87. številka. Ljubljana, v ponedeljek 16. aprila. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvrCer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pofiiljanja tia dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z» tuje dežele toliko vec. kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pt tit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr„ če se trikrat ah večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvojev Rudolfa Kirbiša hiši, ,,Gledališka stolba". Dprjavništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dnnaji, 15. aprila. [Izv. dop.] Najvažnejši dogodek zadnje seje je brezdvoj-beno, da je vlada državnemu zboru izročila novelo k brambovskemu zakonu, katera bode zopet izdatno poostrila vojaško dolžnost. Sedanji zakon namerava se namreč spremeniti v toliko, da bode odBlej po cesarskem povelji mogoče tudi v mirovnem Času in brez napovedane mobilizacije zvišati mirovni stan naše vojske pri posameznih oddelkih, koder-koli to zahtevajo posebne razmere. V to svrho hoče vlada pritegniti prvi letnik vojaške reserve, t. j. po do mače povedano, vojaška dolžnost pri stoječi vojski raztegnila se bode, kjerkoli nastane potreba, od treh let na Štiri leta. Isto tako bodo v jednacih slučajih segali po prvih letnikih dopolnilne reserve. (Ersatzreserve.) Nagibno poročilo k tej velevažni predlogi, katera se je odstopila brambovskemu odseku, je silno kratkobesedno, toda javna skrivnost je, da se hoče po tej poti pomnožiti krdelu, stoječa v Galiciji. Neizogibna posledica v finančnemu oziru bode vsekaka, da zopet naraste potrebščina za našo vojsko! Drugih zanimivostij o zadnji seji nemam poročati. Volilni red za tirolsko veleposestvo predru-gačil se je po odsekovem načrtu, ter navzlic ugovorom nemško-tirol8kih liberalcev odkazala bo se tri volišča tirolskim veleposestnikom. Potem se je vsprejela resolucija, s kojo se vlada poživlja, prirediti posebne vlake za delavce, in konečno rešili so se zakoni, tikajoči se razširjenja, oziroma ustanovitve treh ndeikomisov. Prihodnja seja bode sto-prav v ponedeljek, očividno znamenje, da desnica Še ni pripravljena stopiti v budgetno razpravo. Pač ni čuda! Izrednemu vladnemu pritisku posrečilo se je sicer, premagati opozicijo Poljakov proti novemu davku na žganje — cesar sam je včeraj zjutraj podpredsednika poljskega kluba, posl. J a worskega dal pozvati k sebi ter mu v pomenljivem govoru nado izražal, da bodo Poljaki glasovali za zvišani davek, kateri se mora vsprejeti, bodi-si pod tem ali pod kakim drugim ministerstvom, — vsled tega udala se je večina poljskega kluba, toda nezadovoljnost nad neznosnim položajem vedno raste LISTEK. Otci in sinovi. 3=3.01X1 SLU.. Ruski spisal J. S. T ur gene v, preložil Ivan Gornik. XXVI. (Dalje.) Nekdaj izruval je Bazarov tudi zob nekemu popotnemu kupcu z rudečim tovarom in dasi je bil ta zob popolnem navaden, shranil ga je Vasilij Iva-novič ipak kot redkost in kazoč ga otcu Alekseju, ponavljal neprestano. — Le poglejte, kake korenine! Tako moč ima Evgenij. Kupca je kar v vis vzdignil . . . Zdi se mi, da bi celo hrast izktel vun! . . . — Prav pohvalno! rekel je naposled otec Aleksej nevedoč, kaj bi odgovoril in kako bi se rešil navdušenega starčka. Nekdaj pripeljal kmetic iz sosedne vasi k Vasiliju Ivanoviču svojega brata, ki je bolehal na le-garji. Ležeč na snopu slame je nesrečnež že umiral, temne lise pokrivale so mu telo, davno je že izgubil zavest. Vasilij Ivanovič izrekel je svoje Božalenje, da se nihče poprej ni spomnil zdravniške pomoči in mej desničarji, in — ne vem, kaj bode iz tega! Pripoveduje se o sicer dobro poučenih krogih, da bode Bkupna vlada od delegacij zopet zahtevala nov kredit za vojaške priprave v znesku nad petdeset milijonov!! Kam pridemo? poleg tega pa stara nebrižnost nasproti najbolj opravičenim terjatvam avstrijskih narodov! Mej poslanci vlada velika razburjenost, katera bode baje duška si iskala pri razpravi o državnem proračunu. Pravniški razgovori. Pod tem naslovom priobčil je „Slov. Pravnik,, vrsto prav umestno pisanih člankov , v katerih se poganja za toli potrebno dovršeno in jednotno pravniško pisavo, po načelu: čisti književni slovenščini umakno naj se vse krajevne razlike. Rabijo naj se dosledno le splošno priznani „termini tehnici" in piše naj se kar le mogoče kratki, slovenščini jedino prikladni zlog. V 4. članku piše g. pisatelj: Jezikovno stran poudarjam toliko bolj, ker se ravno v tem oziru še vedno, skoro pri vsaki priliki ugovarja, da slovenščina še nikakor ni sposobna za uspešno uradovanje; da je slovenščina n. pr. v zemljiški knjigi javnemu upu na kvar; da izrazov, katere rabi jedno sodišče, ne ume drugo itd. Kakor so sicer jalovi taki in jednaki ugovori, vender zadnje imenovi žalibog ni popolnem neopra-Čen ; kajti čital sem v odlokih ali razsodbah tega ali onega sodišča izraze, katerih — odkritosrčno povem — nisem umel, temveč uganil njih pomen le iz VBebine! Da jih človek, kateri ni rodom Slovenec, ne ume, je naravno in ni se čuditi potem, ako on — ko vidi, da niti dvoje sodišč ne rabi jednakih izrazov za iste pojme — ne veruje v sposobnost slovenščine za izraževanje pojmov pravne vede. Toda, tukaj je slovenščina v istini čisto nedolžna; krivda zadeva le ona sodišča, oziroma njih pravnike, kateri