Leto VIII, št. 203 Ljubljana, torek 30. avgusta 1927 — I«h*)» ob *. atjatraj. = Stane mesečno Dm >5-—, <> inozemstvo Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo: Ltobljana, Kaaflova ulica itev. s/L Telefon it 107* in «804, ponoči tndi St. 1034. Rokopisi so no vraiojo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din r* ollea št. 54. —- Telefon st. »30. loseratni oddelek; Ljubljana, Pteia-nova ulica It. 4. — Telefon it 140« Podrninld: Maribor, Aleksandrova It 13 — Cefle, Aleksandrova cesta RaCan pri poštam tek. zavodu: Milana It 11.841 - Praha «8*078.180. WlentNr. i©5.»4>- Liubljana, 29. avgusta Malenkosten dogodek v Beogradu nam daje povod za načelno zelo važno pojasnitev. Izstop iz SDS je javilo 11 beograjskih gospodov, od katerih se je le za dva, tri vedelo, da se k njej štejejo, a niti ti v strankinem življenju niso vršili nobene pomembnejše vloge. Motivi vsakega izmed teh širši javnosti neznanih oseb so nam sicer prozorni, a ne. pride nam na misel, da bi jih kritizirali. Istočasno poročajo listi o izstopih in izključenjih stotin pristašev celo narodnih poslancev iz Da-vidovičeve demokratske stranke zlasti radi nediscipliniranosti. Otročje bi bilo iz tega sklepati na moč strank. Pomembnejša pa je utemeljitev, s katero beograjski disidentje opravičujejo svoj korak. Oni trde, da jim je SDS preveč prečamska stranka in da je SDS v kritiki srbijanskih načinov v upravi preveč ostra. Praznoglave opazka klerikalcev in od njih plačanega časopisja nas puste popolnoma hladne. Dobro pa je, d;a se ob tej priliki razčisti razmerje SDS do problema prečanske fronte in srbijanskega ekskluzlvizma. V Slav. Požegi je šef SDS g. Pribičevič včeraj izjavil: »Zahtevati ravno-pravnost prečanskih krajev s Srbijo ni delovanje proti Srbiji, ampak za Srbijo. Mi smo svojo ljubav napram Srbiji pokazali z žrtvami in ne dopuščamo, da se meče senca na to brezmejno ljubezen. Ne dopuščamo pa. da ostane sistem neenakosti, ki izziva nerazpo*o-ženje napram Srbiji, kajti to najbolj škoduje Srbiji in njenemu ugledu v teh krajih. Da bo država močna, je treba, da je Srbija ljubljena, to pa bo le, ako bo celemu narodu prednačila v borbi za enakost in svobodo.« Tako je. Mi ne dovoljujemo nikomur, da dvomi o iskrenosti naših občutkov do Srbstva in do naroda v Srbiji. Vedno smo isti kakor smo bili. Nesposobna birokracija, razni korupcijonisti niso Srbija. A ker se ti ljudje oslanjajo na Srbijanstvo. je naša dolžnost, da zahtevamo, da jih Srbijanstvo odstranL Bosno in Vojvodino so preplavili razni sreski poglavarji in beležniki dvomljive kvalifikacije in metod, ki jih ti kraji niso bili vajeni. Beograjska birokracija je — izvzemši seveda svetle točke širokogrudnih. pametnih mož — v glavnem pokazala, da' omalovažuje zahteve krajev, ki jih komaj pozna. Noče se jim akomodirati. ničesar se od njih učiti, ampak vse po svojem kopitu uravnati. Ni nikogar, ki bi v tem pogledu ne vedel pripovedovati raznih žalostnih primerov in anekdot, ki so. žal. večinoma resnične. S tem pa seveda ni rečeno, da je vse zlato, kar se v »prečaniji« sveti in tudi SDS se ni nič ženirala kritizirati prečanskih napak. Motrili smo in motrimo vse z občega jugoslovenskega državnega stališča in obžalujemo, da duh enakopravnosti in enakosti vsega Jugoslovenstva še nt dovolj razširjen v Srbstvu. Krivično je očitati g. Pribičeviču, da pridobiva pristaše med prečanskimi Srbi s tem, da kritizira Srbijance. V resnici so ravno prečanski Srbi zelo razočarani radi administrativnega kaosa in to ne more ostati brez refleksij. Najbolj skeleča rana pa so pojavi ekonomske neravnopravnosti. Razume se, da se v zasedbi važnih mest ne da ustanavljati nekakih ključev in treba je, da odloča sposobnost, a opaža se, da »beograjska porodica« svoje, mnogokrat malosposobne predstavnike rine na vsa važnejša mesta in da ji je uspe. lo, zelo odriniti uradništvo, ki se je naselilo iz province v Beograd in je tam ekonomsko izkrvavelo. Neenakost v bremenih se je dala neposredno po vojni opravičevati, dasi je SDS i v tem oziru stala na edino pravem stališču »clara pacta — boni amici«, a še vedno trajajoča pasivna resistenca velike večine srbijanskih poslancev proti izenačenju bremen in davčne prakse postaja prava državna nevarnost. Ako SDS brez ovinkov na to opozarja, služi državni ideji, s k*atero ni v nasprotju, če je tako njeno delo tudi v interesu njenih volilcev. Kritika, ki jo je vršila in jo vrši SDS nad upravnimi hibami, ki imajo svoj izvor v Beogradu oziroma v povojnem precej pokvarjenem stanju morale In umevanja državnih nalog, le bila v formi vedno zmerna, če je tudi v stvari bila jaka. Vedno smo znali ločiti ža-lostne izrastke od naroda in državne ideje in zavračamo zato z vso odloč nostjo očitek, da izzivamo kako ne-razpoloženje napram Srbiji in Srbi-janstvu. SDS tudi ne snuje prečanske fronte, dasi ni izključeno, da se ob enaldh gospodarskih in upravnih kri. vicah znajdejo poslanci prečanskih krajev v obrambi življenskih interesov svojih volilcev. Smehljajo se mnogi »prepametni« politiki. ko jim SDS pridiguje o duhu Jugoslovenstva. ki mora prevzeti vse Srbe, Hrvate in Slovence. To Je duh enakopravnosti, iskrene solidarnosti interesov, enakosti in ljubezni, s katero naj bi se vsi dvignili nad faoricont svo- Glavni odbor NRS je na svoji včerajšnji seji razveljavil njegove liste ter ga proglasil za škodljivca radikalne stranke. — Formalni razcep radikalov je izvršen. — Nočna seja glavnega odbora NRS. — Velik vtis njegovih sklepov na javnost Beograd, 29. avgusta, p. Glavna pozornost javnosti je danes veljala seji glavnega odbora radikalne stranke, ki je bila napovedana za 5. uro popoldne. Dosedaj se je dozdevalo, da oficijelno vodstvo stranke pred volitvami ne bo razčistilo svojih odnošajev do g. Vukičeviča in njegovih ožjih prijateljev, odnosno do kandidatur, ki jih je postavil radikalski del vlade. To se je zdelo tem verjetnejše, ker je notorično, da se na tako zvanih Vukičevičevih listih nahajajo poleg pristašev ministrskega predsednika ne le mnogi centrumaši, temveč so se na nje «vtihotapili» tudi mnogi pašičevci in z glavnim odborom NRS tudi drugi dobro informirani politični krogi računajo, da se bo Vukiče-vičeva radikalska fronta po volitvah tudi od znotraj podrla, t. j. da bo Vukičeviča zapustil velik del «njegovih» poslancev. Znano je, da so se v tem oziru vodili zaupni razgovori med posameznimi člani glavnega odbora in nekaterimi kandidati z vladnih list, ki pa so končno privedli do rezultata, da se naj navzlic temu izvrši prelom. Volilni teror proti radikalskim protivladnim kandidatom je odločitev pospešil in poostril. Glavni odbor NRS je na svoji današnji seji pozno ponoči razveljavil vse Vukičevičeve liste, jim odrekel sankcijo stranke ter je na ta način gospoda Vukičeviča dejansko izključil iz radikalne stranke, istočasno ie glavni odbor odobril oficijelni volilni proglas, ki proglaša g. Vukičeviča za škodljivca radikalne stranke. S temi sklepi je prelom med vodstvom stranke na eni strani ter med Veljo Vukičevičem in njegovimi ožjimi pristaši izvršen. Kolikor je mogel Vaš dopisnik izvedeti, se je v glavnem odboru izrecno govorilo o tem, da je mnogo Vukičevičevih kandidatov informiranih, da je ta sklep naperjen v glavnem le proti g. Vukičeviču in onim njegovim prijateljem, o katerih se predpostavlja, da bi ga tudi po volitvah ne zapustili. Teh je po splošnem mnenju 20 do 25. G. Vukičevic se je še pozno v noci Odhod naše delegacije v Ženevo Beograd, 29. avgusta, p. Naša delegacija, ki se udeleži zasedanja Društva narodov v Ženevi, odpotuje v Ženevo po doseda* njih dispozicijah dne 3. septembra. Šef tis skovnega oddelka zunanjega ministrstva Hadžigjorgjevič odpotuje naprej, da pripra vi vse potrebno za nastanitev naše delega» cije. Nov načelnik naše reparacijske komisije Beograd, 29. avgusta, p. Kakor zatrjuje* jo, bo dosedanji načelnik naše delegacije v reparacijski komisiji v Berlinu g. Kape® tanovič upokojen. Na njegovo mesto bo imenovan bivši poslanec in pomočnik pro« svetnega ministra g. Zika Vidanovič. Konfisciran Trumbrcev go«vor Osijek, 29. avgusta, n. Policija je zaple« nila današnjo številko »Hrvatskega lista«, ki je objavil včerajšnji govor dr. Trumbi« ča. Sodišče je zaplembo razveljavilo. Zopetne aretacije komunistov Split, 29. avgusta, n. Na Selcah pri Spil* tu je orožništvo včeraj aretiralo tri de« lavce zaradi komunistične propagande. Var» nostne oblasti zatrjujejo, da se v zadnjem času med delavstvom zopet zelo širi komu« r.istična agitacija. Investicijsko posojilo Splitu Split, 29. avgusta, n. Veliki župan je odo« bril splitski mestni občini najetje posojila v znesku 50 milijonov dinarjev v investicij« ske svrhe. Avtomobilske dirke za državno prvenstvo Sarajevo, 29. avgusta, n. Dne 18. septem« fcra se bodo vršila na 200 km dolgi progi Sarajevo«Dubrovnik»Sarajevo, avtomobil« ske dirke za državno prvenstvo. Nesreča v bosanskem rudniku Prijedor, 29. avgusta, n. V rudniku Lubi« ja se je pripetila včeraj smrtna nesreča. Iz neznanega vzroka se je odtrgal neki vagon« ček in zdrčal po strmini navzdol, pri čemer je zadel na delavca Grgo Jeftiča in ga ta« ko težko ranil, da je par ur nato umrl. t 11 ni - 1 -n—i je pokrajine. Skoro se je ta leta zdelo, da je SDS z jugoslovensko idejo prišla prezgodaj in da je zadela ob stoa-lo predsodkov in strašil. A danes še vsakdo ve. da Jugoslovenstvo ne ogroža ne Slovenstva, ne Hrvatstva, ne Srbstva, temveč jih le dviga in nezdrave ozkosrčne rivalitete v sintezo nacijonalne vzajemnosti. SDS pojde, kakor doslej, i nadalje v boj za enakopravnost na vseh poljih s skrajno doslednostjo, in krivični očitki, s katerimi se hoče ovirati njen nastop v Srbiji, je od tega ne bodo mogli zadržati. dal informirati o sklepih seje glavnega odbora. Radikalski člani vlade so bili ves dan zelo nervozni ter so poskušali vse, da preprečijo prelom. Ko se to ni obneslo, so pričeli z drugo taktiko in g. Vukičevič je zvečer izjavljal novinarjem 1 « Kaj, seja glavnega odbora je danes? O tem sploh nič ne vem.» In ko se ga je informiralo o razpoloženju v glavnem odboru, je ironično zavračal: «Bomo videli, kdo bo na praznik svetega Janeza Glavoseka (11. september) sekal glave . . .» Seja glavnega odbora je pričela ob 17. pod predsedstvom Marka Trifkovi-ča. Aca Stanojevič se je opravičil s posebnim pismom, v katerem izjavlja, da se strinja z vsemi sklepi, ki bodo storjeni. Iz tega sledi, da so bili ti sklepi že v naprej z njim dogovorjeni. V štiriurni razpravi, v kateri je splošno prevladalo naziranje, da bo Vukičevič pri volitvah potolčen in da mu je treba tudi s strani stranke zadati močan udarec, so udeležniki diskutirali politično situacijo ter je prilično dozorel sklep, da je treba radikalno stranko sedaj razcepiti, da bi se mogla po volitvah z izločitvijo grupe g. Veljkoviiča zopet zediniti. Ob 21. je bila seja prekinjena ter se je nadaljevala ob 22. vse do 1. ure zjutraj. Tu je bila zopet prekinjena ter se bo verjetno popoldne zaključila, nakar bo izdan poseben komunike. Danes je bil odobren obširen volilni proglas, ki vsebuje historijat političnega razvoja od 1925. do danes ter prihaja do zaključka, da je g. Vukičevič škodljivec radikalne stranke, ki odklanja za njegovo delovanje vsako odgovornost. Proglas bo verjetno jutri objavljen. Nato je glavni odbor razpravljal o kandidaturah ter sklenil, da stranka odklanja vse Vukičevičeve liste razen štirih, o katerih se bo razpravljalo še na današnji seji. Sklepi glavnega odbora so izzvali velik vtis. Oni pomenjajo tudi formalno izvršitev razcepa radikalne stranke. Povratek letalcev iz Varšave Krasen uspeh jugoslovenskih tekmovalcev. Beograd, 29. avgusta, p. Danes popoldne so se vrnili letalci, ki so se udeležili tekmovalnega poleta Beograd-Varšava-Beograd. Polet je bil izredno težak, ker so vladale na vsej poti skrajno neugodne vremenske prilike. Od 14 letalcev, ki so včeraj startali v Beogradu, jih je prispelo v Varšavo in od tam nazaj v Beograd samo šest, dočim so bili ostali radi defektov prisiljeni, da so spotoma pristali. Največjo smolo so imeli češki letalci, izmed katerih ni niti eden dospel v Varšavo. Zmago je odnesel jugoslovenski pilot Striženski, ko. jega zmaga je tem pomembnejša, ker je letel na letalu, ki je bilo izdelano doma, in sicer v tvornici v Novem Sadu. Drugi je bil Poljak Zrinskij, tretji jugoslovenski major Radolič, četrti pa jugoslovenski kapetan Zupančič. Letalcem so priredili na beograjskem aerodromu viharne ovacije. Lakota v Črni gori Cetinje, 29. avgusta n. V Črni gori vlada v nekaterih krajih že sedaj velik* lakota. Deloma so poplave, deloma pa je toča po pclnoma uničila poljske pridelke, tako da je ljudstvo popolnoma obubožalo. V okolici Cetinja je včeraj od gladu umrl seljak Ri-stan. Dejstvo, da umirajo ljudje v času žetve od gladu, je žalosten znak velike pasivnosti te pokrajine. Cetinjski veliki župan se le brzojavno obrnil na vlado za nujno pomoč. Avto zadirjal v vlak Karlovac, 29. avgusta, n. Snoči ob 10. se je ponesrečil avto vladnega komisarja v Karlovcu g. Kosmiča, ki se je vračal z nedeljskega izleta. Malo pred Karlovcem je avto pasiral železniško progo. Ker so biie zapornice odprte, ni nihče slutil, da prihaja vlak. V istem trenotku je pridrvel po progi v smeri proti Karlovcu osebni vlak s Su. šaka. Avto se je z vso silo zaletel v prvi vagon. Sunek je bil tako silen, da je za gnalo avto daleč v stran, kjer se je prevrnil in pokopal pod sabo vse potnike. Nečak komisarja Vladimir Gašparac je dobil tako težke poškodbe, da je med prevozom v bolnico umrl. Ostali potniki so ostali skoraj nepoškodovani. Katastrofalen tajfun Nagasaki, 29. avgusta, (be.) V okolici mesta je strahovit tajfun razrušil 4000 hiš in ubil 50 oseb. Ameriški po'et okoli sveta Broock in Schlee, ki hočeta preleteti okoli sveta v manj nego 20 dnevih sta včeraj pristala v Monakovem. — Velika letalska senzacija: Levine ušel z «mis Cohunbio» in pristal na londonskem letališču London. 29. avgusta, d. Letalo cPride oi I bližno za dve uri. Najprej ju je pozdravil Detroiti, ki je v soboto ob 4.44 Greemvicho- ameriški generalni konzul. O dosedanjem - • ■ 1 "-j—- ^----- : poletu preko Oceana je bil polet v Bavarsko vega časa startalo v Harbour - Crace v Novi Fundlandiji z letalcema Brockom in Schleen, je dospelo včeraj ob 6. zjutraj v Plymouth in je pristalo ob 10.35 v Croylenu. Na svojem poletu hočeta letalca pobiti rekord Welita in Evvansa, ki sta napravila polet okoli sveta v 28 in pol dnevih, za najmanj 10 dni. V drugi etapi poletita do Stuttgarta, od tam pa preko Dunaja v Beograd in Carigrad ter preko Perzije in Indije. Schlee je veleindustrijalec, Brock pa poklicni pilot. Letalo «Pride of Detroit« je podobno Lind-berghovemu letalu, s katerim je preletel Ocean in tehta popolnoma obteženo 5050 angleških funtov. Opremljeno je za radio sprejemno in radio oddajno postajo, ki funkcijo-nira tudi pod vodo. Novinarjem je pilot Schlee izjavil, da je letalo v megli izgubilo orijentacijo in tri ure blodilo nad grofijo Dewon. Sprva sta domnevala, da letita na Irsko. Šele ko sita se spustila 200 m globoko in vrgla na tla pismo s prošnjo, naj jima po znamenjih pojasnijo, kje se nahajata, je nekdo s kredo napisal v velikih črkah na tla: Seaton grofija Devoo. Obrežna straža je razvila zastavo in šele tako sta se mogla orijentirati. Monakovo, 29. avgusta, s. Prihod ameriških letalcev Schlee in Brocka se ie zakasnil pri- poletu preko Oceana je bil polt v Bavarsko naravnost krasen Jutri bova startala k na-daljnemu poletu, in sicer preko Dunaja, Budimpešte, v smeri proti Carigradu. Ni izključeno, da bova pristala v Beogradu. (Glej tudi na 6. strani. Ured.) Le Bourget. 