Več pove lastnica Kristina Omersa v Kranju. 2696—1
Gostilno
se odda takoj ali pozneje
v najem.
Pojasnila daje 2689 1
zaloga puntigamskcgapivevtjnbljani.
Prodam 2694
2 pesestvi ne Spod. Štajerskem,
obstoječi iz 2 dobro ohranjenih hiš, gospodarskega poslopja, mlina, žage, več njiv, travnikov, gozdov in paS nikov Eqo meri okr^g 250 oralov in je cenim na 45 000 K (vknjiženi dolg 36 000 K), drugo na okrog 2 90 oralov vredno 45 000 K (vkujiženi dolg 26 000 K). — Pojasnila daje J. Roth, mestni stavbni mojster v Celja.
JfaroDna knjigarna
v Ijubljani
u Jurčičevem trgu št. 3
1   priporoča '
i
kaneelijski, konceptni, 8oku-mentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir.
Kasete s pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh velikost>h, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
Odjemalne knjižice 90 Zalaoga solsih zvezkov in risank. Zavitke za »rade v vseh velikostih -Velika izber
»teh   fflf—potrebščin, ■TlntnlkOT, parat, pereinlkoT, radirk,   kamantkov, tablic, ■oble, trmlla itd.
Jarve za Sole in umetnike
- Razglednice -
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
yilbumi za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje
-poezitske knjige. -
Podobice za otroke.
leseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske] trikotniki, palete, risalna ravnila, tnse, {opice.
Jtotesi bi ttntnikt
2
i I I i t i
i i 1 t t 1 t 1
00 pod ugodnimi pogoji in sa nisko osno
nonvlstropnfl m
mm Sohi pri MnUlent, Poljske ooete it. 20. 2596-5
Poisve se v pisarni dr. Frane Petka, odvetnika w LJubljani, Stari trs it »S,_
Natuknico
na račun, ki lahko položi 100 K var&ine
se takoj sprejme.
Ponudbe sprejema Franc Gostida, gostilničar, Ooraj* Logatec.  *698 i
Poslovodbinlfl
za dobro idočo trgovk o z narejeno obleko in raznim drugim blagom se lice pr ti dobri plači in odstotkom. V »lučaja se prode tudi trgovina
pod »eio ugodnimi pogoji
Naslov pove uoravništvo nSlov. Naroda-. 2; 15 8
sprefme takoj v trajno delo \\ Sojino, klepar v Sp SlikL znd
Kuharic
z večletnimi  izpričevali boljših iell slnibe pri kaki boljši solij
rodbini. . Naalov pove npravniitvo venskega Naroda". 269&|
Dobro ideće
Trg.
iz dobre hifie, vešč slovenskega in nemškega jezika, ki bi imel' veselje do trgovine s špecerijskim blagom in z železnico, se sprejme takoj pri Ignaciju Sitarju, trgovcu v Topli« cab ne Dolenjskem. 2623 -6
Radi prevelike zaloge po 5 In vet let starega 2692-i
štajerskega
vina
r
izboi
1
is vinogradov gosp. Regcrlka ne Triki gori, katerega dem točil cio sedaj  po  96 v liter,   točim sedaj
po 80 v liter.
Ker imam v kleteh priznano dobro vino ga priporočam si. občinstvu in presim za obilen obisk
Franc Č nžek,
gostilničar pod Rožnikom.
Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani.