se ali ne potrudijo, poiskati pravega slovenskega izraza, ali pa se nalašč poskušajo v kovanji brezpotrebnih izvirnih izrazov, akoravno jih ima slovenska terminologija že dovolj obče priznanih in dobrih, kateri bi vsled dosledne rabe tudi hitro dospeli do splošne veljave. Treba je tedaj zopet in zopet opozarjati na zatrdil, da ni rešitve. V istini kmetic ni pripeljal svojega brata do doma, umrl mu je v tetagi. Cez tri dni ustopil je Bazarov v otčevo sobo ter ga vprašal, če nima peklenskega kamna. — Imam, a čemu ti bo? — Potrebujem ga . . . rano izžgal. — Komu? — Sebi. — Kako, sebi! Čemu? Kaka rana je to? Kje jo imaš? — Tu-le na prstu. Šel sem danes v vas, saj veš, tija, odjer so legarnega kmeta pripeljali. Hoteli so, ne vem, čemu da ga razparam, jaz pa tega že dolgo nisem delal. — In? — In poprosil sem okrajnega zdravnika, naj delo meni prepusti, pa sem se urezal. Vasilij Ivanovič je unjedenkrat ves prebledel in ne črhnivši ni besedice, dirjal je v kabinet, odkoder se je takoj vrnil s koščkom peklenskega kamna v roci. Bazarov hotel ga je vzeti in oditi. — Radi Boga, rekel je Vasilij Ivanovič, — daj, da ja>. sam to storim. Bazarov se je nasmehnil. — Kak ljubitelj prakse si! to napako, katera ovira jednotnost v pisavi in širi dvome o jezikovni sposobnosti. Namen temu razgovoru ni, spraviti na dan vse jednake napake, a za primer navajam nekatera najočividnejše nedoslednosti. Odkar se tiskajo v uradnem oznanilnim delu lista „Laibacher Zeitung" tudi oklici v slovenščini, grešilo se je često v tem oziru. Za besedo „edikt" ne rabi niti dvoje sodišč jednakega izraza, da! — niti jedno in isto sodišče ni v tem oziru dosledno! V št. 29. tekočega leta priobčuje sledeče izraze jedno in isto sodišče: „oklic", „razglas", „objava" ; drugo sodišče rabi zopet za to, kar izraža prvo z besedo „objava", jedenkrat izraz „oglas", drugikrat pa „objava"; tretje sodišče pa rabi za jedno in isto oznanilo jedenkrat „oklic", drugikrat »naznanilo". Vsa ta oznanila zadevajo ali zvršilne zem-Ijiščne dražbe, ali pa imenovanje skrbnika neznano kje bivajočim tožencem — in vender toliko razlik, in to sedaj, ko imamo slovenske tiskovine! Priznavam, da se da pravdati o tem, kaj se boljše oglasi : „oklic", „razglas" ali „»las" ; toda tu ravno bodi načelo, da naj sodišče, oziroma pravnik ne določuje vsak za se in ne rabi izrazov po svojem mnenji. Uradne tiskovine rabijo dosledno: „oklic zvršilne (ne „izvršilne", kakor prinaša vedno „Lai-bacher Zeitung") zemljiščne dražbe (št. 29. tiskovin), „oklic zvršilne dražbe premičnega blaga" (št. 31. tiskovin). Misli naj se o vrednosti teh tiskovin, kakor se že hoče; uradne so, za Slovence sploh namenjene in rabimo njihove izraze, ako niso absolutno zavrgljivi. Proti rabi izraza „oklic" se ne more nič ugovarjati; ta izraz je stvari jako primeren in tudi narod ga dobro pozna, rabi naj se torej brez izjeme in dosledno. Tudi za „edikt", s katerim se neznano kje bivajočemu tožencu naznani imenovanje skrbnika, rabijo uradne tiskovine „oklic" (št. 8 tiskovin.) Za druga razna naznanila naj se rabijo, ako hočejo, izrazi: „razglas", „naznanilo", „objava" — kakor je tudi v nemščini več izrazov — vender pa vsaj dosledno. Opazoval sem tudi še večo nedoslednost: jedno in isto sodišče podpisano je v jednem in istem listu — Prosim te, ne šali se! Pokaži svoj prst! Rana ni velika. Ali te boli ? — Le še bolj stisni, ne boj se ! VasiHj Ivanovič je prenehal. Kaj misliš, Evgenij, ali bi ne bilo bolje, dajo izžgeva z železom ? — To bi se moralo poprej storiti, kakor pa je sedaj tudi peklenski kamen ne bo koristil. Ako sem se ostrupil je sedaj že prepozno. — Kaj . . . pozno . . . izgovoril je jedva Vasilij Ivanovič. — Seveda! Minile so od tedaj že skoro štiri ure. Vasilij Ivanovič je še nekoliko stisnil rano. — Ali okrajni zdravnik ni imel peklenskega kamna? — Ne! — Kako je to mogoče, moj Bog! Zdravnik in nima tako neebhodne stvari! — Ako bi bil ti videl njegove lancete, rekel je Bazarov in odšel. Do večera in ves drugi dan premišljeval si je Vasilij Ivanovič najrazličneje uzroke, daj bi mogel priti v sinovo sobo, dasi ni rane niti omenil, temveč skušal govoriti o samih najnavadnejših predmetih. Vender pogledoval mu je tako trdo v i.če.-i in tako nemirno se je oziral za njim, da je Bazarova ostavilo potrpljenje in se je zagrozil, da odpotuje. l..i jedenkrat: „c. kr. okrajno sodišče", drugikrat pa: c. kr. okrajna sodnija" ; še več: oklic se pričenja: „c. kr. okrajna podnija v N. naznanja . ." ... končuje pa: c. kr. okr. sodnija v N.! — Kateri izraz je temu ali onemu sodišču bolj všeč, o tera zdaj ni več razgovora — ker se je v tiskovine vsprejel izraz „sodišče* ; tega rabimo dosledno. V „Slov. Pravniku4* letnik 1882., štev. 2., stran 35., 37. in 40. rabi pisatelj v jednem in istem spisu za nemški izraz „Entseheidungsgrunde" v prvi instanci „razlogi" , v drugi „dovodi" v tretji pa „nagibi"; v spisu št. 3 stran 90., 91. in 92. pa v prvi instanci: „razlogi", v drugi „nagibi* v tretji „dovodi". Zakaj ima vsaka instanca za jedno |in isto reč svoj drugačni izraz, in tudi to ne dosledno, tega nisem mogel in ne morem uganiti. Tiskovine rabijo dosledno izraz, „razlogi" in ta naj se rabi splošno, akoravno priznavam, da izraz „nagibi" ni slab; pač pa nima izraz „dovodi" nikakega pravega pomena. Takih in jednakih nedoslednostij mrgoli polno ne le po uradnih, ampak tudi po tiskanih slovenskih spisih. Da nanje opozarjam slovenske pravnike, naj se mi nikakor ne zameri, očitati nedoslednosti nečem nikomur, pač pa opominjati, naj se izvoli ozirati posebno na to stran našega delovanja in ura-dovanja; kajti le tedaj b uto utihnili in morali utihniti ugovori proti sposobnosti slovenščine za rabo v uradih , kadar bodemo složni in dosledni v v pisavi, kadar ne bode jedno sodišče pisalo drugače, kakor drugo. Dr. K. Politični razgled. \oi rauje dežele. V Ljubljani 14. aprila. Kdaj se snideta delegaciji, še ni trdno določeno. Najbrž še le po binkoštih. Zborovalo bodeta v Budimpešti. Viada bode od delegacij zahtevala letos nekaj več za vojsko, kakor je laui. OlMlačenje špirit;« še vedno vznemirja državnozborske kroge. Poljskemu klubu došle so peticije skoro od vseh galiških občin, da naj Poljaki ne glasujejo za vladno predlogo. Poslanci se pa najbrž ne bodo zanje dosti zmenili, kajti govori se že, da bodo Poljaki glasovali za vladno predlogo, če se le nekoliko premeni. Upravno Mo«li&če je odločilo, da občine neraajo pravice določevati, kdaj se imajo zapirati gostilnice in žganjarije. Občinski zastop v Hebu ie bil sklenil, da se žganjarije smejo po letu o petih, po zimi pa Se le ob šestih zjutraj odpreti in po letu ob osmih, po zimi pa že ob sedmih zapreti. Ta sklep je odobril okrajni in deželni odbor v spora-zumljenji z namestništvom. Proti tej odločbi so se pritožili žganjarji pri upravnem sodišči in slednje se je izjavilo, da tu gre za oraejenje obrta in torej zato neso kompetentna avtonomna, temveč le obrtna oblastva Zakon za zboljšanja učiteljskih plač, kateri je sklenil, koroški deželni zbor, je dobil Najvišjo Bankcijo. Vsled tega zakona se bode gmotni položaj koroškim učiteljem jako zboljšal. Y nanje države. Srl»sksi skupščina vsprejela je brez debate vladno predlogo občinskega zakona. Pri podrobnej debati se je pa pri posvetovanji o § 2. unela huda debata. Ta paragraf določuje, da mora vsaka občina obsezati najmanj 300 davkoplačevalcev. Nekateri skupščinarji so predlagali, da bi zadostovalo 200 davkoplačevalcev, da se sme osnovati občina, kateri pretilog je bil tudi vsprejet. Debate se je udeležil tudi minister notranjih zadev, a je bil izjavil, da vlada popolnem to stvar prepušča zbornici. — Mi nisterski so vet je sklenil, da se prevzame tabačni monopol v državno režijo, kakor želi večina skupščine. V kratkem bodo skupščini predložili dotično predlogo. Bivši holgarNk i minister Đurmov, jako unet privrženec Cankova, bil je prišel na Dunaj in Be je pogovarjal z raznimi na Dunaji naseljenimi Bolgari. Z Dunaja odpotoval je v Rusijo Sodi se, da je njegovo potovanje v zvezi z agitacijami proti Koburžanu na Bolgarskem. Ruski listi že precej časa napovedujejo, da kmalu bukne v Bolgariji ustanek, iz česar se da sklepati, da se res ob Bal-kanih nekaj pripravlja. Vest, da je IIiikIjh naročila več topov v Belgiji, se ne potrjuje. Ruski general Engelhardt je res pohodil nekatere belgijske tovarne, a naročil ni ničesar. Tudi še ni gotovo, če bode Rusija kaj naročila. Nemiri mej kmeti v Itn mirniji pojenjujejo vsled energičnih naredb vlade. Več kolovodij so zaprli. Vlada hoče začeti strogo pieiskavo proti krivcem in se bodo vsi ostro kaznovali. Hkratu pa hoče vlada marsikaj storiti, da /.boljša gmotni položaj kmetskega prebivalstva. Francoski general Boulanger nikakor ne misli redno pribajati v zbornico. Prišel bode le toliko, da bode izrekel zahtevo svojih pristašev, da se razpusti zbornica in pregleda ustava, potem bode pa s svojimi pristaši ostavil zbornico. Njegov govor bodo tiskali in razširili po vsej Franciji. Denar za Boulanger-jeve agitacije daje milijonar Mackav. novic zastavil mu je besedo, da se ne bo vznemirjal tembolj, ker ga je Arina Vlasjevna, koji je seveda vse prikrival, vedno povpraševala, zakaj ne spi in kaj se mu je pripetilo. Cela dva ni ostal je trden> dasi mn izgledanje sina, katerega je vedno od strani motil, nikakor ni ugajal ... a tretji dan pri kosilu ni se mogel ve vzdržati. Bazarov sedel je zamišljeno in ni se dotaknil nijedne sklede. — Zakaj ne ješ, Evgenij ? vprašal ga je pri-davši svojemu obrazu najbrezskrbneiši izraz. — Ne ljubi se mi, zato tudi ne jem. — Ali nimaš teka? In glava? dostavil je z boječim glasom, — Ali te boli? — Boli. Čemu bi me ne bolela? Arina Vlasje\na se je poravnala in postala pazljiva. — Ne razsrdi se, prosim te Evgenij! nadaljeval je Vasilij Ivanovič. — Ali mi dovoliš, da ti potipam žilo? Bazarov je ustal. — Tudi če mi je ne potipaš, povem ti, da imam vročico. — Ali si imel tudi mrzlico? — Da, tudi mrzlico. Ležat grem, vidva pa pa mi pošljita lipovega čaja. Najhitreje sem se prehladil. (Uaije prih.) Občni zbor »Pisateljskega društva". V soboto zvečer oh 8. uri bil je v steklenem salonu čitalničnem občni zbor „ Pisateljskega društva. Predsednik dr. Jos. Vošnjak pozdravi dru-štvenike, konštatuje sklepčnost po § 12. ter prehajajo k dnevnemu redu, da besedo tajniku prof. Ant. Raiču, ki poroča o društvenem delovanji to-ie: Veseli me, čestita gospoda, da Vam morem poročati, da je bilo minolega društvenega leta delovanje odborovo, kakor društveno sploh, živahno kakor še