UZ. ftralffia. V LJubljani, v sredo Z9. septembra I9ZO. LIH. leto. VENSKI Ishafa v**k d*n popoldne, Utnatf nedelj« ta praulke. tnserati t Prostor I m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčljski in uradni oglasi 1 m!m K 2*—, notice, poalano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se prilofi znamka za odgovor. OpriTni&tro „Slov. Naroda" in „Ifarodaa Tiskana" linaflora ulica št 5, pritlično. — Telefon št. 304. rolja „Slovenski iffaro« ▼ Ju* oaUvitt: celoletno naprej plačan . K 180*— polletno 90*— 3 mesečno. • . » 1 v LJubljani la V is celoletno . polletno . . 3 mesečno . po posti r • a • • • • K 240**™" • .' - • „120 — 45*— 3 mesečno . . • . . • „ 60*— ........ 15-— ........w 20 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedn-j Ujaj" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo »Slov. Naroda" Knaliova ulica it Sy L. nadstropl«. Telefon slov. 34. Popise »prej ie podpisane in zadostno Irauaovane. Rokopisov ne vrača. Posamezna Številka velia 1 krono. Poitnlna plačana v gotovini. (Koroško La question de Carinthie 'n'est pas seulement trne question de frontiere entre Slovenes et Autrichieus, C* est une question europeennes. On pourrait croire qu'il est sans impor« tance pour T Occident que la frontiere d'Autriche se lrouve de trente kilome-tres plus ou moins eloignee de la mer Adriatique. C est opinion est fausse, La frontiere d'Autriche, ce sera demain la frontiere de la Grande Allemagne, de la Prusse. Les derniers tnois nous ont montre que les bu-reaux de propagande „boches* en Carinthie recoivent leurs instmetions et aussi leur argent non sealement de Vienne mais aussi de 1'Allemagne. Les Allemands du „Reich* savent fort bien ce qu'ils font en s'interes-sant au plebiscite de Carinthie: une Grande Allemagne allant de Trieste a la mer du Nor, une Allemagne qui diviseraite 1* Europe, du sud au nord; qui sćparerait V Occident de Y Orient, voila le reve pangermaniste. Ils ont perdu Gdansko (Danzig) mais ils n'ont pas perdu l'espoir d'obtenir Tacces a rAdriatique: Et une Carinthie alleraande est la premiere etape de l*expansioa vers ie sudi Si vous faites aujourd' hui un voyage en Allemagne vous revien-drez navre, car vous aurez decouvert (thez les Allemands une mentalite des j>lus dangereuses et vous aurez acquis 1' intime convietion que dans peu d'annees il faudra recommencer la guerre contre eux. Ils n'aeceptent nul-lement leur dćfaite, les nationalistes les menent a leur fantaisie et Ton a Timpression tres nerte que le retour des rois et des empereurs n* est qu* une question de mois. Quand une re-stauration aura ramene rois, dues et principicules de Germanie la guerre sera proehe. C est une fait desesperant auquel on ne voit aucun remede. Di-re qu,il faudra recommencer a se bat-tre parce que ce peuple aime la guerre et qu'll est trop obtus pour evo-luer vers la republique et la liberte" comrae V ont fait les peuples de V Occident il y a 130 ans! Cest ce pas line calamitć nationale que d'čtre le voisin d'nn tel peuple; et merne si Ton est profondement antimilitariste et pacifiste on se transformes devant cct etat de choses et Toudevient par-tisan d'armements a outrance. La seule facon d'obtenir la paix de ce peuple c'est d'etre tres fort afinde lui faire peur et de ne pas lui donner frontieres stratćgiques qui lui permettront un jour de recommencer la guerre dans des conditions favo-rables. Cest pour cette raison que la frontiere austro - allemande doit 6tre aussi elaguee que possible de la mer Adriatique. Voita resummee en quel-ques mots la question de la Carinthie au point de vue europeen. Pour nous, Slovenes, la quesiton de Carinthie est une question vitale. Pendant des siecles nous avons du reculer pas a pas devant la germani-sation brutale. Notre frontiere qui ćtait auparavant aux environs de Vienne est aujourd'hui en Carinthie! Mais maintenant nous ne reculerons plus: de toutes nos forces, nous dćfendrons notre Carinthie, que plus de douze siecles de gennanisaBon n'ont pu nous arracher! de Carinthie. vprašanje.) Koroško vprašanje ni samo vprašanje meje med Slovenci in Avstrijci, to je evropsko vprašanje. Marsikdo bi mislil, da je za zapad pač vseeno, ali je avstrijska meja 30 km bolj ali manj oddaljena oi Jadranskega morja. To pa je čisto napačno mnenje. Meja Avstrije bo jutri meja Velike Nemčije, Pruske Zadnji meseci so nam pokszalv da dobivajo nemške propagandne pisarne na Koroškem navodila in denar ne samo z Dunaia, ampak tudi iz Nemčije. In Nemci v »Reiciiu« vedo prav dobro, kaj da delajo, če se zanimajo za ljudsko glasovanje na Koroškem: Velika Nemčija od Trs^a do Severnega morja, Nemčija, k? deli Evropo od juga do severa, ki loči Vzhod od Zahoda, to so vsenem*ke sanje. Izgubili so Gdansko, toda upanja niso izgubili, da dobijo dežele de Jadrana, In nemška Koroška bi bil prvi korak ekspanzije proti jugu* Če potujete danes po Nemčiji, se boste vrnili žalostni Kajti opazili boste, pri Nemcih silno nevarno mišljenje, tako da boste imeli trdno prepričanje, da bo trei»a v teku let se zopet bojevati z njimi. Nikakor niso sprejeli svojega poraza, nacijo-nalisti jih vodijo, kakor belijo, In človek ima občutek, da je vrnitev kraljev in cesarjev le vprašanje par mesecev. In ko bodo germanski kralji, princi m knezi spet nazaj, tudi do vojne ne bo daleč. Ta položaj je obupen in izhoda ni. Da bi se bilo treba zopet vojevati, ker ta narod ljubi vojno in ker je preomejen, da bi se razvijal v republiki in prostosti, kakor so to storili zapadni narodi že pred 130. leti! To je res narodna nesreča biti sosed takega naroda. Tudi če je člove«. prepričan anti-militarist in pacifist, se v takem položaju spremeni in postane pristaš oboroževanja do skrajnrsti. Edina možnost živeti v miru s tem narodom, je biti zelo močan, da se ga ustrahuje, in ne mu dati stra-tegičnih mej, ki mu bodo neki dan dovolile, začeti spet vojno pod ugodnimi pogoji. Zato mora biti nemško-avstrijska meja kolikor mogoče daleč od Jadranskega morja. To je koroško vprašanje za Evropo. Za nas Slovence je pa koroško vprašanje življenjsko vprašanje. Skozi stoletja smo se morali umikati korak za korakom pred surovim ponemčevanjem. Naša meja je bila nekdaj blizu Dunaja, danes je na Koroškem! Danes pa se ne bomo več umikali, z vsemi močmi hočemo braniti našo Koroško, ki nam jo več kakor dvanajst stoletij ponemčenja ni moglo iztrgati. Pristopajte k „Jngo-slooenskl matici!4' Zgodovinski dan. Pred durmi je 10. oktober, usodepolni dan za koroške Slovence in zgodovinski dan za vse Jugo-slovene. Ker ta dan odloči o državni pripadnosti slovenskega Korota-na, ali naj neovirano prodira nemška sila na Jadran, ali naj ostanemo mi samo most nemške ekspanzivne sile proti Trstu, ali naj gre naša meja danes do Karavank, Jutri pa tostran našega lepega Blejskega in Bohinjskega kota, vse to odloči 10. oktober. Z zmagovitim plebiscitom končamo enkrat za vselej jadransko vprašanje, v kolikor se tiče Nemcev, ker z jasno in neovrgliivo voljo koroških Slovencev, ki glasujejo za nas, bo postavljena za vse večne čase meja nemškemu imperijalizmu, ki se hoče šiloma dvigniti k nekdanji moči. Zato pa ni 10. oktober samo historičen dan zgodovine našega boja za Korotan, temveč je obenem odločilni dan za usodo naše Gorenjske. Velevažnost dneva izpričuje še eno dejstvo. Na Koroškem so Italijani sumljivo delavni in oprezni. Zbirajo čete in razvijajo svojo agitacijo proti nam in v korist Nemcev. Njih zastopnik v plebiscitni komisiji princ Borghese pa se ponaša naravnost kot zainteresirana stranka. Resen memento nam, da se v resnici 10. oktobra rešuje tudi del jadranskega vprašanja. Navidez zadeva jadransko vprašanje samo ozemlje ob Jadranskem morju. Če pa pogledamo stvari na dno, tedaj vidimo, da če že ne večje, gotovo pa ne manjše važnosti igra vprašanje zaledja. Luka brez zaledja je brez polne veljave in ravno zato je princ Borghese na izidu koroškega plebiscita zainteresiran, kar nazorno pove sledeče dejstvo. Boj za morje se vrši radi trgovine, ki je važen pogoj blaginje in procvita vsake države. Moderna trgovina pa se oslanja na morje, dobre železniške zveze, ki vežejo morje ž njim hrbtenico, čim večjim zaledjem. Med najvažnejše železnice za italijansko gospodstvo na Jadranu, ki tvori vez med Trstom, alpskimi deželami in Češko pa spada bohinjska železnica. Od te so nam ugrabili Italijani že del do bohinjskega predora. 10. oktobra pa bi hoteli imeti še onega do Jesenic, in tudi zveza med Podbr-dom in Podrožčico je storjena. Odveč je zgubljati besede o tem, kako katastrofalna posledica bi s tem nastala za vso našo bodočnost. Nikakor ne smemo prezreti moralnega vpliva, ki ga ima glasovanje na Koroškem. Mi diskreditiramo sebe po vsem svetu, če bi se moglo zgoditi čudo, da bi se izvršil plebiscit v našo škodo. Ves naš položaj pri ravno napovedanih pogajanjih z Italijo se silovito poslabša* ker naš glas o slovenstvu Primorja bi izgubil na veljavi. Če opisujemo te grozeče perspektive, ki se rišejo pred našimi očmi pri natančni presoji važnosti 10. oktobra, tega nikakor ne delamo zato, ker mogoče količkaj dvomimo o izidu plebiscita. Nasprotno mi trdno in neomajno verujemo v slavno zmago na dan 10. oktobra, mi vemo, da ta dan pozdravi Koroška vso Jugoslavijo s prelestjo zmagovitega poročila. Ali ker ravno v zmago verujemo, ravno radi tega pišemo o važnosti dneva. Zmaga je naša, nepobitno naša, a tudi delo je naše, neovrgljivo naše. Za vsako zmago, pa naj bo še tako gotova, je treba delati, tudi če ima 99 odstotkov verjetnosti. Od močnih vojaških sil popolnoma obkrožena peščica moštva se vzdrži, če masa spi, peščica pa neumorno dela. To je eno. Tudi ni vseeno, kakšna bo zmaga. Mi pozdravljamo samo zmago, ki bo sijajna, ki v celem svetu, tudi pri sovražnikih ovrže vsak dvom. Ker slaba zmaga je samo uvertira novega boja. Mi pa imamo večnih bojev zadosti, mi hočemo imeti mir za notranjo graditev države in zato hočemo sijajno, slavno zmago. Za tako zmago pa se ne dela nikdar zadosti. Naj bo še tako proti vsemu pričakovanju ugodna, slavna ni skoro nikdar zadosti. Plebiscit se vrši na Koroškem in glasujejo pri njem samo Korošci Radi tega pa ne sledi, da se plebiscit tiče tudi samo Korošcev. Ne! Plebiscit odloča v življenjskem vprašanju vseh Jngoslovenov, in zato se tudi tiče vseh Jugoslovenov. Ker kakor vsa Nemška Avstrija, da celo rajhovska Nemčija agitira za nemške Korošce in jih podpira na vse načine, tako moramo tudi mi z vsemi silami podpreti Slovence v Korotanu. Proti silni premoči Nemcev bi morali tudi najbolj zavedni Korošci podleči, če jim ne pomagamo mi, ki se nas izid plebiscita tako živo tiče. Brezpogojno moramo biti mi moralna in materijalna opora Korošcev. Moralna, da vsak tudi naj-nezavednejši Korošec spozna, da ga v boju za njegovo osvoboditev podpira vsa Jugoslavija, ki je neprimerno silnejŠa ko vsa skrpucana Avstrija; materijalna, ker samo ta je prepričujoč dokaz naše volje in našega zanimanja. Bolj žalostnega izpričevala svoje duševne in moralne vrednosti ne moremo podati, kot z neslavnim izidom plebiscita. Duševne, ker dokažemo, da ne uvidevamo velikanskega pomena boja, moralne, ker bomo stali pred celim svetom mali in sla- biči, ko se odigra eden največjih do-^ godkov vsega jugoslovenskega na-» roda. Vredni najkrutejšega sužen-» stva bomo, če ostanemo pritlikavcf v velikih dneh. Bratje! Kvišku srca in pokonci glave, da sprejmemo in da sami-stvorimo veliki dan osvobojenja vojj vodskega stola, da praznujemo vzaj jemno velikega duha, ki je stoletja-na Gosposvetskem polju postavljaj vojvode in vladarje. Bratje! Pripravimo svoja srca za veliki zgodovinski dan naše zt ge, deiajmo za njeno slavo, da se ne bodo sramovali naši potomci svojirr pritlikavskih prednikov! Bratje! Vsi, kar nas je, bre2 razlike spola in političnega preprU čanja, molimo vsaj enkrat veliki evangelij naše skupnosti, pokažimo z dejanji naše ujedinjenje! Na delo za slovensko Koroško, na delo za slavno zmago, da bomo mogli končati tudi ono drn,^> — vpraašnje na zapadu! Pozdravljeni! Pozdravljeni, koroške sestrice in bratci! Pozdravljeni v starodavni Beli Ljubljani! Zvesto ljubeča in nad vse skrbna mati Slovenija Vam je pripravila prisrčen sprejem. Hrepenela jo po Vas, klicala Vas in jokala, ker Vas niso pustili k njej. Naši tisočletni sovražniki so Vas zavratno in eiloma odtrgali od matere, smešili so njen jezik, blatili njeno čast, storili vse, da bi Vas odtujili in Vas nahnjskali proti njej. Dopovedovali so Vam, da je sramotno govoriti v krasni materinščini, da je največja sreča biti Nemec, da je Slovenija brez ugleda in moči ter da je slovenski narod surov in po vsem svetu zaničevan. Kakor nekdaj grozoviti Turki, so naši tisočletni dušmani trgali iz src in duš koroške mladine ljubezen do domovine, jih z lažmi, obrekovanjem in tudi z nasiljem izpreminjali