29. avgusta, (be) Včeraj je prišlo na letališču do senzacije. Letalec Levine je poskušal letalo in nenadoma odletel v zapadni smeri. Ta dogodek je vzbudil med tukajšnjimi krogi vznemirjenje, ker Levine ni izprašan pilot. Takoj za tem je startal njegov pilot Drouhin, da dohiti Levinovo letalo. Tudi neko drugo francosko letalo zasleduje Levina. Ob 2.45 90 opazili Levina nad mestom Boulogne. Njegovo letalo je letelo z veliko naglico v zapadni smeri. London, 29. avgusta, s. Levine je ob 3.33 pristal na letališču Croyden. Berlin. 29. avgusta, (be.) Kanadska letalca Tully in Medcalf sta startala iz Ontaria za polet v London. Beograd, 29. avgusta, p. Za jutri zjutraj ob 9. je najavljen prihod ameriških prekooceanskih letalcev Brocka in Schleea. Iz Beograda nadaljujeta pot preko Carigrada in Perzije v Indijo. V Beogradu vlada za prihod Američanov veliko zanimanje. Senzacijonalno pismo lorda Cecila ministrskemu predsedniku Baldwinu Zakaj je podal lord Cecil svojo demisijo. — Nesoglasje med člani angleške vlade glede razorožitvenega problema. — Po zadnjih vesteh bo zastopal lord Cecil Anglijo še nadalje v Že- nevi London, 29. avgusta, (lo.) Lord Robert Cecil je podal na svoje ministrsko mesto ostavko. Naslovil je na ministrskega predsednika Baldvpna pismo, ki se glasi: <Že t pismu z dne 9. avgusta sem Vam naznanil, da ne morem več nadalje ostati v ministrstvu. S tem, da poda jem ostavko, nočem izraziti svojega nesoglasja z drugimi člani vlade. Na-sprotpo, moram 3e zahvaliti za vse dokaze simpatij in prijaznosti, kate|e sem prejel s strani svojih kolegov. Tudi {ni resnično, da bi imel s prvim lordom adirtiralitete lordom Bridgeman oni kake spore. Bil se ž njim, kar upam, da bo tudi on sam potrdil, tekom razprav na pomorski razorožitveni konferenci v Ženevi v popolnem soglasju. Razven dveh točk vzporednega značaja ni bilo med 'nama nikakih nasprotij. Na vsak način ni bilo med nama niVakih razlik v mišljenju glede politike na ženevski konferenci in jaz sem se ravnal v tehničnih zadevah po nasvetu pomorskih strokovnjakov. Imeli smo tozadevno veliko srečo, da smo imeli za svetovalca tako izbornega strokovnjaka, kakor je admiral Field. Glavne težave pri vsej stvari je tvorilo nasprotstvo mod menoj in večino kabineta glede glavnih točk razorožitvenega vprašanja. Za svojo osebo smatram, da je vprašanje razorožitve in omejitve oboroževanja glavni pogoj svetovnega miru, od katerega ne od-visi samo obstoj britskega imperija, ampak tudi celokupna evropska civilizacija. _ Smatram razorožitveno vprašanje za najvažnejšo javno zadevo. Nadalje sem prepričan, da se razorožitev lahko izvede edinole potom mednarodnih dogovorov. Da se ti dogovori dosežejo, bi morala biti prva skrb angleške vlade. Nočem trditi, da je to vprašanje važ- nejše od drugih političnih problemov. Mnoge stvari, ki eo se dogodile na zadnjem zasedanju pripravljalne komisije razorožitve so me napolnile z velikim vznemirjenjem. Vedno in vedno sem bil prisiljen zastopati v komisiji predloge, ki se niso mogli zlagati t resnično željo, da se v razorožitveneni vprašanju doseže resničen uspeh. Največ so se te inštrukcije nanašale na manj važne točke, vendar pa so. napravile v celoti na komisijo zelo nesrečen vtis in eo bile krive v veliki meri slabemu uspehu. Kljub temu sem sprejel Vaše povabilo, da zastopam Anglijo na razorožitveni konferenci, o kateri sem menil, da se bo srečno končala in da ji bodo dela pripravljalne komisije za razorožitev v veliko oporo. Smatral sem obenem, da bi pomenil polom ženevske konference veliko nesrečo. To se je, žal. zgodilo in o vzrokih tega poloma se bo razpravljalo, ko se sestane parlament. Prisiljen sem sedaj izjaviti, da inštrukcije, katere, sem prejel od svoje vlade, niso uživale mojih simpatij in menim, da bi se spi-razum na podlagi predlogov, ki ne bi žrtvovali bistvenih angleških interesov, lahko dosegel. Isti vzroki bodo imeli iste posledice. Na ljubo resnici moram priznati, da se moii kolegi v teh vprašanjih ne strinjajo z menoj. Zato ne morem več nadalje ostati v kabinetu, v katerem ne morem koristiti 6tvari, katero smatram za največje važnosti. Toda mnogo se lahko stori izven kabineta. London, 29. avgusta, s. Lord Robert Cecil je opustil svojo namero izstopiti iz vlade. Odpotoval bo kot član angleške delegacije za Društvo narodov v Ženevo. Ponovni komunistični izgredi v Franciji Pariz, 29. avgusta s. V več mestih je zopet prišlo do velikih nemirov. V Brestu so komunisti sklicali veliko protestno zborovanje, na katerem je govoril tudi komunistični župan. Nato so hoteli demonstranti korakati v sprevodu skozi mesto pred ameriški konzulat, vendar pa jih je ustavila policija in močni oddelki žandarmerije. PriSlo je do hudih pocestnih bojev. Manifestanti so skušali postaviti barikade. Število ranjencev je aa obeh straneh zelo veliko. Slični incidenti so se dogodili tudi v Nizzi. Pri bombnem atentatu na plesni lokal v Juan - Les - Pins je bilo po zadnjih ugotovitvah ranjenih sedem plesalcev in plesalk. Dva ranjenca sta podlegla ranam. Menijo, da je atentat izvršil odpuščeni natakar. Pariš, 29. avgusta, (be) Policija je pozvala več tisoč tujoev, naj zapuste Francijo, med temi več komunistov, ki so se udeležili zadnjih nemirov v Parizu. Nemci nezadovoljni z redukcijo okupacijskih čet v Porenju Berlin, 29. avgusta. Go.) Politični krogi so nezadovoljni z redukcijo porenjske po« sadke za 10.000 mož in povdarjajo, da ta koncesija ne odgovarja obljubam, ki so jo dali nemški vladi zavezniki meseca no« vembra 1925. Državljanska vojna na Kitajskem London, 29. avgusta, s. Iz Šanghaja po« ročajo: Vsi uradniki nankinške vlade so pobegnili v Šanghaj. Severne čete so za« vzele Nanking. Prebivalstvo namerava spre jeti generala Sunčuanfanga kar najsveča« nejše. Boj za Cangkiang se še vrS. Tokio, 29. avgusta, (be.) Ministrski svet je sklenil, da odpokliče japonsko vojaštvo iz Tsingtao in Tsinanfu. Na ta način bo japonska demonstracija na Kitajskem koo« čaaa. Pogreb Sacca in Vanzettija Boston. 29. avgusta, (s-lo.) Včeraj sta bili upepeljeni trupli Sacca in Venzettija. Pogreba, ki je bil dolg osem milj, se je udelež-1'o nad 30.000 ljudi, na ulicah pa je bilo okoli 100.000 ljudi. Cerkvenih ceremonij ni bilj. Članica braniteljskega komiteja Sacca in Vanzettija miss Donovin je imela govor, v katerem je imenovala Sacca in Vanzettija žrtvi najbolj zagrizene plutokracije, kakršne svet od starega Rima naprej še ni videl. Boston, 29. avgusta, s. Snoči je izbruhnil ▼ hlevu poslopja požarne brambe, ko je bila požarna bramba ravno pri nekem požaru na tovornem kolodvoru v drugem delu mesta, požar. Pred dnevi je na isti način in ob istem času izbruhnil požar v poslopju požarne brambe v Cimbridgeu. Oba požara sta najbrže delo pristašev Sacca in Vanzettija. Bivši nemški prestolonaslednik na Dunaju Dunaj, 29. avgusta, d. V soboto je dospel v strogem incognitu na Dunaj bivši nemški prestolonaslednik in se nastanil v hotelu BristoL Novinarjem je med drugim izjavil: Ze od smrti cesarja Franca Jožefa nisem bil več na Dunaju. 2e dolgo 9em si želel, da bi zopet posetil to lepo mesto, ki mi je še izza mladosti v najlepšem spominu. Upal sem, da bom ostal pod imenom grofa v. Geldern, ld je eden izmed imen naše rodbine, nepoznan, vendar pa se mi to si posrečilo. Presenečen sem o nezmanjšani lepoti in razkošju lepega dunajskega mesta in njegovih ogromnih kulturnih vrednotah, ki morajo na vsakega Nemca napraviti najgloblji vtis. Veselim se ponovnega razvoja in povojne obnove stare podonavske prestolice. Na vsakega tujca napravi red in rastoča, ki vlada v sleherni ulici, najboljSi vtis. Poprava in obnova starega gradu mnogo doprinaia k povečanju zunanje lepote mesta Ostanem ie par dni na Dunaju in se nato sest a nem na Bavarskem s svojo rodbino. Nad 1000 nedeljskih shodov Pestra in živahna predzadnja volilna nedelja. — Rdeča nit skozi vse govore: po 11. septembra pride demokratski režim. — Zunanji minister svetuje radikalom: izključite g. Vukičeviča saj ga izključijo iz stranke in naj se ne obračajo s pritožbami na našega šefa g. Davidoviča. Beograd 29. avgusta r. Včerajšnja, predzadnja nedelja volilnega boia ie bila izredno živahna. Vršilo se je v celi državi nad 1000 volilnih shodov in sestankov, vendar pa nikjer ni prišlo do resnejših incidentov. Beograd je bil v političnem oziru popol-oola mrtev, ker so vsi politiki z ministri vred odšli iz mesta na shode in agitacijo. Govorili so včeraj, tudi vsi politični voditelji, ki pa-niso iznesli nikakih novih senzacij. Ljuba Davidovič je svojo kampanjo proti vladnim radikalom nadaljeval v beograjski okolici, MairinkovSč "je govoril v Nišu, Aleksiricti in ie bil sam z ozirom na svoj ministrski položaj precej rezerviran, tem "bolj jasni pa rfegovi spremljevalci. Marko Triikovič je prirejal shode v banja-luškem okr<>zjtf,kier je nosilec pašičevske liste in kjer se je ravno pred par dnevi mudil tudi Velja Vukičevič. katerega je Trifkovič napadel, češ, da je le iz osebne ambicije razbil radikale. Dr. Korošec je imel shod v Ljutomeru in je radi lekcij, M jih le dobil te dni povodom svojega bivanja v Beogradu, govoril topot le splošno in zelo previdno, da ne bi dal zopet povoda za Tazbnrjanje med svojimi radikalskimi zavezniki. Svetozar Pribičevič se nahaja na turneji v Slavoniji in je na včerajšnjih shodih zavrnil tudi fantastične vesti, ki jih širijo SDS nasprotni krogi o razcepu stranke radi izstopa nekaterih, politično brezpomembnih Srbijancev. Zemljoradnfkom je policija ve S shodov preprečila. V svojem sremskem volilnem okrožju je govoril 'dr. Voja Janjič. ki je napadal Vukičeviča in Maksirooviča. Proti tema dvema je zelo ostro nastopil tudi predsednik finančnega odbora dr. Radonjič, ki je imel shod v Subotici. Včerajšnji shodi so vnovič pokazali, da nobena, politična skupina ne veruje, da bi se mogla sedanja vlada z g. Vukičevičem obdržati tudi po volitvah. Govori političnih voditeljev so imeli zato poleg neposredno agitacijskih ciljev tndi namen, vplivati na ustvarjanje nove situacije po volitvah. Marinkovič o razmerah med radikali Niš, 29. avgusta r Včeraj dopoldne se Je vršil v Nišu dobro obiskan volilni shod Demokratske zajednice. Kot glavni govornik Je nastopil zunanji minister dr. Voja Marinkovič. ki je najprej polemiziral s tezo Marka Tritkoviča, češ, da je bil razpust Narodne skupščine nepotreben. Res ie, je izvajal , da pa jo-je sedanja vlada razipustila, deloma ker se demokrati nadejajo, da bodo izšli Iz volitev ojačeni, deloma ker. .hoče g. Vukičevič odstraniti politike, v katerih se boji. tekmecev. Vsa druga volilna gesla so le pesek v oči, ker bi vlada ves svoj program lahko izvedla tudi z razpuščenim parlanjentom. V Cardačanih je prišel k Trifkoviču tik pred zborovanjem komisar s štirimi orožniki in ga pozvali, nai tte napada članov vlade.- Trffkevič je komisarja' seveda ostro zavrnil, nagl.ašajoč, da so. ministri že po svojem položaju podvrženi ;■ javni - kritiki, ki je ne more tusče zabraniti. Komisar je nato res umakmi svoj »ukaz«. - :: Slav. Požega, 29. avgusta.'r. Tekom včerajšnjega dne je Svetozar Pribičevič priredil v požeškem volilnem okrožju več uspelih zborovanj. V Buču je Pribičevič govoril o parlamentarizmu in o ustavnih svoboščinah. »Ko sem pred meseci vstal proti sedanji vladi, se je govorilo, da bijem z glavo ob zid. Danes vidite, kakšna je situacija. Sedaj udriha proti Vukičevičevi vladi celokupna opozicija. Po volitvah se bo ustanovil pravi demokratski savez, ki bo imel nalogo, da izvaja demokratsko politiko. Poraz vlade pri volitvah 11. septembra je siguren. Nobeno teroristično sredstvo ne bo pomagalo Vukičeviču, ki ie s svojimi izjavami, da ostane še po 11. septembru, posegal v pravice krone in narodne skupščine.« (Pribičevičev odgovor na vesti o razdoru SDS prinašamo na drugem mestu.) V stiski nerodne samoobrambe Kako se brani dr. Gosar in kaj Socijalna likvidacijska politika z nobenimi V včerajšnjem «Slovencu» se brani g. dr. Gosar, da smo mu po krivici očitali, da je on povodom popolnega de-montiranja državne socijalne politike, ki jo je izvedel kleroradikalni režim, prvi se lotil tudi subvencije, ki jo je država po zakonu dolžna dajati za zavarovanje delavcev. G. Gosar je v »Pravici* slovesno izjavil, da sicer v trenutku ne more »natančno povedati, kdaj, v katerem finančnem zakonu je bila ta podpora prvič znižana na pol milijona dinarjev», ve pa, da takrat klerikalci niso bili v vladi, temveč »precej verjetno® samostojni demokrati ali pa samostojni kmetje. Mi smo mu na to odgovorili z dokazom iz samega iinančnega zakona. G. Gosar sedaj uporablja našo pomoto, da je bil on prvi, ki je pričel zniževati zakonito subvencijo. Res je sicer, da je že režim RR. udaril delavstvo z redukcijo subvencije, toda g. dr. Gosarju ie bito pridržano, da je tudi na tem polju privedel likvidacijo socijalne politike skoraj do kraja. Dočim so socijalno reakcijonarni radičevci in radikali pustili od dveh, v paragrafu 136. zakona o zavarovanju delavcev določenih milijonov državne subvencije vendarle še polovico, je dr. Gosar, zastopnik »socijalne* SLS res nrvi zreducirai to vsoto oa 500.000 Din, torej na eno četrtim prejšnega zakonitega iznosa. Ako torej g. dr. Gosar v »Pravici* naivno vprašuje, »kdaj in v katerem finančnem zakonu je bila podpora za zavarovanje delavcev pnHč znižana na 500.000 Din*, mu odgovarjamo še enkrat: Nikdar poprej g. Gosar, prvič takrat, ko ste bili Vi minister za socijalno politiko! pravi tekst njegovega zakona. SLS se ne da spraviti s sveta izmotavanji Vi torej govorite neresnico, ako to negirate in še enkrat Vam povemo, da je skrajno nepošteno namigavati, da so, kar ste Vi zagrešili, storili samostojni demokrati. Končno še eno: očitate nam, da je nevednost ali laž govoriti o «dosedanji» dvomilijonski podpori, VI sami pa govorite o njej v Vašem besedilu čl. 273. fin. zakona od 31. marca. Čl. 136. določa dvomiliionsko podporo za zavarovanje delavcev tako, da odreja 1 milijon za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, 1 milijon pa za zavarovanje proti nezgodam. In kaj pravite Vi, odnosno Vaš zakon? Da se naj besedilo te določbe spremeni tako, da se postavi mesto besede «1 milijon*, tekst «250.000 Din*, ali z drugimi besedami, da se dosedanja podpora 2 milijonov zreducira na 500.000 Din. To so Vaše besede g. Gosar, to je Vaš zakon, to ie tekst, ki se nahaja v finančnem zakonu v poglavju »Ministrstvo za socijalno politiko*, katerega upravitelj ste bili takrat Vi! Tako vidite g. Gosar, kam ste zabredli v stiski nerodne samoobrambe in če prisiljeno ironično pravite, da se ne smatrate »nič več vrednega* z nami