nikoli dozdaj. — Pri poslednjem občnem zboru dne 2. aprila 1887 bili so voljeni: dr. Josip Vošnjak predsednikom i odborniki: Ivan Hribar, Fran Leveč, Vaao Petri čič, Luka Pintar, Anton Raie i Ivan Tomšič Pregledovalcema računov pa dr. Matija Hud ni k i Anton S vete k. Pri odborovi seji dne 23. aprila 1887. konstituiral se je odbor ter si izvolil podpredsednikom Fr. Levca, denarničarjem V. Petričiča, tajnikom pa poro čevalca. Saj je imel odbor šest (23/4, 13/6, 16/7, 21/10 1887 i 5/3, 26/3 1888); pri vseh se je posvetoval o prospehu društva, o podeljevanji podpore, o prireje van j i sluvnosti na čast že umrlim ali pa še živečim pisateljem. Podpore delil je trem revnim pisateljem i jednej vdovi, ter je i dovolil posojilo jednemu pisatelju. Po § 2. b) prireja »Pisateljsko društvo" i javna predavanja. Od poslednjega do današnjega občnega zbora priredil je odbor dvoje predavanj. Dne 17. aprila m. 1. predaval je dru štveni podpredsednik prof. Leveč na korist Erjavčeve) ustanovi in 25. marca t. 1. na korist Levstikovemu spomeniku. Predavanje je bilo obojekrati v čitalnični dvorani, za koji je Čitalnični odbor bil velikodušno prepustil dvorano brezplačno v navedeni blagi namen, — bodi mu na tem javno izrečena hvala! — in le tako je bilo mogoče odposlati v Gorico za Er javčevo ustanovo 62 gld. 60 novč. in dati za Levstikov nagrobni spomenik 90 gld. — Že dolgo let opazujemo, da je nam Slovencem osoda kaj nemila Naši uzorni možje, duševni velikani, naši voditelji in prvoboritelji umro nam drug za drugim: nam pa ostaja žalostna a sveta dolžnost čestiti njihov spomin. In tej nalog iodzval se je Pisateljskega dru štva odbor s tem, da je uzidal in dne 3. julija 1887 odkril spominsko ploščo v Kamni Gorici pesniku in zagovorniku narodnih pravic dr. Lovru T o m a n u Na to slavnost, ki je bila velikanska in vsestranski krasna, mora biti odbor in ž njim vse društvo, po nosen. Da pa jo je odbor mogel prirediti tako lepo, za to gre v prvej vrsti hvala blagorodnemu gosp Janku Urbančiču, grajščaku na Turnu, ki je v to pripomogel svojim velikodušnim darom, in lokalnemu odboru v Kamni Gorici, osobito pa gosp Adolfu pl. Kapusu in županu gosp. Pesjaku. — Dne 14. avgusta m. I. udeležilo se je društvo po obilnih društvenikih in zastopano po dveh odbor nikih odkritja spominske plošče Antonu Alojzu VVolfu v Idriji. Ta slavnost prirejena po mestnej občini, ostane gotovo vsem udeleževalcem v jako prijetnem spominu : našli smo povsod pravo slovansko gostoljubnost in obžalovali smo le to, da smo morali tako kmalu zapustiti prijazno mesto. — Pri tej priložnosti pristopilo je v Idriji dosti novih dru-štvenikov »Pisateljskemu društvu", sprevidevših blag namen društva. — Dne 10. julija udeležilo se je „Pisateljsko društvo" blagoslovi)enja „Slavčeve" zastave. Kdor velikih mož ne cesti, Tisti jih tudi vreden ni. Slovenski narod časti slavne i velike može, i kjer se oni časte, tam ne sme zaostati „Pisateljsko društvo". Slavnoznani Andrej Einspieler daroval je dne 21. avgusta 1887 zlato mašo v svojej roj-stnej Župniji v Svečah. Koroški rodoljubi, spoznavši njegove preobilne zasluge za zatiran slovenski narod na Koroškem, priredili so lepo slavnost, koje se je udeležilo i „Pisateljsko društvo" po večjih svojih društvenikih. Pri omenjeni slavnosti bil je zlatomašnik čil i črstev, da je vsakternik smel mu prisoditi še 15 — 20 let. Toda — usoda se je zaklela zoper nas — pet mesecev pozneje položil je že odbor v imenu „Pisat, društva" venec na njegov grob! Še drugo žrtev zahtevala je zla kob od nas ubogih Slovencev: Dne 16. novembra 1887 umrl je blagi Fran Levstik. „Pisateljsko društvo" prevzelo je z Vašim dovoljenjem, častiti gg. društveniki skrb i troške za pogreb, ter je pokopalo 18. nov. moža, ki je umrl kakor Aristejdes, i mu položilo venec na grob. Ali osoda se šo ni zadovoljila s tema žrtvama; danes je ravno 14 dnij, kar je položilo društvo še jeden venec na grob dr. Valent. Zamika, moža neupogljivega, jeklenega značaja i čistega rodoljuba, kar mu priznavajo celo naši narodni nasprotniki. Blag spomin vsem trem možem! Najprimernejše i najlepše častimo njihov spomin, ako je posnemamo v odločnosti i ljubezni do domovine. „Pisateljskega društva" odbor vršil je dalje svojo nalogo še s tem, da je priredil dne 4. septembra 1887 slavnost, na čast svojemu častnemu društveniku, Nestorju slovenskih pisateljev, župniku v Slovenjem Gradci, g. Davorinu Trstanjaku, o priliki njegove sedemdesetletnice i petdesetletnice njegovega pisateljevanja. Pri tej priložnosti podaril mu je odbor v imenu društva jako lep srebrn i pozlačen ter lino cizilovan kozarec s primernim napisom *) „ Slovenji Gradec še ni videl take slavnosti", pripovedal je nek 651eten starec, i rad mu verujem. Da se je mogla vršiti slavnost tako lepo, zato gre hvala zopet ondotnemu lokalnemu odboru, osobito pa njegovemu predsedniku, tovarnarju g. Farskemu. Slavnost vršila se je vsestranski dostojno i lepo. — „Pisateljsko društvo" slavilo je dne 17. marca 1888 še jednega moža, na kojega gleda ves slovanski svet s ponosom i ta mož je dika jugoslovanska, vladika bosensko - sremski, dr. ■I osi p Juraj Strossmayer, kojega je teden dnij preje, (9. marca) imenovalo svojim častnim društ-venikom. Društveni predsednik dr. Vošnjak naznanil je Strossmaverju brzojavno, da ga je imenovala »Pisateljsko društvo" častnim društvenikom in dobil je na to od njega pismo z dne 23. marca t. 1., ki se glasi takole: „Velecjeojeni moj priatelju! Iskrena,hvala častnomu „Pisateljskomu društvu", što me je prigodom moga svećeničkoga jubileja, svojim častnim.