v odpadni- Vas, koroški miri bratci in sefttrice. ki rte bili do tistikrat najžalostnejši suž^ nji! In hiteli smo k Vam povedat, daš Vas nismo nikdar pozabili da Vas ni-i smo nikdar prenehali ljubiti, det smol zopet en narod iste vere, istega jemka,. istih šeg in narod istih pravic in dola* nosti. In povedali smo Vam: >Mati Slr>» venija joka od sreče in radosti, ker Vaflj pričakuje z odprtim naročjem uro nestrpneje! Pridite! Poglejte svojo majko in jo po tolikih stole! zopet objemite! Prepričajte s©, da jel Vaša mati krasna, zdrava in ugledna I Uverite se sami, da njenr ostari smovjl in Merke niso surovi in propadli, kar? kor so Vam lagali nemški krvoeosri k i Danes prihajate. Mati Domovinai drhti od sreče in veselfc. Njem" otroci* najmlajši, mladi in stari ter najatatrej&U Vas pozdravljajo s solzami v očeh. Po- ke. In kakor nekdaj poturčeni Jani čar- j kažejo Vam, kolikor je mogoče v pari ji so bili ponemčeni Korošci hudobnej-ši in sovražnejši svoji materi. Mati Slovenija pa jih ni prenehala ljubiti. Čim hujša je bila njena bolest, čim groznejša njena skrb, tem silnejša je bila njena ljubezen. In zaradi svoje neumrle ljubezni je v neomajni veri stoletja in stoletja trdno upala: >Izgubljene moje hčerke, izgubljeni moji sinčki se vrnejo k m eni J Odreši, prikliče jih moja ljubezen!« In prišla je svoboda! Propadla je Nemčija , — razpadla je Avstrija, — vstala pa je mogočna in krasna Jugoslavija, v kateri se je Slovenija objela s sestrama Hrvatsko in Srbijo v enotno državo pod staroslavnim žezlom, nikdar premagane in po vsem svetu veleepo-štovane junaške kraljevske rodbine Ka-ragjorgjevičev. In porušil se je zid, ki ga je nemška zloba gradila, a ni nikdar dogradila med Vami in med majko Slovenijo: svoboda je pljusknila tudi preko koroških obmejnih gora in dolin ter je zavalovila tudi med Vami. Veselili smo se svobode v Ljubljani zaradi sebe, a veselili smo se je najbolj zaradi urah pokaz&£, kako visoko ae ie v*slk-, vsem sovražnostim ne nizkih vlad o. nemške soldateske dvignila naša kul-' tura — in zlasti naša umetnost pokaže-jo Vam, kakšno stopnjo dovršenosti jej doseglo Sokolstvo med našo žensko iot moško mladino ter našinri možmi! Poslej prihajajte večkrat k nam! Prepri-« čaj te se, da govorimo Vaš jezik, da bije* naše srce prav tako kakor Vašo, da nM nobenega razločka med nami in da smo* resnično vsi ena rodbina iste majika Slovenije! In to zavest ponesite domov ter pripovedujte: >Slovenija je nas vseli skupna domovina, lepa in zdrava! Ljubljana pa je njena ponosna glava! Lju^ bimo jo! Zvesto se je oklenimo in de-lujmo resno in vztrajno za njeno čast in korist !< Tako govorite! Zakaj mi stari smizgubiU. Ni torej izključeno, da se bo ta > i zgubljeni* vagon v nekaj dneh morda >našel< in iz-< ročil naši vladi. TJmljivo, saj bo s tem dosežen tudi namen tatvine. Čisto gotovo je namreč, da tu ne gre za navadV no tatvino, ti diplomatski akti so bili pač ukradeni iz političnih motivov. Direktna pogajanja o jadranskem vprašan nju med Jugoslavijo in Italijo so naj pragu. Italijani niso dovolj ir^orrnirajai' o naših načrtih in namenih. Dobiti so hoteli vpogled v noče karte, da bi biloi njihovo stališče pri pogajanjih tem trd-^ nejše in krepkejše, zato so poskrbeli, da se je izvršila ona tatvina. Ni dvomi-' ti, da se nahajajo naši d^ornatski akti sedaj v rokah organov italijanskega ministrstva zunanjih dol, ki jih pridno prepisujejo in fotografirajo. Ko bo to delo izvršeno, so bo > izgubljeni vagone prav gotovo našel na kakšnem mrtvem! tiru na tržaškem ali sežanskem kolodvoru. Italijanska železniška uprava se bo primerno opravičila in našA siavnai 2. stran. .SLOVENSKI NAROD", ane 29. septembra 1920, 222. Sfev. Hada bo gentlmensko vzela to opravi-panje v vednost in znanje, Bosna pa bo Inima, kakor je niirna in spokojna vse-jfcej, kadar vprizore >naši veliki zavez- nikf< Italijani kakšno — >komedijoc. Toda ta komedija bo lahko imela za posledico tragedijo — naš poraz pri končnih pogajanjih glede Jadrana. Politične uestl. — Is demokratske stranke. V ne-ueljo ob 4. popoldne se je vršila konfe-Jrenca demokratske stranke za okraj IKvart-Palihilski v Beogradu. Predsedo-}val je zborovanju g. Radeković, prvi Spa je govoril narodni poslanik g. Bian-kini, očrtajoo težaven položaj našega naroda v Dalmaciji, kjer narod še deloma ječi pod italijanskim jarmom. Opisal je 6V030 pot iz Dalmacije v Beograd, in navedel vzroke, ki so ga privedli do tega, da je kot narodni poslanik vstopil v demokratsko stranko. iNavajal je, da je demokratska stranka ^a narodno edinstvo in glavna opora jdržave. Na to je v krepkih besedah očrta! program ter prešel na volitve, nanašajoč, da je dolžnost vsakega strankinega pristaša, da se za volitve zanima in se jih udeleži. Biankinijev govor |"je bil sprejet z oduševljenjem. Nato je ipozdravil Biankinija inž. Genić ter predlagal, da se ga kandidira v Beo-"gradu. — Za njim je govoril šef stranke, minister na razpoloženju g. Ljuba iDavidović, razvijajoč program stranke, teovorila sta še gg. Blagoje I lić in Ko-aelj, nakar so se sestavile volilne liste 9« nekatere okraje. — Ko je g. Radeko-jvić zaključil dobro uspelo konferenco ter se zahvalil govornikom, so priredili zborovalci g. Biankiniju in g. Lju-[bi Davidovicu. prisrčne ovacije. — V [nedeljo, ob 10. dopoldne se je vršila v '.Zagrebu letna glavna skupščina demo-Ikratske stranke. Zborovanje je otvoril predsednik Milan Krešič, na kar je podal g. Slavko Jutriša tajniško poročilo, "ioL katerega se razvidi jo uspehi za-jgrebske podružnice v minulem letu. •Zagrebške občinske volitve so pokazale, da je zanimanje za demokratsko jstranko zelo veliko. Ponovnih občinskih volitev se stranka ni mogla udeležiti, ne da bi pri tem ne kršila svojih ^političnih načel. Tajniško poročilo je fbilo z odobravanjem sprejeto. Blagaj-hak. Ancelj je poročal o blagajniškem (stanju, ki je jako ugodno. Podružnica timela v minulem letu 147.193 K do-&ov, 131-472 K izdatkov, tako da Iznaša gotovina, ki se je prenesla na 3M>v račun 15.721 K. Tudi blagajnikovo »poročilo je bilo odobreno. Nato je govo-cril bivši ban dr. Tomi j en o vi ć o politiki Ireakcijonarnega bloka. Ostro je kriti-Istral postopanje sedanjega bana dr. Laki je hotel spraviti podpredsed-Rađićeve stranke na uplivno me-ravno v času, ko je bil Radić obsojeni radi veleizdaje v ječo. — Poslanec [wiMer je isto tako govoril o političnem [položaju in o