Vabilo
k
izvanrednomu
občnemu zboru
pomočniškega zbora gremija trgovcev v Ljubljani
ki se bo vršil 26b»7
v četrtek, 5. avgusta 1.1.
ob palu 9 sva Ser v areni Jtarod&ega dama..
v prav živahnem  večjem trgu Kranjskem   se  pod  dobrimi po odde radi rodbinskih razmer. Vprašanja pod nM. Ž. it 1
na uprav. „Slov. Narodau :6;<
Takoj so sprejme krepak 14 let star deček s primerno Šolsko brazbo ket 265i
učenec
v trgovino meisnege blagi
M. ŽIGON t Školji Lol
Lep hle
ze dve konje in
dve šup
s podstrešjem za krmo, se Odda tihi Več pove D. Boviek, fotogra:] Kolodvorskih ulicah it 35 2411
Koncesijonirana
posredovalne, za sini
..Opatijo" „Opatija1 Ivana Kudrn
Vila Starčević
priporoča in nameŠ5a vse vrste ikih in ženskih sluib v hote:.
restavracijah  vilah iu privatnih bia v Opatiji in v okolici. 2$\i
i i
i *
11
l
l
f
i v LJubljani, Kongresni trg itev. 13
J. Zamljen
čevljarski mojster
se priporoča za vsa v svojo stroko 349      spadajoča dela. a
3zdeluje prave gorske in telovadske čevlje.
1. Volitev odbora in sicer: načelnika, i]aiD68tnika in petero tdbernikov.
2. Volitev 6 odboroiliov iu treh namestnikov v razsodišče.
V Ljubljani, 20. julija 1909.
Karel TekavtM,    Iren Volk,
načelnik. zapisnikar.
I Na debelo in drobno po nizkih
j cenah priporočam svojo bogato seloieno
trgovino
z solontemsklm In vseh vrst kramarskim olasom 854 in pleteninami »
Devocionalije
in vse vrate blago sa boi je pote«
TNnltto zdon kroni, glavnikov.
jMen Skef
Jevnlhaiiev «MlT^i1b
ciia gulllgi Jt i'
Ceno posteljna perje
zajamčeno novo ln brez prabn, kilo s
vega perja, puljenega K 140 in boljšej K 2 40; kilo polbelega perja, puljenega K 4-kiio boljšega belega perja puljenega K 6 prima belega perja, kakor puh K 8 —, ki veleprima nape 1 puha, belega K 10 —; ki napol maha, sivega K 5 2 , kilo puha sivej K 6 — in K 8 —, kilo puha sivega K 10 kilo prsnega puha K 12—.
Narejene postelje?
iz gostonitega rdečega, višnjevega, rumene ali belega inleta (nankinga), pernica, velik-170x116 cm z 2 zglavnicama, te dve 80 x! cm,  zadosti  napolnjeno,   z  novim, sivil očiščenim, košatim  in stanovitnim perje K 16—, napol maha K 20—, maha K 24-pern ca sama K 9—,   12—,  14—, 16 zglavnica K &—f 350, 4-—  razpošilja P povzetju, zavojnina posebej, tvornica 1 posteljno perje 1594-1 JLiatoki Pol^clnala Sraz, Martablllatrassa 11 B.
Prodajalni
ns Jurčičevem trga
st da s t, avgustom t. L
z vso opravo vre
v najem.
Ponudbe na upravniStvo .Slo1 Naroda"-
36
Razglas.
▼ Peranlćib (občina Kastav) aa proda f> O « e J§» t "V O
obstoječe iz novograjene enonadstropne pite, s kletjo, v odnlakom, vrtnim salo-a m, kegliličem, velikim vrtom ln dvoriščem.
Posestvo leži ravno pod železniško j postajo Matu'je, ob državni cesti Matulje-.Uihotiči, ter je pripravno za vsako trgovsko podjetje, posebno tudi za gostilno a i za večjo trgovino c lesom ali vinom Cena je -jzka, pogoji plaćanja jako povoljni
Več pove Vjekoslav Osojnak p. d. {jajanić, trgovec v Perenićih, posta Fran-Uićl. 238 -.6
Za šport is promet.
?.All0itf. IRlp,tt ln ammt ® "* najboljše čistilo za čevlje in nsnje a 24 vin.
/lUVCIllI S tltOVfnflh CdlnOle \m KCbrOVO   „ v prid družbi sv. Cirila in Metoda. «
um
Predstave ob delavuiklk.
ob 4 , 5., 6., 7. in 8. uri
Ob nedeljah ta praznikih:
ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6M 7., 8. in 9. uri popoldne.