članom imenovati dostojalo se. Ja bo tim častnim naslovom ponosim. Vrli moj priatelju! Braća Slovenci toliko su mi ljubavi ovom svečanom sgodom ukazali, da jim ja nikad dovoljno zahvaliti nemogu. Uspomena na to ljubav ostati će mi uviek, uviek do smrti, a i pred licem božjim najsvetija in najmilija. Mila naša braća Slovenci ovom su prilikom sjajno dokazali, da smo mi svi: Srbi, Hrvati i Slovenci dušom , sviesti i srdcem jurve jedno; a to je nedvojbeni zalog slobode, sreće i bolje budućnosti naše. Sloboda, bolja srieća i budućnost naroda našega leži očevidno u volji božjoj; u onoj uzvišenoj namieri,, koju nam je providnost v ovih strana označila; odgovara i nebrojenima zaslugama naroda našega za krst častni i slobodu zlatnu; nemože pako biti dvojbe, da će ono, što volji i namieri božje providnosti toliko odgovora; što je toliko u duši, sviesti i srdcu cieloga naroda zasielo, jednom istinom, činom i životom postati. Daj Bože, da mi to još za života *) V „Slov. Nar." je bilo žo povedano, da so se naštete veselico prirejale z denarjem, v ta nauiun inej prijatelji nabranim, in da se je tudi kozarec kupil iz doneskov Trstenjaku vili bivših učencev in časti'cev. našega doživimo! U to ime: Bože blagoslovi! i hvala Vam još jednom iz n\e duš«j i iz svega srdca! J. J. Strossmaver m. p. Biskup." Stro88mayerjev večer, prirejen pri Maliči privabil ]e obilo Strossmayerjevih častilcev, mej njirni tudi brate Hrvate, in se je vršil jako U-po in na vsestranko zadovoljnost. (Konec prih ) Dopisi. Iz l.juM I uho 13. aprila. [Izvirni dopis.] (Konec.) Potem se po kranjskem odseku predloženi račun za upravno leto 1887. na znanje vzame in odobri, društvenemu predsedniku, c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku g. Jakobu Smolej-u in njega namestniku c. kr gimn. prof. v p. g. dr. Josipu Nejedli-ju za njuno požrtvovalno delovanje v prid društva izreče zahvala in se naposled vrši volitev mesto onih odbornikov kranjskega odseka in njih namestnikov, kateri v letu 1888. po pravilih iz upravnega odbora izstopijo. Voljeni so: Vilibald Breg ar, č. kr. računski pregledovalec; Gustav Habith, načelnik železnične postaje južne železnice; — Anton Raič, c. kr. profesor višje realke — ter Ivan Vončiua, magi stratni svetnik — potem namestniki gg. dr. Andrej Ferjančič c. kr. državno pravni namestnik in državni poslanec; — Franc Krem inger, c. kr. profesor višje realke ter Ivan Lisec, ekspeditor na južni železnici. Precej potem zborovalo je tukajšne hranilno in posojilno uradniško društvo, kateremu predseduje načelnik odbora g. računski pregledovalec, Lovro Haubic, in kojega se udeleži 41 društvenikov. To društvo štelo je koncem leta 1886. 234 udov s 21.919 gld. 7 kr. uplačanih ulog. Tekom tega leta izstopilo je 9 udov, katerim 3 329 gld. — kr a pristopilo jih je 10 udov z uplačanimi ulogami s . 2.101 „ 51 H Posojila društva v 1887. podeljena, 10.966 gld. 90 kr z ozirom na prejšnja leta za- ostala posojila znaša vsota 25.690 „ 96 n Čistega dobička je bilo 1.379 „ 43V, * iz katerega se ima vsled od- borovega sklepa . . . 1.039 „ 14Va n na uloge izplačati; . . . 152 „ 71 n reservnemu zakladu dati. . 187 „ 58 n pa porabiti za razne društvene potrebe. Odstotek na uloge znaša 5% in reservni zaklad narastel je na 1507 gld. 49 kr. Letno poročilo se odobri in potom se vrše volitve. Pri dopolnilni volitvi za opravilno leto 1888. bili so voljeni v odbor gg. Vilibald Bregar, c. kr. rač. pregledovalec; —Ludovit Ravnicher, c. kr. ■deželne soduije svetovalec; — Matija Z a ni idu, ma-gistratni svetovalec, za namestnike gg. Vojteh Strna d, pristav c. kr. tabačne režije; Ferd. To-mažič, c. kr. poštni ohcijal; —Avgust Wob ter, c. kr. gimn. profesor; potem v pregledovalni sovet za odbornika gg. Viktor Hofmann, deželni računski svetovalec; — Matej K r e č, deželni tajnik, in za namestnika gg: Ivan Lisec, uradnik južne železnice ter Jakob S mole j, c. kr. deželni nadzornik. Koncem zborovanja se izreče zahvala odbor-ništvu, sosebno njegovemu načelniku in pa načelniku pregledovalnega soveta. Domače stvari. — (Shod volilcev III. razreda) bil je včeraj dopoludne ob 11. uri v mestni dvorani. Prisotnih bilo je do 60 volilcev. Došle volilce pozdravil je narodnega volilnega odbora načelnik g. dr. vitez Bleivveis-Trsteniški. Omenjajoč ob kratkem delovanja sedanjega mestnega zbora,poudaijal je zlasti, da se je posrečilo razširiti volilno pravico tako, da ima mesto sedaj nad 2300 volilcev. Ker bode potrebnih še mnogo del, treba da si volilci izbero prave kandidate, pred vsem pa, da današnjemu zboru izvolijo predsednika. Kot tak bil je vsklikom izbran g Anton Klein, kateri je potem v primernem nagovoru čital imena izstopivših odbornikov in kandidatov, katere nasvetuje narodni volilni odbor. Izstopivša odbornika gg. Ivan Hribar in Dragotin Žagar vsprejela sta se z vsklikom kot kandidata in izrazila se jima je za dosedanje jako uspešno delovanje priznanje in zaupanje. Kot nova odbornika bila sta jednoglasno