zahtevi demokratov, da se ►fitve čimprej izvrše. Dr. Dragotin je pobijal v svojem govoru ten-1, da se ustvari nekaka federacija, rker bi to ne značilo drugega, kakor justvaritev male Hrvatske, pod hegemo-paojo velike Srbije. G. Simo Dogmano-jTič je ostro kritiziral P roti če v načrt ustave, dr. Srgjan Budisavljevič pa je pozival zborovalce na živahno agita-Kajsko delovanje za bodoče volitve. jKoncno se je predsednik zahvalil go-{vornikom za temeljite referate, nakar iso se vršile volitve novega odbora. Za ^predsednika je bil zopet izvoljen g. Milan Krešič. =r Voiilm red sa Ustavotvorno skupščino. Pravkar je izšel volilni red ■sa Ustavotvorno skupščino. Priredil iga je dr. Štefan Sagadin, načelnik v "mnistrstvu za konstituanto. Brošura ne obsega le volilnega zakona, marveč tudi prav lepo razlago o proporčni vo-litvi, o volitvah s krogljicami ter na->.vodila, kako je razumeti vse druge vo-rKlne predpise. Brošura je potrebna za Ivsakogar, ki se zanima za volitve, zla-eti jo morajo imeti županstva in drugi roradi, ki se bodo bavili z volitvami. ■Knjižica obsega 100 strani, cena 16 K [po pošti 1 K 20 vin. več. Volilni red jse naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Sodna ulica 6. — Radikalni zbor v Beogradu. V soboto se je pričela konferenca radikalne stranke, ki ji prisostvujejo zastopniki radikalnih organizacij iz vseh krajev države. Zborovanje vodita kot prvi predsednik Nikola Pašič, kot drugi predsednik Stojan Protić. Na konferenci se bodo v glavnem izpremenili statusi stranke V novem programu se bo med drugim zahtevalo, naj se zajamči osebna in imovinska svoboda, kakor tudi, da naj se da ljudstvu svoboda v izražanju svoje volje. Končno se bo določil program za dek> pri volitvah. Pašič in Protić, kakor tudi ostali prvaki radikalne stranke bodo osebno sodelovali v volilni borbi. Na konferenci se feo razpravljalo tudi o možnosti koali-če-škoslovaška stranka naro : socialistov.* =s »Deutschland iiber Alles.vr Pred tridesetimi leti je prišel otok Helgo-land iz angleške oblasti v nemške roke. Pod Angleži je bil otok mirno bivališče ribičev, Nemčija pa ga je utrdila tako, da bo morala sedaj izdati okoli petstotisoč mark, da podere svoje utrdbe. Utrdbe podira okoli 4000 ljudi. Na tem otoku je živel nemški profesor Hoffmann von Fallersleben, ki je zložil znano politično pesem >Deutsch-land, Deutschland iiber Alles, ki pa se je že proti koncu vojne izpremenila v >Alles iiber Deutschland«. = Obnova Francoske. Delo za obnovo Francoske uspešno napreduje. Od 5570 km železniških tračnic, ki so bile uničene, je popravljenih že 4070, od 1610 uničenih kanalov je vzpostavljenih 790. od 39.000 uničenih cest je že napravljenih 7000. Dva milijona osemsto osemdeset ha zemlje, ki je bila obdelana, je tako uničenih, da se jih ni moglo obdelati, dva milijona šeststo deset tisoč je očiščeno od projektilov, 1530 ha je zopet obdelanih, od 11.500 uničenih tovarn jih deluje zopet 3540. Mest in vasi je bilo v vojni razdejanih 3720. Obnova teh se pospešuje. — Preganjanje komunistov na Madžarskem. Od avgusta lani je bilo sestavljenih proti komunistom 27.287 obtožb. V preiskovalnem zaporu se nahaja še danes okoli 5000 oseb. Doslej je bilo na večletno ječo obsojenih 930 oseb, obešenih je bilo 36 oseb. Obtožb proti boljševikom na Madžarskem je pričakovati še toliko, da bodo končane zadnje razprave proti njim koncem februarja 1921. — Predsedniki francoske republike. Prvi predsednik je bil Adolf Thiers, po poklicu odvetnik. Izvoljen je bil 18. februarja 1871. A75led monarhistično-kon-servativne koalicije je podal demisijo 24. maja 1873. Drugi je bil Mac Mahon, francoski maršal, ki je podal ostavko 30. januarja 1879. Isti dan je bil izvoljen Julij Grevv, odvetnik, predsednik senata Na novo izvoljen 18. decembra 1S85 je moral demisijonirati 2. decembra 1887. Naslednji dan je bil izvoljen Sadi Carnot. inženjer, umorjen 24. junija 1894 v Lionu. Njemu je sledil 27. junija 1894 Kazimir Perier, odvetnik in poslanec ki je demisiioniral 15. januarja 1S95. 17. januarja 1895 je bil izvoljen Feliks Faure, minister za mornarico, ki je nenadno umrl v Elizeju 16. februarja 1899. Sledil mu je 18. februarja Emilij Loti bet. odvetnik in senator. En mesec pred njegovim rednim odstopom je bil izvoljen Armand Fallieres, odvetnik in senator, ki je končal svojo dobo redno 17. februarja 1913. Njemu je sledil 16. januarja 1913 Rajroond Poincare, odvetnik in senator, ob izvolitvi ministrski predsednik. 17. januarja 1920 pa je bil izvoljen kot deseti predsednik francoske republike Pavel Deschanel, predsednik zbornice, ki je demisijoniral 21. septembra 1920. Njegov naslednik je Millerand. Od bivših predsednikov so še živi: Loubet, Fallieres, Poincare in Deschanel. — Proti francoskim kolonijalnim četam ob Renu. V listu >Revue Mondia-le< piše Jean Finot, da je držanje črnih čet ob Reni nevarnost za francosko čast in bodočnost. Francija izgublja na ta način svoje simpatije v nevtralnem in angleškem svetu, s tem si pa tudi nič ne izboljšava svojega položaja v renskih pokrajinah. Finot želi, da bi se črne čete kar najprej izmenjale z elitnimi četami iz Pariza. Nemški listi poročajo strašne podrobnosti o postopanju črnih kolonijalnih čet in apelirajo na nevtralne države kakor tudi na entento, da bi došli njihovi zastopniki na zasedeno ozemlje ter bi se na lastne oči prepričali o tamkajšnjih razmerah. Tako delajo Francozi na nemškem zasedenem ozemlju. Pa se dobe ljudje, ki vprašujejo, zakaj dopušča Francija divjanje Italijanov na našem zasedenem ozemlju! — Kongres internacionalne inteligence se je vršil ta mesec do 20. v Bruslju. Svrha kongresa je, pomiriti narode s pomočjo znanosti, ki je še edino priznana avtoriteta in pripravna za osnovanje zveze narodov. Telefonska In brzofaona porn£ila. POGAJANJA Z ITALIJO ZOPET ODLOŽENA. — 3 Zagreb, 27. sept. »Narodno Djelo« poroča iz Beograda: V tukajšnjih poučenih krogih še ne vedo, kdaj se bodo nadaljevala pogajanja 2 Italijo. Vse dosedanje tozadevne "vesti ne odgovarjajo resnici. Sodijo, da se bodo pogajanja, ako pride do njih, vršila šele sredi oktobra. Naša vlada je odločena, da ničesar ne popusti od znanih minimalnih zahtev. O uspeha pogajanj ne sodijo vptimt-stično, tet dokazujejo ubanje itali- janskega tiska in izjave italijanskih politikov, da prevladuje v italijanskih vodilnih krogih še vedno imperialistična politika. NEMŠKA IN SLOVENSKA DEPUTACIJA V