Vsako soboto In sredo nov program
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Frerea
Kinematograf Pathe
prej „KM»M»«»m**
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Gene prostorom: I. prostor 50 h, II, prostor 30 h; I. prostor otroci 30 h, II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 h. — Vsak četrte* In soboto
od 3. do 6. predstave za učence pO znižani ceni: I prostor 20 h, II. prostor 10 h. — Abonementnl latki;
I. razred 12 komadov za 5 K, II. razred 12 komadov za 3 K. 2693
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
crkaiarjev, pisem m dragih tiskovin jflkrbi ceno v tej otroki izveiban * radnik.
Naslov   ▼   apravDiitvn „.Šio?. Naroda4*
loga koles
puch, (Stvria), §lobusf Regent in Drugih specialnih znamk ter posameznih Delov.
3zposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila
solidno in ceno. 1590
Karel Čamernik
, Dunajska cesta št. 9.1
Sprejema cavarovaaja fdavaikega življenja po uajraKuovratnejSih kambmaaijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga cavarovalnioa. Zlaati !» agodaa Kivarovanja na iloži»»t)e in bob rt s na&iO&aJoGimi aa vplaSili.
ee
SLHV1JA"
12-82
»  -  *  -  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.  -  -  - -Res. fondi; 44 437.036 01 K spladano odškodnine in kapitalije 98,323.486 45 K Po %-&aikosti druga , aj mi.* zavarovalnica naše države
m FAStdkofil •lavaa&slLa-Aaurec&jattt uprato. ▼m padaaafla Saj«;
■OMimbU laatop v fc]uM|anl| iisar pisarne so v lastnej bau&nej aii nr «^8«emiv»«ftmlKUa eeUli
Zavaruje poslopja in premičnina preti požarnim   škodam  po najnižjih eenah « Škoda eenjoje takoj  in najkalantneje. Uživa  najboljši  tlovea, koder poiloje.
UoToljoja  is  čistega   dobička iadata« podpora   ▼   narodne   in abčnvkaristse namene.
dssai
a
■ vosa
2 - 4 krone na dan stalnega zaslužka.
Iščemo za prevzetje pletenega blaga osebe, ki bi na našem stroju delale doma sa nase podjetje. Predznanja m treba. Pouk zastonj. Oddaljenost nt zapreka Z majhnimi nabavnimi stroški gotova eksistenca Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko in ugodno delo ob vsakem položaju Zahtevajte vsekakor naš prospekt. 650 26 Domača industrija trikotaže, Zagreb, Ilica 98 13. Naša zastopnica v Ljubljani je gospa Ivanka Murmaver, Sv. Petra nasip št. 67.
lllllll
lisllrrta in pBrta hrib
Speletič & Remžsar
Rimska cesta štev. 16 v Ljubljani
se priporočata slavnemu občinstvu za vse v to stroko spadajoča dela v Ljubljari kakor na deželi.
Delo soMno! 1296.7 Cene primerne!
*****
a¥
C. kr. avstrijske državne železnice.
Izifffiček iz   oznega reda.
Odhod iz L*u:;l!ane (;ui. tel.)
"•03 zjutr»j. Osebni v.ak srorri. Tržič, Jesenice, Trb.z, Beljak, jui žel., Gorico, dri žeL, Trst, c. kr. drž. žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec.
[•25 :;utraj. Osebni vlak v smeri: Grosupije, Rudolfovo, Stra£o-TopIice, Kočevje. ^■23 aopoldne. Osebni vlak v smeri: Jese-:e, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
WQ dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, esenice, Trbiž, Beljak, juž. žel , Gorico, ir:. žel., Trst, c. kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
J2 oc poldne. Osebni vlak v smeri: Gro-nplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
'"28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Trž:č, ce, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel, Trst, c kr drž. žel., Beljak, (čez
,r: ćrizicoi, Celovec.