polemizirati, je nam to le dokaz, da smo Vas in socijalno politiko Vaše stranke zadeli tako v živo, da Vam je zaprlo sapo. Verjemite, da je socijalna likvidacija^ ki ste jo Vi izvajali kot minister, zaprla sapo tudi širokim krogom delovnega ljudstva. Tudi ti ne marajo več polemizirati, ampak bodo 11. septembra napravili kratek in krepak obračun s hovega vprašanja. Klerikalni govorniki, ki so obdelovali vestfalske romarje s frazami, jim niso po« vedali, da je.SLS, dasi je bila na vladi in dasi je "Sanes toliko ko vladna stranka, v odločilnem trenotku vprašanje westfalskih rojakov popolnoma zanemarila. Lepo je govoričiti, da SLS »zastopa slovenski na« rod*, a zastopa ga slabo, pustrvši opoziciji in SDS, da se je zavzemala za njegove živ« ljenske interese. Cela stvar pa radi te grešne nemarnosti zaspati ne sme. Zahtevamo, da vlada vprašanje recipročnega obravnavanja delavcev v obeh državah na novo pokrene. Izgovor, da bi mogla Nemčija to odbiti, ne drži. Naj odbije, če misli, da je to prav za nje« no politiko na jugoiztoku Evrope, potem bo tudi odgovornost nekoliko drugačna in na naši državi bo, da potem primemo po« stopa in rojake na drug način osigura. Ven« dar mi dvomimo, da bo Nemčija tako so« cijalno vprašanje mogla kar prezreti, tem manj, ker ji danes in v bodoče reciprocite« ta ne bo brez vrednosti. Strankarski strup, ki ga je zanesla SLS v \Vestfalijo med naše rojake, je že tnno> go škode napravil. Kdor čita izlive katoli. škega duhovnika g. Kalana, ki misli, da mu je glavni poziv v tujini obrekovati dr. Žer. java, se mora žalostiti, da se takim ljudem izroča verske naloge med izseljenci. Sredi tega »katoliškega* strankarstva in hvali« sanja je umrl rojak od gladu. Celjski občinski svet Celje, 29. avgusta. Danes se je vršila prva redna plenarna seja novo izvoljenega celjskega _ občinske« ga sveta. Na dnevnem redu je bilo konsti« tuiranje odsekov in nekaterih odborov. Večina je že pred občinsko sejo na svojem sestanku sklenila, kake odseke »e voli, ko« liko članov imajo odseki in koliko zastop« nikov odpade na vsak klub pri posamez« nih odsekih. O tem predlogu, ki ga je pri seji stavil v imenu večine dr. Ogrizek, je SDS zastopana v odsekih samo formalno in z bistveno manjšim številom, kakor bi od« padlo nanjo po proporcu dočim so socia. listi, ki s svojima občinskima kluboma šte« jtjo tri člane, zastopani deloma celo bolj« še kakor SDS. Predsednik kluba SDS prof. Mravljak je pred glasovanjem o tem pred. logu dal pnncipijelno izjavo proti krše« nju parlamentarnega principa, da je v odsekih zastopana tudi opozicija primerno svojemu številu, kateri princip je tudi v prejšnjih dveh občinskih svetih SDS kot voditeljica večine striktno upoštevala. Sta« lišče večine sta poskušala braniti gg. Po. savec in dr. Ogrizek, ki pa sta morala pri. znati, da so demokratje opoziciji v prej. šnjem občinskem odboru dali zastopstvo v odsekih po proporcu in sta se izgovarja. Ia le s tem, da se je zgodilo brez poprej« šnjega obvestila opozicije. Značilno je, da sta pri glasovanju o tem predlogu večine dva socijalista (Felicijan in Lah) proti v s«, kemu principijelnemu stališču glasovala za predlog. Glede ubožnega sveta ni bilo no« benega predloga, očividno, ker se ta insti. tucija ne zdi večini dovolj važna in ker ubožci še lahko čakajo. Tudi v ostalih ko« misijah so demokratje deloma popolnoma prezrti. (Šolski odbor, pri volitvah članov v komisijo za Narodne skupščine, deloma samo zastopanih po enem članu. Glede šol« skega sveta, iz katerega so demokratje po« polnoma izpuščeni in ki dobi klerikalno večino, za kar sta glasovala tudi socijali« sta, je dr. Ogrizek skušal opravičevati po« stooanie večine * tem. da hnaio demokrat« je itak v šolskem odboru viriliste. (Dr. Ka« lan; Jih boste že prestavili, da jih bo manj!) Dr. Ogrizek je v svojem odgovoru na protest SDS kluba med drugim omenil prejšnji občinski volilni red za celjsko me« sto, češ, da so demokratje prišli le po tem volilnem redu, torej po milosti dr. Žerjava do večine. G. Posavec pa v imenu NRS, da med prejšnjo in sedanjo, večino ni pra« ve primere, ker je pri zadnjih volitvah bila razlika samo okrog 120, dočim je se. daj okrog 380. Oba pa sta previdno zamol« čala, da so se nasprotne stranke prav rade poslužUe prejšnjega volilnega reda v prej. šnjem občinskem svetu, da so že v prej. šnji volilni dobi v tem namenu sklenili koalicijo in razbili občinski odbor ter po svojem velikem županu izposlovali, da so bile volitve razpisane nenavadno naglo, že 31. marca to je ravno en dan poprej, ko je bil prejšnji volilni red s finančnim zako. nem ukinjen, g. Posavec pa. da so sedaj nastopile tri stranke proti eni sami, in je po volilnem redu demokratska stranka le najmočnejša, močnejša kakor vsaka izmed njih treh. A da se vendar proporc za od« seke ne izračuna po številu volilcev za eno ali drugo stranko, marveč po številu ob« črnskih odbornikov, ki jih ima ena ali dru« ga stranka. Značilno je, da je predlagatelj ar. Ogrizek povsod imenoval svojo stran« ko na prvem mestu, na drugem radikale in na tretjem nemško stranko. Večina je predlagala sledeče odseke: Finančni in gospodarski odsek (11 čla« nov): SLS 3. NRS 3. Nemci 1. SDS 2 (prof. Mravljak, Ravnikar), socijalisti 1. berno« tovci 1. Občinska podjetja in pokopališče (9 članov): SLS 2, NRS 2, Ncmci 2, SDS 2 (dr. Hrašovec, Sirec), bernotovci 1. Prav« n: in personalni odsek (7 članov): SLS 2. NRS 2. Nemci 1, SDS 1 (dr. Kalan), soci« jalisti 1. Odsek za šolstvo, kulturo in zdrav stvene zadeve ter tujski promet (7 članov): SLS 2, NRS 2. Nemci 1, SDS 1 (dr. Hoče« var). socijalisti I. Odsek za stavbne zade. ve in vodno regulaciio (7 članov): SLS 1. NRS 2. Nemci 1, SDS 1 (Prekoršek), soci. jalisti 1. Odsek za tržne in obrtne zadeve (7 članov): SLS 2. NRS 2, Nemci 1. SDS 1 (Bernardi), bernotovci 1. Odsek za social« no politiko (9 članov): SLS 2, NRS 2. Nem« ci I, SDS 1 (Voglar), socijalisti 1, berno« tovci 1. Disciplinarna komisiia (4 člani): SLS I, NRS 2, Nemci 1. (SDS nobenega!) Reklamacijska komisija (2 člana): SLS 1. SDS 1 (dr. Kalan). Volilna komisija za Na« redno skupščino: Samo klerikalci in radi« kali. Borza dela: NRS 1. SDS 1 (Potrato). Člani demokratske stranke so se pri vseh predlogih vzdrževali glasovanja. Arnavtska vojska c. d. — Rim, 28. avgusta. Današnji «11 Giornale d' Italia* objavlja pod kričečim naslovom: »Ahmed Zogu* pre gleduje albanske čete v Skadru. Prizor sile in lepote. Hvaležnost prebivalstva napram predsedniku. Vojska v polni moči* nasled« ii ji dopis svojega stalnega albanskega po« fočevalca, datiran iz Skadra 25. t. m.: »Dane-s dopoldne je predsednik republike pregledal čete skadarske posadke in čete, ki so dospele iz Tirane kot njegovo sprem« stvo.» «BiI je to prizor sile in lepote, kakršne« ga to staro albansko mesto ni bilo navaje« no. Skadrani so s svojim iskrenim navdu. šenjem pokazali mlademu poglavarju drža. ve, kako ga ljubijo in kako namigavanja nekih skupin črnogledcev, ki predstavljajo Skadar in njegov okoliš kot nezavzetne trdnjave, in redno nasprotne režimu, slone na napačnih predpostavkah in zmotni poli« tični presoji. Nezadovoljnost in vznemirje« nost sta posledica pogubnih gospodarskih razmer mesta in okolice. Mesto, oropano leta 1913. mondskih (? — morda naj bi se v italijanskem izvirniku glasilo «pr©vincie del Nord», ne pa čim pa da bo albanski poslanik Zeno Bep (pač Cena beg) odpotoval »jutri», t. j. 26. t to. v Beoorad. Naši Kraji in ljudje Strahovita pot naših letalcev na povratku iz Švice v domovino Nad Arlbergom je naša ekipa zabredla v meglo in se je izgubilo letalo podpolkovnika Živorada Petroviča Gradec, 29. avgusta, s. Včeraj popoldne je pristalo na gra-škem letališču Thalerhof pet jugoslo- venskih letalcev. Jugoslovanska letalska ekipa, obstoječa iz šestih letal, se ie nahajala na povratku z mednarodnega letalskega mitinga v Curihu. Šesto letalo pogrešajo. V pogrešanem letalu sta se nahajala pilot poročnik Pajevič, ki je v Curihu med 32 konkurenti zasedel osmo mesto, in poveljnik jugoslovenske ekipe podpolkovnik Petrovič. K temu doznava «Tagespost» nastopne podrobnosti: Jugoslovenska ekipa je startala k povratku v domovino v soboto zjutraj. Določena je bila ruta preko Arlberga. Tukaj so zašli letalci v gosto meglo. Vsaka orijentacija je bila nemogoča. Aparati so skušali posamezno prodreti meglo. Nekatera letala so izpremenila kurz, da bi prišla iz centruma megle. Ostali letalci so se kljub veliki nevarnosti spustili skoraj popolnoma na tla. Poročevalec «Tagesposte» je izvedel od letalcev, da je bila ataka na Arlberg zelo težka naloga. Letala so večkrat letela tako blizu drugo mimo drugega, da je bilo potrebno mnogo prisotnosti duha, da se je preprečila nesreča. Takrat so videli letalo podpolkovnika Petroviča in poročnika Pajeviča zadnjič. Odtlej manjka za letalom vsaka sled. Najbrže sta bila letalca prisiljena k pristanku. Ni pa izključeno, da se je, kakor menijo ugledni avstrijski piloti, letalo v teh goratih krajih pri prisiljenem pristanku razbilo . . . Dvema aparatoma se je končno vendarle posrečilo, da sta prišla v dolino -SS3 Inna ter tik nad površino reke priletela do inomoškega letališča, dočim so se tri letala vrnila v Curih. Ta so včeraj ob najlepšem vremenu v Curihu zopet startala, v višini 5000 m preletela Arlberg ter srečno pristala v Inomostu. Včeraj ob 15.30 je vseh pet letal brez svojega poveljnika startalo v Inomostu. Leteli so naravnost preko Velikega Kleka in preko Velikega Venedigerja v Gradec, kjer so brez nezgode pristali. Ta polet preko Alp nad gosto plastjo oblakov je lep dokaz sposobnosti jugoslovenske avijacije. J ugoslo venski ekipi poveljuje sedaj kapetan Uzelac, ki je zaprosil za navodila iz Novega Sada, ker dosedaj še ni nobenih vesti o pogrešenem letalu. Podpolkovnik Petrovič, ki je poveljnik letalskega polka v Novem Sadu, je imel pri sebi vso blagajno jugoslovenske curiške eskadre. Zaradi tega so bili letalci, ki so prišli v Gradec, v veliki nepriliki ter so morali prositi gmotnih sredstev pri jugoslovenskem konzulatu v Gradcu. Danes popoldne je kapetan Uzelac dobil iz Novega Sada navodilo, naj nadaljuje polet v Novi Sad. Letalci bodo z ozirom na to startali v Gradcu jutri dopoldne ter odpluli v Zagreb. Vojaštvo in orožništvo na Tirolskem je dobilo nalog, naj intenzivno poizveduje po pogrešanih jugoslovenskih letalcih. V Gradec so dospeli naslednji letalci: kapetan I. ki. Uzelac, kapetani II. ki. Oskar Vidale, Dragotin Rupčič, Branko Markičevic, Kamilo Lukanovid in Ferdo Gradišnik ter poročnik Skriva-nič. Proslava dvajsetletnice Obrtniškega društva v Ljubljani V nedeljo je praznovalo Obrtniško društvo v Ljubljani dvajsetletnico svojega obstoja. V dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo se je ob tej priliki vršil slavnosten občni zbor, ki je bil prav častno obiskan, tako s strani društvenih članov kakor tudi s strani zunanjih gostov in delegatov. Med prvoboritelji za obrtništvo so kot gosti prisostvovali proslavi g. Ivan Rebek, predsednik Občeslovenskega obrtnega društva v Celju, in člani tega društva Kg. Kolšek, Golčar in Rutar, dr. Fran Windischer, prvi tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, zbornična tajnika dr. Josip Pretnar in " g. Fran Žagar, dalje g. Valentin Urbančič, tajnik Trgovskega društva «Merkur». gospod Suntajs za Trbovlje in g. Faas-wald. Pismeno so slavnostni občni zbor pozdravili načelnik trgovinskega oddelka pri velikem županstvu dvorni svetnik dr. Rudolf Marn, direktor «Ju-tra» dr. Albert Kramer in tajnik Zveze industrijcev inž. Milan Šuklje. Slavnostni občni zbor je otvoril sedanji neumorni društveni predsednik g. Josip Rebek, ki je v daljšem govoru očrtal zgodovino in uspešno delovanje društva, ki je bilo na pobudo dr. Frana Windischerja ustanovljeno 7. avgusta 1907. Društvo si je nadelo nalogo družiti slovenske obrtnike, varovati njihove interese, skrbeti za njihovo strokovno povzdigo in splošno izobrazbo. Pod vodstvom predsednikov g. Engel-berta Franchettija in pozneje g. Josipa Turka je društvo lepo napredovalo. Začelo je izdajati strokovni list DoberIet naporno de« io, ki mu je začelo proti koncu presedati. Pričel je s surovo igro, kar ga je stalo dva igralca in tudi par golov. Napad Ilirije je izvajal akcijo za akcijo izredno premišlje« no in tehnično dovršeno. Cirovič kot vod« ja napada je opustil sebičnost in dosegel s svojo linijo popolen uspeh. Šiška tehnič« no zaostaja, vendar ni kvaril celotnega ansambla. Izborno vigrana sta Oman in Doberlet, ki je stalno ogrožal vrata in za« bil tudi najlepši gol dneva v 28. min. pr« vega polčasa. Volkar je robusten in silno prodoren; treba mu bo le malo treninga, Ea bo zasedel vakantno mesto na desnem rilu. V krilski vrsti je poleg Dekleve in Gabeta prav dobro debutiral Pleš. Odda« janje žog je bilo vzorno. Obramba se ni imela prilike kazati, vendar pa je mladi Strehovec pokazal dober start in silen udarec. Kreč je deloma kriv, da si jc Her« mes izvojeval zasluženi častni gol. Hermes je prvih 10 minut stal prav do« bro. Po nesreči pa je prejel že 5. min. vsled nesporazuma med Sernecem in Novakom nezaslužen gol, ki mu je ubil voljo. Mo« štvo je polagoma popuščalo in se slednjič potegnilo popolnoma v obrambo. Spora-dič« ne šolo«akcije posameznih napadalcev niso mogle imeti uspeha. Edini Svetic je v IZ min. drugega polčasa s krasnim strelom re« šil čast enajstorice. Odlikovala se je ožja obramba Pleš, Sernec in Novak. Slednji pa je proti koncu tudi odrekel. Moštvo je pričelo tik pred koncem bagatelizirati igro, kar je napravilo zelo mučen vtis. Vsled nediscipliniranosti sta bila izključena des« ni in levi krilec, tako da je Hermes odšel s terena le z 9 možmi. Gole so zabili za Ilirijo: Šiška in Do« berlet po 3, Čirovic 2 in Oman ter Volkar po 1. Koti 8 : 3 za Ilirijo. Tekmo je sodil g. Pevalek odločno in skoraj brez napake. V predtekmi je ojačena rezerva Slovana odpravila Reko s 5 : 1 (2 : 0). Po tekmi je predsednik dr. Knaflič s kratkim nagovorom izročil pokal kapeta« nu Ilirije g. Omanu. Zvečer se je vršil v restavraciji «eLloyd» slavnostni večer, kjer so bile izmenjane čestitke in zahvale. Lahkoatletsko prvenstvo države za poedince Slapničar (Primorje) in Ferkovič (Hašk) postavita dva nova jugoslov. rekorda. V soboto in nedeljo so se vršila v Za s grebu lahkoatletska tekmovanja za prven« stvo države. Sodelovalo je okoli 80 atle« tov iz vseh naših lahkoatletskih središč. Meeting ni bil najboljše organiziran; tudi doseženi rezultati so le povprečni, ker v nekaterih točkah ni bilo konkurence. Posamezni rezultati so sledeči: 100 m: 1. dr. Perpar (Primorje) 11.2, 2. Helebrandt (Hašk), 3. Stepišnik (Ilirija). 200 m: 1. dr. Perpar (P) 23.6; 2. Jamnicki (H), 3. Režek (I). 400 m: Rittig (H.) 54, 2. Krajačič II. (ASK), 3. Butkovič (ASK). 800 m: 1. Krajačič (ASK) 2:06, 2. Furlan (P), 3. Schneller (H). 1500 m: 1. Kumer (Marathon) 4:23.6, 2. Predanid (A), 3. Thaler (H). 5000 m: 1. Slapniča-r (P) 16:46.2 (nov ju« gosi. rekord!), 2. Koren (Gradjanski), 3. Vedryš (H). 