vsprejeta g. Peregrin Kaj zel in dr. V. Gregor i č, prvi mesto g. Trtnika, ki odborništva ne prevzame več, drugi mesto umrlega dr. Zamika. — (Zabavni večer „P i s a te 1 j s keg a društva",) kateri je bil v soboto po občnem zboru, sme se prištevati najbolj obiskanim in najbolj živahnim letošnje sezone Gospod predsednik Hugo T ur k bil je spreten voditelj večera, pa se je tudi skazal dobrega pripovedovalca v svojem s pristnim humorjem sestavljenem berilu: „Spomini na Jurčiča in Tomšiča". Potem je čital g. Podkrajšek o železnicah s posebnim ozirom na bosenske železnice. Čveterospev čitalniških pevcev pod vodstvom gosp. prof. Gerbiča je razveseljeval družbo z izbornimi kvarteti Naš domači umetnik g. Al. Gangl na Du-naji je poslal g. dr. Vošnjak u dva osnutka spomeniške plošče, katera se bode letos uzidala na rojstnem domu pesnika Miroslava Vilharja v Planini. Oba osnutka sta bila na ogled ter sta jako dopadala. — (Slovensko gledališče.) Na korist igialki gospodični Zofiji Zvonarjevi in igralcu goBpodu Josipu Kocelj u predstavljala se je včeraj burka „Gosi in goske", katero je po Mih. Ba luckem iz poljščine na češki jezik preložil Arnošt Schwab-Polabsky, iz češčine poslovenil Jakob Beri e n e k. Že ta, v naslovu zabeležena prečudna zgo-doviua, da se je burka iz poljščine prevela v češ-čino, iz češčine pa na slovenski jezik, da se je torej prvotnej igri dvakrat posnela smetana ako jo je sploh kaj bilo, ni nam bila baš prijetna, ker se vender mora zahtevati, da se slovanske igre prela gajo premo, ne pa po takih neosnovanih ovinkih. Nepovoljnih teh občutkov predstava ni ublažila, kajti prevod je čestokiat prerobat, igra sama ob sebi pa brez notranje vrednosti, da skoro ne ume-jemo, zakaj si je gospod prelagatelj izbral baš to burko, ki ne more imeti pravega plekta, če se tudi predstavlja tako izvrstno, kakor se je včeraj Igralno oaobje storilo je včeraj v polni meri svojo dolžnost, storilo je vse, kar je bilo mogoče. V prvi vrsti imenovati nam gospč. Z v o n a r j e v o, ki je teto Belo predstavljala uprav mojsterski. Občinstvo je g. Zvonar j evo odlikovalo s krasnim vencem in lepim darilom ter jej takoj pri nastopu izrazilo svojo laskavo naklonjenost. Sobeneficijant g. Kocelj, starosta mej-naširai igralci, vsprejet z živahnimi klici in odlikovan krasnim lovorom vencem igral je z delom in skrbmi preobloženega grašČaka Klopotca izborno Prav pohvalno sodelovali so gospodične G o s t i če v a Ni gr in o v a, Zora, in Vrt nar jeva, ter gg Danilo, Verovšek in Perdan. Gosp. Borštnik, je veliko ljubezni naklonil ulogi večinoma nemški govorečega Pantaleona Durnickega i stekel si i/redno priznanje, dasi nam je skoro žal bilo za trud, kajti Pantaleon Durnicki ni več karikatura, ampak — spaka. Konstatujoč, da se je vsa igra vršila gladko in da je bilo gledališče jako polno, orne niti nam je še jednega nedostatka. Ako se že de janje mora vršiti na Poljskem, o čemer pa močno dvomimo, mora se tudi igra v tem zmislu prikrojiti, kajti sicer dobri Bextempore" o Fišerji, Stbcklu in kranjski hranilnici se nikakor ne strinjajo s poljsko narodno nošo in s konfederatko. — (Trgovsko bolniško in penzijsko društvo) imelo je včeraj dopoludne ob 10. uri dopoludne v mestni dvorani svoj izredni občni zbor za nadaljevalno volitev devetega odbornika. Izvoljen je bil gosp. Alojzij Kaj zel trg. poslovodja s 36 gla&i, kateremu nasproti je ostal „deutsshgesinnter" gosp. Klement8chitBch s 24 glasi v manjšini. Odborniki so torej gg. Drashler, Dreo, Jasch, Kajzel, Raudhartinger, Schantel, Skabrne, Soss, iu Treun, kateri imajo po pravilih mej seboj izvoliti ravnatelja, tajnika, blagajnika, {knjigovodjo in ekonoma. — (.Učiteljski Tovariš.") List za šolo in dom ima v 8. štev. nastopno vsebino: Otroška individualnost. Fr. Gabršek. — O šolskih boleznih. (Spisal dr. Julij Kotzmutb.) — Knjiga slovenska. — Učila. (Spisal J. Lapajne.) — Opis Šolske občine Blagovica. (Sestavil Fran Marolt.) Še kaj iz deželnega zbora. — Književnost. — Dopisi — (Osepnice.) V zadnjih 24 urah zaosep-nicami zbolel: 1 otrok. Ozdravela: 1 moški, 1 otrok. Umrl: Nobeden. Ostane še bolnih 8 moških, 2 ženske in 10 otrok. Skupaj 20 osob. — (Toča v Dalmaciji.) 11. t. m. ob 6. uri zvečer se je usula okrog Šibenika debela toča. Napravila je mnogo škode na sadnem drevji in trti. Bila je debela kakor lešniki in palo jo je do štiri prste na debelo. Drevje bilo je ha* sedaj v naj lepšem cvetji. — (Izredno zdrav kraj) je izvestno Idrija pri Bači. Dne 8. t. m. preteklo je jedno leto, odkar so pokopali zadnjega mrliča — otroka. (Slov. a kad. društvo „Triglav") ima v sredo dne 18. t. m. svojo I. redno občno zborovanje. Dnevni red: 1. Čitanja zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Volitev predsednika. 4. Volite? novega odbora. 5. Volitev revizorjev. 6. Pogovor o izletu. 7. Slučajnosti. Lokal: Gostilna „zuro wiklen Mann" Jakominigasse. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Gosti dobro došli! Telegrami „Slivenskemu Narodu4': Rim. 15. aprila. Papež vsprejel danes blizu 600 francoskih, potem pa pod vodstvom nadškofa Serajuvskega 100 bosensko-hereogov-skih romarjev. Dalje vsprejel je pod vodstvom vladike Strossmayerja 400 hrvatskih romarjev. Nadškof Zagrebški, kardinal Mihajlović, ki je bil imel predstavljati romarje hrvatske, bil je vsled bolezni zadržan. Bukurešt 15. aprila. Zbornica se je zaključila. Itosetti naznanil, da bode zbornica skoro razpušeena in da se bodo razpisale nove volitve. Carigrad 15. aprila. Tolpo ubežnikov bolgarskih, preskrbljenih z ruskimi potnimi listi, potujočih iz Soluna v Dedeagač, da bi ondu delali nemir, so prijeli in odpeljali v Drinopolje. Berolin 15. aprila. Cesar imel vsted pogostega pokašljevanja manj ugodno noč in še le proti jutru mirneje spanje. Dunaj 16. aprila. Zbornici poslancev predložila vlada zakonski načrt ob ustanovitvi in obratu javnih skladišč. Pariz 16. aprila. Boulanger v depar-tementu Nord izvoljen s 172.528 glasovi. Oddanih bilo 267.530 glasov. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Kazenski postopek. § 24. Za postopek o tega zakona prestopkih, spadajočih v pristojnost političnih oblastev, imajo veljati občni propisi za postopek političnih prestopkov. Pritožbo proti kazenskim razsodbam političnih oblaBtev 1. stopinje prijaviti je v 24 urah po razglašeni razsodbi ter v nadaljnjih treh dneh predložiti ; za pritožbo o razsodbah II. stopinjo je časa štirih tednov. Proti kazenski razsodbi, potrjeni ali ublaženi (olajšani) v II. stopinji, ni nobene nadaljnje pritožbe. Določanje glob. § 25. Globe je izterjevati po upravnem izvršilnem potu. Globe, določene v političnem kazenskem postopku, in izkupilo od blaga, zaseženega po političnih oblastvih, stekajo se v ubožni zaklad onega kraja, v katerem se je izvršil prestopek. VI. Poglavje. — Prehodna in zaključno dolo čil a. Prehodna določila. § 26. Osobam, katere imajo krošnjarsko dopustilo takrat, ko dobi veljavnost ta zakon, dopuščeno je krošnjariti do časa, do katerega jim teče dopustilo ter se jim sme, če tudi neso dosegli dobe, določene v § 3, odstavek b) in če tudi ne spadajo v kraje, imajoče olajšila po § 12, ponoviti dopuntilo, ako se v ostalem vse stori, kar zahtevajo tega zakona določila. Kar se tiče izvrševanja krošnjarstva, veljajo vender tudi za te osobe določila tega zakona od početka njega veljavnosti. Ta naredba velja tudi za pomočnike- § 27. Ta zakon zadobi veljavnost šest mesecev po razglašenji. Od te dobe nemajo več veljavnosti vsi prejšnji zakoni in naredbe, govoreče o istem predmetu. Izvršilni p ris tave k. Izvrševati ta zakon je naročeno mojim ministrom notranjih stvari), trgovine, pravosodja in financij. Odsek se je natanko pečal s tem novim načrtom zakona o krošnjarstvu ter izjavlja, da se še tudi zdaj drži načela, da je krošnjarstvo treba omejiti, a pridržati olajšila § 17. lit. f) krošnjarskega patenta od 4. sept. 1852, štev. 252 drž. zak., za kar se je zbornica že izrekla. Ako namreč pomislimo, da je temu patentu podstava patent od 5. maja 1811, od katerega se razlikuje samo v nekaterih točkah, priznal bode vsakdo, da so se prometni in trgovinski odnošaji od leta 1811 popolnoma, od leta 1852 bistveno premenili. Po natančnem uvaževanji bo- demo se uverili, da je v oni dobi bilo kroSnjarstvo neka potreba v manjših mestih, oddaljenih od državnih cest, ker je v oni ddbi bila trgovina razširjena samo v deželnem glavnem mestu ter so bili kramarji samo v krajih, v katerih je bilo sodišče, in še v teb dokaj manj, nego li danes. Ko je bil izdan krošnjarski patent leta 1852, znane so bile železnice t več krajih Kranjske samo po imenu . blago se tedaj morali odvažati na Gorenjsko, Do lenjsko in Notranjsko vozniki. Promet je torej bil težaven in počasen. Tudi promet s pismi ni bil ako lehak, kakor sedaj. Telegrafstvo bilo je še malone neznano Potujočih agentov bilo je videti le redkokdaj, in to samo v glavnem mestu, in ti so se razlikovali znatno od današnjih potujočih agentov. Dobiti trgovinstvo ni bilo tako lahko v oni dSbi, ka kor danes. Dalje prih.) Poslano. Braslovče, 10. aprila 1888. Gosp. Florjanu Prislan u, občinskemu predstojniku v Braslovčah. Vaša trditev v Celjski „Vahterciw, da sem jaz 15. p. m. ravno pred požarom po pogorelem poslopji hodil in da sem proti ustanovitvi požarne brambe deloval, je neresnična. Ravno tako so vesti, katere navajate proti dopisniku „Vahteričnemu",— in sicer da je bila brizgalnica popolnem v redu in o pravem času na mestu, da je bil odbornik B. hitro po konci, da se je le brizgalnici za omejitev požara zahvaliti in da je polovica poslopja ostala, popolnem izmišljene. Zahtevajte preiskavo, kakor smo to storili drugi, in videli bodete, kakošen „redH je bil Iv. Trankovlč. „LJUBLJANSKI iTOf sitoj i (192—274) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. lks Tujci: 12. aprila: Pri Slonu: Wolsdorf iz Kamenice. — Schonwald, Dentsch, Geisler i Dunaju. — Stion iz Prage. Vielmuier iz Gradca. — Martinek iz Trsta. — Feutnegler iz Kozo, Pri Hinili«!: Strohmann iz Monakovega. — Bauer, M nI I iT, Sternholz z Dunaja. — DobranBki iz Gradca. — Flit2 iz Albe. — Kivchner iz Zagreba. Pri |uzneiu kolodvoru: Luchini iz Milana. — Hartl iz Gradca. — Ernst iz Kranja. Pri «* siri jmUoih <-«»Niirji : Urun iz Ogerskega. Pri Viraulu: Schmidt iz Novega mesta. — Murgcl iz Velikih Lašč. — Kt-rmanner iz Št. Vida. — Merh er iz Dolenjevasi. I mili so v I, j uhlja n i : 14. aprila: Kamila Layer, melianikuva hči, 11 vaea; Stari št. 16, za jetiko. 