1*23 zvečer.   Osebni vlak v smeri" Tržič, jj-stnice, Trbiž,   Beljak,  (čez Podrožico;, Celovec, Prago, Draždane, Berlin pO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
idolfovo, Straža-Toplice, Kočevje, [jionočl.  Osebni  vlak v smeri: Jesenice, i.   Beljak, juž. žel.,  Gorico,  drž. žel., c. Kr. drž. žel., Beljak, juž. žel., (čez ciico) Prago, Draždane, Berlin, zjutraj. Osebni vlak v smtri: Jesenice, i, Gorica, drž. žel., Trst, c. kr. drž.
:d sO. m?.ja le ob nedeljah in praz-1 na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od ; julija na progi Ljubljana juž. žel, — pesenice vsak dan).
*<od iz LI obijane (državne železnice):
*8 Zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. >5 »opoldne: Osebni vlak v Kamnik. f° zvečer: Osebni vlak v Kamnik.
10*50 ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v LJubljano (Južne železnice):
7M2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan Prage, Beljaka, juž. žel,*Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča.
8*52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfov ega, Grosuplja.
11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž 2*1. Čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. žel. Jesenic, Tržiča
2*58 oooo dne : Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4M5 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico). Gorice, drž. žel , Trsta c. kr. drž. žel., Jesenic, Tržiča.
6'40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic.
8a42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drz. žel., Jesenic, Tržiča
9*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.'
Il'08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca Beljaka ;čez Podrožico), Trsta, c. kr. dri žel , Gorice, drž. žel., Jesenic.
Prihod v LJubljano (državne železnice):
6'4-6 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. IO'59 dopoldne:  Osebni  vlak iz'Kamnika. O'IO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. 9*55 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in pramikih;.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času
t kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu.
i in luiie topli tople Stoto
n&L Hrvaskieiiie Poštnin Zabok In DOStnJolKče Zagorjanske železnice Kopalltte Stotica.
Sezija od i. maja do 30. oktobra
"elci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, ^tizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, ^ bolezni, prebolelosti.   Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-varih. Kopališki zdravnik.  Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje.
MT M V M X K T /m\m =====
od K naprej rib
Pojasnila in prospekte daje •* opal I al* m upn»a kupali««« Hnaikem.   JPo itn Za ho k.   Brzojavna postaja Stubica.   Postaja za
interurban' telefon. 1510—27
Prvo čeSKa tvornico reklamnih trakov
S. Camperlik,
Praga VIII.
Hajcsnejše vezanje in najkoristnejša reklama. 4457 34
368 .0
parketska dela
prevzema ter tudi Saje materijal
Josip puh
SraSaške ulice si Zb £jubljanL
Ceno! Solidne
Pristni kranjski
lanencoljnati |irnež Oljnate barve
v posodicah po      1 kg kakor tudi v večjih posodah.
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) priznano la strokovno preizkušeno najboljši,
Karbolinej K JKavec (gips)
za podobarje in za stavbe.
Čopiči
219—55
domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
fiMj Jtauptmann
v Ijubljani.
Fnra kranjska tovarna oljnatih barv, firnetev, lakov/ in steklarskeffa klela.
Zahtevajte cenike!
A VIII 304 9 19.
Razglas.
2700
V zapuščinski zadevi po dne 25. marca 1909 v Ljubljani zamrli posestnioi Ivani Langcf iz Novega Udmata, §tev. 49 dovoljuje se
prostovoljna sodna dražba
zemljišča vlož. štev. 216 kat. obč. Udmat, ki obstoji iz hiše Št 49 v Poljskih ulicah v Novem Udmatu z vrtom in stavbenim prostorom pri tej hiši (parcela štev. 157 48 hiša, 157 25 in 157/26 kat. obč\ Udmat)
Prodaja se vrši na licu mesta v JJovem Udmatn štev. 49, mr dne 27. julija 1909, popoldne ob 4 uri. ~m*
Izkliona oena znaša 1400 K, pod to ae ne proda. Kot vadij položiti je pred pričetkom predaje 1400 K v roke sodnega odposlanca.