110 m zapreke: 1. KaIIay I 18.6, 2. Kallay II, 3. Jamnicki (vsi trije Hašk). Štafeta 4 X 100 m: 1. Hašk 45.6, 2. Ilirija 3. ASK. Švedska štafeta 400 in 300 in 200 in 100 m: 1. Hašk 2:07.6, 2. ASK, 3. Ilirija. Met kopja: 1. Messner (H) 55.59, 2. Ga. špar (ASK) 51.29, 3. Helebrandt (H) 51.04. Messnerjev uspeh ne bo priznan, ker je bil dosežen z vetrom. Met diska: 1. Gašpar (ASK) 35.26, 2. Mes sner (H) 34.78, 3. Slamič (P) 32.925. Met krog/e: 1. Gašpar 11.53, 2. Krajačič 11.06, 3. Leandrov 10.74 (vsi' trije ASK). Skok ob palici: 1. Ferkovič (H) 3.52 (nov jugosl. rekord!), 2. Plavšič (Somborski Sp. K.) 3.21, 3. Telesko (Pančevački Sp. K.). Skok v višino: 1. ing. Zgaga (M), 2. Ja« kupič (H), 3. Kallay (H) vsi trije 173 cm. Skok v daljavo: 1. Telesko (Pančevo) 6.41, 2. Kallav (H) 6.29, 3. Leandrov (ASK) 6.12. Troskok: 1. Jakupi( (H) 13.03, 2. Režek (I) 12.865, 3. Ferkovič (H) 1242. Met kladiva: 1. Gašpar (ASK) 33.20, 2. Ferkovič (H) 31.41, 3. Leandrov (A). Ta točka se je vršila že v temi. Če bi se ocenili rezultati po klubih, ka« terim pripadajo posamezni atleti, bi dose« gel Hašk 72, ASK 45, Primorje 19, Ilirija 13, Marathon 10, Pančevački Sp. K. 6 ter Gradjanski (Zagreb) in Somborsko Sp. K. 3 točke. Ljubljanski atleti ASK Primorja so odnesli tri prva, eno drugo in eno tret« je mesto, zastopniki SK Ilirije pa dve dru« di in tri tretja mesta. Slovanska plavalna olimpijada Zmaga Češkoslovaške s 272 točkami, Ju> goslavija 174, Poljska 94 točk. Kakor smo poročali, se je v soboto pri« čel slovanski tromatch v vodnih športih med Češkoslovaško, Poljsko in Jugoslavijo, ki je končal v soboto s stanjem 75 točk za Češko, 50 za Jugoslavijo in 29 za Polj« sko. V nedeljo so se tekmovanja ves dan nadaljevala. Iznenadil je Senjanovič, ki mu je najbrže nagajala sladka voda. Dose« ženi rezultati so sledeči: 1500 m prosto, gospodje: 1. Antoš (Č) 23.04, 2. Senjanovič (J) 24:08.5, 3. Koutek (Č). 100 m prosto, dame: 1. Olga Rojetova (J) 1:295, 2. Friedlanderova (Č) 1:305, 3. Brabcova (Č). 100 m prosto, gospodje: 1. Senjanovič (J) 1:09.2, 2. Steiner (Č) 1:09.4, 3. Ljubo Smokvina (J) 1:09.6. 200 m prsno, dame: 1. Brabcova (Č) 3:41.2, 2. Kajzerovna (P) 3:41.8, 3. Tau« termannov* (Č), 4. Leinertova (J). 200 m prsno, gospodje: 1. Janik (Č) 3:13.6, 2. Jurkovski (P) 3:17.8, 3. Kotkow« ski (P). Štafeta 4 X 100 nt, dame: 1. Jugoslavija (Katavič, Lenert, Radonič, Roje) 6:28.1, 2. Češkoslovaška 6:42, 3. Poljska 7:31. Štafeta 4 X 200 m, gospodje: 1. Češko« slovaška 10:48.1, 2. Jugoslavija 11:27, 3. Poljska. Skoki z deske, gospodje: 1. Balaš (Č) 156.75 toč!-, 2. Kordelič (J) 151.78, 3. Dvo« rak (Č) 131.14. Skoki z deske, dame: 1. Krongejiova (P) 76.58 točk. V tvaterpolu je zmagala Jugoslavija nad Poljsko z 8 : 0 (5 : 0), Češkoslovaška in Jugoslavija sta igrali neodločno 2 : 2 (2:1). ISSK Maribor T^Vtletiki (Celje) 8 :1 (5 :1) V nedeljo je gostovalo v Mariboru mo« štvo celjskih Auetikov, ki so odigrali re« vanžno tekmo proti ISSK Mariboru in mu občutno podlegli. Domačini so predvedli dobro igTO in daleko nadkriljevali goste, ki so nastopili ž rezervnim vratarjem, ki tudi nosi največ odgovornosti za težak po« raz. Pri Mariboru je najbolj ugajala kril« ska vrsta, v ožji obrambi pa je zadovoljil Koren. Napad je deloval brezhibno in s primerno podporo s strani krilcev dosezal uspeh za uspehom. Gostje so predvedli raztrgano igro brez sistema in brez globljega prizadevanja. Najboljša je bila leva stran napada, do« čim ostali del moštva ni zadovoljil. Sodnik g. Mohorko ni zadovoljil. Celjanom ni pri« znal regularno doseženega gola. Publike dovolj. Ostale nogometne tekme CERKNICA: Svoboda (Ljubljana) : Sliv« niča (Cerknica) 9 : 5 (5 : 3). JESENICE: Rapid (Celovec) : Edinost 2 : 1. Igra je bila precej ostra. Od doma« činov sta se odlikovala oba branilca in vra« tar Dimitrijev. NOVO MESTO: Elan : Krakovo (Ljub« Ijana 5 : 3. ZAGREB: Gradjanski : Sašk (Sarajevo) 2 : 1 (2 : 0). BEOGRAD: WAC (Dunaj) : Jugoslavija 2 : 0 (1 : 0). Incidenti na igrišču; par go« stov je bilo dejansko napadenih. SUBOTICA: Sand : Kiniszi (Temešvar) 2 : 0 (1 : 0). DUNAJ: Prvenstvene tekme: Admira : Hakoah 4 : 2 (3 : 1), Wacker : Rapid 4 : 1 (3 : 1), Vienna : Sportklub 6 : I (2 : 0), Slovan : FAC 2 : 1 (0 : 0), Simmering : Hertha 2 : 1 (2 : 1). BUDIMPEŠTA: Hunsaria : BSK (Beo« grad) 4 : 0 (2 : 0); UTE : Slavija (Praga) 2 : 2 (0 : 0). BSK in UTE odpadeta iz na« daljnega tekmovanja za srednjeevropski pokal. PRAGA: Sparta : ČAFC 1 : 0 (1 : 0). USTJE NA LABI: DFC : Češki Lev 4 : 2 (C : 0). BRATISLAVA: Bratislava : Mor. Slavi« ja (Brno) 7 : 4 (3 : 0). Pred plavalnim orvenstvom v Bologni Kakor smo že kratko zabeležili, bo v dnevih 30. avgusta do 4. septembra t. 1. v Bologni evropsko prvenstvo v plavanju, skakanju in waterpoIu. Prireditev se vrši letos šele drugič. Sprva je bila zamišljena vsakoletno; vsled ugovora Nemčije pa je bilo sklenjeno tekmovati za evropsko pr« venstvo v vodnih športih vsaka štiri leta, in sicer točno med olimpijadami. Ker pa je letos Italija že vse pripravila, so bila letošnja prvenstvena tekmovanja dovolje« na kot neobvezna. Kakor vse kaže, bo letošnje evropsko pr« venstvu mnoge številnejše obiskano kot lansko; ki se ie vršilo v Budimpešti in na katerem je tekmovalo le 10 držav. Razen Vremensko ooročilo Meteorološki zarod v Ljubljani 29. avgusta 1927. Višina ban.meir* «W> m Kraj Cas »pazovanjo Ljubljana (dvorec) • • . MaribO* > • • Zagreb • • t • Beograd t • k Sarajevo . • • Skoplje . . . t Dubrovnik • i Split . . . • • Praha . . . a » 7. 14. 21 8. 7. Barom. Temper a s ■»s I* .689 12 9 88 7655 220 53 7660 17-2 84 768-9 150 90 7677 17-0 74 763-9 15 0 93 765-5 11-0 98 7623 160 99 762-5 <0 0 39 /64-2 19 0 54 770-8 90 — Smel veti 'r brzint » metrih N 2 SE 3 NE 2 NW 6 SW 4 WSW 4 mirno W 1 NW 5 NNE 10 ml.no o 5S V 0 o 0 10 7 10 10 10 1 i 10 Padavine Vrsta dež del • mm do t. art 1.0 6.0 moških, disciplin in vaterpola so sprejeto v program tudi damske discipline. Za kva« lifikacijo je merodajnih prvih šest mest. Lansko prvenstvo in dragoceni pokal je osvojila Nemčija s 101 in pol točko, nato so sledile Švedska z 61, Madžarska s 60, Avstrija s 13 in pol, Češkoslovaška z 12, Belgija z 9, Anglija s 7, Španska z 2 toč« kama Rumtmija in Italija na zadnjih dveh mestih. Z ozirom na številno konkurenco je pri« čakovati letos prvovrstnih rezultatov. Ra» di primerjanja z rezultati, ki bodo doseže« ni, bi omenili lanske uspehe na prvih me« stih 100 m prosto: Baranyi (Madž.) 1:01, 400 m prosto: Arne Borg (Švedska) 5:14.2, 1500 m prosto: Arne Borg 21:29.2; 200 m prsno: Rademacher (Nemčija) 2:52.6, 100 m hrbtno: Frohlich (N.) 1:16, štafeta 4 X 200 m prosto: Nemčija (Heitmann, Rade« macher, Berges, Heinrich) 9:57.2. V skokih z deske je zmagal Mundt, s stolpa pa Lu« ber (oba Nemčija). V ivaterpolu so odnesli prvo mesto Madžari. Obširen program prireditve je razdeljen na šest dni. Tekmovanja se prično 31. t. m.; poslovilni banket in razdelitev daril sc bo vršil v nedeljo 4. septembra zvečer. Solnce vzhaja ob 5.17, zahaja ob 18.44, luna vzhaja ob 7.6, zahaja ob 20.7. NajviSja temperatur« danes » Ljubljani 22.6 C, najnižja 9.1 C. Dunajska vremenska napoved za torek: Večinoma jasno in topleje. Hazena ISSK Maribor : SK Mura 10 : 7 (4 : 1). V nedeljo se je v Murski Soboti odigrala z veliko napetostjo pričakovana prvenstvena tekma med hazena družinama Mure in Maribora. Čejjrav so pripisovali Muri več izgledov, je Maribor s požrtvo« valno igro in s posrečenimi kombinacijski« mi potezami prisilil odpornega nasprotni« ka h kapitulaciji. Najuspešnejše se je uve« Ijavljal «Mariborov» napad, ki je z nasto« pom Ozvatičeve na centru kombinatorno mnogo pridobil, kar pa je najvažnejše, otresel se je šablone. Vugova je bila izredno razpoložena in prav nič ni zaostajala Vo« debova. Krilska vrsta solidna, branilka Vr» ščajeva najboljša moč obrambe, vratarica v drugem polčasu skrajno nesigurna. SK Mura je nastopila z novinko na levem kri« Iu in ni imela one prodorne sile kakor obi« čajno. Razen tega je tudi obramba zaosta« jala za Mariborovo v toliki meri, da raz« merje niti ne odgovarja močem nasprot« nikov Mura je zlasti v prvem polčasu pred vedla docela začetniško igro, izkoristila pa je indisponiranost «rMariborove» vratarice v dirugem polčasu in izboljšala končni re« zultat, čeprav je Maribor vodil že s 6 : 1. S ponovno zmago nad Muro, si je Mari« bor v prvenstveni tabeli zagotovil drugo mesto. Sodnik g. Baltesar je sodil dobro in nepristransko. Publika se je napram sod« niku vedla skrajno nesportno in ga prisi« lila, da je trikrat prekinil tekmo. Davisscup. Z zmago CochetsBrugnon nad Harado«Toicoa (9 : 7, 6 : 1, 6 : 2) se je Francija kvalificirala za izzivalno rundo z Zed. državami, ki se odigra od 8. do 10. septembra v Filadelfiji. Službene objave LNP. (Iz seje uprav« nega odbora dne 26. VIII. 1927.) Upravni odbor sklicuje za sredo, 31. t. m. ob 21. uri v posebni sobi kavarne »Evropa® konferen« co ljubljanskih klubov — članov LNPa v svrho sporazumne določitve načina, po ka« terem se bodo izvedle jesenske prvenstve« ne tekme v Ljubljani. Konference naj se blagovolijo udeležiti gg. predsedniki in na« čelniki nogometnih sekcij vseh ljubljanskih klubov ali njihovi namestniki, ter člani upravnega in poslovnega odbora LNP«a. — Za podsaveznega kapetana je bil izvo« ljen g. Peter Birsa (ASK Primorje). — Z ozirom na pokalno tekmo BLP : LNP dne 4. septembra v Beogradu je odredil uprav« ni odbor dve treningstekmi podsaveznega teama na igrišču SK Ilirije, in sicer v to« rek, 30. t. m. ob 17.30 uri z ŽSK Hermesom in v četrtek, 1. septembTa ob isti uri s SK Slovanom. ŽSK Hermes, SK Ilirija, ASK Primorje in SK Slovan se pozivajo, da po« skrbe za točen nastop svojih igralcev oz. kolikor mogoče kompletnih I. moštev, pod« savezni team pa ima nastopiti v torek v se« slavi: Erman I (Primorje)«Verovšek, Pleš« Zupančič Gabrijel, Dekleva, Zupančič La« do (vsi Ilirija), Dramičanin, Erman II, Če« bohin, Uršič (vsi Primorje), Doberlet (Ili« rija); rezerve: Slamič (Primorje), Šiška in Volkar (Ilirija). Igralci podsaveznega tima imajo prinesti s seboj kompletno obutev ir: črne hlačke, SK Ilirijg se naproša, da sta v: na razpolago svetre. — Sestava podsa« Veznega teama za treningstekmo v četrtek se objavi v sredo. — Upravni odbor sklicu« je za nedeljo 4. septembra v Celju v hote« lu «Union» ob 9. uri dopoldne redni občni zbor Medklubskega odbora Celje ter vabi klube celjskega okrožja LNPa Atletik SK, SK Celje, SK Trbovlje, SK Amater in SD Šoštanj v njihovem lastnem interesu k pol« noštevilni udeležbi. Dnevni red: 1. Poroči« lo odstopajočega medklubskega odbora o delovanju v pretekli poslovni dobi in po« delitev absolutorija. 2. Volitev novega od« bora. 3. Prvenstveno tekmovanje za 1927/28 4 Slučajnosti. V poslovni odbor nominira upravni odbor k dosedanjim odbornikom gg. Bačar Josip (SK Reka) in Klemenčič Milovan (ASK Primorje), v kazenski od« bor na izpraznjeno mesto g. Uršič Anton (SK Slavija). Delegira se v odbor Sekcije ZNSa za delegiranje sodnikov g. Lukežič Ivo, v izpitno poverjeništvo Sekcije ZNSa g. Šircelj Karol in v disciplinarni odbor Sekcije ZNSa gg. Čeme Anton in Dorčec Ivan. — Tajnik I. Službeno iz JH&a. Danes zvečer ob 21. važna seja upravnega odbora v kavarni Emona. Prosim vse gg. odbornike, da se seje sigurno in točno udeleže. — Predsed« nik. ASK Primorje, nogom. sekcija. Danes, v torek, ob 18. uri trening na našem igri« šču z jun. Jadrana. Ob 17.30 naj bodo na igrišču sledeči, igrači: Daneu. Jež, Šinkovec, Pišek II, Pečar, Koradini, Ravnihar, Tav« čar, Šenica, Zalar, Wager, Kramer, Vizjak. Načelnik. ŽSK Hermes. Danes ob 17.30 sc vrši na igrišču SK Ilirije trening tekma proti podsaveznemu teamu. Poživljam sledeče igralce, da zanesljivo pridejo ob 17.15 v garderobo: Novak. Fugina, Sernec, Pleš II, Klančnik, Svetic, Škrajnar, Ložar I, Ložar II, Zalokar, Kos, Marinko, Draksler, Ha« bicht, Jeglič. Za opremo in nadzorstvo skr« bi g. Pengov. — Načelnik. 2eleznato CHiNA-viNO Vzbuja voljo do Jedi, okrepča živce, zboljša kri ln Je rakovaleaceniom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izboru! okna. Nad 10.000 zdravniških priporočil. Dobi se v vseh lekarnah. Gospodarstvo Naš izvoz v juliju povprečno I. četrtletje april maj junij julij Povečanje izvoza napram izvozu v juliju 1926. Generalna direkcija carin je pravkar objavila statistiko našega izvoza v juliju. V tem mesecu se naš izvoz sicer ni znatno dvignil, vendar pa je prvikrat v tekočem letu prekoračil tako po vrednosti kakor tudi po količini izvoz v odgovarjajočem času preteklega leta, kar je seveda v veliki meri pripisati dejstvu, da je bil naš izvoz v juliju 1. 1926. izredno slab. V juliju tekočega leta smo izvozili 376.546 ton v vrednosti 485,029.688 Din napram 347.410 tonam in 451,957.654 Din v odgovar-ajočem mesecu preteklega leta. Napram izvozu v juliju 1926 je bil torej naš izvoz v juliju t. 1. večji po količini za 8.4 %, po vrednosti pa za 7.45 %. Največ smo v juliju izvozili lesa (za 78.4 milijona Din), jajc (42.1), živih svinj (38.8), živih goved (30.7), opija (20.4), turščice (18.6), cementa (15.5), hrastovih pragov (11.7), drobnice (11.7), svežega mesa (11.4), drv (11), Drediva (10.4), ostalih vrst žita (8.4), živih konj (5.8) in svinca f5.7). Tudi v juliju je bil primanjkljaj v izvozu turščice in pšenice znaten ter je znašal 64 milijonov Din (za prvo polletje t. 1. znaša ta primanjkljaj preko 1 milijarde Din). Na drugi strani pa je višek izvoza v opiju, v govedi, v lesu, v svinjah, v drobnici, v drveli in v predivu kril ves ta primanjkljaj. Nastopna tabela nam kaže razvoj našega izvoza v tekočem letu (v oklepajih odstotne razlike napram odgovarjajočim mesecem preteklega leta). v 1000 tonah v milijon. Din 354.0 (- 5%) 515.9 (—13%) 352.4 (—34%) 467.9 (—42%) 380.0 (—33%) 519.3 (—30%) 340.6 (- 15%) 471.0 (-23%) 376.5 (+ 8%) 485.0 (+ 7%) Skupaj smo v prvih sedmih mesecih tekočega leta izvozili 2,511.490 ton v vrednosti 3490.8 milijona Din napram 2,964.035 tonam v vrednosti 4390.3 milijona Din v odgovarjajočem razdobju 1. 