RIMU. — d Berlin, 26. sept »Pemsche Aflgemeine Zeitung« Javlja lz Milana: Po »Martinu« ie ministrski predsednik Oiolitti sprejel odposlanstvo Nemcev in Slovenov iz novih italijanskih pokrajin. Delegati so Oiolit-rjjai zatrjevali lojalnost prebivalstva. izrekli pa so želio, naj bi se čimprej rešilo njihovo razmer gradu še večji. — Z zgradbo svoje palače 'me te dni Trboveljska premogo-na družba. Palača bo stala na alu Gledališke tdice in Aleksan-ve ceste. Imela bo 5 nadstropij, adbo je prevzela Stavbena druž-Poslopje mora biti dograjeno do ivgusta 1922. Palača bo stala 22 ijonov. — Prisilno delavnico v Ljubrja-bodo primemo adaptirali in baje abili za umobolnico, ker jim na 5 idencu primanjkuje prostora za ejem novih bolnikov. »Slov. dij. zadruga v Pragi* in 0 v. dij. zadruga v Brnu" javljata »jim članom, da se jim bodo od erajinske vlade oz. podpornih fon-/ priznane študijske podpore začele lačevati v Pragi oz. Brnu v prvih . h mesca oktobra. Onim tovarišem, »rim njihove prošnje niso bile po« no rešene, bo sporočeno pismeno se jih ponovno opozarja, da jih mjene zadruge ne bodo mogle iz ih sredstev podpirati. — Prekinjenje mariborskih potih razprav. Maribor, 27. septem- Tiskovne pravde proti uredni- 1 Žebotu, Stupanu in Jerebiču, ki e morale vršiti 28., 29. in 30. t. so bile vsled zaprosirve delegira-celjske porote odložene. Ker so orotne razprave, ki bi se morale :ti 1. oktobra, vršile že danes, so prekinile porotne razprave do 2. >bra. Ta dan se vrši zanimiva irava radi poskušenega požiga love tiskarne v Prevaljatu — Govorice. Po Mariboru se irjajo vesti, da namerava Lega- ov učni zavod, katerega je dal pred kim sam zapreti, kupiti dr. Ver- * 'šek. Koliko je na teh vesteh res-j, nI mogoče dognati. —- Tečaji živih jezikov (srbohr-ina, francoščina, italijanščina, nemaj, Id jih je vodil že lansko leto l Josip Jeras, se zopet prično 1. okra. Vpisovanje se vrši vsak dan od 5 popoldne v Ij, šoli na Ledini nenskega ulica). Opozarjamo naše elje na tozadevne inserate v na-] listu. — Legar v mariborski okolici. iz Maribora poročajo, da se je v tu in bližnji okolici pojavila epi-ietrija para-legarja. V Framu pri iboru je obolelo 17 oseb, več se lih )ori s smrtjo, ena deklica pa je i mrla. — Poročil se je danes g. Mirko v 1 i n, žel. uradnik, z gdč. Olgo Tatovo, hčerko g. disponenta ce Skabernetove, Alojzija Pirnata. ; srečno! — Umrl Je trgovcu z urarskim in ^ptenim blagom g. Francu Zajcu 14-sinček Franci. Iskreno sožalje. r- V Zg. Šiški je umrla ga. Antonija * nec roj. Komelj. P. v mJ GlasoDl s Koroškega* »mcurski shodi v glasovalni coni A. V glasovalni coni A je medzaves-niška glasovalna komisija prepovedala vse shode. Vkljub tej prepovedi prirejajo nasprotniki shode po 9 2 zbor. z. Tak shod se je vršil v petek, dne 24. t septembra 1920 zvečer v gostilni pri Justu v Borovljah. Na shodu sta govorila domaČi socialist Lora in socialno-demokratični poslanec Neutzler iz Celovca. Naše ljudstvo je z vso upraviee-notjo razburjeno, ker se vršijo ti shodi z vednostjo in dovoljenjem okrajnega glavarstva v Borovljah, kateremu je dobro znano, da govorniki na teh shodih hujskajo proti naši državi, zlasti proti Srbom. Merodajni faktorji: O tresite se vsaj ob 11. uri pasje ponižnosti in neopravičljive popustljivosti pred našimi nasprotniki. — Tajni sestanki nemčurjev. Vieh-vervvertung^- in GetreideVKoraissar Schumv, ki je ogoljufal kmete in staro avstrijsko drŽavo sa več milijonov, se vozi sedaj s avtomobilom po Rožu in prireja tajne sestanke. V soboto, dne 25. septembra 1920 se je vršil nemčur-ski sestanek na Kočuhi pri fimarjeti, kjer je zloglasni Schumv Avstrijo povzdigoval v deveta nebesa, na Jugoslavijo pa bruhal ogenj in žveplo, tako da so še zakrknjeni nemčurji na Kočuhi majali z glavo. V nedeljo, dne 26. septembra 1920 je priredil Schumv enak shod tudi v Apačah. Ako naše oblasti, katerim je prirejanje teh shodov dobro znano, ne bodo storile potrebnih korakov, si bo znalo ljudstvo samo pomagati, ker ne trpi, da bi ljudje Schumv-jeve vrste v naši urejeni glasovalni coni po nepotrebnem hujskali glasovalce proti naši državi in njeni upravi. Za slučaj, da bo moralo naše ljudstvo seči po samopomoči, odklanja vso odgovornost za posledice, nastale vsled popustljivosti naših odločilnih oblasti. Vsled prometno - tehničnih ovir in vsled veličastnih manifestacij in ovacij, ki so jih bili koroški izletniki deležni na vseh postajah Gorenjske, je posebni vlak prispel v Ljubljano na glavni kolodvor šele ob 11. uri 50 minut dopoldne. K pozdravnemu sprejemu na kolodvoru so se zbrali zastopniki šolstva, zastopniki oblasti ter mestne občine, med njimi podžupan dr. Triller. Dalje narodna društva: Sokol z dvema zastavama, pevska društva »Ljubljanski Zvon*, »Slavec« ter »Pevsko društvo Kra-kovo - Trnovo«. Vsled poznega prihoda je oficielni sprejem na kolodvoru odpadel. Veličasten je bil pozdrav koroške mladine, ki je iz silno dolgega vlaka mahala z malimi zastavicami Ljubljani v pozdrav. Takoj po obstoju vlaka so se izletniki — nad 2000 po številu — iormirali v povorko, ki je med velikanskim in iskrenim navdušenjem ljubljanske šolske mladine in velike množice na Dunajski cesti ter med sviranjem dveh godb, salezijanske in jugoslo-venskih železničarjev, odkorakala po glavnih cestah na Kongresni trg pred univerzo, kjer so bili kratki na-zdravni govori. Prihod koroške mladine iz vseh važnih in zavednih krajev Koroške je bil v resnici impozantna in pestra manifestacija jugo-slovenske misli. SPREJEM IN POZDR\V PRED VSEUČILIŠČEM. Kongresni trg se je napolnil koroških bratov, mladine in odraslih, da je bilo veselje gleda a z balkona univerze, kjer je pričakoval doŠlcce zastopnik mestne občine dr. Karel Triller v krogu mladine z vseh strani naše domovine. Pozdravil je koroške brate s temi - le besedami: Mladi Korotan! Dolgo in nestrpno te je pričakovala tvoja rodna majka Slovenija. Ti pa si bil stoletni suženj, okovan v težke verige tu- jega nasilstva. Že je trepetala Slovenija, da te bo morala objokavati, izgubljenega sina. Sedaj pa si vendarle prišel. Blagor tvojemu prihodu. Bela Ljubljana te pritiska na svoja ljubezni koprneča srca. Ko se je rodila tostran Karavank mlada ju-goslovenska svoboda, tedaj si se vzdramil tudi ti, naš Korotan. Z mogočnim razmahom si vrgel od sebe suženske verige. Proti jugu je bil zopet oprt tvoj pogled in en sam glas je odmeval od Gosposvetskega polja pa do