Natančnejši dražbeni pogoji se lahko vpogiedajo pri sodišču.
Na zemljišču vknjižanim upnikom je pridržana njih zastavna pravica ne glede na skupilo.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek VIII
dne 16 julija 1909
Št 9349
2678-2
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
okrožnega zdraunika v Kočevju.
S to službo je združena plača 1200 K in aktivitetna doklada 200 K. Prosilci za to službo nej pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 2. avgusta 1909
ter dokažejo svojo starost,  upraviČeoje  do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znaoje sovenskega in nemškega jezika. Rizpisano mesto je nastopiti I. septembra 1909
Deželni odbor kranjski v Ljubljani
dne 14. julija 1909.
Opr. št. A I 121 9 16
£701 — 1
s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani naznanja, da Je umrla dne 2. februarja 1909 Helena Svetlin, prej vdova Bohinc tndl Wohinz roj. Kaplan V LJubljani, Florijanske ulice 24, ne zapustivši nikake naredbe poslednje volje.
Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njene zapuščine kaka dedinska pravica se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo :z katerega koli pravnega naslova zahtevati zapuščino za se, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišCu in se sglase izkszavši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za skrbnika gosp. Ivan Stiene, c. kr. davčni pristav v p. v Ljubljani obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nanastopljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zgla8il za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I.
dne 17. julija 1909.
St. 594
Razpis službe.
1682-2
Razpisuje se služba
občinshejo zdravnika
za sodni okraj Kobarid.
Letna plača znaša 2000 K s lastno lekarno. Nadaljni zaslužki so zraven zdravniške prakse, cepljenje kozio, različne sodnijake komisije ter zaslužki raznih zavarovalnic.
Pogoji in pojasnila so na razpolago pri županstvu trga Kobarid.
Prošnje je vložiti
-        — do prvega avgusta 1909.      . .
Županstvo trga Kobarid
dne 15 julija 1909.
Župan: Janko Oruntar.
t
s
11 en tir An o v SO. drža v aH.
Varstvena znamka>
Le to inja huda aima je pokazala, 4m pTSSSfja fjlsds ffpsl—sti vsako drugo opeko
Kohierjeva cementna strešna opeka z zarezo
v ».im »mi 1.1- ffg^^i » a-n jvan jgiačin na Glincah pri tjubljani.
Ravnotam se dobi tudi navadna cementna opeka brez zareie v najboljši kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivan Jelačin v
LJubljani
Slovenska tvrdka čevljev
domačega in tvorniškega izdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v Ijublani
se slavnemu občinstvu priporoča.
po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo
347—29
v lastni delavnici.
2
Pozor!
$$. trsovci ljubljanske okolice In no deželi!
Zaradi pres«litve svoje trgovine s Kongresnega trga it 14 v Prešernove nlice št, 10—14 bom prodajal
od 19. julija 1909 naprej
vse blago po Jako nizkih cenah.
posebno tkano, pleteno in koteninasto perilo, nogavice, = čepice, zavratnice in vsakovrstni nakiti itd. =
Ravnotam se tudi proda blagajna št. 2 (Wertheim), uekaj trgovinske oprave in voziček na dveh kolesih.
Za cenjena naroČi a se priporoča
£ud. Dolenc
na Kongresnem trgu štev. 14.
I
2620-3
Vetja mnotina
ae prodat Vsa ledenica ali pa tudi v brentah. 2^15—.5
Naslov v upravništvu „81 Nar.u
Krasne
BLUZE
m
največja izbera v »vili ln drugem :-:   modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo in otročja obiakoa
priporoča po najnižjih cenah
M. KRISTOFIČ
por. Bočar
štabi na it 28.
Vo-W^ zaročite takoj!