16. aprila: Jtuiez Hiti, delavcev sin, 2 leti, Gruberjeve ulice It 5, za jetiko. — Albina Hunedikt, uradnikova hči, 26 let, Mostni trg št. 6, za j etiko. — Marija Ilučevar, kuharca, 37 let, Kravja dolina št. 11, za jetiko. Tržne cene v LJubljani dne 14. aprila t. I. A. Lr. Špeh povojen, kgr. «rl. kr. Pšenica, hktl. H 17 — 6*1 Rež, „ ... 4 C Surovo maslo, „ —- 90 Ječmen, „ ... 4 ■J.'! Jajce, jedno : . , . — 2| Oves, „ ... 8 09 Mleko, liter .... _ 8 Ajda, , ... 4 ■!•> Goveje meso, kgr. 56 Pi ObO, „ ... 4 w. Telečje „ „ •lr. Koruza, „ ... Krompir, „ ... 5 62 Svinjsko „ — 56 1 2 11 Koštrunovo „ „ — 36 Leča, „ ... L9 Pilaheo...... — 40' Grah, „ ... 18 — _ 20 Fižol, „ . . . 11 — Seno, 100 kilo . . . S 50 Maslo, kgr. 1 — Slama, „ „ . . . 1 232 Mast, „ i— 71 Drva trda, 4 Qmetr. 710 Speta friSen „ i ■><; ., mehka, 4 „ 4lfi Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 14. aprila 7. zjutraj ; 7.%-8 mm. 2. popol. | 7351 mm. 9. zvečer TM 1 mm. 40» C 14-8"C 7-2° C si. vzh. si. szh. si. szh. jas. jas. jas. 0-00 mm. Srednja temperaturu 8*7°, za 0"4n pod normalom. ZD-CLi^a^slssi "borza, dne 16. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 78-45 — gld. Srebrna renta ..... „ 80-75 — „ Zlata renta...... „ 11065 — „ 6' „ marčna renta .... , 9310 — „ Akcije narodne banke. . . „ 864•— — , Kreditne akcije...... 27075 — „ London........„ 12685 — n Napol..........10-04 — „ C kr. cekini .... „ fV96 — _ Nemške marke.....„ 6227'/, — , 4°/,, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 130 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 166 „ Ogerska zlata renta 4°/0 . . ... 97 „ Ogerska papirna renta 5°/0 . ... >5 „ S"/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 118 „ Zernlj. obč. avstr. 4,/«°/0 zlati zast. listi . 127 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ Prioi*. oblig. Ferdinandove Eev. železnice 99 „ Kreditne srečke.....100 gld. 181 „ Rudolfove srečke.....10 „ 20 Akcije anglo-avstr. banke . 120 102 ,, Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. . 213 „ danes 7835 8065 110-70 9290 8S4-— 27030 12685 1004 5-96 62*32 75 kr 75 „ 70 60 5o 50 „ 80 [] 50 75 Zahvala. Vsem, ki so za bolezni in ob smrti naše ne-pozabljive soproge, oziroma matere, gospe MARIJE ŠPAN dokazali toliko sočutju do nas in ljubezni do pokojne, osobito prijateljem in prijateljicam in dari-teljem ter nositeljem vencev umrli izrekajo tam potom prisrčno zahvalo (283) Markus Špan in sinova. Poslano. 10 - 14) GLAVNO SKLADIŠTE L najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I k»« izku&an liek proti trajnom kašlju plućevine I ieludca bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, III \ li K MATTOM.IA *■ Karlovi vari i Widn._( Javna prostovoljna dražba hoj. I/, lastnih gozdov prodam 2000 hoj. od 40 cm. debeline naprej Kdor jih želi kupiti, si jih lahko preje ogleda Hoje bodo t**j. upriln t. 1. ob 3. uri popoludne na javni družbi prodane na Vrhniki. (.279—2) Ivan Tcmšič. St 6389. Razglas. (281—2) Iz raznih ozirov prepovedana je vožnja na bieiklih in podobnih strojih po vseh ozkih ulicah Ljubljanskega mesta, n pr. po Špitalskib, Gledaliških, Šelenburgovih in jednacih ulieah; po druzih ulicah, po cestah in trgih dovoljeno je le počasi voziti se z omenjenimi pripravami. Prestopke te odredbe bode mestni magistrat kaznoval z globami do 20 gld., ali kadar bi se globa od prestopnika ne mogla izterjati, z zaporom po jeden dan za vsakih pet goldinarjev. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 10. aprila 1888. Fina ograja z lepo pletenim omrežjem in dvema plačilnima mizicama, poprej laBtuina „fcranjake Kftkoiuptiie l>niik«'S posebno pripravna za posojilnice in kontuvare m.* produ prav ugodnimi pogoji. (282—1) Več se izve pri gosp. ■■. Turku trgovci v Ljubljani, Mestni trg. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjak. * M* »M* •M* »ja* • Jf• ♦JB> ♦jB« ♦ Sil VIZITNICE priporuča v Ljubljani. Št. 3793. Razglas. (279-2) C. kr. okrajno glavarstvo v Kranji naznanja, da je v občinah Kranj, Stražiše, Naklo, Cirče in H rastje upeljan pasji kontumac, tako, da se bodo vsi psi, ki neso previđeni s torbo ali sicer prosto okolu hodijo, polovili in pokončali in da bodo njih posestniki postavno kaznovani. C. kr. okr. glavarstvo v Kranji, dne" 11. aprila 1888. iz slavne pivovarne bratov Reininghaus v Gradci. Podpisana uljudno naznanjata si. občinstvu, (In sta aprilu t. 1. odprla svojo za ogo O O 8 n O marčnega in eksportnega piva lz lc«Ienlce, ravno tako tudi piva v steklenicah. Vsak gostilničar budo gotovo raje jemal pivo iz ledenice, nego ga naročal po železnici, ki ga takoj točiti ue nore. (273 — 8) Priporočata se najuljudneje n spoštovan jem udana A. Jugovic & A. Janež. 3000000000000 i&fvaja dvafozat na -mesec via c&ti -po-Ci. „cKmetova-fec" p^ivlaša $foc in dtuae čtan&e, ao^odaz-novice tet daje viazočniftotn ovojim do&tc- aodpcdat-duc svete. „cKmctovatcc" *>toyi na KcKo 2 atd., &a a<%. -učitelje in &nj\ž>nice ij^idski'fv ioi pa ie 1 ^La-^oČ4'^i/fci, %\'x -u^topijo n\ed fetom, 3c6e vse i&iš-fe iteviifae -tistega METOVALEC. naitnmi m*tvtl) M s jmJ^o Jttiir". Ur^rf. Omi*. I'ir. i-l*.* ie -Cist s po3o£ami, fii ipzinaša sadjarske in čfotbfo t>tt'iiats/Tie čfanke. „GVtlnaz-" \z4\aja ?va-4tal" na moce. „^viuaija" devć nazočn i-ft i „cJCw« tooci lca'' t>dslovtj. Lastnina i" tisk »Narodu« Tiskarne