1926., tako da znaša primanjkljaj po količini 452.545 ton ali 15.3 %, po vrednosti pa 899.4 milijona Din ali 20.4%. Položaj na hmeljskem trgu Še vedno ni dovolj jasno, kakšen bo rezultat letošnje letine kvalitetnega hmelja v Srednji Evropi, ki je predvsem merodajna za razvoj hmeljskih cen, ker angleški in ostali drugovrstni hmelj pride v poštev le kot dopolnilo srednjeevropskega žlahtnega hmelja. Kakor je sklepati po zadnjih vesteh, ko ličina kvalitetnega hmelja ne bo presegala potrebe pivovarn in se torej ni bati takih cen. ki bi ne poplačale hmeljskega truda. Staro hmeljarsko pravilo, ki smo ga že ponovno navajali v , je: «Ne vsiljujte kupcu hmelja in prodajajte ga v posameznih partijah!,, Češkoslovaški hmeljarji, ki so znatno krepkejše organizirani in tudi več žrtvujejo za svojo organizacijo, ne prodajajo svojega blaga dražje samo zaradi slovesa, da producirajo najboljši hmelj na svetu, nego tudi zaradi svoje čvrste organizacije in večje discipline, kakor jo poznamo pri nas. Da je položaj na srednjeevropskih hmeljskih tržiščih nesiguren, to še ne pomeni vse, kajti tudi lani v tem času je bil tržni položaj precej nejasen in so se cene popravile šele pozneje Upanje, da se bodo dosegle letos popolnoma iste cene kakor lani, morda ne bo izpolnjeno, ker bo produkcija hmelja v Srednji Evropi nekaj večja, kakor je bila v minulem letu, toda pri tem je treba upoštevati, da je tudi potreba pivovarn narasla, kajti letošnje vroče leto je povzročilo večji kon sum piva. Večji konsum piva in večja produkcija hmelja si bosta držala ravnovesje. Da ni položaj takšen, kakršnega skušajo naslikati hmeljarju iz krogov nakupovalcev, se vidi iz tega, da je na žateškem trgu bilo koncem minulega tedna že živahno povpraševanje po letošnjem hmelju in so cene zabeležile majhno okrepitev. Cene za letošnji hmelj so se git>ale koncem tedna na žateškem trgu med 2300 do 2500 Kč za 50 kg (okrog 78 do 84 Din za 1 lig), a v Nurnber-gu (Nemčija) med 220 do 300 mark za 50 kg (okroglo 60 do 81 Din za 1 kg). Iz Zatca poročajo dalje, da je tamošnji hmelj sicer dobre kakovosti, a količina pridelka bo manjša, kakor se je pričakovalo. Tudi za Slovenijo velja isto. Kljub povečanim nasadom množina produkta ne bo večja od lanske, dočim je blago prvovrstno. Savinjski golding, ki ima v inozemstvu že star sloves (tako zvani tzeleni južnoštajerc>), tudi letos ni razočaral hmeljarjev. Spričo obilnega lupulina, ki ga ima letos golding. lahko rečemo, da je kakovost še celo boljša kakor v minulem letu. Barva goldinga, ki jo kupci zelo cenijo, je lepo zelena. Le mestoma je bakreni palež malo porjavil kobule. Kakor čujemo, je hmelj kakovostno uspel tudi v izvensavinjskih krajih Slovenije. Najzanesljivejšo cenitev o rezultatih hmeljskega pridelka v Srednji Evropi nam bo podal srednjeevropski kongres hmeljarjev, ki se bo v kratkem vršil. Drži za enkrat pač to. da se našim hmeljarjem ni treba plašiti zaradi U90de evojega produkta, ki je izvrsten in bo kot tak vedno našel kupca po primerni = Centralna ladjedelnica se bo zgradila v Splitu. Kakor poročajo iz Splita, je komisija, ki je te dni razpravljala o vprašanju, kje se ima zgraditi centralna ladjedelnica, sklenila predlagati, da se ta ladjedelnica zgradi v Splitu. Za financiranje tega projekta se zanima neka ameriška tvrdka, ki je naši vladi stavila ponudbo, da zgradi ladjedelnico pod pogojem, da ladjedelnica ostane 60 let v eksploataciji omenjene tvrdke, nakar preide v last države. * = Občni zbor Pražarne in kemične tovarne, d d. v Celju, se bo vršil 10. septembra v prostorih Prometnega zavoda za premog, d. d. v Ljubljani. = Proizvodnja pesnega sladkorja t Evro pL Površina, zasajena s sladkorno peso v Evropi se je povečala v 1. 1927. napram I. 1926. za 16.4 %, a napram 1. 1913. za II.9 %. Skupno znala ta površina 251 milijona ha napram 2.15 milijona ha v 1. 1926. Proizvodnja pesnega sladkorja bo znašala v kampanji 1927./28. po cenitvi dr. Mikuscha 17.3 % več kakor v tam panji 1926./27., to je 8.13 milijona napram 6.93 milijona ton v kampanji 1926./27. Posebno veliko povečanje produkcije pesnega sladkorja se pričakuje v Rusiji. = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 17. septembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 4000 kg svinčenih zalivk in 6000 komadov gorilcev. Komanda dravske divizijske obla- sti v Ljubljani razpisuje naslednje ofertalne licitacije glede dobave mesa: 1. septembra pri komandi mesta v Slov. Bistrici; 8. septembra pri intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani; 7. septembra pri komandi mariborskega vojnega okruga in pri komandi celjskega vojnega okruga; 9. septembra pri komandi mesta v Ptuju. Borze 29. aTgusta. Na deviznem tržišču je danes znatneje po-pustila deviza na Italijo, ki je v Curihu padla na 27.96 blago in se je opoldne zopet za malenkost dvignila (na 28.00 blago). Na ljubljanski devizni bora se j« trgovala po 307 in 309 napram 309.75 v petek. V ostalih devizah ni bilo pomembnejših sprememb. Narodna banka je intervenirala v devizah na Curih in London, deloma tudi v devizah na Berlin in Dunaj. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda čvrstejša. Kaaa se je trgovala po 353.5 in 354, ob zaključku borznega sestanka po 354.5, za september pa je bila zaključena po 356.5. V bančnih papirjih je bUo nekaj prometa pri nespremenjenih tečajih. Prijaznejša je bila tendenca v industrijskih vrednotah. Čvrstejši je bil Gutmann, ki je bil zaključen po 16, Narodna mlinska po 16, Še-derana Osijek po 505, Vevče po 135, Dubro-vačka po 375 in Danica po 155. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.515 - 13.545 (1353), Curih 1093.5 - 1096.5 (1095), Dunaj 7.9875 do 8.0175 (8.0025), London 275-85 — 276.65, Newvork 0 — 56.75, Praga 168.15 — 168.95 (168.55), Trst 305.5 - 307.5 (307, 306); ameriški dolarji — 56.25, češkoslovaške krone 0—1675, nemške marke 0—13.46. Zagreb. Amsterdam 22.767 — 22.827. Dunaj 7.989 — a019, Berlin 13515 — 13.545, Milan 306.25-308.25, London 275.85-276.65, Newyork 56.65 — 56.85, Pariz 222.25—224.25, Praga 168.11 — 168.91, Curih 1093.5—1096.5; ameriški dolarji 56.175 — 56.375, avstrijski šilingi 7.9575 — 7.9875. Beograd. Pariz 222 — 224, Newyork 56.64 do 56.84, Milan 306.69 — 308.69, Praga 168.05 do 168.85, Dunaj 7.985 — 8.015, Budimpešta 9 945 — 9.975 Bruselj 7.905 — 7.935, Bukarešta 34.75 - 35.25, Atene 75.25 - 75.75. Curih. Beograd 9.1325, Berlin 123.40, London 25.2125, Newyork 51856, Pariz 20.33, Milan 28.08, Praga 15.37, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.21, Sofija 3.75, Varšava 58, Dunaj 73.05. . , J Dunaj. Beograd 12.46 in pet osmink do 12.50 in pet osmink, Berlin 168.E5 — 169.05, Budimpešta 123.975 — 124.275, Bukarešta 4 375 — 4.395, London 34.44125 — 3454125, Milan 38.32 _ 38.42, Newyork 708.20 do 710.70, Pariz 27.7® — 27.865, Praga 20.98375 do 21.06375, Curih 136.54 — 137.04; dinarji 12.465 — 12.525, dolarji 705.30 — 709.30. Trst. Beograd 32.4 — 32.8, Pariz 72.5 — 73, London 89.7 — 90.2, Newyork 18.45 — 18.55, Praga 52.5 — 55, Curih 356 — 358, Dunaj 259 — 262. Elekti. Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 140 — 0, Merkantilna 0—90, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Ruše 260 — 270, Kranjska industrijska 355 — 0, Stavbna 56 — 0, šešir 104 - 0. Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 86.25, Vojna škoda 354 — 3545. kasa 354 do S54.5, za september 356 _ 3565, za oktober 358 — 359, agrarne 50 — 51; bančne vrednote: Eskomptna 91—92, Poljo 16 — 17, Kreditna Zagreb 91 — 92, Hipo 55 — 56, Jugo 91 — 92, Ljubljanska kreditna 140 — 0, Narodna 4800 — 4900, Obrtna 39 — 40, Praštediona 850 _ 855, Srpsika 130 — 131; industrijske vrednote: Narodna »umska 16 — 17, Nihag 0 — 25, Gutmann 250 — 255, Slaveks 100 — 125, Slavonija 16 — 165, Drava 575 do 590, Šečerana 502.5 — 510, Narodna mlinska 16 — 17, Vevče 135 — 140, Dubrovačka 370 — 375, Trbovlje 465.5 — 470, Danica 155 — 165. Blagovna tržišča Ljubljanska biagoma borza (29. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 11 vagonov, in to 10 vtgonov bukovih drv, 1 m dolgih, 10 % okrogljic, fco vagon naklad, postaja po 22 in 1 vagon brodarskega poda, 4 m dolž, 30 mm, 14—15 cm šir., I., II., fco vagon naklad, postaja po 700. — Deželni pridelka: Tendenca mirna. Cene pšenici, turščici iu moki so popustile. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 3425 — 345, za septerfiber pa po 345 — 3475, sremska, promptna po 335 do 337, slavonska, promptna 332 — 337; turščica (slov. postaja, plač. 30 dni): baška, navadna tarifa po 250 — 255, mlevska tarifa pa po 245 — 250; moka <0>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 490. Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Pšenica: baška, 78/79 kg 300 — 302.5; sremska, 77/78 kg 295 — 300. Turščica: baška in sremska 2025 — 205. Moka: baška <0> in <0gg» 4375 — 440; baška «2» 4175 — 422.5; baška <5» 387.5 — 392.5, baška «6» 340 - 345; baška c7> 275 - 280. K požaru na Bledu K našemu poročilu v četrtkovi številki smo prejeli naslednji dopis: Nočni požar v gospodarskem poslopju g. Pretnarja je povzročila, kakor se lahko domneva. zločinska roka, ki že par let požiga na Bledu. Tudi letos je zločinec 2e poskušal zažgati hišo z■ Vovka. lansko leto g. Brata in že dvakrat Prešernovo. Sumimo, da se nahaja na Bledu kriminalni tip. ki v svojo naslado zažiga. V telefoničnem sporočilu o sedanjem požaru omenjene zaloge bencina v gospodarskem poslopju g. Pretnarja ne odgovarjajo dejstvu, ker je ves bencin shranjen v podzemeljskem, ognjevamem bazenu. Na dvorišču so se nahajale Ie prazne barele: nevarnosti, da bi se požar mogel razširiti radi bencinske zaloge, torej ni bilo. Požar je nastal v šupi, kjer je bila velika zaloja sena in slame, radi česar je bila cela stavba v teku pol ure že vsa v plamenu. Opažali pa smo neprijetno dejstvo, da je bil pritisk vode tako slab, da Je komaj dospela voda v podstrešje stanovanjske hiše. V seziji so bile višje ležeče hiše večkrat brez vode. Mislimo da Bled, ki prispeva dve tretjini k skupnim stroškom za vodovod, lahko zahteva vsaj zadostno množino vode. XIV. zasedanje medparlamentarne unije Značilne izjave za sporazum med. Francijo in Nemčijo, — Madžarska nadutost zaradi Trianona. — Boj zoper opij. — Jugoslavija brez zastopstva (Od našega stalnega pariškega poročevalca.) j. s.—ov Pariz, 26. avgusta Včeraj je v svečani dvorani francoske, senata otvoril predsednik pripravljal-nega odbora senator g. Fernand Melin 14. zasedanje medparlamentarne unije. 0 namenu in ustroju teh sestankov smo že poročali. Za razliko od Društva narodov tvorijo to unijo delegati vseh držav, in sicer kot skupine, ne oziraje se na vlado. Udeležujejo se tudi zastopniki držav, ki niso članice Društva narodov. Število zastopnikov posameznih držav se določa po posebnem ključu, pri čemer se ne jemlje v poštev število parlamentarnih poslancev,, temveč število prebivalstva, zato imajo tudi najmanjše državice precejšen vpliv na sklepe medparlamentarne unije. Tako ima n. pr. Panama s 400.000 prebivalci in 36 poslanci pravico do 6članske skupine, Zedinjene države ameriške s 113 milijoni prebivalcev in 435 poslanci pa so zastopane s 24 delegati. Jugoslavija s 13 milijoni prebivalcev in 339 poslanci ima pravico do 11 zastopnikov. Čehoslovaki s 14 milijoni in 300 poslanci do 14 delegatov, Bolgari 8, Madžari 13, Grki 9, Italija 16, Poljska 16 in Rumunska 12. Po pravilih medparlamentarne unije se morajo delegati javiti mesec dni pred zasedarojem, vendar se v praksi sprejemajo priglasila vse do otvoritve zasedanja. Izmed zastopnikov prijateljskih oziroma sosednih držav omenjamo češkoslovaškega zastopnika dr. Jaroslava Brabca. znanega poljskega politika Broni-slava Dembinskega. rumunskega politika Duvara Mercea, ki načeluje parlamentarni delegaciji z 8 člani, bolgarksega politika Madžarova z 2 delegatoma, Grka Byrona Karapanayotija s 4 delegati. Italijo zastopa Giuseppe de Stefano s 6 delegati, Madžarsko pa grof Albert Apponyi z 10 člani, medtem ko se je Avstrija zadovoljila z enim samim delegatom: dr. Ervinom Wahe-som. Ce uvažimo, da nekdanjo avstro.ogr. sko monarhijo razen Madžarske zastopa delegacija štirih čianov. tedaj bomo videli. da je Madžarska polnoštevilna delegacija samo izraz zijane »hohštaplerije« kraljevsko republikanskih grofovsko baron. skih Madžarov Mi seveda sredi svoje volilne borbe nismo občutili potrebe, da bi poslali svoje zastopnike. čepr-iv je na dnevnem redu zlasti za južno Srbijo zelo važno vprašanje glede produkcije in uporabe opija. Glavni referent v tem vprašanju je sicer češki delegat g. prof. dr. Brabec, vendar pa nas to dejstvo ne bo moglo zavarovati pred škodo, ki jo utegne utrpeti južnosrbsko gospodarstvo. Zaradi tega je verjetno, da bomo na tem sestanku medparlamentarne unije še slabše odrejali, kakor na predzadnjem , zasedanju Društva narodov. Ostale točke, o katerih bo ' razpravljala pariška konterenca. so med drugim: Evropska carinska unija, tehničen načrt razorožitve-lnr, kodifikacija mednarodnega'.prava. r , ' Konference se udeležujejo delegati 27. izmed 36 včlanienih držav, vrhu tega je zastopanih 41 reiakcij iz 16 držav. Izmed jugoslovenskih novin so navzoči sotrudniki v mednarodnem udruženju včlanjenih in pri francoskih cblastvih registriranih redakcij: »Jutro« Ljubljana, :»Reč« in »Balkan« Beograd, »Jugosbvenski list« Sarajevo, »Ob-zor« Zagreb Zanimivo je tudi dejstvo, da so prisotni trije novinarji iz sovjetske Rusije. čeprav sovjetska unija ni zastopana na tej konferenci ker sploh ni član medparlamentarne unije. Prva seja je bila izpolnjena S pozdravnimi govori predsednika pripravljalnega odbora in z volitvami iunkcijonarjev te kon. ference. Z velikim aplavzom je bila sprejeta izvolitev predsednika konference Pau_ !a Doumerja, predsednika francoskega senata. Novo izlirani predsednik je iskreno pozdravil dee^ate in želel konferenci uspeh. Za njim je povzel besedo predsednik prireditvenega odbora senator Merita, ki se je v daljšem govoru spominjal prvega sestanka _ medparlamentarne unije, katera je že 1. 1990 prvikrat zbrala na istem mestu predstavitelje narodne volje vseh kontinentov. Za njim je govoril predsednik francoske vlade, ki je pozdravil zbrane zastopnike narodov v imenu francoske vla, de. povdarjajoč, da ima medparlamentarna unija poleg svojega dejanskega otroka Društva narodov zcio velik pomen in važne naloge, to pa tem bolj. ker unije ne tvorijo diplomatje in ker ne zastopa vlad, temveč se v nji zbirajo resnični zastopniki na. rodov vsega sveta, da prosto in brez kakršnihkoli motenj razpravljajo in odločajo o važnih vprašanjih mednarodnega značaja. Predsednik nemške delegacije Loebe je izrazil zadovoljstvo, da se je konferenca sestala na Francoskem, ker bo to še bolj zbližalo nemški in francoski narod. Njego. va želja je, da se pozabi vse, kar je bilo v preteklosti. Odgovoril mu je francoski senator de Jouvenel, ki je v Imenu francoskih delegatov povdarjal, da se popolnoma strinja z izvajanji svojega predgovor-nika in želi, da bi se vse delovanje med narodnih zastopnikov naslonilo na bodočnost, preteklost pa naj nam koristi, zgolj svojimi izkušnjami. Glede na besede g. Loebeja. da se bo pravo in iskreno prijateljstvo med Nemci in Francozi utrdilo šele tedaj, ko bodo 1. januarja 1928 zadnj francoski vojaki zapustili ruhrsko področje, pristavlja, da je glede na znano nemško pogodbo s sovjetsko Rusijo ta zasedba garancija za izvršitev Dawesovega načrta. zato pa je tudi stvarno jamstvo, da bedo odnosi med Nemčijo in Francijo ostali neskaljeni, čeprav bi hoteli sovjeti na ta ali oni način odvrniti Nemčijo s prave sme. n. Po govorih ostalih delegatov je prebral glavnik'tajnik pismo zastopnikov'naše Narodne skupščine, ki se je opravičila, da zaradi bližajočih se volitev ni mogla poslati svojih delegatov. Nato se je konstituiralo .predsedstvo, v katerem je vsaka • udeležena parlamentarna skupina zastopana s podpredsednikom. Vsi podpredsedniki bodo stopnjema predsedovali sedanjemu zasedanju. Madžarski delegat Lukas je izrabil to priliko, da demonstrira zoper trianonsko mirovno pogodbo.fBiPpa je nedosleden, ker je z^htevaf-v isti sapi, da se morata člena 239 in 250 iste mirovne pogodbe striktno izvrševati. Ta zahteva je bila naperjena zoper Rumunijo. ki se je baje prj. ureditvi agrarnih odnosov v • Transilvaniji pregrešila zoper mirovno pogodbo. Lukas je na-glašal, da so bili Madžari tudi med vojno prijatelji Francozov. Govorilo je še nekoliko drugih delegatov, nakar je povzel besedo Riimun Floresco, ki je naglasil, da Ji Lukasova izjava smešna, ker zahteva izvršitev baš onih členov trlanonske mirovne pogodbe, ki so dejansko neizvedljivi. Ne;, mec Schiicking je odgovarjal v imenu nemške delegacije Jouvenelu in Magnettiju. Obžaloval je. da so se »slišale na konferenci neoportune izjave in, povdaril. da se še ni rodil, sodnik."ki bi bil lahko pravično rešil ta zgodovinski spor. Obžaloval je tudi Jouvenelove opazke glede Locarna, tem bolj, ker je to pogodbo podpisala tudi francoska vlada in ker ie celo nevtrakia Švedska priznala nemško mirovno voljo, ko ie podelila predstavitclju nemške zunanje politike Noblovb nagrado za svetovni mir. Nemčija je prepričana, da ji gre po mirovni pogodbi pravica do renskega ozemlja, na drugi strani pa Je locamsko pogodbo in z vstopom v Društvo narodov pokazala vse pogoje, da se ukinejo izjemne varnostne odredbe in da tuja armada definitivno zapusti nemško ozemlje. Jouvene'. in za njim belgijski delegat Digneff sta izjavila, da sta zadovoljna z izjavami zastopnikov nemške delegacije. Na ta način se je tudi na tej konferenci pokazalo, da je Nemčija zadovoljna z Locar. nom. ...... '.'