vznožja Karavank: Na hribih žari, na planinah se dela beli dan svobode! Najbolje, najdražje, kar premo-reš slovenski Korotan, si danes prinesel v dar srcu Slovenije. Svojo mladino, svojo nado, svojo bodočnost. Lepše nisi mogel manifestirati svoje skalnato trde volje za Jugoslavijo. Kakor spomladno žitno rolje valoviš pred mojimi očmi, mladi slovenski Korotan. Naš si in zaman pluskajo ob tvoje Čeri zadnji valovi tujega nasilstva. Tudi ta zadnja poplava te ne sme doseči, da bi te utopila. Granitni jez silne jugoslovanske volje tvojih roditeljev te mora obvarovati tudi te zadnje nevarnosti. Slovenski Korotan tudi v teh zadnjih usodnih urah ne bo pozabil, da ga je osvobodil jugoslovenski meč. Ne bo onečasril grobov jugo-slovenskih junakov, ki so prelil! zanj svojo srčno kri. V tej nadi bodi pozdravljen, mladi Korotan! Naj blagoslovi Bog tvoj vstop v svobodno Jugoslavijo! Blagor tvojemu vstajenju! Dolgotrajni klici so sledili njegovemu govoru. Za njim pa so govorili: Leopold Zlatic z meščanske šole na Prulah in Julija Š u š t e r š ič iz I. meščanske šole ter v imenu akademske omladine G. Čok. Godbe so zaigrale naše himne, nakar so se odrasli in mladina v najlepšem redu razšli. Senzacionalna odkritja o ponaredkih b?nkovcev. Senzacionalna odkritja o ponarejalcih kankovcev. 2e včeraj smo zabeležili kratko vest o ponarejalcih bankovcev, ki so imeli svojo tajinstveno tovarno za oo-narejanje bankovcev na Bledu v vili >Gorica«, ki je last posestnika Frana Svegla. O senzacijonalni stvari smo prejeli še naslednje zanimive podrobnosti. Mimogrede omenjamo, da je v Zagrebu aretirana družba ponarejevalcev prava mednarodna pustolovska družba, ki je živela samo od sličnih manipulacij in izsiljevanj ter je gotovo imela tesne zveze z Dunajem in Gradcem in ostalim inozemstvom, kar kažejo nekateri sledovi, kajti v Gradcu so se pojavili zelo številni falzfikati naših jugoslovanskih 20-dinarskih (80 kronskih) bankovcev. Lepa družba na Bledu. — Prvi sledovi. Zagrebški listi zelo obširno pišejo o aretacijah teh ponarejevalcev ter le mimogrede omenjajo Bled. Je pa ravno Bled, od koder so prišli oblasti s tem prvi pojavi in prvi sledovi o delovanju te nevarne družbe. O bivanju ponarejevalcev na Bledu nam poročajo: Koncem meseca marca, torej v zgodnji pomladi, se je na Bledu - Rečica naselila v Švegljevi vili >Gorica< tajinstve-na, prebivalcem zelo sumljiva družba. Ta družba je gospodarju pogodbeno plačevala za celo vilo 2000 K mesečne najemnine.- Dražba ni zahajala nikdar v javnost, nikjer se ni javno kazala, bila je od javnosti ločena, sama zase. Z nikomur niso občevali. Sami so si kuhali, sami drva napravljali, sami drva sekali, sami pometali in snažili, sami opravljali vse gospodinjstvo kot kaki Robinzoni. Prvotno so jih prebivalci smatrali za mevarne italijanske vohu-ne<, ker niso dovolili nikomur nikdar nikakega dostopa v vilo in so vsakega, ki je imel posla z vilo ali ž njimi, odpravili direktno pri vratih. Ta družba, tajinstvena in sumljiva, je bila zelo različna Osebe so skrivaj prihajale in takoj zopet odhajale. Le nekatere osebe so bile stalne. Tako dve do tri ženske in dva gospoda Bili so prijavljeni pod napačnim imenom, razun enega. Oblastem se se javili: fya> in Ana Gjorgjević* Albert in Ru- ža Besenič ter Lettis Alberto. Slednji pod pravilnim imenom. Sum so posebno na se obrnili, ko je Lettis naročil pri mizarju Josipu Staretu na Bledu veliko banjo, zakiteno s smol jo, dalje veliko risalno tablo na podstavkih in več drugih malenkosti. Orožniki so na ukaz okrajnega glavarstva v Radovljici izvedli trikrat hišno preiskavo, ki pa je vsakokrat ostala brez pozitivnega uspeha. Te preiskave pa so trvjinstveno družbo vsaj v toliko preplašile, da se ni več čutila varno, ampak so vsi z vso naglico nekega lepega julijskega dne popihali proti Zagrebu. Vila je ostala zaprta in samotna. Važna hišna preiskava. Dne 20. avgusta t. 1. je ljubljanska podružnica »Narodne bankec obvestila policijsko ravnateljstvo v Ljubljani o falzifikatu 20dinarskega bankovca. Poizvedbe po ostalih denarnih zavodih so dognale okoli 16 izvodov nepravih, ponarejenih bankovcev. Uvedle so se stroge poizvedbe in spomnili so se rudi na neko informacijo o pustolovcu Let-tisu Albertu, ki je bil mehanik v Pulju in je večkrat prihajal v Ljubljano. Dne 5. septembra na nedeljo so odšli organi policijskega ravnateljstva na Bled ter priredili zelo skrupulozno hišno preiskavo v gori omenjeni vili. Delni uspehi v materialnem oziru so bili nadvse dragoceni, kajti nudili so jim tehtne sledove o delovanju tajinstvene družbe in njih članih. Čim so vstopili v sobo, nudil se jim je nenavaden prizor. Hiša je bila v največjem neredu. V kuhinji so bile ponve, posode in jedilno orodje nepomito. Vse umazano in zaprašeno. Po sobah postelje in druga oprava v divjem neredu. Vse je kazalo, da so morali stanovalci zapustiti kraj v največji, mrzlični naglici. V kleteh in v drugem nadstropju so se našli dragoceni sledovi. V kleti litografski kamen, toda zbrisan. Drugod risalne table, kemikalije, izpraznjen element, stroj vrtiljak za sušenje tiskanega papirja. Po posebni cevi je bila voda napeljana v drugo nadstropje, kjer je bila prirejena fototemnica z vsemi pripadki. Drugo nadstropje so sploh adaptirali % vsemi tehničnimi stroji za svojo tovarno za ponare- janje bankovcev. Zlasti računi iz elektrarne kažejo, da je moral biti v vili pravi tovarniški obrat, kajti nikdo ni porabil tako velikih množin električnega toka. Dalje so našli veliko zelo dragega »hoehraster« papirja za risanje. Poleg tega pa celo knjižico samih strokovno izbranih del iz kemije, elektrike, rizike, galvanoplastike in fotografije. Videti je bilo, da se je moral glavni tehnični vodja tega podjetja temeljito baviti z vsemi strokami, ki so bile pomembne za ponarejanje bankovcev. Po dnevi je bilo v vili vse mrtvo. Vsi so navadno spali. Nasprotno pa je bilo ponoči zelo živahno Vsa vila je bila razsvetljena z velikimi >tusram-žarnicami<. Najbolj pa so ponarejevalce kompromitirali naslednji predmeti. Našli so med drugim tudi: eno fotografijo nekega kaprala in neke gospodične z naočniki (bila je to fotografija razpečeval-ca Simona Murdaja in njegove ljubice Dragice Petrovič), dalje zaročno naznanilo gori omenjenih, vizitko Boža Franetovića, dalje fotoodtisk neke ženske in listek z vsebino: >Bin in A gram beim Kutnjak 8 Uhr. Albert.