MOTORJ
h49 21
najboljšega    sistema, železne blagajne, stavb, potrebščine, mline in stiskalnice za gro« zdje   n sadje in vso drugo ieleznino
dobavlja po najnižjih cenah
slovenska veletrgovina z železnino
Jr. Stupica
o Ljubljani. Morije Terezije cesta 1.
Alt Bajec
naznanja si. p. n. občinstvu, da se 356 - 30     nahaja njegova
vrtnarija
na Karlovski cesti št. 2,
cvetlični 5«lon
pa pod Trančo.
Izdelovanje šopkov, vencev Ltd. Okusno delo ln zmerne cene.
Velika zaloga suhih vencev.
:: Zunanja naročila točno. =
Olvttnl*
dr. Jvan 3Pcrmcvc
vljudno naznanja, da otvori
s 1. avgustom 1909
svojo odvetniško pisarno
v ptuju
v hiši zdravnika gospoda dr. $. Stuheca.
JC JC      3"C 3"C
Jtiodni salon
Častitim damam priporoča
: klobuke:
le najfinejšega okusa
3da Škof - Vanek
Pod Trančo. ::
Žalni klobald vedno pripravljeni. Cako tudi venci s trakovi in razne cvetlice. :: doma .zgotovljene. ::
3
Atelile „Viktor"
fotosroflčni umetni zrnio«
-Jeethovenove ulice štev. 7. =
# a
"7V* *7V*
2621 3
^Coc5jclsl trgro^7"in.a,
F. JUST-MASCHKE
10        l,|nbljana,   Židovske   ulit-«- S.
Bn rjrmoroča no nainižii nftni [ft
8
za dame in otroke
„ naKše bluze, spodnja krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo. "S: »
p| Zunanja naročila točno in vestno.
?• n. gostilničarje in trgovce
opozarjam na veliko zalogo
brunšviških salam jJ
pri odjemanju pod 50 klg a K 140
i*
nad 50 klg a M 1 36
Za dobro blago jamčim.
Z odličnim spoštovanjem
:6 34 -4
Fran Golobprekajevaleo sp°d»Ja
siska št. so. Telefon št. 183.
1
w
m H
4
i
si
I
P. n.
Podpisanec naznanjam, da sem prevzel vsled smrti svojega očeta
naprave hišnih telegrafov in telefonov, kakor tudi napravo strelovodov in električne /.  razsvetljave po deželi. .'.
Zahvaljujoč se slav. občinstvu za tako obilno zaupanje, s katerim je bilo naklonjeno mojemu pokojnemu očetu, upam, da si bom pridobil vsled večletne, vsestranske izobrazbe v tujini, kot poslovodja v popolno zadovoljnost vseh p n. naročnikov, ustrezaje z zanesljivim delom po najmodernejšem slogu, dobrim blagom in solidnimi cenami.
:-:   :-:   Proiačuni se pošiljajo na zahtevo brezplačno.   :-: :-:
Pričakujoč mnogobrojnih naročil se priporočam z velespoštovanjem
Jttakso Sartorv,
Rožua titica it. 39.
pozor kolesarji! |
Edino zastopstva it Kranjsko
za prava
860—43
Puchoua Mm
Puch-.Special* K 150 |
flCnrier<f-koh K 115 i Najbolj, pnevmatike Relthofferleve \
Najnovejši šivalni stroji od 2
66 K naprej. »
Za prekupovalce ista cena, kakor g v tovarni.
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega blago veliko oeneje.
Ceniki aastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem
Fr. čuden
urar ln trgovec v LJubljani.
ustanovne«    prva flomača slovenska pivovarna
leta 1854.        _J--.-—-1-
Telefon itov. 210.
G. AUERiev,h dedičev
Ijubljana  Volfove nlice štev. 12 fjubljana
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marčno pivo
v sodcih in steklenicah.
Izdajatelj in odgovorni nrednik Ra.to Pn.toil.mJek.
Lastnina in tlak »Narodne tiskarne«.