->■ Na popoldanskem zasedanju je prešla konferenca k razpravi o prvi točki dnevnega r£da glede boja zoper zlorabo narkotičnih sredstev. Referent češki delegat Brabec Je komstatiTal, da, bo; ta , borba: mogoča le tedaj, če bodo vse države našle in striktno izvedle ^sistem prepovedi uživanja narkotičnih sredstev, Se bodo nadalje pobijali 'trgovsko prodajo narkotikov in organizirali informativno službo o razširjenju in zmanjševanju tega zla ter če se bo na podlagi mednarodnega sporazuma omejila produkcija narkotičnih sredstev. Poljak Poznar, ki vidi v medparlamentarni uniji nekak skupen parlament civiliziranih držav in narodov, se strinja z izvajanji glavnega poročevalca, vendaT pa misli, da bi morala medparlamentarna unija izvršiti pritisk na posamezne vlade, da ne bo ostalo pri samih sklepih, marveč se bodo zaključki medparlamentame konference glede omejitve narkotičnih sredstev izvršiLi brez ovinkov in izigravanj. Japonski in angleški delegat sta zahtevala, da naj se narkotična sredstva zabranijo sukcesivno, ne gre pa, da bi se kar čez noč znatno omejila. V novih pokrajinah, zlasti na Formozi Ln v Italiji, je uživanje opija in drugih podobnih sredstev tako udomačeno, da se to zlo nikakor ne bi. dalo izkoreniniti z radikalno in brezobzirno prepovedjo. Ostali govorniki so se izrekli za najstrožjo prepoved uživanja opija in za odreditev minimalne produkcije narkotičnih sredstev v posameznih državah. Italijanski in bolgarski emigranti so predložili medparlamentarni konferenci spomenico, v kateri zahtevajo, da se ukinejo izjemne odredbe zoper posamezne politične struje in da se sprejme splošna amnestija političnih obsojencev. Znana liga za obrambo žrtev belega terorja na Balkanu, katere predsednik je pisatelj Henry Bar-busse, je takisto predložila konferenci obsežno spomenico z naslovom: »Ali obstoji na Balkanu parlamentarizem?« V spomenici se kritizira politika vseh balkanskih držav, med njimi tudi Jugoslavije, ki so ji posvečene dve strani te spomenice. Liga ji Je zlasti zamerila beli teror v slučaju dr. Nin. čiča v Velikem Bečkereku in Pavla Radi. ča v Južni Srbiji. Iz življenja in sveta Velika nesreča švicarske vzpenjače Na dvoje pretrgan vlak pri Chamonixu. — Lokomotiva in vagon v prepadu: 21 mrtvih, 29 težko ranjenih. -— Strahovite poškodbe. — Hotelska jedilnica — mrtvašnica Prošii teden se je pripetila v švicarskem masivu Mont Blanca strahovita nesreča: vzpenjača, ki vodi iz Chamo- nfca- na ledenik Mere de Glace, je na nekem ovinku skočila s' tira, se pretrgala na dvoje in .deloma ostala na tračnicah,-'deloma pa zgrmela v 50 m globok: prepad; - Katastrofa bi bila morda še večja, da se ni našel duhaprisoten sprevodnik, ki je s pametno potezo v zadnjem trenutku preprečil še večjo nesrečo. Vzpenjača drvi z brzino 90 kilometrov. Ob 4. uri 50 minut je zapustil vlak gorske železnice Chamonix Mere de Glace železniško postajo Montevers. Kraj leži 2000 m nad morjem. Obiskujejo ga turisti iz vseh krajev in tudi usodnega dne so bili med njimi planinci iz vseh evropskih dežel, a tudi Američani. Tik preden je vzpenjača odšla s postaje, je nastal snežni metež; tako se je zgodilo, da so turisti napolnili vagone do zadnjega kotička. Pot je šla navzdol. Bodisi, ker je bil vlak prenapolnjen, bodisi, ker je zavora odpovedala, je vzpenjača drvela z veliko hitrostjo; ko je prišla do nekega ovinka, se je izneverila smeri, skočila s tira, se pretrgala na dvoje in se ustavila na progi. Lokomotiva in prvi vagon pa sta imela že toliko zagona, da nista mogla.obstati na mestu; odtrgala sta se od ostalih voz in padla v 50 m globoko skalovje. Nesreča se je zgodila v bližini gorskega hotela «Monteveresa». "V hipu katastrofe se- je pokazal posebno junaškega sprevodnik, ki se je vozil v drugem vagonu; spoznal je opasen položaj in-je trenutkoma odpel .svoj> vagon ter na ta način rešil' svoje pasa-žirje in vse ostale vagone. Ko je videl, da se mu,je stvar posrečila, je bil tako od veselja iznenaden in razburjen, da je omedlel in padel na tla. Piše se Ri- beri. Zupan v Chamonixu ga je takoj, ko se je izvedelo za katastrofalen dogodek, predložil v odlikovanje s svetinjo častne legije. Po katastrofi. Ko se je lokomotiva s prvim vagonom odtrgala, so smrti izročeni pasa-žirji tako zavpili, da se je ženskam v sosednih kupejih od groze zvrtelo v glavi. Takoj zatem se je začulo stokanje iz prepada. Umirajoči in ponesrečenci so vpili na pomoč s presunljivimi klici. Rešilna akcija se je začela ... Padec vlaka po strmini je tako odjeknil od sten, da so ga slišali prebivalci širom doline. Pogled na prepad je bil nepopisno strašen; ležala so križem trupla in deli razbitega vagona. Ljudje so vzdihovali. Ko je prišla rešilna ekspedicija do strojevodje, ki je umiral strašno razmesarjen v ledu, je rekel: «Ne rešujte me! Kar je, je! Tu ni več človeške pomoči.« Žrtve. Zmeda neposredno po katastrofi je bila tolika, da s® ni moglo ugotoviti, koliko je , mrtvih, in koliko ranjenih. Slednjič so našteli 21 mrličev — večinoma Francozov, Američanov. Angležev in Nemcev. Težko ranjenih so izvlekli izpod razvalin 29 ljudi. Dvanajst oseb je obležalo kar na mestu mrtvih. Nekaj jih je podleglo poškodbam po kratkem času smrtnega boja. Ostali težko ranjeni bodo predvidoma pohabljeni celo življenje. Seznam ponesrečencev, ki je izšel po komisijonelni ugotovitvi nesreče, navaja med žrtvami: 10 Francozov, 2 An-; gleža, 1 Američana, 2 Švicarja ter več Nemcev. Med težko ranjenimi se nahaja neki zakonski par iz Nizozemske. Mrtvašnica v hotelu. Ker ni bilo druge pomoči pri rokah, Prva francoska železnica Kqkor smo pred dnevi zabeležili, je potekle 24. .avgusta 90 let. odkar je stekla v Franciji prva. železnica na parni, pogon. Prvi vlak je vozil iz Pariza v St. Gennain. Gornja slika, prirejena po sodobni risbi, prikazuje izhodišče železnice, ki se je naha« j al o na mestu današnjega kolodvora St. Lazaire. je rešilna ekspedicija preuredila v bolnišnico prostore hotela «Mere de Glace* v Chamonixu. Takoj, ko se je raz-vedelo o katastrofi, so začeli ljudje oblegati hotel v ogromnem, številu. Veliko hotelsko jedilnico so preuredili v mrtvašnico; nanjo so položili na skupen mrtvaški oder 21 mrličev. Pogled'na mrliče je bil grozen. Ležali so na belih rjuhah, ki so bile polne krvavih madežev. Bilo je, kakor da je poškropila sneženo poljano rdeča kri . . . Mrtvaški oder je spodaj zagrnjen s švicarskimi zastavami. Ponesrečenci rmajo na" telesih in na obrazih strašne rane. Strašen dogodek je napravil na švicarsko in francosko prebivalstvo najgloblji vtis. Obe deželi žalujeta za žrtvami in ne najdeta nadomestila za nastale izgube. Ameriški letalci na potu okolu sveta Iz Newyorka poročajo: Ameriška rojaka William Brook in Edvard Shlee sta startala na svojem letalu »Pride of Detroit® (Ponos Pe-troita) na letališču Harber Grace v Novi Fundlandiji. Letita čez Ocean in se nameravata spustiti na evropska tla v Groydonu poleg Londona. Willie Brook (zgoraj) in Schlee Shlee je industrijalec, Brook pa poklicni igralec. Prvi je vložil v podjetje svoj kapital, drugi pa hoče pokazati letalske zmožnosti. Cilj obeh skupaj pa je, da potolčeta rekord Wellsa in Ewan-sa, ki sta izvršila popotovanje okrog sveta v 28 in pol dneh. Prva etapa poleta bo najdaljša in najnapornejša. Njena distanca znaša 2300 milj. «Pride ob Detroit» jo bo preletel predvidoma v 20. urah, če bo vreme ugodno. Iz Groydona poleti «Ponos Detroita® najprej v Stuttgart, potem pa v Beograd in v Carigrad. Vrednost poleta leži v brzini, s katero edino je mogoče postaviti nov rekord ter pobiti Wellsa in Ewansa. * Pariz, 29. avgusta, (pa.) Ameriška prekooceanska letalca Brook in Schlee sta včeraj ob 10. uri 33 min. pristala na letališču Croydon v Londonu. Berlin, 29. avgusta (be.) Brook in Schlee sta prispela ob 4. uri iz Croy-dona (London) v Monakovo. Ko bosta napolnila tanke, bosta poletela proti Carigradu._ Dar božji je lepota, ki jo naj naše dame ne prikrivajo temveč naj jo puste do polne veljave s pomočjo modernega Kasha plašča. Najmodernejše vzorce Kasha-blaga po nizkih cenah nudi damam tvrdka Drago Schwab, Ljubljana. Polet generala Nobila čez Severni tečaj General Nobile, ki je letel lani z Amundsenovo ekspedicijo čez Severni tečaj, pripravlja letos samostojno ekspedicijo čez najskrajnejšo severno točko naše zemlje. Ekspedicijo bo denarno podprl mestni magistrat v Milanu. Podoba je, da se bo polet izvršil na zrakoplovu «N. IV», ki se je gradil nalašč za to eksnedicijo po praktičnih navodilih generala Nobila. Nobile zasleduje letos znanstvene cilje. Raziskati namerava cono, ki leži med Severnim tečajem in med Aljasko. Ta del je bil lani le površno raziskan in si Nobile obeta letos novih lavorik, če preleti ta pas še enkrat. «N. IV.» bo po konstrukciji sličen zrakoplovu «Norge», le s to razliko, da bo solidnejši v konstrukciji in trpež-nejši glede odpornosti proti vremenskim nezgodam. Datum poleta še ni ugotovljen. Katastrofalen konec švedske ladje Moštvo s potniki vred poblaznelo! Koncem .prošlega tedna je naletela finska križarka «Vesta» v Finskem zalivu na poslednje ostanke pogrešane in razbite švedske ladje «Trygne». Parnik je okrog 10. t. m. zašel na odprtem morju v silen vihar. Dne 11. avgusta so ga razbili besneči valovi. Triygne» je imel na krovu štiri moške in dva ženska pasažirja ter nekaj posadke. Ko se je pripetila katastrofa. so kapitan in pasažirji ter mornarji poskakali v rešilni čoln. Cele dneve so križarili po morju. Imeli niso ne živeža ne vode, burja pa ni hotela odnehati. Dva pasažirja, novoporočena ženska in moški, sta iz obupa skočila v vodo. Omračil se jima je#im. Ta čin je tako deprimujoče vplival na del moštva, da je sledilo samomorilnemu zgledu in šlo v hladno in prostovoljno smrt. Polagoma se je lotila blaznost tudi ostalih potnikov, izvzemši enega pasažirja; proti koncu je zblaznel še kapitan, katerega so vrgli v vodo mornarji. V rešilnem čolnu je plaval dalje en sam samcat mož; tega je pripeljala v pristanišče Kalmar finska vojna ladja. Iz njegovih ust je svet doznal za pošasten konec «Trygne». Seveda je bil preživeli brodolomec tako izčrpan, da so ga morali oddati takoj v zdravniško oskrbo. Demonstracije v Parizu Policija ščiti pred demonstranti ameriško poslaništvo. Šah Šahovski turnir v Karlovcu Pire zopet vodi! XIV. kolo. V nedeljo se je odigralo napeto pričakovano 14. kolo. Prisotnih je bilo rekordno število kibicev, katerih nervoznost je bila mnogo večja, kaior pri igralcih samih. Največji interes je bil posvečen partiji Bošan - dr. Singer. Bošan je igral zelo previdno. Spuščal se ni v nikake komplikacije ter si je ustvaril solidno pozicijo. Dr. Sing.;r, ki je kot črni igral rusko otvoritev, je hotel na vsak način zapletljajev. Žrtvoval je kmeta in res spravil Bošana iz koncespta. Oba igralca sta postala nervozna in dr. Singer je par-krat prezrl močno nadaljevanje. Kibici so radi tega kar poskakovali in jih je moral vodja turnirja večkrat opominjati. Partija je bila nato prekinjena, vendar se je kasneje Bošan predal, ker se je uveril, da ni zanj nobene rešitve iz situacije. Istočasno je doživljal Filipčič težke minute. Pire je bil zopet na višku in e kmalu zadal Filipčiču smrtni udarec. Radi Bošanove-ga poraza je pridobil vodstvo jonovno Pire. Dr. Singer je potisnil Bošana na tretje mesto. Pire ima igrati samo še s Tothom. Zadnji v tabeli, Grenčarski, je dosegel proti Agapjejevu dominatno pozicijo, a se mu je kljub temu posrečilo — zgubiti . . . Vidmar si je radi poraza po Ačimoviču pokvaril vse šamse na visoko mesto. — Jonke je porazil ing. Fritza, Toth pa Židovca. Partija Abraham - Kurdjukov je bila prekinjena v boljši polovici za Abrahama. Nedeljkovič je premagal Rupnika. Zelo interesantno sta potekli prekinjeni partiji Rupnik - Agapjejev in Filipčič - Zidovec. Agapjejev je v krasni končnici odločil igro v svojo korist, dočim j" Filipčič v zgubljeni poziciji dosegel remis. Stanje po XIV. kolu: Pire 10<4; dr. Singer 10; Bošan 9>4; Nedeljkovič 8'A : Filipčič 8; Agapjejev in Toth 714; Jonke in Vidmar 7; Ačimovič 6'A; Židovec 6 (1); Kurdjukov in ing. Fritz 5 (1); Rupnik 5; Abraham 4y2 (1); Grenčarski 2%. Zmagovalec turnirja Vasja Pire (Maribor) Včeraj se je odigralo 15., to je zadnje kolo nacijonalnega amaterskega turnirja v Karlovcu. Toth je proti "Pircu otvoril kraljevski gambit. Imel pa je takoj v zače-ku slabe šanse, ker si je izbral pomanjkljivo varijanto. Pire je kmalu stri nasprotnika in s tem dosegel končno zmago v turnirju ter je postal v starosti še ne polnih 20 let — šahovski mojster. Dr. Singer je proti Rupniku žrtvoval figuro ter je zmagonosno zaključil nastale za-pletljaje. Bošan je 6igurno porazil Kurdju-kova, Vidmar Abrahama, Židovec Agapje-jeva, Ačimovič ing. Fritza, Abraham Kur. djukova in ing. Fritz Židovca. Remis so končale partije: Grenčarski - Nedeljkovič, ing. Fritz - Kurdjukov in Rupnik . Jonke. Končno stanje je torej naslednje: 1. Pire (Maribor) ll1/,; 2. dr. Singer (Zasrefcl 11; 3. Bošan (Subotica) 10^ ; 3.-4. Filipčič (Zagreb) in Nedeljkovič (Beograd) 8'A; 5—6. Jonke (Karlovac) in Vidmar (Ljubljana) 8; 7.—8. Ačimovič (Beograd), Agapjejev (Zagreb), Toth (Vršac) in Zidovec (Karlovac); nenagrajeni: Abraham, ing. Fritz in Kurdjukov 5%; Rupnik 4*4; Grenčarski 3. Simultanke, ki jo je imel v nedeljo Vukovič, se je udeležilo 18 igralcev. Rezultat je: Vukovič 13 dobil in 5 remis. uccavice: z zn amko in žiaorn j iJtr najbolrs(z,na/trpežnejse. zato najcenejša Začetek šolskega leta Na državni realki v Ljubljani se bo po odloku ministrstva prosvete tudi v šolskem letu 1927.28 vršil .pouk kakor doslej, to se pravi v I. do IV. razredu po učnem načrtu reabilh gimnazij v V. do VII. razredu pa pft načrtu realk. Ugodnost sedemletnega študija torei ostane .Ako se bo izmed dijakov višjih treh razredov prijavilo zadostno števik) se bo poučevala tudi la. tinščioa kot neobvezen predmet. Vpisovanje v Glasbeno Matico v Celju bo za gojence vseh letnikov v četrtek, dne 1. septembra t. 1. od 8. do 11. dopoldne. Reden pouk se začne v ponedeljek, 5. septembra. V glasbeni šoli operne pevke profesorice Jarmile Lly Gerbičeve prične pouk dne 1. oktobra. Natančni datum vpisovanja bo pravočasno objavljen v dnevnikih. 