< Uspeh te hišne preiskave je ljubljanska policija po svojem odposlancu naznanila zagrebškemu ravnateljstvu. Po predloženih fotografijah in zaznamovanih imenih so v Zagrebu takoj spoznali tipe pravih zagrebških pustolovcev. Pripravljali so njih aretacijo. Glavni vodja in finančnik Lettis pobegne. Čim je zagrebška policija pripravljala aretacijo, so nekateri listi priobčili v večernih izdajah vest o ponarejalcih na Bledu. To novico je v kavarni >Corso< v Zagrebu čital tudi neki dijak, kateremu se je pridružil Lettis, ki pa zelo sla.bo govori hrvatski, ker je rodom iz Pulja in ga je zaprosil, da mu prestavi vsebino novice. Čim je čul isto, je utihnil in postal redkobeseden. Za nekaj časa se je odstranil iz kavarne ter izginil. Za 15.000 K si je najel avtomobil, ki ga je popeljal do Osijeka, od tam pa po železnici do Pecuha, kjer je pravočasno pobegnil na Madžarsko. Kako je Lettis hitel z begom, dokazuje dejstvo, da je ta na svojem stanovanju v Zagrebu pustil za približno 300.000 K raznih efektov. Aretacija otalih članov. Tudi ostali člani, opozorjeni na pretečo nevarnost, so skušali pobegniti. Preje pa so hoteli še iztitiotapiti večjel svoto ponarejenih bankovcev v Avstrijo. Iskali so šoferja in avto. O tem pa je bila obveščena zagrebška policija in pred dnevi je prijela vso združbo. V Sisku so aretirali ravno v momentu, ko so se pripravljali za beg z avtom, trgovca Ivana Perkoviča, dalje raz-pečevalca Simona Murdaja in njegovo ljubico Dragico Petrovič. Mur-daj je bil preje reven agent vojaške policije v Zagrebu- Ko je začel karijero z bankovci, je tako obogatel, da si je kupil razkošni avtomobil, v katerem se je vozil kot veljak po zagrebških ulicah, ne da bi se zdelo sumljvo policiji. Dalje je bil aretiran razpečevaleo Božo Franetovič, ki je tudi, kakor sam izjavlja v nekem pismu na policijo* >zaradi lepih par hiljada«, ker je rax-pečai okoli 240.000 K in 100.000 čefeo-slovaških kron. Dobil jih je od Majerja (Vida Galoviča). V pismu pa tudi pravi, da je včasih mizerno živel in mnogo gladoval. Slednjič pravi gospodom detektivom: >Ja sam ovdje dobro sakriven kod poštenih ljudi i čekam na Vašu odluku«. Dobili so ga. Zelo kinodramatična je bila aretacija tehničnega vodje te ponarejalske družbe V selu Vugrovcu v svoji hiši je bil pod podstrešjem skrit Vid G slovi č, na Bledu Pero Gjorgjević ali tudi Majer. Ko so došli detektivi in stražniki zagrebške policije, je z revolverjem v roki čakal nanje. Konečno se je udal. Aretiran je bil tudi njegov stric Vinko Galović Pri njem so našli vse aparate, ameriški tiskarski stroj in 4000 komadov po 20 dinarjev- Pri Mur-daju pa so zaplenili 11.146 kosov p« 80 K, to je 891.680 K. V to afero so dalje zapleteni tudi bivši detektiv Brani in tipograf Supanc Vodijo se nadaljnje preiskave. Kaj vse so ponarejali Kolikor se da sklepati iz raznih okolnosti ter poročil, je Vid Galović ponarejal čehoslovške tisočake, dalje kol-' fce za žigosanje na tisočih, katerih so posebno mnogo spravili v promet, slednjič so poskusili ponarejati avstrijske tisočake, kar kažejo najdeni bakreni odiisi ter končno naše jugoslovanske bankovce po 20 dinarjev ali 80 kron. Tem bankovcem pravi naš kmet : >orači<. nainĐ3>e|sa poročila. POGAJANJA Z ITALIJO. — d Beograd, 27 septembra. Iz dobropoučenih krogov javljajo: V teku tega tedna bodo koačana predhodna pogajanja z Italijo. Obenem menijo, da se bodo direktna pogajanja pričela začetkom prihodnjega meseca. Kakor stvari sedaj sioje^ se bodo pogajanja najbrže vršila v Švici — »Politika« piše pod naslovom »Pregovori z Italijo«: Treba je pomisliti na to, da Iralija se ni (bjavi-la vrhovnemu svetu Zveze narodov sporazuma, ki je bil sklenjen med našo državo in Italijo glede razdelitve trgovinskega brodom j a Avstro- laiu in Firenci ter železniški uradniki Bertelli, Pittaluga in Ludovica Velike sleparije so razkrite tudi v ; Logatcu in je aretiran postajni načelnik Prosdocimi, ki se je okori-' ščal z iugoslovenskim izvozom hl I uvozom. ANEKSIJA TRIDENTSKE BENEČIJE. — Rim, 26. septembra. Danes je bil predložen kralju v podpis de-1 kret za aneksijo Tridentske BenečI-je Priobči ga takoj uradni list in ob-' javi se na anektiranem teritoriju. Vsi pravni učinki, izvirajoči iz aneksije, potečejo s petnajstim dnem po ** *■ » w o- v mm m n —'O---—--—- — • - ~ --- I —j ^ J r - ™ • v« ^" — r" —--—-+ —---------- Ogrske. Zdi se, da bo Italija rečeva- objavi zakona v uradnem listu. la to vprašanje v zvezi z jadranskim vprašanjem. — d Beograd, 27. septembra. »Tribuna« javlja, da ima italijanska vlada odkritosrčno voljo, rešiti jadransko vprašanje. DINAR — ZDRAVA VALLTA. — d Beograd, 27. septembra. Regent je podpisal naredbo glede uvoza in izvoza, ki jo je izdala vlada. S to naredbo se ukinja devizna centrala ter se proglaša dinar za zdravo valuto, tako da se bo odslej vršil nakup v naši državi edinole v dinarski valuti. Od tujezernskih valut bodo deponirane samo one, ki so croglašene za zdravo valuto. Finančni minister ima pravico nadzorovanja. V naredbi so označeni tudi denarni zavodi v Jugoslaviji, ki bodo posredovali pri izvozu in uvozu. NOVE POPLAVE V JTALIJI. — Regio Emilia, 26. septembra. Pred dvema dnevoma je bil strašen vihar in velika poplava, žkoda je znatna, zlasti na pridelkih. Toča je po nekaterih krajih pobila vinograde. Čutili so se tudi lahki potresni sunki. — V nevarnosti je mesto Co-mo, kjer je jezero Izstopilo in je del mesta pod vodo. Ljudje se prevažajo v čolnih. Škoda ogromna. Lago Maggiore je rudi silno narasel in par čolnov je že izginilo. Poroča se tudi iz Spilimberga o veliki škodi, ki jo je napravila poplava. Ob Tilmen-tu je tudi divjalo deževje, tako da so tudi tamošnji kraji hudo zadeti po neurju. VELIKANSKE SLEPARIJE V ŠKODO ITALIJANSKIH DRŽAVNIH ŽELEZNIC RAZKRITE. Trst, 27. septembra. V Milanu na primer se je izplačalo tekom enega leta odškodnin za blago, izgubljeno iz vlakov, 500.000 lir, v Trstu pa v treh mesecih 1 milijon in pol. Policija je slutila in iskala sleparije. Slednjič so jim prišli na sled. Zapleten Je v sleparije agent Umberto Fano, neke špedicijske tvidke s Mi- BORZE. —d Curih, 27. septembra. Devize: Berlin 9.95, Holandija 193.25, Newyork 622, London 21.78, Pariz 41.90, Milan 26, Bruselj 43.90, Kodanj 85, Stockholm 124.75, Kristijanija 82.50, Madrid 91, Buenos Aires 230, Praga 7.90, Beograd ' 21, Zagreb 5.25, Budimpešta 2, Dunaj 2.75, avstrijske žigosane krone 2.20. HnStura. — Iz gledališke pisarne. Radi smrtnega slučaja v družini nekega igralca, j ki ima važno vlogo, se repertoir v drami izpremeni; četrtek, dne 30- septembra >Pyg-1 malion«, C, v petek, dne 1. oktobra' »Pvgmalionc, E. Igrala bo ruska dramska družba g. Muratova. Da bo občinstvo predstavi lahko sledilo, bodo na razpolago obširni izvlečki vsebine. Turistifea In sport. — Prijave za di^wnčni marš za; civilne športnike se zaključijo v sredo, dne 29. t. m- zvečer. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. Start za clvllnel tekmovalce je 2 minuti pred voj .ki ^in dobe isti vojaško opravo, to je 20 kg težki nahrbtnik in puško, v nedeijo ob 8. uri na prostoru >Iliri\__ PolZfflSillS!!. Izgubila se je včeraj ročna terbica z 4000 do 5000 K gotovino in sicer od pivovarne Union v Šiški čez Gospc-svetsko cefto, Dunaisko cesto, Šelen-burgovo ulico, čez Gradišče, čez Sv. Jakoba most do trgovine Bahovtc Najditelj se prosi, da proti dobri nagradi izroči denar pri upravništvu >Slov-Naroda«. ____ — Obradovićeve večeri u Nar. Domu. Bamumska i oturena reklama našeg umjetnika pobudjuje veliko in-teresovanje. Za potpun moralni uspjeh umjetnik pruža realnu garanciju. Broj sjedišta je strogo ograničen. Radi lah-kog održavanja reda, stajanja će biti samo za 100 osoba i to na galeriji. Ulaznice u trafiki u Šelenburgovoj uh št -.___(k] Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. 4. stran. »SLOVENSKI NAROD*, dne 29. septembra 193a 222. štev. lepo stanovanje' 2 sob in kuhinje v Mariboru zamenjam za enako v Ljubljzuif. Naslov: Medved, Maribor, Krčevina IH. 7357 Proda se: dekor, divan, zrcalo, omare, garderobna stena z zrcalom, slike, poselska postelja, miza, stoli in drugo. Naslov pove tipravništo Slov. Naroda. 7358 , PDtfa se nora spalna oprava ft mehkega lesa, mahagoni, temna (mart). Poizve se pri iapetniku Franc Šeb ti. Rožna olict 5. 7351 Izmjena stenoorafinja ^sM« za par ur na dan v Ljubljani, se stalno ali začasno pod ugodnimi pogoji sprej-me. Naslov pove upr. SI. Nar. 7368 Služkinja, SLPiCj^ išče za ves dan. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 7314 kl otvori v najkrajšem cara modno ln manufakturno trgovino v Ljubljani, ište meblovano sobo pri ogledni drnilai v sredini mesta. Plaća postranska stvar. Ponudbe pod „Modna trgovina 7363" na upravo Slov. Naroda. 7363 ' 1 " \ t Mestni pogr. zarod t Ljnbljani. V neizmerni žalosti naznanjamo, da nam je naš srčnoljubljeni nadebudni sin ozir. bratec FRANCI v petnajstem letu svoje najlepše mladostne dobe dne 27. t. m. ob pol 3 pop., po kratki, trpljenja polni bolezni, boguvdano preminul. Pogreb se bode vršil v sredo, dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Privoz št. 12. na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 27. septembra 1920. Franc Zajec, trgovec, oče — Mariia Zajec, mati. — Mira, Milovan, Nada, Vidojka, brat in sestre.| aob Zamenja se stanovanje 4 sredini mesta za stanovanje 3 sob. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7385 Sobo išče mlad soliden trgovski uradnik. Ponudbe pod .Zadovoljen 7389" na upravništvo Slov. Naroda. 7389 Melle Lemaire 4. Komen-skega ulica donne quel-ques lecons. 7391 Tečaji živih jezikov (srbohrvaščina, francoščina, angleščina, italijanščina, nemščina). Vpisovanje vsak dan od 5—6 ure popo!. v ljudski šoli na ledini (Komenskega ulica) do 1. oktobra. Jer as Josip, dipl. Iz francoščine na univerzi v Bordeauxu. 73S6 Prostovoljna Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mamica, sestra, teta, svakinja, gospa Antonijo Remec roj. Komelj ?dova pok. xda m\. po dolgem in mučnem trpljenju previđena s sv. zakramenti za umirajoče danes, dne 27. sept. 1920 za vekomaj v Bogu zaspala. Pogreb se bo vršil dne 29. t. m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti Zg. Šiška št. 92, na pokopališče v Dravljah. Zg. diska, dne 28. sept 1920. Žalujoči ostali. se bo vršila v sob to dne 2. oktobra t. 1. v LJubljani, Sodna nI. 4. Prodajalo se bode različno blago, kakor pohištvo, obleka, perilo itd. 7387 jta prodaj so tri posestva, eno v Žužemberku s hišo, 4 sobami, 2 obokanimi kletmi in vsem gospodarskim poslopjem, zemljišče je 2 ha, 1 a, 20 m2, drugo posestvo tudi v Žužem* berku, zemljišče 8 ha, 12 a, 65 m2 s kozolcem, tretje posestvo je na Belem kamnu, pol ure od Starega loga, dve hiši s 4 sobami, ena je nova vila z vsem gospodarskim poslopjem, zemlj -šča je 18 ha, 69 a, 15 m2, pri vseh treh posestvih je sadni vrt. Natančnejša pojasnila daje Karol Nahtigal, posestnik, v Žuženberku. 7380 Feliks Povie LJubljana, Trfafka c. 4S, oglašuje in popravlja klavirje solidno in točno. Gre tudi na deželo. 7051 Vdova z dvema otrokoma m sobo s souporabo kuhinje proti primerni nagradi. Ponudbe pod .Souporaba 7306" na upravo Slov. Naroda. 7306 Instruktor za 3 učence ljudske šole se išče proti plačilu ali opoldanski hrani in večerji. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 7356 Fižol, sabo goba laneno seme kipiš tvrdi; i z deželnimi in gozdnimi pridelk Kmet a lomp., Ljubljana, Gospo sw«fska cesta S 685* Vnton UrbaaCK nadučitelj Nada tepooova poročena- BORJUL PRI VBHNIKI, 26. septembra 1620. Ia apno v kosih in drobno dobavlja na vagone MM, fou. Laško. Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materilal in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujic Beograd, J!;!slina uL 15. Kdor si 2eli nabaviti pristnega in znanega haložana naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Prva haloska trgovina z vinom Anie Korenjak in drog pri Sv. Barbari v Halozah. 7317 Pšenieu, ječam, zob, pasmi], kukama, mast, slanina 1 sva ostale zomalf« proizvode te prženi lečam s (sladnu bara) nudi izvoznička i uvoznička trgovina MIlan P. JovanovK, IBtrovloa, Srem. TRtje za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4*80 pri večjih naročilih znaten popust Stolner Anton, LJubljana, Je ran ova nlica IS, Trnovo. 4256 Vsled preselitve se preda nekaj sobne oprave in več drugih stvari. Poizve se v Kopališki nllci It 7, 29. septembia 1920. 7376 Proda se nadpritlična hiša s takojšnjim stanovanjem, obenem se proda tudi sobna oprava. Poizve se v Rožni dolini 252. 7382 Proda se 6 m mlm Mega platna za im 300 K. naslov pave oprava .lov. Naroda. 7383 Proda se vagon starega litega in vagon starega pločevinastega in prešanega Železa Šentjanžki premogokop And. Jakilj, St Janž, Dolenjsko. 7348 Petrolejske kante dve z zabojem plačamo po K 55—, posamezne po K 20 — vsa!