1297 Dopisi DOLNJA LENDAVA. Gospod urednik! Samo želja po resnici nas ponovno sili, da na popravek g. Prepeluha povemo sledeče: Res ie, da ie bil sklican shod radičevske stranke za 20 .t. m. .po dr. Odiču, radičev, skein kandidatu, že dne 16. avgusta uradno prijavljen pri sresbem poglavarstvu v Dol. Lendavi. Sreski komisar je tudi na ta shod čakal v prostorih hotela »Krona«. Res je, da so radačevski agitatorji vabili ljudstvo na shod za 14. uro. Res je, da so kmetovalci metali za gospodo Radiča in družbo papriko. Res je, da je nekdo škropil z vodo. Res je, da je množica z žvižganjem in klici abzug pozdravila odhajajoče radidevce. ■Ni pa res, da bi kdo izmed prišlekov klical »abzug«, ker se tega klica poslužujejo domačini in ne prišleki. Za vse te trditve na razpolago priče kot očividci radičevske polomijade. Sreska organizacija SDS za srez Dolnja Lendava. Sokol Petletnica Sokolskega društva v Stražišču V neposredni bližini Kifenja, v vasi Stra-žišče, ki je po večini delavskega značaja, je praznovalo ondotno Sokolsko društvo preteklo soboto in nedeljo petletnico svojega rojstva. Mlado društvo je od vsega početka pokazalo svojo življensko moč ter se je vzlic mnogim težavam in kljub nerazumevanju dobrin, ki jih nudi Sokolstvo, toliko razvilo, da je svoj petletni obstoj povsem dostojno proslavilo. Seveda je k usoašnemu delovanju največ pripomoglo dejstvo, da si je Sokolsko društvo kmalu po ustanovitvi postavilo svoj lastni dom, kjer mu je možno gojiti vse panoge, ki spadajo v sokolski delokrog — tako v telesni kakor v kulturni vzgoji. In baš z vsestranskim delom je hotelo društvo tuli ob svoji petletnici pokazati, da se zaveda vzvišene naloge, ki jo ima vsako sokolsko društvo. Idealno stremljenje mladih članov pa nam je porok, da bo društvo tudi v bodočnosti imelo pred seboj cilj sokolske vzgoje. Ob petletnici si želimo samo še to, da bi tudi oni, ki danes še vedno z nezaupanjem zrejo v Sokolski dom, spoznali važnost sokolskega dela ter da bi se ga oklenili z vso dušo, da bo končno že izginila ona nespametna misel, da je sokolska vzgoja namenjena le boljšim slojem, kar seveda ni res. Za proslavo petletnice je agilna mladina uporabila kar dva dni, in sicer soboto zvečer, ko je priredila slavnostno akademijo »cr nedeljo z javnim nastopom. Obe prireditvi sta se popolnoma posrečili ter sta bili izvršeni v splošno zadovoljstvo vseh navzočih, ki jih ni bilo baš malo. Slavnostno akademijo je otvoril br. Fu-gina z nagovorom pred živo sliko, ki so jo tvorili vsi oddelki domačega društva. V svojem nagovoru je podal kratek potek dela in oovdarjal visoki pomen sokolske vzgoje. Nato so se vrstile godbene točke orkestra iz Kranja, domačega tamburaškega zbora in pevskega kvarteta bratov: Lukovšek, Jezeršek, Valenčič in Fugina, ki so z občutkom in fino dinamično interpretacijo zapeli večje število modernih pevskih skladb. Telovadni točki sta bili le dve, in sicer sedmorica članov, ki so izvajali precej težko kombinacijo prostih vaj v skupinah in vaje članic na gredi, obe točki sta bili izvedeni prav dobro. Končno so diletanti dali še tri slike Cankar - Skrbin-škovega »-Hlapca Jerneja«. Program je bil daleko preobširen, vzlic temu je občinstvo vztrajalo pri akademiji ter z živahnim aplav-diranjem nagradilo nastopajoče. Prireditev je posetil med drugim tudi minister n. r. gosp. dr. Žerjav. Nedelja je bila namenjena javni telovadbi. Takoj ob 1. popoldne so bile izkušnje, ki jim je sledila ob 3. popoldne javna telovadba. Nastopila je istočasno moška in ženska deca s prostimi vajami in z vajami z loki, in sicer domači in iz Kranja. Vaje so bile ekoraj pretežke, vendar jih je mladina dokaj dobro obvladala. Moški naraščaj je izvajal proste vaje, predpisane od JSS, prav dobro. Člani — med njimi tudi starejši bratje, so izvajali vaje s palicami skupno s članicami, ki so delale proste vaje, nastopilo je 32 članov in 15 članic, izvedba je bila dobra. Člani ro izvajali še proste vaje za letošnji pokrajinski det; tudi te vaje, ki so dosti pretežke za podeželska društva, so bile izvajane še dokaj dobro. Na orodju so nastopili člani na visoki in nizki bradlji, moški naraščaj pa na drogu in s preskoki čež konja. Vrhunec javne telovadbe je bil nastop štirih najboljših telovadcev Sokola I. iz Ljubljane, ki so izvajali vrhunske vaje na bradlji in na drogu. Vzorna izvedba težkih vaj je navzoče frapi-rala, ki niso štedili z živahno pohvalo. Pri vseh točkah so sodelovala bratska društva iz Kranja in Tržiča, ki eo se udeležila proslave petletnega obstoja. Po javni telovadbi je bila ?nlmirana sokolska zabava v Sokolskem domu in poleg njega, pri t en ie sodeloval priznani orkester iz Kranja pod vodstvom br. Završnika in domači tamburaški zbor. Sokol II. priredi v nedeljo 4. septembra svojo javno telovadbo na letnem teJovadi-5ču na Prulah. Ob pol 3. popoldne zbirališče vseh oddelkov na realki, ob 3. sprevod skozi mesto na telovadišče, ob 4. javna telovadba. Bratje, pridite vsi v kroju! 1294 NaroaJLa, in, vsa, iiooii,sc malih. Muli oglasi JLali, oglasi, hi, služijo o posredovalne in, socijaL ne ncunene ob&nstoa: vsaka, basista, >50par-. —Najmanjši ziusak Din, 5'-. Prtslojbina, za, lifro Vief- mJun, postite, nilnic* (jubljajUL,sl. ttSji. m,, dopisovanja ut, oglasi* trgovskega, ali reklamnega. maJaja,. vsaka btstdas Vin, - Haj-mastjrvznestk Vin, to - Pristojboui, za, šjjro Vuu^ Cfrt+t Vulkanlziram vrsta »nogam«, kakor galoše In 6nežne gumijeve čevlje Popravljam kolen In motorje. P. Škafar, LJubljana, Rimska mtta lt ti «Fiat» avto 509, skoraj nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku « Jutra.. ' 24324 Štirisedežni avto znamke «Ford», zelo dobro ohranjen, z novo pnevmatiko, proda Perles, Prešernova ulica 0. 24316 Avtomobili B. S. A. motoolklL, svetovno znani, za ture. TATRA AVTOMOBILI za v kvaliteti in za slabe ceste brezkonknrenčnl VSI REZERVNI DELI za zgorajšnja vozila na zalogi. DELAVNICE za na motorna vozila, strokov-njaško delo in solidne cene. GARAŽE vedno na razpolago. BENCIN iz sesalke, tndi ponoči, po konknrapBni dnevni ceni. JUGO ■ AVTO d. * o. a, Ljubljana, Dunajska e. 36. Telefon 2234. 178 Osebni avto rabljen — dobro ohranjen, S—4sedežen, kupim. .Ponudbe pod »Dobra kupčiji* sa oglasni oddelek »Jutra*. 24673 Fiat 501 bogato opremljen, skoraj nov, naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek msianim blagom. Josip Divjak, Ribnica. 24544 Restavr. kuharico perfektao, sprejme s 15. septembrom kolodvorska restavracija v Mariboru. 24767 Natakarico Sidno in potteno, do 26 t staro, čedne zunanjosti, vajeno tudi šivanja, sprejmem s 15. septembrom. — Ponudbe, če mogoče s sliko na naslov: »Goetilna pri Urški*, Litija. 24740 Mesar, pomočnika izurjenega tudi v razprodajama mesa sprejme takoj Alojzij Brecelnik, mesar v Sp. Šiški 93 — Ljubljana 7 24612 Hotelskega slugo veščega nemškega jezika išče hotel Štrukelj. 24472 Prvovrstno šiviljo sprejme modni atelje Josip Bajde, Šelenburgova ul. 7. 24760 Agilne zastopnike za prodajo vrednostnih papirjev in srečk sprejme proti dobri nagradi solidna bančna tvrdka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Izvrstna nagrada*. 24403 Potnik ki je ie več let dobro vpeljan po vsej državi ter obiskuje vse boljše trgovce, želi zastopstva konkurenčnih tvrdk (čevljev, pletenin, perila tn slično). — Vpošteva le večjih pošiljk zmožna podjetji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko «Samo zanesljivim plačnikom*. 24" Postranski zaslužek za zastopnike (ce), 25 ali 50 % in 1500 Din mesečne plače za razpečevanje novo iznajdenega alarmnega aparata proti tatovom in vlomilcem — za zavarovanje oken in vrat, vrtov, vinogradov itd. Nemški patent ter preizkušen in zajamčen, ako ne odgovarja, se denar vrne. 2 komada za vzorec z navodili in vso pripravo franko denar naprej 34 Din, povzetje 44 Din." Pismu brez naročila priložiti 2 Din. — Ponudbe na naslov: M. Berlinger, Budina 4, Ptuj. 24768 Gospode trg. naobražene iščem za prodajo donosnega predmeta. Velik zaslužek. V po-štev prihajajo samo resni gospodje s kapitalom 2000 do 3000 Din. Javiti ss v hotelu »Slon*, Kos, od 3. POP. 24737 Pletilja Sarejme delo nogavic na om po zelo nizki ceni. — Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra*. 24314 Zastopstvo odda prvorazredna firma za prodajo drž. vrednostnih papirjev na obroke z najvišjo fiksno plačo in provizijo ter s posebno premijo. — Ponudbe pod značko »Reelna firma* na Pu-blicitas, Zagreb. Gunduliče-va lt. 24693 Delovodja-akordant prevzame od stavbnih podjetij talne, visoke ali betonske zgradbe v akord. — Za točno in solidno izvršitev jamči. Naslov v ogL oddelku »Jutra*. 24731 Ribat in prat hodim stalno po hišah. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra--. 24727 Potnike (ce) sprejmem za prodajo drl. obveznic. Dopise pod šifro »Siguren zaslužek 79» na oglasni oddelek »Jutra*. 24679 Marljiva mladenka poštena in dobra, stara 27 let, žei služb* izven LJubljane pri dobro čuteči družini kot sobaric«, varuhinja otrck ali kaj druge Ponndbe sa oglas, oddelek pod «Peč 41». 24741 Kupim Hišo čieto novozgrajeno, a 4 sobami in 2 kuhinjama tet pritikliaami, z elektr. razsvetljavo in vodovodom V hišj ter vrtim oddam v najem v Vodmatu it. 295. — Pojasnila daje J. Oraism, Zupan, Selo-Moste. 34711 Premog in oglje vseh vrst, franko vagon Postojna ali Psdieoll«, kapi Silvorio BasOio, Udine — Via del Cimpi 9. 34338 Bukovih drv gorljivih, lasnih odpadkov pri Žaganju, franko vagon Postojna, kupim vsako mnor lino. Ponudb« s navedbo cene v nemškem ali italijanskem Jetiku na naslov: SUverto BasDio, Udine, VH dei Campi No. 9. 34387 Vsakovrstno etato kupuje o« aajvtijfti eeaah Cerne — iuvellr Uubijaaa Wetfer> ai ft^ | V fioftm Pekarijo dobro idočo v industrijskem mestu v Sloveniji, zaradi bolezni takoj oddam v najem proti odlkodnlnl in prevzet ju inventarja. Naslov povs oglasni oddelek »Jntra*. 24999 I ft*wrtanju Stanovanje ■ob« In kahinjs ali tobo t štedilnikom tli* mirna stranka (1 oseba). Vatlov a navedbo esn« aa oglasni oddelek »Jetra* pod Bfro »Stanovanje 11». 34348 Srebrne krone nM< la piate Mn • Oadea. tjaEuaa*. Pratar-•sti attaa l Ml Stare moške obleke č«vlje itd., kupim v vsaki mnoiiai. Dopisnica zadostuje, pridem, na dom. A. Ju-rečič, LJubljana, Gallusovo nabrežje 37. 34814 »Posest" Realitetna pisarna Dva dijaka najraje nižjeiolee z dežele tprajmem na stanovanj« ir hrano. — Instrakclja lahki oMtam. .Vatlov pov« cel. oddelek »Jutra*. 3 t o oskrbo in Uporabo klavirja. Posudb« ha oglas, oddtitk pod zstčko »Stanovanje 37». 24603 2 boljša dijaka ali dijakiajj Sprejme v Mariboru dobto družina. Vadijo s« lahko v francoskim alt italijanskem jaziku. Naslov por« oglasni oddelek »Jetra«. 24470 Dva dijaka sprsjm«« aa hrana is stanovanj« v neposredni Milini realie gimuatije. Soba lepa, s el«ktr. razsvetljavo. Naslov v oglasnem oddalka »Jutra*. 24*8 Dva dijaka nitjih razredov gprsjms v vso oskrbo Z. J.. Stari trg - ?454S K 84 /B. Novozidano hSo v Ljubljani, novica št. 37 a ca. 5dMm> velikim in-U08«b, gospodarskim po-slopjeu ia sapo. Izklicna čeea 60.060 Din. Takoj je plačati polovico kupnine. — Kapel vabljeni. 24579 Dva dijaka sprtjmem na hrano m stinovanje, ali sa» mo na stanovanj«. — Černivec, Gradišče 14. Prazno hišo pritlično, s prostorno šupo in 17.000 m» velikim zemljiščem. v Ljubljani v mestu. primerno za obrtna in iglustrij- podjetja, poceni tSdSka proda Jos. Clzerle, Vodnikov trg, Ibpa Ur., t. ■ MTM Dva dijaka ali dijakinji sprsjmem T sredini msata sa lepo stanovanje iu dobro Hrano — proti primerni ceni. Strogo nadzorstvo. Naslov v ogl. odWku »Jatra». 24RT . »i. I r Dijaki sprejmem Mita obrtne šol« 18 r etike ni .bftao in «ta-novanje. Naslov v oglas. odMku »Jutra*. HITI Dijaka srednjih šol sprepnem a zajfcrkoii na stanovanj« proti 100 Dis mesetno. da bi Obenem tudi initruiršl. — Tonudbe na oolas. o^Msk »Jntra* pod »Marljiv dijak* Lepo posestvo v bHiini Šmarja pri Ljubljani. z opeko krita hiša, zidani svinjaki in z opeko kriti, gospodarsko pbelopje, obokan hlev, tik hleva vodovod — na pofeestvu se lahko redi 8 glav iivine, jako rodovitno polje, za 50 mernikov posetve. v gozdnih parcelah dovolj drv — takoj prodaas radi odhoda. Naalov v oglasnem oddelka «Jtttra>. 24719 1 ali 2 dijaka sprejme profesor ns dobi« hrano U stanovanj«. Naalov por« ogltsai oddelek Jatra Dijake sprejmem v zračno stanovanje z dobro domačo hrano ali brea nje. Cena nizka Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34789 2 dijaka (ing) boljša, sprejmem. Istotam klavir za vaje ceno na raspolago. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 34744 Dijaka ali dijakinjo Is nlžjs šol« vzame v vso oskrbo boljša uradniška rodbina, ki ima lepo sls-novsnje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra>. 34689 2 dijaka (inji) sprejmem v vso oskrbo. — Pouk v vseh predmetih, slasti v srbohrvaščini. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24714 Dve dijakinji sprejme učiteljica v dobro oskrbo na Kongresnem trgu it. 6/n. 24706 Dve dijakinji sprejme boljša rodbina v dobro oskrbo v sredini mesta. Naslov peve oglasni oddslefc »Jutra*. 34709 2 dijaka ali dijakinji sprejmem. Ne mika koaver- zacija. Naslov pove oglas. oddelek »Jutra*. 24685 3 dijake ali dijakinje sprsjmem aa stanovanje in hrano, ev«f. tadi brez nje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34681 2 mlajša dijaka »prejmeta starejia zakonea bres otrok. Naslov v oglas, oddelku »Jntra*. 34738 Dijaka sprsjmem v popolno eakrbo — Stanovanje na aračaem kraju, elektr. razsvetljava. Nsslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 84736 Sobo žalita dva solidna gospoda, svsnt. s klavirjem ca 1. september. Ceej. dop pod »Mejo* na ogl. oddelek »Jutra*. 34631 Učitetlca želi za takoj sobo. najraje i hrano, blizu humanistične gimnazije. Naalov v ogl. odd »Jutra*. 34607 Kot sostanovalca sprejmem S goepoda s zajtrkom na Tržaški cesti 24, pritličje, demo. 24580 Sobo oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24536 Stanovanje z vso oskrbo žsH samec — dri. poduradnik. Ponudb« sa Oglasni oddelek (Jutra* pod šifro »Drž. poduradnik* 24545 2 veliki Sobi z elektr. razsvetljavo oddam za pisarno ali stanovanje: Ponudb« na oglami oddelek »Jutra* pod snaiko »Cintrusi 59>. 34789 Lepo sobo bfizu poste takoj oddam boljlemu gospodu. Naalov v oglasnem oddelku »Jatra*. 24757 Sostanovalca sprejmem takoj na ViO ovkrbo z dobro hrane za 650 Din na Sv. Jakoba trgu it. 5. 24742 2 gospoda sjmem na stanovanje. — aalov v oglaaaaa oddelku »Jatra*. 34788 Z Sobo lepo in zračno, takoj ffriam ' nem o«elku Naslov v oglasnem »Jutra* 24746 Lepo, veliko sobo oddam s 1. septembrom 2 ali 2 gospodoma e vso eskr-bo v Židovski ulici št. 6. 24758 Elegantno sobo najraje v centru mesta. e*. z vso oskrbo pri samostojni dami išče soliden gosped. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Elegantna*. 24677 Prazno sobo i separatnim vhodom išče samec. Ponudbe ped značko »Profesor 7* na oglasni oddelek »Jutra*. 24707 2 sostanovalca ali sostanovalki sprejmem ha stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24710 2 majhni sobici s posebnim vhodom oddam 1 ali 3 osebama s pohištvom ali prazni za 300 Din mesečno. — SISka-Ljubljana. Aljažova cesta 3. 24715 Opremljeno sobo s električno razsvetljavo, v bližini kolodvora in sodnije oddam s 1. septembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 24782 Opremljeno sobo s posebnim vbodom in električno rassvetljavo oddam s 1. septembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 24675 Opremljeno sobo lepo in Hsto, v pritličju, s posebnim vhodom, brez postrežbe takej oddsm boljši gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 21743 Kot sostanovalko sprejmem gospodično v bli- tini Tabora. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 24730 Sobo oddam takoj gospodu. Naslov povs oglasni oddelek »Jutra*. 24738 %. 24325 Ihpiti Nataša! Dobila. Nei srečno vesela. Zeljno Te pričakujem, šte-. Ppp. Tsm. I----- jem dneve. 34717 Gospodična v belem krilu, ki je proms-nirala v petek popoldne ob 3. uri pred kavarno »Prešeren*, prosim za naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod »Simpatija*. 24700 XXV. Hrepenim pod kostanj. Moja duša Te pogreSa! Vroče — ves Tvoj. 24701 Gospod dobro situiran, ieli znanja v svrho slovenske konver-zacije z istotako dobro si-tulrano damo, najraje vdovo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Prijetna drutba*. 2471» Opremljeno sobo sralno, oddam v sredini rta, event. s hrano. Naslov povs cglasal oddelsk »Jatra*. 31761 Sobo Selim s ;-osebnim vhodom. Ponudbe na oglas, odddek »Jatra* pod »Uradnik 613*. •4754 Prano sobo v neposredni blitiai glavnega kolodvora, s elektr. ratrrsHjavo is posebnim vhodom oddam takoj. Naslov pove oglssni oddelek »J«trt>. 34755 VaUko sobo t električno razsvetljavo v a oddr- * - —— ---. ..lam i 1. septembrom Mre »halranemu t, evaat. 3 goapodoma. Naslov •flatt® oMilkn Jvtv*. sms 3 mladenke prodajajo dolg čas. Kdo ga kapi? Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Irena, NuSa, Majda*. 24735 Starejši fant prijetne zunanjosti, z dobro in stalno službo, ieli dopi-sovsti s nsd 30 let starim dekletom, najraje s šiviljo, ki ima nekaj gotovine. Sigurna ženitev. — Dopise s polnim naslovom na oglas, oddelek »Jntra* pod šifro »Vesela bodočnost*. 24743 Gramofon znamke His Masters Voice, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe s navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takojšnje plačilo*. 24718 Kanarčki naprodaj po izredno nizki ceni na Rinuki cesti it. 7, vrata 3. 24783-a Nemške volčjake 3 mlade ter enoletno psico proda Ivo Rebolj. Komenda, »471« IztiiibCjttUr Damsko torbico Je naiel sr. Franc Sustar, Ljubljana VTI., Verov8bova ullea 13. podstrešje. 24793 Ru nrxv Vdova stara 85 let, ieli znanja t starejiim gospodom, ki bi omogočil njeni bolni hčerki Iddaevao bivanje ob morju Cenjene ponudb« aa oglas, oddeltk »Jutra* pod «fr» »Obupana mati*. 24888 J. O. CnnrooS: 48 Preganjana žena Roman. »AH mislite —« »Da. Prav gotovo sem ga izgubila v votlini. Ko smo stopili vanjo, sem ga še imela.« »Tedaj se vrniva ponj,« je ponudil. »Dovolj časa nama š« ostane, da se vzpneva pred razstrelbo na hrib.« Čez dvajset minut sta dospela k temni odprtini rova. Nikjer ni bilo videti žive duše. Aldous je nekaj časa iskal po žepih užigalic. »Počakajte tu,« je rekel. »Ne zamuim se niti dve minuti.« Stopil je v rov, prišel do celice in prižgal užigalico. Svetilika je še vedno stala na praznem sodcu. Prižgal jo je in jel iskati ogrtača. Tedajci pa je začul za svojim hrbtom šum. Obrnil se je in je zagledal Jano, ki je stala v svetlobi leščerbe. - »Ali ga boste našli?« je vprašala. »Nimam ga še . -.« Sklonila sta se nad kamenim tlakom in čez nekaj trenutkov je Jana radostno vzkliknila, pobiraje svoj šal. Tisti mah, ko sta se vzravnala in pogledala drug drugega, pa je John Aldous začutil, kako mu je mahoma zastalo srce, in Jana je prebledela kakor smrt. Celica iz kamenitih bolvanov se je zamajala; začulo se je zlovešče oddaljeno bobnenje in ko je Aldous pograbil Jano za roko ter skočil z njo proti rovu, se je bobnenje izpremenilo v oglušujoč ropot in silen puh vetra jima je udaril v obraz. Leščerba je ugasnila, vse okoli njiju se je zgrnila črn i. tema. Zdelo se je, da se ruši gora nad njima; sredi grmenja se je oglasil divji, obupen vzkrik iz Janinih ust. Na koncu rova nista več videla solnčne bleščave, ampak temo, neprodirno temo; in iz rova so se valili oblaki prahu in skal, ki so padale v temno votlino in dvigale prah. »John! — John Aldous!« »Evo me, Jana! Takoj prižgeva svetiljko!« Njegova roka je utipala leščerbo. Prižgal jo je iznova in Jana se je prijela k njemu z obrazom belim kakor lice smrti. Aldous si je dvignil leščerbo nad glavo; oba sta pogledala tja, kjer je bil ne- davno še rov. Namestu odprtine sta videla samo grmado skal. Rov je bil zasut Tedaj sta se . počasi obrnila drug proti drugemu in sta spoznala, da oba razumeta: smrt je vstajala nad njima v tem strašnem, s skalami zasutem grobu... Strašna smrt! Njiju ustnice niso zmogle besede, ko so se oči srečale v -"groznem, nemem umevanju te gotovosti. Smrt je plahutala nad njima... - XIX. Janine blede ustnice so prve izpregovorile. »Rov je zaprt!« je šepnila. Njen glas je bil tuj. To ni bil Janin glas. Bil je obupen do neresničnosti in tudi v njenih očeh je bil obup, ko so nepremično strmele v njegove. Aldous ni mogel odgovoriti. Grlo mu je bilo kakor zalepljeno in kri rnu je zastajala, ko je zrl Jani v mrtvaško bledo lice in čital v njenem pogledu gotovost, da razume položaj. Nekaj časa se niti ni mogel ganiti; nato pa so posledice nenadnega strahu prav tako mahoma izginile, kakor so bile nastopile. Nasmehnil se je in iztegnil roko proti njej. »Skalovje se je usedlo in je zasulo ustje rova,« je dejal, premagujoč se, da bi govoril tako, kakor da to ničesar ne pomeni. »Držite mi svetiljko, Jana, takoj se lotim dela.« »Skalovje se je usedlo,« je zamolklo ponovila za njim. Prijela je leščerbo, gledaje ga še vedno kakor omamljena. Aldous oc je z golimi rokami spravil na delo. Pet minut še ni bilo prešlo, ko je spoznal, da bi bilo nedaljevanje blaznost. Z golimi rokami ni mogel očistiti rova. A delal je vzlic temu; z zversko besnostjo je ruval skale in glinasti skril; manjše gruče je valil na stran, v večje se je upiral, da so mu pokale žile in kite na rokah. Nekaj minut se je boril kakor blazen. Sklepi so mu škrtali, ko se je sigaje pehal s kamenjem; roke, vse odrte in razrezane, so mu krvavele — in neprestano so mu bučale v glavi Blacktonove zadnje besede: danes popoldne ob štirih! — Danes popoldne ob štirih ! Naposled je zadel ob tisto, o čemer je slutil, da mora kmalu priti: ob trden zid! Bolvani, skril in zemlja so bili stlačeni, kakor da so jih namenoma zbili z batom. Nekaj trenutkov se je boril s seboj, da bi obvladal svoja čustva, preden se ozre na Jano. V njegovi glavi je vstajala obupna, živa predstava, da bije svoj poslednji boj — boj za njo. Otepal se je in si brisal z žepno rutico blato in prah z obraza. Med tem se je osvestil. Njegov bistri duh se je malone radostno vzravnal in pogledal svoji poslednji, veliki borbi v lice. Nadčlovek se je vzdramil v njem. Ko je stopil k Jani, ni bilo v njegovih črtah niti sledu o kakem strahu. Neprisiljeno se je smehljal v pošastnem svitu leščerbe. »Težko je to delo, Jana!« Zdelo se je, da ga ne čuje, kaj pravi. Zrla mu je na roke. In zdajci se je sklonila k njim s svetiljko. • »Roke so vam krvave, John!« Bilo je prvič, da ga je tako ogovorila. Mir njenega glasu in trdna laskavost njene roke, ko se ie dotaknila njegove desnice, sta mu blagodejno presunila dušo. Od njegovih iznakaženih in krvavečih rok se je ozrla nanj; to niso bile več tiste tope, brezupne oči, ki so strmele vanj pred petnajstimi minutami. Osuplost mu ni dala, da bi izpregovoril. Strahotna tišina je delala to trenutje še bolj pretresljivo. Tedajci jima je udarilo na uho: tik-tik-tik-tik. Tikanje ure v njegovem žepu! Ne da bi odtrgala oči od njegovega obraza, je vprašala: »Koliko je ura, John?« »Jana —« »Ne bojim se,« je šepnila. »Danes popoldne sem se bala, a zdaj se ne bojim. Koliko je ura, John?« »Bože moj — saj naju odkopljejo!« je vzkriknil divje. »Jana, menda ne mislite, da naju ne bi odkopali, kaj? Zakaj bi bilo nemogoče? Udar skalovja je zasul električni vod. Sklenili so, da naju odkopljejo. Nikake nevarnosti ni — prav nikake! Le mraz je tu in skrbi me, da se ne bi prehladili!« »Koliko je ura?« je ponovila tiho. Nekaj trenutkov jo je nepremično gledal. Srce mu je poskočilo, ko je videl, da mu je morala verjeti; čeprav je bilo njeno obličje bledo kakor križ iz slonove kosti, se mu je vendar smehljala — da! Smehljala se mu je v sivem, pošastnem somraku smrti, ki se je razprostiral po votlini. Izvlekel je uro ter pogledal nanjo v luči svetiljke. »Četrt na štiri,« je rekel. »Še pred štirimi bodo na delu — Blackton z dvajsetorico mož. Osvobodijo naju za časa, da pojdeva k večerji.« plačuje rdeč fižol Din 4 — prepeličar Din 4'— mandalon Din 3-50 suhe gobe do Din 70'— vinski kamen Din T— Večje množine po dogovoru. Stare kovine baker, med, svinec. cink> iverje od medi, aluminij, nikelj, ploče akumulatorja, svinčeni pepel, stare sifonske glave, črke kupuje vsako količ no in plača najbolje .Calin' k. d., Zagreb, Mandaličina 1. Novi moderni Pozor 80 ! ženini In neveste I Žtmnice (matrice), posteljna iiueto, Mene postelje (riolljive), otomane, divane tn tapetniške iulelke nndl najceneje Rndolf Radovan tapetni* Krekov trg štev. 7 — poleg Ueetnega doma. „0RIENT" KINO Glince-Vič (gostilna Amerika) Igra v torek, sredo in četrtek krasno senzacionalno dramo v 5. dejanjih V gorečem vlaku Predstave točno ob 8. uri zvečer. Prvovrstni orkester pri vseh predstavah. Cene: Din 4'—, 6'-. 8' 10- Pohištvo elegantno, fino, cenevredno po lastnih in danih načrtih A. AMANN, Ljubljana Dvorni trs št 1. Izvrstno se zabavam ko čitam Rene La Bruyere Hektoriev mec Oglas. EKsplontociia večje šume Imam od ministrstva šume dovoljenje za sečnjo okoli 2 m ljona kub. metra smrekovega gozda. Gozd leži na pripravnem mestu 25 km od Peč, južna Srbiia, poleg državne ceste — Železniška proga Priština-Peč se začne takoj graditi. Prodal bi ali stopil v kompanljo. V sviho obrata se more izkoristiti preko 300 konjskih sil vodne moči za žago in razsvcljavo mesta Heč Potrebno je, da se z delom v šumi takoj začne. Najbolje bi bilo, da pridejo interesenti strokovnjaki na lic«.- mesta, da pregledajo situacijo in se v zadevi natančno informirajo Informaciie daje: Vujadin Zonjič, Peč. (Roman „Jutra" ta sijajni velezanimivi zgodovinski roman iz časov francoske revolucije in Napoleona Bonaparta Tako mižite ljubavne zgodbe Tako žive slike nadutih aristokratov. častihlepnih meščanov, revolucionarjev in vojnikov te velike dobe še nisem imel v rokah! Kupite to knjigo takoj! V upravi „Jutra" Ljubljana, Prešernova ulica Broš izvod samo Vezan izvod samo 18 Din 28 Din + Naša ljubljena mala hčerkica Danica je nenadoma odšla med nebeške krilatce. Pogreb ljube hčerkice bo v torek, dne 30. t. m. ob 5. uri popoldne iz drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. 8. 1927. Žalujoča rodbina Štet. Tomaževe žlindre 18-19 % kajnit beli, nudi po n&inižji ceni iz Marbora tvrdka Avgust Zlahtič, razpečavanje ameriških mineralnih produkta« in kemitalij, Maribor telefo-«6>. 9271 9230 Sestila od enostavne do najboljše vrste ponuja ob pričelku šolskega leta po najnižjih cenah Fronlo Borei optik Maribor, Vetrinjska ulica štev. 26 Popravila strokovno in točno po najnižjih cenah Tvrdka Deslder lederer. Somaor kupuješ seno krompir drva stavbni les prazne solne vreče prazne vreče od moke in prosi ponudbe. 892i Ali se hočete temeljito rešiti PROTINA in REUMATIZMA Revmatizem je strahovita, da. leč razširjena bolezen, ki ne prizanaša ne revnim ne boga. tim tn si izbira žrtve po kočah in po palačah. Kaj mnogo, stranske so oblike, v katerih se pokazuje to trpljenje, in največkkrat niso bolezni, ki jih označujemo s popolnoma drugimi imeni, nič drugega kot REVMATIZEM Včasih so to bolečine v udih in členkih, včasih otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, zbadanje, vlečenje pri naj. različnejših delih telesa, da, celo oslabelost oči je pogosto posledica revmatičnih m protinskih bolečin Kakor je razlikovita slika, ki jo kaže bolezen, tako mno» gostranska so vsa mogoča zdravila, leki, mazila, mešanice itd., ki jih hvalisajo trpečemu občinstvu. Večina teh sredstev pa ne more ozdraviti, nego največ za kratek čas prineso olaj. šanje. Kar Vam priporočamo, je nekaj naravnega. Mi Vam gotovo pomagamo. Naše zdravljenje je izborno in učinkuje hitro tudi pri zastarelih kroničnih razmerah Da dobimo nadaljnih pristašev, smo se odločili, vsake* mu, ki nam piše, poslati popolnoma zastonj naš zanimivi, jako poučni spis. Kogar torej mučijo bolečine, kdor bi se hitrim potom rad rešil temeljito in brez nevarnosti svojega trpljenja, piši še danes na AUGUST MARZKE, Berlin — Wilmersdorf Bruchsalerstrasse Nr. 5. — Abt. 323 Kdor oslove, to nopredu e! Šolske knjige za vse srednje, meščanske in osnovne sole dobite v knjigarni* Tiskovne Zadruge Ljubljana, Prešernova nI. 54 (llasprott širne poŠte.) ZE TRETJA URA ZJUTRAJ IN ŠE NI MOGOČE ZASPATI! ZASIGURAJTE si svoje spanje proti nadlogi komarjev in jutranjih muh. Upotrebl-jujte FLIT FLIT očisti Vašo hišo v nekoliko minutah od muh in mos-kitov ki nosijo bolezen. FLIT je čisti in se sigurno in lako vpotreblja. Uničite vse hišne iroekte FLIT uničuje stenice, ščurke in mravje. On prodre v odprtine in razpoke kjerse mrčes skriva in redi, in uničuje insekte i njihova jajca. Poškropite s FLIT-om Vilo obleko. FLIT ubija mole, ki razjedajo obleke. Mnogi poskusi so pokazali, da FLIT ne zapušča niti na najnežnejšem blagu nikakih madežev. Znanstveno preizkušeno sredstvo za pobijanje insektov FLIT je sad mnogoletnih poskusov znanib raziskovalcev žuželk in kemikov. On človeškemu zdravju nikakor ne škoduje. FLIT ie izpodrinil stare metode, ker naglo in sigurno uničuje žuželke vseh vrst Kupite še danes en zavoj FLIT-a in prskalico. Dobiva se povsod. Prodaje v Jugoslaviji Jedino: Standard Oll Company of Jugoslavia uničuj* muh*. kumara, mol«, mravje. stenic«, i turk« Jtomftv gmv/ t tma t 13 M t nI pogrebni caroa Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubi eni, dobri soprog, oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod Franc Bolhar poduradnik drž. železnice dne 29. t. m. po dolgem, mukapolnem trpljenju, previden s tolažili sv vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojn'ka bo v sredo, dne 31 . avgusta 1.1. oa 3. uri popoldne iz i tše žalosti Rtsljeva cesta št 25 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. avgusta 1927. Žalujoči ostali. Jftfjp Izdaj* za Konzorcij cJutzaa AtMf Ribnik«, Za Narodno dd. kot tiakamarja Fran Jeseriek. Za inseratnl del }c odgovoren Alojzij Novak. Vsti « Ljubljani